EUCLID,OHIO 33
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V ОШЈи ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
as
VOL. ХХХП. — LETO ХХХП.
Novi grobovi
MARY VIDRICK
V soboto zjutraj ob 11.30 uri je umrla Mary Vidrick, rojena Slana, ki se je nahajala zadnjih 11 dni v bolniškem zavodu The Laurels. Stanovala je na 971 Evangeline Rd. Doma je bila iz vasi Velika Gora, odkoder je prišla v Ameriko pred 49 leti.
Tu zapušča štiri sinove: John, Prank, Anthony in Stanley, vnukinjo Rosemary, tri brate: Anthony, John in Joseph ter sestro Mrs. Johanno Menart. Soprog John je umrl leta 1937. Pogreb se bo vršil v tbrek zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla
na Cahrdon Rd.
*
MATT HENRY'KVATERNIK
Snoči ob 8.45 uri je umrl na svojem domu Matt Henry Kva-...ternik, stanujoč na 1196 E, 74 St. Bil je samski ter je bil rojen v Clevelandu. Delal je kot "coremaker" pri Nickel Plate Foundry Co. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 HBZ.
Tu zapušča mater Katarino Kvaternik, rojeno Majetić, šest sestra: Mrs. Catherine Staidu-har, Mrs. Mary Yurkovich, Mrs. Anna Spolarich, Mrs. Sophia Froning, Rose in FranceS;^ nega-ke in nečakinje. Pogreb se bo , Vršil v sredo zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla in
nato na pokopališče Calvary.
*
ADOLPH MACEROL
Pokojni Adolph Macerol, čigar pogreb se je vršil danes zjutraj, je bil član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ in društva "Anton Slomšek," št. 16 SDZ, pri kateremu je bil blagajnik 15 let.
equality
VISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 6, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 110
Anglija ima v Afriki taborišča za prisilno delo
GDYNIA, Poljska, 5. junija— Poljaki, ki so se včeraj vrnili po Več letni odsotnosti v svojo domovino, so izjavili, da so angleške oblasti ustanovile v vzhodni Afriki (v Ugandu) taborišča za prisilno delo.
Predstavnik poljskih povratnikov, katere je vojna pognala v tuje dežele, je izjavil, da se v angleškem taborišču Kodra v Ugandi, nahaja še vedno 3,000 Poljakov, katerim angleške oblasti kot razmeščenim osebam onemogočajo vrnitev v domovino.
V zvezi z obtožbami vračajo-cih se Poljakov je v Londonu neki predstavnik angleškega urada za kolonije izjavil, da so obtožbe brez osnove. Dejal je, da angleške oblasti vzdržujejo omenjeno taborišče za Mednarodno organizacijo za begunce, ki da inia v taborišču svoje predstav-nike. Pristavil je, da ni bilo nobenih pritožb s strani Poljakov, ki se nahajajo v taborišču.
MNOGI (ESKI DUHOVNIKI JO LOJALNI SVOJI NOVI VLADI
PRAGA, 3. junija—Rimsko katoliški duhovnik Jožef Lukacovic je danes, prezirajoč ukaze praškega nadškofa Jožefa Berana, pozval češkoslovaško duhovščino, naj podpre sedanjo češkoslovaško vlado.
Lukacovic je napisal članek
za glasilo katoliške ljudske stranke "Lidova Demokracija",
čeprav je Beran zagrozil z izobčenjem vsakemu katoličanu, ki bi si drznil prispevati članke za ta časopis. V uredniškem članku je Rev. Lukacovic med ostalim izjavil:
"Oni, ki korakajo vštric s progresom, delajo pametno.
One, ki se progresu zoperstav-Ijajo, bo prej ko slej zbrisal plaz."
Nadškof Beran je obsodil glasilo Ljudske stranke in zanikal pravico stranki, da se nazivi je katoliška. Rev. Lukacovica pa je že lani suspendiral, ker je prezrl ukaze češkoslovaških škofov, sprejel nominacijo ob priliki volitev maja meseca ter bil imenovan za slovaškega poverjenika. za javna dela.
V zvezi z zaostrenim sporom med državo in praškim nadškofom, ki kljubuje vladnim reformam, posebno ločitvi, cerkve od države, je med češkoslovaškimi katoličani prišlo do razkola.
Medtem ko ena skupina lojalno BIVŠI REPUBLIKANSKI sodeluje z vlado, druga skupina AMBASADOR ŠPANIJE pod vodstvom Berana vodi čez- UMRL V NEW YORKU dalje hujšo opozicijo proti vladi.
Še druga bomba za gen. Franca
BARCELONA, 4. junija—Policija je danes podvzela stroge mere, da bi ulovila "teroriste," ki so podtaknili že drugo bombo za fašističnega diktatorja Franca.
Franco je dospel v Barcelono preteklo sredo. Takoj po njegovem prihodu je eksplodirala prva bomba v kleti policijskega glavnega stana. Druga bomba pa je eksplodirala v kapeli barcelonske katedrale.
Očitno je, da sta oba poskusa atentata na fašističnega diktatorja delo španskih republikancev, ki so zadnje čase postali bolj aktivni. Nedavno so republikanci z bombami poškodovali poslopja konzulatov štirih juž-no-ameriških držav, ki so pri organizaciji Združenih narodov glasovale, da se omili resolucijo proti Francovemu režimu.
Mnogi duhovniki razumejo državljanske obv%e
Časopis "Gazeta", ki ga češkoslovaška: Vlada tiska za koto-liško duhovščino, je danes pohvalil škofa Čeških Budejovic Jirsika, kot primer "vzornega rodoljuba, duhovnika in predstavnika cerkve."
Jirsek je prvi češkoslovaški škof, katerega je glasilo pohvalilo, odkar je na nedavnih konferencah škofov večina podprla praškega nadškofa Berana.
"Mnogi duhovniki," pravi Gazeta, "že razumejo obveze, ki jih imajo ne samo kot duhovniki, ampak tudi kot državljani. Če živimo v državi in od nje prejemamo podporo, moramo napram njej imeti tudi ugodno stališče."
PAUL ROBESON BO NASTOPIL V MOSKVI
MOSKVA, 5. junija —Moskovski radio je danes naznanil, da je svetovno znani ameriški Dariton Paul Robeson dospel v \Ioskvo ni sicer na povabilo sovjetskega društva za kulturne odnošaje z zunanjimi državami. Robeson bo nastopil ob priliki Puškinove proslave v Moskvi, nakar se bo podal na gostovanje v komunistično Kitajsko.
Seja in strelske vaje
Članom-lovcem St. Clair Rifle and Hunting kluba se sporoča, da se bo vršila v sredo popoldne ob treh seja na Močilnikarjevi farmi, nakar se bo po seji zabelo s strelskimi vajami. Vabi Se lovce na udeležbo.
ve-
Progresivna stranka Oh! j a zbira podpise
Progresivna stranka Ohia je v soboto podvzela prve korake, da se jo postavi na glasovnico pri volitvah prihodnje leto Stranka je položila $271 za 20,-
000	peticijskih pol, na katerih bo morala zbrati 452,743
1	javnih podpisov.
Predsednik ohijske Progresivne stranke Hugh LeLacy je po zval prostovoljce, naj začnejo zbirati podpise.
Progresivna stranka Henry Wallace ni nikoli bila na glasovnici v Ohiju. Volilci so lahko volili le za 25 elektorjev označenih za Wallacea. Vsled tega zapletenega sistema volitev je bilo v Ohiju razveljavljenih okrog 30 tisoč glasovnic za Wallacea.
NEW YORK, 3. junija. — Včeraj je bil pokopan bivši ambasador jrepubUkanske Španije v Washingtonu dr. Fernando de los Rios.
Pogrebni obredi za bivšega ambasadorja so bili skromni, toda prisotnih je bila večje število bivših republikanskih uradnikov, ministrov in političnih voditeljev. Čeprav pogreb ni bil verski, je med prisotnimi bil tudi dolgoletni prijatelj Riosa Rev. Leocadio Lobo, ki je skupaj z njim odšel v begunstvo po zmagi fašističnega diktatorja BVan-ca.
Od ostalih španskih republikancev so se pogreba udeležili zadnji predsednik republike Juan Negrin, zadnji zunanji minister Julio Alvarez del Vayo, bivši republikanski zastopnik vojnega ministra gen, Jose Asensio itd.
FAŠISTIČNI RADIO NAPADA MRS. ROOSEVELT
WASHINGTON, 3. junija, — Madridski radio je včeraj napadel Mrs. Rossevelt, češ, da "je diktator ameriške zunanje politike."
Radio postaja fašistične Španije je napadla Mrs. Roosevelt radi njenega nasprotovanja fašističnemu režimu generala Franca, ki je zadnje* čase doživel dva večja poraza. Radio Madrid pravi, da je Mrs. Roosevelt vplivala na državnega tajnika Deana Achesona, da je javno obsodil fašistično diktaturo generala Franca.
ROOSEVELTOV SIN SE NAHAJA V IZRAELU
TEL AVIV, 4. junija. — Franklin D. Roosevelt, najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelta, ki je nedavno zma gal pri izrednih volitvah za kongres v New Yorku, je danes dospel v Izrael, kjer bo gost predsednika C h a i m a Weizmana Roosevelt je izjavil, da se bo v židovski državi mudil do 13. junija. Časnikarjem je med ostalim, rekel, da ne namerava kandidirati pri prihodnjih volitvah za predsednika Zedinjenih držav ali pa guvernerja New Yorka,
N
štirinajst jetnikov zbežalo iz zapora
Policija je ulovila 11 jetnikov; trije se še vedno uspešno skrivajo
CADIZ, O., 5. junija—Dva policaja in trije ciyilci so danes v neke mmočvirju v bližini Union-vale ulovili še tri jetnike, ki so v petek zbežali iz jetnišnice Moundsvillea, W. Va. Osmorico pa je policija ulovila že v soboto. Na svobodi nahajajo še trije jetniki, ki se uspešno skrivajo.
