Tribuna Ijubljana zz,x.i97o Študentsko zavetišče SEPTEMBER IN OKTOBER STA MESECA STISKE ZA SOBO. ZATO PREDLAGAM, . DA VSI TISTI, - ki jim je bila prošnja za sprejem v štu-dentski dom zaradi pomanjkljivosti zavr- ijena, - ki nimajo dovolj nizkega socialnega sta-tusa za sprejem v študentsko naselje, — ki že ves mesec iščejo sobo ali posteljo, - od katerih zahtevajo po 45.000 na me-|sec za sobo, - ki že tedne in tedne prebivajo pri kole-|gih, prijateljih in znancih, — ki zaradi neobveščenosti, napačne in-brmiranosti ali nesporazuma niso dobili |sobe, — ki so sobo izgubili, — in vsi ostali študentje, ki smo pri-bravljeni solidarno pomagati — (1. alternativa) ZASEDIMO Študentsko naselje, študent-ske domove na Gerbičevi, na Ilirski in na Titovi cesti. S sodelovanjem in s pomočjo rednih stanovalcev napravimo razpored dva po dva v eno posteljo; postavimo več postelj po hodnikih in v skupnih prostorih. (2. alternativa) ZASEDIMO fakultete, organizirajmo štu-dijske-kolegialne komune znotraj fakultete za začasno bivanje in preživljanje brez-domcev in ,,domcev" — s sodelovanjem in s pomočjo profesorjev in asistentov. (3. alternativa) Organizirajmo študentsko ZAVETIŠČE -zasilno bivališče za tiste, ki nimajo sobe ali nanjo čakajo, ki nimajo denarja za previsoke najemnine, ki so sobo izgubiU itd. Za zave-tišče pridejo v poštev stare šole, stare stavbe, prazne cerkve, kasarne ali zapori, turistične sobe in podobno — s sodelovanjem ustreznih in odgovornih ustanov. Če se te alteraative pokažejo za neures-ničljive, iluzorne ali utopistične si še vedno lahko izmislimo nove. Vabimo k sodelovanju sindikat privatnih stanovalcev, prav te dni nastaja pri IO-ju, in vse ostale, naj dajejo ideje in sporočajo svojo pripravijenost za akcije na naslov JOŽE KONC uredništvo Tribune Še pomnite, tovariši? 17. junija Danes smo v imenu mednarodnega odbora in izvršnega odbora skupnosti študentov poslali pro-testno pismo italijanskim diplomatskim predstavni-štvom v Kopru, Zagrcbu in Bcogradu ter solidar-nostno ptsmo slovenskim šolnikom v Italiji. Italjin-skc oblasti so namreč vsa lcta po vojni izigravala določila dcklaracije o človckovih pravicah, poscb-nega stalusa za Tržaško ozemlje, sprejctcga na osnovi spomonicc o soglasju z Jugoslavijo v Lon-donu 1954. leta, določila statuta avtonomnc de-žclc [urhinijc-Julijskc krajine in italijanskc ustave, ki vsa zagotavljajo enakopravnost Slovcnccv v Italiji, uporabo slovenščine kot uradnega in učnega jezika, takojšnjo urcditcv pravnega in materialnega položaja slovcnskih šolnikov. Dejstvo je, da kljub prijateljskim odnosom mcd Jugoslavijo in Italijo Slovcnci nimajo zagotovljcnih osnovnih narodnost-nili pravic. Službovanjc je slovenskim profcsorjcm ..hobi", saj niinajo priznancga delovncga staleža, slovenske šolc visc v zraku, v Bencški Slovcniji pa jili sploli ni. 25 lct po zlomu fašizma in 16 let po normalizaeiji odnosov mcd Jugoslavijo in Italijo! Slovcnski šolniki so se odločili za stavko in za protestno manifcstacijo v Riniu. Poizkušali so bili že na vsc običajnc uradnc in standardnc načinc, končno so sc odločili še za demonstracije s trans-parenti. Polidja jim ni lc salutirala. Razgnali so jih. Lc nckaj dni prcd Primorci so tudi koroški Slo-vcnci žc tisoč in prvič javno poudarili, kako jih avstrijske oblasti izigravajo in jim kratijo slovcsno zagotovljcno pravicc. V obch primcrih z našc strani iii bilo nobcnega komentarja. Pismi za slovcnski izvršni svct in skupščino smo imcli žc scstavljeni, prosili sino za stališča in za informacije o preteklih in prihodnjih prizadcvanjih za rcševanje problemov zamejcev v Italiji in Avstriji. Še prcden pa smo pismi poslali, nam je priskerbel nckaj zanimivih podatkov iz skupščine in izvršncga svcta študcnt-poslanec Tonc Rcnic. Prcd Titovim obiskom v Italiji so maršalu in državncmu sekrctariatu za zunanjc zadcvc poslali 35 točk ,,pro mcmoria" -samih ncrcšcnih problcmov mcd Italijo in Jugosla-vijo. Začcnši s tcm, da spomenice o soglasju iz 1954. lcta italijanski parlament še scdaj ni ratiti-ciral. Vendar je rcs trcba biti tako obzircn in plah,da javnosti zamolčimo tudi tistc rcdkc odločnejšc korake, storjcnc v prid Slovcncev v zamcjstvu? Italijanskc vlade sc po vrsti upajo javno razlagati, da bi pri vscj naprednosti in demokratičnosti rim-skega parlamcnta takoj padla vsaka vlada, ki bi skušala prcdložiti parlamcntu v ratifikacijo london-sko spomcnico! 30. juiiija Kljub počitnicam se še vcdno scstajamo. Del odbora jc sicer raztcpen po svetu, vendar je na danšnjem scstanku bilo več prisotnih kot je bilo to običaj pred nokaj mcscci. Nckatcri izmed kolcgov, ki so jih pritegnile akcijc v prejšnjih dveh mesecih, so ostali naši člani. Prav nadaljnjc razširjanjc od-bora jc kot običajno cna izmcd glavnih točk sc-stanka. Za vstop v mednarodni odbor nc zahte-vamo drugega kot voljo do aktivnega spremljanja dogodkov v svetu in znanjc vsaj enega tujega jczika, pičlo članstvo pa kažc na to, da jc večina študcntov vedno pripravljena obsojati in kritizirati, morda šc sodelovati v atraktivni enkratni akciji, za kontinuirano dclo in študij, s katerim bi lahko kaj bolj ali manj konkietnega ustvarili, pa se ne najdc dovolj voljc in pravcga razpoloženja. Kcr nas jc malo, opravljamo maisikaj površno, še več pa moramo sploh opustiti. Študijskc sku-pinc so se zaradi preobilice nalog prisiljenc lotevati problcmov kampanjsko, ad hoc. Koncepta politike odbora nimamo, določajo jo akcije. To sicer pri sedanjcm statusu in organizaciji MO-ja niti ne morc biti drugačc, vse temelji na spontanosti in najvcčji odprtosti. Določena nedoslednost in nestalnost v naših aktivnostih sta cena za dcmokracijo. Sicer pa tudi nismo noben forum, ampak aktivna čc hočete - zgolj akcijska skupina, ki spremlja dogodke v svetu in skuša reagirati nanje. Kako malo sc ljubljanski študentje zanimajo za svet okoli sebe, naj ilustrira le podatek, da za nekaj letošnjih seminarjev v tujini še nismo dobili nobene prijave. Prevoz in udcležba sta bili povsod brez-plačna. Organizatorji so ponekod poskrbeli še za ,,pocket-money". Morda objave v Radiu Študent, Tribuni in na oglasnih deskah niso zadoščale. Res ni nikogar, ki bi bil v tujem jeziku sposoben na-pisati dve strani o določenem problemu? Štu-dentje premalo zaupajo vase in mislijo, da tako ali tako ne bodo izbrani oni? Ali pa jim je preprosto odveč priti na MO v drugo nadstropje Kazine ali zavrteti 21-055? Jeseni računamo na malo bolj korajžne bruce. z,v. avgusi, rraga Oblasti so razglasile, da se motijo tisti, ki nv slijo, da bodo zopet dopustili ,,pranje umazanega perila" na Vaclavkah. Vaclavov spomenik je ogra-jen, tramvajsko progo so prcložili. 21. avgusta 1968 ni bilo. Jan Palach ni nikdar živel. Lanskega avgusta se mi je lc zdclo, da stojim na Vaclavovcm trgu sredi tisočglavc množice, ki vpijc ,,Živcl Dub-ček! Rusi domov!". Napisi ,,Smrt okupatorjcm!" so so prebcljcni. Pri Flcku nc zapirajo že ob dcvc-tih. Češki študenl komentira proccs .,demokratiza-cije" takole: „68. leta sem si uspol le dvc ncdelji rezervirati za nogomotno tekmo, 69. sem bil na tekmi vsako drugo nedcljo, lctos ne zamudim no-bcne." Za Jana smo pustili rdeč nagclj pod ograjcnim kraljcm Vaclavom in smo šli. 3. avgust Za politično skupino je mcd kupom pošto na Mo-ju prav gotovo najzanimivcjši odgovor sindi-kata slovcnskih šolnikov iz Trsta. Tajnik prof. l;ranc Škerlj nam sporoča, v kakšno zadoščcnjc jim je bila naša podpora boju zamcjccv. ,,V prcpri-čanju, da bo vaša pobuda koristila našemu upravi-čoncmu boju za urcsničitcv našili zahtev, vas po-zdarvljamo z bratskimi pozdravi." zaključujc. Na naši strani mcjc so sevcda nikomur niti ni zdclo vredno niti skromnc noticc ob naši akciji, saj - kaj morcmo prcdrugačiti? ! Primorskemu dnev-niku pa sc jc vseeno zdclo primerno, da jc našc protestno pisnio italijanskim diplomatskim prcd-stavništvom in solidarnostno pismo šolnikom - v cdoti objavil na prvi strani! Pozornost, ki nas na vsak način obvczujc, da sprožimo novc pobiidc v tcj smeri. 