Pogovor z direktorjem gospodarsko računskega sektorja tov. Ikom Ravnikarjem
V prejšnji številki našega lista smo poročali o tein, koliko nam dolgujejo razni investitorji in sploh o perečem pomanjkanju obratnih sredstev na vseh koncih in krajih. Ker je danes vprašanje zadostnih obratnih sredstev eno ključnih vprašanj celotnega gospodarstva in s tem tudi nadaljnjega dela v našem kolektivu, smo zaprosili direktorja tovariša Ika Ravnikarja za kratek razgovor o tej problematiki. Iz razgovora s tovarišem Ravnikarjem Povzemamo osnovne misli:
»Pogoji, ki jih terjajo nova zakonodaja in novi predpisi od investitorjev, so tako ostri, da se večji del investitorjev v novih pogojih sploh ni znašel,«: je poudaril tovariš'
Ravnikar. Vendar je spričo zaostrenih pogojev večji del investitorjev končno le zbral potrebne ga-
rantne pologe, bodisi da so jih zbra-h iz lastnih sredstev bodisi da so znižali predračunsko vrednost investicij.
V aprilu pa je izšla nova uredba, s katero morajo investitorji vse Prekoračitve predračunskih zneskov plačati iz lastnih sredstev. »To je nov Damoklejev meč, ki visi nad gradbeništvom in seveda v precejšnji meri tudi nad našim kolektivom,«: je dejal v pogovoru direktor Ravnik	'	’
ar, »saj vemo, da je prav naše podjetje gradi precej ključnih objektov.« Prav tako še ni rešeno vprašanje izgradnje objektov družbenega standarda, predvsem stano-
a $ ie d Mie ki tar-
Skrbi nas in tn je dobro
znamenje
Zaskrbljeni smo nad tem, kar je zdaj, in bojimo Še tistega, kar naj še pride z reformami gospodarskega sistema. To ni slabo, kajti če bi nas dogodki našli ravnodušne, bi bilo slabo znamenje, ker bi se lahko primerilo, da bi začeli gasiti šele takrat, ko bi bilo že prepozno. Tako pa je ta naša skrb dobro znamenje, da razmišljamo pa tudi ukrepamo. In prav to je tisto, kar naj bi z refor-upimi dosegli v gospodarstvu sploh. A'aj zapiha veter v vsako špranjo, prežene naj sleherno plesnobo, dvigne ves prali, da ga bomo videli in razkadi ves smrad. Veter že piha, le vrZ*a !?l okna je treba še odpreti.
’ afcZe strah pa lahko porodi dvojno reakcijo: ali nas popade panika Pa izgubimo glavo in se nas prime nPr\ Potrošniška mrzlica, vrh vsega Pa se kakšen obup, ali pa nas nasprotno^ spodbudi k temu, da postavimo številke in dejstva na mizo ter poiščemo svoje luknje, svoje po-nianjkljioosti in napake, da bi trd neljl Pnehrodili slabe čase.
bo, nas se panika ni prijela, čeprav se je zgodilo marsikaj takega, na bi s nas lahko in četudi nekod že kar
, ,	--	obupavali,
delavski svet je še pravi čas ocenil položaj in par energično ukrepal, le .Ponekod njegovih sklepov niso cli? ■ arnPj'k so videli predvsem ■ ]e ln svoje koristi. Kako kratko-uina je taka politika! Preklicano se namreč moti tisti, ki misli, da bo nse dooro. ee bo sam splaval. V ta-.1 časih in ob tako trdih preskuš-,//' ' sf se^e pokaže, kaj premore ve-j ia sšupnost, kaj pomeni velik ko-P? i(’ kolektiv velik, laže pre odi težave, če je majhen, ga maje saka sapica in pobere prva slana. °da, ce v takem kolektivu vsak vle-, rja svojo stran, potlej to ni več e.nk kolektiv ampak veliko majh-■ nazlika je le v tem, da jih verna misli, da so tveliki«.
(Nadaljevanje na 2. str.)
so po-Osrednji
vanj. Banke terjajo tudi pri gradnji teh objektov 10% polog. V skupščini je bilo sicer zaradi tega stališča nekaj interpelacij, vendar pa so bila mnenja precej deljena, zato tudi vprašanje financiranja stanovanjske izgradnje ni dokončno urejeno.
»Ob koncu junija smo uspeli naše terjatve v precejšnji meri realizirati,« je poudaril tovariš Ravnikar. Tako so bili dne 30. junija našemu podjetju investitorji dolžni »samo« še 746 milijonov. Vsekakor pa je to le uspeh, saj vemo, da so nam bili še pred kratkim investitorji dolžni skoraj 2 milijardi dinarjev. Vrh tega pa bi bilo iluzorno pričakovati, da bi bila likvidnost vselej stoodstotna, treba je pač realno računati, da nam bodo investitorji tudi v najboljših pogojih vedno dolžni po nekaj sto milijonov.
Spričo zaostrenih pogojev, oziroma uredbe, ki je izšla v aprilu, da krijejo investitorji sami vse prekoračitve predračunskih zneskov, je pričakovati nadaljnje težave. Medtem ko so nekateri investitorji te ukrepe pričakovali in se nanje kolikor toliko pripravili že lani jeseni (npr. železarna Jesenice), pa je
drugod stanje precej med drugim v ljubljanski toplarni in v železarni na Ravnah.
»Do 19. julija nam splošna gospodarska banka še ni plačala nobenih situacij,« je dejal tovariš Ravnikar, »vendar je treba računati. da smo pač zdaj že sredi počitniškega obdobja in bo potrebnih še precej intervencij, da se bo celoten mehanizem zasukal. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo do konca meseca julija marsikatera situacija poravnana.«
Ob koncu pogovora je direktor Ravnikar poudaril, da ni nikakršnega razloga za panično vzdušje ali za obupavanje. »To bi bilo najslabše, kar bi v tem obdobju lahko storili,« je dejal. »Ne bi bilo pametno, če bi bili zdaj preveliki optimisti in idealisti, prav tako pa je nespametno, če bi se vdajali pesimizmu in črnogledosti. Bodimo zdaj in v prihodnosti sploh čim bolj in predvsem — realisti. Glejmo na stvarnost takšno, kakršna je, potem se ne bomo nikoli kesali ali karkoli obžalovali.«
Tovariš Ravnikar je še poudaril, da ima zdaj »Gradis« sicer precej manj ljudi kot Tani ob tem času, zato se seveda ustrezno zmanjšuje tudi realizacija. Vendar pa mora biti naš cilj, da realizacijo stalno povečujemo, čeprav nas je manj. To je — preprosto povedano — pot v povečanje storilnosti in hkrati pot: k večjemu in boljšemu kosu kruha.
Kadri in znanje
Vse pogosteje se odpira vprašanje »Kam?«
so se šolska vrata in v se je pojavilo 42 mladih
Zaprla
podjetju ... strokovnjakov, ki so letos končali -študij na višjih, srednjih in delo-vodskih šolah. Polni načrtov in pričakovanj čakajo, da jih razporedimo na delovna mesta. »Toda kam«? To je vprašanje, ki se je letos prvič pojavilo v našem podjetju.
Gospodarski ukrepi in z njimi zmanjšanje investicij so vplivali na planiranje in zaposlitev obstoječih kadrov. Število zaposlenih se je zmanjšalo in do nedavnega je bilo občutiti povsod v podjetju močno pomanjkanje strokovnega kadra, (Nadaljevanje na 2. str.)
Martin Plajba
NEJASNE PERSPEKTIVE — TODA POT V PRIHODNOST JE SAMO y VIŠJI PRODUKTIVNOSTI
OB GOSPODARSKIH REFORMAH
Za enotnejše zaposlovanje
Čeprav novi gospodarski ukrepi še niso v celoti jasni, se bodo le-ti sigurno nanašali na razširjeno reprodukcijo, na gospodarjenje v podjetju, na cene, planiranje itd. Vsi ti ukrepi pa bodo zahtevali od vseh članov kolektiva novih sil in večjega medsebojnega sodelovanja, zlasti pa naporov za večjo delovno produktivnost.
Perspektive sicer niso rožnate, niso pa tudi tako slabe, da bi morali biti pesimisti, predvsem ne glede zaposlovanja delavcev. Za tistega, ki hoče delati, bo dela vedno dovolj. To so uvideli tudi naši or-
■— Kaj pa pomenijo ti MAZI?
— Ja, to je pa naša druga izmena!
gani upravljanja, saj so zadnje čase v zvezi s kadrovsko politiko in zaposlovanjem sprejeli vrsto sklepov.
Res, da se bo moralo število zaposlenih, predvsem režijskega osebja, občutno zmanjšati, ali jih premestiti na druga delovna mesta. Toda s tem še ni rečeno, da bi morali odpuščati vse vprek. Organi upravljanja in vodstva podjetja se bodo tudi v prihodnje trudili, da bi zagotovili delo in zaslužek članom kolektiva,
Na splošno množičnega odpuščanja ne bo, razen tistih, ki se delovni disciplini ne morejo podrediti, ali pa ko bo treba v zvezi z novo organizacijo podjetja ukiniti nekatera delovna mesta. Upamo, da se primeri Kranja ne bodo ponavljali, ko je bilo potrebno ukiniti poslovno enoto. Toda tudi ta so bili delavci premeščeni na druga delovišča in odpoved je dobilo le sedem uslužbencev.
Zaradi zmanjšanja investicij je bil tudi del delavcev iz poslovne enote Ljubljana premeščen na ostala delovišča, medtem ko je odpoved dobilo devet uslužbencev.
Ce pa bo treba odpustiti več režijskega osebja, bodo organi upravljanja in sindikalna podružnica iskali tiste oblike, ki bodo najmanj boleče tako za kolektiv kot 'za posameznike. Vendar zaenkrat ni potrebna nobena panika, saj skoraj vse poslovne enote potrebujejo novih ljudi.
Ko smo nedavno obiskali neka-ter poslovne enote, so manj odgovorni dejali: v zaostanku smo. ker nismo imeli dovolj delavcev. Tako je Bilo v celjski cinkarni, na Jese-(Nadaljevanje na 2. str.)
LETO VII. 88
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
BODIMO PREDVSEM - REALISTI!
Z)\a.g.č
6\aici
Nedaono je poteklo osem let, odkar je izšla prva številka Gradisovega vestnika.
Brez dvoma je naš časopis v tem obdobju o celoti igral vlogo obveščevalca in informatorja v kolektivu. Gradisov vestnik je postal tista vez, ki povezuje kolektiv širom Slovenije in celo izven naših meja. S svojo pestro vsebino si je pridobil širok krog bralcev in tudi bralci izven našega podjetja ga radi berejo.
Seveda bo postala vsebina lista še lepša in bogatejša, če bo v njem sodelovalo še več članov kolektiva. K sodelovanju smo že večkrat vabili, toda kljub temu sprejema uredništvo premalo člankov in potem morajo člani uredniškega odbora dostikrat sami izpolniti manjkajoče vrstice.
Zato vas ponovno vabimo k sodelovanju.
Kakšen naj bo članek, je težko določiti. Tudi glede načina pisanja ni določenih formul, vendar pa obstajajo nekateri elementi, ki jih moramo pri pisanju člankov upoštevati, in to so: Če pripravljamo članek, nam mora biti tema popolnoma jasna kot tudi izbor. Izkušnje kažejo, da je izbira članka dejansko najtežja, zato moramo imeti ved- __	.	.
no pred seboj, kaj želimo in o	^ako uredili
čem bomo pisali.
Druga nič manj važna stvar je naslov članka, ki mora biti
m
1
=
m
gg
m
mm
Mesec dni v sindikatu
Sindikalni odbor podjetja je na drugi seji obravnaval delo V. kongresa gradbenih delavcev Jugoslavije, katerega se je udeležilo tudi pet članov našega kolektiva. Naši delegati poročajo, da je bil kongres odlično pripravljen, potekal pa je v znamenju restrikcij in gospodarske situacije, integracije in specializacije gradbenih podjetij.
Ob prazniku šoferjev čestitamo vsem šoferjem in voznikom gradbenih strojev. Na sliki Avgust Buda, Marko Tomšič, Alojz Založnik, Jože Gradišnik in »leteči MAZ« — Ferdo Strmecki
»Srečno in varno vožnjo"
Tudi naši šoferji so proslavili dan šoferjev 13. julij
Tako kot v večini podjetij, kjer imajo zaposlenih več šoferjev, smo tudi v našem kolektivu proslavili letošnji 13. julij — vsakoletni dan šoferjev. Posamezne enote so praznovale ta dan tako, kot jim je najbolj ustrezalo.

I
■
V Ljubljani, na Jesenicah in na Dravi so 13. julij slavili šoferji v soboto, 17. julija. Na Jesenicah so da so šoferji med tednom delali nadure in so bili zato v soboto prosti. Skupno so se odpravili v naravo in
so se v prijetni
vabljiv in se mora jasno opre- H ,dru.?bi razvedrili. V Mariboru so sode/,7/ na rtsphinn	ferH SV0J stanovski praznik slavili
deliti na vsebino.
T retjič, poznati moramo problem, o katerem želimo pisati. Seveda pa mora biti članek napisan tako, da ga bodo bralci razumeli. Članki morajo temeljiti na
sivih, izogibati se moramo tujkam in raznim frazam.
Dolžina članka naj bo odvisna od vsebine, vsekakor pa članek ne sme biti predolg.
Pišite o poljubnem jeziku, pa tudi raznim skicam, slikam in šalam se ne odrečemo. Vsi članki so honorirani.
Pišite o gospodarskih ukrepih, o delu organov samoupravljanja, sindikalne podružnice, o življenju na gradbišču, skratka, vse kar vas zanima.
Posebno danes, ko se gospodarski ukrepi zaostrujejo, je potrebno, da so osi člani kolektiva o vseh dogajanjih in ukrepih organov upravljanja sproti seznanjeni.
Za to še enkrat: pišite in še enkrat pišite.
že v petek, medtem ko so se na Ravnah držali »reda« in proslavili HH dan šoferjev točno na 13. julija, gg Dan šoferjev smo izkoristili kot === priložnost, da smo prav na kratko
kolenih dej- ■
Najprej nekaj podatkov:
V SPO je zaposlenih 86 šoferjev, ki v glavnem vozijo kamione. V enoti SPO imamo danes naslednje tovornjake:	29 znamke MAZ, 4
znamke KRAZ, 18 TAM-Deutz, 9 OM, 13 znamke FAP, 2 firme »Sau-rer« in 13 TAM-Pionir, skupno 87 tovornjakov. V lanskem letu so naši kamioni opravili 4 milijone in 634.696 tonkilometrov. In še en podatek, ki pa za nas ni nič kaj preveč razveseljiv. Poprečno je v našem avtomobilskem parku v popravilu ali remontu redno okrog 10 vozil, kar kaže, da je naš avtomobilski park precej izrabljen in zastarel, vrh tega pa nam ta podatek pove, da je pri nas še vedno izredno pereče 'vprašanje nadomestnih delov. Med 87 tovornjaki jih je danes na Dravi kar 21. torej skoraj četrtina vseh vozil. Na Dravi prevozijo tovornjaki poprečno na d m po 20 kilometrov, ker pač razvažajo tovor
... na kratke razdalje. Na uro prevo-
lltllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIl I ziJ« na Dravi naši tovornjaki poprečno po II kubičnih metrov materiala ali 17 ton. Na uro prevozi
Urednik
lili
■
=
naš tovornjak na Dravi dnevno kakih 187 ton materiala. Vseh 21 kamionov pa prevozi na Dravi dnevno okrog 3900 ton materiala, če pa dodamo še 2 KRAZ, potem dobimo dnevno količino okrog 4600 ton materiala.
»Kaj pa bi želeli ob letošnjem 13. juliju našim šoferjem,« smo ob zaključku pogovora vprašali tovariša Vovka.
»Predvsem želim vsem srečno in varno vožnjo,« je brez obotavljanja odgovoril šef SPO. »Seveda pa želim tudi, da bi vsi z vestnostjo in odgovornostjo opravljali svoje nelahko delo, želim pa še, da bi vsi skupaj sodelovali čim bolj konstruktivno v korist vsega podjetja in vse naše skupnosti.«
In kaj pravi šofer tov. Avgust Buda:
Deset let' sem že v podjetju, je pričel pripovedovati tovariš Buda. Bil sem v Bosni, v Črni gori, v Kopru, skratka povsod, kjer je bila potreba. Sedaj vozim že nekaj let na Jesenicah in tu se počutim kot doma. Zadovoljen sem, in to je glavno.
