10. številka. Ljubljana, v četrtek 14. jannvarja. XXV. let«, 1892 Iihaia *aak dan »eter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti .-„»i« . .v _.._____, , -iti prejemu za »niro-ogersk« delele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 ffld., za joden meaic 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na "mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje detele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznan ila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jeoenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ah večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravnifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. General Gurko. Neoficijozen ruski list javil je te dni senzaci-jonelno vest, da bode guverner Varšavski, slavni vojskovodja general Gurko premeščen in da pride na velevažno to mesto nova »ila. Ta vest, katere iBtinoat Se ni formeluo potrjena, vzbudila je sploino pozornost, v izvestnih krogih pa tako veliko radost, tako neprisiljeno, pristno veaeljo, da je gotovo umestno spregovoriti nekoliko besed o Gurku in o pomenu njegovega odstopa. Gurko postal je slaven, ko je v iusko-turški vojski prekoračil Balkan iu s svojimi četami prodrl do Drenopolja. Tu se je moral ustaviti in vrniti se pred Plevno, a ko je Plevna padla in se je moral hrabri Osman pasa z vojsko svojo udati Rusom, šel je Gurko meseca decembra v najhujši zimi v drugič čez Balkan in prispel blizu Carigrada, kar je sultana turškega tako prestrašilo, da je sklenil SanštefanHko premirje. Ruski car pripoznal je zasluge Gurka in poznavajoč njega neumorno delavnost in neuplašno energijo, imenoval ga je leta 1879. generalnim guvernerjem Sanktpeterburškim. V St. Peterburgu strahovali so tedaj carja in vlado njegovo nihilisti in Gurka smela odločnost bila je na svojem mestu. Gurko iztrebil je nihiliste in s tem dokazal, da ima potrebna svoJBtva za toli težavno kakor odgovorno dostojanstvo generalnega guvernerja varšavskega okraja, kamor ga je poslal ruski car, ko je začel narodno in valed tega protinemško politiko. O Gurkovem prihodu v Varšavo bil« so v ruski Poljski jako zmedene razmere. Poljaki huj-skali bo očitno proti Rusiji in nauduševali narod za neodvisnost, katero bo upali doseči, ako Be unam« vojska rrej Rusijo in nje sosedoma, Avstrijo in Nemčijo, Vse javne slutba bile so v poljskih rokah in poljski uradniki in duhovniki uporabljali bo svojo moč in svoj upliv v politične svrhe. Gurko naredil je vsemu temu konec Štel si je v dolžnoBt, vršiti z vojaško točnostjo ukaze, došle mu iz St. Peterburga in storil je to, ne zmeneč se so-Ii ti ukazi pravični ali krivični, so-li komu všeč ali čez voljo. Da si s tem ni pridobil naklonjenosti Poljakov in Židov je umevno; sicer pa ruski Poljaki niso ljubili nikdar nobenega ruskega uradnika, naj je bil dober in blag, ali trd in strog. Gurko tudi ni mnogo maral zato, je li simpatičen poljskim žlab-čičem ali ne, vršil je svojo dolžnost kot uradnik carjev, sicer pa bil z dušo in telesom vojak, iu mej vojaštvom tako obljubljen, kakor je bil le Še Skobelev. Ko je bil Gurko imenovan generalnim guvernerjem varšavskega okraja, tedaj je bilo ruski vladi gotovo v mislih tudi to, da je Gurko presumptivni vojskovodja za slučaj, da pride do vojne mej Rusijo, Nemčijo in Avstrijo. Gurko spoznal je za časa svojega vladanja v ruski Poljski vso deželo in utrdit jo je tako, da bi o vojni sovražnik gotovo ne mogel prestopiti meje. Organizoval je vojsko izborno in vse tako priredil, da v ruski Poljski nastanjeno voiaštvo lahko vsak dan zadene puško na ramo in gre v boj. Devet let bil je general Gurko v Poljski in zdaj nakrat povsem nepričakovano mora se umak-niti v notranjo Rusijo Gurko je še trden in čil in starost njegova ni bila uzrok tej premestitvi. Navajajo se za to različni uzroki. Neki Dunajski list spravil je premestitev Gurka v zvezo z lakoto, ki je zavladala v ruski državi in trdi, da so podrejeni uradi izdelovali neresnična poročila, katera je Gurko predložil carju; drugi zopet sodijo, da je hotel mogočni vladar ruski dokumentovati s tem svojo miroljubnost. Katera trditev je resnična, izvedelo se bode kmalu. Državni zbor. Na Dunaji 13. jaouvarja. Z včerajšnjim dnem pričela je razprava o trgovinskih in plovnih pogodbah. Zanimanje za obravnave je obče, galerije so vedno polne, isto tako poslanička iu journalistiška loža. Da, še celo nenavadno veliko število poslancev prihaja v zbornico in vemo posluša govornike, ki se kaj pridno oglašajo. Nič manj kot 78 govornikov se je doslej oglasilo. Govorniki contra pripadajo večinoma Mlado-čehom in protisemitoin, a v njih številu vidimo i Člane jugoslovanskega kluba: K 1 a i o. Borčič, Bulat, Peric, S p i n č i e, Pfeifer, Laginja in Robič in nič mauj kot 6 poslancev laških, ka- LISTEK. Neprostovoljni ubijalec. Povest. Spisal V. O. Koiolenko; poslovenil Z. Dokler. / (Daljo.) Gotovo so me tukaj poznali. Jaz sem vodil pravdo Kudinovskih kupcev z blagajnico in sem jo ravno dobil. Moji gospodarji bo bili jako zvedeni v teh krajih in v celi Sibiriji — in pravda je bila sijajna. Dobivši sedaj ogromno svoto iz gubernske blagajnice, sem se požuril priti v meBto N., kjer sem imel plačati obročno