27. avgust Čcz dva dni pridc v Jugoslavijo na obisk gcneral Mobutu. Tisti Mobutu, za katcrcga smo pred dcvc-timi leti pisali, da jc ,,uzurpator, plačanec in cksponent bclgijskih kolonialistov". Tisti, ki jc bil sokriv smrti Patrica Lumumbc in tisti, proti katc-rcmu smo prirejali javna zborovanja in dcmonstra-cijc. Tomaž sc še spominja, da jc takrat kot osnov-nošolčck razbil okno bclgijskcmu konzulu v Ljub-Ijani - pa mu zato ni bilo trcba bcžati. Državni sekretariat prosimo za pojasnilo. kako jc prišlo do tc ,,neprijctne ztnotc jugoslovanskc diplomacije". Ali moramo zaradi uspcha Lusakc rcs počenjati tudi takc stvari? S tekstom pisma seznanimo vsc ,,novinarskc hišc" v Ljubljani. Radio ŠTudcnt pismo emitira žc popoldne. Vsi ostali pa ob Mubutujcvcm obisku tako ali tako zavijajo oči stran in molčijo. Sram nas jc šc za druge. 1. september Prescnečenja sc kar vrstijo. Ob koncu Mobutujcvega obiska 30. zvcčcr RTV obvcsti svojc poslušalce in glcdalce o našem stali-šču. Zjutraj prineseta informaciji še Dclo in Dncv-nik. Po telefonu zvem v Maribor, da seprijatelji iz UJV pri moji matcri in dekletu skušajo poučiti, kakšna banda je napisala pismo. Kolcgi mc potola-žijo, da bodo poslali lepo uradno pojasnilo. 18. september Na skupnem scstanku MO-ja, Tribunc in Radia Študent debatiramo o obisku predscdnika Nixona. Domenimo se za ..Wellcome". Prav topcl in prija-teljski vcrjetno ne more biti, če smo še maja s protcstnega zborovanja v nasclju pisuli na ameriško ambasado: ,,Obsojamo prcdscdnika ZDA in njc-govo politiko, ki je nemoralna, saj kot argument za agresijo in ubijanje navaja razlog: ohranitcv amcri-ške časti. Cc jc ubijanje ljudi metoda za ohranitev časti, kaj je potem ameriška časti? To je cinizem, ki dokazujc pokvarjcnost njegovih avtorjev in druž-be, kiga sprejema." Od DSZZ smo prejeli pet strani dolg odgovor. Opisuje Mobutujeve zaslugc po letu 1965, ko je z državnim udarom prevzel oblast in uredil kongoške notranjc razmerc in zunanje odnose. O dogodkih med 1961. in 1965. pa nobene diskusije. Za odgo-vor smo se zahvalili in o njem obvestili javnost. Grški tisk je poročal o pripravah za obnovitev balkanskega pakta med Turčijo, Grčijo in Jugosla-vijo. So naši ,,pozabili" zanikati te novicc? Pri-prave za »grški teden" gredo naprej. S pomočjo Meline Mercouri, Teodorakisa, ,,Zet"-a bi uspeh prav gotovo ne izostal. V Zagrebu je že bila interna prestava ,,Prizna-nja" Arturja Londona in Koste Gavrasa. Po dose-danjih informacijah pa iz različnih razlogov filma v Jugoslaviji ne bomo javno predvajali. Iščemo mož-nosti, da bi dobili kopijo in organizirali predstave po študentskih naseljih. 26. september Dopoldne me je prišel nek organ javne varnosti obvestiti, da so ponoči na več mestih popisali zidove s protiameriškimi gesli. Rad bi vedel, če sem bil zraven ali pa, če vem, kdo bi utegnil biti. Zraven nisem bil, ker sem spal doma, od članov MO-ja pa verjetno tudi ni bilo nikogar zraven, ker je prevladala odločitev, da na Nixonov obisk reagi- ramo trczno, kritično vcndar brez folklornih pn-mcsi. Celo tekst pisma Ni\onu imamo nckaj dni žc pripravljen. Ta dan niso obiskali samo meno, zato sc nc mo-rcm strinjati povscm s komcntrjcm.v včcrajšnjcm Dclu, da jc bilo ob Mobutujevem obisku prcd od-govorom DSZZ zaradi ,,nckoliko dramatičncga tona" našcga vpra.šanja vzbujcncga lc ,,nckaj bcscd-nega trtotanja". Tdino pravilno jc. da jc Dclo ob|a-vilo obširne izvlcčkc iz odgovora DSZZ. tudi z vtc-rajšnjim komcntarjcm ..Poti intbrmacij" sc v ccbti strinjam, vcndar sc nc morcm zncbiti občutka.da jc to spodbudno pisanje prišlo bolj kot ,.post t'c-stum", ko smo kostanj žc izbrskali iz žcrjavicc. Pri objavi našcga ncprijctncga vprašanja in pri načcnja-nju vprašanja, ali naj tudi v zunanji politiki uvuja-mo samoupravne poti odloeanja, sc namrcč ..srcd-stva obveščanja" niso izkazala ravno za prcvcč viiota in domisclna. ,,_Ncsmisclno bi bilo prcprcčcvati občaiui sprcm-Ijanjc tujih virov informacij" Irdi in dokažc oiik> njcni komentar v Dclu. Ravno v zadnjih trch tcd-nih pa kar dvch štcvilk Dor Spicgla na MO-ju nisnio dobili. čcprav smo cclolctno naročnino žc ponv-nali. Kcr vcmo, da so v obcli štcvilkarli rcporta/o o Jugoslaviji, poštc nismo niti v sanjali skušali doliili z;i to. Kdo bo zaradi takih pripclljajcv začcl vililiMi kopjc? Prav ob Ni\onu. ob pričakovanju njcgovcga pri-hoda namreč. si nc morcmo kaj. da nc bi dalj kol občijano dcbatirali po sobali MO-ja. lO-ja in Iri-bunc v Kaziiii. Pa princsc nckdo ..intcrnc intorina-cijc CK ZKS". ki so scvcda zanimivc. da pa bi .Jjudcm spodaj" - navadnim občanom. kot nasjc večina študontov mogle kaj prcvcč škoditi na idcološkcm zdravju, nc bi mogcl trditi. Takili ...ra-upno-intornih" intormacij jc priiias provcč, /atojc hitro zaživcla miscl, da sc problema inturmiranja lotimo na bližnjcm dcbatncm vcčcru ali zborova-nju v nasclju ali na cni izmcd fakultct. 29. september Scstali smo sc na komcmorativni scji ob ncnadni smrti Gamala Abdcla Nascrja. Z brzojavko smo vclcposlaništvo ZAR v Bcogradu naprosili, ,,da Ijudstvu in vladi ZAR izrazitc prizadctost ljubljun-skih šTudcntov ob izgubi vdikoga pobornika poli-tikc ncuvrščenosti, tvorca cnotnosti arabskcga >vc-Ut in simbola borbc proti koloniali/.mu in impcria-lizmu". Ricliardu Nixonu pa smo na vclcposlaništvo v Beogradu in na konzulat v Zagrcbu poslali pismo, v imcnu 10, MO, Tribunc in Radia Študcnt. Po uvodu, v katcrcm smo podali našo occno blokov-sko razcepcnega sveta in odgovornosti ZDA za tako stanjc, sc pismo nada!jujc:,.Gospod prcdscd-nik! Našc nczadovoljstvo nad vašo prisotnostjo v naši dcčcli ni poslcdica naših ideoloških prcdsod-kov. Prctcklost dcžcle, ki jo zastopatc, vam sama odrcka pravico, da nastopatc v imcnu Ijudstva z one strani Atlantika, ki ga scstavljajo tudi naši ro-jaki. S svojim protcstom sc nc žclimo pridružiti lc tistim mladim ljudcm, ki so z gnilimi jajci ali vict-namskimi zastavami protcstirali proti vašim diplo- matskim obiskom in potovanjem. Žclimo sc solida-rizlrati tudi s tistim svetom v vaši lastni dcžcli, ki sc vedno znova upira vojaški logiki vaše politikc in s katcrimi bostc slcj ali prcj - po našem prepnča-nju in upanju morali tudi vi računati. Slovcs zmagovalccv blcdi. Prvič prihaja \ Jugo-slavijo prcdscdnik Združcnih držav: toda to šc zdalcč ni vcč dcžcla prijateljov. S tisto Amcriko, ki jo vi zastopatc. sc mi nc morcmo in ne žclimo sporazumcti." Opoldnc smo nckaj tisoč izvodov pisma z amcri-3co zastavo na drugi strani lcpaka razdclili po Ti-tovi ccsti. Ljudjc so tckst vcčinoma odobravajočc komcntirali. Incidcntovni bilo. 2. oktobra Kdaj smo uradno začcli z novim študijskim letom, vcrjctno nihče mcd nami šc opazil ni. Žc čctrti dan zapored sc vsaj enkiat zberemo na seji, posvetu, sestanku. Napetost ob Nixonovcm obisku popušča, pripravljamo nove akcije. V ponedeljek pride v Ljubljano na proslavo OZN Anton Vratuša. Skušali se bomo domeniti za datum sestanka in javne tribune. Določili smo glav-ne teme pogovora: jugoslovanski koncept zunanj* politike