Skupina štirinajstih jetnikov, ki so vsi bili obsojeni na dolge zaporne kazni, je inseenirala drzen pobeg iz državnp jetnišnice v petek popoldne. Pobegli jetniki so v manjših skupinah skušali zbežali v Ohio, nekateri z ukradenim avtom, drugi z motornim čolnom. Policija pa je takoj blokirala vse ceste v Ohiju, Pennsylvaniji in West Vir-giniji.
Kratko po begu je policija našla razbiti in zapuščeni avto, s katerim je bežala ena od skupin. Zgodaj v soboto pa so prvi jetniki padli v roke cestnih patrulj in sicer najprej dva, potem štirje in končno še dva.
Trije jetniki, ki so bili ulovljeni danes, so se predali, ko je policija enega od njih ranila. Ulovljeni so bili po zaslugi neke žene, ki lastuje grocerijsko trgovino v mestu Yorku. Eden od pobeglih je namreč prišel v trgovino in kupil kruh in sendviče. Toda njegovo čudno vedenje je vzbudilo sum pri rieSakinji Žene, ki je takoj obvestila policijo.
O zadnji skupini treh jetnikov Ж še vedno ni nobenega sledu.
Eisler o vojnih hujskačih v Ameriki
BERLIN, 3. junija. — Nemški komunist Gerhart Eisler je danes na časnikarski konferenci izjavil, da je Trumanova administracija odgovorna za sedanje proti-komunistične čute v Zedin jenih državah.
Eisler, ki je nedavno zbežal iz Zedin jenih držav, je rekel, da se je "rdeča histerija" začela v Ameriki takoj po smrti predsednika Roosevelta.
"Do Rooseveltove smrti nisem imel niti najmanjših težav ameriškimi oblastmi," je rekel Eisler.
Nemški komunist je obtožil katoliško cerkev in nekatere ekonomske voditelje v Ameriki, da želijo vojno proti Rusiji, čeprav večina Američanov vojne ne želi.
"Krogi, ki želijo vojno, so katoliška cerkev, z gornja birokracija strokovnih unij, begunci iz Poljske in Češkoslovaške, nemško-ameriške skupine in nekateri ekonomski voditelji," je dejal Eisler.
Eisler bo kmalu nastopil svojo novo službo kot profesor socialne vede na univerzi Leipziga.
Belgrajski tisk o sovjetski noti
BEOGRAD, 5. junija — Beograjski časopisi so včeraj na prvi strani objavili izjavo jugoslovanske Komunistične stranke, ki je nekakšen odgovor na noto sovjetske vlade, s katero so bili ostro zavrženi protesti jugoslovanske vlade v zvezi z aktivnostmi proti-Titovih jugoslovanskih skupin v deželah Kominforme.
Vsvoji izjavi Centralni odbor jugoslovanske Komunisti čne stranke pravi, da sovjetska nota želi ustrašiti Jugoslovane, ki pa da se ne "dajo tako lahko ustrašiti." Izjava dalje obtožuje sovjetsko vlado, da v tisku in radiju dopoveduje svojim državljanom, da bi ne smelo biti ekonomskih ali pa kakršnih koli drugih diskriminacij napram malim državam, da pa v praksi to izgleda drugače. Centralni odbor zagotavlja, da je edini zločin Jugoslovanov bil, ker niso hoteli pristati na neenakopravne odnošaje med državami in strankami in da je sovjetska vlada obsodila Jugoslovane, ker so vztrajali pri pravici, da bi v komunističnem svetu bili enakopravni.
Centralni odbor je v izjavi obtožil sovjetsko vlado, da se vmešava v notranje zadeve Jugoslavije, da ustanavlja vohunske krožke, dnevno pozivlje potom radia in tiska Jugoslovane na upor proti Titu, spodbuja delavce na sabotažo in jugoslovanske kmete ščuva proti kolektivizaci-ji in obvezam napram vladi.
Zunanji ministri bodo imeli v Parizu tretjo tajno sejo
Acheson je baje svetoval sovjetskemu zunanjemu ministru, naj predloži nove predloge; zapadne sile ne popuščajo
PARIZ, 5. junija—Obveščeni krogi so danes izjavili, da je ameriški državni tajnik Dean Acheson osebno apeliral na sovjetskega zunanjega ministra Andreja Višinskega, naj predloži nove predloge v zvezi s konferenco zunanjih ministrov in tako razbije nastali zastoj.
Acheson se je snoči sestal
Višinskijem na privatnem banketu. Baje ga je ob tej priliki obvestil, do kakšne meje so Ze-dinjene države pripravljene popustiti, da bi prišlo do sporazuma glede vprašanj tikajočih se Nemčije. Glede Nemčije in Berlina zapadne sile ne nameravajo zavreči svoje stališče, pač pa zahtevajo od Sovjetske zveze, naj predloži nove predloge in se vda zahtevam zapadnih sil.
Jutri se bodo zunanji ministri sestali na svoji tretji tajni seji. Pričakuje se, da bo na tej seji Višinski po posvetovanju s svojo vlado obvestil ostale zunanje ministre, če je Sovjetska zveza pripravljena popustiti.
Na tajnih sejah baje ni prišlo do sporazuma
Čeprav ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo o dveh tajnih sejah, nekateri opazovalci menijo, da ni prišlo do nobenega sporazumna. Baje je,glavna
'■Kljub	t)strira odgovCT- wira vprašanje veta pri Zavez-
rom pa izjava zagotavlja, da bo Jugoslavija ostala zvesta Sovjetski zvezi ne glede na vse, kar se dogaja, ker da je Sovjetska zveza glavna sila v mednarodnem demokratičnem gibanju delavstva.
A BOMBA NI DOVOLJ, PRAVI LILIENTHAL
5.
za
EAST LANSING, Mich., junija — Načelnik komisije atomsko energijo David E. Li-lienthal je danes opozoril, da bi bilo zgrešeno verovati v bajko, da atomska bomba lahko samo po sebi zavaruje Ameriko.
NEMIRI V TRSTU
TRST, 2. junija. — Dvanajst oseb je bilo danes težje ran je* nih, ko je okrog 30,000 Italija nov skušalo razbiti volilni shod komunistov.
PREDSEDNIK AMERIŠKE DRUŽBE V BEOGRADU
BOGRAD, 3. junija. — Včeraj je dospel v Beograd predsednik newyorske H. A. Bras-sert and Co. družbe H. A. Bras, sert, ki se bo z jugoslovanskimi predstavniki pogovoril o predlogu jugoslovanske vlade za razširjenje in modernizacijo jugoslovanske jeklene industrije.
Brassert ni hotel govoriti o motivih svojega prihoda v Beograd. Toda dva predstavnika njegove družbe sta se nahajala marca meseca v Jugoslaviji in ob tej priliki je Bressart naznanil, da se Jugoslavija zanima za opremo in nove jeklene tovarne, ki bi jih lahko-njegova družba preskrbela,	' Veruje se, da Jugoslovani želijo zgraditi novo tovarho jekla, da bi zvišali svojo sedanjq produkcijo za 300,000 do, 500,000 ton na leto.
KOMUNISTIČNI VODITELJI ZAPRTI V NEW YORKU
NEW YORK, 5. junija—Federalni sodnik Harold R, Medina je v petek radi preziranja sodni je poslal v ječo tri v New Yorku obtožene komunistične voditelje. Med voditelji, ki so bili zaprti, se nahaja tudi pred sednik ohijske Komunistične stranke Gus Hali.
Urednik Daily Workerja John Gates je bil obsojen na 30 dni zapora, ker ni hotel odgovoriti na vprašanja tikajoča se delovanja Komunistične stranke Organizacijski tajnik Henry Winston in Gus Hall pa sta bila zaprta, ker sta protestirala proti obsodbi svojega tovariša.
Komunistične voditelje so vklenjene odpeljali v federalno jetnišnico.
hiški komandaturi za Berlin. V preteklosti so se štiri okupacijske sile v Berlinu ravnale po načelu soglasnosti, toda zapadne sile bi hotele to načelo zavreči. Sovjetska zveza pa ne popušča, ter bi to pomenilo, da bi pri vseh sklepih glede Berlina bila vedno nadglasovana po treh zapadnih silah.
Nekateri krogi menijo, da bo Sovjetska zveza čakala do samega - konca in da bo predložila nove kompromise šele, ko ne bo nobenega drugega izhoda.
vesti
Himen
Marshall priporoča odobritev Atlantske vojaške pogodbe
WASHINGTON, 5. junija — 3ivši državni tajnik gen. George C, Marshall je danes priporočil, da se takoj odobri Severno-at-lantsko vojaško pogodbo, ker da Evropski obnovitveni načrt (Marshallov plan) ne bo zadostoval, da bi se zajamčilo varnost zapadni Evropi.
Marshall je govoril na banketu, ki je bil prirejen v zvezi z drugo obletnico njegovega govora v Harvard univerzi, ko je priporočil, da Zedinjene države začnejo izvajati obsežni načrt za obnovo zapadne Evrope, Ta načrt je znan kot Marshallov plan.
Skupaj z bivšim državnim tajnikom je nastopil tudi predsednik Truman, ki je pohvalil preteklo delo in zasluge gen. Mar shall, tako za časa vojne kot v povojni dobi.