plačilo. Cuhu ni bilo mnogo, pošta je le redko vozila, radi tega sem nosil denar b seboj. Potovati sem moral dan in noč; da bi pot prikrajšal, sem tu in tam udaril po stranski poti. Glede tega mi nt bilo ravno ljubo, da se je to tako hitro razširila ta veBt, ker znala bi se zbrati cela tolpa ropajočih „baklanov". Ozrl sem se nazaj. Vkljub nastopivši tmini se je videla na cesti bitro vozeča trojka, a ne daleč ji je sledila kupčeva „taratejka". II. Na X. ski postaji, kamor sem prispel tisti večer, nisem zagledal konj. — Ah, batjuška. Ivan Seraeuič, nagovori me poštni upravitelj, tolsti dobričina, s kojim sem se bil spoprijaznil, potujoč pogostomo skozi to postajo. Za boga, jaz vam svetujem: pustite, ne potujte delje po noči. Pripetilo bi se kaj. Lastno življenje je dražje od tujega denarja. Vedite, tukaj na sto vrst v okro;;u je samo govorica o naši pravdi in o tem denarju. Roparji so to že zvedeli. Prenočite pri meni. Spoznal Bem sicer, da ta nasvet ni bil slab, no ubogati ga nisem mogel. — Jaz moram potovati, prosim pošljite po vole. — Eh, vi trdovratnež. No, jaz vam bom dal na pot zanesljivega voznika. On vas bo pripeljal v B. k „malokanu" (razkolnik). A tam morate brezpogojno prenočiti. Oe bi potovali, bi morali iti mimo .Vragovega prsta". Kraj jo miren, prebivalci so dobri; tam lahko čakate, da se zjasni. Čez pol ure sem že sedel na „tljegiu, preskrbljen s prijateljskimi nasveti. Čili konji so začeli leteti, in voznik, jih je priganjal celo pot, kakor pravijo „s tremi biči" ker sem mu bil obljubil „vodke". Do Đ. smo prišli zdravi. terim se pač ne more očitati, da niso kolikor toliko privrženci kraljestva laškega, — a vender smatrajo mnogo višje materijalni blagor svojih vo-lilcev, nego pustolovno idejo zjedinjenja s kralje, stvoru. V taboru pro vidimo zbraue levičarje, naci-jonalce, konservativce in Poljake, mej njimi kranjska poslanca Šukljeja in Schvvegelna. Poročilo o delovanji odseka, izvoljenega v presojo pogodeb, se je razdelilo, ž njim zajedno pa tudi predlog manjšine: Klaić, Dipauli in Robič zahtevajo, da se pogodba z Italijo vrne vladi z naročilom, da se carina o vinu tedanjemu položaju razmerno in obema državama jednako koristno uredi. Ob 11'/*« ur' dopoludne otvoril je Smolka 94. sejo tekočega zasedanja. Takoj s početka interpeluje poslanec Dyk deželnobrambenega ministra v zadevi kaznjenja vojaka, ki je baje v Plznu šestletnega dečka pretepel. Na to prešlo se je po odgovoru ministrov Gautscha in Schonborna na manjše interpelacije na dnevni red in otvorila obravnava o pogodbah. Poročevalec Hallvvich s precej medlim glasom jame hvalisati nad mero vrednost uovih trgovinskih pogodeb, ki bodo še bolj utrdile vojaško zvezo treh držav in izjavi, da že to, oziroma s to zvezo sklenjeni stvarni in gospodarski u/.roki prisilili so veliko večino odseka, odločiti se za pogodbe in je b vsem prepričanjem zastopati. Želi, da bi se kmalu sklenili pogodbi z Rumunsko iu Srbsko in konča s pozivom, da se glasuje za vsprejem pogodeb, ker to bode kazalo, v koliko nadvlada državni pojem nad strankarskim. Poročevalec manjšine Klaić izjavi, da vesele pogodbe i manjšino, ki jo povsem zadovoljna ž njimi, a vse točke ne bodo oblagodarile našo državo, marveč nasprotno, škodovale jej bodo. Sosebuo za vinorejske dežele bode uplivala nova carina na vino kar najslabše. Italiji prepustilo se je toliko prava pri ribolovu, da se v tej carini sme umakniti nam. Vsaj imajo tujci na naših obalih več prava, nego domačini in taki popustljivosti na jedni strani hi se moralo na drugi zadostiti z dostojnimi zahte- — Kam me boš sedaj peljal, uprnšam voznika ? — K „družku", k raskolniku. Dober možje to. Pustivši za sabo nekoliko po lesu raztresenih bajtic, ustavila sva se pred vratini lepe, očividiio premožne hiše. Vsprejel nas je s svetilnico v roki starček z dolgo belo brado, in z zelo poštenim obrazom. Vzdignivši svetiluico in preiuotreč /. napol slepimi očmi mojo postavo, jo z mirnim, prijaznim glasom rekel: — A Ivan Semenič A ti si I Pravili so že mimo hodeči ljudje, da potuje iz mesta Kudinovski uradnik. A česa želite Vi? Morebiti nameravate tu prenočiti . . . Pomislita, da je noč. — A kakšni ljudje so to bili ? uprašal je moj voznik. — Norec jih naj spozna. Mogoče, da so bili roparji; na „žaganiti" so se vozili. Mislim, da so iz mesta, a imenoma jih ne morem povedati. Kako bi zamogel vse poznati . . . Ali,'gospodine, si li kaj čul? — Ne. Prosim, daj mi kmalu konje, rekel sem jaz ne posebno vesel te vesti. Starček se je nekoliko zumisiil. Idi v to izbo, ki tukaj stoji. Vidiš, konj jaz nimam. Pred trumi vami, ki varujejo naše vinotržtvo. Tudi Pelagosa se ne sme Italiji izdati in treba je v to potrebno ukreniti. Manjšina bila bi v interesu volilcev prisiljena, ko bi se glasovalo o vseh pogodbah zajedno, glasovati sploh proti njim Poslanec Kramaf ugovarja vsprejemu pogodeb, ker. bi bila naši državi ugodnejša politika proste rok«. Nemčija in .Italija sta v trgovinsko-političnih škripcih. Nemčija bi bila zaradi socijalnih demokratov morala mijenjati in znižati visoko agrarno carino, ni bilo torej potrebno delati jej industrijal-nih koncesij. Italija je zavita v težek trgovinsko-carinski boj s Fraucijo, njej bi torej