Na Jesenicah nas je 17 šoferjev. Naš praznik bomo obhajali na Za-vršnici p o do Stolom. Povabili bomo tudi strojnike, ter upokojenega šoferja Janeza Ambrušiča, ki j c zdaj v domu za upokojenec.
Tudi jaz čestitam vsem šoferjem »Gradisa« in želim, da bi se enkrat sestali vsi šoferji podjetja ter tako skupaj praznovali dan šoferjev.
Opomba uredništva: Pripominjamo, da je tovariš Buda nedavno prejel značko vzornega šoferja, za kar mu tudi mi iskreno čestitamo.
Analizirali so delo sindikalnih podružnic. Nekatere podružnice delajo dobro, drugim pa ni zavidati njihovega dela. Analiza ni bila tako kritična, ker so upoštevali, da so se sindikalne podružnice konstituirale šele pred kratkim in da se novi odbori še niso vpeljali v delo.
O športnem dnevu Gradisa, ki bo 15., 14. in 15. avgusta v Ljubljani, in o športnih igrah gradbincev, ki bodo 27., 28. in 29. avgusta v Celju, je razprava potekala zelo konkretno. Določene so bile panoge, v katerih bodo tekmovanja, obravnavali so stroške in financiranje športnih iger. imenovali so organizacijski odbor za pripravo športnih iger itd.
Imenovali so tudi komisijo za sestavo osnutka pravilnika sindikalnega odbora, stalno komisijo za delitev osebnih dohodkov in komisijo za pripravo gradiva o skrajšanem delovnem času.
Večina sindikalnih podružnic je na svojih sejah obravnavala osnutek pravilnika o izplačilu nadomestila zaradi poškodb pri delu in razpravljala o pripravah za športne dneve.
Razen omenjenega se je delo sindikalnih podružnic odvijalo še v naslednjem:
■	Sindikalna podružnica Jesenice je razpravljala o vlogi in nalogah sindikata, predvsem pa njihove sindikalne podružnice. Obširno so govorili o gospodarskem položaju in ugotovili, da restrikcijski ukrepi zaenkrat še niso prizadeli njihovega kolektiva. Nadalje so razpravljali o priključitvi PE Kranj k njihovemu kolektivu ter osvetlili to vprašanje z njegove pozitivne in negativne strani. Nabavili so 20 izvodov zakona o delovnih razmerjih, katerega bodo začeli študirati v prihodnjih dneh.
■	Sindikalna podružnica KO Maribor je sklenila poslati pet socialno šibkih in bolehnih članov kolektiva na enotedenski oddih v naše počitniške domove. Razpravljali so o poslovnem uspehu. Obračun je pokazal, da so bili uspešni, vendar s tem še nisd zadovoljni. Analizirali so pomanjkljivosti, ki ovirajo še uspešnejše poslovanje. Mnogo so govorili o neizkoriščenih notranjih rezervah. Pregledali so tudi delo sindikalne podružnice za zadnje obdobje in ugotovili, da so postavlje-
Naši jubilanti
V avgustu bodo obhajali 50-let-nico: Mihael Šturn (24. Vili.), Janez Horvat (28. VIII.) in Lovrenc Anu-šek (7. VIII.). Vsi so iz Maribora. Bernard Ivič iz Celja jo bo praznoval 16. avgusta.
Vsem jubilantom iskreno čestitamo!
NADALJEVANJA S PRVE STRANI ★ NADALJEVANJA S PRVE STRANI ^ NADALJEVANJA S PR
Skrbi nas
Torej moramo predvsem »držati skupaj«, kot temu pravimo. To pa se z drugimi besedami pravi, da se zavestno podrejamo skupnim interesom torej tudi skupnim sklepom in dogovorom. Potemtakem gre za zavestno disciplino, brez katere ni kolektiva, naj je velik ali majhen.
A kaj, ko pa tega dostikrat ne znamo preceniti. Na primer: situacije zaključujemo petnajstega v mesecu pa nam ni dosti mar. da imamo okrog tri milij'arde obratnih sredstev. Če bi bili bolj disciplinirani in bi ta rok pomaknili za pet in še nekaj dni zraven naprej, bi sprostili — na pamet rečeno — kakih tristo milijonov — in to bi bilo dovolj denarja za tiste stolpiče v Kranju, kjer smo morali delo prav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ustaviti. In kolektiva v Kranju ne bi bilo treba razpustiti.
Kakšen posluh imamo za disciplino, kažejo še druge stvari. Poročilo o stanju osebja bi morale enote poslati do petnajstega v mesecu, dvajsetega julija tega poročila še ni bilo iz Raven, Celja, Kranja, Škofje Loke in KO Ljubljana. Ali drug primer: poročilo o urah in osebnih dohodkih bi moralo biti na centrali petega v mesecu. Le projektivni biro se je držal roka ter je poslal poročilo že tretjega. Maribor, Jesenice. Škofja Loka, OGP, centrala, so ga poslali šestega, Kranj, Celje in SPO sedmega, Ravne, Ljubljana in KO
Ljubljana osmega, Zalog devetega in Koper in KO Maribor desetega. Navsezadnje se sama po sebi vzbuja misel, da ni produktivnost samo o kubikih, metrih in tonah, ki jih terjamo od delavcev, ampak tudi in marsikdaj predvsem od točnosti in ažurnosti v pisarnah. Zdaj, ko smo se odločili za varčevanje na vsakem koraku, je toliko večja dolžnost upravnega osebja, da si delo do kraja organizira.
Disciplina na vsakem koraku, točnost in ažurnost, to so v teli razmerah poglavitne zapovedi, ki so nujne, če naj prebrodimo težave s čim manj izgubami.
Kadri
predvsem tehnikov, delovodij in finančnih strokovnjakov. Danes pa poslovne enote mlade kadre zavračajo, češ tudi ta kader, ki smo ga zadnja^ leta štipendirali, bo samo pomnoževal že itak veliko upravo nekaterih poslovnih enot.
Res, da smo del štipendistov, ki so letos končali šolanje, zaposlili na primernih delovnih mestih, toda ostalo je še vrsto mladih ljudi, katerim bomo morali povedati, da za
n ost dela. Če bomo šli po poti obrtniške proizvodnje, potem teh kadrov res ne potrebujemo. Če gremo na specializacijo in načrtno proizvodnjo (ter, če se bodo z novimi gospodarskimi ukrepi uredile razmere in planiranje v gradbeništvu), potem so nam inženirji, tehniki in drugi strokovnjaki z ustrezno izobrazbo še kako potrebni.
Seveda samo s sprejemanjem novih strokovnjakov ne bomo dvignili produktivnosti dela, če ne bomo hkrati spremenili tudi nekaterih organizacijskih oblik in izvedli dosledno delitev dela. K temu pa bo pripomoglo nenehno izobraževanje. Zato bo center za izobraževanje vseh vrst strokovnjakov, tesarjev, zidarjev, železokrivcev in tako dalje, ter z načrtno politiko štipendiranja.
Če se za hip ozremo na politiko štipendiranja in izobraževanja za nekaj let nazaj, potem ugotovimo, da je štipendiranje sicer pospeševalo vzgojo raznovrstnih strokovnjakov, vendar takratna politika ni bila rezultat perspektivne kadrovske politike podjetja. Šele leta 1962 smo pričeli s sistematičnim štipendiranjem in kot rezultat tega je 25 mladih inženirjev, 23 tehnikov, 41 delovodij, ki so se v zadnjih letih vključili v proizvodnjo. Gotovo bodo ti mladi sodelavci prinesli v pod-
nje nimamo primernega delovnega ietie vrsto novih organizacijskih nnlp lhirli
m#3cIn X7	J iol In	,, „ Onlit 1 n mnlnrl zL»1 n Polrokno IL	» ,	*
čeno v strokovno izobraževanje 1724 ali 34,7”/0 zaposlenih, v družbenoekonomsko izobraževanje pa 2216 zaposlenih ali 44,5 %> vseh zaposlenih. S tem se je povečala strokovnost dela in izboljšala delovna disciplina.
Ze iz teh nekaj podatkov so razvidni uspehi izobraževanja in vloga strokovnjakov v podjetju, brez katerih ne more biti uspešnega dela in poslovanja. Zato se mora kadrovanje in izobraževanje tudi v prihodnje prilagajati splošnim zahtevam v gospodarstvu in kadrovskim potrebam vsake poslovne enote.
L. C.
Enotnejše
nicah, na obratu OGP, v Mariboru itd. Povsod primanjkuje kvalificiranih tesarjev, železokrivcev, marsikje pa tudi nekvalificiranih delavcev. Na drugi strani pa se je število zaposlenih v letošnjem letu zmanjšalo za ca. 900 delavcev. Že iz teh nekaj podatkov je razvidno, da se bo treba politike zaposlovanja lotiti še bolj načrtno. Napak bi bilo, če bi ena poslovna enota ljudi odpuščala, hkrati pa druga nabirala
mesta v podjetju. Pri tem pa se takoj vprašamo, ali je bila naša štipendi jska politika pravilna ter ali so kadri in strokovnost kadrov tisti _ či n i tel ji, s katerimi rešujemo proizvodnost in dvigamo produktiv-
oblik in metod dela. Potrebno jih lxi le angažirati, saj volje je pri mladih ljudeh dovolj.
Določeni rezultati so doseženi tudi na področju izobraževanja, saj je bilo v zadnjih dveh letih vklju-
Novi gospodarski ukrepi bodo odnose na tržišču in v podjetju še poostrili. Zato bo potrebno čimveč sodelovanja in enotne politike zaposlovanja in koordinacije dela.
L. Cepuš
ne naloge sicer izpolnili, vendar bi jih morali v prihodnje opravljati z večjo ažurnostjo.
H Sindikalna podružnica Ljubljana je obširno razpravljala o nastali situaciji v gradbenem vodstvu, ki so jo v pretežni meri povzročili novi gospodarski ukreoi. Analizirali so vse možnosti, da bi trenutno krizo čim lažje prebrodili. Razpravi zakona o delovnih razmerjih so posvetili veliko pozornost in natančno proučili njegove novosti.
E Sindikalna podružnica KO in SPO Ljubljana je obravnavala in urejala tekoče probleme. Dalj časa so se zadržali pri razpravi o 46-urnem tednu in predlagajo, naj se ta zadeva pospešeno ureja v merilu podjetja.
■	Sindikalna podružnica Ravne:
Veliko so razpravljali o terenskem dodatku in o njegovem pravilnem izplačevanju. Poudarili so, da je treba kolektivu natančno razložiti, kdo je upravičen do terenskega dodatka. Analizirali so gospodarsko problematiko poslovne enote in ugotovili ugodne rezultate.
■	Sindikalna podružnica OGP Ljubljana je razpravljala o gospodarski problematiki. Menijo, da bo treba letni plan rebalansirati, ker nimajo zagotovljenih del do konca leta. Diskusija o skrajšanem delovnem tednu je bila zelo živahna. Iskali so možnosti, kako bi si zagotovili sodelovanje vseh ljudi, da bi zla sl a produktivnost, ki je eden najvažnejših činitel jev za prehod na 46- oz. 42-urni teden.
Mila
Vest o Tvoji smrti me je dosegla daleč v tujini prav v času, ko so Tvoje izmučeno telo peljali k večnemu počitku. Pretreslo me je, ko sem opazil Tvoje ime v črnem okviru. V mislih sem spremljal Tvojo poslednjo pot od mrliške vežice, tja do Tvojega zadnjega doma. Gotovo so Te zasuli s cvetjem. Ko bi le mogel videti, ko1"	je bilo. In šele
ko bi mogel A potoke pretočenih solza, potem bi šele videl, kako so Te premnogi radi imeli in kako si jih s svojim odhodom onesrečil. Tako so se mi misli podile nazaj v minula leta. tja do najinega prvega srečanja.
Bilo je to l. 1951. zima je ležala po ljubljanskem polju, sicer je pa snega bilo malo, tako da si iz Litostroja, kjer si takrat delal, prihajal na Tomačevsko cesto kar prek polja. Navadno sem te od daleč zagledal, saj si bil redek, ki je ubiral to pot. Bil si pa vedno veder in nasmejan. Če je bril mrzel, leden veter in si kar pordel od mraza, so Ti vedno nasmejane oči postale še J) olj modre. Bil si takrat še mladenič. In ko si dekletom v šolski sobi pripovedoval o modrostih gospodarjenja, so mnoge bolj gledale Tvojo lepo in prikupno zunanjost, kot pa poslušale Tvoje besede.
Potem sva se kmalu za nekaj let razšla, jaz tja pod Peco in Uršljo goro — Ti si ostal v Ljubljani. Ponovno sva se srečala nekaj let pozneje na Krškem polju. Oba sva imela težke naloge, da malokdaj takih. Morda sva si kdaj izrekla tudi kako trdo besedo, tršo kot bi to bilo pričakovati med ljudmi, pa vendar dobra volja je obvladala ose, naposled sva vedno našla skupni jezik. Potem sva se v službi zopet razšla. Le redko sva se srečavala. Ko si premagal prvo operacijo, sva veliko govorila o prihodnosti, polni zdravja in ljubezni. Ti si takrat že prestal prvo preskušajo. Želel si še zdravja — še bolj dela. Nič več nisi govoril o svojem lepem Jadranu, o dionem Marjanu in o svojem sončnem Splitu. In potem se je začet dolg mučen, trd boj za vsak dan življenja. Ti, dragi Boško. Ti si trpel, boril se za malo življenja, vsi smo pa le upali, da se bo nekega dne le obrnilo na bolje. Pa nas je to upanje izdalo. Ogoljufal nas je za še mlado, upanja polno življenje, ogoljufalo nas je za našega dragega Boška. Rad bi Ti te vrstice poslal v večnost, rad bi Ti povedal, da si mi bil drag in da me je Tvoja veliko prezgodnja smrt zelo, zelo potrla.
Tvojim najdražjim moje najgloblje sožalje.
Počivaj v miru. ostal mi boš vedno v najlepšem spominu.
Frankfurt a M junij 1965.
Jože Lipovec
Na GRADBIŠČIH POD MEŽA K L JO
Us upravljavec
Na Jesenicah je dela dovolj — Na nekaterih gradbiščih delajo te dni s polno paro — Primanjkuje kvalificiranih delavcev — Turistična sezona za neturiste
Ko smo te dni obiskali enoto na Jesenicah, smo dobili jeseniškega šefa, tovariša Franca Vovka, in njegovo »desno roko« Boža Lukača in še komercialnega šefa Vlada Šanca, ki so bili zatopljeni V množico številk. Pred seboj so imeli ravno plan jeseniške poslovne enote za tretje četrtletje. Ta plan so pripravile strokovne službe, zdaj pa bodo o njem razpravljali vsi proizvajalci, vseh 500 delavcev, ki so zaposleni v gradbenem vodstvu Jesenice.
Načelo, naj bo vsak proizvajalec tudi čimboljši upravljavec, je na Jesenice že precej časa uresničeno T praksi, kar daje tej delovni enoti trdne temelje in jasno perspektivo za prihodnost. Vsi proizvajalci so seznanjeni z najpomembnejšimi in tudi drobnimi nalogami svojega kolektiva, razpravljajo pa tudi o nalogah in delu. ki jih čaka v prihodnosti. Vsekakor tak način dela, ki daje delavskemu samoupravljanju pravo mesto, spodbudno vpliva na delovne rezultate in sploh na vzdušje v kolektivu. In če k temu dodamo že znano disciplino in smisel za red, ki imata na Jesenicah že tradicionalno »domovinsko pravico«, potem ni nič čudnega, da je vzdušje na Jesenicah tudi v današnjih časih, ko povsod slišiš bolj ali manj Pesimistične govorice, kar bodrilno to spodbudno.
le dni imajo na Jesenicah dela Teč ko dovolj, in ne samo te dni, marveč tudi za vse leto. Sicer pa 'Jeseničani ne mislijo samo na da-našnji dan, marveč že danes mislijo tudi na. prihodnje leto in na prihodnost sploh. Na naj večjem objektu — novi železarni na Bevšlcem polju — gredo sicer gradbena dela počasi li koncu. V prvem polletju jo bilo na tem objektu del skoraj za pol milijarde, medtem ko jih je P° planu za tretje trimesečje le še za 96 milijonov. Že samo ta podatek kaže, da bodo naši gradbinci Jetos jeseni počasi zapustili to velikansko gradbišče.
