CENA 20 lir. 6 din TRST 2». okt. 194» LETO ČETRTO številka 189 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione In abb. post. II. gruppo maršal mo italijanskim partizanom: CE KDO ZELI RESNICO, JO MORA ISKATI NA NAČIN, PO KATEREM SE DO NJE PRIDE, IN NE S FANTASTIČNIMI IZMIŠLJOTINAMI, KI SE SIRIJO V TISKU IN S PODOBNIMI SREDSTVI. NAJ LE PRIDE, KDOR ZELI VIDE^ TI RESNICO IN SE NA MESTU PREPRIČATI O TEM, KAR JE RESNICA JE, ALI KAR NI. MI TU NIMAMO NIČESAR, ZARADI CESAR BI MORALI ZARDETI, IN ZARADI TEGA VABIMO VSE TISTE, KI ŽELIJO VIDETI RESNICO, NAJ PRIDEJO K NAM, DA JO SPOZNAJO. MUČI NE MORE iNsniini nm imel V teh šestnajstih mesecih po objavi resolucije Injormbiroja so zlili na Jugoslavijo toliko gnojnice, izrekli toliko netočnosti, psovk, namernih potvorb, da se ne smemo čudili, da je spričo talco ogromnega propagandnega aparata, ki je vso to protijugoslovansko gonjo vodil, in spričo tega, da Jugoslavija niti zdaleka ne razpolaga s takim aparatom, svetovno javno mnenje nasedlo vsem tem lažnim vestem. Toda vse to je trajalo le nekaj časa. Polagoma pa si je začela ob vseh teh psovkah in ob zatrjevanju, da je vodstvo KPJ fašistično in gestaportsko, in da je bilo povezano za časa borbe z Nemci, pri vsakem treznem človeku utirati pot misel, kako je možno, če je vse to res, kar trdi informbirojevska propaganda, da je prav to vodstvo vodilo štiri leta v najtežjih pogojih edinstveno borbo proti nacistom v Evropi. Kako je mogoče, da je to vodstvo, ki naj bi bilo povezano tudi 2 anglo-ameriškimi imperialisti, rušilo razredne temelje stare kapitalistične Jugoslavije in postavljajo z vrsto revolucionarnih dejanj in razrednih sprememb temelje delavske države, da je po osvoboditvi dosledno uzakonilo pridobitve revolucionarne borbe, da je že skoraj popolnoma zatrlo poslednje ostanke jugoslovanske reakcije, da je ves čas po vojni txr dilo dosledno demokratično zunanjo politiko in se pred vsemi mednarodnimi forumi postavilo ob stran Sovjetske zveze In končno, kako je mogoče, da z dvoličnim ravnanjem Moskve, ki pravi, da je sovražna samo vodstvu in hkrati hlini svojo «globoko ljubezen)) do jugoslovanskih narodov, prav ti narodi, Če bi bilo vse to res, kar v Moskvi pravijo, tega vodstva ne vržejo, ampak celo svojo strnjenost okrog njega stopnjujejo in v znak protesta proti temu, kar Kominform počenja, dosegajo pri graditvi socialistične Jugoslavije vedno nove uspehe. Vsa ta dejstva niso mogla ostati brez vpliva na svetovno javno mnenje. V želji, da se dokopljejo do resnice, da spoznajo bistvo tega spora, so mnogi napredni ljudje i> svetu poglobili študij jugoslovanske stvarnosti, so se mnogi resniceželjni ljudje sami napotili v Jugoslavijo, ki jim je nudila na kraju samem vso možnost, da se seznanijo z remico. Ne bomo tu ponavljali izjav številnih naprednih demokratov, ki so obiskali Jugoslavijo kakor francoski pisatelj Cassou, kipar Ejavidson, Adamič, številni jugoslovanski izseljenci v Franciji, prvih izjav Zilliacusa, izjav Wallacea. Dovolj je, če se na kratko dotaknemo zadnjih izjav Zilliacusa in italijanskih partizanov, ki so se borili v Jugoslaviji in niso hoteli kar na slepo verjeti vodstvu svoje partije, ki hoče iz znanih razlogov prednjačiti v gonji proti Jugoslaviji. Kavno izjave teh ljudi nam nazorno kažejo, kako svetovno javno mnenje vedno bolj kritično presoja spor med Jugoslavijo in Informbirojem. Zilliacus je n. pr. ob sporočilu izvršilnega odbora svetovnega kongresa pristašev miru ob izključitvi jugoslovanskega komiteja za mir dejal: «Ni pravilno trditi, da je Jugoslavija napadalna sila in orodje ZDA Jugoslavija ne sodeluje v atlantskem paktu ali katerem koli drugem sporazumu, ki bi jo po-I litično ali vojaško povezoval z zapadnim taborom. Res ji je 1 uspelo, da je dobila ameriško posojilo, toda tudi Poljska in Ce- 1 škoslovaška si že dolge prizadevata, da bi dobili posojilo od ZDA. Drugič, Jugoslavija je tolikokrat ponudila, da bi rešila ' svoja nasprotstva z vsemi informbirojevskimi državami, z miroljubnimi sredstvi in neposrednimi razgovori. Giuseppe Maraš, vodja delegacije bivših italijanskih partizanov, ki so šli na proslavo osvoboditve Beograda, pa je med dnigim izjavil: «Jugoslovanski narodi danes ustvarjajo ravno nasprotno od tega, kar Informbiro in z njimi imperialistična propaganda govorijo proti Jugoslaviji. V tej državi se danes gradi socializem. Prišli smo v Jugoslavijo, da se prepričamo o vsem, kar se tu dogaja. Med našim bivanjem v Jugoslaviji smo videli le del tega, kar se gradi. S takšnim navdušenjem sc lahko dela samo v državi, kjer ljudstvo zavestno gradi socializem. Ob našem pooratfcu v Italijo bomo povedali vsem tovarišem in prijateljem to, kar sme v resnici videli v Jugoslaviji» Od skupine francoskih intelektualcev, ki so obiskali Jugoslavijo, je prof. glasbe Clement Roti v er izjavil: «Prav v Jugoslaviji sem prav spoznal bistvo socializma. Imel sem priliko ugotoviti, da tukaj delavci res delajo zase». Te izjave naprednih ljudi, ki so obiskali Jugoslavijo, dokazujejo, da se resnica o Jugoslaviji vedno bolj širi. Toda kljub temu,-da je kampanja Kominforma naletela na nasproten učinek, kakor ga je želela, da je prav zaradi te kampanje demokratično javno mnenje začelo zavestneje spoznavati resnico o Jugoslaviji, da je prav načelno m odločno stališče Jugoslavije pripomoglo, da je bila predvsem z glasovi malih narodov izvoljena v Varnostni svet, da se je njen ugled v mednarodni politiki ojačil, Informbiro ni odnehal od svoje umazane gonje i-n ni sprevidel, da gre vsa ta gonja le njemu 'Samemu v škodo in na žalost v škodo vsemu demokratičnemu gibanju v svetu. Se več, v svojem neumljivem sovraštvu do sociali* stične Jugoslavije in v svojem kontrarevolucionarnem besu to gonjo nadaljuje in stopnjuje. V vsej tej gonji prav nič ne zaostajajo tržaški kominfor-misti, ki s svojimi glasili «Lavoratore», «Delo» in tržaško stra-n ju «Unità» bruhajo vedno nove laži. Zanje je Jugoslavija fašistična, vsak Jugoslovan, ki ne pljuje na svojo socialistično domovino, je faHst, zdrave sile so samo oni, ki novo Jugoslavijo smrtno sovražijo, pa čeprav so belogardistični ali ustaški begunci. pri tem zveste posnemajo KPl, ki sprejema v svoje vrste fašistične kriminalce kakor sta Lajnlo in Gambetti^ Gospodarstvo Istre v grafikonu Tako sta ta dva lista posnela članek, ki ga je natiskala moskovska «Pravda» izpod peresa pobeglega jugoslovanskega oficirja Popivode, ki je mnogim primorskem borcem iz narodnoosvobodilne borbe znan zato, ker je bil zaradi svoje nemoralnosti in nediscipliniranosti neštetokrat kaznovan. S posebno naslado razširjata ta dva lista gorostasne izmišljotine, češ da je bilo vodstvo KPJ že leto 1941. povezano z gestapovskim, da so Rankoviča izpustili iz zaporov, da je Tito iz borbe ušel in neznano kam izginil itd. S temi ostudnimi lažmi ponavljajo vse tisto, kar so za časa narodno-osvobodilne borbe pisali v ljubljanske liste razni hlapci fašistov in nacistov. Ob čitanju teh laži in neumnosti se vsak resen človek sprašuje: Kaj naj misli svetovna demokratična ravnost o sovjetskih voditeljih, če danes trdijo, da so že leta 1941. vedeli Za «izdajstvo» jugoslovanskih voditeljev, pa so kljub temu v času narodno-osvobodilne borbe dajali te voditelje in borbo jugoslovanskega ljudstva za zgled vsem ostalim narodom in da so skozi več kot dve leti po osvoboditvi tako v Moskvi kakor vseh drugih državah ljudske demokracije prirejali maršalu Titu take manifestacije, kakršnih niso dollej priredili še nikomur iz inozemstva. Vprašamo se, ali ti kominformisti, ko razširjajo take bedne in laž-nc vesti, ne pomislijo, da ljudje niso neumni, da so jim jasna protislovja med prejšnjo in sedanjo politiko do Jugoslavije in da mnogi nezgrajeni ljudje zaradi tega izgubljajo vero v revolucionarne sile sploh. Če pa kljub temu tisa ta razdiralna propaganda v Trstu ni imela večjih uspehov in vedno večje število ljudi vztraja za revolucionarno linijo v mednarodnem gibanju, je ravno zasluga vodstva Jugoslavije in KPJ, ki se tako vztrajno upira takim nesocialističnim metodam v socialističnem taboru in s svojo hladnokrvno in načelno politiko utira pot resnici, ki je nihče, najmanj pa «Lavoratore» in «Delo», ne bo mogel ustaviti. li jdsm TEDNIK S kratkim obvestilom je Sovjetska vlada sporočila, da smatra, da je jugoslovanski poslanik v Moskvi Mrazovič nezaželjen. V Beograd je prispel novi iranski poslanik Hasan Plrnazar. Sprejel ga je maršaj Tito. Novi poslanik je tudi položil venec na cron neznanega vojaka. Vlada nove Kitajske je bila nedavna izpopolnjena. Notranji minister je postal Hsieh Cucii Caj, namestniki zunanjega ministra: Wangtatang, Likenung, Cangčzn-fiK finančni minister Fovipo; minister trgovine Jebči, Cuang; minister za delo Lilisan; minister za kulturo Cenjen Ping-, minister za vzgojo Maksulun. V Rimu se mudi jugoslovanska delegacija, ki vodi pogajanja o nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki izhajajo iz mirovne pogodbe. Jugoslovansko uradno glasilo «Borba» poroča, da so v Romuniji in n» Madžarskem koncentrirane sovjetske čete in da gre za