tudi ne bilo potrebno koncesijovati. Pri vsem bode le Ogerska na dobičku ostala. Če Nemčija proti Rusiji zniža carino, pa splava za nas vsak dobiček sploh po vodi. — Ista Ogerska bode pa ovirala, da se ne sklenejo pogodbe z Rumunako in Srbsko iu vender nam daje korist le Bulkau, kjer Rusija nikdar ne more trgovinsko gospodovati vsled zanjo neugodne leže. Rusija ima v svojem trgovinskem območji srednjo Azijo, Perzijo in perzijski zaliv, mi pa Balkan. Temu pa nasprotujejo doslejšnje pogodbe trgovinske in vojaške, zaradi česar bodo Mladočoni iz stvarnih in iz političnih uzrukov glasovali proti vsprejemu pogodeb. Levičar Peez odgovarja predgovoruiku in meni, da hi bilo na času, da se ne glede na narodnosti zvežejo države evropske celine ter se skupno trgovinsko zavarujejo proti Rusiji, ki tvori svoje ozemlje, Severni Ameriki, ki hoče isto doseči, in Augliji, od katere preti največja nevarnost. Koncem hvali na moč Avstrijo, ki je toli pruvičua vsem narodom, kar pač kaže i složna zveza vseli narodno-stij v vsprejem trgovinskih pogodeb. Govornik levičar polaga na to še na srce, da se narodnost ne stavi v prvo vrsto, akopram je pa Bani tudi nikakor ne postavlja v ozadje. Dalmatinec posl. grof Bonda izrazi se solidarnim s Klaičem in stavi predlog, da vlada pravočasno poskrbi, da domačega vinarstva ne zadene prevelika škoda in se za blagostan vinorejcev dostojno in potrebno ukrene. Posl. Šuklje meni, da Italija ne bode od-jenjala v zadevi carine na vino, uasprotuo pa se bode i Še jednako kot z nami s Francijo pobotala in tako se bode zadeva vinotrštva ugodno parali-zovala. Nadalje so i v Italiji vinogradi okuženi po filokseri ni ni se nadejati, da bi mogla vedno toliko množico izvajati iz dežele kot doslej in cena tamošnjega vina se bode radi tega tudi zvišala. Res je obžalovati carinska določba o vinu in ko bi bilo skleooti le o pogodbi z Italijo, bi tudi ugovarjal. Klaieev predlog pomeni odklonitev vseh pogodeb, kar bi ne bilo ugodno. Kajti pogodbe za vsem nam niso neugodne, sosebno veterinarska z Nemčijo. Mueuju Kramafovo ni popolnem utemeljeno. Z Rusijo se sploh pogajati doslej ni možuo. Sedauji položaj je zgodovinskega pomenu in le s sklepom trgovinske pogodbe je možuo tekmovati z Ameriko Koncem se izjavi še imenom slovenskih poslancev, katerim se vidijo trgovinske pogodbe posebne trgovinske važnosti in radi tega bode vsak glasoval v interesu svojih volilcev. Slovensko ljudstvo za vsem odobrava sedanjo avstrijsko unanjo duevi sem oba poslal v mesto. Kaj bode sedaj ? Prenoči tukaj. Ta nova zapreka me je silno porazila. Noč postala je mej tem tako neprodirna temna, kakor je le mogoča v sibirski deževni jeseni. Nebo je bilo popolnoma pokrito s temnimi meglami. Ozreč se kvišku, sem s trudom videl, kako bo se valile v mraku temue, brezobrazne megle, v nižini pa je carstvovala popolna tema. Na dva koraka nisi spoznal človeka. Dež je rosil labko šumljaje po selu, V gosti „tajgi" (neprodirna bosta) se je čul šum in taiustveni šepet. In vender sem moral potovati. Stopivši v izbo sem prosil gospodarja, da naj takoj pošlje po konje b kateremu si že bodi sosedu. — Oh, gospodine, je zmajal starček s svojo sivo glavo, ti se v resnici pregrešuješ . . . Da, in noč je že tudi temna. Egiptovska tmina. Bog se usmili! V sobo je stopil moj voznik in se je začel z gospodarjem posvetovati in pogovarjati. Oba sta se £e jedenkrat obrnila k meni s prošnjo, da naj ostanem. Pa jaz se nesem udal. Oba sta začela zopet Šepetati, prebirajo razna imena; drug drugega sta kregala in se sprla. (Dalje prib.) politiko in to ne iz narodnostnih simpatij, temveč ker se mu vidi potrebna za evropejski mir. Slovenci radi tega nimajo uzroka protiviti se pogodbam. Govornik za svojo osebo priporoča vsprejem pogodeb. Obravnava se na to prekine in seja ob polu 5. uri popoludne zaključi.......— ., Politffeni ntfcgjbU. Motranje ileželc*. V Ljubljani, 14. januvarja. Državni xb&r. Razprava o trgovinskih pogodbah se je že začela in kakor vse kaže, bode jako burna. Upisanih je baje več kakor 60 govornikov, kateri pa seveda ne bodo imeli priliko govoriti vsi. Najhujšo opozicijo delali bodo Mladočehi. Va5aty je že napovedal, da bode pojasnil trgovinske pogodbe s stališča unanje naše politike. Hohenvvartov klub J« ukrenil, da naj člani glasujejo po osobnem svojem prepričanji, kajti poslanci primorski, dalmatinski in tirolski se protivijo odločno pogodbi z Italijo. I/.mej jugoslovanskih poslancev govorila sta doslej Klaić in Šuklje; prvi jako odločno, drugi jako elastično. Malorusko (/(banje. Na podlagi ukrepa zadnjega ljudskega shoda v Turki, kjer se je zahtevalo, da se naj združijo in zjedinijo vse narodne frakcije maloruske v skupno delovanje, izdalo je sedaj predsedstvo društva „Narodna Rada" v Turki poziv na narodne državne in deželne poslance, da naj skličejo shod zaupnih mož maloruske narodne stranke vseh treh frakcij (starih, mladih in radikalcev), da bi se posvetovali o političnem položaj in o programu za vkupuo delovanje v korist, naroda maloruHkega. Draainske doklatle uradnikom. Mnogi poslanci oglasili so pri predsedništvu zbornice poslancev nujne predloge, da je uradnikom v ružnih kronovioah in raznih kategorij pripoznatt primerne dragiuake