in naša ideologija, Balkan, manjšinc in tista pojasnila, ki nam jih DSZZ šc dolguje. Ta mescc bomo doživeli dvc pctdcsctletnici -koroški plebiscit in rapallska pogodba. Kot oblct-nice dveh smrti. Svcčanih pogrebov pa še ni bilo. Spet bo treba preveriti naš odnos do zamejcev. Kri-ticnih besed prav gotovo ne bo manjkalo, samo da ne bi manjkalo dobre volje! Volje za razumcvanje in za podporo boju Korošccv in Primorccv za osnovne čtoveške pravice. Dvojezični napisi, slo-venščina v šole in urade, zastopanost Slovencev v upravi in predstavniških telesih, prepoved delova-nja nacisticnih in fašističnih protislovenskih orga-nizacij - to bodo gesla ob obeh obletnicahrtiesla so sicer stara, na svoji jasnosti in konkretnosti pa niso ničesar izgubila. JANEZ STERGARj amstedamski palčki in njihova država Zapis o holandskem študentskem gibanju Iz malih komun holandskega provotariata je nastala Vrijstaat Oranje (Svobodna država Oranže). Oaza v neokapitalistični in avtori-tarni Evropi. Katero študentsko gibanje se lahko pohvali s čim podobnim? ,,Kako se nova družba razvije iz stare družbe? Kot goba iz trohnečega debla. Iz subkulture ob-stoječega reda raste alternativna družba. Podzemeljska skupnost uporniške mladine raste in se razvija neodvisno od že obstoječe oblasti. To je revolucija, ki je zdaj na vrsti. To je konec udnerground protestov in de-monstracij. Od zdaj naprej bomo vložili vse svoje sile v izgradnjo antiavtoritarne druž-be." (Roel van Duyn, iz ,,Staats Courant", objavljeno v Paradiso Fox-u št. 2). Ko sem se poleti potepal po Amsterdamu, sem bil dvakrat tuai pri Roelu van Duynu, voditelju kabouterjev (palčkov po naše). Pre-senetljivo dobro obvlada srbohrvaščino, ka-tere se je mimogrede naučil med večkratnim potovanjem po Jugoslaviji. Še bolj presenet-jjivo je to, da zelo dobro pozna politične in kulturne razmere v Jugoslaviji. Žnane so mu tudi razne aferice, ki jih običajen Ijubljanski študent ne pozna. Pripovedoval mi je o gla-dovni stavki beograjskih študentov julija me-seca (takrat je bil ravno v Beogradu), o tem, da je bil Moše Dajan (izraelski obrambni minister) partizan nekje v Bosni, da je rad prebiral našo revijo Paradoks (dokler je niso ukinili) itd. Nato mi je skoraj z nekakšno nežnostjo pripovedoval o Novi družbi, ki bo popol-noma prekvasila staro. Ali lahko kabouterji, nasledniki nadvse slavnih provosov, rešijo vse probleme, ki jih Stara družba ne more re-šiti? Roel je optirnist. Nova družba bo so-cialistična, ker bo odpravila privatno lastni-no produkcijskih sredstev. Na novo ustanov-ljena gospodarstva delajo le za zadovoljitev človeških potreb, ne pa za profit. Predvsem naj bi ta Nova družba premostila napetosti med neodgovornim vojakom in odgovornim generalom, med vlado in ljudmi, med boga-stvom in revščino, med brutalnostjo kapita-listične industrije in naravo. To naj bi bila skratka antiavtoritarna družba, ki naj bi vsa-kemu človeku odpirala vedno nove možnosti bivanja in mu razširjala zavest o senzibilnosti in uživanju, ki mu je tuje vsako moraliziranje in puritanska čistost. Ljudje naj bi na samoupraven način od-ločalto vseh javnih zadevah, le o politiki ne. Preprosto zato ne, ker so politiki in politika v takem sistemu popolnoma nepotrebnirPo-litika je bila vedno politika sile in zato naj izgine. In kako se borijo proti Stari državi, ki je navkljub relativni demokraciji in socialni enakosti (vsi revnejši študentje dobivajo šti-pendije) še vedno država, ki ji moč in nasilje, ki se kaže v vojski, policiji in drugih manipu-lativnih mehanizmih, omogoča in perpetuira eksistenco? Že sam obstoj Svobodne države palčkov sredi sovražne Stare družbe je naj-večja sabotaža. Vse sabotaže pa morajo biti nenasilne, kajti ne gre posnemati v nasilju Stare družbe. So še drugi načini, kot npr. erotika in seks, ki naj omogočita ljudem vpogled v svet, ki ga še niso odkrili. ,,Naš cilj je samostojna ekonomija," pravi Roel van Duyn. Imajo že svoje trgovine, kjer je cenejše, otroške vrtce in šole, kjer uvajajo antivzgojen sistem (brez avtoritet), psihia-trične bolnice itd. Povsod so uvedli ne-kakšno spontano samoupravljanje. Seveda tudi stara univerža ni izjema. Na nekaterih fakultetah uvajajo študij, ki sloni na inter-disciplinarnem delu študentov in profesor-jev. Izpiti in podobne stvari izgube svojo funkcijo. Palček je simbol zakona z naravo; zato se precej posvečajo proučevanju ponekod po-rušenega ekološkega ravnotežja in se trudijo, da bi ga z raznimi ukrepi spet vzpbstavili. Tako npr. eden izmed 12 oddelkov (sektor-jev) njihove države skrbi za posaditev dreves v mestih in se bori za zmanjšanje prometa ter proti okužbi zraka. Drugi oddelki se inie-nujejo: oddelek za javna dela, za socialne za-deve, za biološko higieno, za stanovanja, za kontrolo prometa in vode, za zadovoljitev potreb, za duševno zdravje, za poljedelstvo, za vzgojo, za kulturo, za sabotažo, za med-narodno koordinacijo. Priljubljenost kabouterjev v Amsterdamu je povzročila predvsem njihova nesebična so-cialna pomoč, ki jo nudijo starim in one-moglim ljudem, pa tudi zasedba praznih hiš. kamor so se vselili brezdomci in študentje. Vse to in pa dejstvo, da je Amsterdam mesto mladih, je vplivalo na to, da so na zadnjih volitvah dobili 5 poslancev v mestno skup-ščino. Študentsko gibanje v Evropi preživlja krizo in išče nove poti in rešitve svojih več ali manj radikalno zastavljenih programov. V Franciji je od ogromne revolucionarne mase ostala aktivna maoistična skupina okrog ,,La cause de poeple". V Zahodni Nemčiji raz-lične ideološke struje zbirajo moč za ponov-no angažiranje. Na Češkem in Poljskem je študentska opozicija brutalno uničena. V Jugoslaviji se kot vedno dogajajo čudne stvari itd. Kaj je ostalo od vizij iz leta 1968? V Holandiji se dogaja nekaj novega, vzne-mirljivega. Zdi se mi, da je ta Nova družba skupinska mentalna terapija ljudi, ki nočejo živeti v svetu in za svet tehnološkega nasilja in omejene čutnosti, ki zato ustvaijajo ,,dnižbo kot umetniško delo", kakor bi rekelMarcuse. ADAM FRANKO delovni status? Ko študentje obtožujemo oficialno poli-tiko zaradi hipokrizije, to je zaradi razha-janja med deklariranim in stvarnim, lahko sami zagrešimo enako napako. Vendar to obenem ne pomeni, da se ne moremo rešiti takega nesmotrnega prehitevanja v naših glavah. Govorimo o delovnem statusu študentov kot o dejanskem stanju, kot o političnem procesu postopnega pridobivanja pozicij za takšen položaj ter nazadnje kot o splošnem cilju razvoja znanosti in univerze. Predpostavka, da o delovnem statusu štu-dentov prerašča ozko teoretično-politični prostor in da postane ustvarjalna sila, je, da se večina študentov tega zaveda. To je, da se zaveda svojega sedanjega podrejenega in bo-dočega delovnega položaja. Da vidi in čuti razliko. Preveč smo sramežljivi in skrorgni, ko je treba ideje konkretizirati in sprožiti akcijo. Bojimo se spodkopavati ustaljene kategorije, bojimo se boja. Kar začnimo. Zakaj so nam potrebni izpiti, ko so izpiti v diametralnem nasprotju s tem, kar dekla-riramo za delovni položaj študentov? Glavni namen študiranj^ je zdaj priprava za izpra-ševanje. To lahko dosežeš v dveh do treh tednih, odvisno od obseženosti programa in narave izpraševalca. Te vrste študiranja pa ni-kakor ne štejemo za delo, v najboljšem pri-meru je to samo muka. VEndar sem pre-pričan, da ima večina študentov ljubljanske univerze odpravo izpitov za nezrelo in nep-remišljeno zahtevo. Ne moremo si pred-stavljati napredno univerzo brez izpitov! Stipendije bi