Lete LXIX. St. 159
Ljubljana, »eda 11* movtttAn I936
Ccm Dfa fw-

LUiaja ma« dan popoiope, izvzemA) aedelje te prazniite. — inaeima do 40 peai rat 4 Dta 2, do 100 vrst a Din £1». od 100 do 800 vrst & Lttn 3» već£ inaeraa petit rrsta Din 4^ Popust po dogovora umeratni davefc poeebej. — >Skyvenftta Narod« e#lfa megefcuo v JugtMlavtfl  Dtn  12-   ea inozemstvo  Ols 2A -   RokopUO <te oe  vračajo.
UREDNIŠTVO   CN    OPRAVNMTVO LJUBLJANA,   Knafljew»   aBc*   ttev.   & Telefon: &L-22. 51-23. 31-34.  81-25 a 31-36
Podrutnic«: MAKIBOH đtroaamayerjeva 8b — NOVO MESTO, ujubijanaka c telefon tt. 26b — CEZLJIk: celjsko uredništvo: Stroaamaverjeva ulica 1, telefon ftt. 6ft; podružnica uprave: Kocenova uilca 2. telefon St. 190. — JESENICE:   Ob kolodvoru 101.
Pofttna oranllnlca v Ljubljani §t- 19.301.
Italijansko-nemško zbližanje:
Nemški pomisleki proti gentleman agrementu
vl^HV^V^^^^HV^^^^^^H^I^^HN^H^^^^^^^IH^^^HH^HVHHMHM^HHHBaV^HflV^Hil^^^HIH^H^^^^^^^^^H^^^aVHIH^HHH^IHllH^^la^HiaVa^^^laVaVlaaHa^HH^II^
Nemčija ugovarja proti morebitnemu dvostranskemu sporazumu med ItaHjo in Anglijo, £eš, da nasprotuje njenemu sporazumu z Italijo
?wz, U. novembra d. »Excelsior« je objavil senzacijonalno poročilo o zbližanju med Anglijo in Italijo. Zani-mivo je, da je gentleman agrement, ki ga je Mussolini ponudil Angliji, zbudil nepričakovane probleme v zvezi z nem-ško občutljivostjo tako napram Angliji kakor napram Italiji, ki morejo še bolj zaplesti položaj v Evropi. Nemčija se baje z vso odločnostjo upira takemu dvostranskemu angleško-italijanskemu dogovoru.
Kakor je list zvedel iz zanesljivega diplomatskega vira, je angleški poslanik v Rimu, Eric Drummond, izročil zu-nanjemu ministru Cianu tik pred njegovim odhodom na Dunaj spomenico svoje vlade, v kateri so označene glavne smernice za normalizacijo angleško-ita-lijanskih odnošajev, ki so bili v času sankcij zelo napete.
Angleška spomenica poudarja skup-nost interesov obeh držav na Sredozem-skem morju ter predlaga angleško-ita-Iijanski dogovor o medsebojni pomoči, ki naj bi obsegala naslednje važne točke:
1.  pomorska oporišča,
2.  ojačenie obeh mornaric,
3.  sodelovanje obeh mornaric v inte-i resu  ohranitve  statusa  quo na  Sredo-1 zemskem morju
Izredno  važen  je  naslednji  odstavek
v an£Ješki ^Domenici. ki so bavi s po-! stopkom  glede  priznanja   italiianskega imperija, namreč z vprašanjem pri ka-; terem je treba anerleški vladi upošteva-i  ti tuđi razmere v domaći notrarni poli-;  tiki.  Spomenica poudarja željo Anglije, :  da bi priznala  aneksijo  Abesinije,  kakor hitro Vit  ^° na£<=l    rsnstopek.    ki  bi
omogočil Društvu narodov, da se ta aneksija sankcijonira.
Dočim so se ti diplomatski razgovori med Anglijo in*Italijo vršili v strogi tajnosti, je nemški odpravnik poslov v Londonu knez Bismarck odšel v zuna-nje ministrstvo ter izrazil Edenu nem-ške pomisleke zaradi morebitnega dvo-stranskega angleško-italijanskega dogovora.
Istočasno je nemški poslanik v Rimu Hassel podvzel sličen korak pri italijan-ski vladi ter izjavil, da bi bil gentleman agrement med Anglijo in Italijo diame-tralno nasproten z nemško-italijahskim dogovorom, ki je bil sklenjen ob priliki obiska zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu in Berchtesgadnu.
Francoski pomisleki
Pariz, 11. novembra, o. Pariški listine prikrivajo. da bi   pomenila obnova sta-
rih prijateljskih odnošajev med Italijo in Anglijo preziranje franeoskih interesov ali ćelo ogrožanje teh interesov na Sredozemskem morju. Sicer se mora Italija v primeru takega sporazuma od-daljiti od Nemčije, kar bi bilo za Fran-cijo zelo povoljno, ker ji je italijansko-nemški blok pač najbolj nevaren, toda na drugi strani ima Franci ja važne interese tuđi na Sredozemskem morju. po katerih nihče ne vprašuje in za ka-tere se ćelo v Parizu nič kaj ne brigajo Namesto, da bi imela Franci ja korist; od obnove normalnih odnošajev z Italijo, jih bo imela Anglija. Francija bi morala pač opustiti svoje nezaupanj" napram Italiji, ki je vendar njena so-seda, in ki ji lahko najbolj neposredno škoduje na Sredozemskem morju.
Kupajte domaće blago!
Nemško orožje za Avstrijo
Nemčija bo dobavljala Avstriji v zatneno za kmetijske predmete orožje
Drmaj, U. novembra, b. Oficijozna »Reichspost« poroča iz Berlina o nada-ljevarr)u avstrijsko-nemškili gospodarskih pogajanj, kl se bodo nađaljevala 15. novembra t. 1. dalje na Dunaju. List izra-ta. upajaje, da bodo na o-novi znaneg-a avstrij^o-nemškegfa sporazuma 2 dne 11. juEja t. 1. prižlo do pomembne poglo-bitve gospodarskih odnošajev med obema državama, o kateri se navzlic vsem dose-danjim političnim ^iporazumom še vedno ne more govoriti. Nemci so sedaj pripravljeni, poroča dimajski vladni list, nakupo-vati v Avstriji zlađti večje množine po-ljetielsldli proditktov. obenem pa poveča-ti sedanje kontingente nekaterih drugih av.-trij^kih   izvoznih      predmetov,   posebno
lesa in živine, ki ju Nemčija nujno rabi. Te nemške potrebe so baje tako velike, da bo nujno treba naj ti protipa&tavko za Iferitje nenLških dobav. Domneva se, da bo Avstrija uvažala odslej iz Nemčije v večjih množinah zlasti premog. Ker pa bi samo dobave prsnoga ne krile iz Av:tri-je v Nemčijo izvoženega* blaga, se sedaj računa tuđi z možnostjo uvažanja nem-ških vojaških predmetov v Avstrijo, posebno, v kolikor gre za poseben vojaškl materijal, s katerim Avitrija še ne raz-pelaga, ker nima primernih tovarn. Nemčija bi na ta način v kratkem času močno oborožila avstrijsko armado, za fcar bi ji Avttrija v zameno pošiljala prodvsem nelcatere  važne poljske  pridelke.
Francove čete še vedno pred Madridom
Doslej še nišo prekoračile reke Nanzanares
London, 11. novembra, d. ^Times« poroča. da je angleški odpravnik poslov v Madridu sporočil angleški vladi, ^la se vladne čete trdovratno upirajo vojski generala Franca, ki ji onemogočajo prehod preko Segovijskega in Toled-skega mosta. Doslej ni prišel še noben vojak nacionalistične vojske na vzhod-ni breg reke Manzanares. F^red obema mostoma Čakajo maroške čete in tujski legijonarji na trenutek, da bi-mogli pri-četi z napadom.
Medtem se razvijajo srditi boji na Casi de Campo. nasproti bivše kraljevske palače ob bregu reke Manzanares.
Socialistične čete so tukaj pod povelj-stvom polkovnika Castejona in na drugi strani se v vrstah vladne milice bori bataljon žensk, ki so izredno hrabre, kakor je priznal Franco sam. in ki so imele že velike izgube. Tuđi polkovnik Castejon je bil ranjen na nogi.
Madridska radio-postaja »Union Radio«, katere poslopje je oddaljeno ka-kih sto metrov od glavne pošte, oddaja svoj normalen program. Tako je razši-rila snoČi tuđi sporočilo policijskega ravnateljstva, da razširjajo gotovi elementi v Madridu vesti, po katerih naj bi se glavno mesto predalo, kar pa je po vsem netočno. Vsi, ki bi razširjali ta-ke vesti, bodo kaznovani. Po tem spo-ročilu je radio nadaljeval prenos iz ma-dradske  opere.
Protinapatf"! millCnikov
Madrid, 11. novembra, d. Hudo bombardiranje delavskih okrajev ter obrambnih postojank Ćet madridske vlade ni prepre-čilo miličnikom, da ne bi izvršili ćele vrste protinapadov in ustavili na ta način prodiranje čet generala Franca v mesto samo. Oddelki tujske legije so usmerili svoje g-lavne napade na veliki park Časa de Cajnpo in kakor ?e zdi, se jim je brž-ne posrečilo prodreti vanj, Za svoj uspeh se imajo zahvaliti samo dejstvu, ker so miU&nlki preveč pozno opaalli, da so ljud-je, ti pirxiir&jo v park, njihovi na?protni-ki. Borbe okoli parka Časa de Campo trajajo dalje. Mtffcnćiki 00 v parku samem
kakor tuđi v odsekih južno od njega ponovno prešli v napad. Tu je stopil prvič v boj tuđi mednarodni bataljon, šestav-ljen iz ruskih, nemških in fraacošhih \e-vičarskih prostovoljcev, ki se bo-ri z velikim uspehem. Obstreljevanje mesta j>o nacionalističnih baterijah je bilo naper-jeno predvčem na okraj okoli univerze. Nemžko
Sporočilo poveljnika obrambe
Pariz. 11. novembra o. Komandant obrambe Aladrida general Miafo je imel brezžični iazgovor « šjjan^kini iK^lankom v Londonu, kateremu je zatrdil, da doslej še noben ma-
roškj vojak ni prekoracil reke Mazauaređ. To izjavo je na drugi strani potrdil tudd uix)rniski general De Llana. kj je po se-v i Uski radipki postaji deniantiral porociLa dru^i-b radijcfcuh iK>etay, da »e eedaj vršijo [touLiene l>orbe že sredi meeta. Naše čete, je dejal general, ^e drže na postoja-nkah na dosneni bregu re»ke Mazanares, izvan mesta, v katerei;;i ta ča* s*- ni.-^o prodrle. Pravkar se vršijo borbe /a toledski in eegovijski nios>t. Demora^zacijo viadnih čet je bilo mo-jioče  opaziti   že   na  več   kraj.I'h.
Uspehi nacionalistov
Burgos. 11. n-ov^jnbra \k l'o poelednjih ve-Hefo iz Ma-Jrida !?o čete i>od povelj^tvam ge»nerala Varele še naji>oli <rloboko prodrle v niećto. zatiedle so Pa^eo Imperial v veej njegovi širini, daije toled^o ceeto. ki vodi v centpr 'iiie^ta, kraljevski dvor In vrtove okrou njega, pa tuda vSeučdliš-ee. vo'ažolco Montano, bolnico in azil G"ietixio. S severa to narionaiisUčne čete prodrle preko okra-ja (iuatro Camino« proti hipodromu in ee sedaj bliža jo madridskemu parku *L*Retiro<. Z juga so nacionalisti prišli do glavne bolnice. Glavni štab braniteljev Madrida se je umaknil iz centra mesta v neki okraj na madrideikem V7ho*lu od koder vo-ii zdaj na* dal|ne operacijo.
Vprašanje priznanja
Francove vlade
— London, 11. novembra, o. Francova vla<la je službeno obveetila anprleško. da tuđi po odhodu deJavske vlade iz Madrida v Valencijo ne more izpremeniti svojega mneoja, da. je ta vlada, edina legalna špaa-
ska vUuda* Padec Madrida ne more potmeiiiti odlocitve v špansKi državljanski vojni. Sele po zavzetju Madrida po nacionalistLh se bodo pričele odločilne borbe, saj je samo Katalonija med tem mobilizirala okrog-300.000   vojakov.
Ka-r s© tiče angleškecra stališca mtpram Francovi vtodi pravijo. <la bo anprle^ki odpravnik poslov Forbps si-cer še nadalje ostal s posbni^kem osobjem v Madridu, ko j bo mesto prešlo v t^** naclc»nili«tov. <ia pa to <o ne bo poin+vnilo anirJe5kf*ca priznanja Fra-ne-ovrra rc^iria. V Valenciji bo zastopal anelešk© interese pri marksistični vla^i   t^TnlcTisnji   ancrleŠki   Vcwwul.
Titulescu ezđravel
Bukaredta, 11. novembra, d. Iz Lugana, kjer se sedaj mudi bivši zunanji mini-ster Titulescu, poroćajo, da bo v prihođ-nph dneh odipotoval v Bukarešto. Titule-Eca je obvestil svoje prijatelje, da na«me-rava aopet prevzeti svoje posle na utii-verrsi v Bukarešti ter prićeti predavanja na prp^vni f^'-'iilt.rti. Ali misli sopet pos-e-či v notranjo politileo, za .sed^j ni znano, menije pa, da ne bo dolgro strpel, da bi osta!   politično   n^delavan.
Dunajska posvetovanja
Ođmevi inozemstva
Budimpešta. 11. novembra w. Budimpe* &tanski listi na«zla^ajo, da gleda vsa Evropa eeda] na Dunaj, kjer 6^ vrši konferenca rim^kejia bloka. Li»ti poudarjajo, da bo du-najska konferenca odločilne važnosti ne sa-nio za nadaljnji razvoj v državah. ki &o za-(%lopanc na te] konferenci, temver tuđi preko teh za  ve*: koTitinen't.
v Franciji
Pariz, U. novembra \v. Listi t?e obzirno bavijo z dunajskimi počrvetovanii italnjanske-ga m'nI-^tra Ciana. >Pe*tit r*arisien< nagla-5a važnost jtalijansJco-av^trU^kega trgovin-tske^ra dogovora ter demamti govori«, raz" sirjenih v inozemstvu, o možnoeti, da 14 nw gla biti poc?>ledica dunai^ke konference re-»tavrao ja   Hab^buržan-ov.
v Angliji
Londuo, 11. novembra \v. AinjrlečJd tiek zavedu je 7 veliko pozom os tjo pol i tima po-svetovaiija na Dunaju. ^Tiine^ nieni. da ^e Nemčija ne bo pridružila riin>ki ^kupini. vendar pa je z juli jakim dogovorom in z ugodnim razvojem nemško-ilalij:inskih «m! nožajev zagotovljeno njeno 8O<iek>va-n.ie.