proti-mirovne namene Sovjetske zveze proti Jugoslaviji. V Moskvi se mudi posebna italijanska delegacija, ki se pogaja za nakup večjih količin žita od So vjetske zveze. Romunija je priznala novo nemško republiko in sklenila z njo izmenjati diplomatske zastopnike. Ameriški senat jc odobril zakon o določitvi kredita 1.314.010.000 do. larjev za vojaško pomoč. Na neki tiskovni konferenci pa je ameriški predsednik Truman izjavil, da bo na prihodnjem zasedanju kongresa predložil načrt za finansiranje komisije za atomsko energijo, ki bo omogočil povečanje proizvodnje a-tomskih tovarn. Bivši madžarski poslanik v Parizu Karoly je zavrnil obtožbe madžarske vlade, ki ga je zaradi njegove zahteve po reviziji budim-peštanskega procesa razglasila za omagljivea in je trdila, da je postal sovražnik madžarske demokracije. Anglo-ameriško-francoska komisija v Zapadni Nemčiji je izdala odlok, po katerem bodo vse tuje misije v zapadni nemški republiki akreditirane pri visoki komisiji in ne pri bonnski «vladi». Zdi se, da bo za novega poslanika ZDA v Beogradu imenovan sedanji državni podtajnik George Allen. Češkoslovaška vlada je poslala noto ameriškemu poslaništvu v Pragi, v kateri se dokazuje podtalna delavnost in vohunstvo ameriške reakcije, ki v zvezi z reakcionarnimi izdajalci v notranjosti države skuša sabotirati mirno izgraditev CSR. Španski fašistični diktator Franco je bij z vsemi častmi sprejet v portugalski prestolnici Lisboni. Splošno mnenje je, da se bo Franco v Lisboni pogajal za vstop Španije v Atlantski pakt. To bi se Zgodilo preko vojaške zveze s Portugalsko. Italijanski parlament je zavrnil zahtevo komunističnih in sociali, stičnih poslancev po odstranitvi notranjega ministra Scelbe. V Budimpešti je bil justificiran bivši šef madžarskega generalštaba Paify, ki je bil na procesu proti Rajku obsojen na smrt. Ameriška vlada predvideva možnost razvrednotenja dolarja. Neodvisni angleški laburistični poslanec Zilliacus je o izključitvi jugoslovanskega odbora za mir iz izvršilnega odbora Svetovne zveze za mir dejal, da prvič ni pravilna trditev, da jc Jugoslavija napadalna sila in orodje ZDA in drugič, da je Jugoslavija ponovno predlagala da uredi svoja nesoglasja z vsemi državami Informbiroja. Po osvoboditvi Kantona se glavnina narodnoosvobodilne vojske pripravlja za pohod proti Cung-kingu, kamor se je sedaj zatekla kitajska nacionalistična vlada. V Avstriji se pripravlja teren za razvrednotenje šilinga, v tem pričakovanju so cene že znatno poskočile. Jugoslavija izvoljena v Varnostni svet OZN miren način, za nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav, za pravice vseh držav — ne samo velikih —< da svobodno izražajo svojo voljo znotraj države in svoja sta'išča o mednarodnih problemih v mednarodnih telesih in sploh v mednarodni javnosti.» —lAnusm'AKJt THZAt>tt.EGA TJSKA POTEK VOLITEV V VARNOSTNI SVET Politični in diplomatski krogi v OZN niso bili doslej še nikoli tako razgibani kot v dnevih volitev novih nestalnih članov v Varnostni svet Organizacije združenih narodov. V zvezi s postavljenimi kandidaturami, predvsem jugoslovansko in češkoslovaško so se vodile estre odkrite polemične borbe, ni manjkalo pa tudi zakulisnega delovanja, v katerem je prednjačila Sovjetska zveza v svojem prizadevanju, da bi preprečila izvolitev Jugoslavije. Velike in vplivne sile so že v naprej povedale svoje stališče, ki je bilo tako: Amerika — če že mora izbirati med dvema komuntsffičvtima državama Združenih narodov — za tisto, ki je neodvisna, to je za Jugoslavijo; Anglija — vsekakor iz svojih lastnih raz-logov — za Češkoslovaško; Sovjetska zveza za uzakonitev njenih «pravic» na mednarodni areni, se pravi: hegemonije nad neodvisno socialistično Jugoslavijo. Čeprav so diplomatski krogi predvidevali, da bo Izvaljena Jugoslavija, je vendar vladala na sam dan volitev dokajšnja nestrpnost, predvsem zaradi groženj, ki jih je nekaj dni prej izrekel Višinski in jih še enkrat ponovil tik pred volitvami. OZN Djilas je napisal v «Borbi» članek, iz katerega posnemamo najvažnejše misli. Djilas pravi: «Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet kakor tudi borba, ki se je okrog tega vodila, razkriva, da se je v mednarodni areni pojavil nov problem, problem odnosov med socialističnimi državami. Pojav tega problema ima daljnosežne posledice ne le za razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja ; svetu, temveč tudi za politiki vseh držav, ne glede na to, kakšno družbeno ureditev imajo. Postavlja se vprašanje: ali bo šel razvoj demokratičnega in socialističnega gibanja po poti hegemonije ene socialistične države in enega gibanja nad drugimi socialističnimi državami ter demokratičnimi in socialističnim, gibanji, ali po poti enakopravnih odnosov med socialističnimi državami ter demokratičnimi in socialističnimi gibanji?» Na drugem mestu pravi Djilas: «Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet — navzlic poskusom sovjetske delegacije, da bi to izvolitev onemogočila — tako s svojimi političnimi ukrepi in vsakovrstnimi podtikanji kakor tudi s pridobivanjem drugih držav na svojo stran — očitno kaže, da mora danes sleherni poskus vzpostavitve nasilne varstveni svet. V gospodarsko-so-cialni svet so bili izvoljeni: Mehi-, ka s 57 glasovi, Iran 55, ZDA 54, Pakistan 52, Kanada 49 im Češkoslovaška 49 glasov. V Svet za varuštvo sta bili na izpraznjeni mesti Mehike im Kostarike izvoljeni Argentina im 'San Domingo. V Varnostnem svetu so sedaj:, Kitajska, Kuba, Ekvador, Egipt, Francija, Indija, Jugoslavija, Norveška, Velika Britanija, Združene države Amerike in Sovjetska zveza, V gospodarsko-socialnem svetu: Avstralija, Belgija, Brazilija, Kana-j da, Cile, Kitajska, Češkoslovaška, Danska, Francija, Indija, Iran, Mehika, Pakistan, Peru, Poljska, Velika Britanija, Združene države A-! merike m Sovjetska zveza. Svet za varuštvo: Argentina, Avstralija, Belgija, Kitajska. San. Do-. mingo, Francija. Filipini,, Velika [ Britanija, Irak, Nova Zelandija, Sovjetska zveza in Združene države Arne. ike. JUGOSLOVANSKI PREDLOG ZA RAZPRAVLJANJE O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH DRŽAV SPREJET Posebni jurdični odbor OZN že nekaj časa razpravlja o osnutkih o pravicah in dolžnostih države. Med temi osnutki je tudi jugoslovanski osnutek. Ker je to izredno, važno vprašanje, je borba okrog njega zelo ostra posebno s strani; onih velikih držav, ki ne marajo, sprejemali nikakih obveznosti o dolžnostih. Proti jugoslovanskemu predlogu, ki je najbolj izdelan in dovršen se je posebno u-pirala sovjetska delegacija, ki se je skupno z ostalimi velesilami u-piraia da bi o teh osnutkih sploh; zaželi razpravljati. Vendar je bil po zaslugi predvsem malih držav sprejet jugoslovanski predlog naj se takoj preide k razpravljanju o predloženih osnutkih. Eri konkretnih razpravljanjih o teh predlogih je jugoslovanski delegat Bartoš poudaril, da dejanja nekaterih velesil pogostokrat niso v skladu z načeli enakopravnosti držav, ter da se osnovna načela OZN pogosto kršijo. Izjava o pravicah in1 dolžnostih držav bi se morsila takoj sprejeti, ker kršitev tiih načel lahko predstavlja nevarnost za ohranitev miru. NEODVISNOST KOREJE PRED OZN Q vprašanju neodvisnosti Koreje sta bili preloženi dve resoluciji. Prva, ki predlaga razširitev delovanja komisije OZN na Korejo je bila sprejeta s 46 glasovi proti 6 (slovanske države vključno Jugoslavija)., resolucija Sovjetske zveze, ki priporoča takojšnjo ukinitev te komisije pa je bila odbita z istim številom glasov. Češkoslovaški in poljski delegat sta v diskusiji dejala da komisija OZN za Korejo sluz j interesom imperialistov, jugoslovanski delegat pa je obtožil komisijo, da se vmešava v notranje zadeve Koreje. POROČILO ODBORA ZA GRŠKO V preteklih dneh so objavili tudi poročilo posredovalnega odbora .za Grčijo, ki mu je bila poverjena naloga, da reči grško vprašanje odnosov Grčije in njenih vzhodnih sosed. Komisija pri svojem delu ni uspela in je o svojem neuspehu podala poročilo političnemu odboru. Po teh poročilih so se pogajanja razbila zaradi nekaterih obmejno ozemljskih sporov med prizadetimi državami. Predvsem se poudarja razlika med albansko in grško formulacijo glede grško-alban-ske meje. Toda ta se le formalni razlogi neuspeha sedanje akcije za pomiritev. Splošen vtis je, da je bistveni razlog neuspeha te akcije v tem, da se je razvijala v senci sovražne politike Sovjetske zveze do Jugoslavije. Jugoslovansko stališče v tem y-prašanjti je r...