doklade. Ker je res skrajni čas, da se pomore slabo plačanim in težko izhajajočim uradnikom, ukreuil je baje finančni minister, da bode od zbornice zahteval naknadni kredit, da se bode vsaj deloma odpomoglo uradniški stiski, ki je postala že splošna. Želimo prav iskreno, da bi se obistinilo to poročilo. Vii«in;<* države. General Gurko, slavni ruski vojskovodja in gubernator varšpvskega okrožja, bode premeščen. To je vest, ki je vzbudila silno Benzaci]o. Uzrok temu premeščenju je baje na-Btopni: Car prevzel je podpiranje stradajočih sam v svoje roke. Gurko dobil je nalog poročati o razmerah na Poljskem in poročal je neresuico, kateri neresnici je pa prišel car na sled. Ruski car ima lepo ln s t n ost, da je vseskozi pravico! j uben mož in vsled tega zameril je Gurku neresnično poročilo tako zelo, da ga je odstavil od gubernatorstva. Alzacija in Lotaringtja je zdaj nekaj Časa Hem zopet predmet občne pozor uosti francoskih politikov. Zdaj se govori o načinu, kako bi mogla Francija te dve provinciji od Nemčije kupiti. Nekaterniki so predlagali, da naj Francija odstopi Nemčiji Touking za Alzacijo, a odlični politiki ugovarjajo temu, ker je Tonking petnajstkrat tako velik kakor Alzncija in Lotaringija V Tonkingu je blizu 25 milijonov stanovnikov in je to uprav neprecenljiv biser, ker je neizčrpen zaklad prirodnih bogastev. Idealistični politiki se sicer ne dado še pregovoriti, a upanja ni niti najmanjega, da bi dosegli ta svoj smoter, kajti Nemci ne dado osvojenih provincij, Francozi pa tudi ne Tonkinga. Nemški državni »bor. Svobodomiselna stranka v nemškem državnem zboru stavila je predlog, da naj dobivajo državni poslanci dijete, kakor v drugih državah, česar doslej na Nemškem ni bilo v navadi. To terjatev oglasili so liberalci nemški že večkrat, a s svojim predlogom vedno padli. Bismarck preganjal je celo sod-nijsko tiste poslance, kateri so od svojih volicev dobivali kako podporo. Nemška vlada hotela je na ta način ugonobiti parlamentarno obrtništvo in zagovarja tudi sedaj to svoje stališče. Odločba zavisna je od konservativcev, kateri se še niso izrekli na nobeno stran. Dopisi. Is Zagor|t» 12. januvarja. [Izv. dop.j Nekoliko o štrajku.) Mej božičnimi prazniki zboroval je v Gradcu kongres rudniških delavcev, pri katerem se je obravnavalo o zboljšanju položaja delavcev. Glede plačila se je sklenilo, da ima dobiti vsak sekač (Heuer) najmanj 1 gld. 50 kr., odvošček (Fbrderer) pa 1 gld. 20 kr. plačila za osemurno postat (šiht) na dan, potem prosto stanovanje, luč in kurjavo. Te zahteve bi se imele po kongresovem odboru predložiti vsem lastnikom rudokopov, od katerih bo rudarji svoje zastopnike h kongresu odposlali, in sicer do konec leta 1891. V slučaju, da bi dotična podjetja teh zahtev ne odobrila, imajo vsi delavci takoj po novem letu.1892. ustaviti defo. Zagorski rudarji so bili po nekem Jarneju Hribarju, odpuščenem rudarju, zastopani pri omenjenem kongresu. Tu nami je Se omeniti, da so rudniki Zagorje na Kranjskem, Trbovlje, Ojstro, Hrastnik, Huda Jama in Breznu na Štajerskem lastnina Trboveljske prempgokopne družbe (Trifailer KohlenwerkB-Gesell-Bchaft in Wien). V noči od 1. do 2. t. m. ustavili so Trboveljski rudarji delo. V jutro 2 t. m. zbrala se jih je veča trona, kalfera je hodila na okolu, ter sploh vsem delavcem, kateri pri omenjeni družbi delajo, branila delati, tako da do desete ure predpoludne že nobeden več ni delal. Okolu pol desetih dopolu-doe prišlo je kakih štiristo delavcev, večinoma rudarjev, iz Trbovelj v Zagorje. Le ti šli so čvetero-vrstno naprej k premogokopu v „Kisovec*, obstopili tamošnji strojni jašek ter zahtevali, da morajo vsi premogarji, kateri so bili ravno na postati (na šihtu), takoj pustiti delo. Ko se je to zgodilo, prišla je tropa nazaj v Toplice-Zagorje ter je izgnala delavce iz tamošnje steklarne in iz cinkove topilnice. Ker bo se sploh vsi tukajšnji delavci rado-voljno udali zahtevi Trbovljanov, so se poslednji precej dostojno obnašali, tako da ni bilo nikakeršnih izgredov. — Do sedaj se delavci gori omenjenih rudnikov držijo še vedno po kongresu sklenjenih zahtev in se nočejo poprijeti dela; nasproti pa upravni sovet premogokopne družbe delavcem ne privoli ničesar in se z delavci niti pogajati noče ter zahteva, da morajo brezpogojno poprijeti se dela. Tako si stojita obe stranki nasproti, ne da bi skušali, približati se druga drugi. Katera stranka da ima prav, o tem soditi nam ne pristoja. Štrajkujoči delavci se mirno in dostojno obnašajo. Da bi se pa vsaka poskušnja, kaliti mir in red, takoj v začetku za prečila, odposlani sta bili sem 2 kompaniji vijakov in več orožnikov. Tudi gg. c. kr. okrajni glavar iz Litije in rudniški nad-komisar iz Ljubljane sta tu. Vodstvo tukajšnjega rudnika preskrbelo si je večo zalogo premoga, kateri leži nakopičen v Toplicah. Ker pa tukaj ni dobiti delavcev, da bi premog nalagali in ga na železnico spravljali, prišlo je sem več delavcev iz papirnice na Vevčah in iz steklarne v Hrastniku, potem kakih 30 delavcev z Dunaja; ti opravljajo to delo, mej tem ko jih domačini od strani pisano gledajo. Oglejmo si še nekoliko nasledke Štrajka. Da ima vsako podjetje, katerega delavci štrajkajo, već ali manj škode in izgube, o