© Na Hrenovici s polno paro
Zato pa teče delo s polno paro iia Hrenovici. Na veliki hali za patentirano žico (dolga bo 90 in široka 70 m) delajo te dni Jeseničani z znano marljivostjo, tako da bo objekt dogotovijen do roka. Po planu
naj bi na Hrenovici letos zgradili več objektov v skupni vrednosti 557 milijonov. Razen hale za patentirano žico gradimo še transformatorsko postajo (za 68 milijonov) in izkop za aglomeracijo. Naj mimogrede še omenimo, da so načrti za ta objekt izdelani v našem projektivnem biroju. Gradnja sicer ne teče popolnoma po planu, v zaostanku smo približno mesec dni. Predvsem je Jeseničane spomladi oviralo močno deževno vreme, pozna pa se tudi pomanjkanje delovne sile. Zlasti primanjkuje na Jesenicah zidarjev, tesarjev in tudi železokrivcev.
0 Iz tal bodo zrasle tri nove stolpnice
Drugo veliko gradbišče, ki bo kmalu oživelo, je blizu jeseniške gimnazije. Tu bodo začele »rasti« tri velike stolpnice. Seveda vseh treh letos ne bo mogoče dokončati, toliko sredstev občinski stanovanjski sklad prav gotovo nima. Lahko pa računamo, da bo letos dograjena vsaj ena stolpnica in tudi vseljiva. Prvotno je bilo predvideno, da bi gradili na tem mestu dve stolpnici, ki bi jih prodali za trg. Naše vodstvo pa je doseglo sporazum s stanovanjskim skladom, iako da delamo zdaj ta stanovanjski objekt za občinski sklad. Temelji za vse tri stolpnice, v katerih je vgrajenih preko sto franki pilotov, so že končani, v kratkem bo šel objekt ne samo »v zemljo«, marveč tudi v višino. Vsekakor lahko računamo, da bo, kot rečeno, že ena stolpnica letos vseljiva, kajti toliko sredstev bo stanovanjski sklad lahko zbral (okrog 440 milijonov). Ostali stolpnici pa bosta dokončani v letu 1966 oziroma 1967. Vsa tesarska dela pa so prevzeli Škofjeločani.
@ Postojanka na Bledu
Seveda Jeseničani ne delajo samo na Jesenicah, tudi na Bledu imajo svojo postojanko.
Čeprav je na Bledu vrhunec turistične sezone, naši delavci tega ne opazijo, kajti priganja jih delo.
Tu so v gradnji nekateri objekti v sklopu LIP Bled, in sicer: Krlisce ali sortirnica hlodovine, prehodni bazen z uvoznim verižnim transportom, žaga s sortirnico in silosi za žagovino.
Na gradbišču je zaposlenih 50 ljudi. Vsi objekti morajo biti gotovi do septembra. Delajo s polno paro, tudi po 11 ur dnevno, če _to narekujejo potrebe. Delavci stanujejo v urejenih barakah, hrano pa dovažajo z Jesenic.
Tudi objekte na Bledu so projektirali naši projektanti.
@ V tovarni smuči in športnih rekvizitov
V	tovarni športnega orodja »Elan« v Begumc nem bmlhivvia čano. V dovršitveni fazi je hala za površinsko obdelavo smuči. Prihodnji teden pa bodo začeli z asfaltiranjem internega cestišča in z ureditvijo okolice.
V	perspektivi je še adaptacija objekta za pripravo lesa in gradnja deponije premoga.
Jeseničanom se je priključila še poslovna enota Kranj. Delajo pa tudi na ostalih objektih. Zelo hitijo z gradnjo severnega dela podvoza, ki mora biti dograjen do 1. avgusta. torej za občinski praznik Jesenic. Omeniti bi še veljalo to. da bodo v kooperaciji gradili hokejski stadion na Jesenicah.
V	naselju pa bodo zgradili novo kotlarno, ki bo dograjena še letos. Ta kotlarna bo oskrbovala s toploto vse samske domove in bližnje objekte jeseniške »centrale«.
Zadnje čase so Jeseničani posvetili mnogo pozornosti vzgoji lastnih kadrov. Tako je bilo v sklopu centra za izobraževanje podjetja organiziranih več tečajev za razne poklice. Obstaja tudi enoletna šola za železokrivce. Kandidati to šole se nahajajo na praktičnem delu v že-lezokrivnici.
TRAGEDIJA V WEILBURGU
Weilburg je majhno mesto, ki leži kakih 80 km severno od T rankfurta na reki Lahnu. To je staro mestece, v katerega še ni vdrla industrija. Na robu mesta gradi naša enota že od februarja večji industrijski objekt za Leitz VVerke (pri nas znana Lei-ca) iz Wetzlarja. Celoten objekt tvorijo kotlovnica (ca. 500 m2), glavna industrijska stavba (ca. 8500 m2) in tako imenovano pomožno poslopje (ca. 1500 m2 zazidane površine). Vsi ti objekti so popolnoma montažni. Naša naloga je:	izdelava temeljev
(ea. 220 vodnjakov globine 2—8 metrov), vseh tlakov (debeline ca. 25 cm) vsa še preostala betonska, zidarska in tesarska dela. Vrednost plač za vsa naša de-a je bila ca. 350.000 DM, tj. kakih SO milijonov dinarjev. Dela so se pričela letos v februarju m tovarna im šla v polno obratovanje 1. oktobra letos. To je torej objekt, na katerem dela naša ekipa okoli 40 delavcev pod vodstvom tov. Šusterja, delovod-
je in kjer se je 28. junija pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal prav tov. Šuster V kratkih potezah bom opisal, kako je do te nesreče prišlo, da ne bi bilo nepotrebnih dvomov.
Tega dne, bil je ponedeljek 28. junija, je okoli 9.30 ure pripeljal avto kot običajno vsak dan iz centralne betonarne 5 m2 betona. Na sliki se točno vidi avto na mestu, kjer je obstal, potem ko je z zgornjim robom lijaka udaril ob preklado in kamor ga je upravljal od zadaj prav pok. Šuster. Preklada dolž. 7.10 m, h — 1,30 m in debeline ca. 0,15 m, je bila armirana samo za montažo s tem, da se po montaži podzida. Na sliki se vidi, kako leže preklade levo in desno na zobu stebra. Preklada je na obeh straneh nasajena na jeklene kline in tudi na zgornjem robu pričvrščena ob steber. Tov. Šuster je stal na mestu, kjer leži armatura, in od tod upravljal avto, ko je vozil nazaj. Zakaj je stal prav na tem mestu, je tudi
nepojmljivo. Od tod je slabše videl in težje dajal potrebne znake šoferju. Da je ostal kjer koli v glavni hali, npr. v vzdolžni smeri hale, bi videl mnogo pregledneje tako voz kot tudi šoferja in prav gotovo bi opazil, kako nevarno se je bližal lijak že montirani prekladi. Tako je pa to prezrl. Lijak je sicer narahlo, pa vendar dovolj močno udaril nekje v sredino preklade, jo zlomil tako, da sta obe polovici padli na tla. V tem trenutku je pokojni Šuster storil usodno napako. Da je ostal na mestu, kjer je stal, bi ostal popolnoma nepoškodovan. Naredil je usodni korak naprej tako, da ga je padajoča preklada oplazila po.levi strani in ga delno tudi potegnila podse, tako da je glavni udarec preklade sledil na medenične kosti, obe golenici in spodnji del hrbtenice. Poškodba je bila zelo težka. Pokojnik je takoj padel v nezavest, iz katere se je pa budil le v presledkih in ne popolnoma. Rešilni voz je bil v nekaj minutah na licu mesta. Tov. Šusterja so prepel j ali najhitreje v nekaj sto metrov oddaljeno. bolnišnico, kjer je bila že thlefonično alarmirana kirurška ekipa, in se je takoj lotila dela (kisik, transfuzija krvi, umetno dihanje) vendar je bilo vse zaman. Notranje poškodbe so bile tolikšne, da je bil ves napor zaman in telo nesrečnega. tov. Šusterja ni bilo mogoče pripraviti za operacijo. Tovariš Šuster je umrl 3 ure po nesreči ne da bi se zavedel.
Predsednik delavskega sveta podjetja Božo Lukač, sektorski vodja Janez Kokalj in delovodja Božo Čad na objektu v Hrenovici
Velika 500-metrska hala na Bevškem polju na Jesenicah pred dograditvijo
Še letos bo na tem kraju na Jesenicah stala stolpnica, prihodnje leto dve in Jesenice bodo spet lepše
V hali za površinsko obdelavo smuči v tovarni »Elan« v Begunjah se nahajajo že prve smučke. Objekt bo kmalu gotov
Začasna ureditev vprašanj iz delovnega razmerja
O novem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 8. aprila letos, smo v našem listu že pisali. Na kratko smo opisali razlike med dosedanjim in novim zakonom.
Na podlagi tega zakona morajo gospodarske organizacije v roku enega leta, tj. do 8. aprila 1966, sprejeti svoje pravilnike o delovnih razmerjih in uskladiti tudi statute z določili omenjenega zakona. Dokler pa to ne bo opravljeno, je bilo potrebno najbolj pereča vprašanja, ki izvirajo iz delovnega razmerja, rešiti z začasnim odlokom, ki ga je naš delavski svet podjetja sprejel dne 4. junija 1965.
■	Kaj vsebuje začasni odlok o ureditvi delovnih razmerij?
Začasni odlok o ureditvi delovnih razmerij rešuje določena vprašanja iz delovnega razmerja. Tako je bil s sklepom delavskega sveta urejen način razpisa prostih delovnih mest, poskusno delo v delovni organizaciji, delo za določen čas, delo v podaljšanem delovnem času preko rednega, določili smo pogoje za dolžino rednega letnega dopusta, odločili o izrednem dopustu do 7 dni v koledarskem letu, o primerih dopusta brez nadomestila, ko delavec še nadalje ostane elan delovne skupnosti, medtem ko njegove pravice iz dela v delovni organizaciji mirujejo. Dalje vsebuje začasni sklep podrobna določila o odgovornosti delavca zaradi kršitve delovne dolžnosti in končno ureja vprašanje glede prenehanja dela delavca v delovni organizaciji.
■	Ali mora delovna skupnost vsako prosto delovno mesto razglasiti z javnimi sredstvi za informacije in ga prijaviti organu službe za zaposlovanje delavcev?
Gospodarska organizacija more le v izjemnih primerili, ki so določeni v statutu, prosta delovna mesta razglasiti s sredstvi za informacije, ki jih ima delovna orgnizacija doma (oglasna deska, interno glasilo in podobno). Začasni sklep o ureditvi vprašanj iz delovnega razmerja določa, da se s sredstvi za informacije, ki jih ima podjetje samo, razglasi prosto delovno mesto le v primerih, kadar se bo delo na takem mestu opravljalo določen čas, ali kakor to zahteva značaj dela.
■	Kdo odloča o sprejemanju delavca na delo?
O sprejemanju delavca na prosto delovno mesto odloča tričlanska komisija. Te komisije so voljeni organi delavskih svetov poslovnih enot za delavce v teh enotah, oziroma delavskega sveta podjetja za delavce na centrali podjetja. O zasedbi prostih delovnih mest vodilnih delavcev pa odloča upravni odbor podjetja.
Začasni sklep predpisuje dobo poskusnega dela. v kateri opravlja delavec tiste naloge, ki se morajo izvrševati na delovnem mestu. Njegovo delo pa mora spremljati po-
sebna strokovna komisija, ki ugotovi delavčeve sposobnosti za opravljanje dela na tem mestu. Po določilih sklepa traja poskusna doba za vse delavce 30 dni, razen za tiste, ki vstopajo na delovno mesto, za katero se zahteva višja ali visokošolska izobrazba. Za take delavce traja poskusna doba 60 dni. Če ugotovi komisija, da delavec ne izpolnjuje zahtev poskusnega dela, preneha takemu delavcu delovno razmerje z dnem, ko mu je bila vročena pismena ocena o uspehu poskusnega dela.
■	Ali je mogoče sprejeti delavca za določen čas?
Po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih je možno sprejeti delavca v delovno organizacijo tudi za določen čas. Začasni sklep je to vprašanje rešil tako, da je možno sprejeti delavce na delo za določen čas le za taka dela, ki imajo sezonski značaj (dela v počitniških domovih za čas sezone, če se začasno poveča obseg dela zaradi izvršitve rokov pri gradnji ali povečanega dela pri razkladanju in nakladanju blaga na železnici) in dalje tudi "takrat, ko je treba nadomestiti na delovnem mestu delavca, ki je začasno na daljšem izrednem dopustu, pri vojakih, tistega, ki opravlja javne funkcije in delavko, ki je na porodniškem dopustu.
■	Kako je z začasnim sklepom urejeno vprašanje nadurnega dela?
Nadurno delo označuje zakon kot delo v podaljšanem delovnem času in ga šteje za posebni pogoj dela.
Začasni sklep delavskega sveta o ureditvi teh vprašanj trenutno ni mogel spremeniti načina plačevanja za delo v podaljšanem delovnem času in je zaenkrat osvojil že ustaljeno prakso dodatka 50%) na osnovo za 10 preko 48 ur tedensko in 12,5 % dodatka za delo ponoči med 22. uro in 5. uro naslednjega dne.
■	Kako je urejeno vprašanje letnega dopusta?
Temeljni zakon o delovnih razmerjih ne določa drugega kot da je najkrajši dopust 14 dni, najdaljši pa 30 dni. Naloga delovne organizacije pa je, da sama določi, koliko dni naj ima dopusta posameznik, upoštevajoč pri tem delovne uspehe, ki jih dosega delavec pri
delu kot npr. trajnejše doseganje nadpoprečnih uspehov po kakovosti, količini in podobno in posebne socialne razmere, v katerih živi, ter od delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu in drugo), dalje pa tudi od delavčeve delovne dobe.
Temeljite spremembe v določanju dolžine letnega dopusta med letom po uveljavitvi zakona vsekakor ne bi bile umestne in bi prav gotovo neugodno prizadele posameznike, katerim je bila odločena dolžina dopusta po dosedanjih veljavnih predpisih. Zaradi tega se je delavski svet odločil tudi v začasnem sklepu zaenkrat obdržati še stari način določanja dolžine letošnjega dopusta. V novem pravilniku, ki bo veljal za prihodnje leto, pa bodo določeni tudi novi pogoji, po katerih bo mogoče uveljavljanje pravice glede dolžine letnega dopusta.
■	Kdaj lahko delavec koristi izredni dopust?
V upravičenih primerih, kadar gre za izredne opravke se lahko odobri izredni plačan dopust do 7 dni v koledarskem letu, in sicer: ob sklenitvi zakonske zveze do 3 dni, ob rojstvu otroka do 3 dni, ob smrti v ožji družini do 3 dni, ob selitvi 1 dan in ob polaganju strokovnega izpita do 7 dni.
■	Kdaj lahko dobi delavec brezplačen dopust?
Brezplačen dopust pa je mogoč za ureditev zasebnih zadev delavca do 30 dni oziroma zaradi šolanja ali strokovne izpopolnitve do 60 dni v enem koledarskem letu.
Za časa take odsotnosti z dela ostaja delavec še naprej član delovne skupnosti, njegove dolžnosti in pravice, ki se pridobivajo v delu in iz dela v delovni organizaciji, pa mirujejo.
■	Kaj vsebuje začasni sklep glede kršitev delovne dolžnosti?
Začasni sklep našteva, katere so lažje in težje kršitve delovne dolžnosti in določa tudi organe v podjetju za izrekanje kazni zaradi teh kršitev.
Denarnih kazni novi zakon več ne pozna.
Za kršitev delovne dolžnosti sme delovna skupnost izreči svojemu članu opomin, javen opomin, zadnji javen opomin in izključitev iz delovne organizacije.
Prav tako zakon ne predvideva pravice za izrekanje kazni po samo eni osebi, temveč sme izrekati kazni le kolektivni organ, ki ga izvoli delavski svet. Za začetek postopka za kaznovanje kršitve delovne dolžnosti sme delovna skupnost pooblastiti posameznega člana kolektiva.
O izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti odloča delavski svet.
B Kdo sme izrekati kazni?