š! prepričani y njeno trdnost ze morajo zahtevati pravilno linijo ,n trajnostt in avtoriteto, ki jim gre; iztrgati Vlada FLRJ je dosledno in v ce- ss&iras & ? «rt formulirana v politični in sindikalni grozena preskroa njenega prebi-resoluciji ob temeljitem poznavanju valstva in prav tako je storila vse sindikalnega položaja delavstva v [kar je bilo v njem moči, da i se Trstu, bo v kratkem sklicana prva v celoti izvajala konvencija o kul-sind.kalna konferenca za reorganizi- turnem sodelovanju. V ada ' ranje Enotnih sindikatov. je omogočila bivanje ceskoslova B. PETRONIO | škim delavcem na Jadranu ob enakih pogojih kot za delovne ljudi Hude obsodbe ameriških komunističnih voditeljev Pretekli petek je zvezni ameriški sodnik Medina izrekel kazni proti 11 komunističnim voditeljem ZDA, ki sd bili obtoženi prevratnih namenov preti sedenji ameriški vladi. Ameriški komunistični voditelji so prejeli naslednje kožni: Denis 5 let zapora in 10 tisoč dolarjev globe; WUUamson isto kazen; Thompsoni 3 leta zapora in 10 tisoč dolarjev globe; ostalih 8 vodi teljev pa je bilo obsojenih na 5 let zapora. Ta kazen je kričeč, primer ameriške «svobode». Clan mestnega sveta v New Torku Benjamin Davis, ki je bil tudi obsojen je dejal, da so te kazni naperjene proti črncem, ki so tlačeni že 300 let. Ta obsodba je vzbudila splošno zgražanje vo vsem demokratičnem svetu in dvignila val protestov proti takemu nedemokratičnemu postopanju ameriške vlade. % 23 dni krize vlade v Franciji vsega sindikalnega delovanja in Jugoslavije. Toda vlada CSR je po prevzeti iniciativo v svoje roke. resoluciji Informbiroja, ne da bi Oblast centralnega odbora mora | dala vlada FLRJ za to kakšen pobiti sploh omejena na najmanjšo Vod, začela po ukazu od zunaj iz- mero, če hočejo strokovne zveze | vajati politiko kršitve irj teptanja res izvrševati svoje sindikalne fu n- j prevzetih obveznosti, politiko ved-kcije. [no bolj odkritega in napadalnega Le s tako odločno akcijo bodo SOVraštva do FLRJ, posamezne vo delavci rešili še kako strokovno di Ine osebe CSR pa so javno pozi-zvezo razpada in tako odprli pot vaie jn pozivajo narode Jugoslavije za obnovo sindikalne organizacije jc Up0ru proti zakoniti vladi, proti Ina stari borbeni in razredni osno- socialistični ureditvi v Jugoslaviji, vi. Sindikalno- delovanje je namreč I Nota na5teva pitpm dejanja v razsulu, delavci ne plačujejo čla-li v , v. , , 4. _ i narine, nočejo več sprejemati sin- češkoslovaške vlade v tem smislu dikalnih funkcij, ker se sprašuje-1 °d materialnega in političnega pod-jo, čemu bi se sindikalno udejstvo- j piranja izdajalske in zločinske sku-vali, če pa ima ves monopol nad pine jugoslovanskih izdajalcev v sindikalnim gibanjem skupinica Pragi, od teroriziranja jugoslovan-Ijudi, ki odločajo o vsem in ne ski študentov, od sabotiranja eko-pustijo prav nič odločati prizade- normke pogodbe ter od barbarske-tim strokam. ga nasnja proti diplomatskim pred- Delavci so tudi uyideli, da sene ikom FLRJ v CSR. da znotraj v sindikatih z demo- . 4 , , . . , kratičnimi metodami nič doseči in Na podlagi vseh teh ej ' da likvidatorsko vodstvo one stro- Mjučuje jugoslovanska nota, da je ke, ki se ne strinjajo z njegovo [češkoslovaška s tem, da je P linijo, enostavno vrže iz sindikat- vedala zavezniško pogodbo s FLRJ ne zveze. Zalo jim ne preostaja [ oslabila varnost in obrambo drugega kot borba za izoliranje [ visnosti Češkoslovaške repu i e vodstva in za obnovno resničnih | in prizadejala resen udprec cori-sindikatov. Ta borba se mora pri- stira narodov Jugoslavije in Cesko-lagoditi dejanskemu stanju v raz- | slovaške, ki se prav zato ne more-nih strokah, delavci morajo v teh jo in ne bodo nikdar s tem strinja-strokah izbrati najbolj prikladno li. Zadnja dejanja češkoslovaške pot. Nihče se ne sme pri tem ba- | vlade koristijo vojnim hujskačem, tl očitka,, da razbija enotnost de- služijo sovražnikom miru, ogroza-lavstva, ker to enotnost so komin- | jo mednarodno sodelovanje in za-formisU v Enotnih sindikatih in dajaj» hud udarec mednarodnemu povsod drugje že zdavnaj razbili [ demokratičnemu in progresivnemu | in jo moramo le vzpostaviti. I gibanju. Vladna kriza v Franciji, ki traja že 23 dni, se zdi, da se približuje k zaključku. Po zadnjih vesteh je BÌ-dault, ki je dobil mandat za sestavo vladle, potem ko je ne Moch ne Majer nista mogla sestaviti, že dosegel sporazum med posameznimi strankami glede razdelitve resorjev. V resnici je za Bidaultovo investituro glasovalo v parlamentu 367 poslancev, proti njej pa 183 poslancev. Pred to zaupni, co je Bidault razložil program- svoje bodoče vlade, na katerega pa se ni zanesti, ker so spričo zasužnjenosti marshallizirane Francije izjave katerega koli vladnega politika brez pomena. o o o Nova bremena na račun angleškega delovnega ljudstva Anglija že ves povojni čas preživlja težko gospodarsko krizo, ki se stopnjuj'e iz dneva v dan. Zadnji udarec pa je britanska ekonomija prejela z. razvrednotenjem njene valute napram dolarju. Vladni krogi, ki zaradi svoje politike podrejanja britanskih interesov ameriškim, nikakor ne najdejo izhoda iz nastalega položaja, izvajajo ukrepe, katerih namen naj bi bil krizo ublažiti, ki pa jo y resnici poglabljajo Tako je tudi z zadnjim dolgo napovedovanim ukrepom britanske vlade p zakonu o državnih prihrankih, ki je bil sprejet 24. t. m. V občinski zbornici je ministrski predsednik Atlee iznesel načrt, po katerem morajo državni prihranki znašati 280 milijard šter-lingov. Ro istem načrtu bi od te vsote odpadlo 30 milijard na vojsko, ostalih 250 milijard pa v breme delovnega ljudstva. Ta načrt se lahko primerja z onim iz 1. 1931, ki ga je v podobnih okoliščinah izdelal Mac Donalt. Zmanjšanje državnih proračunov za posamezne izdatke bo izvedenci tako: Načrt gradnje in javnih del (šole, hiše, bolnice) bo zmanjšan za 140 milijard šterlingov, ministrstvo za vzgojo bo moralo zmanjšati svoje izdatke za 5 milijard in to na račun povišanja šolnine in prehran ne šolakih otrok; Zdravniška služba bo- morala skrčiti proračun, za 10 milijard tako, da bodo povišane takse na izdajanje zdravniških izpričeval. 35 milijonov bodo prihrar nili z ukinjanjem podpore kmetom pri gojenju živine. Ostalih 7 milir jonov bodo prištedili tako, da bodo povišali cene sadju itd. Vse torej na škodo predvsem delovnega ljudstva. Kar pa se tičq 30 milijard zmanjšanja vojaških izdatkov, gre za navadno prevaro, ker je medtem ministrstvo za vojsko že zahtevalo nove fonde tako da se bo predvidenih 30 milijard odtrgalo Že oil tega poviška. Vlada nove vzhodnonemške republika Važne naloge občinskega sveta na njegovem jesenskem zasedanju KRONIKA Starši slovenskih šoloobveznih otrok šolskega okoliša Sv. Ane protestirajo proti krivičnemu ukrepu šalske uprave, ki hoče vse slovenske otroke strpati v staro šolo ne glede na to, da bivajo otroci v okolišu stare kot nove šole. Zahtevajo, da se otroci razporedijo sorazmerno v obe šoli, in sicer v razmerju: ena tretjina slovenskih otrok in dve tretjini italijanskih otrok v vsako šolo. Protest je podpisalo 150 očetov ali mater. Za vstop na TO je državljanom, ki pridejo iz držav vključenih v Marshallov plan, dovolj le redni potni list. Od VU ni potrebno vstopno dovoljenje za angloameri-ško področje. Tržaški upokojenci so zborovali v nedeljo. Izvolili so si nov glavni svet, ki naj bi vodil dalje borbo upokojencev za zvišanje pokojnin. Zupane naših podeželskih občin je obiskal predsednik cone skupno z generaloma Eddelmanom in Robertsonom. Zanimali so se za probleme podeželskih občin, predvsem za napeljavo elektrike, vodovoda itd. Na Kontovelu so nastopili slovenski dijaki iz Trsta. Spored je obsegal poleg uvodno besede še deklamacije, solopetje, narodne plese in šaljivo igrico. To je bil prvi le. tošnji njihov nastop. Slovenski dijaki so dosegji lep uspeh. 27S.555 prebivalcev je štel Trst 30. septembra. Porok je bilo 268, rojstev pa 233. Naveč smrti je zahtevala pljučna tuberkuloza 91, takoj za njo škrjatinka, zaradi katere je umrlo 44 oseb, tifus je bil smrten v 21 primerih .davica pa v 20. Tudi s stanovanjsko krizo si pomagajo razni nepoštenjakoviči, da pridejo na lahak način do denarja. Tako je neki Marcello obljubljal komfortna stanovanja lahkovcrne-žem, nabral nekaj desettisočaku in izginil. Spomenik padlim borcem so odkrili v nedeljo v Borštu. ZVU javlja, da dobe lahko zaposlitev begunci, in sicer elektroin-ženirji, pristaniški delavci in drugi — v Cile. Najbolje je, da gredo čim prej s trebuhom za kruhom, kajti če bodo čakali tu, da sc bodo vrnili od koder so prišli, bodo morali le predolgo čakati. Kar tri nesreče so se dogodile v nedeljo na kratki železniški progi po našem ozemlju. Marjan Ivan-Čič je skočil iz vlaka, preden se je ta ustavil in padel na obraz. Lozej Jožef je držal za odprta vrata železniškega vagona, medtem pa je privozila mimo lokomi-tiva, butnila ob odprta vrata in mu priprla prste. Furlani Rihard pa je hodil ob progi, ko je mimo privozil električni vlak in ga ranil v nogo. Vsi.trije so morali iskati pomoči v bolnišnici. V Trnovici pri Devinu je požar uničil posestniku Alojziju Škrku senik, v katerem je bilo 80 stotov sena. Uničenih je bilo tudi 15 h] vina. Skoda je krita z zavarovalnino. Delavci iz tovarn za testenine nadaljujejo svojo borbo. Na prihodnjem sestanku bodo postavili zahtevo po izboljšanju plač In pa zahtevo po prejemanju • določene količine testenin za vse uslužbence. V Ljudskem vrtu si je zlomil roko mali šolar Cezar Giorgio. Nesreča pač nikoli ne počiva! Avtobus iLn Je vozil dalje in <*»lje, ne da bi se ustavil. Kaj je vzrok tej čudni vožnji, so potniki razumeli šele takrat, ko jih je na končni poštaji pregledala policija, če nima morda kdo v žepu