Marshall je dejal, da je za bodočnost Evrope in sveta nujno potreben čut varnosti.
"Zboljšani ekonomski položaj zejio prispeva k temu cilju, toda z ozirom na današnje razmere to ni dovolj. Atlantski pakt je važen za bodoče korake, ki se jih mora podvzeti za obnovljeno Evropo," je izjavil Marshall.
Mr. in Mrs, Valentine Kuhar, ki sta svoječasno živela s svojo družino v Euclid, O., zadnja leta na v Beech Grove, Ind., sporočata, da se bosta poročila 18. junija njiju hčerka Hildagarde in Mr. William H. Kazen, sin Mr. in Mrs, Martin Kazen, 19530 So, Lake Shore Blvd. Poroka se ba vršila v cerkvi Epiphany, 21000 Lake Shore Blvd,, ob 2:30 uri popoldne.
Nevesta je graduirala iz Butler univerze v Indianapolisu ter je študirala tudi na Western Reserve univerzi, ženin je pa gra-duiral iz Cleveland Trade School of Building. Mlademu paru naše čestitke!
V bolnišnici
V	University bolnišnici se nahaja Mike Jaksetich, ki je prišel sem v s v Г h o zdravljenja iz -Crosby,-Pa. Doma je iz Trebča-ne pri Ilirski Bistrici. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se mu ljubo zdravje povrnilo!
Dramsko društvo Ivan Cankar"
Jutri, v torek zvečer se vrši seja dramskega društva "Ivan Cankar" na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse člane in članice, da se udeleže v polnem številu, ker bo več važnih stvari na dnevnem redu.
Mlad. pev. zbor SDD
Jutri v torek zvečer ob osmih se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se članstvo in starše, da se gotovo udeleže.
Graduira
V	sredo zvečer se bodo vršili graduacijski obredi v Music dvorani, ob kateri priliki bo_ do dobile svoje diplome učen-ke-graduiranke Notre Dame Academy. Med temi bo tudi Miss Jeanne Jurca, hčerka Mrs. Julije Jurca in pokojnega Frank Jurca iz 1169 E. 61 St. Čestitamo!
Na počitniškem potovanju
Na štiri-tedensko potovanje se je podala Miss Doris May Ogrinc, hčerka Mr. in Mrs. Anthony in Louise Ogrinc, 19280 Pasnov Ave. Podala se je v Phoenix, Ariz., ter bo potovala skozi sedem držav. Miss Ogrinc je vnukinja poznanih Mr. in Mrs. Alex Globočnik, 426 E. 160 St. Želimo ji mnogo zabave in razvedrila na potovanju!
USTANOVITELJ NAJVEČJE BANKE SVETA UMRL
SAN MATRO, Cal., 3. junija. — A. P. Giannino, ki je ustanovil največjo banko sveta, Bank of America, je danes umrl v starosti 79 let. Prvotno je ime banke bilo B&nk of Italy. Banka ima $6,000,000,000 kapitala in ima okrog 500 podružnic.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
,-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
BORBA PROTI JETIKI
V	naših časopih je bilo obširno poročano o veliki akciji, ki se je začela koncem lanskega leta v Sloveniji v zvezi z borbo proti tuberkulozi. Ta akcija je cepljenje mladine s tako zvanim cepivom BCG.
Po poročilih iz Slovenije je cepljenje mladine do 25. leta starosti bilo obvezno. Akcijo pa je slovensko zdravstvo podvzelo ob sodelovanju Mednarodne zdravstvene organizacije in danskega Rdečega križa ter je že do konca aprila bilo cepljenih proti tuberkulozi čez 100,000 mladih ljudi. Uspeh te akcije v Sloveniji je nedvomno bil občudovanja vreden, saj je v pol letu bilo cepljenih z vakcino (cepivom) BCG več mladine, kakor na primer na Švedskem v štirih letih.
Cepivo BCG sta že leta 1923 pronašla dva francoska znanstvenika Pasteurovega instituta—Albert Calmette in, Camille Guerin—ki sta predlagala vcepljen je neškodljive količine bacila tuberkuloze, da bi ljudje postali odpornejši ali pa imuni proti nevarnim okužen jem s tuberkulozo (jetiko). Ta metoda zaščite pred tuberkulozo se je pokazala za zelo uspešno v mnogih deželah, kakor na Norveškem, Švedskem, Danskem itd., kjer je cepljenje z BCG (Bacille Calmette-Guerin), ali kakor v Sloveniji to na splošno imenujejo Besežejem, postala običajna zdravstvena mera.
Ko so obvezno cepljenje slovenske mladine z Besežejem uvedli v Sloveniji, je slovensko zdravstvo naletelo na mnoge težave. Med ostalim na nezaupanje in ignoranco nekaterih ljudi, verjetno pa je po sredi bila tudi večja ovira sovražna propaganda, ki se ne omejuje samo na politično polje, pač pa poskuša škodovati in sabotirati gospodarsko in celo zdravstveno zboljšanje razmer. Saj nam je iz naših lastnih skušenj že dobro znano, da se sovražniki slovenskega ljudstva besno zaletavajo v kampanjo za zdravila streptomycin, s katero ameriški Slovenci sodelujejo pri pobijanju tuberkuloze v Sloveniji. Zato ne bo odveč, če omenimo borbo proti tuberkulozi s cepivom BCG v naši deželi.
V	"American Journal of Diseases of Children" je dr. Robert A. Black, ki je član BCG odbora in načelnik pediatričnega oddelka na Mercy bolnišnici v Chicagu, objavil poročilo o preizkušnjah z BCG, v katerem med ostalim pravi:
"Proučevanje cepive BCG v Chicagu je pokazalo, da je BCG popolnoma varen, če se ga pravilno proizvaja in nadzoruje in je koristen za preprečen je začetne tuber kuloze."
Dr. Black je priporočil cepljenje z BCG posebno onih oseb, ki niso odporne proti tuberkulozi ali pa izpostavljeni nevarnosti, da se bodo okužili s tuberkulozo. Priporočil je celo program cepljenja dojenčkov in šolskih otrok s cepivom BCG potom organiziranih zdravstvenih skupin.
Med tem se cepljenje v Skupinah z BCG že izvaja v okviru Ameriške službe za javno zdravstvo. Urad za indijanske zadeve pri notranjem oddelku izvaja obširne poskuse z BCG med indijanskimi otroki v Coloradu, Arizoni, New Mexico, Utah, Idahu, Montani, Nebraski, North in South Dakoti ter Wyomingu. Kljub prejšnjemu nezaupanju, kot izgleda, se je cepivo BCG začelo uvajati tudi v naši deželi s precejšnjim uspehom.
BORBA PROTI JETIKI V EVROPI
Letalo, ki so ga posodile Zedinjene države brezplačno, je sedaj v službi organizacije, ki deluje proti tuberkulozi v Evropi. Sedaj prevaža cepivo in druge zdravniške potrebščine med Dansko in drugimi evropskimi državami.
S prvim poletom je preneslo letalo 5,500 funtov cepiv in priprav v Beograd, Jugoslavija. Ustaljeno v Kodanju, glavnem mestu Danske, naj bi prevažalo cepivo na Češkoslovaško, Grško, v Bolgarijo, na Ogrsko, Poljsko in druge države.
Cepivo se uporablja proti tuberkulozi v delovanju, ki ga vodijo United Nations International Children's Emergency Fund, the U. N. World Health Organization, the Danish Red Cross in škandinavske družbe Rdečega križa. Te družbe nameravajo preiskati, milijon otrok za tuber, kulozo in cepiti vse, pri katerih bi se ugotovilo potrebo cepljenja,
Za prevoz cepiv je potrebna velika hitrost, ker izgube na moči čez 10 do 14 dni. Preje ce jih je dostavljalo potom trgovske zračne službe, a vozni redi in slabo vreme so povzročili mnogokrat zakasnitev. Upravitelji sedanjega delovanja proti tuberkulozi upajo, da se bo z letalom C-47
6. junija, 1949.
V KRKAVCAH BODO VJE HISE BELE
Dan bo lep, praznik je in ne izplača se poslušati mestnega ropota in prepira, ki draži živce, zato si mislim bo najlepše, da grem obiskat našo staro istrsko vasico tam nad Dragonjo. Istih misli je tudi moj prijatelj v Kopru, s katerim se skupaj napotiva peš preko šmarij v Krkav-ce.
Moj prijatelj je strasten novinar, povsod rad vtakne nos, posebno pa če vidi večjo skupino ljudi pri delu. Kar prijemlje ga, ko zagledamo skupino mladine, ki hiti udarniško graditi športno igrišče izven Kopra in ogromni buldožer, ki ravna zemljo s tako silo, da se tla kar tresejo.
Za Smarjami zaslišimo škripanje samokolnic in prepevanje mladincev, ki dokončujejo svojo cesto Šmarje-Novovas./ Pozdrav, nekaj podatkov, neizogibna slika in hajd naprej, da ne pridemo prepozno v Krkav-ce. Pa se še moramo ustaviti. Skupina mladincev in mož hiti nalagati kafenje, ki ga kamion in traktor neprenehoma vozita, da se bo zadružni dom v Pučah še bolj razširil.
Takih vasi kot so Krkavce je malo. Čudno, da ne prihaja na izlete več meščanov, ki rajši čepijo v zatohlem mestu.