Clanov obisk v Budimpešti
BndinipfšLa, 11. novembra g. Italijaj»ki zunanji minister grof Giano, ki l>o pr;*»pel z Dunaia v Budimpešto v spremni vu mailžar-skeg-a zunanjeg-a ministra Kanyje, bo ostal v   madžar^kem   glavnem   nie^tu   tr:   «!ni
I
Gospodarsko sodelovanje češkoslovaske in Rumunije
Praga,   11.   novembra,   g.       Po    povratka
kralja. Karola iz Pri'.ge. se v ruiniunjgkih gospodarskih kro<rih z velikim ^^iiimanjem g-ovori o možnosti na4laljnje pog^lobitve ru-munsko-češkosIo\itxkiJh gos]"Hlrirpkib odnošajev. Tozadevna pokajanja s<. 80 žo pri-čela ter napredujejo usp<"-^no. Govorijo o ustanovit vi rumunsko-č^.^oslova^ke družbe za. nafto. ki bo dobavljala ČeSkoelovaskl vojski in državnim obratom nafto. Češko-slovaški kapitrtl za to dmžbo v rznoeu &X) milijonov lejr v 1k> preskr^»e!a ŽhTi'^t^nska banka. Pole^-  te^ra  bo  C»5i;oslov&Ska.  zaht-©-
vala od Rumunije gotove «Vrepf n;i valut-nem In carinskem polju ▼ svrli«» olajkive izmenjave bla^a. Zato- se 1m> Lyj:* \ il;i 7~\ pripravljeno uvesti većinske u Rodnosti 7.a ru-muns'co bla^o. Nadalje ?e bo*lo sklen-R: dalekovsežni ukrepi nr\ polju *ujski^a prometa. V kratkem bo državni pcnltajnik Ba-duk'S'ii ndpot-oval kot zast< pnv< rumun-skesra 7.unanjejra ministra v Pranja, da bo vodil   poemjanja  o vseh   teh  vprušar.jih.
Borzna ooročif^
Curih, 11. novembra. Beograd 10. Pariz 20.19, London 21.23, New York 435, Brus-elj 73.575, Milan 22.925, Amsterdam 2S4J^, Berlin 175. Ounaj 77-5 (81.2^75), Praga 15.39, Vuršava SI.90, BukareŽta 3.25.
Svojega prijatelja
umoril in oropal
Ubil ga Je s kanmatn in ma ©dvxel nad 5000 Din
Maribor,  11. novembra.
V ponedeljek okoli 9. Je neznano kam ir-g^inil  16-letni trgovski vajenec Branko Pu-Saver iz Studencev. sin aodnega uradnika v Mariboru. Njegov gospodar trgovec Kot-nik ga je v    tem tešu poslal    s približno 5.500  Din  k  trgovcu  Breatu na Glavnem ;   trg^u> kamor pa nj priapel. OkoliMine. v ka-i   terih je Izginil. so bile zelo sumljive ter so istegra   dne   aretirali   njegove^a   prijatelja i   24-letnega   akviziter ja   Bruna  Govediča.   s katerim je bil v družbi. Na policiji j* Gk>-vediC sprva trdil. da ni bil s Pusaveriem v družbi,   pozneje  pa  je  prf  konfrontaciji   s pričami izpovedal. da je btl s nfim v druz-bi, na ve pa. kam je pozneje ođlel. Na poli-
ciji se je Čudno zdelo, ker je skrival vrat za svojim ovratnikom suknjica, pa so us*o-tovili. da ima na vratu sveže praske. Prav tako so opazili, da ima praske tuđi na desni roki. To jim je zbudilo sum, da je morda Govedifi morilec in da je dobil praske v boju a svojo žrtvijo.
Danes ob pol 12. je Govedič res priznal. da je umoril 16-letnega vajenca PuSaverja v grozdu za g^)stUno Merdavs v Kamnici v Mariboru. Tolkel ga te tako dolgo s kamenjem po glavi, da ga je ubil, nakar mu je vzel  5420  THn.
OpoMne se je odpeljala policijska komisija x morilcem ▼ avtomobihi na mestu do-godka, da podiče truplo.
3$  domaće poCtttfie
Na poti ft sporazumu z đr. Mačhom
Tri skupine takozvane zditižene izvt-n-parlaiMt-ntiirno oponcijt', kalrrim na^olu-jejo Aca Stanojević, Ljubu Ihividović Ui Joca Jovanović-Fižim, ^o se konriia spora-zumele in se zediniie jjlode n;w«'lnih sntwr-nic o naših notranjih \ pi ašanjili. v prvi vrsti s«*vetla o takozvant-m hr\'at>kf'tn vpr»-sanju. O tih silit'rnicr.li j»* bila M*stuvijena posebna ^i»<)ni«»ii!ea, ki je bila iiato vrocena merodajneinu činitelju, locnu b<'»ti*lilo te spomenice ni znano, njeno vst bino pa je te a»l objavila »Po1itika.<. Po knfonnacljah »Politike«, v koliko so one zanesljive, ne moremo vedeti, ob;:ega spomenira pet to^k in  sieer:
1. Priznava se hrvut-sku zKodoviissko-jx>-litiena individualnost in vmc ono, kar iz te-%•& sledi. Pri Ufm s*e pušta ob staini vpra-^.anje, kako bi t*e naj to priznanje uveljavilo glede notranjo nreditve driiive. 2. Pov-darja se nujna potrt ba i:i a'ftualnrvst re-forfn, ki so že danes na đnevnem re'iu. S. Heforme se i«ore«» izvesti >uinio z novo tistavo. Pri tem se ne označuje, kako bi rc naj uvcljiivila nova rutava. 4. Reforme je treha izvesti v dveh srntrd:: 1. je t4fba uvesti demokratski in parlamentarni režim in 2. tre!»n je izvesti notranjo državno iireditev v smislu apom^iimu Srhov, Hrvatom* in Sloveneev, torej ta nova ureditev mora zadovoljiti takf» Srr;«\ kakor Hrvate in Slovence. .1. Z noviini n'formami je treba imtvariti državni stroj, ki bo pravilno funkcionira! in omot^oćU, d-! Ijo mogla država nspeSno n*Sevatf socialna In cospo-clarska ^'pra^nnja.
»Obzor« obširno komentira ^? kritizira • načelne smernice«, glede katerih so se po več nego leto dni tra.Jujo'ih j*ou:*»-!ijih končno sporaz'.iTnel! gospoijo Davido^ć, Stanow»vi6 in Jovanović, in prihaja na koncu koncv da tega-le zaključka: »Vse-kn.kor so z<ii, da smo prošli preko mrtve točke v načelu« razpnvi. Ako ho /bog: U*-Zn prišlo đo kr.kšnc v-kirpno po!!t!ČiM* akei* j*3! vse. izveni>ar1ani**ntarne opozicije, »r im* more vedeti, v^ekakor pa «o v^e HAotjraj-ske doranere o kone«*ntrarij*k! vladi x blv-šo Rm^tsko-d^mokrafsko hoalirijo brez-prf<lmetnc, ker dr. M«črk znhte\>a refiiter hrvatskeea vprasan ja, a ne /ahteva nde-leibe v vladi, Se manj pa hi »prejel «odH*v-vanje v vladi brez prejSnjega kon^nov**-ljavnespfa »porozuma«.
Zanlmiv poprate h
V »Delav.ski poli^iki« z dne 7. t. m. čitamo ta-le Z4inimiv poprnvek: »Sv. KriStof pri l-aiSUem. N'i rps, da je v občinl stv. Krl-$tof zmagala -IKZ. umivah »KmWko-delav-ska Usta«. Res je pa. d;i «o m% tej llnti kandidirali v kompromisu s kiSie. ociallsti In •joriallsti tuđi pristaši TV.Z. Zato je bila ta Usta izrazito -okmečko-delavslva« v kompromisu. Luslč Stako, sedanji občlnski o4-?"rornik.
Konkordat z Vatihanom
Listi poročajo, da namerava vlada v naj-kraJ5om rasu predložiti Narodnemn predstavništvu v končno ratifikaci„H> konkordat, kl gn je vlatla lani 'Zo. avsiista sklonila z ^'atikarom. Po t*»m l:onkordatu postane ljubljanska ^kofija nadškofija, tor**J k4w «»anji %kof dr. Roiman na<1Akof. Prav fm dni je bil škof dr. Rožrnan skupno « krskim Skofom dr. Srebrnfčem v avdi.fenci pri pa-pežu I*iju XI. Kakor Hsti poroda io. }** blfc* tji avdijenca v zve^l s konko»tlntom in s vpmsarjjein nai!edni!t' od^tavljenega trža-škpg-a Skofa đr.  F»>garja,
C,f*ani***ciia nacioitalne aHadentshe mladine
Lani je bil na kongresu jugoslovcnske nacionalne akademske mladine v Ljubljani osnovan »Suvev: jugosl. micionalnih akad. organlzacij«, ki je imel prvo leto svoj sede* v Zagrebu. Tu je poslovni tildi izvr-ni odbor. Na letoSnji HkupSČinj Sawia, ki so inaa to dni vršiti v Zagrt*bn, se bo po pravliih Hk!^pnlo o pr«'no*u Sav-e«nega **e-de*a ix Zagreba v Ljuhljano. Na »e^tankn Iju*>lj3.nsk!li ai ;M!em^kih društev »*fa<lra-«a<<r in »Kdinstva«, ki se Je vrsll pretekfl t^den, je b»!a sost-avljcTia kan'lidittim lista za zagrebSko skup*ČInt». Na listi so: Fraa Kiitin, pre*lse<lnik, Mllan OrožPii, podpređ-sodiik, Stane Klemenr, tajnik, in Mirmtt Ribn?kar, blagajnik. NTa slctipftčlnl bo stavljen prrdioe", **a «#» d**lo Savevn dec^ntralf-7.!ra na ta način. d*i h\ poodfn^ \sp irHUIra Tif^sta organizirala sekcija, ki bi razbrem^
nile   đ*»lo   iivrSnfg^  odbora.   Ho   t#»na   »ja/«.-tu bi   Lju^iljara   d«>bi!a   epfccljo   sa   akad'mtvtldl
tisk, /a i'/.menjavo đijakov in 7.a narodni
chraTiho.
„Naša misel"
lz^la '?' 3. Stevilka ^Naše Misli«, gla nm na^W» akademske mladino. Ima prav pentr# in zAnimivo vse4>ino. Poleg uvodnika lm* tele članke: »Ma»» i politika«, y>Portiri»-a-nj' v al aJ» mskih društvih^, rDHovnl tabOff na Kočovskem«, Oduševljenja i razočaranje« itd. Prav 7r.ačil*»n le članek ^SrednHB ftolci in [tolitika«, iz katoerga i/.vemo, da se. gotove . < ^ mladinsko organizacije havijo s portlko in hočejo *»e!o nron*-fečati profosorje. PriporočHmo gladilo nnim ^kaflr^isk" m'H'lino nf»prrdni javnosti ▼ telji, da bi jo na$i int^^igontni sloji kropit* podp?rall monlnn, prHvHom r*a srnK»tn«. Varočnina inafca m v*e lefo 1JI. Din. P*» SUJa se na upravo Grobjirjeva oesla 1—I.
Stran 2
»SLOVENSKI    NAROD«     sređa,   11.  novembra   1936.
Stev. 2S0
|   Zmam lm dmklmtal                                                    ____                           Moi|e isa fanfie!   I
I   od^^^NM.LoiM Ullrich     m       BC   ■      IJUDCZfll
v  mustkalni   veseloifri   vtfatga   đuMjaHag«  humorj*    &   <M 0   4#l   ^k^P     di^HMWMMMHP    I
FAUL HORBIOEil _ THR0 UHOJN                                      •                        Premlmi danes v MJHV UMOKU    I
Dijaika proslava 60 letnlce Cankarjevega rojstva
Sno41 m trgovrikl akademiki vprisorill v dmpikcm gledališču z velikim uspehom CanKar|evo „Lepo VMa44
Ljubljana,  11. novembra.
Tadijin hram v drami je bil snoči zase-den, kakor že dolgo ne- Hvaležno je bilo občLnstvo in nagradilo je igTalce % apiav-xjcq, ki je prihajal v resnici od srca. Dra-inatiom odsek 61. podružnice Ferijalne^a saveza na Irgovski akademiji je v proslavo OJ letnice rojatva Iv*na Oivkarja vpruo-rii njegovo »Lepo Vi-do*. To Cankarjevo delo je silno mračno, vsebinsko taiku razumljivo. Cankar je hotel * »Lupo Vido« podati tisto nerazumljivo notranjo silo, ki jo imenujemo hrtpenenje. Clovek niti sum ne ve. česa si prav za prav želi, venom^r hrepeni po neeem v življenju nedoseglji-vem, po neki sreći, o ka*teri niti sam ne ve, kakšna naj bi bila- Lepa Vida je simbol ti&tega nerazumljive^« hrepenenja. ki pa ni laatno vsem. Otroci veselja ga ne po-znajo, /anje so vs! »hrepenisti« sanjači, ki ce iive v realnem svetu.
Težko nalogo so si izbrali trgovski alca-doiniki, priznati jim moramo, da so jo dobru resili. Kljub temu je precej nerazumljivo, zakaj so si izbrali baš najmračnejše Caukarjevo delo. Mladina je že po svoji naravi veseLa, življenje vz«me vedno z l.ihke strani, iuito bi človek m-islil, da si bo-do izbrali kako balj ve&elo in živahno delo. V nečem je pa »Lepa Vida« vendarle »ore dna mladim dušarn. Mlado srce se ni ustaljeno, gradi gradove v oblakih, hrepe-ni  po neznani sreći  .