bilo potrebno prav tako od-praviti oziroma vse štipendije spremeniti v posojila. Damo ti štipendijo, ker si revež, da boš lahko postal nerevež. Damo ti štipendije kot predujem, kot' obvezo, da boš poterrf nam prodal tvoje sposobnosti. Štipendija je denarna stimulacija za študij. Študiraš in zato dobiš denar, z denarjem pa kupiš, kar potrebuješ. Zakaj ne bi bil naš človek sam kreditno sposoben, kot vsak drug državljan, na svojo mladost, na svojo voljo, na svojo sposobnost — da bi samo-stojno urejeval svoje življenje, da bi samo-stojno vodil svojo politiko. Ko tako navržem svoje dvome in primere, pozivam vse tiste, ki na idejno-teoretičnem ali na upravnem področju govorijo in delu-jejo o delovnem statusu študentov. Pozivam jih, naj dajo svojim idejnim projekcijam ustrezno vsebino za vsakdajno rabo in ne samo za neko intelektualno-politično elito, kajti če obstoja taka elita jo lahko ukinemo, če vsem damo možnost, da si prilastijo te probleme. JOŽE KONC odgovor: che en casa Vidim čovjeka kako sjedi u pokret-noj stolici. Započinje igru šaha, ali bez naročita užitka. Iznenada pre-kida igru i kaže: ,,Dvije figure su mi odavno nestale. Medutim, ja eu to nadoknaditi Thessailom." Zatim do-daje: ,Život nema vrijednosti/' ponedeljek i Predstavljam * očeta, ki z okna gleda proti sa-dovnjaku in kliče lisastega psa. Potem gre notcr in bere Razvoj slovenskega narodnostncga vprašanja in preklinja. To si predstavljam v trenutku, ko mi nekdo pove, da piše zunaj na zidu Kurba Nixon. Mislil scm, da ljudje tega o Nixonu ne mislijo, ljudje ljubijo Ameriko in asUonavte. 1'otem nekdo reče, da je Nixon kakor drugi želodcc kravc in vsi se smejijo. Gremo k Bachusu, tam scdi M. in zač-nemo debato o Nixonu. Mislim, da je to sranje! reče M. in gleda stran v Startu. Nagico so od nekod ponatisnili in ima ve-like obročke na prsih, reče. Nixon ne bo rešil s tem nobone duše. _^ torek I^^HBV Zjutraj razmišljam o neštetih možnostih, kako se je mogoče ubiti. Do you want to buy hash? Sediš na robu ognja, ki pustoši stepo in poslušaš Marjana Kralja. Napišeš poslovilno dopisnico, jo vržeš v ozko režo nabiralnika, popiješ mleko s fosfinom in odideš spat. V rokah imam neizpodbiten dokaz in zelo sem prizadet zaradi tega. Iz knjižnice so mi poslali opo-min za Ernest Hemingway: Komu zvoni. sreda Goering požre pilulo ciankaUja. Obsojencem na smrt odvzamejo pred eksekucijo vse predmete, s katerimi bi lahko naredili samomor. Vso noč se-dijo pri prižgani luči, skozi linico gleda paznik. Usmrtijo jih v zgodnjih jutranjih urah. Nekatcri pri tem vpijejo, drugi pa molčijo. 1 Ritual sobote simbolizira stanje po-polne harmonije med človekdm in naravo in človekom in človckom. Ko človek ne dela — to je takrat, ko ne sodeluje v procesu spreminjanja na-rave in družbe - je osvobojen oko-vov narave in okovov časa, čeprav samo za en dan v tednu. Razmišljam o tisti tišini pomiritvc, o tistem sko-ku v transcendenco. Zagoričnik pravi - to sploh ni bog ampak terjatev - in nekega dne vidimo, kako teče nekdo po ulici v plamenih - zdaj je le še vprašanje Grčije ali Ceške, vprašanje zelene smrti ali vprašanje duhovnega samomora - za tem pa stoji vratolomni skok, razrešitev nerazrešljivega vozla, nekak škorpijonov ples v obročju gorečih vžigalic. [Uionc četrtek M. stoji nekaki umazaniji nasproti. Che stoji v stranišču in zamišljeno vleče listke toaeltnega pa-pirja, pri tem se smehlja. Bog, pomisli M. utrujeno, kakšno sranje. Škorpijonov ples zamenja vse sku-paj, muhe se prežro skozi zaprta usta. Korakoam po ozkem pasu zelmlje v močvirju. Mračno je in ne morem videti poti. Popolnoma sem izgub-ljena in čutim, da mi bo spodrsnilo in se bom utopila, če napravim samo še korak. petek ^J Stojimo ob lijaku, ki ga je naradila v asfaltnih tleh bomba. Letalska. Tako sanjam in potem mi povedo, da Nixon odhaja. Neka gledališka skupina z Zahoda igra Arrabala nadpovprečno slabo. Od-maknem prst s sprožilca. M. pa ne odneha. Skozi luknjo v možganih teče redka tekočina. V nedeljo je predviden pogreb. Predračun upošteva tudi sla-bokrvnost. marjan pungartnik miles davis »bla,bla,revolution Začcnjam v tcmi. Ko ugasnem iuči, da bi sanjal. Ko sc predam zraku, polnemu valovanja in silnic. Da bi moja tišina popustila pred venomcršnim hrupnim bojem električnih nabojev v planctarncm prostranstvu. Milesova glasba z albuma Bitches Brew prihaja iz temc da bi nadaljevala la molk. Glasba, ki ju jc studio osvobodil za neznano, ki ji je znanpst ponudiLa pravljičnost in čudežnost. Glasba, ki je v moji govoranci konzcrvirana na dveh ploščah in traja, recimo uro in pol, in ki ji to ne pomeni nič. Moj čas seštevanja. V njenem svetu, drugcm svetu, svetu zraven, je globina vcsolj-ska in čas paraboličen. Električna glasba clek-trične generacije. Gencracije Wighta, jazz Klubov, stereo slušalk. Druge gcncracije, gcneracije zravcn. Nove moči, novega dioniznega čutenja, nove cksta-tičnosti. Novc samotc. V omenjencm, karikiranem, Jacqucs Tatijevem svetu je Milesova glasba ponoven vzpon k svctlobi. Vzpon v neznano, Baudelairov skrhani podvig k nebeškim vratom, kjcr duša z Iahkoto sliši razgo-vorc cvetja in vseh drugih nemih stvari. In z Baudc-laira sorodno matematično točnostjo. Kcr Miles živi dilcino: realnosti tehnikc jc mogoče uiti v ima-ginacijo umetnosti edino s skrajnim naporom duha, s skrajno askezo. Neznano pomcni predvsem nenavadno. Zato Miles ne ve, kaj jc ta glasba, ki jo je posnel, kaj je? pravi. Ne vem, morda ALičina čudežna dežcla. Zato toliko nenavadnih instrurncntov in soundov. Bas klarinet s svojim temnim, senčnim klepetom, dva basa, električni klavir s svojo magijo preoblo-ženega zvoka, sopran saksofon z vreščanjem pri-kazni, dvoje bobnov in afriška tolkala z dilfom ne-razumljivih kultov. Milesova glasba prihaja iz tcme da bi razgibala kopice električnih valovanj v vsaki mrvici zraka. Valovanj, ki nas sekajo in ki jih oddajajo naši možgani in jih čutijo Mailcrjevi mcdvcdi na Aljaski, ko je v njih uperjena dvocevka in Hcming-wayevi biki v areni, ko se nadnje nagnc smrtni meč. Na blazini zvoka, valovanju ritma potujc hladna Davisova trobcnta po osvobojcnih vrtovih, ima improvizacija ros proste rokc. Miles osvabaja glasbo. Iz te abstrakcijc, tc arabeskc zvokov, ki samo je in ni več iz nckih instrumcntov ali nekih ust, sc je umaknila črna polt Milesa? Negrodaviskomplcks. Je naključna fotografija prelcpega nasmcjancga čokoladnobleščečega sc Milcsa na ovitku albuma v debelem pogrebnem okvirju? Ali pa bo ta gfasba uglcdala obraz svetlobe, ki sc ji predaja, h kateri se ožarja? Se ne bo prcptosto stopila z njeno prevcliko močjo in izginila v nič? Na tcm robu se prckine Milcsova glasba in moje poslušanje. V tej točki preneha biti novo in za-čenja spreminjati svet. M. DEKLFVA i» \.n;. H< ROBAK HORIN čebulna kožica Na/abaval si NajeiJ^! si se. Spi, dciM.kral! OdrcM.ii orodja pokajo aiircnalin sc topi, scsuica ti srka srcdico. Skrito mcci irohlini: !isti. Hn pjr tišči skupaj pn kocin,. drugi sc p:isc v mcfitičnih glivicat Hludna kumara rcšuji vcnc, nc klicncjo v !Noprivu DTS izabaval si sc. Spi, den,okrat! Mir te ropa. (Spct sc sre cgom spred šcstdcsctih, kv bcli očka strcscl nasuval v rit ) Pijunost tc ožamc. . In poczija tc ožainc. Cc sploh kakšno pijaiiost, če sploh kakšno pcsnjcnjc, potlcj tisto, ki te grbnnči v svoji mačkasti resnobi, ki te oborožujc s staiimi v naivni ncdolžnosti zgubijcnimi bombami. Bombami. Bombami. In naj trešči. Doklcr tc nc obrnc na glavo in imaš nazaj svoj svobodni NE. Ko ti tiščijo kol v