Po začasnem sklepanju delavskega sveta smejo izrekati kazni tričlanske komisije, ki jih imenujejo delavski sveti poslovnih enot za delavce poslovnih enot in delavskega sveta podjetja za delavce na centrali ter za vse vodilne delavce v podjetju. Sklep o izključitvi delavca iz delovne organizacije zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti pa smejo izrekati delavski sveti poslovnih enot za delavce teli enot, oziroma delavski svet podjetja za delavce na centrali ter za vse vodilne delavce v podjetju. Predlog za izrekanje kazni izključitve dajo že prej omenjene komisije.
B Kako preneha delovno razmerje?
Zakon pozna naslednje primere, ko preneha delo delavca v delovni organizaciji: po volji delavca, po volji delavca v soglasju z delovno skupnostjo, proti volji delavca in končno neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti.
Brez privolitve delavca preneha delo delavca v delovni organizaciji, kadar se odpravi delovno mesto zaradi izpopolnitve organizacije dela, izpopolnitve delovnega procesa ali če je delovno mesto odpravljeno zaradi pripojitve ali spojitve z drugo organizacijo in če delavca po odpravi delovnega mesta ni mogoče razporediti na drugo ustrezno delovno mesto v delovni organizaciji. Dalje lahko preneha delovno razmerje brez privolitve delavca, če se trajnejše zmanjša obseg dela, in v primeru, če delavčeva delovna sposobnost ne ustreza zahtevam delovnega mesta. Zakon dalje tudi predpisuje, da mora delovna skupnost s svojim internim pravilnikom določiti čas, ko mora delavec ostati še na delu, ko sporoči oziroma mu ie sporočeno, da preneha njegovo delo v delovni organizaciji. To pa ne velja za primer, ko preneha delovno razmerje brez volje delavca in delovne organizacije (trajna ali popolna nezmožnost za delo, če tako ugotovi organ socialnega zavarovanja, prepoved opravljanja dela po odločbi pristojnega organa ali sodišča, če delavec prestaja zaporno kazen daljšo kot tri mesece ali če je zoper njega uveden varnosten, vzgojni ali varstveni ukrep).
V začasnem sklepu je določen delu do dneva, ko se ga razreši. Ta čas je od enega do štirih mesecev glede na razporeditev na delovno čas, ko mora delavec še ostati na mesto po našem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Z. R.
ZAHVALA
Franc Cvetko in Franc Mesarič, absolventa gradbene delovodske šole v Mariboru, se iskreno zahvaljujeva centru za izobraževanje in kolektivu v Mariboru ter vsem, ki so nama omogočili šolanje na gradbeni delovodski šoli. Zavedava se velikih stroškov, ki jih je imelo podjetje z nama, zato obljubljava, da bova na delovnem mestu vestno delala in se trudila za čimboljši usneh celotnega kolektiva.
Franc Cvetko in Franc Mesarič
Opomba uredništva: Tov. Franc Cvetko je končal gradbeno delo-vodsko šolo z odličnim uspehom, za kar je preji tudi posebno nagrado.
K doseženemu uspehu mu tudi mi čestitamo.
Planski barometer za maj 1965
PREGLED REALIZACIJE PO POSLOVNIH ENOTAH ZA MAJ 1965
A. Gradbišča
A. USPEH PODJETJA:
V mesecu juniju je izvršilo podjetje skupni plan s 96 “/», gradbena dela z 98 %, obrtniška dela pa s 83%».
Skupnega letnega plana je izvršeno. 40 % ali za 1,7 % manj, kot je planirano, letnega plana gradbenih del je izvršeno 40,8 •/» ali za 0,7 % manj, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa je izvršeno 35,9 «/o ali za 7,3 % manj, kot je planirano za to obdobje.
Podrobnejši podatki posameznih planskih pokazateljev za noslovne enote pa so razvidni iz posebne tabele.
B.	USPEH GRADBENIH ENOT:
Gradbišča so kot celota izvršila skupni mesečni plan s 97 %>, gradbeni plan s 102 %, obrtniška dela pa s 83 %>.
Skupnega letnega plana pa so gradbišča izvršila 40,5 % ali za 1 % manj, kot je planirano, letnega plana gradbenih del 41,8 %> ali za 0.8 % več, kot je planirano, letnega plana obrtniških del pa 35,9 ali za 7,3 % manj, kot je planirano za to obdobje.
Podrobnejši podatki za posamezna gradbišča so razvidni iz tabele.
C.	USPEH OBRATOV:
Obrati so kot celota izvršili 92 % mesečnega plana, letnega plana pa so dosegli 38,8 °/o ali za 3.5 % manj, kot je planirano za to obdobje.
Podrobnejši podatki realizacije posamejnili planskih pokazateljev za obrate pa so razvidni iz posebne tabele.
Planski pokazatelji
Realizacija v °/o skupna dela za maj	gradbena dela
kumulativno obrtniška dela
Letni plan:	plan v °/o
a)	skupna dela realizacija v °/o
+ ali — v °/c
b)	gradbena plan v %>
dela	realizacija v °/o
+ ali — v «/«
c)	obrtniška plan v °/o
dela	realizaci ja v %>
+ ali — v °/o
Produktivnost za plan
junij 1965	realizacija
Efektivne ure
plan
realizacija + ali -
»Gradis« skupaj	Gradbi- šča skupaj	Ljubljana	Maribor	Celje	Jesenice
96	97	87	108	75	107
98	102	82	117	72	117
83	85	96	70	80	23
41,7	41,5	46,3	42,0	35,6	44.9
40,0	40,5	40,4	45,5	26,5	48,1
— 1,7	— 1,0	— 5,9	+ 3,5	— 9,1	+ 3,2
41,5	41,0	40,5	42,0	36,0	46,7
40.8	41,8	33.1	49,0	26.0	54,S
— 0,7	+ 0,8	— 7,4	+ 7,0	— 10.0	+ 8,1
43,2	43,2	66,5	42,0	34.6	34.0
35,9	35,9	64,2	29,4	27,6	7,9
— 7,3	-7,3	-2,3	— 12,5	— 7,0	— 26,1
1.424	1.225	1.089	1.222	1.180	1.438
1.548	1.404	1.061	1.492	1 OAt	1.821
',.718.300 1.272.425	3.631.600	790.000	935.000	384.U00	486.900
	3,227.459	665.809	893.006	307.722	451.669
ZA MAJ	1965		
Ravne	Zalog	Koper	Kranj
96	106	116	86
95	115	124	89
102	86	96	80
42,4	38,4	40,3	32,0
40,7	40,6	46,9	27,4
— 1,7	+ 2,2	+ 6,6	— 4,6
44,3	38,9	40,2	32,1
42,1	44.6	49,9	2S.5
-2,2	+ 5,7	"+ 9,7	— 3,6
35,9	37,3	40,5	31,9
34,5	32,2	38,9	24.8
'+ 0,6	— 5,1	— 1,6	-7,1
1.277	1.200	1.425	1.078
1.536	1.483	1.788	1.006
470.000
370.789
251.500
233.185
156.500
154.997
157.700
150.282
B. Obrati
Planski pokazatelji
Realizacija plana za junij 1965
Letni plan
plan v o/o realizaci ja v °/o + ali — v %
Produktivnost za	plan
za junij 1965	realizacija
Obrati skupaj	SPO	KO Ljubljana	KO Maribor	LO Šk. Loka	OGP Ljubljana
92	107	88	82	87	85
42,3	37,0	42,8	47,0	45,3	42,5
38,8	39,5	37,9	38,4	39,2	36.2
-3,5	+ 2,5	— 4,9	— 8,6	-6,1	-6,3
-3,5	+ 2,5	— 8,6	-6,1	- 6,1	-6,3
2.087
2.650
Efektivne ure	plan	1.992	2.174
-	realizacija	1,186.700	252.700
+ ali — v	o/„	1.044.966	263.190
2.110
1.888
213.000
210.536
2.254
1.904
156.400
151.412
2.101
1.900
161.800
154.794
1.954
M
!i
50.0 59.7 + 9,7
T9,7
1.914
1.915	2.561
261.000	41.800
226.747	37.287
DS
podjetja
SKLEPI
XI. rednega zasedanja delavskega sveta podjetja, ki se je vršilo dne 30. junija 1965 v Ljubljani
1.	Pri pregledu sklepov je delavski svet ugotovil, da so vsi izvršeni, oziroma so v izvrševanju.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje.
3.	Predsednik UO podjetja poroča o delu upravnega odbora podjetja. Poročilo se odobri.
4.	Na podlagi 223. člena statuta podjetja in spričo ekonomske situacije na tržišču ter z upoštevanjem določil čl. 23.2 statuta sprejme delavski svet naslednji sklep:
Gradbišče Kranj kot poslovna enota preneha poslovati z dnem 31. julija 1965. S tem preneha tudi mandat članov organov upravljanja v tej enoti.
Za likvidacijo poslovanja gradbišča Kranj se imenuje komisija v naslednjem sestavu:
—	tov. Leopold Ilovar kot predsednik
—	tov. ing. Alfred Peteln, član
—	tov. Anica Lenščak, član
—	tov Vladimir Šanca, član.
5.	Potrdijo se spremembe pravilnika o terenskem dodatku delavcev podjetja, kakor so bile predložene.
lepi organov
6.	Sprejme se pravilnik o izplačilu odškodnine zaradi poškodbe pri delu, ki naj velja od 1. maja 1985 dalje, ko je prenehalo kolektivno zavarovanje pri DOZ.
7.	V smislu čl. 6 pravilnika o izplačilu odškodnine zaradi poškodbe pri delu, sprejme delavski svet'podjetja sklep, da se iz neizplačanega dela čistega dohodka iz leta 1964, namenjenega za osebne dohodke rezervira 5,000.090 din za izplačila po omenjenem pravilniku.
8.	Sprejme se dopolnitev začasnega sklepa o ureditvi vprašanj, ki izvirajo iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ št. 17/65) v naslednjem:
v tč. 17) začasnega sklepa sprejetega dne
4.	VI. 1965 se na koncu stavka dopolni besedilo: »ob polaganju strokovnega izpita do 7 dni«.
V	isti točki se dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo: »V nobenem primeru odsotnost z dela v navedenih primerih ne sme trajati več kot 7 dni v enem koledarskem letu«.
»Izredni dopust odobravajo po ugotovitvi upravičenosti šefi poslovnih enot in šefi strokovnih služb na centrali za delavce v enotah oz. na centrali ter glavni direktor za vodilne delavce v podjetju«..
»V času odsotnosti z dela v primerih iz te točke začasnega sklepa pripada delavcem nadomestilo v višini poprečnega delavčevega zaslužka v tekočem mesecu, kot da bi delal«.
V	tč 10) začasnega sklepa se spremeni besedilo pod c) tako. da se glasi:
*c) premeščanje delavcev iz ene poslovne enote ali centralne v drugo enoto, kadar nastopi za to nujna potreba, izvede kadrovska služba centrale po predhodnem konsulti-ranju šefov poslovnih enot' oz. šefov strokovnih služb na centrali. Odločbe o premestitvah izdajajo šefi poslovnih enot, kjer so delavci, ki se premeščajo, zaposleni in glavni direktor za delavce, zaposlene na centrali podjetja. O razporeditvi vodilnih uslužbencev iz ene enote v drugo, odloča upravni odbor podjetja. Odločbe o teh razporeditvah podpiše glavni direktor«.
V tč. 10) začasnega sklepa pod b) se doda za besedami:
»ali slična dela . . .« besede: ». . . v okviru poslovne enote . . .«
9.	Potrdijo se spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja, ki izvajajo investicijska dela v ZR Nemčiji, z veljavnostjo spremembe tabele o osnovah in določilih glede izplačevanja osebnih dohodkov za organizatorje proizvodnje od 1. aprila 1965, za ostala določila v spremembah pa je veljavnost od 1. VII. 1965.
10.	Izdaja se soglasje na odobritev posojil za individualno stanovanjsko gradnjo delavcem PE kovinski obrat Ljubljana, kakor so bil odobreni s sklepom njihovega organa upravljanja. Zavrne se soglasje na odobritev posojila za tov. Staneta Glavača, zaposlenega na gradišču Ljubljana-okolica, ker je odobritev posojila v nasprotju z določili pravilnika o dajanju posojil za individualno gradnjo, ki izrecno zahteva, da se odobrava posojilo za gradnjo v samem kraju ali bližnji okolici, kjer je enota, v kateri je prosilec zaposlen.
11.	Službi družbenega knjigovodstva NB 600-11 v Ljubljani se posreduje vloga za podaljšanje roka za predložitev periodičnega obračuna od 30. junija 1965 do 10. avgusta 1965.
12.	Glede na 2. odst. 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in na podlagi čl. 78 tega zakona ime-
nuje delavski svet tri člane razpisne komisije za razpis mesta direktorja podjetja in sicer:
— tov. Franca Vovka, ing. Sašo Škulja in ing. Branka Vasleta.
13.	Priporočila skupnega plenuma SZDL in sindikatov občine Ljubljana-Center naj se razmnožijo in z vsebino seznanijo vse enote v podjetju.
14.	Informacija o delu komisije za notranjo delitev v zvezi s popravkom pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se vzame na znanje.
Overovatelja:
Francka Erjavec 1. r.
Vinko Brglez 1. r.
Predsednik DS podjetja: Božo Lukač
uo
podjetja
SKLEPI
III.	redne seje upravnega odbora podjetja, ki je bila 29. junija 1965 na centrali v Ljubljani
1.	Pri pregledu sklepov je upravni odbor podjetja ugotovil, da je sestavljen osnutek pravilnika za nezgodno zavarovanje delavcev podjetja in bo predložen delavskemu svetu v potrditev.
2.	Glede izvajanja sklepov za zmanjšanje in virmaniranje zalog materiala in organizacije nabavne službe bo komercialna služba centrale izdala okrožnico z navodilom o de-kadnem poročanju o stanju zalog materiala na sektorjih, da bodo predispozicije materiala potekale ob čim manjših prevoznih stroških. Poleg tega se zahteva točnost podatkov o stanju zalog, da ne bodo nastopale nepravilnosti pri nabavah in predispozicijah ter da bi bil dosledno izvajan sklep UOP.
3.	Upravni odbor podjetja ugotavlja, da je pripravljena dokumentacija glede pripojitve PE Kranj k gradbenemu vodstvu Jesenice. Strokovna služba na centrali naj do seje delavskega sveta podjetja pripravi utemeljitev za ukinitev gradbišča Kranj glede na predloge, ki jih je poslala PE Jesenice s tem v zvezi upravnemu odboru podjetja.
4.	Strojna služba je z ozirom na sklep II. seje UOP dostavila poročilo v zvezi z uporabo privatnih tovornih avtomobilov na poslovnih enotah. Upravni odbor podjetja sprejme poročilo na znanje in ga daje v razpravo Stroj no-prometnemu obratu in vsem gradbenim enotam v podjetju. Po sprejemu poročil iz enot, bo upravni odbor podjetja ponovno obravnaval to vprašanje.
5.	Kadrovski službi podjetja se naroča, da spremlja izvajanje sklepa pod toč. 14) in 15)
II.	redne seje UOP z dne 17. VI. 1965 in o tem obvesti UOP.
6.	Na poročilo komisije upravnega odbora podjetja v zvezi s poslovanjem SPO ugotavlja UOP, da je nujno izvesti temeljiti pregled poslovanja te enote po predlogih, ki jih navaja omenjena komisija v svojem zapisniku z dne 10. VI. 1965. Strokovnim službam se naroča, da tako s področja finančne kontrole kot s področja tehnične organizacije sestavijo temeljite analize in predloge za ukrepanje.
7.	UOP je obravnaval poslovanje kovinskih obratov v Ljubljani in Mariboru in je v tej zvezi sprejel naslednje sklepe:
a)	UOP ugotavlja, da je poslovanje obeh enot v preteklem obdobju zadovoljivo in uspešno.
b)	UOP ugotavlja, da organizacija vzdrževanja in popravil mehanizacije kljub napredku še ne zadovoljuje. Potrebno je stremeti za tem, da se organizira defektažna in tehnična priprava dela za vsa popravila ter postavijo normativi in ceniki za posamezna dela, predvsem pa takoj za investicijska popravila.
c)	UOP soglaša s tem, da se določena popravila strojev in vozil oddajo zunanjim
specializiranim podjetjem ter da se izvede podobna delitev dela med obrati podjetja Gradis, Slovenija ceste in Tehnika.