MMan Sfcrbinšek je dramo skrbno pripravi!. V mladih dijertantih je odkril talente, s kalkršnimi bi se moglo ponašati tuđi večje gledalište. Zlasti je imponirala čista in jasna izgovarjav«, ki je n« najdemo pri caarsikiaierem članu našega dramskega ansambla. V mračnosti je pa režiser nekoliko pretiraval. Igralci so bili podobni po-sastnim prikaznim, mrkim tipom, od k-ate-rih gledalec neprestano caka, kdaj si bodo končali   /i-vljenje.     Cankar  pnaA'   gotovo  ni
hotel podati hrepenenje s tem, da bi bil višek sreće dosegljiv sele s smTtjo. Nekoliko tnanj pretira van ja ne bi skodovalo. Sicer pa vsa čast režiserju in izvajalcem. Najboljšu figura je bil bolni student Botja-nec Odigral je svojo težko Viogo od začetka do kanca odlično in z d'jživetjem, ki mora začuditi, Mchki glas in šibko telo se je zelo dobro prilegalo vlogi bolnega cloveka, ki so *nu ure že štete. Vreden drug mu je bil zapit pisar Mrva. Poleg odlične no^ske je pokazal tuđi v igri vse vrline dobrega igralca. Zlasti mo6an je bil v epizodi, ko je svojim prijateljem pripo-vedoval o kljuki v $voji sobi, na katero je nataknil vrv, ki naj izpolni njegovo hre-penenje- Ljubljenca vseh. mlađega 15 letne-ga studenta Dioniza je .treba posebej pohvaliti. Tako si predstavljajmo hrepenenje mlađega ćloveka in n*č drugače. Prav doj-ber je hil tuđi stan delavec Damjan. !e v trenofku, ko tretjič odhaja Čez veliko lužo je bil preelegantfen za navadne^a de-lavca. Običajna zemljana kj ne poznata hrepenenja, sta vteUšena v Mileni n zdravniku. Milena je prav d-rbro odigrala svojo viogo. dočim je bil zdravnikov ortjan malce presentimentaieo in pretili. Veseljak \e vedno glasen. Ko ga je poknea! njegov prijatelj Dolinar, da bi mu pregnal težke misli, bi moral poka/ati malo već /ivahnosti. Dolinar sam je bil podan pre-pričevalno. Tuđi ostade manjše vlo^e so bile dobro /asedene. zlaatfi \idina mati, le svatje so bili nekoliko pre'eseni. Ko so napili poroČencerra. so tako planilj po vinskih časah, kakor da so si sele po dd.aem straida-nju lahko privoščilj dobrega vina V Ostalem so p« to napake. ki jih diletanta-m ne moremo šteti v z!o Predstava, vzeta kot taka. je vseskozi odlična in je pokaza-la našo šolsko mladino v najboljši luči. Vsa čast in priznanje dramationemu odseku   trgovs'ke  akademije!
ter je d©W manjSe optrUa«.
Skoda obeh pog-creicev «aada okpog 70 Usoč Din. Prvi pc«e*tttik ni bil aava rovan, drugi pa za 43.000 Din. Orolbaištvo je požigvlou že na »ledu ter je nečega o uznljeoca, ki vse kaže proti njemu, ie aretiralo in zaprla.
Malo zimskega sad]a
Ljubljana, 11. novembra.
Živilski trg je letos slabo založen z zimskim sadjtm Spomladi je bilo sadno drevje v najlepšem cvetju in ljudje s^ si obetaii dobro sadno letmo Toda slabo vrene in sadn.j ikodljivci so uničili skor ij ves plod ter je bila tetošnja sadna letina pri nas v spl-ošnem prav tako slar>a, kakor je bila s'.aba trgatev. To# se sevtda pozna pri   cenah   sadja
Prej&nja leta je bMo ob tem času na-prodaj največ zims.ke£a nacija in s-> ga prodajali v večj h keličinah dan za dnem na živilskfm trgu. Zdaj ga p« ni niti vedno napradaj ab tržnih dneh. Tako i^a je bilo n. pr. danes ze'o nialo, le nekaj zabojev in še tisto ni bio vse naj epše. Pr.spelo je z Dolenjskega. Nejlepše so vošJenke, ki jih pa prodajajo po 550 Din na debelo. MeŠane vrste prodaj ijo po^ vprečno po 5 Din, 2e po teh cenah si lahko predočite. kakA drago bo sadje pri-hodnje mesece. Sa na>em trgu ga prodajajo zdaj na drobno povprečno po 6 Din kg (jabolka) S.veda je pa tuđi na prodij mnoi^o cenejših jabolk. ti-djt, ne dobrih, trpežnih z-'m^kih vrst: prodsjajo jih od 3 Din kg naprej Dovolj je ^e vedno na* prodaj na drobno dobrih hrušk, ki so po-vprečno po 5 do 6 Din kg. Prav tako je trg še vedno dobro založen z lepim grozd;em, k: <ja je Ljubl'ana letos konzumirali izred-no mnoga   Prodajajo ga od 5 do 10 Din kg.
Ze!o d >bro je založen trg s poznimi tjo-bamii, mrazovnicarni. NTa;več je sivk. ki so bile danes po d-inarju do 2 Din liter. Med sadjem in gobami je še precej koštanja, ki se še v splv šnem ni podražil Domačeg.i prod.najo od 2-50 Din nanrej l''*er. Pr; zelenjavi in sočivju ni posebnih spretnemb.
Prav tak<* *»_» ostale cene nesorPrnonjcne na  perutninskem   trgu.  kar  n!  posebno raz-
Tomu pf. ijakor ie ugotovtU policija, ni bilo tako. Ponoći okrog pol 4. je lngfctfa nam-reč v^del  na brvi ee* G^adaA*ico, poleg Ro
leiije, pekj?»ki pomohuk *uUn aufti^. ki je iftl takr«^ v ^luiue Cul ]• godraianj^ in j© opinU v temi poleg vode fi^no«« Ml-giic«, Ko je odsel naprej, je ^e vo4bo dul godniianje. o»k> pa padec v vodo Servada p§ ni ipi#liU (I* je skoftil v vmJo ^ngM in j« bil prepričan, da je ta vrgej y vodo kanion.
Iz Maribora
_ GImUHIH. Prihodima gUbena pr«nie--a bo opereta pokojega zagrebž-kega ravnatelja opore SreOka Albinija »Baron Tr&nk*. To opereto «o radi ijedno lepe gla«*ie igrali tuđi na tujih odrik. Režijo vodi g Favei Kasberger. — V želrtek rvaoar im>-nove Mmarikovo ve*ekwgro >Zarka< *a  red
A.
—  Drevi koncert v Ljudski nniverzi. Pod
okriljem tukafeijega >*fadrana< priredi no coj ob 20. uri v dvorani Ljudiike unaverze violinistka in profesorica glasbe gdfc. Jo-živa Ka4e &amoeitojen koncert. IzvajaJa bo samo klasične akUdbe, na klavirju bo mlado uiiietnico spremljal g-  prof.  Va^ilii  Mirk.
_ Putnikov »mufarski »zlet o boiiču na Poljsko. V času od 2*2. decembra ća 4. ja-nuarja priretii Putnik izlet fi posebnim vlakom v najlepše smucai^ke predele Po^jeke z obiskoni Krakova, Krvnice Cnajinoderuej-še kopali^ko in ziuiskosportno niecito Pol] *ke). Zakopan. Kuinic, V\ifile, Katovic in Varšave. Odhod iz Mar-bora -2. decembra ob lt> 15, povratek v Maribor 4- januarja ob 2.24. Ceua vožnje in a:anžnuana anaša iz Maribra in nazaj približaio 3.700 Din. V tej ceiu ]e veebovano: ielezniška vožnja II razreda od Maribora do Krakova z rednim brzo-vlakcni, od Krakova do Varžave 6 po^e-bnim luksuzsnim smučarskini vlakom, od Varšave do Maribora zopet z redjini br/oviakom, hrana in »tsnovanje zaJeaši z odhodam luk-suznega vlaka iz Krakova in končavsi z zaj-trkom 3. januarja v Varša\ii. Potuje se z redninii potnuni U^ti. Vse nadaljnje inJoniia-cije, prospekti, prijave, nabava v'zumov % valut  pri   Putniku v Mari»>oru  in  Celju.
—  Putnikov  predi>«iieni izlet  8  posebnim vlakom oa Duna]. V čas" od 5.  do  10. de cem!*ra   priredi   Putnik   knunpetizacijeJd    ^ le' s posebnim vlakom  na  Dunaj. Odhod  iz Maribora bo v nedeljo 6. deeenibra ob 2.80 ziu<traj. prihod na l>unaj ob 8. Odhod z Duna ja v čutrtek 10. decembra ob 12.30, prihod v Maribor ob 17.30. Vozne cene eo zelo zni-žane  ter  značaj©:   za  III-  razred  Maribor— Danaj   in   nazaj   240   Din,   za   U.  razred  pa *c*00   L>dfi.   Polu je   se   lahko   na   podlagi   red-nega   ali  pa  kolektivue^a   potnega   lie*a,   ki etane   hO   Din.   Vse   nadaljnje   informacije, prospekti, prijave do 25. nov&mbra, pre<skr-ba   vizumov   in   valut   po  najfnižjih   dnevnih teča^i pri Putniku v Mariboru, teL 2122 m v Cefiu, teL 11».
—  Smola žeparja. Včeraj je sfrnžnik opr\-zil  na   križišcu  Vetrin>ke   in  Tattenb:uiho-ve  ulice  sumljivega  rulade-niča.  ki je  pričel
I
Jutri   premjera   IJEHARJEVE   OPERETE       w
„WO DIE LERCHE SINGT44
V EUTNEN KINU MATICI
OPEBETNI SI^AGEK  SEZONE!
Marta Eggerthpoje v tem fiim«
tako krasno kot je pela doslej v velefilmu »Hrepenenje«
Pozabljen mirovni dan
Ljubljana. 11. novembra
Pandnnes oibhajanko najrazličnejie jubi-lejo in praznike, a v duhu ča^a je. da smo po-zabili na mirovni <la.n. ki bi naj bil danes. Prav za prav ne gre niti za cei dan. tem-v€č samo za ntinuto. za tako zvajio minuto tišin-e. Prpj<nja let^i so &e praznovali po »vetu fjsto minuto in morda &o jo kje tu^li danes. veikLtt se 7a\'i, da letos ni bilo minuta tišino njkjer. kahtxr <la so se je pacifisti hali. da bi v n/i ne slišali žvenketa orozji po vsem svota in grmenja toi>ov na Pire-n^j^kein poiotoku.
Od mirovne misli najbrž sčasem ne bt^do o«^wli niti siiniboiL Si-cer pa s;wu s'm'oli ne morijo spiemeniti svt»ta, z'asti ne v času, kt> ga sfirfcniinja tako govorno orožje. Le r*o»niid!ite, ta kaj vee s>e dan<?anos ljudje boju je )o z or'rfjt-n: v n»ki! Z.i svobodo. ?.o~ per krivice, za raz:io domovine, za demo-kraoijo in faJbem in ćelo za mir. Oro-zje je dandaoes torej etlino nev trci Ino, ker lai>-ko služi vsem n:vmenom in vsakomur. kdor <ra zna. \T.eti v roke. Prav za prav je bilo tuđi prejšnje &i«e tako in bajt> je niarsika-tera tovarria izdt-lovala orožje za domajo in tneprijate1>*k<> ujr-ral>o. Kaj h(»Čfmo. želt?7O je želf/o. čeprav nim:i v rseh jezi-kih enakega imrna. Morala ee je kaj fltpre-menilo z^idiije č;i«o in oi^tiniLsti b; vedeli povedati. da je n. pr. v Frakciji Dv>lizavijena vojna industrija. Spi uh pa imajo optimisti zlasti zadnje čaše dovolj prilike, da slave naprodek fetrte^a deeetletja 20. &to-k-tjn. Tako ?e n. pr. tuđi Tahko skli«-uj'ijo na lep napredek ubo rože van ja te nii o-ne velesile. s:tj danda-nfs oboruževanje i*omen'\ najMineeljivejJe  jamstvo  xa  mir.
Na &vetu je pač najveća mo-Jn»*t iB eplošno uponi:Wjana prakg.i. da je treba hu-dif'a i/.ganjati z belrebiibom. In spkii*no znana reenic:? je. da. ni isto. 6e dva delttrt isto Kdo more potpm takem tnliti. da ]* logika beeetl moenejša od logike žvenketa orožja?! Kaj naj opravijo pri vsom tem pacifisti, ki radi F.borujejo in pižejo apele ter pe skli-cujejo na 5inve*ko d"*tojini»tvo in na člo-večanstvo? Svetovno dog^ajanj« teče po povsfm drugih tirih kakor <1o»odki nri mirovnih kongresih. kjor oeter ?*lf>veški um sipi je izhmSene frare in f*beoja vojno. Toda kaj je blesteei um proti nekaj gramov s^inc.i ki ti preluknja lubanjo, dn niti ne veš   kdnj?
Mirovni nlealieti par ne morejo 7.ahtevati od kovine, naj ima src« rn rarim. naj bo pametnoj Sa in plem^nitej.iT od Sovek*. ki jo upora bi ja »v najbolj vzvišene namene«. kakoc trdi sam. Če je orožje tu in fe pa je ee!o vank dan ve^. kako naj poteoi takem pri^akujpjn. da «ra ne bo nih?e uporaMjal alt da ne bo frrablj?! njegrove tako mosro?-ne avtoritMe? Ko ne bo ve?. belc«*mba. ne ho veC tndi hi^T^i. Pre«rov*>r pravi: Klin s klinom, (V 'i- i. h-],, 7 ^- v h\ r>^ ne bilo tegu nreprovora. WoveAi.vo j« še bsrtarako m to barb^retvo se najle^Se ctCltoje ¥ maj-
siiajnrjM vojni tehniki. Nič na svetu ne nastane brez razvoj, in potreben je tu<li razvoj, da nebo karkoli. Vojne tehnika ne moromo ustaviti .< snmo hcseđo. orožju ne moremo v^e-ti avtoiitete. doklcr ni najveeja iivto-ritet-i razum. Xajvečji bedak z orožjem v roki lahko ustrahuje cei kader najrazum-nejpih ljudi na naši s'avni premičnici. Be-se>1a nikogrnr ne u)»ijo. svinćonka pa vpa-kotr;>r.   kog-ar   pt\č   zndene.
»Kros i stvarstva« je sic^r tako door.i-šljava. <la si domišlja, da bo ugrnr.la naniv-re sile in spravila vsemir v svoj žfjp, t<xla doslej Se ni nio^rla u^nati niti same sebe, svojih trapiftnih zablol. ki jo pehajo v po-2"u>>o. Ali j> kdo ob koncu svetovnn vojne mr&lil. da l»o &e kdaj mogD^a t^iko strasna vojna? Mo-r<la tn^li. kajri sicor bi uehale ohratovati tiikoj v^se tovarae orožja. In xdaj? Idealizem najbrž zapui^a tuđi skrajne pacifiste. Zvenket orozja je ie zlavr.nj j>re-rluši! vjte hv:»lTiice mir:i in vv^ihovanj^ po žrtvah pr^jšnje vojne. Najp; ]e solz zara<Ti sfrnl.ot sv ^tovrio vojn** protitih se trliko. čo j'h dan»n na t^hrvico. dp bo sVlulica 7 pjimi nik^-T dvjjrn:la OTrnmno grma.ie «>rožui Pa <ltiiLr: s'rani. Tn k<1o h' s^loh da^-j"l na te>i*n;r*o s>l7P? S so'z-irri ni n^hč^ iz-pra! ni*i on^ea krvavpjra mnif1//! na n^Sem planetu. In \<\o ^>i pr?5tfl vs*1 krvave ma-de^-!