ncžnc kamutlažnc luknjicc, kjcr sc stekajo urriLtno ločcne žilico sanjsko rcsničnega bitja. Najprcj pa jc troba razčt-sniti ^ tolc čcbuino kožico ki sc drži tvojih jajc. Iračo JjLt ti jc ncki čudni blesav boimbc a žcpov in t< kathleen Spominjam sc tc iz nckc jescni. Kaj sc zgodi potcm, ko stvari odmrcjo? K: Samotnc postancjo. ___ F: Nckaj sijajno diši tod naokoli. Jaboična čcžana. Vsc drobnc ncžnc lezbijkc. Lisa in Sharona m Kathv. In misliš in rožnato na scvcrni Gark S' . Chicago. Ena najlcpših si. Sama scm zavsclcj. In jc rczno. Tipala scm sc črno, zunanji notranji rob. Nc da sc ti govoriti. Prav. Začutila scm se in so opekla. Zcmlja jc življcnjc. Tu scm. Lahko bi rckcl: črv si, šc munj. Nič več nc spoštujem rahločutnih situ.icij. Klobčič življcnja, ki ljubi /vijanjc v bližini drugih klobčičcv. ^ Ljubczniv si in krut. »J Odhajanjc kot umiranK Pcščcni stožci. Ploščcnjc. Vstanci s>ct. Gibtjcjo sc naokrog. Jcscnska gniJoba. Dcž pada rdcč. Pogloj bližc. * Rast puščave. Nc, saj nc. Otcka v tvojc oči. Oteka ko trupk Kaj diši tako fino? ^^^estival ni sanio desct in ena predstava, jfestival so še slusalke /\\ sinhrono prevajanje na diskusijah. nočni klub, kolcktivno hia-njenje. skupno preva/anje v hotel, ja, napor, alko. nialo nainišljcik poteike. nekaj mačka, "ič turizma, zanvujavanje naslovov in zad- iovo. l-estival je vzdusje. * hdor pride s testivala, je utrujen. Kdorjc (Jltrujen, grc spat. Ko se zbudi. natipkiie: f oniini ua festival. Skloni se naprej, zmaje lavo. zdaj pa že \stopi mati s skodelico ite mc na miru! . . . Nc marani _ ve poti si je i/.braJo študentsko glocla-'^če, kakršno so nani jc pokazalo v Zagiebu. j stezi se seveda prepictata. Prva steza (Rar poimenujmo si jo!): tcžnja po profesio-nujizniu, po kar sc da bleščeči izvedbi. per-fekcionirani ign in drugih elementih tradi-cipnalncga glcdališča, za katero pa sc zdi, da da preveč pušea natančnost ob strani. ed grupe iz prve usineritve sodita prav gotovo najbolj obe akademiji, katerih pretl-stavi sta izdelani do ziidnje podiobnosti, /a-grebška s predstavo Edvvarda Bonda OZKA POT H GLOBOKEM SEVERU, piaška s Fer-nanda Arrabala OBSO.IFNČEVIM KO-LESOM. Obema skupinama to poincni zad-njo stopnico pred službo v zaresnem gleda-iišču. Od takšnega gledališča, s katerim bodi tu na tem mestu ta hip končano, gremo k temu, kar gledališče študentov je, preko daptacij včasih zelo klasienih del svetovne ramatike. Tako so Italijani iz Padove pripravili Goethejevcga FAUSTA. Vcndar so narcdili slabo; prevcč italijanščine, premalo akcije, res preveč litcrarno. To se jc posrečilo tudi Madžarom: brez ene bescde REQUIEM APPASIONATO, po Shelleyu, tudi prcvcč tliteramo. Še tri adaptacije^ ki so bile sam vrh festi-vala: STAUT iz Amstcrdama Lorce KR-VAVA SVATBA, Španci BULULU po Cal-deronu de h Barci ,,Življenje je sen", po temi iz Calderona MIT O SIGISMUNDU, kar smo prinesli še v Ljubljano, da bi še mi imeli kaj od IFSK. In Angleži, frajerji iz Bradforda 2O Johnu Fordu KUBANSKA OBORO- IZENA KRIZA. Ni/o/einci so se lolili Lorce, ker so bili prepričani, da se besedilo tiče tako vseh Ijiuli. da bo lahko vsakdo interpretiral po svojem občutku in po svoji i/biri, skupina steje dvajset niladih Ijudi, od katerih se jih velika večina prej ni nikoli ukvarjala z nasto-panjem ali kako drugačo kaj dosti z gleda-liščem. Nizozemci so prcpričani, da gle-dališče ne sme biti ic/ultat, predstava pa tudi nc generalka pred občinstvom. I judje morajo videti. kako nastaja delo. /ato so kaj malo poskušali, sanio besedrlo so se naučili, gibanje po odru pa je prcvej svobodno; dvc njihovi predstavi se ne\erjetno razlikujeta. V pogovorn / vodjema tega sicer skupinskoga dela so Nizozemei pri/naJi, da stn povezana rudiincatarna ostanka tradicionalnega gleda-lisča v relaciji, ki sem jo konstatiral: literar-no pisanjc m ostanki pretvarjanja kot igre sta povezana /ato, ker grupa s to predstavo (kar menda kasneje je) šc ni zmogla pokončati igre. Ravno zato jc potrebovala nekaj, do česar bo lahko izrazila hinavščino, to je tekst. Povedano je bilo sicer malo drugače. pomenilo pa je isto Sicer pa bo o Stautu še več napisanega. Špance sjho videli tudi v Ljubljani. Grupa Bululu očitno ne namerava 'zapustiti gleda-Jišče tradicije, marvcč jo nadgrajevati; hoče angažirano in litcramo, sporočilno gleda-lišče, ki ima ambicijo spraševati zavest in osvoščati. Za nas so Španci zanimivi pred-vscm zaradi nenavadno vi/.ualne predstave, ki nas je vse metafizično prevzela. Saj teksta tako in tako živ gledalec ni razumel. Aiigleži so se dclali norca iz politike. Preden sem jih vklel, scm vcdel: Bradford, dokumcntarno gledališče; vse sem si za-mišljal brezmejnQ seriozno. Potem pa pn-dejo in je sam smeh. Angleži so nekakšna cstrada, tudi nekateri štosi v komadu so va-rietejski; to je fino, pa Johnu Fordu so se delali norca. Škoda, da niso mogli tudi oni priti k nam. Žal je bilo tudi njim. Videli smo še dve gledališki skupini, od katerih je ena odkrito trdila med predstavo in pozneje, da je njihovo dejanje na odru intervencija v politično življenje. To so bili študentje iz Parme, predstava VELIKI STRAH pa jc nckakšno zares dokumentarno gledališče, ki opozarja ria možnosti, ki jih nudi sedanji položaj fašizma v Italiji. Pravijo, da je položaj podoben tistemu pred pet-desetimi leti. Poljaki se s kolektivnim delov UVOD V zelo prijetno zajebavajo z biro-kracijo in se pretepajo z rdečimi cunjami, da mijekar stisnilo sovjetsko srce. Se Francozi imajo neko kolektivno delo. Skupaj so napisali tekst, skupaj so ga posta-vili. Vendar vse skupaj ni bilo nič. Mogoče bi bili v Franciji lahko gledališče za otroke? Kiks. Ne bi bilo treba povabiti Francozov (SA-NJE OSAMLJENEGA ZMAJA)? Nemcev (Weiss, MUKE GOSPODA MOCKIN-POTTA), italijanskega FAUSTA. Vsaj to dvoje je kiks. Vendar pa pravim, da festival ni slab. Dru-go leto bosta menda vsejugoslovanski in mednarodni festival en sam. Ja, raje nekaj predstav šc od tu, če na tujem res ni bistve-no boljših. Scveda pa mislim tu Ie na dve tri predstave, ki so bile dejansko kiks. Nekaj stvari je bilo pač sijajnih. Festival pa je bil malo trapasto organi-zrran. Prcdstave v Trnovem, spanje v Med-nem in Radcvljici, papica na Žalah, dve predstavi v Študentskem naselju - to bi bila Ijubljanska prepesnitev organizacije. Stvari pa so klapale, navsezadnje samo časa smo izgubili preveč. V klubu je bila pijača draga, organizator ni poskrbel za dovolj poliglotično ženskad in tako je bil samo seks in nič romantičnih iz-povedi, ki jih imajo gledališčniki radi. Ni se govorilo o drogah in samomorih, najlepših dojkic festivala niso izbrali, ker so se kazale samo privatno. Drugače pa fin fe-stival. Saj sem rekel, samo ko bi ne bil ves čal /astavljali vprašanja: Zakaj si došel sam, zakaj ni došla Pupilija. Tako pa sem se gren-ko plakal v srcu, spominjajoč se doma. Kon-čan je^tival, festa se nadaljuje. MILAN JESIH der serbische ritter Ta krevljast, rdeč in obrunkast požiralec klobas, z zclenim ovratnikom, s široko ritjo sredi avstrij-skih gat, ki mu sledi baba v številnih predpsanikih je tudi branilec južne meje. Postavi se v vrsto in gre s pivovarniškim korakom narodu v slovo, nemški trobojnici v čast v sobotno jutro, v koroško sonce rumeno rdeče in belo. Prerok nemškega ponosa z navzgor obrnjenimi brki. Tako se je šel branit srbskega militarista s pravičnim srdom v srjcii. Gro-zen je bil srbski jezdec s sabljo v nevarni čeljusti, ljut je bil boj za narod, in Bog je pokazal, da je bil pravičen. Kakšen napis boš imel na