tem ni dvoma. Ta škoda je pa pri rudnikih tem večja, ker se vsled tega, da se v jamah več ali manj časa ne dela, rudnik s tem oškoduje, da ga voda zalije, ali da se na jednem ah drugem mestu rovi vdeio, ali da se zbok po-mankljivega zračenja v rudniku napravijo strupeni pliui itd , tako da mora dotični lastnik precej denarja izdati, predno je rudnik zopet v postavno propisanom stanu. Štrajkujoči delavci, kateri si ravno s štrajkom mislijo zboljšati svoj materijalni položaj, ne dobe za časa štrajka nikakeršnega plačila in navadno niso tudi po štrajku nič na boljem, akoravno se njihovim zahtevam in terjatvam navidezno nekoliko privoli. Da govorimo osobito o Zagorskih rudarjih in druzih delavcih, službujočih pri rudniku, moramo poudarjati, da je bila velika večina proti štrajku in da bi se najmanj dve tretjini od njih raje danes kot jutri poprijeli dela. Pouprašaš pa tega ali dru-zega delavca: „Zakaj pa ne delaš?", odgovoril ti bode skoraj gotovo: „ Jaz bi rad, ako bi tudi drugi, ali prvi nečem biti, ker se druzih bojim". Kolovodje štrajka in njih agitatorji znali so si pridobiti nekoliko sicer jako priprostih, vender pri svojih sudrug i h uplivnih delavcev, katere bo a svojimi utopijskimi obljubami tako omamili, da ne vedo ločiti črno od belega. Le-ti so tudi v svoji zapeljanosti, da ne rečem v svoji naivni neumnosti, navadno največji hujskači. Ako pride kateremu popisanih delavcev kaka brošurica v roke, v kateri je govor o zboljšanji delavskega stanu, ali se razpravljajo Bocijalistična uprašanja sploh, tedaj zbere dotičnik nekoliko delavcev ter jim jako učeno pripoveduje: „Glejte, tu sem dobil zopet nove postave, katere so od tam in tam prišle, ali naš geverk jih neče ven dati in nas zmiraj zatira". Ti ljudje zmatrajo sploh vsako brošurico, katere vsebina njih težnjam ugaja, za postavo in slepijo ž njo aebe in svoje nevedne Bodruge. Ko se skrivaj priklati k njim kak socijaliBtični agitator, navadno kak popolnoma prbptdgl j in Sesfcfadth foltbdelski pomočnik, sprejmo ga1 ti deleči na kakem »kritem kraju s spoštovanjem, kakor kakega većega dostojanstvenika, ga dobro pogoste ter požirajo njegove omanljive in proti gospodarjem hujalkajoče govore z največo paznostjo, razumejo, seveda o vsem jako malo ali pa nič. Naposled zložijo mu navadno že nekaj denarja, da lahko odpotuje tje od koder je prišel, ali pa kam drugam, ter se pri litru vina v pest smeje priprostosti in lahkovarnosti rudarjev. Strajkujoči delavci so po domačih in tujih hujskačih do cela zbegani, tako da ne vedo, bi se li poprijeti dela ali ne. Veliko je tacih mej njimi, da se človeku smilijo, ker že sedaj nimajo skoraj nič jesti in morajo s svojimi, navadno mnogoštevilnimi družinami stradati. Kaj pa bode še le, ako štrajk, kakor je videti, še ne bodo kmalu končan? Sicer se jim vedno obljubuje podpora od nekega društva, katero ima pod imenom „Arbeiter - Fortbilduugs Rechtsscbutz und Unteisttitzungsverein" svoj sedež v Gradcu; do sedaj pa te podpore, — mogoče da izvzemši nekaj agitatorjev, — Še nihče ni dobil. Omenjeno društvu in njega agitatorji pouzročili bo ponajveč tudi štrajk; tudi začetkoma omenjeni kongres sklicalo je to društvo. Poskušaš pa govoriti s štraj-kajočimi delavci pametno besedo ter jih prepričati, da je vse, kar jim socialistični agitatorji pripovedujejo, in kar je v brošuricah, katere oni razna-šajo, tiskanega, sama obmana, tedaj ti zmajejo z ramami iu te molče zapuste. — Za danes zadoščaj to, prihodnjič kaj več! Domače stvari. — (Deželni zbori) snidejo se navzlic nasprotnim trditvam nekaterih listov baje gotovo 5. fe-bruvarja, kakor Brno že naznanili. Zasedanje trajalo bode Štiri tedne. — (Za državne uradnike.) Poslanec Ljubljanskega mesta g. J. K u 3 a r stavil je v predvčerajšnji seji državnega zbora predlog glede dovoljenje draginjskib priklad za državne uradnike v Ljubljani. Predlog Kušarjev podpisali so vsi slovenski poslanci. Kakor ae poroča z Dunaja, odločila je vlada za take draginjske priklale za vse državne uradnike skupno vsoto štirih milijonov goldinarjev. — (Iz deželnega šolskega sveta.) V svoji zadnji seji izrekel je c. kr. deželni šolski svet kranjski profesorjema realke gosp. Francu Levcu in Viljelmu Vossu v Ljubljani in gimua-zljalnemu profesorju gosp. Ivanu Vrbovcu v Novem mestu svoje priznanje za njih literarno delavnost. — (Osobne vesti.) Okrajni sodnik gosp. Mihael Gabrielčič premeščen je s Podgrada v Ajdovščino, adjunkt pri okrožnem sodišč v Gorici gosp. Matija Rutar pa je imenovan okrajnim sodnikom v Podgradu. — Gospodična Ana Vičič, rojena Ljubljančanka, ki je z odliko naredila izpite za strokovno učiteljico, imenovana je kot taka za matematično-tehnično skupino na c. kr. ljudski in meščanski dekliški šoli v Trstu. — (Nov kanonik.) Njega V. cesar podelil je pri stolni cerkvi Ljubljanski izpraznjeni Schiffer-Bteinov kanonikat č. g. Ivanu Sušniku, župniku v Selcah. — (Slovensko-nemSki) slovar (Wolfov) se nam obeta. Redakcija je s pregledovanjem in konečuim urejevanjem gotova in slovar se začno lahko koj tiskati. To monumentalno in za slovensko slovstvo uprav epohalno delo obsezalo bode okoli 80.000 besedij. (Grimmov slovar obsega 229.700 besedij, popoln italijansk slovar nad 300.000 