Zato ne jo-knino 5irer p'< nih«V n^ ve. kaj je u- ^boljo v r:is!!. ko razumu z-ipov-dujf   oro'žjeiT
Dva požara v em nečl
Poljčane, 10. n verabra Okrog enili poaoč: je v va ici Videž pri Slov. Bi=»tric La^ruhTtil pciiar itar pri dv&b posestriikih hkrati. in sicer pri Kegoz Ivanu In ČJernejšku Francu. Sosedoma je očiviđno ogenj zlobna roka podtakmila. V obeh primerih ie ogenj izbruhnil na pod-strežju. kjer je bila spravljena slanna. Pr-vemu je p'gorelo do ta! g-o fx>iar^ o po-slopje z vso krmo in ^Okspcdarsktjn orod-jem vred. drugi pa je ob gospodar1 feo po-slopje, bovo igrajeno hiSo, već ton sena, .-odov in pijace. Zgorel mu je tuđi voz s 26   Žnidar5i6evimi   čebetnimi   panji.
Prvi je opoaoril na nasrefto »oeeđ ^ticl, ki g^a je iz fjlobokegu ena sdramU nena-j vaden sij, ki »e je v tamni noči videl še i FtražnejSi. S s« itr-o sta prebudila nesreč-si družini, ki sta si utegnili rediti le golo itvljenje. Ogrenj ac je iiril s tako najr-lico. da se ni dalo mnogro reiiti. Domaći gasile i, ki so takoj prihiteH z xnot-oif*o na pomoč, so imeli radi pomanjkanja vode težko delo. S Skafi ap nosili vc<io iz odđaljenega studenca in tako preprećili ve£jo neročo, »aj bi og^nj labko zaj*l v=t> vas. da ni bilo njih in požrtvovsinih Boemćov. Domaći hlap#ct kl je trdno spal. m Je s ea4<ije<A hipu ie r«*il iz piaonMiov
vesel;ivo za. 2 \spodinje. Kajf. jajca so zelo draga Obetajo nam. da bodo cene dosc^'e v'šek o bo/vu ko jih o-o najirionj, k> nzu*n bo pa najwečji. Toda i- /cia.j je naprodai mnogu jaje, ki šc b-ila vit»ž-.*na v apno. Na,-lepša &O po i.25 Din ko >mci. a ne^ater? prodj^aike so jlh sk iš.ile pFodaj^ti ćelo po 1.50 Din. VetuUir je še naprodaj mnoJi j«»jc po dinarju komad, ki pa seveda nišo naj!epsa
Kromp rjp m zeljn^.* ž g-av je b:U» da nei nm-roj-ij im debe«! ; ac^o-iiko raanj ka-k'ir pre.Mije t zie cm, i da tud- kup<j?v n; biio mmjgu. Ccue /e'ii kažejo ste.Ina :•"■.•.!em i. n«v,;ior, t: .-fc i.i so tene kro ir p'rja   lespie-pt-iijene.
K đ@fomoru
¥ Poljčanad
Poljčane,  10. novembra.
Poročali ^ino v ponedeljek, da je pri-zio tukajšnje orežništvo na £"Ied đetomo-ru, ki ga. je zagrešila. 26-letna delavka Antonija Pirževa iz LuSečJte vaši Pirše-va je spo^etka ves čas tajila, da bi bila splo-h porocrla. Nazainje pa se Je pod ne-pobitnimi d kazi le udala. Tajila pa je še dalje, da bi bila otroki umorila, tem-već je trdila, <ta je mrtvega porodila in gu  zakopala.
Raztele enje t)*upe!ca Je pa pofeazalo, da PirCeva ni gc varila re-mice. Otr»- je prišel živ in žira na svet ter je bil zelo močeo razvit. Natlačena prst v ustih pa je pričala, da je nesreftnica svojo žr-tev najprej zad'iS'la s prstjo In jo Sele nato zakopala, za kar se bo morala za-go var ja ti   pred   soliS5ein.
Samomor akademika
+             Ljubljana,   11.   novembra
V Gradas-žici lik co^ilne Kolezije »o našli i.|ud;e enoči truplo neznane£;a mlađega utop-ijeviea- Obves*t li t~o o tem jK^icijo, nakar oo poiejjni'ii truplo na euho ter epoanali v uJopijencu 27'3etne«ra bivšega akademika Josipa In^iita, doma iz Srelnje vaoi v Poljaa-*Hk.i dolini. y Kolezijo je prišla »večer komisija in je po! ci jek- zdravnik odredit da ^o truplo prepel.ia«i v mrtvačnico k Sv. Kri-štofu.
Preie^tava je u^otovila, da si je Joeip In-glič kon^al ž:v!i:enje. Zadjije ?a»e je ne^reč-než postaja] čedalje bo!j ctožen in je tudl popoinoma zananiaril 5'u-ići na fMozofski fakulteti, kjer ie bil vpisan v prejsnjih eerne-etrih. Bil je brez ^redstev tef je stanova! zdaj tu, z<Jaj tam. Zadnje meeece je £tano-val v Ko»eske£ra u'.iei JU. hranll se je pa po raznih eor-tilnicah. Ker mu je zmero-m pri" manjkovalo denarja. ei ga je ^zpo»*ojal od dobrih ljudi, a »e ie naposled niočno vdal alkoholu Tuđi v pon^eHeic 2vefer »e je tniidil deij rasa v Sedejevj sostiliiii v Kolezi-ii. kjer je pro*il pijace. Nefei goet mu je res dal za pijaco, nakar je odšel z njim ven. V pijanosti je zunaj Inj?Wf izbrl evojermi go-statelju izrod pa^duhe zavoi. nakar »ta privela <*ba kri^pti Kaen*»i*» ie TncrH^ pobpijni!. a ?e vzlic temu nastala v kolpTi^kem okra-)u govorica.  da je bi4 Inglič vrien  ▼ vodo.
bežati pred možem postave. Pričelo je ia-sledovanje in končno ga je stražnlk dohitel in aretiral. Na policiji so v njem spoznali So-letnega delavca Viljema Znidra s Po-brtuja, ki je na. kegljiscu pri Senici ukra-del Martinu K.ranjcu iz Nove vaei več predmeta vv in ga oškodo-vai sa preko 200 di-narjev. Žei>arja eo iiročili bcmIišču.
—   Pred   poroko  __  v   8mrt.   Včeraj   «mo
poročali   o   iragitni  ©mrti M'haala   Krajnca, ki te je vrgel pod vlak. Kranj ee je namera-val   prihodnji   meeec   porobiti.   Te  dna je   b'l odpuščen  kot  Sezonski   delavec, kar  ga  je tako jpotrlo.  da je eel v pro-tovoljno  smrt.
__ S strihninom se je te dni  zač?trupil  le-
karnjški latx>rant Ivan Partonžlager. Vzrok samoinora ni znan.
—   Zrter  IjuJx>5umnosti.  V  neki gostilni pri Sv.  Jakobu v Slovenskih  goricah $o ee stepli   fantje   zaradi  nekega   dekleta. Na   bo-iišcu  je obležal  '201etni   delave«  Jože  §nar-mauel. ki je zadobil na obeh rokah nemarne zabodljaje. MladeotLča *o prepelijali v mari* bonsko   bolnico.
__ Že od avgnsta ga pogreSajo. Pri tukajš-
nji policiji ee je zglasil krošnjar Peter Ko-tarac ij Vetrinjeke ulice in prijavH, da ie od 15. avffu&ta po^reća ITIetnega &ina. I-varta. Mladen ie je odšel od doma m&iei obiakatd svojo mater, ki živi v Arženovi v imotokein erezu- Ti a pa ni dospel. Sumijo, da •"" e -iau  kaj hudega  pripetilo.
Naše sfledališče
DRAMA
Sreda 11.: Na  leđni plošci.   Pramierski abon
ma.
Cetrtek. 12.:  Kvadratura kroga   Red B. Petek   13.:  Zaprto.   (Go»tovanie  v Celju). Sobota. 14* Na ledeui plošč-i.   Izven. Nedelja.  15: Vefiela božja po*.  Izven. Zniia* ne cene, ob 20 Din navzriol.
Dreri be preroiera ^^ernerjeve igre v tren dejanjih »Na ledeni ploS&< za preanier ftki abonma. Dejanje ee godi v me&čan^kera okolju, ter ima za anov najaktualneje prikazane iivljei>j*ke razmere, opsuje eocdalni in etifni ra7kol med dvema generacijama. Glavno mošiko viogo kreira g. Kralj, nadalje sodelujejo: Saričeva. Jan, Mileva Boltarjeva, Sancin, Vida Juvanova, GabrijelSiževa. Gre-gorm, Skrbinžek, Jerman, Potokar 4« Bakar-jeva. Režiser- dril Debevec-
OPERA
Sreda   11.:   Dvojno  knjigovodstvo.  Red   Sreda.
Cetrtek 12.:  Ples v m^>ric^.h   Red čelrtek. Petek  13.:  Zaprto-
Soibota   14-:   Luda  da  Lamnaermoor.  Gostovanje g. Josipa Rijavca.  Ijven. Nedelja.   15:  «>b  15.    Pod  *o goro  zeleno.. Izven. Zniiane cene od 30 Din navzdol. ob 30.   Hofhnannove   pripovedke.   Izven. »
Gostovanje tenorima g. J»«ipa Ri)*»vta.  V
»oboto  dne  14.  t  m. bo pel  glavno partijo v   Donizzetti-evi  operi   >Lucia   di   Lammer-moorc a. .Jopip Rijavec. na3 odlični tenori«t Njegova dognana pevrica kultura 'n sirrrnati^ na igTa, ata mu  pridobila  priznanje v tuji ni. kamor pojde v nafkrai§em Za*u na  raz Hena ffostovanja  Obžw«*vo opnrzarjamo. da sj pravoca*no   preakrbi   v*=!opnire   za   to   zani-m-tvo  sroetavanie.   ki   obeta   veHk   unietnHki Ljž-tek.  O^ta^a   «a«e*!ba  ie  običajna.   Naslovno partijo bo pela  gd$. 2upevČeva.
Se/ciitfTca
KOLBDAR
DuMl &reda, 11. nOVftaibni iMleMAi«!: Marti«, Skof
EiA^ASNJE  PRIREDITVB
Kip«  Mtuic«.   i'o»ld4|Ui aiuxr4«
|(ia#   14*ftl:   Slasti   in&io&ti.
Klae Sl«|a:  Zlati Slovak
Kili« Uli«*:  Abeceda ljubezni.
liia*  3|a«il«:  H are aro U.
Kine K«l*)Jevo: Hin*ter je zaljubljen. (Bu-s\er   Keaton).
l#Jiid>ka uni>ena: prodavanje doeauta ;vriiii&ri;a <ir Ivana Matka o tfla^korni bo le&oj ot> 20 v maii filhannon!#ni dvoriuii. DEŽURNE  LEKAHNE
Dane«: Dr. K^et, lyr»ava re«ia 4& Trn-koezv ded., Meslni tr^ 4, LVtar, Selenbur.^o-va ulica 7.
Iz Cei] a
—c Zlw>r  ilrušt^euih  in  <"«'tnih   prosvetur-
jev celjske »c^kolske župe ot» t>o  (»r tt>l   v  uc deljo  2-.   t.   ni.   ob   ^»ol   10.   do[*uidtie  v   Na rodjiem   domu   v  Celju s »»ledeiMm   daeviinii radom:  1. »»[iiošen reierat br. pr^d^ediiilia u pro«>\etnih   prii-kah   v   župi.   2.   p*>/iirav   l>r fiaveznesa   prosvetarja   dr.   Vladini ra   liflaj ti^a.  u  be*>^rada,  8. odobritev  novela  iup nega pro^vetne^ja oaL»ora, 4. poroi'ila pror-vo tar^ev o pra»vetnem delu v iK*saniez.nth **>h-nicaii,    5.   odobrtev    pro^vetnih   okrož...jT   ti tTiiič^jnosti
—c Slavili draždan>ki ^udalui k*art«»t bo koncerkral drevi ob i^nih v veliki dvorani Naro-Inega doma.
—c l'mrla je v ponedeljek v Celju iNa okopih i*) v alarooti 79 let zasebnima ga. N^ ia Laurit«rheva, v celj«iki bolnici jut je utmi iotejza dne 74!etni lire/j^^tHai delavec .Jer-nej iiorn  iz Bezine   r»ri   Kojijicah.
—c Napad in tri ne?refa. Ko jt- »»tojul 37-letni nilekar Avgust Kovači«: iz t»tuarja pri Je'Jah te dni na trgu v dinar ju v avtobuS. ola tra napadla dva zuanea in mu z nožem prerezala tri prtite na ler\-i roki. V VoUišj PireŠiei »e je <>J>letni viničar Florjan Orol»e| nik palil $ kropoin in sa hudo opekel po desni nogi. V nedeljo &i je 2oletni. v že-lezarni v ^torah za[K>8leni delavec Viktor Puc z Ljubečne po ne*>reči prare/al £ slekie-n^no kite na deani roki. Ko i* 171etna ptj^e^t-nikova b^erka Marija Zin^kova t> Svetja nad Celjem poJjrala v ponedelje»k / bratuni drevje v ffo-zdu, je padlo podiagano drevo na-njo in ji zfioni^o detino no^o. Poeskodma<nci se  zdravijo v  celjski bodnK'i,
SOKOL
—   Sokol   I.   Ljubljana,  Tabor  bo   irmel  ▼ soboto   14.   novembra   zvečer   ob   pol   9.   ▼ veliki dvora nj  na TarKiro  telovadno  aka*le-mijo   članstva   m   na maca ja.   S   to   prlrt^ii-tvijo  hoče ilruštvo  p<>k:izati.  na  kaki  Btop-nji  je telesna  vzg-oja  v druAtvu.   Vt»t  totke a pored a^   ki   bodo   brez   odmora   trajale   do 10.,  so najnovej^e  sesta-ve  članov   in   cT-lanic vadrteljskega   ibo-ra   ter   ao   »e   jili   oddelki naučili pri  rednih   telo vat Inih  uraii  v   &nt>m mesecu. ne da bi pri tem zanemarjaJi «internat i Čno   t^lovadibo.   Ca^   mc^i   pcsameziiuiii točkama   bo   izpopoinfl   društveni   o-rkesltif. Vabimo   ljubljansko   školstvo   rn   vat-   ob-činstvo, ki se zanima  za teleano kultitro   in s   siinpaHjami   spremi ja   kulturno  delovanje sokolskoga TaJbo^a, da s  6t€vUniiri  oMskinn akademije pokaže  pozornosit delu mlade »o-kol&ke generacije.  —  Zdravo!
—  Sokolski  pevski  zbor.  Vt>e  pevce ljub* ljanskiSi   »okoLskih   društev   vabimo   k   prvi skupni vaji za nastop na akademiji dne 30i t. m.  sa  Taboru,  ki  bo  v  čerrtek  dn<j   12. t.  m. točno o-b  pol  19.  v  hitknvni dvornni Ljubljpnske^a   Sokola   v   Narodnem   domu. (Vhod   z  Bleiwe»ove   ceste\   Prosimo   to^ne in   poinoštevflue   udeležbe.   ZPtJ.