Kako so živeli v starih časih
Zanimive so Krkavce po svoji zunanjosti, zgodovina te slovenske istrske vasi pa je dokaz kulturnega in gospodarskega nasilstva, katerega je bil žrtev naš slovenski živelj v Istri že pod bivšo avstroogrsko monarhijo pa vse do osvoboditve.
Krkavce, ali kakor jih nekateri imenujejo Krkavče, ali pa celo Krčovci so na skrajni slovenski mejo nad reko Dragonjo, ki je narodnostna meja med Slovensko i n Hrvatsko Istro. Pod Krkavce spadajo še manjša neselja, ki so nastala zadnje čase, Hrib, Rov, Zvabi, Škrlje-vec, Glavini, Št. Maver, Giriči, Sulne, Pršutiči in Mačkujak; vsa ta naselja štejejo okrog 130 hiš in 700 prebivalcev. Najstarejše so vsekakor Krkavce. Stari domačini pripovedujejo, da se bila svojčas nad vasjo "Na Gradišču" stara graščina, kjer je verjetno gospodoval vazal mom-janskega grofa. Še zdaj izruje plug ostanke opeke ali zidovja tega gradu. Pred leti pa so domačini zasuli globok grajski vodnjak, ker je bil preveč nevaren za živino in vaško deco.
Kako in kdaj je vas nastala, kdo je bil prvi domačin in odkod je prišel, tega nam ni znal povedati nobeden. Vsekakor pa so Krkavce ena najstarejših vasi v Slovenski Istri. To potrjuje tudi dejstvo, da je tu že mnogo let sedež dekani je, da so pred dobrimi sto leti celo peli mašo v staroslovenskem jeziku. Značil-
no pa je, da je bil titular deka-nije koprski kanonik. To pa predvsem zaradi tega, ker je ta "častni naslov" nosil naslovijen-cu mastne dohodke. Zadnji tak titular je bil zloglasni mons, Si-rotti (Sirotič), za katerega pa je škoda zapravljati črnilo. To dejstvo pa moramo na vsak način upoštevati, ker je kvarno vplivalo na razvoj vasi in ker je bilo tesno povezano še z drugim bolj očitnim, zločinskim izkoriščanjem in zatiranjem slovenske narodnosti v severozapadni Istri.
Pred leti so Krkavčani zelo slabo živeli, kljub temu, da je njihova zemlja bogata in rodovitna. Hodili so "na žrnado" v bližnje vasi, Šempeter, Novovas in Mali jo. Tam so bili kmetje nekoliko bolj neodvisni, bolj napredni, imeli so zato več vina, več olja in so bolje živeli.
"Tam sp imeli polne koludrice vina, v Krkavcah pa ga ni bilo niti kaplje."
"Bela hiša"
Seveda so tudi stari Krkavčani spregledali in so začeli saditi trte v okoliške vasi niso več hodili, zdaj pa je krkavško belo vino dobro znano po svoji kakovosti. Moški SOI delali na polju, ženske pa so si izmislile svoj način zaslužka. Mlinarji ob Dragonji so nakupili v tujini žito, ga zmleli, Krkavčanke pa so pekle in prodajale kruh "bige" in so jih nosile tja do Buj in obalnih mestec. Tako je šlo; naprej več let in bi še šlo; pa so prišli hudi časi. žito ni več prihajalo, mlinski kamni so se ustavili in ženske niso imele več kaj peči. Ostale pa so trte in oljke, vsajene v korenine v domači zemlji. Olje jn vino je vzdrževalo vas, ne da bi se razvijala, pač pa da vsaj ni poginila. Zakaj ni napredovala, kakor bi bilo želeti Krkavce. Borne hišice so nakopičene druga na drugo, temne, črne so od let in sonca, ulice pa ozke, tako da gre lahko skozi le osliček in istrski voziček, gospodar pa mora zadaj, sicer ga stisne kolo ob zid. Po vsej vasi imajo skoraj vsepovsod sama stara ognjišča, okajena in stara že več kot tristo let. Nobena hiša krkavškega kmeta ni ometana ali pobeljena zunaj. Tista hišica pa, ki je vidite na sliki na prvi strani, kako se ponosno smeji na soncu, je lepo pobeljena in se zdi kot mlada bela nevesta med samimi črnci, (isto pravijo v Krkavceh "bela hiša". "Bela hiša" v Krkavcah je župnišče. Pa ni še dovolj. Ob osvoboditvi so našteli v vasi nič manj kot 168 analfa-betov, noben domačin ni kovač, ne mizar, ne čevljar, ne krojač. Iz Krkavc ni šel nihče v šole, vsi so ostajali doma ali pa šli služit po svetu tuji gospodi. Pa ne mislite si, da so Krkavčani
znižalo motenje službe in da se bo znatno prihranilo na prevoznih stroških.
Letalo C-47, ki je preje prevažalo moštvo, se je popolnoma prenovilo, predno se ga je izročilo v novo službo. Vdelalo se mu je nov stroj in se ga opremilo z najbolj moderno pripravo za razledenje in radij oz veznim sistemom.
Letalo je opremljeno kot treba z znaki Združenih narodov in Skandinavije. Vodi ga škandinavsko moštvo, ker so škandinavske države, pričenši na Danskem, započele delovanje proti tuberkulozi v predelih Evrope, kjer je zahtevala bolezen naj Več žrtev. Prvotni danski zdravniški oddelki so se podali na delovanje v Jugoslavijo že zgodaj v septembru 1946. Pa tudi Združeni narodi niso bili brezposelni. The World Health Organization, poseben oddelek Združenih narodov, in United Nations International Children's Emergency Fund so se podali na delo, vsak v svoji stroki. Tako je potom Združenih narodov, kar se je pričelo kot naroden projekt, postalo mednaroden program delovanja, edinstven v zgodovini človeške borbe proti bolezni. Letalo Zedinjenih držav, ki je preje prevažalo moštvo na bojna polja, sodeluje sedaj neoznačeno in prevaža proti-tuberkulozna zdravila, ki naj rešijo otroška življenja v raznih delih Evrope.	—(Common Council).
trde glave. Kaj še. Tu so vmes druge stvari.
Bilo je okrog leta 1904. Domačini so si začeli zidati narodni dom, v katerem bi morala biti tudi šola. To ni bilo po volji italijanski šovinistični "Legi na-zionale", ki je podkupila nekaj domačih judežev.
Ponoči so kradli kamenje in rušili, kar so« domačini podnevi sezidali. "Lega nazionale" pa je sezidala svojo šolo v popolnoma slovenski vasi s pristankom in podporo avstroogrskih obla sti. Slovenski starši niso hoteli pošiljati svojih otrok v italijan sko šolo. Šele leta 1915 je bil nameščen v vasi prvi slovenski učitelj. Zato je bilo toliko anal-fabetov, ki pa bodo v kratkem izginili, za kar močno skrbi ljudska oblast. Zdaj je v vasi lepa obnovljena šola s tremi učitelji, otroški vrtec in zadruga. Karkavčani po se že pogovarjajo, da bo treba sezidati zadruž ni dom, ki bo zares spremenil lice vasi in ji dal novega življe nja. Pred leti je bil v vasi le cerkveni pevski zbor, za drugo se župniki sploh niso zanimali in le vtepali v glave Krkavča-nov brezpogojno predanost in pokorščino. Zdaj imajo Krkavčani svoje posebno društvo in pevski zbor.
Krkavce v osvobodilni borbi
Prvi pretres, sunek naprej pa so Krkavce vsekakor občutile in doživele med osvobodilno vojno. Med borbo se je vas dobro izkazala in dala nad 70 partizanov in aktivistov, kar je porok, da se bodo Krkavce v novem ča su otresle vsakega nazadnjaškega vpliva preteklosti in vsakega vpliva domačih posameznikov, ki bi želeli, da bi vas ostala tako kot prej in bi jo laže izkoriščali.
Pred cerkvijo je majhen trg z naravnim kamenitim tlakom Vsa vas je sploh sezidana na živi skali. To se najbolj opazi pri vaški gostilni in pred cerkvijo. Okrog in okrog vasi pa je polje, dobra zemlja, oljšni gaji, trte in češnje, ki so že v cvetju
Pogovor z očanci
Na kamenitem stolu sedita dva možakarja. Ko prisedeva se stari kmet takoj prične pritoževati nad vremenom: "Suša je, suša hud&, sinko moj. Boji mo se kaj bo z nami letos".
Pa ju vprašava, če bo kaj kmalu deževalo.
"Nič ne bo še, ta veter ga ne prinese. S Turškega mora priti od tam pride dež". Tako pravi stari očanec. "S Turškega? Ta pa je nova".
Starčka pripovedujeta dalje kako je bilo pred leti v vasi, o Gradišču in Napoleonovi vojski potem pa hitita v cerkev.
Medtem se je zbralo okrog nas cel kup vaške mladin§. Z zanimajem nas poslušajo in sle dijo pogovoru. Ko pa starčka odideta, se jim odvežejo jeziki in hitijo pripovedovati zdaj eden zdaj drugi.
Ta je bil v brigadi, oni bo šel na tečaj, ta za mehanika, oni za mizarja itd. Drugi pravi, kako bo lepo, ko bo v vasi elektrika in zadružni dom. Oni suhljatega obraza in bistrega pogleda se rad spominja svoje brigade in pripoveduje, kako je bilo tam lepo. Tretji pa bi kar rad porušil vas in jo sezidal na novo, da ne bi bila samo ena "Bela hiša", ampak vse lepe, bele, prijazne in ugodne.
Na vasi so se zbrale starejše in mlade žene, ob zidu čepijo na soncu in se pogovarjajo o sosedi, o nevestah, o Liski in Plavki, o suši in krompirju, ki noče vzkliti. Mirno čepi starka ob zidu stare hiše, ki ima tako nagubano in temno lice kot ona.