grobu brat v Kristusu nemški ali slovenski? To je 10. oktobra 1970, ko delijo preste zastonj. Če so zaradi manjšega števila let izkušnje knjige, ki jih prebereš, potetn se zdi, d'a je ta sprevod zma-govite zgodovine zelo podoben tistim sprevodom in zborovanjem, ki so bili v nacizmu. Taka je bela in rdeča frau z velikirAi kolobarji šminke na oteklih licih, ki zanosnq maha množici ploskajočih z robcem. Taki so v palčke oblečeni drvarji in oglarji, taka je godba na pihala tramvajskih proda-jalcev kart. Tu pa so še mesarji, ki vozijo stegna NEMŠKIH krav/ vajenci, ki mešajo kotel semfa, NEMŠKI pcki, ki žongliraip z žemljami, kovači, ki podkujejo lescnega NEMSKEGA pferda, kamen, na katerem piše: do sem in nikoli naprej je pri-jezdil srbski jezdec. In to piše v gotici, zehr cshon. In zdaj nemška skavtska mladina z bajoneti. In na-zadnje so tu težko piičakovane zelene vrste nem-ških vojakov, ki korakajo po ceiovškem opoldnevu. Zdaj jc koncc. V srcih se naseli pesem in moč. Narod, kaj je to. Ali je to narod? Ta gnus in ta žalost. Biti Slovenec pomeni biti prisiljen biti Slo-vcncc. Zakaj biti Slovcnec? Ali ni dovolj samo biti? pomen študenskega revolta Študentski upor: Neizpodbitno protislovje Znanstven prikaz internacionalncga upora štu-dentov je potrebno razložiti s specifično ZVEZO VZROKOV, ki so ga le-ti združeni povzročili. Za ta fenomen ni ene popolne razlage. Nasprotno: masovni lipor študentov je PAR EXCELLENCE ,,preddeterminiran" pojav. Vzrok so tri poglavitne sile. Združene so povzročile sedanjo strukturo štu-denstskih gibanj. Sociološka rast intelektualne delovne sile Prvo in bistveno dejstvo je, da je v vseh napred-nih industrijskih družbah nastala potreba po veli-kem številu visokokvalificiranih kadrov. V indu-striji, vladi, prometu in prosveti je vedno večja potreba in zahteva po izobraženem strokovnem kadru. Hiter način razvoja tehnike in znanosti v zadnjih dveh desetletjih je povzročil prvič v zgodo-vini začetke masovnc intelektualne delovne sile. Ta fcnomen so analizirali maiksisti predvsem kot kazalo ogromnega porasta produktivnih sil, ki jih je povzročila ekspanzija kapitala. Ernest Mandel jc pred kratkim zapisal: ,,To, kar študentski upori prcdstavljajo na veliko širšem socialnem in historičnem prizorišču, je ogromna sprememba produktivnih sil, ki jih je Marks prcdvidel v svojem UVODU: človekove umske sposobnosti postanejo primarne produk-tivne sile v družbi, ko sc ponovno spaja intelek-tuaJna delovna sila s produktivno silo." Andre Glucksmann je govoril o nemirnih maj-skih dogodkih v Franciji kot ,,upor produktivnih sil proti odnosov v produkciji." Ta označitev vse-buje pomemben moment resnice, ampak znan-stvene analize razvoja intelektualne delovne sile v kapitalizmu višje stopnje morajo biti dialektične. Kajti dejansko predstavlja ta razvoj resnično RAST FRODUKTIVNIH SIL, hkrati pa predstavlja NOV ZAPLET ODNOSOV V PRODUKCIJI kapitalizma višje stopnje. To je takoj očitno, kakor hitro pre-tehtamo dejanski socialni položaj študentov. Veliko študentov se usposablja za znanstveno delo v industriji in tehnologiji. Njihovo delo takoj poveča družbeno bogastvo in daje presežek vred-nosti; je produktivno v klasičnem smislu. Vendar, vzporedno s temi tradicionalnimi inženirji potre-buje monopolni kapitalizem novo elito družbenih inženirjev. Pojavila se je velika masa tržnih razisko-valcev, planerjev, specialistov za zabavo, modnih kreatorjev in reklamnih publicistov. To so tehniki POTROŠNIH DOBRIN, ki predstavljajo nepo-grešljivo dopolnilo tehnikom PRODUKCIJE. Osnovno protislovje v kapitalizmu ostane razpola-ganje s presežkom vrednosti, ki jih iztisne iz de-lavca. Nova srednja elita posrednikov, desingerjev, in reklamnih agentov predstavlja tisto delovanje, ki zagotovi, da zavzame potrošnja razsežnosti, ki so potrebne za sistem. Njihova naloga je, da zagotovi poslušnost in konformizem mas v supermaiketu, doma, kakor tudi na delovnem mestu. V tretjo kategorijo intelektualne delovne sile spadajo teh-niki za ,,KONSENZ". Odločujoča veja novih so-cialnih inženirjev - novinarjev, založnikov, ljudi pri televiziji in filmu, osebnih menažerjev ipd. - ni zaposlena striktno z ekonomskimi nalogami, pač pa s politično in kulturno indoktrinacijo ljudi na podlagi vrednot kapitalističnega ,,konsenza". Na-raščajoč izobrazbeni nivo delavskega razreda in naraščajoča in surova nesmiselnost ekonomskega sistema (njegovo enormno zapravljanje virov in nje-gova imperialistična patologija) tvorita trdno in bizantinsko mrežo mistifikacije in manipulacije z bistvenimi pogoji sodobnega kapitalizma. Mnogo študentov se bo znašlo v teh zadušujočih karierah z demoralizujočo zavestjo, ki jih spremlja. Končno je univerza sama kritični mehanizem v ohranitvi kapitalističnih odnosov proizvodnje, ker je pri nastajanju in prenosu akademske kulture skrajno konformistična in konservativna in deluje kot naj-višji in najbolj sofistični potrjevalec socialnega STATUSA QUO-JA. Ni slučaj, da so univerzitetni profesorji v ZDA od Kennedyjeve administiacije naprej MASOVNO voljeni med spremljevalce poli-tikov. Kljub temu predstavljajo najvišji vrh goljufije. Torej je nepravilno poudariti vlogo visoke izo-brazbe v okviru produktivnih sil, ne da bi prav tako pouda njegove vloge v okviiu odnosov pro-dukcije v kapitalistični družbi. To je ta dvojna vloga, ki je združena povzročila veliko rast študen-tov v vsem zapadnem svetu. Dežela, kjer je to naj-bolj očitno, so ZDA, s štirimi milijoni študentov, ki tvorijo 30 % prebivaJstva njihove starostne sku-pine. Končna destinacija teh študentov se zelo raz-likuje, kot smo videli, ampak med študijem so vse-povsod izpostavljeni istim procesom pobedastenja, ki je povzročil splošen okvir upora na univerzah in collegih. Ti študcntje se formalno usposabljajo za ustvar-jalno in kritično inteligenco: njihovi bodoči poklici pogostokrat zahtevajo specializirano in dognano ustno ali pojmovno podajanje. Istočasno pa univerze in collegi, kjer študirajo, otopelo nala-gajo konformistične povzetke in sistematično odbrana področja znanja. Ti vajenci za intelek-tualnc delavce so tako razcepljeni v večnih prosti-slovjih: biti tnorajo budni in inteligentni v svoji ozko določeni disciplini, izven tega pa otrpli in nedelavni. Ne smejo usmehti razuma, ki so si ga prizadcvali razviti: ne v inštiticijah, kjer so študi-rali, ali v družbi, iz katcre so izšli. Andre Gorz je spretno definiral njihovo situacijo: ,,Mortopolni kapital si želi določen tip specializiranega tehno-loga, v eni in isti osebi, usmerjenega v sožitju med navudšenjem nad poklicem in ravnodušnostjo do njegovega namena, poklicno podjetnostjo in druž-beno podrejenostjo, močjo in odgovornostjo nad tehnološkimi vprašanji in neodgovornostjo pri vprašanjih gospodarskega in družbenega uprav-ljanja." Visoka izobrazba je funkcionalen sistem, dolo-čen za pridobitev te nove družbene kategorije: ,,inteligence" brez idej. Študentje so njeni vzgo-jenci, ki so zbrani v ogromne in birokratske inšti-tucije, kjer često občutijo z doslej neprimerljivo jakostjo nasprotujoča si vprašanja, ki jim jih za-stavlja kapitalistična družba. Študentje naj bi se sami miselno razvijali, vendar so collegi avtoritativni kompleksi, vodeni preko male klike profesorjev, biiokratov in nestrokovnja-ških vzgojiteljev (značilna kolekcija poslovnih mož, poUtikov v pokoju in vojaških funkcio-narjev). Oficielna liberalna ideologija zagovarja sta-lišče, naj si študent pridobi znanje zaradi znanja, čeprav ostra izpitna politika