__ Sokolsko društr© v Ljuhl.tani IH.  B^H
grad vabi 11. t. m. ob 20. vse s^oje članstvo in pri i atelje k predavanju gr°f»pe TPuneka Skiižek: Japonoi in njih življenje. Udp-lož-ba obvezna.
Z Ježiće
—   gokol&kj  oder.  Nadi  Igrald  ao  prav pridno  na  delu   ter  se   veibajo   večer   za vefeeroan,   da   nam.   v   nedeljo   vprizore   novo  drajno  >Ce  se utrga oblaK«.  Ta  izreetno moćna drama bo vpriaorjena v  SokoLskem domu v »edeljo 15.  t.  m. ob 20.  NaAi Sokolski   igralci  za lu±i}o   za svoj   trud  vso pohvalo  ter  amo   prepričani,   da   bo   v   n«-deljo   tuđi   naše   obč-ini^tvo   napolnilo   sokolsko  dvorano  ter  a   tem   moralno   poi-prlo   idealno   in   požrtvovalno   delo   io' ol-skiii  bratov in ^ester.   Zdravo!
Iz Višnje gore
—  Občin-ske  voUtve.  Zaradi  pre^cmasa-cije   občiiie   VLSnja   g^ra   borno   imeli   ob-činske volitve Sele 6.  decembra.  Od bivšo viSnjegorske     obćine   so  se  odcepile   vasrt Vedilta in Mala  Loka,  Velika  in  Mala  2al-na,   L*iče.    Plešivica    itd.    in   iz   teh    se    J« u-^lano^ila   sajnostojna   občina   s   sedeif-m v Lobčku.  Ljudje  se ćudijo,  zakaj je se-dež nove obćine bai na Lobčku, saj va i s  tem  imenom  đploh  ni,   le   '<raj   se   taKo imenuje,   nima  pa   nobene   hiže.   Za  volitve v Višnji  gori  bo  vkienih   baje  voč   list  In zanimanje  za  nje   je   veliko,
—  Požar. V ponedeljek  zjutraj je kuhaj po£65tnik   na   Velikih   Vrhjeh   Ivan   Zala-tel v kleti z lesenim    tropom žgajije. Kar se  je  strop   vnel   in   ia  kleti   se  je     oerenj razširil   tuđi   na   hišo.   Prihiteli   »o   »esedj« in  jeli   gaditi,   dokler  ni  pri pela   motorna brizg-alna,   kl  je   ogrenj   Vinalii  pogasila.   V nevarnosti  je  bila  vsa  vas  tem   bolj,   krr so  skoraj  vse  hiže  >rite  .-   slamo.   K  «re-Či   Lmajo   tuđi   na   Vrhjeh   motorno   briz-galno, čeprav je to hribovska  vas. Ta  požar   je    pokazal,    kolka   sreća    je   bafl   sa hribovfke   vaši   motorna   br*xga!na.   Krnat« je   5D   namreč   siromašni   in   zavarrvanl   le za malenkostne vsot«   ker ne  moreno pla-Cevati   visokih   premi.    Da   ni   bilo   motorne   brizgralne,   bi   bila   lahkr.   porrorela   vta va-s, tako pa ni bilo već je nesreč«.
Postani In ostatnl JHnn
VotfjOkove    Ona^e I
Stev. 25Q
»SLOVENSKI   NAROD«,  sređa.  11.  novembra  1936.
Stran 3
DNEVNE VESTI
—   Naš   izvoz   na   Češkoelovaako   ae   bo znatno  povečai     V  Beogradu  6ta naša  in će&koeiovaška    trgovinska   delegacija   izde-lali nov uačrt izmenjave blaga med obema državama.   Po   novi   pogodbi  dobi   naša  država nove kontigeute za izvo^ kož. perutr mne.   marmelade   in   drugih   izdelkov,   ob-eneni   pa dobimo  ćelo  vrsto   posebnih oiaj-šav za izvoz ua C^^koslovaško. Lani je zna-šal ve* naš izvoz na CeškoslovaŠko obenein e»  koruzo  in   pšenico  362  miliji'nov  Kfi,   po novi  pogodbi  bo pa »iiašal  nad  300 milijo-nov   brez  korirze  in  pšenice,  zn  kar  imamo posebne   aranžmane.   Za   rzvoz   češkoslova-»kih  izdelkov   v Jujroslavijo  ae bo pa  carina  deloma  znižala.  Najvažnejše je  zniianje carine na  pivo od 30 na 20 zlatib dinajjev. Zniž*na  bo tuđi  carina  na   uvoz  plugov in druirih   poljskih   strojev.      svilenih   nog-avic hd.   Za   nekatere   iadelke   bo   znižana   carina na  polovico, tako za  umetna čreva. posebne širine      ki   se   rabijo   za   izdelovanje   salam. Ta carina bo znižana od 40 na 20 Din   Uvoz češkoeiovaških   ixdelkov   ne   bo   kontinsren-ti ran.   razvija!   se   bo   brez   vsakih   omejitev po   ko-ličini.   Znižanje   naših   carm   bo   koristilo   tuđi   druirim   državasn.      Od   znižanja carin na  pivo bo imela korist tuđi madžarska   industrija   piva.
—   Družbenega  davka  oproščena.   Fina-nS-ni  minister je odredil. da se oprostita druž-ben^gra davka  Jusroslovenski film z. i. o. z. v   Reosrrada   in   sicer   od   1.   januarja   1936 do  v&tetega 81. decembra   1045  in  Mariborski  teden  r.  z.  z o.  z. v  Mariboru  za dobo od   1    januarja  193« do  vštete^a  31. decembri   1945 pod pokojem, da  bo poslova! tako krikor   jp dolo^ono  v  odredbi.
H.\RRY BAUK. najslavnejši francoski
igralec v prekrasnem  filmu
ZLATI   CLOVEK
e^e^AawmJMMr ™^i   ■    f<   gr   ^c. ifl|  *  " JB ^sOj
Vsled ogromnega vseobčega zanimanja
podaljšano!
POSLEDNJI AKORD
Nepreklicno  zadnja   prilika,   da vidite najlepši film sezone!
■nsHb ia^Hih^
mmrk&imm • m * p (£ JLJLkLJBa1
Premiera veseloigre 100% zabave in smeha
ABECEDA     LJUBEZN1 Luise Ullrich, Paul Horbiger, Theo LJngen
—   Še   500   uč>teljev   bo   nameš*enih.   Na
učiteljskem zborovanju v Novetn Sadu je odposjanec prosvetnega ministrstva. načelnik oddeika za osnovne šok Ilija MančiČ izj*ivil. da je v finančni 2akon za pnhodnje proračunsko iero že sprejeta določba, da se r*čunajo kot efektivna le*a državne služt>e službena leta v bivših verskih in Cirilme-todovih šclah. S tem bi b:la popravljena krivica, storjena učitelj em, ki so služili pzd tuiimi režimi. Ražen tega je odposla-nec minisirstvđ izjavil, da bo te dni na-mešćeuib Še okrog 500 učiteljev in uciteljic, od teh 200 novih in 300 učiteljev fci so ods'užili vojaškj rok, odnosno ki so naknadno napravili državni izpit Okrog 3.000 učiteljev b-o pa napredovalo Glede stalnosti je izjavil. da to ni odvisno samo od dobre volje prosvetne centrale, temveč tud'   od  učiteljev  samih.
—   Protituber'*uložna Zveza v Ljubljani je poučena,  da je vsaJto leto od redne vo-j&3Ue   službe       pre cicasmo   odpuščenili    već mladenJčev       radi   jetićae       oSolelasti.    Ti mladeniči  se dcstikrat  ne  zavedajo nevaiN. ao ti  svoje  bolezni  tako za-se   kakor  tuđi sa   svojo      okolico      ter   oipuštajo,   osbito a.ko žive v slabih  gmotnih ra-zmerah,  pra-^oća^no   zdravniš' o   prmoč.      Opozarjamo jih,   da   imajo   v  primeru   slabih   gmotnih razmer   priliko      Z3      kortstno   zdravniSko ladzor tvo   v   protituberlculazniti      dispan-serjih.. Te mladeniče prosimo, da se v svojem   lastnem   ijiteresu   kakor   tudl   v   interesu   svojcev   takoj   po   ođpustu   od   voja-ške    lužbe   javijo   pri   najbližjem   dtafpan-zerju.
—   Tzredni  ob?ni  zbor  Zveze sladkovod-nega rlbaratva.    Naše   sladkovodno   ribar* stvo   se   bori   z   velik.mi   težkoćarn)   in   ker je    treba    nujno    urediti    nekatera    važna vprašan)a,  bo v  nedeljo  22   t.  m.  v  Zagrebu   izredna   skupi^čina  Zveze sl«dkcnrodne^a ribarstva.   Na   občnem  zboru se   bo  obrav-ndvalo   v  prvi   vrsti   vprašanje  dobave  tro-iarine   proste   soli   ribarskim   z»idrugain,  ki caradi   pomanikanja  iste  ne  morejo poslo-irati-
—  2eleinižki m«st čez Savo pri Zagrebu.
Včeraj je b'la v Beogradu licitacija za Egrad tev železniškega mostu čez Savo pri £akjrebu Grad.la ga bo tvornica vag&nov, okomotiv in m-ostov v Slavonskem Brodu, d je bi'a med ponudniki najcenejša. Z-gra-liti g;i bo morala v dveh letih. Stroški so >rer^čunani na 25.000 000 Din. To bo naj-/&čji železn šk: dvoiirnj most v naši državi n rvurn.ca ga namerava zgraditi po last-lih   načrtih.
—   Odločitev  o konti^entlh  za   irvOz  lesa v   ltalijo.       V   tr^rovintkem      ministrstvu   v 3e0uTa<iu bo v petek  in so-boto  konferenca. la  kateri 1k> padla končno odlodtev o rai-ielitvi   kontig"entov  za  iivoz našega  leca v -talijo   Kooference  se   udeleže   tuđi  za^top-liki   ipT"!p^ti'^t   \7   rfpv^Vf   Vt^n^vine.
—   Kulturno  delo  sarajevskih Slovencem. V Sarajevu živi nad 1.500 Slovencev, ki so }e deloma preselili tja že po okupaciji, de-orna pa po svetovni vojni. Sarajevski Slo-
>Slovenskem klubu«, ustanovi jenern že >red vomo, in v »I)ru§t\Ti ( ankar u^tanov-ien^m oo vnini V prvprr» Rr~ nrcrnni-^rjini ^ečinoTna uradniki. v drugrem pa delavcL Posebno   marljivo   deluje   zadnja   leta  dru-
itvo r"fi"l-;?»r I- 'iH-irii-'-ii '" ■ ^»* n. ritev Cankarjcveg-a Kralja na Batajnovi v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Poleg
teja pripravlja vpriaorltev Kr&njćeve drame »Detektiv Megla«, Telatkove drame >ftopek krizantem« in ie nekaterih gieda-liikih iger.
—  Vrerae. Vremsaadta aapoved pravi, da bo epremenljivo oblačno, nekoUko hiadnejže vreme.  Včeu*aj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Naj-višja temperatura je znadala v Beogradu 21, v Skoplju in Splitu 17, v Ljubljani, ^agrebu in Sarajevu 15, v Mariboru 11. Davi je ka zal barometer v Ljubljani 765.8, temperatu ra je zmašala 3.
—  Aalostna slika nalih Ća*ov. v Mitrovici fie je iKligiraila v nedeljo zvečer pretresli iva tragedija.   VpriČo  evoje   žene   in   petih   ne-prebirbljenih otrok &e je zabodei 8 čevljar-sikim  nožem  naravnost     v srce eiromaše<n čevijar   Gjuro   (irebnik.   Moi  je bil  zadnje Čaše  brez zaslužka.  žena  im otroci so  hodi-li  razcapani, bosi  Ln iaćnu od h^Se do  hiže, pa nišo nik-er našli izda to e podpore-  Greb-oik je pod težo bede omagai in obupaL Vi deč kaj je btoril, je nefirečna iena  kriknila m »kočila k njeouu, ta pa je imel če toliko moči.   da   »i   je   potegn^l   nož   iz   prsi   m   iz rane  mu  je  brizgmla kn.  Potem  je  mol£e objel   in   poljubU   ćvojo   ženo,   nato  ^e   je zgrudil   mrtev  na  poeteljo.
__ Tragedija avHrijske emigrantke v Zagrebu. Y cera i popoidne so našli v Zagrebu mrtvo £lizo Grober, rojeoo £iffer. Bila je 12-gnana iz Avetrije kot brezposelna in v Zagrebu se je mudila sele nekai dni. Preživlja-la ee je s poučevanjem nennsčine. Pod težo razaier je pa kkm-la, zavžila več strupov, legla na posteijo in se leže obeeila. Bia je tuđi živčno težko bolna.
—  Samomur ielezniškega kurjaka. 2e prad dobrim tednom je odšel z dama v  Zagrebu 25leLnj   železjiiški   kurjač   Martin   Hrženjak. Starši &o obve^tili poiflcijo, da je njihov *-n brez &ledu  uginil. Včeraj so pa našli Hrže njaka  obešenega   v  Maksimiru.   Zapusti]  je dve posloviLni  pisnv,  v  kater^h pravi,  da je vseeno ali umrje človek danee ali jutri, bo lje je prej nego pozneie
—    Od   9trahu   pred   moiitvijo   umrla.   V vaei Bedro blizu Samobora bi se bila morala lepa Jana  Mu-staJi« omožjti  2 Nikolo Musta-f^cem.  Jana  je  bi'la  pa  zaljubljena   v   ini-gega fan-ta. Poroka bi morala biti v nedeljo. v soboto so pa odUi Janini sva]ci v Samobor in ko so se vrnili &o našli Jano zvijajočo *e v silnih   krčih.   V   nedoljo   zjutraj   ie  dekle umrlo. Ljudje govore, da je umrla iz etra-hu  pred   porokn  s  fantom   k-   ^a   n-   l'uHila
—  Na smrt obsojeni pobegnll. Iz zapora v Negotinu je pobegnil Gjorgje Stojanovič, ki je bil pred okrožuim sodiščem obeojen na smrt. Zaprt je bil s Stirimi druglmi jet-niki in stražila sta. jiia dva orožnika, ki sta pa ponoći zaspala. Stojanovic je   mel aicer okove na nogah, pa je kljub temu pobegnil.