Za nami gre cel trop vaške dece. Značilno, borno hišico sredi vasi je tudi treba slikati, da
bodo mlajši rodovi videli, kje so morali živeti njihovi predniki cela stoletja.
Bližnja bodočnost
Zeleni oljčni gaj nas kar mi-če, okrog vasi je toliko olj, kakor pri nobeni drugi istrski vasici. Pred leti, ko je bila dobra letina, je neki kmet v Krkavcah imel več olja kot vina. Toda nasadi so zdaj že stari, nekateri so poginili ob hudi zimi leta 1929 in treba je poskrbeti za nove. Gotovo je, da se bo tudi kmetijstvo, kot vse ostale panoge tudi v Krkavcah v kratkem zelo zboljšalo. Tedaj se bodo čudili Krkavčani sami sebi.
Mrak že leze nad krvavške štrene, po tesnih ulicah postaja temno. Zato se polni vtisov odpravljamo proti Kopru. Do kraja vasi nas spremljajo mali Krkavčani, potem pa nam kaže pot mesečina. Tiho postaja v vasi. Sliši se le petje iz gostilne. Oglasi se šempetrski zvon, potem pa drugi. V Novi vasi zablešči električna lučka. Tako blizu se zdi. Kmalu bo svetila tudi v Krkavcah, "Takrat bo lepo, je rekel Vinko. "Prav ima. Kmalu bo to in takrat bo zares lepo tudi v Krkavcah, še lepše, ker bodo imeli tudi zadružni dom, ki ne
bo kot "Bela hiša", ampak bolj prijazen in za vse, ki si bodo želeli napredka, pouka in zdrave zabave.
Vse mirno in tiho je naokoli. Daleč zablišči, pa zopet ugasne mala lučka na Savudrijskem .vr-tiču. Puče so vse vtopljene vase. Ob zadnjem obrisu gričevja, ki se več ne razločuje, pa je Jugoslavija.
Ponoči, v bledi mesečini dobivajo njive, trte, oljke in češnje drugačno obliko. Za hip te prenesejo misli za deset in deset let nazaj, predstavljaš si kako je moral tod garati naš človek, ko so ga preganjali in krvavo izkoriščali, kako so grabežljivo segali tujci po naši zemlji, samo da bi izpodrinili naš rod. Huda, črna je bila ta noč, tako temna, da so nekaterim celo otrpnili udje in čut. Pa je prišel vihar od vzhoda in je pomel vso to sodrgo.
Milijon misli, spominov in občutkov roji po glavi. Tiho se pogovarjava s prijateljem, da ne motiva tega miru in tišine.
Vidiš? Tam je jugoslovanska meja, tam cona A, Trst, pod nami je Koper, cona B. Na morju pa se svetlikajo prve lučke ribiških ladij.
Na obisku pri Frontni brigadi pod Snežnikom
Bela glava Snežnika se nama je skrila, ko sva s tovarišem Rupnikom, pomočnikom upravnika snežniške gozdne uprave odšla iz bivše graščine, nedaleč od Kozaršč, in zavila skozi park v gozd. Že nizko pod Grajšovko sva slekla suknji.
"Koliko pa vam je v januarju in februarju pomagala pri delu posebna frontna brigada?" sem ga vprašal. K njim, prostovoljcem sva bila namenjena.
"O, krepko so zagrabili za delo!" jih je takoj pohvalil. "Brez njih v januarju ne bi dosegli planskih obveznosti. Močno se nam pozna njihova pomoč."
Ubirala sva bližnjice in prečkala laze in strmine.
"Povej kaj o brigadi!"
"Saj veš, da nam v gozdu manjka pridnih rok. Morda se nihče ni tako razveselil nepričakovane pomoči enomesečnih frontnih brigad, kakor mi gozdarji in drvarji. Glavna teža izvoza leži na naših ramenih. Les, les, les in rudnine—to nam daje danes stroje in devize. Toda le še nekaj časa, kmalu bomo izdelovali sami doma vse najpotrebnejše!"
"Da sekate v živo, jezika jo ponekod zlobno!"
"Poznamo tako obiranje. Navadno prihaja od tistih, ki lani niso izpolnili svojih dolžnosti do skupnosti, pa imajo bogate, zrele gozdove. Sam boš videl, da se držimo prebiralnih sečenj. Zakaj lani nismo dosegli plana? Premalo nas je bilo, to je tisto. Letos, ko so naše naloge še večje, je vsaka pomoč toliko bolj dobrodošla."
Pripovedoval mi je o brigadi, ki šteje 36 prostovoljcev, članov Osvobodilne fronte in mladincev; 15. januarja jih je prišlo 21 iz okraja Ilirska Bistrica, 20. januarja pa se.jih je pridružilo še 15 iz postojnskega okraja. Namestili so se v poslopju poleg gradu Snežnik. Dobili so rjuhe, odeje, zakurjene sobe, uredili so si svojo kuhinjo. Poleg hrane za gozdne delavce jim je uprava preskrbela še krompir in fižol. Seveda v prvih dneh ni vse najbolje teklo. Štab brigade je bil nekam okorel in se je zanašal le na upravo, ta se pa takoj tudi ni zavedala, da je treba prostovoljcem čim bolj pomagati.
Najmlajši brigadir je 15-letni Franc Šanteli iz Belskega, najstarejši pa 35-letra Stanko Mahne iz Erjavč. Med njimi je sedem deklet. Tončka Cernetič in Pavla Frank, obe iz Brezovega brda, sta kuharici; Marijo Lu-
kač so izbrali za bolničarko, dve pomagata v preskrbi, dve pa delata pri beljenju drogov v prvi skupini brigade. Posebnega dela na kmetijah zdaj ni, tu pa bodo pomagali gozdarjem v bitki za plan in še zaslužili kot drugi, gozdni delavci.
Hladno je zapihalo v naju, ko sva stopila preko male poseke na Cinkovcu. Spet je ležal pred nama ogromen hrbet Snežnika. Njegov vrh je žarel v popoldanskem soncu. Ko sem Franceta vprašal, kako si je brigada raz' delila delo, mi je pokazal z roko:
"Glej! To je delo prve skupine!"
V prihodnjem trenutku sva stala pred veliko skladovnico lepo obeljenih jelovih drogov.
"Tu dela 13 mlajših brigadirjev. Dodelili smo jim lažje delo. Lupijo drogove, pred tem pa so teden dni čistili mlad smrekov nasad."
Malo dalje sva zagledala na široki gozdni poti mlade prostovoljce. Pravkar so valili na dve leseni kozi dolgo deblo in se ga lotili. Pravkar je logar TomaŽ Mlakar prevzemal ta dan izdelane drogove.
"Pravijo nam tudi leskova skupina, ker smo pred tem čistili mlad nasad. Pa nič zato; le poglej, kako se znajo zasukati, čeprav prej še nikoli niso delali v gozdu," mi je po pozdravu omenil Stane Baraga, vodja mladinske skupine. Od leta 1493 je bil v partizanih; na mladinski progi je postal dvakrat udarnik. Doma je pustil delo in zdaj z ve-
(Dalje na 4. strani)
a
Urednikova pošta
Klub drušiev Slov. dr. dome na Recher Ave.
Euclid, Ohio. — Nocoj se vrši redna mesečna seja Kluba društev Slov. društvenega doma na Recher Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Na to sejo se vabi vse zastopnike društev, direktorje Doma, člane kluba in delničarje, ker bo zelo važna seja. Ukrepalo se bo med drugim tudi o pikniku, ti se vrši 4. julija na farmi G. Kaliope.
Razmotrivalo se bo tudi o novi dvorani, kako se bomo poslovili od stare, itd. Prošeni ste vsi, da se udeležite te seje, ne glede na to če dobite posebno opozorilo potom dopisnice ali ne. Važno je, da ste vsi navzoči-Torej, na svidenje nocoj ob 7:30 uri.
J. Zupančič, tajnik.
6. junija, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
od papirnatega do kovanega
denarja
Do prve svetovne vojne je bil denar nekaj stvarnega in zaradi tega tudi lahko zapopadljive-ga: Predstavljal je sam po sebi določeno vrednost (zlato, srebro, nikelj, baker) neodvisno od drugih vrednot, od drugega blaga. Seveda smo imeli tedaj poleg kovanega tudi papirnati denar, toda ta ni imel svoje lastne Vrednosti, temveč je bil le ^ko-Aito priznani namestnik kovanega denarja. Tedanji papirnati denar so nam emisijske banke Zaradi tega tudi neovirano zamenjale za kovani denar (zlato, Oziroma srebro). Neodvisna Vrednost je bila torej zapopade-^a le v kovanem denarju, vsled cesar se lahko postavi trditev, da smo do prve svetovne vojne iftieli kovani denar. Danes pa Jiimamo več v prometu kovanega denarja, temveč le papirnate bankovce, za katere nam pa državne emisijske banke ne dajo Več kovanega denarja. Iz tega Se da sklepati na današnji papirnati denar ni več namestnik % predstavnik kovanega denarja, da se je osamosvojil in da živi svoje lastno, od kovanega Neodvisno življenje.