denarnice gospe Bonetta, ki jo je med vožnjo pogrešila. Seveda je ostala preiskava brez uspeha, ne vemo, ali po zaslugi «najboljše policije na svetu», ali pa po nerodnosti gospe Bonette, ki je denarnico najbrže izgubila kje med potjo. Mor. da pa je nesrečnica našla izgubljeno denarnico doma. Dnevno čitamo, da dajejo tržaški Slovenci za Dijaško Matico denarne prispevke pa tudi v naturaiijah. Spomni se tudi ti, ki čitaš to vesi, na dijaško podporno društvo! Vidalijevi kominformisti govore o «namišljenih političnih organizacijah Babičeve bande», ker bi želeli, da bi bile prave demokratične in napredne organizacije res samo namišljene, da bi jih tako ne ovirale v njihovih revizionističnih in protirevolucionarnih podvigih. Toda II. kongres KP STO-ja jih je vendarle moral strezniti, spoznali so, da političnih organizacij «Babičeve bande» niso mogli likvidirati, kakor ne bodo mogli likvidirati revolucionarne borbe tržaškega delovnega ljudstva. Prav tako bo pa tudi občni zbor SHPZ, ki bo 6. novembra t. !., dokazal, da kakor niso mogli pokopati političnih organizacij, toliko manj lahko s svojim razdiralnim delom uničijo prosvetna društva. Njihovi časopisi pišejo, da je Prosvetna zveza «na hitro skrpucala nekaj navideznih društev». Resnica pa je precej drugačna, podkrepili smo jo s številkami v našem listu z dne 22. oktobra. Ce pa bi objektivno začeli razpravo o kriminalu — kdo komu krade imetje — bi padla obsodba na Bidovčeve zaščitnike. Kdor hoče delati «bilance», mora biti v svojih računih točen, sicer ga lahko vsakdo proglasi za navadnega sleparja. Da «bi bila bilanca za delovanje naših društev čim temnejša, naglašajo, > da razpolaga SHPZ z deset’nami pevo- j vodji. Ni potrebno, da si aktiven i pevec, da veš, da nzi našem ozemlju nimamo na desetine pevovodij. To vsi prav dobro vedo, vedo pa tudi, da je primerjava, med Ljudskim odrom in SNG smešna, še manj primerna, kot bi bila primerjeva med Ljudskim o-drom in našim lutkovnim gledališčem, kajti to je imelo več predstav kot Ljudski oder, čeprav mora tov. Mar-šič operirati z mrtvimi, zaščitnik Košuta pa z živimi Vidalijevimi lutkami. Napadi kominformistov na SNG so izraz besa, ki izvira iz nemoči, da bi kakor koli zavrli kulturno delo te naše ustanove. Kljub temu, da so Vidalijevi kominformisti zaprli vrata Slovenskemu narodnemu gledališču v skoro vse dvorane v coni A, je to doseglo več uprizoritev kot tedaj, ko je pri njem še deloval Košuta, ki Je po svojih močeh pripomogel, da so dvorane pravi slovenski kulturi imperialistični agenti zaprli. Ob pomorski postaji so Tržačani več dni občudovali lepo belo ladjo «Conte Biancamano», ki je bila nekoč last Tržaškega Lloyda, sedaj pa pomorske družbe «Italia». Ladjo so med vojno Američani zaplenili in je prevažala v Evropo njihove čete. Lansko leto so ladjo vrnili, bila pa je precej opustošena in jo je bilo zato treba prenoviti. Obnavljati so jo začeli v tržaških ladjedelnicah. Ladja je res lepa tako zunaj in znotraj in prav razkošno opremljena, da jo je bilo kar veselje gledati. Toda v Trst so jo poslali kakor v zasmeh. Tržačanom so jo samo pokazali, vpisana pa bo v genovski pomorski register, od koder bo vozila v Južno Ameriko. V sredo je odplula in v Trstu je ne bomo več videli. Nekaj tržaških pomorščakov je res vkrcanih na njej, toda poživila bo pomorstvo in trgovino le v Genovi, Trst pa bo zopet ostal na cedilu. Taka je torej skrb matere Italije za Trst: Tržačani naj se navdušujejo s svojim plehkim sentimentalizmom in patriotizmom, dobičkonosne kupčije pa naj sklepajo raje v Italiji in tako spravljajo v žep lepe denarce. Iz delovanja naših organizacij Z zadnjem tednu so imele žene v Saležu in Elavjah sestanke, s katerih so naslovile MDF2 odprta pisma, v katerih obsojajo gonjo proti jugoslovanskim ženam in njihovo izključitev od dela MDF2, katero so izsilile agentke Inform-biroja v. svetovni ženski organizaciji SNG se, čeprav v najtežjih okoliščinah, umetniško dviga od predstave do predstave, kljub temu, da ni tako srečno, da bi lahko gostovalo v Fe-niče, kakor kdo drugi. «Zaščitniki slovenske kulture» so napravili svojo «bilanco», ki se izraža predvsem v napadih na SHPZ in prosvetna društva. SHPZ in prosvetna društva pa bodo tudi podala svoj obračun, ki pa bo izražen v delu iu pripravah za zimsko sezono. V težkih razmerah se društva obnavljajo in poživljajo prav pred občnim zborom svoje delo. Vrste se prav povsod prosvetni večeri s predavanji. Društva pobirajo članarino, da člani konkretno dokažejo svojo privrženost društvu, društva sama pa poravnajo svoje obveznosti do SHPZ, kar je poleg izjav solidarnosti, o katerih smo že pisali, nov izraz pripadnosti in priznanja SHPZ. Slovensko ljudstvo na tržaških tleh je bilo že enkrat izigrano. Svojega kulturnega življenja si ne da več odvzeti, pa naj bi si prizadevali uničiti ga fašisti ali Vidalijevi nacionalisti. V zadnjem času so se začela sodišča zopet baviti s procesi zaradi zloglasnega «sequestro di persona», pri čemer smo imeli priliko poslušati prave apologije fašizma ne le iz ust odvetnikov zasebnih strank, temveč cele» iz ust državnega prav-dnika. Jedro teh apologij Je bilo. da je bil tu pri nas poseben položaj, da so bili tu fašisti tudi po 9. septembru 1943 (v Italiji so bili po njihovem mnenju samo do tedaj) najboljši branilci italijanstva. Zato ne bi jih smela doleteti kazen, temveč bi morali kvečjemu še dobiti nagrado. Ce pa so zažigali slovenske vasi, pobijali borce, žene in starce, ni to nikak greh, saj je vendar šlo za nižje pleme in je bila to le obramba italijanstva. Xržaške žene izjavljajo, da smatrajo jugoslovanske žene, ki so aktivno sodelovale v borbi proti nacizmu in fašizmu, ki so po vojni stale v prvih vrstah proletarskega gibanja ter katere stoje danes na braniku enakopravnosti malih narodov za zmago čiste revolucionarnosti v syetu, med prvimi, poklicane, da sodelujejo v MDF2. Tržaške žene zahtevajo, da se na zasedanju MDF2 v Morsvi v prisotnosti predstavnic AF2 Jugoslavije razčistijo odnosi tajništva MDF2 do AF2 Jugoslavije, kar bi delovanje MDF2 privedlo le do ponovnih uspehov. Zadnje vesti SHPZ priredi v nedeljo 30. t. m. v Dolini umetniško razstavo tržaških slovenskih slikarjev. Otvoritev s predavanjem bo ob 11. uri. Prisostvovali bodo tudi nekateri znani slovenski umetniki. Vojaška uprava je z ukazom št. 200 ukinila prejšnje ukaze, ki so določali praznike na TO. Sedaj bodo prazniki: 25. april, obletnica rojstva Marconija, 1. maj, 25. julij, padec fašizma in 4. november, praznik jeseni. Kakor se vidi, je ZVU delno ugodila tržaškim šovinistom in preložila praznik jeseni od 20. na 4. nov. Popolnoma pa jim ni ugodila, ker ni nazvala 4. nov. praznik zmage. Poleg tega navaja ukaz še običajne verske praznike in 3. nov., praznik tržaškega patrona Sv. Justa. Po dolgem zavlačevanju je župan končno le sklical redno jesensko zasedanje občinskega sveta za soboto 29. t. m. Dnevni red tega zasedanja vsebuje 19 točk. Med prvimi točkami Je potrditev nujnih sklepov, ki jih je sprejel občinšjci odbor od L septembra dalje. Mnogo teh sklepov pa spada v delokrog občinskega sveta in ne .bi jih smjel reševati občinski odbor sam tèr jih nato samo predložiti syetu v potrditev. Res je, da, zakon določa, da v nujnih primerih sklepa odbor, toda odbor je pretiraval in ta zakon izkoriščal ter je zato dolžnost občinskega sveta, da proti temu protestira in v bodoče te zlorabe ne dopušča. Pri tem nastane vprašanje, kako bo mogel župan razne sklepe odbora, ki so že bili izvršeni, razveljaviti, če bi jih občinski svet ne potrdil. Občinski svet bo moral razčistiti tudi vprašanje 6. točke dnevnega reda, ki govori o imenovanju članov komisije za revizijo voliv-nih imenikov. V tem pogledu je iz- Zato zapirajo borce, jih postavljajo pred sodišče, jih obsojajo ker je treba spomin na osvobodilno borbo likvidirati, je oblatiti in rehabilitirati fašiste. Zato so postavili pred sodišče celo «italianissime» člane bivšega piranskega CLN in nekatere obsodili. Teh ljudi ni rešilo niti njih dobro «itali janstvo», ker so maja leta t945 nastopili proti nekaterim najbolj razvpitim fašistom iz Pirana. Pretekli ponedeljek pa je prišel pred okrožnim sodiščem na vrsto Anton Turk, ki so ga že maja t.l. sodili zaradi nekega «sequestro» in oprostili. Po oprostilni razsodbi namreč so ga odpeljali na policijo, ki bi ga morala izpustiti, pa so ga tam videli trije policaji, bivši republikanski kvesturini, in ga obdolžili, da jih je maja 1945 «sekve-striral». Navrh so ga tedaj še močno pretepli, da se je moral zdraviti. Sedaj so mu naložili kar 18 obtožb, to je «sequestri di persona», vdore v stanovanja, polastitev osebnih predmetov itd. Na sodišču so nastopili kot obtežilne priče omenjeni trije policaji in vdova četrtega aretiranega policaja, kj se ni več vrnil. Vsi so trdili, da so Turka spoznali, ta pa je to odločno zanikal. Po zaslišanju prič so proces odgodili. Tudi pred prizivnim sodiščem se je v torek pričel proces proti skupini partizanov in sicer iz Boršta in Bazovice, ki so izvršili smrtno obsodbo nad znanim Collottijevim agentom Fabianom ter so