č) UOP smatra, da oba obrata zadoščata za kritje potreb v vzdrževanju in remontu vse naše mehanizacije, zaradi tega je treba sčasoma ukiniti obstoječe delavnice po drugih poslovnih enotah, v obeh obratih pa podvzeti potrebne ukrepe, da bo njihov servis kvaliteten in strokovno ustrezen.
d)	Z ozirom na to, da kapacitete nekaterih delavnic obeh obratov v perspektivi ne bodo zadostno zasedene, se naroča vsem po- v slovnim enotam operative, da obrtniška dela, ki jih obrata izvajata, ponudijo najprej njim.
e)	UOP soglaša s sklepom strokovnega sveta podjetja glede študijske obdelave krov-sko-kleparskih del in črnih kritin ter priporoča, da se delo na tem elaboratu čimbolj pospeši.
f)	UOP ugotavlja veliko zastarelost strojne opreme obeh obratov. Zato naj se v bodočih predlogih za investicijske nabave v večji meri upoštevajo potrebe obratov tako glede obnove kot tudi modernizacije strojnega parka.
g)	V predlogih za koriščenje lastnih deviznih sredstev naj se predvidi primeren del za nabavo rezervnih delov.
8.	Izda se začasno navodilo o načinu obračunavanja dela po učinku s tem, da se v cenikih del korigirajo osnove za izračun akordov na startne osnove, določene v pravilniku o delitvi OD delavcev v podjetju. To začasno navodilo velja kot obvezno za vse enote in naj po predloženih variantah izvedejo dosledno nagrajevanje po učinku dela. Strokovnim službam se naroča, da takoj pristopijo k izdelavi tehničnih normativov za vsa dela v podjetju glede na delovne postopke, ki so različni od delovnih postopkov, navedenih v sedanjih cenikih del
9 UOP je obravnaval analize režije gradbišč v letu 1964 ter s tem v zvezi ugotovil, da vplivajo na višino režije poleg objektivnih razlogov tudi subjektivni raziogi kakor: slaba organizacija na sami upravi in
na sektorjih, pomanjkljiva ali celo slaba disciplina na sektorjih, brezbrižnost v ravnanju z materialom, stroji ali drugim inventarjem, ustvarjanjem delovnih mest brez prave ekonomske potrebe, odpiranjem dostikrat nepotrebnih servisnih delavnic ali njih širjenjem, nepravilne politike cen v zvezi s stanarinami v delavskih naseljih in samskih domovih (regresi), kar je izključno v možnosti enote same, da s svojimi ukrepi izboljša poslovanje. Zato predlaga upravni odbor podjetja, da obravnavajo kompletno poročilo o analiži režije gradbišč za leto 1964 vsi samoupravni organi v prizadetih enotah in sporočijo svoje predloge in izvedene ukrepe na možnost izboljšanja stanja tj. zmanjšanje režije. Upravni odbor podjetja bo to vprašanje ponovno obravnaval na eni od prihodnjih sej.
10.	Odloži se obravnava predloga o načinu poslovanja komunalne dejavnosti v podjetju. Gradivo za obravnavo je treba dopolniti s konkretnimi predlogi glede izvedbe poslovanja v komunalni dejavnosti za poslovne enote na področju Ljubljane.
11- Odobri se največ do 600 km mesečno uporaba privatnega avtomobila v službene namene za tov. Antona Grudna i« poslovne enote Maribor od 1. VII. 1965 dalje.
12.	Informacija o prevzemu skladišča gradbenega vodstva Ljubljana v sklop centralnega skladišča se vzame na znanje.
Predsednik UOP:
Ing. Rudi Cerkovnik
DS
KO Ljubljana
SKLEPI
VI1* rednega zasedanja DS poslovne enote Kovinski obrati Ljubljana, ki je bito dne 31. V. 1965 s pričetkom ob 12. uri
1.	Za zapisnikarja je bil izvoljen tov. Tone Ogorevc, za overovatelja pa tov. Franc Gregorka in Rudi Cotič.
2.	DS je sprejel na znanje poročilo volilne komisije o izidu volitev v DS poslovne enote in v svete obračunskih enot ter potrdil zakonitost izvedenih volitev.
3.	V verifikacijsko komisijo so bil izvolj,e-ni tov. Franc Štalec, Jože Jarkovič in- Ferdo Jauk. Ta je na podlagi prevzetih potrdil- o izvolitvi in poročila volilne komisije DS potrdila mandate za člane DS, izvoljene na volitvah dne 21. V. 1965. Delavski svet je vse mandate soglasno' potrdil.
4.	Delavskemu svetu je bilo podano poročilo 'o delu delavskega sveta v preteklem letu, ki so ga člani brez bistvenih pripomb vzeli na znanje.
5.	Za predsednika DS je bil ponovno izvoljen Lado Povž, ki je bil v preteklem letu izvoljen za mandmatno dobo dveh let.
Za namestnika predsednika DS je bil z javnim glasovanjem izvoljen soglasno tov. Stane Corn.
6.	O delu upravnega odbora poslovne enote je poročal predsednik prejšnjega UO tov. Alfred Brank. Člani so poročilo v celoti soglasno odobrili brez pripomb.
7.	Na podlagi poročila iz prejšnje točke, je DS soglasno razrešil dosedanji upravni odbor poslovne enote.
S.	Po sklepu o tajnem glasovanju in številu članov UO poslovne enote je komisija v sestavu: Lado Povž, Jože Jarkovič in Milan Lojevec izvedla volitve v upravni odbor poslovne enote. Kandidatna lista je bila predlagana po zakonitem postopku.
9.	Med ugotavljanjem volilnih rezultatov za člane UO in njihove namestnike je bil članom DS podan poslovnik o delu tega samoupravnega organa, ki so ga člani brez bistvenih pripomb vzeli na znanje.
1», izid volitev članov upravnega odbora poslovne enote in njihovih namestnikov je naslednji:
Izvoljeni člani: Franc Pevc Stane Kogovšek Franc Gregorka Stane Corn Alfred Brank Ferdo Jauk
namestniki: Alojz Krznar Ivan Žabjek Karel Borštč Marinka Bajt Stane Mihelič Miha Fortuna
m
11.	Do imenovanja stalnih komisij DS, ki bodo imenovane na prihodnjem zasedanju, je DS pooblastil upravni odbor, da do preklica vrši vsa dela in opravila, za katera je po novem temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pooblaščena posebna komisija DS.
12.	Zaradi skrčenja delovne sile je DS soglasno sklenil, da se ukine delovno mesto NK delavca v remontni delavnici in se delavcu, ki zaseda to delovno mesto, da zakonita odpoved delovnega razmerja, ker poslovna enota nima na razpolago primernega delovnega mesta.
13.	Nadalje je delavski svet dal soglasje za sporazumno razrešitev delovnega razmerja s tov. Antonom Marušičem in sprejel sklep, da se ga za povračilo štipendije za preostale štiri mesece sodno ne preganja.
14.	DS je nadalje sprejel soglasni sklep, da se delovne sile na poslovni enoti v teku letošnjega leta pod nobenim pogojem ne povečuje in da se fluktuirana delovna sila nadomešča samo v nujnih primerih za remontno dejavnost.
Predsednik DS KO:
Lado Povž 1. r.
uo
Ljubljana
SKLEPI
I.	redne seje upravnega odbora gradbenega vodstva Ljubljana z dne 7. VII. 1965
1.	Za predsednika upravnega odbora se izvoli tov. Leopold Pepelnik, gradbeni delovodja, za namestnika pa tov. Drago Horvatič, tesar.
2.	Sprejme se na znanje poročilo o izpolnitvi polletnega plana gradbenega vodstva kakor tudi poročilo o doseženih finančnih rezultatih na snovi obračuna proizvodnje s
15.	majem 1965 ter poročilo o situaciji na gradbenem tržišču.
3.	Sprejme se na znanje poročilo o zniževanju režijskih stroškov in analiza centrale podjetja ter poročilo o znižanju zalog materiala
4.	Sprejme se osnutek pravilnika o nagrajevanju strokovnega kadra, ki ga je dostaviti delavskem svetu podjetja v dokončno odobritev.
5.	Centrali podjetja je posredovati pripombe na pravilnik o delitvi os. dohodkov, ki se nanašajo na startne osnove skladiščnikov in nabavnega referenta ter na uskladitev tabele s shemo gradbenega vodstva.
6.	V komisijo za pregled delavcev, ki stalno bolujejo, se imenujejo:
Maks Mlakar,
Ivan Grilc,
Martina Oblak,
ter dva predstavnika sindikalne podružnice gradb. vodstva. Komisija mora poročati o svojem delu do naslednje seje upravnega odbora.
7.	Pooblasti se vodjo kadrovskega oddelka ter upravnike samskih domov, da vršijo stalno kontrolo nad delavci in uslužbenci, ki se nahajajo v bolniškem staležu.
Način kontrole bo določen na skupnem sestanku pooblaščenih kontrolorjev s predstavnikom kadrovsko-socialnega oddelka centrale in predstavnikom zavoda za soc. zavarovanje.
Delavci in uslužbenci so dolžni prijaviti svojo odsotnost z dela zaradi bolezni najpozneje v roku 24 ur svojemu pristojnemu delovodji oz. kadrovskemu oddelku gradb. vodstva.
Delavci, ki stanujejo v domovih oz. naseljih podjetja pa morajo o tem obvestiti tudi pristojnega upravnika doma. V nasprotnem primeru se bo izostanek delavca obravnaval kot neupravičen in se bo zoper njega uvedel postopek zaradi kršitve delovne dolžnosti.
8.	Sprejme se na znanje poročilo o razsodbi sodišča v zadevi nasilnih vselitev v sam-
.-.tha naselja. Vse take primere je v. vL>a nadalje sodno preganjati.
9.	Tov. Marti Pintarič se odobri 7 dni neplačanega dopusta za gostovanje v Franciji v sklopu KUD »Tine Rožanc«.
10.	Prošnji Kate Ciglenečki za dodelitev stanovanja se ne ugodi.
11.	Stanovanjska pravica za stanovanje v Novih Jaršah, ki je pripadala tov. Milki Kihaš, dokler ni prekinila delovnega razmerja s podjetjem, se prenese na njenega moža Ivana Kihaš, ki je zaposlen kot zidar pri našem podjetju.
Ljubljana 9. VII. 1965.
Predsednik UO gradb. vodstva Ljubljana: Leopold pepelnik 1. r.
Svet SPO Ljubljana
SKLEPI
IX. rednega zasedanja Sveta samostojne obračunske enote Strojno prometnega obrata Ljubljana z dne 21. VI. 1965
1.	Zapisnik VIII. zasedanja Sveta samostojne obrač. enote z dne 31. V. 1965 se potrdi.
2.	Sklepi prejšnjega zasedanja so v celoti realizirani.
3.	V zvezi s tolmačenjem zakona o delovnih razmerjih se sprejme sklep, da se naj določila o najosnovnejših pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz temeljnega zakona o delovnih razmerjih, razmnožijo in razdelijo med člane kolektiva. Po možnosti naj bi se to objavilo v glasilu podjetja — Gradisov vestnik.
4.	Imenuje se sledeče stalne komisije sveta:
a)	Komisija za sklepanje o sprejemu in prenehanju dela Avgust Filipič, Franc Erjavec, Anton Vovk.
b)	Strokovna komisija za ocenitev delavčeve sposobnosti: Vinko Brglez, Pavel Peternel, Avgust Gomboc.
c)	Komisija za izvedbo kaznovanja zaradi kršitve delovne dolžnosti: Hilda Mlakar, Janez Martinčič, Ivan Ramovž.
č) Komisija za zdravstveno in tehnično zaščito delavcev:	Anton Stanovnik, Ludvik
Snajder, Karel Kočar, Božidar Zevnik, Rudi Kajba.
5.	Potrdi se prioritetna lista za dodelitev stanovanj članom kolektiva SPO. Vrstni red prioritetne liste je naslednji: Franc Gregorin, Ernest Gregorič, Kristina Tekavec, Ivan Lukman, Janez Martinčič.
6.	Sprejme se sklep, da se ostanek v znesku 1,500.000 din iz sklada za individualno gradnjo prenese v druge namene, ker prosilci niso izpolnjevali pogojev po pravilniku.
7.	Od ostanka skupnega zneska 1,500.000 din iz sklada za individualno gradnjo se odobri 1,000.000 din tov. Božidarju Mihiču — vodji strojne službe na sektorju »Drava« za nakup stanovanja s tem, da razliko do polne cen krije delno sam tako, da vloži v sklad za varčevanje pri podjetju Gradis 1,500.000 dinarjev. Tovariš Božidar Mihič se pa obveže, da bo do vselitve v stanovanje vplačal še določen znesek lastnega deleža, kolikor bo to še potrebno.
8.	500.000 din, to je ostanek iz namenskega sklada za individualno gradnjo, pa se nameni za preureditev oziroma ureditev stanovanja Toma Bana, ki je sedaj zaposlen pri KO Maribor, pred tem pa je bil zaposlen vseskozi pri našem obratu.
TO v. Šaleharja, referenta za lastne investicije na centrali podjetja se zaprosi, da pregleda in ugotovi možnosti za preureditev stanovanja šoferja Toma Bana.
9.	Tov. Ferdu Stermeckiju, šoferju SPO, se odgovori pismeno, naj preko tov. Sale-harja, ref. za lastne investicije, in UO pod-
jetja izposluje dovoljenje za posojilo pri Gradisu. V tem primeru bi bila njegova prošnja kot prva za posojilo pri individualni gradnji v letu 1966.
10.	Prošnja tov. Branka Friš se zavrne, ker nima pogojev za posojilo po pravilniku o dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo.
11.	Poročilo o delu in sklepih UO podjetja se vzame na znanje.
12.	Poročilo o odobrenih nadurah za direktne proizvajalce ter poročilo o organizaciji del na Dravi v dveh izmenah se vzame na znanje.
13.	Ponovno se zavzame stališče, da se strogo kontrolirajo poročila strojnikov in šoferjev, ker posamezniki še vedno ne upoštevajo naj novejših navodil za štedno in skrčenje del.
14.	Račun zavoda za komunalno dejavnost št. 471/Pr-65 v znesku 286.903 din v zvezi s poškodbo vodovodnega hidranta se odstopi DOZ.
15.	Tov. Novaku se ne odobri povrnitev stroškov za vožnjo z mopedom v službo na relaciji Ljubljana—Zalog, ker pravilnik o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene ne odobrava povrnitev stroškov za prihod na delo in z dela.
Odobri se mu lahko samo povrnitev potnih stroškov za prihod na delo v višini naj cenejšega javnega prevoznega sredstva ne glede na to ali se imenovani vozi v službo z javnimi prevoznimi sredstvi ali z privatnim osebnim vozilom.
17. Prošnjo Florijana Štucina za odobritev bagra Leibherrja za izkop gradbene jame za gradnjo lastne enodružinske hiše — po režijski ceni se ugodi.
19.	Za servisno delavnico na Dravi naj se organizira in doseže sporazum s KO Ljubljana za premestitev oziroma dodelitev enega strokovnjaka za avtomobile in enega za stroje za boljše in strokovnejše popravilo kamionov in strojev. Od sedanjih delavcev, zaposlenih v servisni delavnici na Dravi, pa
naj se dva člana kolektiva KO Maribor zaradi nestrokovnega popravila strojev vrneta.
20.	Strojni skupini, ki dela na avtomobilski cesti v Ljubnem, se določi za vodjo tov. Avgusta Gomboca.
21.	V trosobno stanovanje Ludvika Šnaj-derja v ulici Majke Jugovičev 9 se dodeljuje sobo kot samostojni stanovanjski prostor tov. Stanislavu Štepiču, šoferju pri SPO, ki dobi status samostojnega uživalca stanovanja — Gradisovega podnajemnika.
&2. Tov. Jožeta Jeranka, ki je izpadel iz prioritetne liste o dodelitvi stanovanj, zaradi težkih socialnih problemov ostalih prosilcev, se uvrsti v prioritetno listo kot prvega leta 1966.
Predsednik sveta:
Leopold Torkar 1. r.
UO PE Ljubljana-okol.
ZAPISNIK
II. seje UO poslovne enote Ljubljana okolica z dne 29. VI. 1965 ob 8. uri na bazi v Zalogu
Navzoči: člani Bruno Colavini, Vinko Damjan, Ivan Ribič in šef PE Jože Zajc; sodelujejo komerc. šef. tov. Franc Repovž in vodja soc. kadr. službe tov. Evgen Trplan.