Schakespeare je s 15.000 besedmi obrisal celi svet, Milton pa je rabil 8.000 raznih besedij.) — (Miklošičeva podoba.) Kakor poroča „SUdst. Post", izdelal je slovenski slikar g. Fe-konja, ki na Graški akademiji dovršuje svoje studije, sliko pokojnega Miklošiča, ki je posneta po naravi v zadnjem letu življenja slavnega slavista. Podoba je prav srečno uspela in jo je kupilo vodstvo kranjskega deželnega muzeja, da jo uvrsti mej druge slike slavnih mož, ki se že nahajajo v muzeju. — (O našem rojaku g. J. Trtniku) smo dobili obširneje poročilo z Dunaja, kateremu posnamemo, da je bil njegov nastop v koncertu svojega učitelja Mancla jako časten, kar smo že poročali na kratko. „Wiener Tagblatt" pravi, da je g. Trtnik vzbujal pozornost b svojim upravo fenomenalnim glasom, s katerim seveda še ravna z elementarno močjo. Od svojega izbornega učitelja, ki je velik umetnik v prednaSanji, bode se gotovo naučil mnogo one umetnosti lepega pelja, ki je postala tako redka. Razni glasbeniki izrekli so se prav laskavo o glasu g. Trtnika in mu čestitali. — (Predavanjev muzejskem društvu.) Sinoči je predaval prof. VVallner o brambenih silah slovenskih dežel v začetkn avstrijske nasledstvene vojne. Vlada je sklicala 6. septembra 1741 notranje-avstrijsko obrambeno komisijo v Gradec, katera naj bi organizovala deželno brarobo in zavarovala mejne prehode. Ali dežele so bile tega mnenja, naj vsaka sama za svoje varstvo skrbi. Le ko so bo Štajerci in Korošci posebej obrnili do Kranjcev za pomoč, tedaj so se spomnili ti Btarega tovarištva iz časov turških vojen in obećali za tri mesece vojni prispevek po 3O0O gld , ali o posiljatvi vojakov neso hoteli nič slišati, češ, da bi bilo nevarno kmetom orožje v roko dati. L. 1742. približavalo se je špansko napoljsko brodovje avstrijski obali, ki je bila Bkoro popolnoma brez obrambe. Tržaški poglavar grof Herberstein je predlagal vladi, naj se ustanovi mala bojna ilotila in naj se obala utrdi. Primorske dežele so imele že od davna dobro urejeno deželno brambo, takoimenovano „cernido" (Črna vojska ?) . Istra in hrvaško primorje je imelo 4 stot-nije brambovcev (Devin, Trst, avstrijska Istra, ki je tedaj h Kranjskemu spadala, in hrvaško primorje), in ravno toliko tudi sedanje Goriško (Tolminci, Goričani, Kraševci iu Gradiščani; poslednja grofinja se je Se vedno razločevala od goriške). Vsaka stotnija štela je 200—500 mož od 16—60 let starih, ki so bile razdeljene na desetnije od 20—30 mož. Desetniki so jih morali ob nedeljah in praznikih v orožji vaditi, častniki pa so te vaje nadzirali. Goričani so bili pri volji te brambovce vladi na razpolaganje dati, drugače pa neso boteli nič slišati o kakem drugem prispevku. Ko je vlada v drugi polovici 1. 1742 nameravala ekspedicijo na Napolitansko, spravilu je skupaj 8 ladij z 200 možmi in ta Ilotila je prvikrat zaplula 2. avgusta 1742 ter se združila z angleško ter odplulo z njo pred Genovo (Pravo bojno brodovje pa je ustanovila Avstrija še le i. 1797, potem ko je bila dobila beneški arzenal v svojo last.) — To velezanimivo predavanje je zopet i ckiizaio, da so imele slovenske dežele še do 1. 1747 svojo skupno vlado v Gradcu in da so si v slučaji nevarnosti rade pomagale jedna drugi. Gosp. profesorju je mnogobrojno občinstvo živahno ploskalo. — (Vreme.) Star pregovor, da zima ne prizanese, na katerega smo že skoro pozabili, ko se tako dolgo ni prikazala, bode se menda le obistini?. Snega imamo že precej obilo in še vedno naletuje po malem. Mraz sicer še ni preveč hud, a tudi tega menda ne bode manjkalo pri toliki obilici snega. Ako bode strajk rudarjev torej še trajal nadalje, utegnemo imeti prav prijetno zimo. — („Slovensko bralno društvo v K ran j i") priredi v nedeljo dne 17. januvarja 1892. 1. v svojih prostorih plesni venček. Začetek ob 8. uri zvečer. Pri plenu bode svirala godba na godala iz Reke. Ustcpnina za ude 30 kr., za ne-ude 50 kr. — (Mengiško bralno društvo) je imelo v 6. dan tega meseca svoj občni zbor. Navzočnih je bilo mnogo društvenikov in nedruštveuikov. Društvo lansko leto ni uspevalo, ker le ni moglo dobiti primernega prostora za gledališko igro, ko ni manjkalo igralcev in igralk, iu ker ni imelo pevo-vodjo, odkar je odšel nadučitelj g. Anton Javoršek, za naše društvo mnogozaslužni mož, iz Mengiša v Šiško pri Ljubljani in zaradi nekaterih nedostatkov pri plačevanji udnine. Pevovodjo, hvala Bogu, dobili smo letos. Kamniška čitalnica je podarila društvu krasno sliko Valentina Vodnika. To bodi „bralnemu društvu" znamenje dobrega duha, ki čuje nad njim. Odbor se je tako-Ie sestavil: Ručigaj Jernej, predsednik; Sirec Peter, njegov namestnik; Kotnik Franc, blagajnik; Flerin Jože, njegov namestnik; Le t nar Lovre, pevovodja; Vrhovnik Jernej, odbornik; Kos Mihael, tajnik. Društvo ima zdaj sedem časnikov, ne uštevši prilog političnima glasiloma. — (Čitalnica v Brežicah) priredi veselico dne 17. januvarja 1892 v prostorih hotela Klembas. I. .Poglavje L, H. in III." Vesela igra v jednem dejanji. II. Petje, prosta zabava in ples. Ustopnina 30 kr. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! Odbor. — (Konfiskacija.) Zadnja številka Pulj-•kega „11 Diritto Oroato" bila je zaplenjena zaradi treh člavkov o slovanski cerkvi Cirilo-Meto-dijski, o poslednji okrožnici škofa Flappa in o lati-nizatorskih poskusih. Ker so ti trije Članki zavzemali skoro ves list, kakor se nam poroča iz Pulja, ni moglo uredništvo prirediti druge izdaje in nas prosi, da to naznanimo. — (.Slovansko pevsko društvo" v Trstu) priredi v nedeljo dne 17. januvarja v re-dutni dvorani „Politeama Roasetti" koncert, pri katerem {sodelujejo blagovoljno: gospa Glaser-Dabrowskat gospa StrasSer-Ćechova, gospod SI. Žurek, gospod Novotnj in slavni tamburaški zbor. ZiČetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. V. Orožen: „S'ovo od lastovke**, zbor. 2. J. Mačak: „DoraaČi glasovi", venec slovenskih narodnih pesni, udara tamburaški zbor. 3. J. Wieniawski: „Valse de koncert", igra ua klaviru gospa Glaser-Dabrowaka. 4. a) Fr. Schubert: „Moj dom', b) J. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", c) Gounod: „Spomladna pesem", poje gospa Strasser-Ćechova, spremlja gospod Novoto^. 5. Ch. de Beriot: „VII, Concert", igra na gosli gosp. SI. Žurek in spremlja na klaviru gospa Glaser-Dabrowska. 6. A. Nedvčl: „Pevčeva molitev", zbor. 7. Gj. Eiseohuths .Mazurka", udara tamburaški zbor. 8. A. Jiiger: .Valček", poje gospa Strasser-Čechova, spremlja gospod Novotuv. 9. A. Nedvčl: .Dekletu", zbor. Zbore vodi društveni pevovodja g. dr. K. Glaser. — (Kuga na gobcu in na parkljih) je po zadnjih poročilih razširjena v okrajih: S t. Mohor, Spi t al in Št. Vid na Koroškem; P ulj iu Poreč v Istri; Bruck o. M., Feldbach, Grbbming, Maribor, Ptuj na Štajerskem. Jako razširjena je še na Hrvatskem, posebno v županijah : Zagreb, Križ-Belovar, Virovitica, Požega, Mo-druš-Reka, Varaždin in iS r eni. Danes „Jour"fixe". jI Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. januvarja. Pred nmogobroj-nimi poslušalci, mej katerimi je bilo več državnih poslancev, predaval vseučiliski profesor K. Menger o valutnem uprašanji ter zagovarjal upeljavo avstrijske zlate vrednote. Av-stro-Ogerska ima malo srebra v cirkulaciji in bodo težave manje nego pri druzih državah. Od 220 milijonov cirkulujočih srebrnih goldinarjev bode treba 160 milijonov za vzdrža-vanje prometa. Predavanje se je živahno odobravalo. Peterburgf 13. januvarja. Vlada prepovedala uvažanje raznih nemških pridelkov, mej njimi tudi sladnega ekstrakta. Peterburg 13. januvarja. Upravo vseh ruskih zasebnih železnic bode baje prevzel predsednik državnih železnic. Pariz 13. januvarja. Carinska konvencija mej Francijo iu Švedsko in Norveško podpisala se je ter so je deloma podaljšala že obstoječa trgovinska pogodba. Berolin 14. januvarja. Deželni zbor pruski odprl Caprivi. Prestolni govor ne omenja odnošajev proti inozemstvu. London 14. januvarja. Vojvoda Clarence, sin princa Waleskega, umrl. Razne vesti. * (D a 1 m a t i n s k e 1 u k e.) V uovejšem času, od kar vino tako dobro uspeva v Dalmaciji, postala je najvažnejša luka te dežele v Spletu. L. 1885. prekašala jo je Zadarska luka, sedaj pa je Spletaka prva. Tekom I. 1890 priplulo je v Spletsko luko 2821 ladij z 512.463 tonami, v Zadarsko 1735 ladij z 387.128 tonami in v Šibeniško 1285 ladij z 247 630 tonami. — Izpeljalo se je istega leta iz Šibeniške luke 252 430 meter centov, iz Spletske 137 569 m. centov in iz Zadarske le 22 666 m.-centov. Poleg teh treh luk imajo le še luke v GruŽu-Dubrovniku, Opuznu-Metkoviču in v Kotoru večo važnost, vse druge dalmatiuske luke pa uvažajo le polovico, a izvažajo samo tretjino vsega prometnega blaga. '"(Ljudska štetev na Francoskem) pokazala je, da se je prebivalstvo pomnožilo nanio v 32 departementih, v 55 pa se je zmuuišalo. * (Električno gorsko železnico) nameravajo zgraditi na Predarlberskem iz Bludeuca v Schruus. Potrebno elektriciteto botd pridobiti po zgradbi posebnega kanala, ki bode imel dovolj vodne moči. Ob jednem uporabila se bode elektriciteta tudi za razsvetljavo. Mesto Montafon bode menda dalo potrebno ozemlje za železnico in za kanal in tako se bode ta železnica začela kmalu graditi. Listnica uredništva: Nekaterim dopisnikom, ki ao poslali dupine brez podpisa, bodi v znanje, da se na anomimne dopiso ne oziramo, njih trud je torej prav zastonj. Gosp. J. L. v V. T. pri O. Na VaSe upraSanje odgovarjamo, da je za omenjeno potovanje potreben potni list, ki mora biti tudi vidiran pri najbližjem konzulu dotične državo, drugače ni veljaven. Oosp. J. B. Cucurbitarius. Vašo željo naznanili na merodaj nem mestu. Blago volite nekoliko potrpeti za odgovor. Bf Anatherinova nstna voda in zobni prašek s obrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode volja 40 kr.; jodna Skatlja sobnega praska 'Jo kr.; IS steklenic 4 gld.; Vi Bkatelj samo S Kld. (81 — 16!)) Lekarna Piccoil, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju znesku. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. ! b i Gd •<—* eo r-t 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 730 a m. 7282 mi. 726 2 mm. — G-4"C —3-4°C —8-8*0 bI. svz.! obl. si. svz.i obl. si. svz. obl. 1 12 00 mm. snega. slatina (3) se priporoča proti (1117) W liripi- ~M ■ if*»H4 „LJUBLJANSKI IW «to31 za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. l,oterljne n recite 1,1. januvarja. V Pragi: 90, 4, 3G, 25, 70. Tlljcl: 13. januvurja. Pri HmIIoi: Schwarz, Luiss, Kitschcl, Pollak z Dunaja. — Stevdler iz (Jradca. — Dr. Thoniau, pl. Montal-mar, Wolf, Bori iz Kočevja. — Ma.vimovitsch iz Zagreba. — Wottawa iz Maribora. - Altman iz I'nI j ji.J Pri Nlonu: S jut I. liramter, Scbipp, Maver iz Gradca. — Kern iz Trata. — Weiss, VVachsler, Passuiosia t Dunaja. — Pogačnik iz Cirknice. — Kastner in Celovca. — Jerse iz Dobovca. Pri jniaem koloilvoru : Cimadon, \Vassorman iz Trsta. — Goljevšček iz Gorice. — Atzl iz Gorice. Pri m\utrl|Mkem eeaHrju: Marti, Pire iz Krope. Trzne cene v IJultl j;ii;i dne 18. januvarja t. 1. irl. lir rl- kr. Psonica, bkti. . . . 1 8 76 Speh povoje D, kgr. . r>2 Kež, , . . li Hi) Surovo mas! O. Tt i — 70 Ječmen, , . 4 3* Jajce, jed u o II— 0 'OB, , . . . 8 1 IS Mleko, liter — H Ajda, , . . .6 4« Govejo meso, ki^r. Proso, „ . , •l 87 Telečje — 58 rkortiza, , . . . r> io Svinjsko — So Krompir, , . . . 3 5C Kostruiiovo w 9 — 40 Leča, „ . . . 11 - Pitanec . — 50 Grah, , . . . 10 - Golob . . .... — L><) Fiiol, , . . .: 8 - Seno, KM) k Ho . . . 1 77 MjisIo, kgr. . — S2 Slama, „ »i • ■ • 2 14 Mabt, , — 61 Drva trda, 4 r")uietx. 7 — Špeli tri sen n ■ 1—|bo „ m«' lik 'i. 4 1 5' — Srednja temperatura — 4'3\ za 1*7* pod normalom. ID-uLrLaJslcsi borza dno 14. januvarja t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9365 — gld. 93-60 Srebrna renta....., 9315 — „ 93'05 Zlata renta......„ 110-85 — B 11075 5°/0 marčna renta . . . „ 10305 — „ 10305 Akcije narodne banke . . « 1030"— — „ 1033'— Kreditne akcije .... . 293-— — „ 292-50 London......., 117 90 — n 117-80 Srebro......., — •— — „ —'— Napol........, 935»/, — „ 934»/. C. kr. cekini.....„ 558 — n 558 Nemške marke .... , R7-90 — „ 5790 4*/i državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 136 gld. — kr. Državno srečke iz 1, 1864 . . 100 „ 181 „ 75 „ Ogerska zlata renta 4%.......106 , 95 „ Ogerska papirna renta 5°/0......102 „ 05 , Dunava reg. srečke 5% ... 100 gld. 122 „ 4J5 „ Zemlj. obč. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi . . 115 „ — n Kreditne srečke......100 gld. 183 B 75 , Rudolfove srečke. .... 10 „ VO , 60 , Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 „ 158 , 76 , Tramway-draSt. vel j. 170 gld. a. v..... 235 „ — „ Mlin in žaga z desetimi kamni, kateremu nikdar ne primanjkuje vode, se da v najem ali pa se proda. Slovenskega (44-1) Več pove iz prijaznosti upravništvo Naroda". Vsakovrstni les, drva in oglje prodaja po zelo nizki ceni ter priporoča posebno kovačem iu ključarjem dobro oglje za kurivo FRAN LAJOVIG trgovec z lesom, ogljem, drvmi in gostilničar „Pri Gorišku" (46—1) v Izubijani, Floi-ijuiitike ulice St. SS. MAG GI EVA ■Abela CA Juho (20—2) Ravnokar došla: pri Karolu C. Holmerju v Izubijani. Lepo meblovana so"ba v Ntudentovakln Ulicah, z razgledom na Valvuaor-Jev trg, daje ae takoj v najem. — Več v Studen-tovMktli ulicah nt. 2, II. nadstropje, ali pa pri uprav-niltvu „Slovenskoga Naroda". (16—3) Uradnik slovenskega in nemškega jezika vešč in v vseh pisarniških strokah izurjen, vsprejme se tako] pod ugodnimi pogoji v pisarnico. — Kje? pove upravništvo „Sloveuskega Naroda". (29—2) Poštna in brzojavna upraviteljica (43-1) išče službe. Katica Vllhar, Nova Oslica, posta lđr11a. vsprejme se takoj za neko drnftko pisarnico. Dotičnik mora biti nemškega ln slovenskega jezika v besedi Iu v pisavi popolnoma zmožen in mora imeti izurjeno, lahko čitljivo pisavo. Daljni pogoji no; 1'rošnik mora biti sposoben in hiter delavec, ntioniadtiževane preteklosti brez dolgov, iteozenjei in popolnoma zdrav. Za slučaj posebne porabiiOHti in izbornoga službovanja ima dotičnik upanje, da bode nastavljen definitivno s pravico do pokojnine. — Prošnje, pisane nemški Iu slovenski, s pridejaniiu prepisom spričeval, poslati je pod črkama ,,0. J. Ei. 1.871" v 4*r:i«lee* poste reatante. 1.45—1) Išče se izurjen kovač za kovanje konj in v Oz, naj bolj Se ako je dotičnik tudi ilvlnosdravnlk, da bi vzel v najem na dobrem mestu ležečo kovaeuleo b vao pripravo. — Ponudbe naj ae poflljejo na posestnico I^ucifo NrAon na Lokah, pošta Zagorje, pri Liliji. 1.8—3) Št. 1002 o. S. s. {g6_2) Oddaja gradbe. ■Dne wm. januvarja 1892. 1. popoludne ob 2. uri vršila se bode pri O* IVI« v Polfi ziilževalna drab a, zadevajoča gradbo razširjenja šole. Skupni troški proračuna znašajo 5495 gld. 91 kr. Obrisi, proračuni in stavbeni pogoji so pri podpisanem uradu v pregled razpoloženi. C. kr. okrajni šolski svet Ljubljanske okolico dne 10. januvarja 1892. [ Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (937 8) šivalnih strojev. 1 Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so I frankovano iu brezplačno, šFI DITMAR-SVETILKE ^ najbogatejša zaloga za vse potrebe razsvetljenja, P1*1 primoromn ih v na( ni |><>rail>i petroleja tiajvcic'j«, KVCitiliiost. |^»" Palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč, MIZNE SVETILKE STENSKE SVETILKE VISEČE SVETILKE LESTENCI LAMPICE SVETILNE STOLPNE SVETILKE b Šipkastim okriljem in SVETILKE S STOJALI R. DITMAR, c. kr. privilegovana TOVARNA SVETILK na DDNAJI, 3 1. Ditmar-jece svetilke ima v safof/i vsaka boljku trgovina s svetilkami* (85;--14) I l/.dujalelj iu odgovorni urednik: Jmiip No lli. Laetuiua io tisk „Narodne Tiskarue W3B