Do te spremembe je prišlo v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, in sicer zato, ker kovani denar (vključivši sem tudi Vse bančne rezerve zlata) ni več Zadostoval silno narastlim potrebam svetovnega blagovnega prometa. Praktično povedano; kovanega denarja (skupaj z zlatom zajamčenimi bankovci) Je pričelo primanjkovati, da bi kili mogli z njim sproti kupovati vso silno narastlo svetovno proizvodnjo blaga ali še bolj natančno, kmetijske pridelke in izplačevati plače delavcem in nameščencem. To je, na kratko Vjvedano, denar, ki ga mora izdati svetovna trgovina za nakup svetovne proizvodnje in ki, strogo vzeto, predstavlja ves Svetovni denarni obtok, ko je izplačan; ta pa je mnogo manjši denarnega obtoka, ki ga izkazujejo emisijske banke, v katerem so zapopadene tudi vse tiste milijarde, ki so v raznih denarnih zavodih, pri trgovcih m drugih podjetnikih v nekakšni rezervi.
Denar, ki je potreben za prav-k ajr pojasnjeno nakupovanje Svetovne proizvodnje, se ne more nadomestiti z raznimi kreditnimi papirji, bančnimi operacijami in odprtim kreditom, kar Vse pride v poštev šele potem, ko so proizvodi prešli v oblast trgovine in s tem v promet.
Našteti denarni nadomestki (surogati) se ne morejo upodabljati za nakup poljskih pridelkov iz rok poljedelcev, za na. kavo življenjskih potrebščin ter Za plače delavcem in nameščencem. Za to pride v poštev le Vsem dobro znani tekoči denar. ^ tem smislu je treba pojmovati zgoraj omenjeno nezadostnost kovanega denarja za današnje potrebe svetovnega pro-
meta. Zaradi tega je ta moral odstopiti svoje mesto svojemu prejšnjemu namestniku in sedanjemu neomejenemu vladarju svetovnega gospodarstva: papirnatemu denarju.
Dokler je bil papirnati denar le namestnik svojega gospodarja, t. j. kovanega denarja, je seveda zanj odgovarjal sam gospodar in mu dajal stvarno vrednost. V čigavem imenu pa gospodari danes osamosvojeni papirnati denar? Na kaj se naslanja, v čem je njegova vrednost?
Najpopolnejši odgovor na ta navidezno zamotana vprašanja nam da gospodarsko življenje samo. Mi vemo, da v teku svetovne vojne nismo mogli s tem denarjem kupiti, kar bi hoteli, kolikor bi hoteli' in kjer bi hoteli pač pa je bil ves naš nakup odvisen od nakaznic. Kaj nam je pomagal denar, ako nismo imeli nakaznice? V trgovinah je bilo potrebno blago, mi smo imeli denar, a kljub temu nismo mogli priti do blaga. Zakaj? Zato, ker je bilo mnogo več denarja v obtoku nego blaga v trgovinah. Ko bi це omejevali prodaje z nakaznicami, bi ostali zelo v kratkem času brez blaga in papirnati denar bi prišel ob vso svojo veljavo. Do tega je res tudi prišlo v nekaterih državah po prvi svetovni vojni.
Danes je razmerje med denarjem in blagom, čisto nasprotno od razmerja v teku svetovne vojne: Danes je v trgovinah dovolj blaga. A kaj nam to pomaga, ko nimamo denarja, da bi ponujeno blago kupili?
Prej je vladalo izobilje denarja in pomanjkanje blaga; zdaj pomanjkanje denarja in izobilje
blaga. Iz tega sledi, da se gospodarsko življenje ne more normalizirati dokler ne zavlada pravilno razmerje med blagom in krožečim denarjem.
Dalje sledi z tega, da bi morala količina krožečega denarja natančno ustrezati vrednosti ponujenega blaga in da naraščanje denarnega obtoka ne sme zaostajati za naraščanjem proizvodnje blaga.
Ako upoštevamo vse to, pridemo do končnega zaključka: Medtem ko so bili nekdanji bankovci odvisni od kovanega denarja, so današnji papirnati bankovci popolnoma odvisni od množine ponujenega trgovskega blaga. To se pravi, podlaga in jamstvo današnjega popirna-tega denarja sta v proizvodih, ki jih je trgovina kupila od proizvajalcev, da bi jih prodala potrošnikom.
Čeprav je torej današnji papirnati denar po svoji zunanjosti enak nekdanjemu, se v bistvu vendar razlikuje od njega: Prejšnji je bil namestnik in predstavnik kovanega denarja, sedanji je namestnik in predstavnik blaga.
Zdrava denarna politika mora danes upoštevati to novo svojstvo papirnatega denarja in postaviti denar in blago v čim tesnejše ii\ pravilnejše razmerje, da bi lahko uspevalo družbeno gospodarstvo.
"Gospodarstvo"
Društveni koledar
JUNIJA
11.	junija, sobota — Ples društva "Svete Cecilije" SDZ v SND
12.	junija, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na SNPJ farmi
18.	junija, sobota—Ples Sportsman kluba št. 1 SDZ v SND
19.	junija, nedelja — Piknik
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskuinjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
društva Združeni bratje#. 26 SNPJ na SNPJ farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ na Louis Zgoncovi
, farmi.
26. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št, 312 SNPJ na SNPJ farmi
26. junija, nedelja — Piknik ob 25-letnici društva Velebit št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 De-nison Ave.
JULIJA
8.	julija, nedelja — Desetletnica SNPJ farme
4. julija, nedelja — Piknik Kluba društev SDD, Rechet Ave. na George Kaliopi farmi, Eddy Rd.
4. julija, ponedeljek — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi
9.	julija, sobota — Moonlight piknik krožka št. 1 Prog Slovenk na SNPJ farmi
10.	julija, nedelja — Piknik društva Strugglers štev. 614 SNPJ na SNPJ farmi
16.	julija, sobota — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na SNPJ farmi
17.	julija, nedelja — Piknik Atletičnega kluba SNPJ na na SNPJ farmi
23. julija, sobota. — Piknik Gerchman in Sortz godb na SNPJ farmi
24. julija, nedelja — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 24. julija, nedelja — Piknik društva "Concordians" štev. 185 SNPJ na SNPJ farmi 80. julija, sobota — Piknik po-druž. št. 48 SANSa na SNPJ farmi
31. julija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na SNPJ farmi
AVGUSTA 7. avgusta, nedelja — Piknik Clev. federacije SNPJ na farmi SNPJ 7. avgusta, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih SDD, Recher Ave. 7. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 13. avgusta, sobota. — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na SNPJ farmi 14 avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi. 20 avgusta, sobota — Piknik društva Utopians štev. 604 SNPJ na SNPJ farmi 21. avgusta, nedelja — Piknik društva "V boj" št. 53 SNPJ na SNPJ farmi 28. avgusta, -nedelja — Piknik pevskega zbora Slovan na SNPJ farmi
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
28. avgusta, nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi
SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik društva Betsy Ross št. 186 ABZ na SNPJ farmi 11. septembra, nedelja—Piknik skupnih podružnic SANSa na SNPJ farmi 18. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farme SNPJ
24. in 25. septembra — Tridesetletnica obstoja Slovenskega doma na Holmes Ave.
OKTOBRA '
23. oktobra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Zvon" ob 35-letnici obstanka, v Slov. nar. domu na E. 80 St 29. oktobra, sobota—Halloween party društva Comrades št. 566 SNPJ na SNPJ farmi

WAN40NE
тоштш.
mis OPPORTUNlW/

Wmw'


^ ir

.......




Uncle Sam is ofFering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity.
And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old.
And any person with A nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive.
You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years.
A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity.
Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details.
fiifmote opportunity in your future! fnmtin
U.S. SAVINGS BONDS
enakopravnost

Tbii b an offloia/ O. S. ГтилЦ
pfpartd txndti wptaM el Tremtursf Dvparimuit and AdrerMag
^iško Kranjec:
POMLAD
(Nadaljevanje)
Ivan je gledal. Stal je tu, na Ovratnicah, star, onemogel. Gle-je: pred njim je bil kos življenja; življenja, ki je komaj '^&stopilo novo pot, polno sil, ^olno zanosa, hotenja, ljubezni ^ vsega. Da, vsega. On pa je ^ v jeseni. In je bil vendar ve-da ima nekoga ob sebi. Ka-kor bi v njem samem bilo tisto življenje, kot bi on sam priganjal kobile in oral. —
Ko sta povečerjala doma, je ^anči omagal, prekrižal roke na ^izo, se naslonil in zadremal.
"Truden je," je dejal Ivan, šel ^ %iu postlal v kotu.
"Naj se odpočije. Truden je. — Ampak, naj mi ga Bog samo očuva. — Ne dobijo zemlje, ne hiše, kuge lačne^ — Tistega bo zemlja, kdor je je vreden. Tako je prav! — Vanči, vstani in pojdi v kot spat."
Vanči se je vlegel v kot in ta koj zaspal.
Ivan pa je sedel na robu po stelje, molil in mislil vmes.
"Zemljo tistemu, ki je je vreden. Jaz nisem več nikomur oče in nimam otrok. — Samo na zemljo čakajo: dediči; vrag po njih. Tistega bo zemlja, kdor jo ljubi in obdeluje. Ta edini je njen gospodar."
Vanči je zgodaj vstajal in sam opravljal težja dela, med tem ko jima je stric samo kuhal. In dela je bilo dovolj. Zdaj ni bil več otrok. Res da je bila pomlad, da so mladi vrabci kričali v gnezdih po jagnedih, srake so še gnezdile na hrastu, pa on ni utegnil, da bi se oziral po njih, plezal po drevju . . .
Zvedel je, da je Kajca bolna. Ni je bilo nikoli na spregled. Zdaj bi jo rad srečal 1ц govoril z njo.
Neko popoldne se je vračala mimo njihove, hiše. Ležala je pod cvetočo jablano v blazinah. Vsaj morala je biti ona.