—   »Planinski Vestnik«  je   izSel  v dvojni številki   in   sicer   za   oktober   in   november. Ta dvojna   stevilka  prinaia   mnog^o  zanimi-vega   za  planinca.   Dr.   Jos.   C.   Oblak   opisuje v Člaaku »Kalnik« gorski predel poieg Ravne  gore,  ki  je danes  Se  malo  obiskan. Janko  MLaitar  nadaljujb  svoje  »Sponiine  in opoonine«,  ki   tokrat   po<ro6ajo   o   notranjem delovanju   pLaniaifike   organizacije.   Marijan Lipovšek  je   objavi!   zanimiv   Članek   »Seve-rovzhodni   raz   Kalške   gore*.   0   Dalmatinskih   planinah   piše   E.   Blažević   v   članku >Stena   Kabu   v   Orjenu«.   Anka  Tuina   pri-naša opi* svoje  ture »V snegu in Grosave-nediger«. Pavel Kunover je prispeval  praktično   poučen   članek   »Kako  se   uporabljajo skaviske   spretnosti   na   turajh,   Ing.   Milan Mikuš opo^arja na novo poetojanko v Sanku  »JeseniSkih Skala&ev novo visinsko  vaw vetišče«.   Slavko   PerMč   opisuje de eno smer v  Mrzli gori. Ing.  France Avčin  na  kratko poroča  o  vefbalni  ekskurziji  SPD  v  Svioo. ker   bodo   obšimi   članki   objavljeni   v   eni prihodnjih   številk      Planinskega   Veetnika-Obzor  in društvene  vesti   prinaSajo  zanimiv pregled   planinskih   časomsov.   Dvojno   5te-viiko   kraeijo   tunetnfeke   priloge     in   sicer slika Plavka 3moleja: Plazovi pod Dolkovo Špico,  slika   Skerlepa   Janka:  S   polhograj-skih Dolomitov in slFka Cveta Svig-lja; Hu-dournik Kropa v Bohinju.
Iz Ljubljane
—lj Nova cesta, Ob GrađaJeid na le-vem bregu, nasproti Kolezaje, so poleti nasuli novo aabrežno ce-to z zkopom iz Ljubljfijnlce. Nasip je viaoti akcraj 2 m in je -eveđa ves meaefc. Za dobro cesto bi bilo treba ie mnogo trdnega gradiva. Cesta bo pa začaano posuta z drobci kamenja, ki so se nakopičili v LJubljanid in na bregu, kjor so kamen obdelovali za tlak. Tudl te drobce co le navozili na novo cesto, ki pe Se ne bo tako fcmalu upo-rahaa za vozni promet. Parcele sa trav-niku ob koncu nove ceste bodo najbrt v ne^Aj letih ie posidane. Doalej so sezi-dali tam vtsako leto po rtekaj hiš, čeprav tla uiBo najprimernejia za zidanje.
—lj Smrt mlađega organiiatorja delarstra. V spložni bolnici je včeraj ma vedno satissil o6i predfedniik Strokorvne organizacije ple-skarjev, sobo- in črkoelikarjev, udružene v Narodni strakovnj ivezi, g. Anto»n Nerad, star komaj 30 let Pred tedni &e je prehla d-1 in dobil je pijučnico. Pokojiiik je bil vnet organizator narodno zavednega delav 6tva, plftmeni4 Človek in dober tovarić. Pogreb blagoga pokojnika bo jutri ob 14.30 ispred mrtvačnice splošne bokidce na pokopa Lišče k Sv. Križu. Bodi mu obranie*n blag &pamLn. žalujočim pa naše iskrene sožalje-
-r-lj Samo mimogrede. Francoski filmi pri nas ne vlečejo, čeprav so med njimi umet-Dine, kakršnib ne najderao dnigcnl Fran-eofeki film hod i evo ja pota. obravnava po večini resnef globoke. ix življenja zajete probleme. V tem bi ga lahko pr^merjali sovjetskim filmom, samo da ni tendencijoien. In pa izvTStne igralce imajo Frascozi za svoje resne fihne. karakterne vloge st> ta-seđene tako dobro, da se film močno pri-bližu je gleda li gču. V kinu Slogi teče frao-coski fUm >Zlati človek«. Ka«lov ni posebno poerečen, toda to ne motu V njem se nam lopet predstavi naž dobri snanec. natakar is drugeg-a inaneara franoo«ke^» fraocoskega Rima »Oči čornija« Harrv Raur. nroetnik kakrftirta preotorejo tuđi največja erledaliMUi malo. Pa ne samo on. tndi v?i drngi igralci pomembnejših vlog stopajo oio^ap v ocfvfldjo    v trna Mpičiu>
Crepe Satin Din 35-~ 90 em širok, brez napale
v vseh modnih Darvaa (tuđi ula!)
99ManufalcfiiraM lu d.
trgovina, ki  Vas želi boljSe poatrefil Mestnl trg 17.
franooskem prikazovanju moderne^a sako-na. Toda zanimanje za ta film je zelo slabo. Je pač čuden okus prijateljev filma tuđi v  Ljubljani
—U Obolenja na garjab, tej neprijetod kožni bolezai. ki %o jO poznali menda eamo med vojno, 6e v Ljubljani množe. V bolnico prihaja vfiak dan po 10 in več bolnikov. ki se zdravijo ambulatorno. Bolezen se je razpa&ia posebno v meetu, med etanovaici po barakah, ki ne inorejo dovolj paziti na čietočo obleke  m   perila
—lj Vid vaiib oćl si obvarujete 1« z op. tićno ćisttmj brudenimi stekli, katere si nabavite pn strokovnjakn Fr P Zajcu, lzpraSan  optik.   Start  trg  9.   Ljubljana
—lj V okrilju DruStva prijateljev hu-manistične grmnazije bo predavaj dan.es, v četrtek, v dvorani Delavske zbornice proi. A. Sovre o svojem potovanju po Sveti g-ori Atosti. Predavanje bodo -prem-Ijale slike. Zamišljeno je predavanje tako, da bo tvorilo uvod v nadaljnje predavanje o potovanju po ostali Grčiji, ki se bo vršilo kak teden >iasneje. Dostop imajo vsi,   kl   se   za   ^tvar   zanimalo.
—lj Prepričani smo, da bodo na pooedelj-kov Hubadov koncert 16. t. m. v dvorani Filharinoni6ne družbe prišli tuđi zafitopniki zunanjib zborov. v kojah čaetni elan je skoro vseh mojster Hubad. Za rezerviranje vstopnic. navedbu cene. zadostuje dopisnica na Matično knjigamo r Ljubljani Toda pred 3ohoto !  —
—lj Društvo Skrb za mladino vabi svoje ćlane, da se udeleže pogreba pokojne-ga inspektor ja PZ g. Antona 2erjala. Pogreb bo dane ob 15.30 iz hi£e ct. 22 na Karlovški   cesti.
—lj Ljudska oniverza v Ljubljani. Dre-vi bo predaval primarij dx. Matko o slad-kornl   bolezni.
—lj Napaden pri vasovanju. 2llefcni mesarski pomoćnik Ivan IMnmik a D. .U v Polju, je odšel snoca vaćovat k tvojemu deki etu. Fant še m^Ul ni, da pireži uaoj ne-varnost v o^ebi njegovega tekineca, ki mu pa ni bil zjian. Ko &e je kajineje oddaljil od hiše, je na cesti nenadama planila za njim temna postava- Zabli^kal «e je nož, ki ga je neznanec porin^l Ddmnika veakrat v hrbet. Napadenec je knčaL napadalee pa ee je tedaj mahom a okrenil i<n izginil v noč. Veega okrvavlje-nega DimnJka so spravili ljudje doinov, nato so ga pa neciudoma pre-peljali v fcplolno bolnico, kjer »o ga operirali. NapadaK'a orožniki tuđi dane« Še nišo mogli izelediti.
—lj Okrog 400 pevcev se bo poklonilo * pesmijo v ponedeljok 16. t. *n. svojeimu moj-stru Mateju Hubadu na kancertn. ki ga priredi Hubadova pevska župa v ponede-Ijek. dne 16. t. m. ob 20. uri v veliki Fil-harmoničnj dvorani S tam koncertom pro-slavijo pevski zh&ri 70 letnico rojstva Ma-teja HUBADA. moža, ki ona za podvig zbo-roveg'a  pet ja v našem narodu in za pro-
Bua ieuda zaJzAć ~ Aeett MeućJtHćsU za Jjuoie -pecite!
Vioko nasilno odprav^nj© nesnoge pri pranju ikodui« perilu. Parite zato s Schichtovim Rodionom, ki voruje perilo in Vam prihrani naporno delo. Rodion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba ie zelo preprosta:
1.   Roitopite   Rodion   v   mnW vodi.
2.  Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.  Splakujte    perilo    najprej * topli  potem  pa v mrzli vodi. Perilo  bo ostalo dolgo ćasa kot  novo in bo vedno snei-nobelo.
Schichtov

P O,P O LN A    N E <5^iPil R IH A
pagando alovenskih akkdb v tujini brez dvoma največje zasluge. Zato bodi dolžnost ua* vs^h. da z obilnim posetoci izkcižemo »poštovanje motu, ki je ćelo evoje življenje nesebično in z na/večjo vnemo delovaJ za ugled feJoven^ke g-la*»be, slovenske^a naroda. Predprodaja vstopnic v Matični knjagar-m, sedeži od 30 Din navzdol.
—lj Lep dar. G. Vodnik Alojz:j. kam-Boeeški moj&ter v Ljubljani, je darova] 1» meetne uboge hot MHŠjalno davičino od stanovanjskih pro»torov in uslužbenoev znesek Din S.000.—. Za velikodušen dar prisrčna hvala! Da bi našel še več posne-movalcev!
—lj Ljabljano ao obiskaH že rarjiieroma fttevilni komorni godalni kvarteti, v za/lnjih Iet2i že paikrat godami kvartet ix Dreadena, ki je po sogla&ni »odbi kritikov in občin»tva eno n&jboljših komornih udružecj. kar samo jjh slišali v na^em megtu. Letoe nam pri-našajo svojevrstan spored, ki obsega dvoje slovanakih in eno nemško glaabeno delo. Zastopan je velikan Beethoven, z enim svojim najzoameiiitejdih pa tuđi najtežjih go-dalnih   kvartetov  v  es-duru  op.   127.   Izvi-
jali bodn prvi^ v Ljubljani SmManov kvartet »Ix mojega življenjAc ki je bil napitan ravno pred 6*^». leti in tako lahko skrocnijo proslavimo 00 letnico d**la, ki je prinesU nesmrtnemu čeikemu avtorjn iz veeh kon-cev sveta največje triunife. Mojsi^r j© t ta kvartet U.V-&1 me*.to običajnega St-herza. dp-maćo ple«mo abllko, polko. Trt>tje delo, ki ga bodo iivajali Dre^iencu je domriče dflo na^ga »klattatelja L. M. SkerjaTic^a. ki m* v zadnjih 6asin kaj us^eSno aveljavlja, preiivseon v komorni in feimfoinčni gLaebi. Koncert Drescienskega kvart-eta bo v petek, dne 13. t. hl ob Vt8. ari Eveifr v veliki Filharmoničm dvo*rani.
—lj   Starte,   ki   imajo  otroke   v   osnovni in me banski  ftoli. prosimo, da se glede iu-5<trukcij     obračajo     na odsek   bre^po«elnfti učiteljskih   abiturientov.   ker   n^kateri  bre? poeelni ućittlji  in učiteljice  v o^mpnf^n  po ložaju   čakajo   ie   po   več   lef   na   Rliržbo.   P tem   bi   olajpali   stanje   bednlh.   obenera   pa svojim   otrokcHn       preakrbeli   najboljfce   tn-?trukt/)rje.   V5.1   obvr#ti!a    pismena   in   o»t-mena, sprej^ma OBU A v Fran^išk^n^ki idi cA 6/T (uradne ure vsai delavnik od  10—II ure dopoldne).
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, davejc Din 3.—, oeseda 1 Oln, davek 8 Din
preklld
Za  plamene  odgovore glede  rrujib ogrlasov  je treba priložiti znamko.  —  Fopustov aa male oglase ne priznamo.
Be&eda   50   par,   davel;   B   Din Najmaniši   znasak   8   Din
HUBERTUS
nepremoćijiv tem nosiv in ¥ razlienih barvah po 250 Din ter ^ea druga oblarila po aeverjetno nizkih cenah pri Pre^kerju, Ljubljana. Sv.   Pr»tra c   14
S0  par  eatlanj«
iturtranje veienje saves. perila (Đonogramov gumbnie Vrlika uloga perja a &76 Din. •Jaltiaoac   Goeposvetoka   li
Be«eda   50   par,   davok   S  Din Najmanj Si   zneeek   8   Dio
POLENOVKO
prvovretno pri poroča l^ovatiC, MikioSičerva   33.                      592
OREHE
prima, tanke lupine, 50 kg 24D Dia. Prima bela jedrea 5 kg S0 Din. Suhe debele elive 50 kg 225 Din franko kolodvor raz-
Društvo pleskarskih, sobo in črkoallkarskih pomoćni-kov Narodno strokovne zveze v Ljubljani javlja Salostno vest, da je po težki bolezni preminul nad tovariS predsednik,
Nered Anton
Pogreb dragega tovarlaa ae bo vtŠU iz mrtvataioe aplošne bolnice v četrtek, dne 12. novembra, ob pol &.
popolđne na pokopalttče k Sv. Krttu.
LJUBLJANA, dne 11. novembra 1936.
Oibtr
AUSETRUDITE
TUĐI VI,
MBI IMELI TAKO PREKRASNO POLT
■dobiznjoprcsenctisNijctoviiiSM-To je zelo lahko
MoaVi n« marajo grđega ma«tn«ga. ooaa in fatocteč« kože. Vlaga m mastne naslade pni-h&ja^o tz razširjenih znojnie. Vs« to se «d«-la z Vaiica pu<lrom in tvorijo se mal« tr<l* grudica, ki te ▼ležejo v moinic«, i ih razdra-Oto in i« boli raziirifo ia tako gr« to br«a prestanka. 2^ateČit« s« takoj k pudru Toka-loam« ki ja odporea proti vlagi. Daj U neka) tatfa pudra na prst, potem pomočit« prst ▼ vodo ili. ko ga potegnete iz vodm — glej čudof puder in prst sta suha. Puder Tokalon ie soeian s smet aro vo peno m obdrži te na koli tuđi pri deževnem vremena, pri kopanju v motjn ali med potenjem pri ples« v nafboij toparoi plesni dvorani Čudovite nove b&rve dafeio polti prekrase« videz, ka-krine^a prej stkdar nkta imeli Moiki ttrast-no ljubtfo te nov« barve Te barre se ili-raJo s kožo in nihče Vam ne bo motjcl re&i. ali ste napudrast, ali niste, ćotudi ]m fle«taTm teh novih barv dosti dražia, bode cene pndra Tokalon    saaokrat   ostale   ncirpremenjent.
Makulaturni papir
proda
Hfwava ^Sleventkega Nar#4au L|tibqaflUh Knaflieva ttltca štev. 5
Stran 9
»8LOVEN8K1   NAROD«, »reda, 11. novembra  1936.