Opravičeno odsotni: Horvat Jože.
Dnevni red:
1.	Zmanjšanje števila skladiščnikov
2.	Razprava o prednostni listi za dodeljevanje stanovanj
3.	Razno
Ad. 1. Z ozirom na zaključite v del ali skrčenja del na manjših deloviščih ter zaradi zmanjšanja režijskega osebja je bil po krajši razpravi sprejet sklep:
—	da prevzame tov. Branko Blaži poleg dosedanje skladiščne službe na Koteksu v Zalogu in v Vevčah še skladišče na bazi v Zalogu, s tem da ima sedež na bazi:
—	da prevzame tov. Klajič, dosedanji skladiščnik na bazi Zalog sektorsko skladišče na Avtoobnovi;
—	da se premesti tov. Štefan Žganec, dosedanji skladiščnik na sektorju SAP v Ljubljani, na proizvodno delo (zidar) na sektor No-ve Jarše;
—	da se premesti tov. Kastelic Franc, dosedanji skladiščnik na sektorju Avtoobno-ve, na proizvodno delo (betonirec) na sektor Yulon;
—	skladiščniki na sektorju Nove Jarše in Yulon ostanejo isti. Rok za izvršitev gornjih sklepov je 15. VII. 1965.
Ad. 2. Stanovanjska komisija PE Ljubljana okolica je predložila UO prednostno listo za dodeljevanje družinskih stanovanj delavcem, zaposlenim pri PE Zalog s 17 prosilci.
UO je prednostno listo po obrazložitvi tov. Trplana soglasno potrdil (priloga).
Ad. 3. UO je razpravljal o možnosti preselitve delavcev, nastanjenih v zadnji slan. baraki v naselju Zalog v druge prostore istega naselja, s tem da se omenjena baraka demontira in proda investitorju kemične tovarne Yulon.
Sklep: delavce iz zadnje barake v Zalogu je preseliti v bivši rdeči kotiček, v dosedanjo sektorsko pisarno Koteksa in v dosedanje sektorsko skladišče, ki se prestavita v bivšo kantino ozir. skladišče DUR. Cim se formira tesarska skupina, je demontirati navedeno barako.
Komisiji DS za sprejem in odpust delavcev se predlaga, da se izda odpoved del. razmerja tov Mariji Kmetec, servirki v del. naselju Zalog, ker se doslej ni našla druga rešitev za premestitev.
Predsednik UO:
Vinko Damjan 1. r.
UO
KO Maribor
SKLEPI
II. redne seje UO poslovne enote »Gradis« KO Maribor, dne 28. VI. 1965
Sprejme in potrdi se obračun za mesec maj 1965.
Redne seje UO PE bodo prvi torek po 15. v mesecu.
Na rednih sejah DS PE naj se obravnava in analizira delo posameznih obračunskih enot.
V obračunski enoti »Remont« se vodi samo ena knjiga za opis opravljenih del pri DN za stroje in strojne naprave, ki se na gradbišču »SD I.«. Za pravilno vodenje krlji-ge sta osebno odgovorna tov. Pečar in Onič.
Za dela v avtomehanični delavnic se vodi posebna knjiga za opis opravljenih del po DN, vodi jo tov. Pečar oz. njegov namestnik.
UO PE določi za dela na terenu na posameznih gradbiščih pred pričetkom del na predlog obratovodje, višino znižane dnevnice
Za gradbišče TE Šoštanj se določi znižana dnevnica v višini 146-0 din.
Prošnji tov. Ivana Jurasa za neplačan dopust se ne ugodi.
Prošnje za razne usluge se odobrijo — glej tč. 6
Nagrade praktikantom se izplačajo do višine 15.000 din.
Sorejme se predvidoma 7 vajencev v uk.
? '". iinikar:	Predsednik UO PE:
Valter stropnik 1. r. Stanko Mlakar 1. r.
Varujmo se sončarice
V julijski številki »Gradisovega vestnika« je bil objavljen članek pod naslovom: »Močno dragi izostanki«. Objavljene številke resno opozarjajo, da zoper nesreče in bolezni še nismo storili vsega in ter da se tudi tu nahajajo še vedno »skrite ogromne rezerve«.
Naša dolžnost je, da te »skrite rezerve« čimprej odkrijemo, to pa bomo dosegli, če bomo pri delu disciplinirani in če se bomo dosledneje držali higiensko-tehničnih predpisov.
Zato pa je potrebno vložiti še ogromno truda, predvsem pri vzgoji vseh članov našega kolektiva. Za prvi prispevek k temu objavljam naslednji sestavek.
Večkrat se delavci, ki dela,'.* na sončni pripeki, onesvestijo, nekaterim postane siaho, čutijo močno izčrpanost (zaradi izgube vode in soli), nekaterim otečejo sklepi, ki povzročajo bolečine, pojavijo se krči itd., vse to so vplivi prevelikega izpostavljanja soncu in vročini.
Ljudje, ki niso vajeni sonca, postanejo razmeroma hitro žrtev sončarice. V tem primeru se začne obramba organizma z značilnimi simptomi: močan glavobol, vrtoglavica, odpor do hrane, pa tudi dihanje in bitje srca postaneta hitrejša. Ob koncu sledi nezavest, če se človek ne umakne pravočasno v senco.
Takšnega bolnika je treba takoj prenesti v senco in ga zaviti v vlažno rjuho. Bolniku se ne sme dajati pijače, ker ne more požirati in obstaja nevarnost, da se zaduši, če pride pijača v pljuča
ZAVARUI SE PRED SONCEM IN PIJ MALCE ZASOLJENO PIJAČO
JT._
DELOVNA MESTA JE TREBA PRED SONCEM ZAVAROVATI
Zato delavci, ki opravljajo naporna dela in se mnogo znoje, ne smejo piti zelo hladnih pijač, ampak zmerno hladne. Te pijače pa naj bodo rahlo soljene. Priporoča se paradižnikov sok.
Zato naj bi delovna mesta in delo organizirali tako, da bo delo čim manj direktno izpostavljeno sončni pripeki. Delovna mesta je treba pred sončno pripeko primerno zaščititi in jih postaviti v senco, ali pa delo tako organizirati, da bi delali le v jutranjih ali večernih urah. ko ni sonce tako močno. Z zavarovanjem pred močnim soncem bomo dosegli dvoje: zaščitili delavca pred eventualno boleznijo in tudi uspeh pri delu bo večji, ker bo delavec delo lažje opravljal.
Neposredni vodja — delovodja delovne skupine je tlolžan, da delavce pri delu, ki je izpostavljeno močnemu soncu, stalno nadzira in da se po potrebi delavci pri delu tudi menjavajo.
Telo s težo 70 kg ima okrog 301 vode. Približno tri-četrt te tekočine je v celicah človeškega telesa, le 141 pa kroži po organizmu. Pri težkem napornem delu na hudi vročini pa izloči telo 4 do 5 litrov znoja. To je dovolj, da se kri koncentrira in do postane napetost arterij (žilic) »alarmantna«.
Da bi se zavarovali pred takšnimi motnjami, ni dovolj piti samo tekočino. S potenjem izločamo iz telesa določene količine soli. Če bi se dalj časa močno znojili in ne zaužili dovolj soli, bi kmalu občutili krče in odpor do hrane in izgubili zavest.
Jože Lorenčič
VARUJ SE SONČARICE!
(Nadaljevanje)
Poslovne enote industrijskih
obratov
Industrijski obrati so tisti, ki pro izvajajo na industrijski način in k predstavljajo zaokrožene organza cijsko-tehnične enote s stalnimi de lovnimi sredstvi in proizvodni« programom. Sem sodijo vsekako obrati: OOP. SPO, lesno industrij ski obrat v Škofji Loki itd.
Gradbena vodstva Gradbeno vodstvo jc stalna de l°vna formacija, ki jo sestavljaii določene službe, potrebne za teh nično realizacijo gradbenih in dni gdt del na terenu. Te službe so ne posredno operativne, ki na tereni Ovajajo določen delovni program tem,, da organizirajo gradbišča, vo ( 'jo in kontrolirajo gradbena ii dfU.ga dela in kooperirajo s specia jizjranimi delovnimi enotami (ki si tudi samostojne poslovne enote) Ajihova funkcija je tehnična reali zacija projektov in za to potrebni angažiranje sredstev, materiala ii delovne sile.
Gradbena vodstva so samostojni poslovne enote, ki poslujejo m osnovi gospodarskega računa. Nji nov čisti dohodek se formira iz stro skov, predvidenih za gradbeno vod stvo, kot tudi iz znižanja lasfm cene objekta (tj. kot razlika me. Planirano in stvarno lastno ceno) _ .Gradbena vodstva v načelu ni svoje stalne fizične delovni , , Njihova funkcija je predvsen lennično-vodstvena in organizacij
Načeloma imajo naslednje službe P operativno tehnično vodstvo £• upravo skladišč "?■ obračunsko službo evidenco in statistiko '• ekonom at k blagajno
- ‘ reži-jsko skupino za malo vzdr zevanje in čiščenje
. event. druge- manjše delovn
sknp.ne v lastn| režiji
vrv(]c.'[,mir?n(e dohodka gradbeni!
nih enoten t"tdi-drUgih po,slov Pravilnikom; predp,se s Posebnin
Specializirane delovne enote s a tJiti * a I izi ra n e delovne enote s< žiiin' °!ne poslovne enote, ki zdru ln-vni° n(jPpsrcdno produktivne de ali	Vab sorodnih poklice'
sneciaV0^" •-^a eclu specializirani sc _,.1ZnClie dc*a so Priporoča, d; cnritn •U1,n1 cn°ta SPO (strojno-pro tieln, ',C ob ra tov od ja. Specializirani ne enote imajo delavski sve
in poslujejo po načelu gospodarskega računa. Njihov dohodek se formira iz opravljenih storitev na gradbenih objektih. Ta dohodek je zmnožek fizičnega obsega opravljenega dela (npr. m3 betona) in enotnih planskih cen za enoto storitve. Poslovne enote svoje storitve zaračunavajo gradbenim vodstvom, z.,in« , tornimi fakturami. Z interno, realir zaeijo specializirane delovne enote krijejo vse svoje stroške in osebne dohodke.
Predvidevajo se naslednje specializirano vrste delovnih enot:
1.	delovne enote, specializirane za zemeljska dela (vključno za to potrebno mehanizacijo)
2.	delovne enote, specializirane za zidarska in sorodna dela
3.	železokrivske delovne enote
4.	tesarske delovne enote
5.	betonerske delovne enote te itd.
6.	krovske delovne enote
7.	vodoinstalaterske delovne eno-enote
Delovne enote so razdeljene na brigade.
Specializirane delovne enote imajo načeloma naslednje svoje stalne službe:
1.	tehnično vodstvo s tehnično pripravo dela
2.	obračunsko službo
3.	upravo skladišč
4.	evidenco in statistiko
5.	blagajno
Vzdrževalni servisi
Vzdrževalni servisi so delovne enote, ki imajo nalogo, da vzdržujejo tehnično opremo podjetja. Njihov dohodek je vkalkulirani prispevek za vzdrževanje težke in srednje mehanizacije in transportnih sredstev. Višina tega dohodka je v tesni odvisnosti od števila zastojev in okvar, prav tako je dohodek tem večji, čim maniše je število zastojev in okvar. Takšen sistem formiranja dohodka naj bi te enote stimuliral k preventivnemu vzdrževanju opreme, vtem ko bi jih dohodek, ki bi bil odvisen od dejanskega vloženega dela v popravila, stimuliral v nasorotni smeri in vzbujal interes delavnic, da se stroji v njih čim dalj zadržujejo.
Transportni servis
Zaradi ekonomičnosti in večje metni obrat) razdeli na dva samostojna dela, in sicer na
—	delovno enoto za zemeljska dela in gradbeniško mehanizacijo in
—	prometni obrat oziroma servis.
Takšna organizacija bi omogočila boljšo preglednost delovnih sredstev in njihove razpoložljivosti, večjo specializacijo in zlasti ustreznejše načine ustvarjanja in delitve dohodka, ker je narava poslov zelo različna.
Prometni servis opravlja posle splošnega krajevnega in medkrajevnega transporta materiala po dispozicijah programskega centra in pc .naročilu gradbenih vodstev in drugih poslovnih enot. Svoje storitve, .zaračunava z internimi fakturami, ki so lahko enkratne (to je za vsako storitev posebej) ali zbirne mesečne.
Osnovna sredstva poslovnih enot
Vsa osnovna sredstva, s katerimi razpolagajo poslovne enote in ki jih upravljajo, so načeloma izposojene od centrale. Od njih enote plačujejo centrali najemnino, v katero je vračunana amortizacija, ob-re-sti na osnovna sredstva, zavarovalnina in določena obrabnina. Ta najemnina za poslovno enoto predstavlja strošek in se kot tak obračunava.
Izposojena so tudi osnovna sredstva skupne porabe, ne gled na to, kako so se formirala. S takšno, koncepcijo lastninskih odnosov bo verjetno v naprej onemogočeno kupi-čenje neproduktivnih in nerentabilnih osnovnih sredstev pri poslovnih enotah ker bodo le-ta predstavljala nepotreben strošek enote in zmanjšanje njilioveca dohodka.
C) CENTRALNE SLUŽBE PODJETJA
Gospodarsko planiranje opravlja centralna planska služba oziroma oddelek za plan in ekonomiko, organiziran pri centrali podjetja. Predlog gospodarskega plana se dela ha osnovi:
1.	analize poslovnega uspeha minulega poslovnega obdobja, ki jo izdela analitska služba podjetja:
2.	analiza tehničnih kapacitet podjetja. ki jo izdela tehnično vodstvo podjetja;
.3. komercialne prognoze (in eventualne analize tržišča), ki jo izdelajo skupno konjuktura in komercialna služba podjetja.
Osnovni letni gospodarski plan oziroma njegov predlog vsebuje:
a)	tehnični in
b)	ekonomski del.
Tehnični del vsebuje:
t. plan tehničnih kapacitet;
2.	plan proizvodnje:
3.	plan vzdrževanja tehnične opreme;
Za dobrih 14 dni se je ustavilo betoniranje predzadnjega stebra na sektorju Peračica na gorenjski cesti, ker se je pokvaril kabelski žerjav. Vzrok? Slabo vzdrževanje reduktorja. Pogonskih zobatih, koles nisc mazali. Posledica: zastoj pri betoniranju, izdelava novih zobatih koles v Litostroju. Škoda samo na reduktorju z montažo in dempntažo okrog 230.000 dinarjev. Levo na sliki sedanji brezjanski klanec, v ozadju Julijci. Po dograditvi stebrov bo »Metalna« iz Maribora začela montirati jekleno konstrukcijo	...
4.	plan materiala z dinamiko dobave in z vsemi specifikacijami vključno rezervne dele in investicijski material:
5.	plan kadrov in delovne sile z dinamiko angažiranja.
Ekonomski del vsebuje:
1.	plan realizacije;
2.	'~plun dohodkov in izdatkov (proračun) podjetja in njegovih poslovnih enot
3.	plan plačilnega prometa z dinamiko:
4.	plan obratnih sredstev;
5.	kreditni plan
6.	plan investicij.
Pri izdelavi predloga plana obvezno sodelujejo delegirani strokovnjaki poslovnih enot.
Plan postane obvezen, ko ga sprejme in potrdi delavski svet podjetja.
Osnovni letni gospodarski plan podjetja je izhodišče in okvir za izdelavo delnih letnih gospodarskih planov poslovnih enot. Te ob sodelovanju poslovnih enot izdela centralna služba za gospodarsko planiran ie po pripravljenih predlogih poslovnih enot. Parcialni osnovni letni gospodarski plan poslovne enote postane obvezen, ko ga sprejme in potrdi njen delavski svet.
Uprava materiala in nabavna
služba
Vsa" nabavna služba podjetja je zaradi ekonomske in tehnične racionalnosti in ekonomije kadrov, kakor tudi zaradi izvajanja določene poslovne politike in uvajanja sodobnih biro-tet>uičnih metod organizirana centralno.
Nabavna služba je podaljšek mr -terialne uprave .podjetja in nje operativni komercialni organ, ki ki muitičirti š tržiščem, v podjetju p z materialno upravo.