bili obsojeni na več let ječe. Protest Tržastkega «alkara ma «krami»« mira Tržaški odbor za obrambo miru je naslovil na predsedstvo plenarnega zasedanja Svetovnega odbora pristašev miru v Rimu protest, ker ni bil povabljen na zasedanje Svetovnega odbora pristašev miru v Rimu. Poleg lega izjavlja, da pomeni izključitev jugoslovanskih predstavnikov z rimskega zasedanja kot nepošteno in žaljivo dejanje za vse demokrate ter škodljivo za stvar miru. Tržaški odbor za obrambo mira javlja plenarni skupščini v Rimu in mednarodnemu Javnemu mnenju, da je politika izvršilnega odbora hujskaška ter da Ut njegovi argumenti za izključitev delegatov FLRJ v liniji kominformistične nizkotne gonje. Tržaški odbor za obrambo miru protestira tudi proti klevetam s strani Italijanskega nacionalnega odbora glede političnega In gospodarskega položaja v coni B Tržaškega ozemlja. dala vojaška uprava nedemokratičen ukaz št. 190, ki je v protislovju z zakonom, ki velja v Italiji. I-talijanski zakon namreč pravilno določa, da je v komisijah za revizijo volivnih imenikov zastopana tudi manjšina, po omenjem ukazu pa bodo v tej komisiji zastopane samo večinske stranke, ki imajo ves interes pri potvarjanju voliv-nili imenikov. Pristransko sestavljanje imenikov Je naš tisk že ožigosal in razkrinkal pred volitvami ter pri tem dokazal, da je bilo y-ključenih v volivne sezname na desettisofie volivcev, ki niso imeli do tega pravice. Zato si lahko predstavljamo, kako bodo revidirali volivne sezname predstavniki i-talijanskih šovinističnih strank. Občinski svet bo moral odobriti tudi imenovanje otroških vrtnaric. Med temj Je 39 italijanskih in 3 slovenske. Krivičnost tega imenovanja ie popolnoma očitna, kajti tako število ni ,y nikakem sorazmerju s številom slovenskih in italijanskih otrok v tržaški občini. Najbrž je to tudi eden izmed vzrokov, da so preprečili ponovno otvoritev slovenskega otroškega vrtca v Rojanu. Dnevni red vsebuje tudi važni vprašanji stanovanj in upokojencev, ki ne bi jih smeli poriniti med zadnje točke, ker terjata nujno rešitev in takojšnje razpravljanje, Vsekakor pa se ne bo smelo to razpravljanje omejiti le na vprašanje upokojencev občinskih ustanov-, temveč ga je treba zagrabiti v celoti. Za nas Slovence je osnovne važnosti enakopravnost slovenskega jezika z italijanskim. Tu ne gre za dvojezičnost, kakor postavljajo vprašanje kominformisti s svojo zahtevo po tolmaču, temveč za popolno enakopravnost, kakor jo določa mirovna pogodba. Na prvi seji občinskega sveta niso pustili našemu svetniku do besede, ker je spregovoril slovenski. Nato se je liberalec Forti {•■ rmalno izgovarjal, da občinski svet ni pristojen spreminjati zakone (v tem primeru fašistične). Ne glede na to, da veljajo ti fašistični zakoni tudi za okoliške občine in bi morali po tej logiki tudi v. teh občinah upravljati samo v italijanščini, bi spomnili gospoda liberafca Fortijo na leta 1919-1921., ko ni bilo nobenega zakona, ki bi prepovedoval uporabo slovenskega jezika, ker je bila tedaj v veljavi že avtrijska zakonodaja, da so takrat ravno njegovi somišljeniki liberalci prepovedali uporabo slovenščine v državnih in občinskih uradih. Tedaj so torej lahko sklepali v občinskem svetu in se niso sklicevali na noben zakon. V pogledu enakopravnosti Slovencev in Italijanov je važno tudi vprašanje gledališča, ki je pač najvišja kulturna ustanova Gledališče Verdi je na primer dobilo 104 milijonov lir podpore. Mi nimamo nič proti temu, da bogato podpirajo italijansko gledališče. Toda pri tem morajo podpreti tudi SNG, ker imamo slovenski občani iste pravice. Sedaj pa naše gledališče ne dobi niti ene dvorane v mestu. Diskriminacije uvajajo tudi pri javnih delih, ko osredotočujejo vsa ta dela v mestu; okoliške vasi, ki spadajo v tržaško občino, pa zanemarjajo, kakor da ne bi bili okoličani tržaški občani in davkoplačevalci. Kot vidimo, bo moral občinski svet razpravljati o mnogih važnih’ vprašanjih in jih reševati ter preprečiti, da bi reakcionarne šovinistična stranke izvajale po svojem odboru monopol nad vsem tržaškim življenjem ter pri tem še prav posebno škodovale našemu življu. ĆUajU Ui dtiite! ZADNJA POT LADJE „Conte Biancamano*' iz Trsta Blatenje osvovobodilne borbe in rehabilitiranje fašistov pred sodišči «Samo načrtnost omogoča napredek!» — —~—iHlbi ii'th liv vanti iz JUluhlfitnc in Qnrj'iffin —.1— Ko premlevam Se enkrat podobne vtise, ki sem jih odnesel iz Ljubljane in zagrebškega velesejma, sem se odlotil, da jih napišem, da ne bi obledeli, ampak da bi bili kot živa slika, ki kaže v vedno lepSo bodočnost obnovljene Jugoslavije. Srce se mi je razveselilo, ko sem zagledal prestolnico republike Slovenije. Vse je v njej lepo in urejeno. Discipliniranost ljudi, mir in snaga, vse pride takoj do izraza. Krasne ulice, velike nove zgradbe za delavstvo napravljajo mogočen vtis. Posebno me je zanimala železniška razstava ob priliki stoletnice železnice v Jugoslaviji. Rad Sem šel pogledat, kaj je v tem pogledu napravila nova Jugoslavija. Moram z veseljem in ponosom priznati, da Se je tu ogromno naredilo. V slikah in reliefih je nazorno prikazana Pot, ki je bila prehojena na tem tako važnem poprišču. Popravljeni mostovi, obnovljene proge, nove proge zgrajene in udarniško, vse to dokazuje, da se v Jugoslaviji gradi in sicer naglo in neutrudno. Pogled na tovarno v Mariboru in na njene najnovejše izdeike (krasni osebni kupeji, zdravniške, zobozdravnlške ter roentgenove ambulante) vzbujajo v človeku ponos na svoj narod, ki Ima v dosedanjih uspehih poroštvo sijajnega napreci ka v bližnji bodočnosti. Obiskal sem tudi ogromno napra-vo-tovarno Litostroj, Pripominjam, da sem skoro dvomil o tem velikem delu, ko sem videl v časopisih sliko. Sedaj pa sem na lastne oči gledal in občudoval res smelo zgradbo, ki se v Ljubljani dviga mogoč- no v zrak, in s svojim obratovanjem daje duška pridnemu delavcu, kateri vidi v njej zagotovljen kruh. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so tu zaposleni tudi mladi tovariši, ki vršijo brez večjega telesnega napora zelo važne posle in se usposabljajo za strokovne mojstre. Toliko o Ljubljani. Sedaj pa nekaj o zagrebškem velesejmu: Pripominjam, da sem imel na razpolago le malo časa. Bil sem namreč le pet ur na razstavnem prostoru, čeprav bi ne zadostovali trije dnevi za povprečni pregled. Ne vem kateri panogi bi dal prednost, ker so bile vse dobro zastopane. Zelo viden je napredek v kmetijstvu, za katerega je prikazan tudi nadaljnji razvoj. Razni obrtni- ški izdelki so tako popolni, da ne zaostajajo za izdelki najbolj naprednih velikih držav. Industrijski proizvodi pa kar presenečajo, če vemo, da je komaj potekla polovica petletnega plana. Koliko bodo še napredovali do konca petletke, to u-giba obiskovalec, ki spremlja hiter razvoj Jugoslavije z iskrenostjo in ljubeznijo. Ko opazuješ izgotovljene najbolj komplicirane stroje ter vidiš na njih slovenski, hrvatski ali srbski napis, se začudiš in vesel vzklikneš: ■Ni potreba, da bodljo s povešeno glavo, kajti v kratkem času se bodo popolnoma osamosvojili in ne bo Jim treba dajati dragocenosti, rudnin in žita za izdelke iz tujine, ker Jib bomo sami naredili.» Ko sem vse to gledal in opazoval, sem si mislil: Zakaj ne bi bilo tu več naših ljudi, da bi še z večjim veseljem delali po določenem načrtu in ne kar tjavendan. Samo načrtnost omogoča tak napredek. Samo če ne bomo izgubljali brez potrebe delovnih moči in drugih sredstev, bo mogoče dograditi to smelo stavbo naše nove Jugoslavije. Se to povem: Ce ti kdo poreče: ■kaj me briga, da je tam na velesejmu vsega, ko pa ne morem ničesar kupiti», temu odgovori takole: ■Ce bi bila država trosila svoje sile za zadoščenje nekaterih nenasitnih egoistov, bi bila danes sužnja mogočnih držav, še vsa v ruševinah in razdejanju kot pred petimi leti. Potrpi še malo in vsega bo dovolj. Raje kot da bi kritiziral, zgrabi še ti živo in odločno za kladivo, pa bodo tudi tvoji udarci pripomogli k čimprejšnji dograditvi tvojega novega doma! KRKAVCAN CVETKE Iz tržaških listov «La Fiaccola» objavlja v svoji rubriki «Istria nobilissima» res «plemenite» vesti, ki jih prav čudežno stresa iz rokava. Med drugim na primer piše: «V Bujah kakor v vsej coni B so živinski semnji, zelo živahni. Vzrok tega velikega dotoka živine je jasen: popolno pomanjkanje krme in ono malo, ki se je najde, je dosegla neverjetno visoke cene. Ljudska oblast pa ni znala prav nič ukreniti in si ni znala nabaviti niti enega stota sena. Kmetje, vštevši kmete zadrug, morajo pošiljati živino na trg. To živino koljejo vsak dan, kar je trenutno v prid potrošnikom toda povzroča ogromno znižanje glav živine.» No, «Giornale di Trieste pa Je napisal v zvezi s kongresom KP STO: «Kongresistom so priredili nešteto banketov. Zato pa niso pretek/l teden delili prebivalstvu o-broka mesa.» Članka obeh reakcionarnih listov se pa zelo skladatal Ker vse te in podobne vesti fabriciralo kar v tržaških uredništvih, naj bi se vsaj prej med seboj zmenili, kako bi bolje lagali. DELO Nekaj o objektivnem poročanju «možganskega trusta» pri «Delu»: «Tudi prireditve našega