Vanči se je ozrl okoli in jo nato poklical;
"Kajca
Slišala je, ker se ni zganila, pa ni vedela, kdo jo kliče.
"Kajca," je ponovil.
I"
Okrenila je glavo, hotela dvigniti roko, pa ji je omahnila.
Vanči je skočil preko plota in šel k njej.
Ležala je v blazinah, v beli srajci, vsa drobna kot otrok. Roko je komaj dvignila. Njen obraz je bil mrtvaško bled. Poleg sta ležali dve šolski knjigi.
"Kajca," je dejal Vanči, "kaj si bolna?"
Pokimala je.
"Umrla bom," je dahnila vdano.
Vanči ni vedel, kaj bi dejal. Gledal jo je z usmiljenjem in hudo mu je bilo, da jo je kdaj žalil. — Zdaj je ležala tu, vsa drobna, kot otrok v petem letu, bolna.
"Velik si," je rekla.
"Velik?"
"Zelo. — Jaz pa sem bolna. Mati me je peljala k zdravni-
ku, dejal je, naj me pošlje v bolnišnico. Pa nisem hotela. Tu je tako lepo. Jablane cvete jo in ptice pojejo. Saj vem, da bom umrla. Mati mi je že kupila belo obleko."
"Kajca," je ponovil Vanči. Kajca se je nasmehnila.
"Pri stricu si?"
"Pri stricu. Zdaj ostanem pri njem, za hlapca. Tudi on je bolan, zato jaz delam. Vse sam opravim. Znam že orati, vozim se.. . Lepo je, res."
"Videla sem te zadnjič, ko si se peljal mimo, pa se nisi ozrl."
"Nisem vedel," se je izgovarjal. "Kadar se bom še peljal mimo, ti zažvižgam —
"Boš?"
"Bom. In pogledati te pridem večkrat."
"Res?"
"Res, Kajca — in rož ti prinesem."
"Prinesi, tako rada bi jih imela."
"Samo ne umri, Kajca. Ko bom velik ..." pa ni izgovoril do konca. Njene oči so bile solzne.
"Zbogom, Kajca," je dejal in šel. Dalje ni mogel biti pri njej. Doma je hodil potrt okoli in mislil nanjo.
Ko pa 80 akacije odcvetele, je Kajca umrla.
Njen pogreb je bil lep. Vanči je stal za hišo in gledal sprevod, ki je šel mimo. Dolga vrsta deklet, v belih oblačilih, in ženske — mnogo jih je bilo.
"Kajca," je pomislil Vanči in šel po vrtu. Pa nje ni bilo več.
Potem je nekega dne prišla Ana. Pa Ivan ji je zaprl duri in kričal nad njo:
^'Ne stopi mi več na moj grunt. Ne potrebujem nikogar, imam pomoč, težaka. Vse sama opraviva. Nikomur več ne dam ničesar. Kdor dela na zemlji, tistega je. Jaz že imam, ki mi bo delal —
Bila je pomladna nedelja.
Ivan je sedel zunaj na soncu in se grel. Gledal je Vančija, ki je šel vdilj po vrtu in žvižgal.
"Star sem," je spoznal Ivan. — Ampak, kaj to!" Na vrtu je bila pomlad, po vrtu je šla mladost, polna življenja. In Ivan je čutil, da bo dom živel, da bo živela zemlja, ker v hiši je mladost — pomlad, pesem.
Zato je bil vesel tiste pomladi.
"Starci padamo, življenje pa se vedno na novo poraja, polno sil, kakor pomlad s cvetjem."
(Konec)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
б. junija, 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
^ ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Ni treba, — je dejal Gri-gorij in se krivo držal od pred-svitanjskega hladu.
—	Si dobro spal? — se je pozanimal starec.
—	Skozi sem spal! šele prej-le so me slavčki prebudili. Strašno, kakšno so dopočeli vso noč!
Pantelej Prokofjevič je snel konju torbo in se zasmejal.
—	Fantič, saj pa tudi drugega dela nimajo. Človek je tolikokrat kar nevoščljiv tem božjim ptičem ... Ne poznajo ne vojne ne ruševin . . .
K lesi je prijahal Prohor. Bil je čisto obrit in kakor za večno. Majčkeno pripni, toliko da veter ne bo odnesel, pa dobro!" Saj vendar vidiš, kako je? Pridem v ujetništvo pa pa me že od daleč po naramkah zavohajo, da sem — saj nikar, da bi bil častniške baže — sem pa le na stopnji višjega narednika. "Tale, bodo rekli, je znal do zvezdic priti, pa naj zna še glavo zgubiti!" Vidiš, kako jih imam na rahlo obešene? Smešno!
Prohor je imel naramke prav zares z eno samo nitjo pripete in so se komaj, komaj držale.
Pantelej Prokofjevič se je za-hehetal. V sivkasti bradi so ge mu zablisnili beli zobje, ki se jih čas še ni dotaknil,
—	To ti je vojščak! Nemara misliš, kaj, če bo količkaj — pa dol naramke?
—	Kako pa ti misliš ? — seje zasmejal Prohor.
Grigorij se je nasmehnil in rekel očetu:
—	Si videl, očka, kakšnega strežaja sem si dobil? Če s ta-kimle na slabo naletiš — kar lahko križ napraviš!
—	To je vendar, kakor pravijo, Grigorij Pantelevič . . . . Tebi danes, meni pa jutri, — se je v opravičilo odrezal Prohor, zlahka odtrgal naramge in jih malomarno potlačil v žep. — Ko Ko bomo prišli na bojišče, jih bom že tam lahko prisil,
Grigorij je v naglici pozajtr-koval; poslovil se je od domačih.
—	Obvaruj te nebeška kraljica! — je prevzeto zašepetala Iljinična in poljubila sina. — Zdaj imamo samo tebe še...
—	Nu, dolgo slovo — prazne solze. Zbogom! — je z drhtečim glasom dejal Grigorij in stopil h konju.
Natalja si je nadela na glavo
Uncle Sam Says


1
More Ihan 200,000 newepaperboys are demonetrating the "Spirit of America" this month by distuibuling 12 million U. S. Savings Bonds folders to as many American homes. They will be carrying opportunity right to your door, calling attention to the U. S. Savings Bonds "Opportunity Drive" May 16-June 30. They will explain how you can turn 375 into $100 in only ten years and how easy it is to enroll on either the Payroll Savings Plan where you work or if self-employed, the Bond a-Month Plan where rau bank. However you arrange it, you Win either way. Enroll NOW.
U.S. Treastirtf Dtpartmmit
črno taščino naprsnico in stopila pred vrata". Za rob krila sta se je držala otroka. Poljuška je neutolažljivo jokala, se dušila s solzami in prosila mater:
—	Ne pusti ga! Ne pusti, mamica! Na vojski ubijajo! Atek, ne jahaj tja!
Mišatku so trepetale ustnice, pa — ne, on ni zavekal. Moško se je zadržal in jezno rekel sestrici:
—	Tiho bodi, prismoda! Saj tam ne pobijajo vseh!
Dobro je pomnil dedove besede, da kozaki nikoli ne jokajo, da je kozaški jok velika sramota. Ko pa ga je oče, ko je že sedel na konju, dvignil v sedlo in poljubil, je strme opazil, da je imel oče mokre veke. Tedaj Mišatka ni prenesel preizkušnje: kakor toča so se mu usule iz oči solze! Skril je obraz očetu na prsi, prepasane z jermeni, in kriknil:
—	Naj se gre rajši ded vojskovat! Čemu pa nam bo!... Ne maram, da bi šel tU ... ,
Grigorij je previdno spustil sinčka na tla, si s hrbtom roke otrl oči in molče spodbodel konja.
Naj je še kolikokrat vojaški konj že hitro zasuknil, s kopiti razkopal zemljo pred dondačo le-80, ga odnesel po cestah in po stepnem brezpotju na bojišče, tjakaj, kjer je po besedah kozaške pesmi, "strah in gorje sleherni dan, sleherni hip" — ali še nikoli ni bil Grigorij zapustil vasi s tako težkim srcem, kakor to prijazno jutro.
Morile so ga nejasne slutnje, trapila skrb in strah, jahal je, spustil vajeti na lok in se ni ozrl vse do vrh klanca. Na križišču, kjer je prašna cesta zavijala proti vetrenjači, se je ozrl. Na pragu je stala samo Natalja in čvrst jutranji vetrič ji je trgal iz rok črno žalno naprsnico.
Pluli, pluli so po sinji nedo-gledni globini oblaki, ki jih je penil veter. Migljala je meglica nad valovitim končkom obne-bja. Konja sta šla korakoma. Prohor je dremuckal in se pozi-baval v sedlu. Grigorij je stiskal zobe in se na gosto oziral nazaj. Spočetka je videl zelene kopice vrb, srebrnkasti muhasto se vijugajoči trak Dona, počasno za-mahovanje krila pri mlinu na veter. Potem je cesta krenila proti jugu. Skrila se je za poho. jenim žitom dobrava, Don, ve-

Zastopniki '^Enakopravnosti
Za It. elalriko olcroi]«:
JOHN RENKO 1016 E. 76ih St.
UT 1-6888
Za collinwoodiko in euclidsko okroijat
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St REdwood 4457
Za newburiko okroi]«s
Diamond 8029 FRANK RENKO 11101 Revere Ave.
trenjača . . . Grigorij je nekaj žvižgljal, srepo gledal v zlata-stordeči konjski vrat, pokrit z drobnimi biseri znoja, in se ni več obračal v sedlu . .. Vrag jo vzemi vojsko! Boji so bili za Čirom, šli so čez Don, potlej pa bo zagrmelo za Hoprom, ob Med-vedici, ob Buzuluku. In — konec koncev — ali ni vse eno, kje ga prevrne na tla sovražna krogla? — je premišljeval.