Materialna uprava vodi politik' zalog, skrbi za njihovo ustreza strukturo (sortirnent) in rave* (standardne, oziroma normirane zr loge), tehnično primernost in vai nost skladiščenja. Materialna uprt va je odgovorna, za višino obratni sredstev, v zalogah materiala in z pravilnost celotnega materialneg poslovanja, za preglednost zalo itd.
Materialna uprava je v načel edini interni naročnik kakršnegr koli materiala, kar pomeni, da ne bavna služba naroča in kupuje ma terial le na interno naročilnico ma terialne uprave podjetja. Materia na uprava je odgovorna za to, d se ne naroča material, ki je že n zalogi, ona zbira potrebe interni koristnikov oziroma potrošnike materiala in ustrezno tehnično d< kumentacijo pa tudi interno distr bučijo in racionalno angažiranj materiala skladno s potrebami i trenutno vladajočimi razmerami p navodilih programskega eentr podjetja. Manjše količine mater ala lahko kupujejo direktno tu t posamezne poslovne enote, zlast kadar gre za drobni potresni in ventar ali za nujne potrebe, venela o tem s kopiiami naročilnic in dobavnic obveščajo centralno mate rialno upravo, ki vodi celotno evi denco o materialnem prometu, za logali in potrošnji.
Se nadaljuje
'U
: . ■■
jc -
V
' ŠE& - - j

. ; r
že letos pod streho prva jugoslovanska tovarna poliamidnih vlaken
Na nekdanjem ljubljanskem letališču v Mostah, nedaleč od ljubljanske toplarne, živi veliko, razgibano gradbišče. Tu bo že čez leto dni ali nekoliko pozneje stekla proizvodnja v prvi jugoslovanski tovarni poliamidnih vlaken, v kemični tovarni »YULON«,
Ob lanskih restrikcijah je nekaj časa slabo kazalo tudi za tovarno »YULON«. Pozneje so se stvari uredile, tako da smo lahko spet nadaljevali z gradnjo. Letos na pomlad se je za kak mesec dni spet nekaj zataknilo. No, zdaj so vse zadeve glede financiranja tega velikega industrijskega objekta urejene. V vodstvu enote L jubljana-okolica so nam celo povedali, da je ta investitor zelo soliden glede plačevanja računov, kar je dandanes vsekakor precejšnja redkost.
Situacija na gradbišču tovarne »YULON« je približno naslednja: tekstilni del tovarne — hala je dolga 50,50 m in široka 46,16 m — je praktično v tretji fazi, kajti te dni so začeli znotraj že grobo ometavati. Pravzaprav bi ta objekt moral priti na vrsto pozneje, za kemičnim delom tovarne, kjer se razvija osnovna proizvodnja surovin, medtem ko proizvajajo v tekstilnem delu že polfabrikate. Toda tako je pač naneslo, da je danes tekstilna hala že pokrita in v glavnem dograjena, medtem ko ho na kemičnem delu tovarne še precej dela. Na tem objektu, ki bo visok 25 m, grad’io zdaj tretjo etažo.
Na gradbišču bodoče tovarne »YULON« je zaposlenih 118 ljudi. Čeprav delo teče od ranega jutra do 14. ure. torej polnih 8 ur dnevno, so graditelji tega objekta vendarle nekoliko v zaostanku (za kakih 10 dni). Po izjavah vodstva enote Ljubi jana-oko-lica tej zakasnitvi nekoliko botruje prekinitev dela v aprilu, prav tako pa je bilo občutiti pomanjkanje delovne sile, predvsem tesarjev. Zdaj je glede delovne sile sicer nekako urejeno, kajti potrebne tp^Firie. zidarje in dru-
ge delavce so pač »nalovili« od tu in tam.
Kljub zaostanku pa so graditelji »YULONA« prepričani, da bodo izpolnili svojo nalogo do roka. »Moramo spraviti vse objekte še pred zimo pod streho,« so nam zatrdili na gradbišču. »Do konca jeseni mora biti vse pokrito in za-stekleno, tako da bodo monterji lahko pozimi v redu opravili svoje delo.« Oprema za to sodobno tovarno, ki bo visoko avtomatizirana, že prihaja iz Zahodne Nemčije. Trenutno je na poti in že pri nas okrog 7 vagonov najrazličnejše strojne opreme, do jeseni pa pričakujejo še kakih 30 vagonov.
Na vprašanje, kako je z raznimi težavami, so nam na gradbišču povedali, da jih pač najbolj »tišči« oster rok, čeprav ima to gradbišče odobrenih 2400 nadur, tako da bi lahko čim bolj zmanjšali zamudo. Z materialom ni preglavic. primanjkuje jim le siporeksa, ki prihaja na gradbišče z večjimi ali manjšimi zamudami. Precejšnja hiba je tudi v tem, da danes, ko je objekt že sredi gradnje, še ni vse jasno, kako in kaj bo v tem okolišu urejena kanalizacija.
V to moderno kemično tovarno so naši delavci doslej že vgradili okrog 3600 kubičnih metrov betona, in sicer okrog 2000 kubikov v tekstilni del. približno 1600 kubikov pa v kemični del tovarne. V tekstilnem delu tovarne je vgrajenih tudi 152 ton betonskega železa, v kemičnem delu pa 175 ton.
»Kako pa je s kvaliteto?« smo vprašali operativce na tem gradbišču. Dobili smo odgovor, da terja ta gradnja zelo kvaliteten Beton, v glavnem visoke marke (400). Povedali so nam še, da so kvaliteto doslej še vedno dosegli.
Nekajkrat jih je že obiskal tovariš ing. Šircelj in s svojim sklerometrom »pret L obisti« graditeljem »YU )-NA«. Vendar kljub najnatančnejšim preiskavam ing. Šircelj ni mogel odkriti kakršne koli hibe v kakovosti betona. Še več: nekatere meritve so pokazale znatno višje marke betonov, kot jih terjajo predpisi, celo marke 460 in več. »Inženir Šircelj je na koncu kar obupal, da bi lahko našel kjerkoli šibko točko,« so se ob slovesu pošalili graditelji tega velikega industrijskega objekta.
Montažna skupina za žerjave pri obratu je znana po vsej Sloveniji
strojno prometnem
Pomoč Slovenije pri poplavah v Vojvodini
Kljub stalnemu nadzorstvu nad naraščanjem voda v Vojvodini, Bački in Banatu in mobilizaciji delovnih enot, pomoči JLA in d -lovnih mladinskih brigad, ni uspelo v celoti obvladati vodno stihijo.
Varjenje armature za montažne betonske plošče
Vojvodinski izvršni svet, kakor tudi štab v Bogojevem sta zaprosila zvezni izvršni svet za nadaljnjo pomoč. Ta pomoč je bila organizirana preko zvezne gospodarske zbornice z odpošiljanjem gradbene mehanizacije v prizadete kraje. Prva so se odzvala gradbena podjetja iz Makedonije, ki so poslala vso odvisno gradbeno mehanizacijo. V Slovenijo je prispel prvi klic na pomoč šele zadnjega junija, torej po 50 dneh naraščanja voda.
- 18 urah po končanem sestanku na biroju za gradbeništvo je 1. julija ob 7.25 odpeljal iz Ljubljane vlak proti Novem Sadu. Ta vlak je odpeljal 5 nakladalnih strojev, 5 vozil in 15 buldožerjev, skupno torej 23 strojev in 44 strojnikov in šoferjev. Stroje in vozila so prepeljali v zelo hitrem času iz vseh krajev Slovenije prav z delovnih mest. V tej akciji so sodelovala gradbena podjetja, cestna podjetja ter vodne skupnosti. Poleg teh podjetij pa so sodelovala v posebni pošiljki mehanizacije še agro-podjetja. ki so odposlala buldožerje in vodne črpalke.
Vodstvo skupine 44 strojnikov in šoferjev s 23; stroji in vozili je bilo poverjeno našemu strojnemu tehniku tov. Francu Merharju iz strojne operative na centrali.
Kov zakon o notranji delitvi
Predlog centvamega sveta Zveze sindikatov
Predsedstvo centralnega sveta sindikatov Jugoslavije je predložilo, da bi v okviru sprememb v gospodarskem sistemu izdali poseben zakon o notranji delitvi.
S tem zakonom bi utrdili osnovna načela delitve v gospodarskih organizacijah. Spremenil se bo tudi celoten sistem evidence in knjigovodstva. Uredila se bodo razmerja med maso osebnih dohodkov in skladov za razvoj podjetja, oziroma med osebnimi dohodki in produktivnostjo dela.
Novi zakon bo jasno določil. kaj so materialni stroški, neto produkt, amortizacija itd.
V pripravah na nove predpise smo tudi v podjetju pričeli s sistematičnim zasledovanjem delitve dohodka. Delo na področju delitve osebnega dohodka je prevzel v okviru kadrovske službe tov. Franc Kumer.
MALI INTERVJU:
Režim je strog, a se vsaj naučiš
Na gradbišču LIP Bled smo srečali našega bivšega štipendista ing. Ju rja Mohorja. Komaj leto dni je minilo, odkar je zapustil šolske klopi in danes se že nahaja na delovnem mestu sektorskega vodje na Bledu.
»Kako se počutite kot mlad inženir na gradbišču.« smo ga vprašali.
»Kako se počutim?« je odgovoril. »Dobro, odlično! Toda vse je drugače, kot sem si operativo predstavljal za časa študija. Kot začetnik lahko trdim, da je študij daleč od prakse. Manjka mi še operativnih »štosov«, Režim pri nas je strog, toda pri tem se vsaj nekaj naučiš. Sem vedno za red in disciplino. Na sjdošno pa sem zadovoljen in vsakemu mlademu strokovnjaku bi priporočil, naj pride na Jesenice. Smo majhen, toda čvrst kolektiv,« je zaključil ing. Mohor.
Skupina 44 strojnikov in šoferjev z gradbeno mehanizacijo pred odhodom na poplavljeno ozemlje v Vojvodini. Skupino je vodil Franc Mrhar
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Liska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
Faktor režije ne ustreza
Pripombe in mnenje kolektiva strojno-prometnega obrata
Na predlog' centralnega delavskega sveta našega podjetja je bila ustanovljena posebna komisija (Lukač, ing. Vasle, Brglez, Bratun, Cepuš), ki naj bi izboljšala poslovanje in organizacijo v našem strojno-pro-metnem obratu v Ljubljani, Ta kolektiv je imel lani za okrog 70 milijonov dinarjev izgube, zato naj bi komisija skušala ugotoviti vzroke teh izgub in najti rešitve.
Ne da bi hoteli kakor koli vplivati na delo in rezultate komisije, ki jo je imenoval centralni delavski svet, pa v . kolektivu SPO menijo, da gre pri omenjeni izgubi predvsem za nekatera nerazčiščena osnovna stališča. V SPO so mnenja, da bi bilo treba najprej res tehtno razpravljati in ugotoviti, kakšen naj bi bil čim ustreznejši faktor režije. Po mnenju kolektiva
SPO današnji faktor režije ni ugoden in ne ustreza za njihovo enoto, ker je pač prenizek. Zato menijo, da hi bilo treba faktor režije ponovno tehtno proučiti in ga določiti v- takšni višini, da bi ustrezal vsem objektivnim kriterijem.
Druga pripomba SPO se nanaša na najemne pogoje oziroma izposoje valnine. Po mnnnju, ki smo ga slišali v
Odgovorno delo montažne skupine
V zadnjem času smo čitali v dnevnem časopisju o raznih nesrečah, ki so se zgodile bodisi pri montaži žerjava ali pa pri delu z žerjavi. Posebno zadnja nesreča, ki se je zgodila v Ljubljani pri Dolenjskem gradbenem podjetju na sektorju gradnje stanovanjske stolpnice na Viču, je zahtevala poleg velike materialne škode še smrtno žrtev.
Ta nesreča je ponovno o po- montaži žerjavov, kakor tudi zorila, da moramo z vso res- delo samega žerjava med nostjo in odgovornostjo za = !e- obratovanjem, dovati delo pri montaži in de- Znano je, da so za žerjave
kolektivu ti PO, so izposo je-valnine prenizke. Z drugimi besedami povedano: dobiček, ki ga dajejo stroji, se v pretežni meri steka v 'blagajno te ali one enote, pač tiste, ki si je izposodila v SPO takšen ali drugačen gradbeni stroj, medtem ko dobi kolektiv za izposojeni stroj le »drobtinice«. Skratka, v vprašanju . e odnos med posameznimi enotami oziroma pravičnejša delitev in akumulacija sredstev.
Na vprašanje, v kolikšni meri se kolektiv SPO glede izkoriščenosti svojih kapacitet meri s sorodnimi gradbenimi podjetji, so nam v SPO odgovorili, da so delali tudi takšne primerjave. Pri tem se je pokazalo, da je SPO na enem prvih mest. skratka, da je strojni in avtomobilski park smotrno izkoriščen.
»Pod Mančkom sta se srečala« in takoj na mestu ugotovila, v kakšnem stanju je stroj, kako je s pisanjem »knjige vzdrževanja« itd. Ocena pri nakladaču Caterpiller. ki je prispel na Gorenjsko cesto iz težke operacije v delavnicah KO Ljubljana, ni bila najboljša, ker je strojnik pozabil knjigo v baraki. Zato pa je tov. Merhar, referent za vzdrževan ie, odlično očem! strojnika Kovalen k a pri buldožerju TO-J 60, pri katerem pa je bilo vse v redu.
zelo strogi predpisi, ki ^urejajo vse potrebne zahteve pri delu z žerjavi.
Montažna skupina za žerjave pri strojno-prometnem obratu ni znana samo v našem podjetju, za to skupino vedo tudi ostala gradbena podjetja, kakor tudi proizvajalec žerjavov »Metalna« v Mariboru.
Da je delo te skupine zelo odgovorno, mislim, da ni potrebno posebej poudariti. Tov. Andrej Oman, Branko Friš, Anton Skvarča in Oto Lajzner so v preteklem letu izvršili 2.2 montaž in 26 de-montaž. žerjavov. Ce pomislimo. da imamo v podjetju trenutno še 8 različnih vrst žerjavov. od katerih imamo uri montaži ali demontaži zelo različne načine dela. potem je razumljivo, da se od montažne skupine zahteva dovolj znanja, vestnosti in odgovornosti.
Pri vsakem takšnem delu pa morajo seveda obvezno, sodelovati tudi žerjavovodje. ki v podrobnosti poznajo tehnično stanje žerjava. Pri vsaki premestitvi žerjava z enega delovnega mesta na drugo je potrebno v večini primerov izvršiti večja ali manjša popravila.
Na naši sliki, ki prikazuje de montažo žer java Weitz na toplarni, so bili monterji: Oman, Lajzner, Skvarča ter v pomoč Štegar in žerjavo-vodja Jože Smerke.
Vsem monterjem in žerja-vovodjem želimo pri njihovem delu: Srečno!
»GRADISOV VESTNIK« * Stran 6

Vprašanja in odgovori
KAKŠNE SO OBVEZNOSTI ZA PLAČILO PRISPEVKOV IZ OSEBNEGA DOHODKA
DELAVCEV?
V	zvezi z uporabo novih predpisov o prispevku za socialno zavarovanje, ki so bili izdani po objavi pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list SFRJ, št. 11/65), se prispevki obračunavajo na naslednji način:
1.	Iz osebnega dohodka za polni delovni čas, ustvarjenega z delom pri izplačevalcu osebnega dohodka, za čas, ki je daljši od polnega delovnega časa, in za delovni čas z najmanj polovico rednega delovnega časa, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in plačilo prispevkov (Ur. list SFRJ, št. 5/65), se obračunavajo in plačujejo vsi prispevki iz osebnega dohodka delavcev po čl. 9. pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev t.j. prispevek iz delovnega razmerja in osnovni prispevek za socialno zavarovanje. Na skupni znesek osebnega dohodka, vključno z navedenimi prispevki. je dolžan izplačevalec obračunati in plačati še razliko osnovnega prispevka za socialno zavarovanje 2,5 %, 4 % prispevek za stanovanjsko izgradnjo, 1,5 «/0 za popuste v potniškem prometu in 1 % prispevek za Skopje.