Ljudskega odra so bile številnejše od onih SNG. V šestih mesecih je inveì Ljudski oder 21 predstav Gorkega «Matere» ter 32 drugih prireditev. SNG pa je imelo v devetih mesecih 39 predstav, kljub temu da dela samo s poklicnimi igralci. Najporaznejša pa Je vsekakor za budalovce udeležba na njihovih * prireditvah. Povprečno je bilo na predstavah SNG okrog 60 ljudi, a mnogokrat tudi le od 10. do 20 prisotnih. Nasprotno pa ni bilo na prireditvah Ljudskega odra nikdar manj kot 200 ljudi in njeno povprečje dosega število 600 gledalcev.» Znano je, da pri «Delu» silno lažejo, toda pri številkah bi pa morali vendarle biti previdni. Gledališki list št. 6 namreč poroča: «N»-še predstave je od septembra IMS do marca 1949 videlo 17.41» tržaških Slovencev. Vseh predstav je bilo v tem času 68.» V pretekli sezoni, to je v desetih mesecih, pa je imelo SNG skupno 103 predstave. DEMOKRACIJA Pri «Demokraciji», ki pravi, da je edini resnični borec za slovenske pravice, se sedaj navdušujejo za nadškofa Margottija, ki je leta 1940 vneto molil za Mussolinijevo zmago in se pri tem hudoval na slovenske duhovnike v goriški škofiji, ki niso za to zmago dovolj goreče molili. «Demokracija» nar»-reč piše: «V soboto 15 t. m. so dosegli goriški slovenski srednješolet lepo presenečenje: šolsko mašo je s primernim nagovorom v slovenščini opravil sam nadškof monsignor Margotti, Takega nastopa nadškofa Margottija smo bili Slovenci v Gorici res veseli.» itd. Toliko hlapčevskega navdušenja za teatralno gesto nadškofa Margottija, znanega sovražnika Slovencev, nismo pričakovali niti od «De. mokracije», ki sicer tako rada služi vsem sovražnikom nekega naroda. Da bi bili ti «demokrati» naivni in neumni in verjeli bi staremu lisjaku, res ne verjamemo. Škof se seveda kaže zaščitnika Slovencev zato, da se bo lahko skliceval na to svojo gesto, ko bo napravil še kako večjo svinjarijo Slo. vencem na škodo. LAVORATORE Mario Kolenc je napisal v članko «20 ottobre» tudi tole: «Ni danes Tito oni, ki bi smel proslavljati osvoboditev Beograda ...» ... ampak Mario Kolenc, seveda, ki Je bil ob izbruhu svetovne vojne dober Mussolinijev vojak pri «Guardia di frontiera» v Tolmin« in kasneje kot okupator v Ljubljani. ANDREJ BUDAL Dr. Andrej Budal, pisatelj in pesnik, tenkoslušen lingvist, romanist in slavist, poleg Franceta Bevka najpomembnejši kulturni delavec med obema vojnama na Primorskem, sedaj književni sodelavec vseh tržaških naprednih slovenskih časopisov in upravnik Slovenskega narodnega gle dallšča, praznuje 31. oktobra svojo šestdesetletnico. Kdor vidi njegov koščeni, izrazito izklesani obraz, njegovo sloko,mladeniško postavo in njegovo prožno hojo, bi mu komaj Prisodil njegov sedanji jubilej. Sele če se ozremo na bogato žetev literarnega ustvarjanja, ki sega celih trideset let v preteklost, se bomo pač morali sprijazniti z njegovo če-slitljivo obletnico. Priznati moram, da sem šele zadnje čase in postopoma dojel, da se skriva za raznimi psevdomini izvirnih leposlovnih del ter prevodov iz tujih slovstev naš sedanji slavljenec. Tako je na primer PASTUSKIN, ki je napisal zgodovinsko povest «Križev P»t Petra Kupljenika» ali prevedel Concourtjevo «Dekle Elizo» in Fo-gazzarovega «Svetnika», identičen z Andrejem Budalom. Tudi izvirni slovenski pisatelj SLAVKO SLAVEC, v čigar seznamu najdem dela, kot so «Zupan Žagar», »Ubogi Uštln», «Dora se drami», «Čigava si?», «Ra-kezeva Liza», «Spomini z jezera», «Med srci in zemljo» io še kopico prevodov, ni nihče drugi kot naš šestdesetletnih. Prav tako Je znan zlasti primorskemu občinstvu plodni pisatelj in prevajalec IVO DREN, ki zopet ni nihče drugi kot dr. Andrej Budal. Andrej Budal se Je rodil 31. oktobra 1839 v Standrežu pri Gorici. Tri leta je obiskoval osnovno šolo v Standrežu, tri leta vadnico v Gorici, osem let goriško gimnazijo, na kateri je maturiral 1909. leta. Stiri •«ta je poslušal romanistiko na dunajskem vseučilišču in Je bil pro-»oviran za doktorja 12, decembra 1913. Poleti 1912. Je dopolnjeval nauke v Parizu. Profesorske izpite Je dovršil na Dunaju in bil usposob-'ien za poučevanje latinščine in *ranc°Siine s slovenskim ali nemškim učnim jezikom. Službo je nastopil na slovenski gimnaziji in nemški realki v Gorici IS. februarja 1819. Od IS. Junija 1915. { do 30. aprila 1918. I je bil črnovojnik avstrijske vojske po vojaških uradih v Ljutomeru, Ljubljani, Trstu in Vidmu. V maju 1918. I je bil oproščen vojaščine in je nato poučeval na zaposlovalnih tečajih goriške slovenske gimnazije v Trstu. Poletje 1918. 1 Je prebil v Ljubljani in se je v oktobru 1918. 1 ob polomu Avstrije vrnil v Gorico. Mesec dni je bil italijanski vojni ujetnik v Krmlnu. Po zasedbi Primorske ga je italijanska šolska oblast premestila v oktobru 1919. I na realko v Idrijo, v šolskem letu 1921—22 na slovensko učiteljišče v Tolmin, v šolskem letu 1922—23 spet v Idrijo, v novembru 1923. 1 pa na slovensko nižjo realko v Videm. Ko je fašizem zatri tudi to šolo, je opravil natečajne in uspo-sobljenostne izpite za slovenščino v Rimu iu poučeval nato slovenščino na višjem tečaju v Istituto Tecnico Commerciale A. Zanon v Vidmu od leta 192S do 1933. Tega leta je bila slovenščina odpravljena in Je na isti šoli poučeval francoščino do leta 1940. V šolskem letu 1948—41 Je bil po hišni preiskavi premeščen v Perugio zaradi zvez z osebami, ki So bile zapletene v drugi tržaški pro- SESTDESETLETNIK ces. V šolskem letu 1941—1942 se je vrnil v Videm in poučeval tu francoščino do 1943. Vmes je poučeval obenem slovenščino v Istituto Superiore di Economia e Commercio Cž Foscari v Benetkah v šolskih letih 1941—42 in 1942—43. Vso dobo italijanske okupacije in fašističnega režima se je udeleževal narodnega dela na Primorskem zlasti s pisateljevanjem pri Goriški Matici skupno s Francetom Bevkom, Lavom Čermeljem, Damirom Feiglom in drugimi. Ze od prej, od leta 1910 dalje, je bil sotrudnik Ljubljanskega Zvona, Slovana in Domačega prijatelja s psevdonimom Pastuškin. Po letu 1918 pa je sodeloval pri tržaški Njivi, goriški Mladiki, tržaškem Našem glasu in drugih listih s pesmimi, črticami, povestmi, članki in poročili. Doktorja Andreja Buttala sem osebno spoznal šele leta 1946, ko sem se po dobrem četrtstoletju povrnil v svoje rojstno mesto Trst. Takoj spočetka Je napravila name močan vtis njegova nepokolebljiva uravnovešenost. S stoičnim mirom, vrednim starogrškega filozofa, je umel prenašati vse izpremenljive peripe- jdUUimMl (iMMuetnUl cUuiteu pred občnim zborom SIIP Z Primerna priprava za abčni zbor SHPZ so kulturne prireditve, ki jih prirejajo prosvetna društva. Tak kulturni veder je bil v ponedeljek 24. t. m. pri društvih «Srećko Kosovel» in, «Pino Tomažič». Najprej je tov. dr. Andrej Budal predaval o napredni ljudski kulturi. Tehtno je orisal razvoj kulturnega snovanja y ‘preteklosti in smer modernega kulturnega stremljenja ter prosvetno delo naših kulturnih organizacij. Večer je močno povzdignila Štefka Drolče-va, članica SNG, z recitacijo «Soči». Nato sta recitirala še dva člana navedenih društev. Vsa naša prosvetna društva se temeljito trudijo, da bi posredovala kulturne dobrine našemu ljudstvu in ga tako povezovala ter ga dvigala in spravila na isto kultur no raven, kot jo je že dosegel narod v Sloveniji. Ta društva so v zadnjem času doživela nov preporod kljub mnogim težavam, od katerih je največja pomanjkanje prostorov. Društva se pripravljajo na občni zbor SHPZ in v pričakovanju tega občnega zbora bodo v zadnjih dveh tednih pred tem pomembnim kulturnim dogodkom priredila niž kulturnih prireditev. Nayajamo razpored teh prireditev pri posameznih društvih: 28.X.1949 Prosvetno društvo «M. Matjašič» Barkovlje: kulturna prireditev. 28. X.1949. Prosvetna društva «Rojan», «Greta» in «S. Gregorčič»: kulturna prireditev v via R. Manna 29. 29. X.1949. Prosvetni društvi «S. Iyan» in «Haas»: kulturna prireditev pri Sv. Ivanu. 29.X.1949. Prosvetno društvo «Straža» na Plavjah: kulturna prireditev. 31.X.1949. Prosvetni društvi «Simon Jenko», in «Vojka Smuč»: kulturna prireditev v via R. Manna 29. 4.XI.1949. «Zarja v Svobodi» v Semnolaju: kulturna prireditev. 4.XI.1949. Prosvetni krožek «Opčine»: kulturna prireditev. 4. XI.1949. Prosvetno društvo «Lo-njer»: kulturna prireditev. 5. XI.1949. Prosvetni krožek v Sa-ležu: kulturna prireditev. 5.XL1949. Prosvetno društvo V Nabrežini: kulturna prireditev. 5.XI.1949. Pevski zbor iz Doline: koncert. 5. XI.1949. Prosvetna društva «Cebulec», «Ivan Cankar» in «Marušičev»: kulturna prireditev. 