9
Bitka se je bila za pristope k trgu Medvedičje ustje. Grigorij je zaslišal votlo bobnenje, ko je z letenskega kolovoza prišel na Hetmansko cesto.
Povsod po cesti je bilo videti sledove naglega umika rdečih čet. V celih grmadah je nalete-val na popuščene dvokolice in vozove. Za vasjo Matvejevskom je stal na travniku top, ki mu je bila granata prebila bojno os in zverižila zibko. Vprežnice na vagi preme so bile po strani odsekane. Kake pol vrste od travnika na slani prsti so po pritlehni, od sonca opaljeni travi na gosto ležala trupla vojakov v vojaških srajcah in hlačah, z ovija-čami in v težko okovanih čevljih. Bili so rdečearmejci, ki jih je bila kozaška konjenica došla in posekala.
Ko je Grigorij jahal mimo, je toi zlahkoma ugotovil po obilici krvi, ki se je zasušila po srajcah, po legi mrličev. Ležali so kakor pokošena trava. Kozaki jih še sleči niso utegnili, prejko-ne samo zato, da bi ne zadržali pogona.
Pri trnovem grmu je ležal vznak ubit kozak. Na široko razkoračenih nogah so mu rdeli trakovi. Ne daleč vstran je ležal ubit konj svetlorjave barve, osedlan s starinskim sedlom s škelami, pobarvanimi z okrom.
Grigorijev in Prohorov konj sta bila že utrujena. Treba ju je bilo nakrmiti, ali Grigorij u se ni dalo, da bi se ustavljal na kraju, kjer je pred nedavnim divjala bitka. Pre jahal je še vrsto, zavU v suho struko in pri-držal konja. V bližini je bilo videti ribnik z nasipom, spranim do golih tal. Prohor je že zajezdil k ribniku z zasušeno in raz-pokano zemljo ob robovih, pa se je pri priči obrnil.
—Kaj pa je? — je vprašal Grigorij.
—	Pojdi, poglej.
Grigorij je spodbodel konja k nasipu. Na mivki je ležala ubita ženska. Obraz ji je bil pokrit z robom modrega krila, Polne bele noge z zagorelimi meči in z jamicami na kolenih so bile nesramno in grozotno razkrečene. Levo roko je imela podvito pod hrbet.
Grigorij j e naglo razjahal, snel čepico, se sklonil in popravil na mrtvi krilo. Temno mlado obličje je bilo čedno še po smrti. Pod trpeče dvignjenimi črnimi obrvmi so se motno svetlikale priprte oči. V rezanju rahlo obrisanih ust so se kakor bisernica bleščali stisnjeni gosti zobje. Tenak pramen las je skri. val lice, pritisnjeno k travi. In po tem limu, ki je smrt že dih-^a nanj žafranastorumene motne sence, so lezli umi mravljinci.
—	Kakšno lepoto so uničili

TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo In se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov Je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod lamo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
TeL: EN 5013.
pesoglavci! — je poluglasno dejal Prohor. .
Za trenutek je pomolčal, potem pa je razsrjeno pljunil.
—	Jaz bi take . . . take zvite buče postavil k steni! Pojdiva stran, za božjo voljo! Ne morem .pogledati nanjo. Srce se mi obrne!
—	Kaj bi jo pokopala? — je vprašal Grigorij.
—	Kaj sva se zarekla, da bova vse mrtvake pokopavala? — se je razhudil Prohor.
(Dalje 'prihodnjih)
v "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
NA OBISKU PRI FRONTNI BRIGADI POD SNEŽNIKOM
(Nadaljevanje z 2. strani) seljem vodi 13 brigadirjev in je član štaba brigade.
Mladinci so z nasmejanimi lici pozdravili 73-letnega, še vedno kot dren krepkega višjega logarja, Razdrihovega očeta iz Kozaršč, ki je prišel do nas in nam razlagal:
"Delam že 40 let v gozdovih, pa še nisem imel tako pridnih delavcev! Čeprav so mladi, delajo z voljo in veseljem in so se že marsičesa naučili. V dobrih treh tednih so naredili 54 kubičnih metrov drogov za izvoz, pa bi jih še več, a je les zamrznjen in se skorja le nerada loči od debla."
Šest kubičnih metrov drogov naredijo na dan. Norma be bila za kvalificirane delavce sicer višja, a uprava je tudi s to storitvijo kar zadovoljna. Brigadirji delajo osem ur dnevno, hrano pa jim vozniki opoldan mimogrede dostavijo do ceste. Pred mrakom se veselo zapodijo v dolino, tako da jih oba logarja komaj dohajata.
S Francetom sva sklenila ta dan obiskati še drugo skupino prostovoljne brigade. Zato sva
pohitela po bližnjicah čez Mar-kovce. France je pripovedoval o letu 1943, ko je delal v Loški dolini kot terenski obveščevalec. V teh prostranih gozdovih je pela partizanska puška. Še najdeš tu in tam sledove borbe; na travniku sva videla zarjavel podstavek težke strojnice, malo dalje ob vznožju stare bukve ob poti dve zarjaveli granati.
Brigadirji drvarske skupine so iz Brezovega brda, Pregarij, Senodol, Erjavč in z Razdrtega. Nje in štab vodi Lojze Zadnik iz Pregarij. že lani je delal več mesecev v snežniških gozdovih. Zaveda se dolžnosti, ki so mu jih kot komunistu naložili brigadirji, ko so ga izvolili za komandanta brigade.
V globeli tik pod Volčjim hribom sva srečala brigadirja Jožeta rFanka. Okoli 80 metrov drv so napravili v tem težko pristopnem kraju.
"Na slabo pristopnem terenu so nam odkazali sečnjo, pa smo vseeno vztrajali. Prav danes smo posekali zadnje odkazane bukve na Volčjem hribu," so mi povedali brigadirji, ki so se pričeli zbirati okoli preddelavca Lojzeta Škrbca iz Podgore.
Res so že pred njimi drvarske skupine Knežanov in Pivča-nov prav na tem sektorju pustile delo. Zato so brigadirji sklenili, da bodo pokazali, kaj znajo prostovoljci. Na Volčjem hribu je gozdna uprava planirala 400
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
PRIPRAVNA HIŠA ZA MAJHNO DRUŽINO
4 sobe in kopalnica; zaprt porC. Klet pod vso hišo, velika lota. Lastnik bo radevolje pokazal. Cena zmerna. Zglasite se na
15421 LUCKNOW AVE
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandel Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1949 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blagajničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i Г a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
pr. metrov drv, naredili pa so nad 570 metrov.
"Koliko ste pripravili drv in lesa doslej?" sem se zanimal.
"Z današnjimi 34 metrov imamo skupaj 578 metrov drv, približno 180 kubičnih metrov bukovih in jelovih hlodov, nekaj jamskega lesa in tole bukev, ki je padla za naše slovo od oddelka 44," je povedal Stanko Mahne. V brigado je prišel iz razpu-ščene frontne brigade, ki je delala na progi v Sežani. Prej je pomagal doma na kmetiji. Je med najpridnejšimi bligadirji. Sicer pa je težko odločati, kdo je med njimi najboljši.
Zvečer smo se zbrali z brigadirji v srednji spalnici, kjer imajo radijski aparat. V pogovoru o življenju brigade nam je večer kmalu minil.
Ko sem vprašal Tončko Ken-dič iz Orehka, kako je prišla v brigado, je povedala:
"Zdaj doma ni dela, pa sem se prijavila,"
Številni kamioni vozijo les iz snežniških gozdov. Ko sta jih mladinca Franc Šantelj iz Bel-skega in Ivan Mezgec iz Kovč dan za dnem gledala, sta se odločila, da se ne bosta vrnila domov. Franc se bo šel učit za me-
hanika, Ivan za šoferja. Gozdna uprava in mladinska organizacija jima bosta pri tem pomagala-Vsak brigadir je dobil paf podplatov za čevlje, čevjarja pa imajo na razpolago v upravi. Trije brigadirji so se že odločili, da ostanejo pri stalnem delu v gozdni proizvodnji. Drugi spet se pogovarjajo, da se bodo kmalu vrnili. Nekaj jih bo slo v gozdarski tečaj,
V brigadi so vsi zdravi. Bolničarka je imela doslej le malo dela. Slabše pa je s kulturno prosvetnim delom,
"Imeli smo politični referat io študijski sestanek," so povedali-
Časopisov niso prejemali. bi jim uprava in okrajni frontni aktiv morala bolj pomagati,
"Naša brigada res ni velik®' a zavedamo se, da bomo z delom pomagali izpolniti snežniški gozdni upravi njen letošnji plan," je povedal komandant brigade, ko smo se poslovili,'
OPREMLJENO SOBO ■
se odda v najem pri mirni drU' žini. Dobi se tudi hrano.
Vpraša se na
1168 East 76lh St.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci« ож1-roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio







I ^
\ . ;
How you doing? All right?
Well, we don't want to throw cold water. But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money you'll need in ihefviure, you're earning right now. And one safe way—one sure way—to set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still g№ig strongl
jplit more opportunity in yourMure! Invest in. иД Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST

TW# It an ođhia/ U. & ТУмашу
ргфрлгфЈ ander aaapfo## o/
Тгмашу Department and AavertMng CbeserfJL