Stev. 250
šišenska cerkev   _
prenovljena
Z obnevitvijo cerkev ni izgubila svojega starfaufcega
značaja
Ljubljana, 11. novembra Med mnogimi Plećnikovimi nacrti za areditev Ljubljane najhitreje uresnieujejo nacrte za ureditev starih ljubljanskih cerkva in njihove okolice. Tako je n. pr. ospredje nunske cerkve urejeno že tedaj, Ico so se Plečnikovi nacrti sele zaceli uve-ljavljat; v Ljubljani in prav tako Sv. Jakoba trg. Urejena je tuđi okolica florijan-ske cerkve in cerkev temeljito popravljena, kar je bilo tuđi zelo potrebno, saj se je že spremmjala v razvaline. Najbolj zanemar-jena pa je bila nedvomno stara š;šenska cerkev. Mnogi se še spominjajo, da so vi-deli. kako se je v nji sušilo perilo za glavnim oltarjem. Pred leti so zgradili rb tej cerkvt monumentalno stopnišče. ki se zdi v reanici luksuzno, odnosno se je zdelo. ko ni bila 5e obnovljena cerkev. Zdaj je pa tuđi to delo konćano in so v Ljubljani že preurejene s to cerkvijo štiri cerkve. će upoStevamo tuđi preureditev okolice ob gtolnici na Pogačarjevem trgu.
Cerkev ni izgubila svojega stannskega značaia, temveč je Še skoraj bolj podobna srednjfvcfilcim cerkvam po obnovitvi. le betonske ravne plošće pred vhođom in ob končni str? ni so povsem moderne Sicer ne vemo. kakSna načela sn vodila arhitekta pri obnovitvi glede na slog in starinski snačaj cerkva. Pač pa se očituje pri vsem  !
delu/da je arfcttekt Želei, naj bi bilo delo čim trpežnejš«. Zato so vsa pročelja gola, kamnita, neometana, stiki so pa tesno zglajeni. Da bi končno zidovje ob hribu ne trpelo zaradi vlage, so ob njem ^ezidali se poseben izolaHjski z!d, da je med obema zidovoma prehoden hodnik ter imaš vtis, da je to obrambni rov s strelnimi linami, kakor ob srednjeveSkih cerkvah. kjer so se branili pred Turki. Ta hodnik je nekoliko nad zemljo pokrit z betonsko plošoo, zunanji zid p» Se nosi moćno stebrovje. ki na njem sloni te ena betonska plodča Ste-bri so približno 2 m vsoki. S tem stebrov-iem je arhitekt tuđi dosegel vtis. da ie cerkev povećana Vsa okna so zamrežena in omrežie  je tuđi  starinsko na pogled.
Okolica za hribom še ni ure.iena. odnosno najbr* ne bo. kajti tla za cerkvijo se zač-no precej strmo dvigati in cesta r>reide pod Bellevuejern v tesno pot. ki leži precej visoko nad Celovško cesto. Tal za cer-kviio ne morejo znižati in zato padalo ne-enakomerno k cerkvi. k.1er ni stopnic. Sicer se zdi preurejena okolica s cerkvijo vred preveč monumentalna za preprosto, predmestno S:ško. Stroški znasajo lepe ti-soćake Znaćilno je. da v Ljubljani vsaj ob-že ne zidamo V bližnji bodočnosti bodo za-npvlipmn vsako leto no eno cerkev. če je čeli zidati cerkev na Barju.
Motodklistov privid
Vital ^*mmg, ki je do smrti povozil vojaka Josipa Ste vica, je bil oprošten kazenske krivde
Ljubljana. 11. novembra.
Cttie 15. marca t. 1. zvečer se je pripeti-la blizu Leonišca na Zaloški cesti huda nosrecA. Trčila sta trgovski poslovodja Vital Seunig, ki se je vozil na motornem ko-lesu v mesto, in vojak Josip Stević, ki se j«§ pripeljal iz mesta na kolesu. Vojak je obležal na tleh s počeno lobanjo in je nekaj dni nato  v  bolnišnici umri.
Državni tožilec je vložil proti Vitalu Seu-nl£U ovadbo in ga je obclolžil krivde voja-kove  smrti  zaradi  malomarne  vožnje.   Bi-  i lo je već razprav,    katere    je vodilsodnlk  j poedinec g.  Rajko Lederhas. Treba  je  bilo Kaslišati nove priče, dobiti izjavo strokov- | negra  izvedenca itd. Na podlagi obsežnega | gradiva   je   bilo   dokazano,     da   Vita!   Seu-  ' nig-  za  snirt   vojaka  Stevića     ne  more  biti kazensko     odgovoren.     Sodnik   je   izrekel { oprostilno  sodbo.   Toda  državni   tožlec   je  | prijavil priziv in revizijo procesa. 2e došlej J je bila razprava zelo zanimiva zaradi tega,   i ker je v Seunigovem zagovoru igral veiiko vlogo — privid ali halucinacija.
KOI.ESAR NA  LEVI  ZA  TRAMVAJEM
Dokazano je bilo predvsem, da je vojak vozil s kolesom po levi strani namesto po desni, in sicer za tramvajem. Motociklist fra ni mogel opaziti, dokler ni vojak nena-doma krenil na svojo desno. Pojavil se je torej v hipu ob tramvaju in v nasledniem trenutku nekako sredi ceste. Tedaj je moto ciklist že privozil v tako blizino kolesarja, da ni mogel kljub zaviranju preprećiti karambola.
Odločilen je bil trenutek, ko se je kole-aar prikazal izza tramvaja. Obtoženec je izjavil, da ga je takoj opazil, toda zdelo se mu je. da kolesar vozi v isti smeri, kakor sam. to je v mesto. Imel je torej privid, da vozi kolesar na desni proti mestu. Zaradi tega privida ni imel povoda za zaviranje ali umikanje. Ko je motociklist spoznal, da vozi kolesar na levi proti njemu, je začel takoj zavirati, toda bilo je Že prepozno.
Takoj po nesreći je Seunig povedal stražniku na mestu nesreče in na policiji o svojem prividu. Seunig je izjavil, da je biJa v glavnem ta optična prevara kriva, da je nastal karambol, će bi je ne bilo, bi utegrnil motor še o pravem času ustaviti, ne glede na to, da je vojak nepravilno vo-zil po levi in za tramvajem. Već prič je po-trdilo, da je vojak vozil nepravilno, le ena priča — neka ženska je trdila. da je vojak vozil pravilno in da zadene krivda. samo motociklista.
MNfiNJE IZVEDENCA
Zapriseženi izvedenec inž. štolfa je pred-vsem potrdil, da je nastanek privida v ta-kih okolisčinah, kakor so bile v tem prime-ru, verjeten in mogoč. Tramvaj je bil raz-svetljen in motociklist je opazil najprvo samo silhueto kolesarja. Preden mu je prišlo v zavest, da mu vozi kolesar nasprotL je poteklo  že nekaj   sekund,   ki so bile za
vojaka usodne. Prevara je bila tembolj rao-goča, ker motociklist ni mogel biti pripravljen na to, da mu bo nekdo z njegove strani nenadoma privozil nasproti. Ražen tega vojak tuđi ni imel svetiljke na kolesu.
Važno je bilo tuđi vprasanje, s kaksno hitrostjo je vozil Seunig. Izvedene je sklepa 1 po legi vojaka po nesreči, ki je ležal kake 3 in pol metra od motorja, da brzina v trenutku karambola ni bila velika. Ko je Seunig zagleda! kolesarja, je bil od njega oddaljen kakih 15 m. Ako je vozil z brzino 30 km in ako vpoštevamo takozvani reak cijski čas 3/4 sekunde, se je v tem časa priblizal kolesarju že za 6 m. Vojak je pa vozil najbrže s hitrostjo tramvaja, to je kakih 12 km na uro. Tuđi kolesar se je med tem priblizal motociklistu za toliko me> trov, ker prevozi s to hitrostjo okoli 3.3 m v sekundi,. Karambola torej ni bilo mogo-če preprečiti. Izvedene je tuđi izjavil, da je verjetno, da je motociklist vozil z večjo brzino kakor 15 km, ki je predpisana, preden je opazil vojaka. S 15 km ne vozi nam-reč nihče, posebno ne, ako je cesta prosta. Seunig1 ni imel povoda, da bi vozil a pred-pisano hitrostjo. Po brzini tuđi ni mogofie sklepati na posledice pri nesreči. Vozač ostane lahko živ pri trku s 6O km, ali pa obleži lahko tuđi mrtev pri brzini 10 km. ZdravnLški izvedenci so pa ugotovili, da je imel ponesrečeni vojak izredno tenko lobanjo. Počila bi mu lahko pri navađnem pad-cu.
Obtoženčev branllec dr. Vavpetie" se ni upiraJ predlogom državnega tožilca, naj se zaslišijo nove priče in drugi izvedenec, sodnik je pa nove predloge zavrnil. Državni tožilec jevztrajal pri obtožbi, trdeč da se nesreća ne bi zgodila, 6e bi Seo-nig vozil ves čas s 15 km. Branile« se je oprl na mnenje izvedenca, da brrim ni mogla biti vzrok vojakove smrti. Seanlg je bil torej oproščen. Pri morebitni ctvtlnl pravdi bo pa odločilno dejstvo da ni vozfl s predpisanimi 15 km.
Nemško letalstvo
v španiji
Tr^ov&ka zraona proga Tetouan—Sevil-la je v rokaJi novo ustanorljene nemale letalske družbe. V Tetouaau in SevUli je vsp Ietalsko osobje v lepfa, soetno belft uniforman, okraženih na prsili 8 kljakutim križem in krili letala. Start gre redno B6k> točno. Iz Tetouana letajo letala do SevfDe oziroma do Salamanke. Letala so najmo-dernejsa, v vsakem je prostora za 90 potni-kov. Progo Tetouan—Sevilla preleti letato v rekordnem daeu pičle ore. Letala letajo zelo nizko, tako da se lahko potniki prepriča jo. da je življenje v okolici Seville zopet normalno. Kme*t stopa topet za plusom,   polja   so   razorana.   živina   se   mirno
pase po p&Snikih. Zananivo pa je, da je volila vsa okolica Seville kakor tuđi vsa Andaluzija rdeče. Prebivalstvo teh krajev se ne zanima za politiko kar ni čuda, t>aj večina sploh ne zna pisati in čitati. Pred volitvami so poslali kouiunistični 6'mdikati ▼ vsako va«ioo po tri delegate tretje in-ternacionale \t Madrida, ki so prisilili kmete
in  pastir je. da so to! U i ljudsko fronto.
Toda njihovemu početju so napravili ko-nec sevillski falangisti in vojaki jreiierala Quiepa de Llano. Zdaj jo vsa Ainlaluzija očišćena dele^atov ljudske fronte in posUila je zop^t to. kar je bila tlolgra stoletja — dežela  smeha,  petjn.  pleea.  solnea  in   vina.
Tragedija zđravnika
med gobavci
Dr. Mercieru ne bo treba sedeti v ježi, ker bo itak kmalu
umri v aaselbini gobavcev
Prtd kolonijalnim soduščem v Haipongu, gUviiem pnstanišću Tonkina, je bil ob-»ojen zdravnik dr. Marcel Mercier na tri leta težke ječe. ker je ubil mlado Malajko. Kazna mu pa ne bo treba odsedeti, ker bo itak v doglednern času umri v tonkinski naselbini   gobavcev.
Iz Haiponga se lahko priđe s pomočio dobrega vodnika p>o reki Son^koi in po enem njenih pri<tokov do vasice belih kač. Pred leti je bil poslan v to naselblno gobavcev v studijske svrhe dr. Mercier. Ni se bal te strašne bolezni, kajti zdaj je znajio. da gobavost ni posebno nalezljiva, če se Človek izogiblje neposrednemu teles-nemu stiku z gobavci. Dr. Mercier j« hotel ostađj med gobavci samo nekaj mesecev. Poslu šal je samo miDio^rede, ko mu je vodnik v zrneai angleščine in franeosoine opisoval strahote belih koč in mu pokazal pot naprej, čes, da sam ne gre med gobav-cc,  ker se  boji.
Dr. >iercier se it sesta.1 v nasclbi'ni go-bavcev z dvema zdravnikoma in petimi »trežnioami. Nekdteri so bili med gobavci 10 do 15 let in sprijcznili so se b li že z misli jo, da bodo tt^ke^a dne tuđi samj podlegli tej srtrasni bolezni. Dr. Mercier je občudovai te junake iz ljubezni do bližnjega. Kmaslu j« pa spoznal tuđi druga požrtvovaJna bit ja. V naselbini gobavcev je namreč večkrat srečaval lepe mlade Mtlajke, Toofcinesanke in Kitajke, na ka-tenh ni bilo nobenih sledpv gobavosti. Ptafi« *o v suuelbino prostovoljno s svo-jkn  bokišm očetom a U  moiem,  dobro rer
doč, da jih caka prej ali slej strašna tragedija   pooasnega  umiranja.
Naj4epša med njimi je bila Maiajfca Lin To, ki je bila prišla v naselbino jjo-bavcev s svojim gobavim možem in mu obljubila, da ostane pri njem do njegove smrti. Zvesto in poirtvovalno je stregla umirajočemu. Ko je p;i stopil v njuno kočo novi zdnavnik, je bila vsa zbegana. no-bene besede ni mogla spraviti iz sebe, samo nenrerrueno je gledal-đ prišleea. Dr. Mercier je bil z znanstvenim delom v naselbini gobavcev zaposlen bolj. nego je prvotno f.iislil- Zdelo se mu je, da je med gobavci žele nekaj m-secev. a minilo je bilo že leto dni. Tr.ko je bil priča, kako se je vsok dan bolj bll/alti s-mrt mo^u lepe Lin To. Nckega dne je nesrečnež v strasnih   mu-kah   izdihn.il.
Y Tonkinu imajo poseben zakon, po ka-torem je prepovedano braniti ženam s-premlja-ti može ali druge rodbinske člane v naselbino gobav'cev. Zakon tuđi določa, da niorajo ostati žene po smrti »nož v naselbini gobavcev še dve leti. Če se je namreč žena okužila. se navadno pojavi fjobavost v dveh letih. Tako se je zgodilo, da je ostala tuđi Lin To po smrti svojega moža v naselbini. Zaposi;li so jo blizu z*dravn:ških stanovanj. Kadarkoli je pa za-g.ledala dr. Merciera, ni mo^la spraviti iz sebe n-obene besede. samo gledala gi je. Tovariši so ga dražili, da se je lepj Malaj-ka zaljubila vanj.