2.	Iz osebnega dohodka za dopolnilno delo v organizaciji, s katero je delavec v delovnem raz-merju ali v drugi organizaciji, se obračunava in plačuje samo prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja po čl. 9. 1. odst. pod 1. pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, ne obračunava se pa prispevek za socialno zavarovanje. Ib izvira iz določil toč. 18. odloka o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojnin--®ke osnove in plačevanja prispevkov (Ur. list
RJ, št. 5/65 in čl. 123. 3. odst. zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o organizaciji in finann-gjrahi/U_) socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ,
3.	Iz osebnega dohodka, katerega prejme delavec za delo v manj kot polovici rednega delovnega časa (glej 42. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih), se plačuje prispevek iz osebnega dohodka po čl. 9. 1. odst. pod 1. pravilnika ? načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov jz osebnega dohodka delavcev (Ur. list SFRJ, st. 11/65).
Na skupni znesek izplačanega osebnega dohodka ostvarjenega z delom krajšim od polovice polnega delovnega časa se obračunava in plačuje prispevek za socialno zavarovanje za primer nesreče pri delu in poklicnih obolenj po republiških predpisih, izdanih na podlagi določil 149. člena zakona o organizaciji in financiranju socialnega nfftr0Tania (Ur. list FLRJ. št. 22/62 in Ur. list kFRJ, St 15/65).
L Če sklene delovno razmerje za polni ali nepolni delovni čas uživalec starostne pokojnine (moški po 40 letih oziroma žensk? eumlhywe ne dobe) in uživalec starostne pokojnine, ki je dopolnil 60 let (moški oziroma 55 let (žena) staro-i Poračunava prispevek iz delovnega razmerij (el. 9. 1. odst. pod 1. že omenjenega pravilnika). V™ lzpiacani^ znesek osebnega dohodka tem ose-1 a,m. se obračunava in plačuje prispevek za inva-iasko zavarovanje po stopnji, ki je določena za ruval utsko zavarovanje.
Na skupni znesek izplačanih osebnih dohodkov v primerih navedenih pod 2., 3. in 4. tega pojasnila je izplačilna blagajna dolžna obračunati n plačati še prispevke, in sicer 4 % za stanovanjsko izgradnjo, 1.5 % za popuste v potniškem prometu m l % za obnovo Skopja. To zaradi tega, ker se navedeni prispevki plačujejo na skupni znesek izplačanih osebnih dohodkov, iz katerih se obra-?’ln,a'Jn 111 Plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
Glede na to, da se od 1. julija 1965 dalje obračunava prispevek za socialno zavarovanje po stopnji, ki je predpisana na podlagi 1. člena zakona o najvišji meji, do katere se smejo predpisati s opni e prispevkov in o uporabi sredstev skladov 5+>Cinzcrfa zavarovanja v letu 1965 (Ur. list SFRJ, st. 19/65) se po tem navodilu postopa od 1. aprila 1(2r . J ali ja 1965. Od I. januarja do 31. marca
je treba obračunavati prispevek za socialno raroTanje po določilih pravilnika o obračuna-l-i _ln, Plačevanju prispevka iz osebnega dohod-2a,'z dolovnega razmerja (Ur. list SFRJ. št. 32/63. 50/63 m 31/64).
Kar zadeva obračun in plačilo prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja za čas d 1. januarja 1965 do sprejetja in uveljavitve stopnje prispevka iz osebnega dohodka s strani ruzPeno-političnih skupnosti, se le-ta obračunava ^ plačuje po stopnji, kakor je bil obračunan in P acan v letu 1964 proračunski prispevek iz oseb-
V	".odka (redni in dopolnilni). Stopnja pri-i)la' l ‘z. delovnega razmerja se uporablja na iz-
uula, ki so bila opravljena po sprejetju in ve-J vnesti odloka o stopnjah tega prispevka.
„ V Primerili, ko se delo opravlja po civilno-(133 M U°f?°flUali t.j. izven delovnega razmerja 1 ji.' ‘len temeljnega zakona o delovnih razmerij L. Se in® P*ačuje prispevek za socialno zavaro-' J6, plača pa se prispevek iz osebnega dohodka samostojnega izvrševanja obrtnih in drugih
re Vrs*e doto je bil izplačan prejemek.
VO/ LNEP STROSKE^ IZDATK^ZA SVlG VANJA?AVT°BUSOM NA slUŽBENA POTO-
delf,X..,°r]rfx**>i o izdatkih za službena potovanja, 24 \ ,terenu in ločeno življenje od družine (toč. 28/61 r-vLS.' P0<1 2. Ur. list FLRJ, št. 21/60. 16/61. 33 63	m 26/22 in Ur. list SFRJ. št. 26/63,
izd itf ”4 'n U/64) je določeno, da se priznajo Vaniii ',za Prev°z.z avtobusom na službenem potoki er. materialni stroški samo pod pogojem, te n ,P.°‘nomu obračunu priložene avtobusne kar-tako opravljenem prevozu.
I
1
H
ilil
lili
'ii!
i|
p
ii
HI!
s___________Rajko Zupančič
V	dosedanjih člankih smo obravnavali vprašanja, ki se tičejo gradbenega materiala in predpisov. Danes bi pa načeli drugo vprašanje, ki je za gradbenega tehnika prav tako važno — to je čitanje načrtov.
Letos smo namreč ugotovili, da nastajajo nekatere hibe, ki so jih pokazali naši izdelki, prav zaradi tega, ker vodje gradbenih del niso dovolj preštudirali oziroma »prebrali« načrtov, na osnovi katerih bi morali zgraditi objekt. Ker o takih pomanjkljivostih ni mogoče govoriti pavšalno, naj bosta navedena dva primera.
Na nekem industrijskem objektu je bila predvidena dilatacija med aneksoma, ki sta situirana prečno in vzdolžno ob glavni hali. Ta dilatacija je bila predvidena tako. da je bil vsak aneks ob dilataciji zaključen z nizkim betonskim nosilcem. Čez formirano fugo bi morala biti položena cinkova pločevina, seveda tudi tako, da bi lahko dilatirala.
Pri izvedbi gradbenih del so ob dilataciji obeh aneksov opustili žabe ton ira-nje obeh že omenjenih nizkih betonskih nosilcev. Kleparji so nato premostili fugo med obema aneksoma s pocinkano pločevino, zapognjeno nad fugo v obliki loka in položeno na vsakem aneksu pod »preskis« — kritino.
Objekt je izpostavljen velikim temperaturnim razlikam, zato je zgoraj opisana rešitev dilatiranja obeli aneksov kmalu pokazala nevšečnosti. Pri dilatira-nju obeh objektov je bil prizadet spoj med pločevino in med kritino, zato je ob deževju začelo v prostorih zamakati in zamakanja do danes niso mogli preprečiti.
Na istem objektu se je pokazala še ena hiba. Dilatacija med glavno halo in med aneksom je po projektu predvidena tako, da gre pločevinasta obroba preko betonskega zidca, ki zaključi fugo aneksa pod okensko polico glavne hale.
Kleparji pa so ta detajl izvedli tako, da so pločevinasto obrobo zaključili še prej. kot je ta prišla do okenske police; povrh vsega pa je bila ta pritrditev še površno izdelana. Pločevinasta obroba je odstopila in tvori danes nekakšen »lijak«, v katere teče meteorna voda, ki nato zamaka notranjost hale.
Drug slučaj, ki kaže kakšne posledice lahko nastanejo, če detajle ne izdelamo po načrtu, se dostikrat pojavlja pri mostovih. V projektih je vedno predvideno, da se med betonskim ali granitnim robnikom in med asfaltom napravi nekaj milimetrov široka in 2 cm globoka luga, katera se nato zalije z zalivno maso.
Dogodilo pa se je, da je gradbišče ta detajl spregledalo in da je izdelalo liti asfalt na hodnikih mostu brez ustrezne fuge in brez zalivanja te fuge z zalivno maso, to je, da se je hodnik zalil od roba do roba z litim asfaltom.
Zaradi krčenja asfalta se je odprla fuga na obeh straneh asfalta. Deževnica prodira skozi te fuge v notranjost hodnika in nato pod voziščno ploščo. Ta voda pa gotovo zmanjšuje življenjsko dobo voziščne plošče in povzroča še razne druge nevšečnosti.
Oba navedena primera sta res izjemen primer, povesta nam pa, da moramo izredno paziti tudi na detajle, posebno še tam, kjer lahko pričakujemo, da bo prišla vmes voda.
Ing. Š. M.
Petdeset metrov dolgi montažni piloti
Za temelje 1720 m dolgega cestnega mostu čez jezero Fort Randal v južni Dakoti — ZDA — je bilo potrebno 27 opornikov. Opornike so izdelali kot prejna-pete železobetonske votle pilote dolžine do 53,5 m v enem kosu. Zunanji premer pilota je znašal 1,22 m in na notranji strani 0,96 m.
V	vsakem pilotu je bilo enakomerno porazdeljenih 42 kablov, ki dajejo pilotu napetost 460 ton. Spiralna armatura ima hod spirale 15 cm, ki se ob konceh zmanjša na 5 cm.
Pilote so izdelali v bližini mesta vgraditve na dveh 140 m dolgih progah za prejnaoenjanje. Zunanji opaž je bil iz 6 m dolgih jeklenih opažnih elementov. Za notranji opaž pa je služila 18 m dolga cev, ki so jo obenem z betoniranjem (12 m na uro) pomikali v smeri betoniranja. Vibratorji so bili nameščeni v notranji cevi — opažu in so beton zvibri-rali do maksimuma. Približno dve tretjini notranje cevi sta bili stalno obdani s svežim betonom.
Strjevanje so pospešili tako, da so pilote od znotraj parili tri ure po zabetoni-ranju in je beton po nadaljnjih 18 urah dosegel 350—450 kg/cm2 tlačne trdnosti, ki se je nato do časa vgraditve še povečala na 500 kg/cm2.
Dva portalna žerjava sta dvignila gotove ca. 40 ton težke pilote na poseben voziček, ki jih je odpeljal do nakladalne rampe, kjer so jih nato naložili na pon tone.
Na mestu vgraditve jih je dvignil 100 tm derik-žerjav s 45 m dolgo ročico, ki je bil montiran na 27 potonih. Prav tako so bile montirane na pontonih šablone opornikov, ki so služile za točno namestitev pilotov.
Piloti so se pogreznili najprej skozi 26 m debelo plast rečnega blata zaradi
V Švici so odprli nov cestni predor, ki spaja severno in Predor so gradili tri leta
južno Švico.
lastne teže in s pomočjo treh cevi, ki so bile montirane ob konici pilota, skozi katere so s stisnjenim zrakom rahljali rečno blato.
Ko so piloti dosegli nosilna tla, so jih s težkim žabijalom na stisnjeni zrak zabili.
Udarna energija ovna je znašala 8,5 tm. Pilot je bil dovolj zabit, če se pri 50 udarcih ni pogreznil več kot 25 mm. Končno so pilote še napolnili z betonom MB-250 do 6 m iznod zgorn jega roba rečnega blata. Za posamezne stebre je bilo potrebno 8—12 pilotov, kar je bito odvisno od razpeti n, ki so znašale 46,5 in 76 m. Na jdaljši piloti so stali v 28 m globoki vodi.
Celo halo $0 prestavili
Hala za prireditve univerze v Princc-tonu (ZDA) je postala ovira za razvoj mesta in jo je bilo treba prestaviti oziroma podreti. Po večmesečnih študijah so se odločili za prestavitev in so jo nato v 13 urah premaknili na 100 m oddaljene nove temelje. Hala ni bila podkletna. težka 3500 ton in po konstrukciji skelet s polnilnim zidovjem.
Pri tej operaciji je bilo bistveno, da so ločili železobetonske stebre skeletne konstrukcije od temeljev, prestavili cel objekt na prevozno napravo brez nevarnosti, da bi nastopile dodatne lorzijske ali upogibne napetosti in da poleg tega tudi opečne polnilne šene ne bi pokazale razpok na stikih s skeletom.
Delo so začeli v višini zgornjega roba tlaka, odrezali stebre od temeljev, prebili obodne stene in porušili tlak. Nato so zgradili 12 trakastih armirano-beion-skih temeljev. S preciznim nivelmanom so na te temelje postavili jeklene profile s širokimi pasnicami, ki so služili kot tiri za pomik objekta. Razdalja med temi tiri je znašala 3,70 m. Nosilna konstrukcija se je pomikala na jeklenih valjih 50 mm premera. Stebre so okrepili s po dvema 1 profiloma. V začetku je kazalo, da vezi polnilnega zidovja s konstrukcijo ne bodo vzdržale in so zato postavili dodatno leseno konstrukcijo.
Za pomikanje so služile električne 25 t dvigalke, premera bata 10 cm in hoda 1500 mm. Montirane so bile na zgornje pasnicc tirov. Skupna potrebna sila za pomik je znašala 70 ton. kar je ca. 2 % od celotne mase objekta. 3500 ton težak objekt, ki se je pomikal po 12 tirih, so tako premaknili v ca. 15 urah za 100 m na novo določeno lokacijo.
Ing. S. E.
EFflB-
vaknum postopek za tesnenje reg
Problem tehnično popolnega lesnenja reg se pojavlja pogosto v gradbeništvu, posebno pa še pri montažni gradnji. Švedska inženirja S. Emberg in N. M. Ramow sta iznašla nov način tesnjenja reg z prefabriciranimi vakuum tesnili.
Princip tega novega načina tesnjenja je naslednji:
Tesnilo ima obliko cevi. iz katere se izčrpa s pomočjo vakuum črpalke zrak tako, da se cev splošči in se lahko vtisne v rego kot trak. Ko zopet spustimo v cev, skuša ta zaradi svoje elastičnosti zopet zavzeti svojo prvotno obliko in tako pooplnoma zatesniti rego.
Pri lem postopku, ki lahko pospeši, poenostavi in poceni tesnjenjc med ploščami
in montažnimi elementi, je možno tul ; tesnjenje različnih vrst materiala, kako betona, lesa, jekla, stekla itd. Monta/ tesnil je možno izvesti hitro in brez jy sebnih naprav. Za to delo tudi niso p trebni specializirani delavci, temveč zadostujejo priučeni delavci. Material i EFAB tesnila je neoprem t.j. sintetiči.i
EFAB tesnilo pred vgraditvijo
EFAB tesnilo potem, ko so izčrp; zrak
EFAB tesnilo po napolnjen ju z zrakom
kavčuk, ki ga pridobiva in izdeluje dru ba Du Pont že 30 let. Neoprem ima ' lastnost, da ostane elastičen tudi po dal -ši obremenitvi in ne kaže nobenih tra nih deformacij.
Neoprem je odporen proti vročini mrazu od —35° do +150!)C. Prav tako ; odporen proti ognju, kemikalijam, pad vinam. ozonu, oljem, obrabi in staranj Neoprem je trajno elastičen in žara staranja ne razpada ter skuša zavze svojo prvotno obliko in je zato odliči material za tesnjenje reg. EFAB tesni proizvajajo v obliki cevi raznih dime: zij in tudi raznih votlih profilov.
V inozemstvu se je tesnjenje po tem i stemu odlično izkazalo pri mnogih vel kih in reprezentativnih zgradbah npr. p gradu ii RTV stolpa v Stockholmu, kjr so porabili 120.000 m to vrste tesnila.
Ing. Erjavec
Vnkašin Colic. Bogoljub Maloševič, Risto Colič in Dušan Šušak — tesarji na veliki hali jeseniške železarne.
Na sektorju LIP Bled. V ozadju visok transportni most.
Na delovišču v Hrenovici. Skupna vrednost gradbenih del na vseli objektih bo znašala 55? milijonov dinarjev.
Na objektu v Hrenovici: Franjo Dermota. Slavko Durek. Hasin Proeenič, Slavko Cunder, Stanko Ristič in Štelan Ječmen jak.
Kdo bo kogo? Le da se take stvari ne dogajajo samo v živalskih vrtovih.
iV hudi vročini se takole kar prileže, je dejala tovarišica Ančka iz Maribora. Sicer pa, zakaj tudi ne, ko pa je čas tiopustov.
ZA NASE
Delo v celjski cinkarni se odvija pod zelo težkimi P°g°ji. Plin in peči in prah sta stilna spremljevalca naših delavcev.
Kar zavidam vam tako lepo rjavo barvo, je dejal šofer Peter delovodji na sektorju LIP Bled tovarišu Vladotu Maroltu
— Meni kar od leže; le kako dolgo, ko pa so novi gospodarski ukrepi pred durmi, je dejal mali Franci.
Vse mora iti kot po »žnjuri« je dejal zidar Velimir Stankovič.
Če vas pot zanese v Portorož, si ne pozabite ogledati znamenite Forme vive, kjer se vsako leto zberejo umetniki z vsega sveta.