dokaže, da so le ocene, ki veljajo. izpit ga bo etikiral s količinsko oceno uspeha v vsrkanju določenega povzetka svo-jega predmeta. Predpisi tradicionalne humane izo-brazbe so bili v tem, da naj visoka izobrazba for-mira študenta v celostnega človeka. To ni bilo po-polnoma zgrešeno. Na univerzi se lahko izoblikuje Študentova osebnost, ne le njegova poklicna spo-sobnost. Za to so študentski bojevniki dokazovali, da ŠTUDENT usposablja sebe, ne pa kak zunanji predmet. Anpak študent v bistvu nima kontiole nad tem procesom: smeri, pravila in rezultate dolo-Čajo drugi. Zato študentje često občutijo ta zo-braževalni sistem kot neposredno odtujitev samih sebe - veliko število živčnih zlomov je deloma posledica tega. Študentje humanističnih ved se lažje zavejo teh protislovij kot študentje naravo-slovnih ved, odkar je prepir prvih s prevladujočimi dobičkarskimi standardi razvidnejši. Znanstvenik in tehnolog se prav tako urita v razvijanju odgovar-jajoče intelektualne discipline, vendar se ne so-očita z družbenimi zapleti. Ekspanzija univerz; je podvojila in potrojila število študentov v vseh na-prednih družbah v zadnjih desetih letih. Masovna visoka izobrazba pomeni, da bo manjše šte^ilo doseglo elitne pozicije, in tako ni več tolažbe za potlačene študentel Postati obskuren intelektualec pa ni nobeno zapeljivo pričakovanje. Kako naj potemtakem označimo študente? Vsaka karakterizacija mora obsegati njihovo po-reklo, njihov položaj sam in njihovo družbeno destinacijo. Enostransko insistiranje na enem od teh fcktorjev z isključevanjem drugih, ima za posledico nepopolne in spremenljive teorije o štu-dentski zavesti. Kompleksnost socialne destinacije študentov je bila že prikazana. Nekateri bodo tvo-rili produktivno delovno silo, ki bo dajala presežno vrednost. Drugi bodo postali neproduktivna de-lovna sila in bodo konzumirali ta presežek vred-nosti. Zato je jasno, da je vsaka interpretacija štu-dentov kot vajencev intelektualnega proletaiiata preveč poenostavljena. Po drugi strani pa se tisti, ki opravijo s študenti kot majhno buržuazno grupo, osrcdotočijo skoraj izključno na poreklo študentov. Seveda je res, da prihaja velika večina študentov (75 % v Vel. Brita-niji) iz nedelavskih družin. Na ta način pa vsekakor ne moremo oskrbeti izključne definicije študentov kot socialne grupe. Študentov ne moremo isto-vetiti z drugimi malomeščanskimi sloji - kmeii ali malimi trgovci napr., ker vloga študenta ni poklic v normalnem smislu. Niti ne more biti definiran kot vajenec za bodoči poklic, ker je končno poklic dvomljiv in često nejasen študentu samemu. Velika prehodnost študentovega položaja in negotovost destinacije ne omogoča, da bi ga opredelili, ali po njegovem poreklu ali po njegovi destinaciji. Zato ni čudno, če že površno opazovanje odkrije, da čolo-čena samolastna kultura študentov, njihove potroš-niške navade, seksualno obnašanje, politično aktiv-nost in kulturne vrednoste niso to, kar bi lahko pripisali malomeščanstvu, niti proletariatu. Socio-loška analiza mora prikazati sistematični pregled porekla, položaja in destinacije študenta. Ti trije momenti se ne dajo zamenjati eden z drugim. Tvo-rijo kompletno CELOTO, v kateri DOMINIRA ena struktura, položaj študentov; Sedanjost prevladuje nad prctcklostjo ali prihodnostjo. To ima važne strateške posledice za vsako študentsko gibanje. Iz politične perspektive ni niti poreklo, niti Gesti-nacija, ampak položaj študentov kar ima absolutno prednost. Dandanes so v razvitih kapitaiističnih dežslah, na univerzah in collegih nenehna navzkrižja. Na eni strani imajo te družbe ogromne uporabne potrebe po inteligenci, po drugi strani pa ne morejo toleri-rati ostvarjenje kritičnega potenciala te mase Ve-liko število aktivnih in kulturno delujočih indivi-dualistov se bo povezalo in se neizogibno uprlo družbi, ki je zgrajena na zaviranju in nespameti. (V socialističnih družbah so pokazali intelektualci vztrajno tendenco, da vzamejo socialistično demo-kracijo resno tam, kjer jo je zadušila politična biro-kracija). Če so izolirani, te iste okolica absoibira. Če se zaposlijo v civilnih službah so razstrošeni po celotni socialni strukturi in se v njej precej asimili-rajo, čeprav tudi tedaj manjšina često poskuša postati opozicionalni člen družbe. Obdobje študija je čas v njihovem življenju, ko so združeni in imajo priliko razviti KOLEKTIVNO zavest. Seveda pri-vede to do širokega in globokega odpora do zati-ralne družbe. ki podobno vodi kulturno, politično in ekonomsko življenje. Kritično mišljenje, ko je enkrat preraščeno v veliko kolektivnost in ustvari svoj RAISON D' ETRE, postane nujno eksplo-zivno. Studentski revolt je internacionalen produkt te eksplozije. Študentje niso razred, temveč časov-no zaposlena skupina: so intelektuaJni vajenci, ki. kakor hitro se zavedajo kot skupnost težijo k temu, da se razidejo - in s tem neutraliziraJQ. Ampak v kiatkem obdobju svojega študija tvorijo kompaktno grupo, ki je pokazala v mnogih deželah ogiomen politični elan. (Student Power, New Left Review, 1969 HERBERTMARCUSE K POJMU NEGACIJE V DIALEKTIKI (Nadaljevanje iz prve številke) Najprej k prvemu pojmu: k pojmu nega-cije kot ukinitvi, razveljavitvi. Tako za Marxa kot tudi za Hegla je bistveno, da se sile negacije (ki se razbijejo v sistemu razvija-jočih se naspjrotrj _invodijo k novi stopjnji T^p^znotraj tega sistemaTTako ie na prp merjmržoazija v fevdalni dmžbOlM-lef prolelaiiaijcot_jevolucionarna sila v kapitaV"1, lizmu: določena negačiiaTvrsrnišIirtega poIb-\ žaja nasproti celoti že znotraj celote. Se večj S to negacijo, ki se razvije iz notranjosti si-stema, postane gibanje k novi stopnji nujno gibanje k višji stopnji, ker v etabliranem si-stemu osvobodi vklenjene proizvodnje sile. Torej je tudi tu v celotni revolucionarni spre-membi obstoječe celote še prisoten razvoj nekega že pfi^sebi^obstgiečega^ bistvaiJa. v^ okviru danega ne more postatijesničnpst. jn / takojobsipjir~zej^udTTj^okojaz^iti tfihnični l i bazj kapitaMstične proizvodnje j^aterialna I osnovajpodlaga) za razvoj spciaUstieiiejiip- j daktivnosti. Mar ni tp pjanovno neke vrste "i oblika napredka pbjektivnega uma inneka nova .oblika repjpducirajoče se premoči pre-teklega, v tehničnem aparatu popredmete-ne^a^aji5i.žilyHn_ddQni? Nasproti pravkar omenjeni koncepciji dialektike postavljam proti-vprašanje: Ali se lahko sile negacije znotraj antagonističnega sistema razvijejo po zgodovinski nujnosti na ta napreden, osvobujoč način? Ali je potem potrebno, dajsorazredi in razredniiJPjJL^pe-?