Dr. Mercier je prestrašeno odklaiijal te 5al« in njegova groza je bila tem vecj-a, ko je nekega dne opazil na ob-razu in roki lepe Malajke znake gobavosti. Nekoč je prlšLa Lin To k njemu iti mu priznala svojo ljuhezen. ZdravnOc je skuSal obrniti njeno pozornost drugam in tolazil jo je. Ni pa imel pogu*na povedati ji, da vidi na njenom obrazu sledove grozne bolezni-Neki uslužbenec naselbine Je slučajno slišal pogovor zdravnikov, in dru^i d-am je povedal Lin To. kaj je sliša!. Naslednjc noći ?c je Icp- Malajka priplazil : v sobo dr. Marciera in še predno se je zbudvl in prav zavede!, ktfj se f»odi. ga je u^riznrte v obraz, rekoč: »\7ern. d^ nr>sim v sebi smrt. Dala sem jo tuđi tebi in zdaj si moj.«
Dr. Mercier se je v nepop'sni grozi bra-nil pobesnele Malajke. slednjić j^ pa pograbi! na Tiizi ležeče ma 1 nisko bodalo in ji jo zabod^i v prsi. Pred sodišče mu spk>h ni bilo trebu stopiti. Njegova obsodb« ni pi-aana na pnpir. V naselbini cjobavcev fja caka groxr^ tragedija, kajti zaljubljena Malajlka ga je okužila, ko ga je ugriznila ▼ obraz, na katferem So se že pokazali znaka   gobavosti.
Že prerokujejo
Izšel je ^Almanah aatrolo^ovc za l»?<to 1«7. Ta Poveća publikacija izhaja v Pa-f*»tt in priobeuje veadeo loto prorokovaaja sa prihodnje leto. Leto« je izšel »Almanah astrologove poldrugi meaec prej kakor lan: in zato eo priSU tuđi prorukovanja za pri hortaje leto prej y javnost. Lani se astrolozi baje ni«o zmotiM. Ce se tuđi za prihodnje teto ne bodo. oomo lahko veseli, kajti n/ihova prorokorvaiija s<> v Splošnem ugodna.
Aetrologi pravijo, da se nam vojne ni treba bati, vsaj prihodnje leto še ne. Franci-|i obetajo zelo srečno bodočnost m pravijo, da priđe v r^ji na krmilo nov niož. Ang^lija dobi kraljico. Nemčiji 6e pa bliža doba romantizma, kajti astrolozi obetajo za prihodnje leto ženo tuđi Hitlerju. Spanija postane monarhija. na£f>ro>tno pa čakajo Italijo velike notranje homatije. Kaj pa srednja Evropa in balkanske drža\e? Lahko so vesele, saj jira obetajo astrolozi blagoetaaje in zadovoljtvo. Na Balkanu se baje obeta na nekem dvoru večji skandal. V Belgiji bo politični položaj dakaj zapleten. Ja poneki se pa obeta nekaj ateotatov- Morda ee bo Japonška tuđi zaplet-
*a t vojno, famo vpraiairj© je, a kom. Ihi^-
uffodnej^e je prorokovaaje z& Amerika, nam* reč konec <ibi>odarske krize, blagostanje in blacodejni vpUv na pomirjenje *ve«ta. Glede Rusije pravijo a^tralogi, da »o bliža konoc komunizma, samo da bo ru^ki narod pre-ii-vlja* prej ©e &tra3no caee. lakoto, kata* strofe, krvavo državljaitfJco vojno itd.
Krvnik Deibler
gre v pokoj
Franeoski krvnik Anatole Deibler je star 64 let in nedavno je proslavil 40-letnico svojega težkega pokliča z 260. usmrtitvijo. Mož, ki je usmrtil toliko zločincev, pač zasluži, da gre v pokoj. In Daibler je sklenil  dati svojemu pokliču slovo.
Moiusieur de Pariš, kakor pravijo v Fran-ciji krvniku, je prevzel ki-vniško posle po svojemu očetu Henrvju, zdaj jih pa hoće i* ročiti svojemu zetu in pomoćniku A. Perri-eru. Zanimivo je da se je pisal prvi in zadnji gost pod Deiblerjevo giljotino Martine In da je Deibler usmrtil 14 zlo^incev tega liti©-na. Pred Deiblerjevim je bil krvnik v Frao-ciji Samsons in ta rodbina je opravljala krvniške posle v sedmih pokolen.fih. De^ bler je vnet ljubitelj konjskih dlrk in no-vinarjem je dejal, da bo porabil v pokoja velik del svoje letne pokojnine v meska 20.000 frankov za stave na konjskih đlr-kah. Mož namreč upa. da bo pri tem zafllu-žil mnogo već in laž je, nego je zasliižil koC krvnik.
Iz Kranja
—   Pijauci   napadli   gasifckr  avtomobiL  1 ponedeljek zvečer ee  je  vraćal   Sofer  Troh« z gasilskim  avotoaiiobilom  iz  L/jubkjane. Eta ru Labor se je po ce«ti guga\:i družba  pi-jancev, ki so •© kratko mio poeta\'ili  Brodi ceste, eden je  ćelo le^e* na tla.  Da  da bi bilo nesreče,   je  šofer  avto ueUi-vil t»re>dl  ce eie% izstopil  ter prtili  rinili pijace« «  w*ta Ti pa sp postali divji in je eden f. fioio to ko razbil debelo đipo pri kabini avtonj0t4ta ter   se   je   moral   močn©   obrec^itL   >k>fer   j« odpeljal na prej   Ln ftreča4 blizu žol(vsniAke(ja križića orožnika ter «e z Dj'm odi»eljal aa-zaj,  da  bi  pijance   prtjeti   T\ pa  »o  9e i» razbežali Nažla eta  te  Se  eno ženeflto,  kate> ro je  orožnik  aretiraL
__ Nocoj  t  Ljudaki  nniTern:   reeitaeijMLi
veier. Ljudska ua^verza priradti <lano« rre-cer ob 20. kot otvrvritev l^toSnje sezone v jrledali&ki dvorani Narodne^a doma recitac$-ski vever. na <k&texe«ri »odelnjejo pr, pi«at*r lji: Ju^ Ko^ak, Mile KJoj*&5, Tono Soli^kat in Bratko Kreft Na ta zanimmv Hterftrm ^r cer vabljeai val
—  Letni »ejera s© je vrgfl v ponedeljek ob tve»pregledni   množici   ljudstva  ia   v«*eti   krajev.   Pole^r   obieajnega   živiltJcega   trjja.   ko| vsak ponede^jak, &e je  sbralo zlatsti moogn matrelarjerv — saj je dopoldue močno flež<^ vak>  — ki  prodaj a jo   raznovrstoe  drobnari-je in umetn.1 je ter jih najdež na vedeeejmu ▼ Ljubljani in   posnoj   dnifTJe.   Vol'ko je  Inli na  prodaj  <tudi   červl.ev   in   raznega  orodja. badnje ponerfeJjke »o kmetje pripeljali f»n+-ne voze ze^jnatih £"Iav, trg za ze»>je pa imaj« /a   famo  cerk-njo.  Prihodnji   veJiki   Mrvi  mmr jeni  bo Miklavžev.
__ Živinski «ejem. Na trg so priznali 78 volov, prodanih 49. cena l'JOO do 3.500 Din. ;2 krav, prodanih 1*2, cena 000 do 2000 l>in; 2 teleti, prodani, cona 250 do 450 Din; 5 juiiic. prodane v*>e. cena 6C0 do 2.250 Din; 82 svinj, prodanih 43. cena 100 (prasiSd za reio) do 1800 Din, 92 praatfev, prodanih 4S, cena 100 do 1.800 Din-
—  Trgovski list bo emo prihodnjfii števiJk po^velil   Kranju.  List  bo izšel  v povećanean ob^egu Ln pomnoženi nakladi, krasile ga b<* do  ^like  Kranja.   priobfeni   pa   bodo   raznti Slamki o pospodarsOcem in trgovttkem rarvo-ju in turizmu Kranja. Opijan bo tuđi razvoj iiKruSirije. Go^podarfi-ki Jcrogi bodo to števfl-ko gotovo pozdravili.
EMILE GAĐORIAU                                                   57
ZHKOHSKI IN   CIH NEZHKONSKI   j9 I II
ROMAN
Sporanil se je še pravočasno, da od prejšnjega dne ni ničesar jeded in hitro je poslal po stekle-nico vina in prepečence. Toda preiskovaJni sodnik ni potreboval moći, tesmveč poguma. Ta čas, ko je pil vino, so se osredotočile misli v njegovi glavi v naslednji stavek: Stopim torej pred vikomta Commarina.
Ob vsakem drugem času bi se bil smejal tej ne-nadni misli, toda v tem hipu je hotel videti v nji migljaj  Previdnostl
Pa naj bo, — je pomisJil.    — to bo moja kazen.
In ne da bi še razpreda.1 svoje misli naprej, je naroćil. naj privedo vikomta Alberta.
xm.
Albert se je bil zdrznil, ko je bil zaslišal rezek komisarjev glas: V imenu zakona vas aretiram. Dolgo se  ni  mogel  pomirrti.
ZaslisevaJi so ga, odgovarja! je, ne da bi slisal zvok svojega lastnega glasu. Potem »ta ga dva policista prijela pod roke in odvedla po Sirokecn stopnišču sodne palače. Sam bi ne bU mogeJ ho-ditt Kolena so se mu šibila in noge bi ga ne bile držale. Samo nekaj je obrnilo naše njegovo pozornost:  glas služabnika, ki je prišel povedat, da
je grofa  zadela  kap.  Toda tođi  na to je  kmalu pozabil.
Potianili so ga v kočijo, pripravljeno na đvori-šču ob zunanjem stopnidču. Dva policista sta sedla spredaj« tretji je pa zleccel na kozla h kočijažu. Med potjo se ni prav zavede!, v kafcšnem položaju je. V tej umazani in maatni kočiji je ležal kakor mrtva stvar. Njegovo telo je čutilo silno tresenje kočije na starih slabih prožinah, premetavalo ga je sem in tja, glava mu je klecala na ramenih, kakor da so mišice njegovega vratu pretrgane. MisJil je na vdovo Lerougeevo. Videl jo je zopet tako, kakršna je bila, ko je spremljal svojega oceta v La Jonchere. Bilo je spomladi in bujno cvetoči španski bezeg ob cesti je širil opojni vonj. Pri vratih svojega vrtiča je stada stara žena. Med govorom je bil njen obraz pokoren. Grof jo je po-sdušal srepega pogleda, potem je pa vzel iz mošnje cekin in ji ga daJ.
Ođnesli so ga iz kočije, kakor so ga bili prinesli v njo.
Med tem, ko se je moral ukloniti jetniškim for-malnostim v mračni in neprezračeoi pisarni, odgo-varjajoč čisto mehaaično, so spiavale njegove misli z naslado h Klari. Bilo je to v čami njime parve ljubezni, ko Se ni vedel, ali ga bo ljubila. Šesta jala sta se pri Goellovi. Ta stara devica je imela na levem bregu Seme kaj svojevraten salon. Po vsem pohistvu, ćelo na kaminu se je pretego-valo v rariičnih pozmh đvmnajst ali petnajst peov vseh pasem, ki so ji sfcupaj aM postopoo pomagali
hodlti skozi stepo celibata. Rada je pripovedovala ^godbe o teh zvestlh ljubijencih, čijih ljubezen je nikoli ni varala. Nekateri so bili smeani in grozni. Zlasti eden je bfl tako kocast in zalit z mastjo, da je maflo manjkalo, da ni počil. Kolikokra>t sta ee mu s Kl aro do sob nasmejala.
Tišti hip so ga prefakovalL Pri tem najvecjem ponižanju, ko so ga cinične roke otipavale po vsem telesii, se je zaveđel in obšla ga je div ja jeza. Toda vse je bilo ie končano in že so ga vlekli po mračnih hodnikih, kjer so bdla tla umazana in spolzka, Odprli so vrata in ga potisnili v cedico. Za seboj je zasliSa! rožljanje verig in škripanje ključavnice. Bil je jetnik in po posebnem odlaku zaprt v samotni celicL
Trenutno Je Irned čuđen občutek ola^anja. Bil je sam. Slisal ni več zamoiklega šušljanja, ne oštrih gđasov, ne srditih vprašanj. Okrog njega je vladala tako giofcoka tišina, da je imel dojeni popome praznote. Zdelo se mu ^e, da je za vedno crtan iz družbe In vesel je bil tega. Mogel je do-mnevati, da mm Je sojeno poakusiti, kako je v grobu. Njegovo telo in dušo je premagala irtruje-nost. Poskusll je sestl, pa je zagleda! na desni strani nasproti zamretenega okna trdo, iz desk zbito ležišče. RazveseUl se je tako, kakor se razveseli utopljenec reiimega čolna. Vrged se je nanj in se z užitkom p<retegnJl. Začutil je pa, da ga zebe. Razprostrl je grobo volneno odejof sr zavalil v njo in trdo zaspat.
AVbert je spal štiri ure. Ko se je prebudil, se je počuti]   mnogo   bolje,   nego   ves čas od   svojega
sestamka z Noelom. Strašen mu je pa bil trenuteik, ko se je prvič zavedel svojega obupnega položaja.
—  Zdaj gTe  za to, da se ne pustim porariti, —• je  zamnnral.
Vroče je želei videti koga, govoriti, si i sat i vprsj-sanja in odgovarjati  na nje.
—  Čemu to, — je dejal, saj bodo gotovo poslali pome.
Hotel je pogledati, kolrko je ura, pa J3 opazU, da so mu jo vzeli. To ga. je silno razjezi'lo. Kavnal! so zujim kakor z zadnjim zločincem. Tipal je po žepih, vsi so bili pia^ni. Potem je pomisli! na to, v kakšnem položaju je, vr<^el je s sebe odejo la spravil v red svojo obleko, kolikor je bilo pač mo-goče. Pora\Tial in po^ladil si je obleko, poravna! ovratnik in za silo zavezal samoveznico. Potem ja pomočil robec v vodo ter si obrisal z njim obrat in oči, ki so ga že bolele. Slednjič je poskusi] im počešati  si lase in brke,
Ko so prišli orožniki po Alberta, da bi ga o<|-vedli k preiskovalnemu sodniku. so ga našli sed©» cega na robu trdega ležišča. Z nogami so je upimi v železen drog, s komolci si je podpiral glavo, a rokami zakrival obraz, čim so vstopili orožnikl, Js vata] in jim stopil naproti. Toda njegovo grlo js bilo tako izsušeno, da ni mo<?el spraviti iz sebe prvi hip nobene besede. sele čez nekaj časa jih js prosi! naj malo počakajo. Vrnil se je k mizici te popil dva velika kozare a vode.
—  Pripravljen sem,  — je dejal potem In trdnih korakov je krenil z orožmki na do!go pot v sodno palačo.
dromjs Jo#m ^psarto. — r« >IJ«toodo astenrjc rran JesarieJL — Es opravo m tnseratni đsJ nsta Otoo Chrtstof. — v« ? izubijam