^ Ijani-JL _ne^J^aQ^QzitiynQ_dinamiko? i * Problem se tiče zgodovinskega materializma-kot celote v njegovem razmerju do ideali-stične dialektike. Namreč: Ali dialektični materializem ne reducira svoje lastne mate-rialne baze, s tem ko ne določa dovolj glo-boko učinek in delovanje družbenih insti-tucij na bit in zavest ljudi, s tem ko zmanj-šuje vlogo sile (nasilja, oblasi), tako brutalne sile kot nasilja dejstev (na primer narašču-joče produktivnosti dela in naraščajočega življenjskega nivoja), s tem ko podcenjuje vlogo na (z) silo združene znanosti in teh-nike v oblikovanju in določevanju potreb ter zadovoljitev? To pomeni: Mar marksistični materializem ne podcenjuje sile integracije in kohezije, ki deluiejo na pozni stopnji kapi-talizma? Za kar tu gre, njsg^jJbuJj^mis^Jieolpške-sikj. amp_ak družbene sUe, kisp dpvoj moč-/ neJn_doyolj materialne, da nevtralizirajp na-sprotja_za neko celptiiQi)bdobjexdajuspen- o dirajo_ali celo spremenijo negativnef_ rušilne *' sile v ppzitivne, da spremenijo tiste ne^a-tivae ^5e, ki reproducirajo obstoje če, nanje -sto da bi ga__zanikale, razrušile. Rezultat te^ hipoteze je: vprašljivost pojma negacije, ki se razvija kot osvoboditev v notranjosti dane, obstoječe celote. S tem pa tudi vprašljivost materialističnega pojmajiima v zgodovini. In od tod tudi potreba, da pojem prakse raz-rešimo spon in vezi, ki jo vežejo na to shemo in da ponovno združimo notranjecL|notraP z zunanjim^zun^), na kar je v zgodovini na-potenocin usmerjeno. S tem,^^ namerno nedialektično_formuli-raiiim nasprotjem med kpL©jQ;zuiiai^sJCM^^r^^tira-potrebe injcilje, zatrte (zbrisane, zadušene) v obstpječj antagonistični celoti, cilje-in-po-^ trebe^ki se v tej celoti ne mprejo razviti^f^ Kvalitativna diferenca nove stopnje novej družbe naj bi potem ne bila samo v zado-voljitvi vitalnih in duhovnih potreb, ampak toliko bolj v nastanjanju in izpolnitvi novih v antagonistični družbi zadušenih potreb. TaTcšne ridve""paTrebe ni našle svojlzraz v radikalno spremenjanih odnosih med ljudmi in v radikalno drugačnem socialnem in pri-rodnem okolju: solidarnost na mesto konku-renčaega-liDja, Čutnost na-jnesto-jepresije, izginjanje (iz-ginotje) brutalnosti, vulgarnosti injij.une^ovorice, mir kot trajno stahje. Eri tggLne govorimo o vrednotah iii ciljih," amLdkCo~potreba}p Kajti dokl^r cijji in vred- ^ ^io^ifi-Bostanejp^alne^poiiebft, tako doigp sejne more razviti kvalitativna diferenca med slarp_ in novo družbo. ^/endafTaHko ta; ;bena sila"' humanlzem postane konkretna^di le potem, kQ_ga nosijo že(obštoječe:nove socialne in politične moči, ki so se uprle in se-upitajp^ stari, repre sivni celotj. ..... Tako, kot še antagonistična družba zapira v velikansko represivno totaliteto, se spre-minja tudi družbeno mesto negacije. Moč negativnega nastaja zunaj fepresivnetotali-)" tLt&iz.siLin gibanj. ki jih agresivna in"fgprp-Sima produktivnost t.im. ,,družbe v Jzo-biliuj^e ni dosegla, oziroma, ki $p jg_Jg_ osvpbodili tega razvoja in imajo zato zgodo-^ vinsko možiiost, da grejo po bistveno dru^ gačnTpMnndustriatizaciieJh mo^rnSacije,/ po_humani poti naprečika. Tn tej možnosti -, ustreza šilajiegacije znotrax ,,družbe v izo-bilju", ki jg temu sistemu upira koTčeloti. Kot vemo, danes mdč~negacye iaLončentri-rana..(zbrana, osredotočena) v nobenem raz-redu- Danes predstavlja še kaptičhd^anar-bično opozicijo. T6 je šibka, neorganizirana opozicija, za katero pa vendar mislim, ver-jamem in verujem, da temelji na osnovnih, gonilnih močeh in na ciljih, ki so v ne-spravljivem nasprotju (protislovju) z dano, obstoječo celoto. Iz nemščine prevedla: SONJA in ANDREJ MEDVED Prevaran, prevaran, okoli prinešen. Smra-du, vetrov in grozot, ki jih je najavljal prvi ZOOM še ni. Precej stvari se je spremenilo. Na nebu deželice, ki jo ljubim iz vsega svo-jega mladeniškega srca, prevladujejo čudoviti beli oblaki. Vsakjned njirni se drugače piše. Takole: Razigrjnost, Pogum, Osveščanje, Vztrajnost. m Razigranost je dolga procesija v koroškem mestu Klagenfurt (Cviligrad), kjer so v gotici slavili — predTJHdesetimi leti premagano ne-varnost (der Serbische Ritter imenovano). Stilno neoporečno. pokonSMfcin trdno. Vo-zov je bilo okiog osemnajst tisoč in na njih prav toliko živih slik. Samo ena zamera! Zdi se, da je bilo to razmetavanj^enarja. Vse je bilo enkratno povedanoštna enem samem vozu. Star tramvaj je tfrBil, na njem paje stal zapit žandar, kjj|e piskal, debela baba je mahala s prešvicanim robcem, mlad fičfirič s panama slamnJiR>m pa je kadil viržmko in ječno pokajljeval. yenderbar, gema vajter. Ko ods4raniš ščithi ovitek, jp pred teboj pojavyrinsko rdeča knjiga. In fo po pravici! ZakaJ^istega vina ni nikoli preveč! In po-agfa tudi, boš rekel negodnik bledolični. Res jef Tovariši, tovariš Vidmar imajo pogum, ker sicer odkod jim korajža izdati Slovenske razprave. Na 338 straneh je zbranega toliko poguma (znanstvenega in človeškega), ki te prisili, da misliš in misliš in premišljuješ, kje le jemljejo pogum, da izdajajo take knjige. V tem trenutku bi vas rad objel in nago-voril, da bi si skupaj vzeli popoldne ali dva ^^^Jnopravili neko manjše delo. Zasuti je treoaiunSl pod Gradom, kajti raven ni, in to je tisto. Ne vidim, kaj ima za bregom! In taki tuneli, pri katerili ne vem, kaj me čaka za ovinkom, mi niso pi^Ku. Tunel je revež, ta ne more napisati pesmi, skiaube, cia bi po-kazal,daje iskren. Zlati časi, so se za trenutek vrnili v torek 13. nHntini jan|r poznih večernih urah. Osveščanje je zarrenutek mednami zabi-valo. BULULU je s elesnimMfflGgi^vostmi rojenih cirkusantov in^živ^ero v osvešča-nje, ki je priprava ak^^Ho zaigrali neko zelo znano igro. Po znB|Bevolucije v Fran-covi Španiji bo tam gledališki raj, če že v pripravah na akcijo tako igrajo take komade, jim po uresmcitvi ciljev preosta,.. ,c še eno. Molk. Naprej je nemogoče. Komunist (2. oktobra 1970) je nastopil svojo pot kot tudi literarno teoretsko glasilo. (Svetujemo prepotrebno posvetovanje s Tri-buno.) Risto Trifkovič svetuje v svojih ku-harskih nasvetih, kako se dela dober roman: , Najprej zgodba, akcijn. potem pa še kakšna CHICAGO TRIAL (1968,1969,1970) OF SEVEN! Vsi obsojeni na pet let in 5.000 dolarjev globe. Sodnik J.Hoffman. J. Rubin, A. Hoffman, T. Hayden, D. Del- linger, R. Davis. Bi povedali svoje ime! Ime mi je Abbie. Sem zvok Amerike. Vaše državljanstvo? Woodstock Nation. Kakšna je ta država? Država v duhu! To je ljudstvo alienir mladih ljudi, ki ga nosimo v sebi, J^o Siouxi nosili v sebi svoje ljudstvo! • » možna resnica o svetu." Sedaj pa imaš! ln če se ti posreči odkriti, kdo je tisti Žid iz Ko-vača lažnega denarja, boš moral priznati, da tako močna košta le ni za vsakogar, pa če-prav jo svetujejo pri Komunistu. Še to! Enkrat v prihodnjih dneh sklicujem zbor samoupravljavcev ljubljanskih kinema-tografov. To so vsi tisti, ki hodijo v ljubljan-ske kinematografe. V tej najdemokratičneje izbranih (seveda po kupni moči) zborih bomo (seveda) odstavili samozvano vodstvo našega kinematografskega podjetja. Tako se pa\^ne gremo. Ko bq pobožnega romanja k Di\ Živagu konec iiSbo v Unionu nova klimaJ^nasto-pii The Graduate (Diploman^^^irant). Režiral je Mffle Nickols, ampak^^^bustin Hoffman — neponovljiv, i/reden, podnevni kavboj. Slovenijo^bo / ii ia manija Dustma Hoffmana, mladoletnic., mladoletnice. P%e izredna glasba - sound of silence Si mon &Garfunkel a, romajmo torek k Diplo-mantu! a Kaj bo, kaj bo? Ljudje so predrzni, vreme se kisa, stare reiiice razprodajaj . zima trka na duri, gneča . gostiinah je w lujša, pro-miskuiteta raste ir, ^ada, raste ; :ia. m.dekleva blues o uničenju amerike lbertu Otož ^ tožefe kot je črna duša v; .leni, , ič \«raku in nič za stonads [n^prga no^; ;to uničimo kfvbojs da nam spimini ostanej ftedlagam^ne_,__,__v predlagam le tn nekrvoločne faze. Najprej s preprustn ci uveto irusov pobijmo \cčino Aii^n janov. Epidemija se širi hiiio kot ni vzroka za negodovanje. j v karanteni osta^y^Kajset milijonov, _ v karanteni >sta|^Pivajset milijonov najbolj seksibeKt Američank. Nanjesp^tinMme čme in naj se noč z^^^na dvajsetkrat prelevi ob zvokih Hendrixove glasbe. In kdor je usojen in n? umre in kdor je usojen in ne umre naj v največjem Hollyvoodskem studiu dvajset dni nenehno posluša krik moje kitare. Ni vzroka za negodovanje. NASLEDNJIČ: ROAiANCA O UNIČENJU RUSIJE VOZOH! VOSiBHOO&VESTtLO! KUC V 51U' SLt>6M PERVER2UIH WJlLVCOV «5LL 5NEGULJČ.IC0. VC/INPlDflTKE NA* 36 JflUJJO Nfii UREDNI5TVU THUUA^e, NESOJl/HŽAl!