6. XI.1949. Prosvetno društvo «I-yana Vojka» Prosek: koncert. tije našega burnega kulturno-prosvet. nega življenja v povojnem Trstu pod angloameriško okupacijsko upravo. Čeprav Je bil v občevanju s svojimi sodelavci in z vsemi, s katerimi je prišel v stik nenavadno skromen, je znal v pravem času tudi krepko povzdigniti svojo besedo, ki je bila podprta z bogatimi življenjskimi izkustvi. Nemalokrat so nas presenetile njegove nenavadne ostre in jasne formulacije misli in njegov veliki smisel za stvarnost. Pogosto-ma Je za njegovimi na videz tako subimi in stvarnimi ugotovitvami zvenel rahel prizvok ironije in morda ne bom veliko pogrešil, če izrazim svoje mišljenje, da utegne biti ta ironija usedlina premnogih grenkih, a vendarle krepko prebolelih in zdravo premaganib osebnib izkustev. Dr. Andrej Budal je močan delavec z nenavadno zmogljivostjo. Odprite na primer katero koli številko «Razgledov» od njihovega postanka pa do danes, pa boste videli, kaj vse je obsegel njegov budni in dojemljivi duh. Odprite tudi katero koli številko Ljubljanskega Zvona ali druge revije, pri kateri Je sodeloval in brali boste poročila o knjigah iz vseh slovanskih slovstev, ocene del slovenskih pisateljev, jezikoslovne študije in beležke iz vseh mogočih področij in kultur sveta. Poročal je o raznih kongresih in novih literarnih in splošnih kulturnih pojavib, kritično je motril naša kulturna vprašanja, krepko tn tute' gentno polemiziral z našimi nasprotniki, a zraven napisal še vrsto iz-virnih pesmi in novel. Poleg tega jc aktiven podpredsednik SHPZ, viden javni delavec in zadnji dve leti posveča vso svojo skrb tudi našemu Slovenskemu narodnemu gledališču kot njegov upravnik. Naš šestdesetletnik je eden izmed onih redkih Javnih delavcev, pred katerim te, čim dalje sodeluješ a njim, tem bolj obhaja nekakšno straho-spoštovanje. Zmerom ga boš videl točnega, vestnega in natančnega, velikokrat se ti bo zdel skoraj molčeč in vase zaprt, toda če se kdaj razvname, postane ognjevit in tudi retorično udaren in pronicav. Človeku se zdi, da ima v evidenci vse, kar koli je kdo kdaj izustil. In kljub njegovi običajni stvarnosti in malone rezerviranosti ima vendarle smisel za nekakšen suh in jedek humor. In če omenimo, da je tudi vzoren mož in družinski oče, smo komaj v najsplošnejših obrisih očrta. I! osebnost tega našega izrazitega kulturnega in javnega delavca in velikega Slovenca, k čigar Jubileju mu po pravici vsa slovenska javnost z nami vred od srca čestita ter mu želi še mnogo let zdravja in plodovitega dela! VLADIMIR BARTOL 7 zadnjem času smo prejeli številne dopise obiskovalcev zagrebškega velesejma in dragih prireditev v Jugoslaviji. Nekatere smo objavili, drugi pa to zaradi pomanjkanja prostora in drugih tehničnih ovir iz ostati. Kakor nam bodo razmere dopuščale jih bomo objavili v prihodnjih številkah. Takrat objavljamo vtise obiskovalca iz Krkavč v slovenski Istri, ki dokazujejo, da je ni sovražne Propagande, ki bi mogla našim ljudem zamegliti spoznavanje in občudovanje veličastnih naporov jugoslovanskih narodov za zgraditev nove socialistične domovine. KRONIKA V Paratinu so pričeli Izdelovati v velikih količinah steklo za naočnike In posode iz ognjevzdržnega stekla, ki so ga morale preje kupovati v inozemstvu kot specialni izdelek. VI. plenum Zveze sindikatov Makedonije je zasedel v Skopljur. Ma njem so sprejeli ukrepe za razširjenje gibanja za visoko storilnost, uvedbo brigadnoga delovnega sistema in norm v- vseh podjetjih in gradiliščiti. VISjo pomorsko Solo so odprli na Reki. Ing. Logomerac iz- železarne v Sisku je odkril nov način pridobivanja mangana in. vanadija, ki bo omogočil letni prihranek več sto milijonov dinarjev. Bolgarska slikarka Maša Živkova, ki razstavlja v Ljubljani, je izjavila: «Naša vlada je prekinila, narod pa ni prekinil». Tako je odgovorila, ko so je vprašali;, kaj mt-1 sli o prekinitvi prijateljske pogod-: t>e Bolgarije s FLRJ. Maršal Tito si je ogledal novo jugoslovansko reprezentativno potniško ladjo «Krajina», na kateri so končali te dni zadnja dela v ladjedelnici na Cukarici. V Dalmaciji so presegli odkupni plan za žito za 23 odstotkov. V os ješki tovarni krtač je Valentin Cok sestavil stroj za pranje in ravnanje ščetin. Ta mali stroj bo prihranil 4.5' milijona din na leto. Na progi Lupoglav-Staiije v Istri so pred dnevi prebili pol km dolg predor in s tem opravili eno najtežjih del na tej. progi. Sestavne dele za drugi plavž za železarno v Sisku so izdelali v ladjedelnici «Tretji maj» na Reki. . Na Nanosu se je letos poleti paslo 280 glav živine. Tako so prihranili precej, krme. V bližini Raukovičevega se naglo razvijajo dela pri gradnji, velike tovarne magnezitne opeke, Ta 1 tovarna bo po velikosti peta v Evrope in ne bo zaostajala za najmodernejšimi v inozemstvu. Republiški odbor prosvetnih delavcev Srbije je poslal maršalu Titu sledečo brzojavko: «Ko odgovarjajo naši rudarji na laži in grožnje s slotisoči stoti premoga in. ko delavci v tovarnah izdelujejo nove stroje, odgovarjamo ml, prosvetni , detovci, na vse nakane ZSSR in informbirojevskih držav z barbo za večje uspehe pri pouku in pri vzgoji mladih kadrov po krasnih zgledih junakov naše ljudske revolucije in graditve socializma.» Peto obletnico osvoboditve Beograda je proslavilo jugoslovansko ljudstvo s številnimi akademijami, zborovanji in tudi s številnimi đe-Itìvnimi uspehi. Posebno slovesno so proslavili obletnico v Beogradu, kjer je bila tudi svečana akademija. Na svečani seji ljudskega odbora Beograda sor sprejeli predlog o preimenovanju petih najlepših beograjskih ulic z imeni Edvar-dh Kardelja, Aleksandra Rankovi-ča, Milovana Djilasa, Moša Pija-de in Hlagoje Neškovtča. Predsednik vlade LR Slovenije je v teh dneh obiskal Trbovlje. Ob obisku je' izjavil, da je «trdnost in pravilnost partijske linije in našega vodstva razkrinkala vSg obrekovalce in klevetnike iz vrst In-tormbiroja.» In «s trdnostjo in . enotnostjo našega ljudstva bomo uresničili našo borbo za socializem, kljub vsem oviram». Tov. Marinko Je obiskal v rudniku tudi mladinsko brigado, ki nesi njegovo ime fft ki je dosegla velike u-spehe v borbi za večjo delovno storilnost. Otvorili so zadružni dom v Trzinu pri Ljubljani. V okviru ministrstva za industrijo so v Sloveniji tekmovale vse industrijske panoge. Med njimi se je najbolje Izkazala tekstilna industrija. Zvezni minister za trgovino in preskrbo je izdal pravilnik za izdajo enotnih živilskih izkaznic za | vso državo'. V tekmovanja v jeseniški, železarni se je najbolje pokazala opekarna te tovarne. TaS». Pogozdovanja Krasa Delo za osušitev Skadrskega- jezera je bilo v pričetku oktobra osredotočeno' na graditvi obrambnega nasipa ob reki Morači. Frontne brigade, lei so gradile ta nasip, za katerega so porabili 10.000 kubičnih metrov zemlje, ss* s tem opravile že eno tretjino zemeljskih del*, določenih za to leto: 3Ta mostu, čez Moračo izvršujejo zadnja dela. Na samem, jezeru, dela sedaj šest frontnih brigad, med njimj tri iz titogradskega okraja. Najboljše u spehe je dosegla sedma tehnična brigada, ki je sedmega oktobra vgradila v nasip 323 kubičnih me trov zemlje in s tem presegla dnevno normo z» 13 odstotkov. Frontnim brigadam pomagajo tudi kmetje iz bližnjih vasi. * # * V Sloveniji bodo volili nove krajevne odbore Prezidij Ljudske skupščine Slovenije je izdal dne 24. oktobra ukaz o razpisu ljudskih odbornikov v krajevne ljudske odbore. Volitve bodo v nedelja 4., 11., in 13. decembra. Datum si lahko ljudski odbori sami določijo. so se lotili temeljito Danes so se v Jugoslaviji plansko lotili reševanja gozdarskega vprašanja na Krasu. Prvi predpogoj za pogozdovanje je bila obnova zapuščenih drevesnic in ureditev novih. Tako so že leta U>48 omogočili večja pogozdovanja. V tem letu so posadili 1,100.000 sadik in posejali 2.100 kg raznega semena. Začeli so tudi s širokopotezno akcijo, da spremene stare borove nasade, ki so svojo nalogo že izpolnili s tem, da so golo zemljo že tonico popravili, da je mogoče vanjo saditi iglavce in listavce, ki bodo tvorili bodoče gozdove na Krasu. V primerno razredčene borove nasade vnašajo nove drevesne vrste zlasti razna listavce, v višjih legah pa tudi jelko, ki prav dobro uspeva. Pri saditvi listavcev se drže načela, da je boljše zasajati plemenitejše tlrevesne vrste, ki imajo prvovrsten les. Zato nasajajo domači kostanj, oreh, hrast pa tudi murvo, ki. bo prišla prav pri gojitvi, sviloprejke. Razen tega sada seveda tudi jesen, javor, iipo, udomačene eksate, cedre, ciprese itd. Dandanes je ie poiMlnoma uveljavlje- no prepričanje, da so za Kras tudi plemenitejše vrste dreves in ne samo črni bor, ki ga sade samo še na najslabših terenih ali Pa, kot primes drugim drevesnim vrstam. Današnji način deta ha Krasu spremlja prebivalstvo z razumevanjem in sodeluje pri množičnih akcijah pri pogozdovanju. Lani so za primer opravile množične organizacije prostovoljnega dela za pol milijona din. Zlasti se zanimajo za obnovo gozdov pionirji, ki so jim dodelili v upravljanje kar cele kraške predele. ŠTEUILl PODJETJA sožeiziiolniMietnipiin Borba za hitrejšo zgraditev so-: cializma v državi, kr jo bijejo jugoslovanski delavci, prinaša svoje velike sadove. S povečanjem delavne storilnosti, s tekmovanji in zboljšanjem delovnega procesa so številni delovni kolektivi že uspeli doseči letni plan. Tako so priče- li že dva meseca preje delati za četrto. leta petletke. Med te delovne kolektive spada kolektiv največjega rudnika kromove rude «Raduša» pri Skoplju, ki je svojo plansko? naloga izpolnil 15. oktobra. Pomembno zmago v borbi za plan je dosegel tudi delovni kolektiv topilnice in valjarne cinka v Celju» Tam so pričeli larUi izdelovati nov proizvod: čisti cink, Ereje so ga morali uvažati. V oddelku tovarne, kjer izdelujejo čisti cink, so plansko nalogo izpolnili 17. oktobra, 13. oktobra so izpolnili svoj letni plan tudi v istrskem rudniku boksita. Čeprav so- rudarji zaradi pogostega dežja izgubili mnogo delovnih ar, so vse nadomestili in izpolnjevali dnevni plan s 120-150 odst, Prva slovenska tekstilna tovarna, ki je izpolnila svoj letni plan, je tovarna v Majšperku, Fred njo je v vsej državi izpolnila svoj plan edino tekstilna tovarna «Kordun» v Karlovcu. Plan. so1 izpolnili 18. oktobra. Kot prvi grafični kolektiv je izpolnil svoj plan 201 oktobra kolektiv Triglavske tiskarne. Za svojo požrtvovalnost ir* delovne uspehe je ta kolektiv že v J. polletju letošnjega leta prejel predhodno zastavico vlade LRS. zadnje štiri mesece je redno presegal normo za 48 do ti4 odst. Ljudska skupščina Slovenije je zasedala V teh dneh je bilo VI. redno za, sedanje Ljudske skupščine Slovenije. Na zasedanju sq najprej sprejeli dnevni red, kj, obsega potrditev skupščine o ustanovitvi ministrstva za znanost, ministrstva za gozdarstvo in lesno industrijo ter potrditev ukaza Prezidija skupščine o. preosnovi vlade LRS. Najdalje se je skupščina zadržala pri obravnavanju predlogov, ki se tičejo sprememb in dopolnitev zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov, sprememb in dopolnitev zakona ti odpoklicu ljudskih predstavnikov v organih državne oblastj ter spre- Resnica o FLRJ je iz betona, ustvarja gigante in tovarne Ob zaključku šolanja V. letnika gojencev Zvezne letalske šole v Rumi je bila. slovesnost, na, kateri je govoril član politbiroja CK KPJ Moia Pijade. Pozdravil je nove pilote kot novo silo vojnega letalstva, ki je potrebna svojemu narodu in svoji socialistični domovini. V svojem govoru je Moia Pijade dejal, da so tisti, ki zlorabljajo svojo avtoriteto in ljubezen jugoslovanskih narodov do Sovjetske zveze, naleteli na odpor jugoslovanskega ljudstva, ker se to ne da -u-suinjiti od nikogar, ker hoče ohraniti svojo neodvisnost in svojo državo, ki si jo je ustvarilo s svoje borbo in žrtvami, državo, lei jo hočejo jugoslovanski narodi urejevali in graditi po načelih marksizma-leninizma. V 20 mesecih borbe so jugoslovanski narodi dokazali, da je resnica na njihovi, strani. To je FLRJ dokazala tudi na zasedanju OZN medtem ko se je videlo, da hočejo kritiki Jugoslavije prodati male narode. Sovjetski vaditelji lahko preprečijo, da bi iz informbirojevskih držav prišit v Jugoslavijo, ne morejo m preprečiti pripadnikom drugih narodov, da ne bi obiskali Jugoslavije in se prepričali o gradnji socializma. v njej. Zato se množice ne bodo mogle dolgo- varati: resnica je sestavljena iz betona, železa in zgradb, ustvarja gigante, tovarne,: kombinate. Resnica je železna in šibo ob njej razbil vsakdo svojo glavo, pa naj bi to bit kdor koli. m c ruto in dopolnitev zakona o upravni ureditvi LRS. Ng zasedanju je ljudski poslanec m podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj utemeljil omenjene zakonske predloge in poudaril, da te spremembe nisq nekaj novega, tem. 'več dopolnitev z ozirom na razvoj ljudske oblasti. Tov. Ferdo Kozak je predlagal : sprejem zakonskega predloga o ureditvi visokega šolstva v Ljudski rc-1 publiki Sloveniji. Ljudski poslance in minister za znanost in kulturo idr. Jože Potrč pa je dejal, da je ■predlagani zakon v skladi.* z razvojem petletke, družbenega, gospodarskega in kulturnega napredka, j Pa osvoboditvi so se okrepile ne? ! katere fakultete, druge pa so bile na novo ustanovljene. Število dijakov raste iz leta v leto. Vse to na-rekuje preureditev notranje organizacije visokega šolstva in, skrbi za napreden- in življenjski učni načrt. Dr. Anton Melik je analiziral razvoj in borbo ljubljanske univerze. Znanstveno vzgojne ustanove so z novim zakonom urejajo v tri velike enote: v univerzo s prirodoslov-nimi, jezikovnimi, pravnimi, matematičnimi, filozofskimi, in ekonomskimi vedami; v tehniška visoko šolo in medicinsko visoko šolo. a o-o Mivičevo Me tudi v kmetijstvu Sirotanovičevo gibanje je našlo svojo pot tudi v kmetijstvo. Tako poročajo o Jožetu Gorjupu iz traktorske postaje v Slivnici, lei je zora! v 78 urah 23.10 ha. Oral je s traktorjem in imel navezana dva pluga. S tem je presegel normo za 74,20 odst. Prav tako so tudi tekmovali po Sirota no viževem sistemu y prenašanju grozdja ob trgatvi. Eri tem je 20 članska brigada na državnem posestvu Plač presegla normo z,a 170 odst. i* * * Letos so preizkusili saditev bombaža ua otoku Krku. Glede na dobre uspeli« pri prolzkusni saditvi kažejo kmetje veliko zanimanje za to novo kulturo in bodo že prihodnje leto posejali bombaž na površini 50 ha. V tovarni: v Anhovem so izdelali specialni cement za hidrocentrale. Ta cement im» to lastnost, da kot masivni beton ne poka. Vsak dan se veča število kmečke okdetovalnik zadreg Ustanavljanje kmečko obdeloval- I nih zadrug se v Jugoslaviji razvija brez kakšnega koli zastoja, vse | drugače, kot v nekaterih državah ljudske demokracije, kjer opravičujejo počasno preobrazbo vasi s «kmetijskimi deli» in drugimi «razlogi». Od začetka tega leta do 10. oktobra je število kmečkih obdelovalnih zadrug naraslo od 1317 na 3.27d, števila včlanjenih kmečkih gospodarstev se je dvignilo od 60.156 na 255.733, površina zadružne zemlje pa se je povečala od 323.034 na 1,425.733 ha. Število zadrug se je v Sloveniji pošestorilo, v Bosni in Hercegovini pa se je celo poosmerilo. Statistika razširjenosti zadrug' pa državi z dne 10. oktobra je naslednja: število včL km. površina zad ug gospod, zadr. z. Srbija 1637 120.293 711.845 Hrvatska 1198 34.563 159.549' Slovenija 327 7.893 67.03(1: . Bosna in Herc. 852 24.131 118,163 Makedonija 752 4A1&7 268.324 l Crna gora 480 20.681 100,8X2' skupaj 5246 253.7331,425.733 C« površini 1,425.733 ha zadružne zemlje po stanju 10. oktobra dodamo še površino ekonomij kmetij- skih zadrug splošnega tipa, ki obsegajo po starih podatkih ob koncu prvega polletja 127.252 ha, in še površino državnega sektorja v kmetijstvu, ki obsega 478.600 ha, tedaj vidimo, da je sedaj v socialističnem sektorju ža 2' milijona ha obdelane zemlje: Zanimive so še druge številke. Tako- se je povečala tudi površina obdelovalne zemlje, ki pade povprečna na eno- zadirugo. Povečala se je od 246 na 27Z ha. E Srbiji ima povprečno ena zadruga 445 ha zadružne zemlje, v Makedoniji 357, v Crni gori 210-, v- Sloveniji 205, - v Bosni in Hercegovini 144 jn Hrvatski 132. Največ je površine zemlje imajo zadnuja v rodovitnih predelih, kakor na primer v Vojvodini in M a Vedam ji. Gornja slika pa vseeno kaže samo trenutno stanje jugoslovanskega obdelovalnega- zadružništva, kajti vsak dim se veča število zadrug, včlanjenih kmečkih gospo--darstev in površine zadružne-zem-: lje. Tako je bilo- n. pr: samo v prvih desetih dneh oktobra v Srbiji • ustanovljenih 41 zadrug z 074 gospodarstvi, v Basni: in Hercegovini pa celo- 125 z 3.740 gospodarstvi. Zadružniki bati» odšli letos na svoj- prvi dopust. Uživali gr. bodo : po Id dni v času od L novembra do 1. aprila. « Tudi sio.e.._ka mladina prispeva znaten delež k zmagam jugoslovanskih narodov. Njena organizacija se je razširila za 4.351 članov in danes fdružnje v svoj h vrstah 90 odstotkov slovenske mladine. Poslala je na delovne akcije C£ brigad z 11.438 mladinci in mladinkami, po!eg tega pa je delalo pri manjših objektih 31 brigad s 4.300 mladinci. Rudarstvu in težki industriji je dala slovenska mladina 5.210 novih mlrdh delavcev, v ostale panoge pa 8.660. Danes je r industriji, rudarstvu in podjetjih poleg mešan h brigad 1232 mladinskih ki so množ čno osvojile borbo za višjo storilnost dela. V Stockholmu so podpisali plačilno pogodbo o izvozu poljskega premoga na Švedsko s takojšnjo veljavnostjo. Po njej bo Poljska izvozila na Švedsko do 15. januarja 1950 od 500 do 750 tisoč ton premoga. V teku so še razgovori o zamenjavi drugega blaga. Na posestvu «Belje» rede na tisoče prašičev Informbirojevska gonja tudi v svetovnem kongresu pristašev miru Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru je .poslal protest Svetovnemu kongresu pristašev miru, ker je njegov urad dne 18. oktobra sprejel re-olucijo, ki izjavlja, da bodo v svetovni komite miru, ki bo od 28. do 30. oktobra v Rimu, sprejeti samo tisti jugoslovanski predstavniki, ki bodo dali vsa jamstva, da so povsem neodvisni od svoje vlade. Predstavniki 72 držav so na kongresu v Parizu potrdili izvolitev dveh jugoslovanskih delegatov Josipa Vidmarja, predsednika Prezidija Ljudske skupščine Slovenije in Cedomlra Min-deroviča, glavnega tajnika Zveze knji-ževuiikov Jugoslavije, ki sta sedaj predsednik in tajnik nacionalnega komiteja. Dejstvo je, da so nekateri člani predsedstva že tedaj hoteli zapostavljati novo soc.aiisiično Jugoslavijo s tem, da je namesto njihove prave delegacije, ki so jo zbrale milijonske množice Jugoslavije, na njihovem spo-rednem kongresu v Pragi sodelovalo nekaj političnih izdajalcev narodov Jugoslavije. To so dosegli tako, da je češkoslovaška vlada odbila izdajo dovoljenja za prihod v Prago. Nacionalni komite Jugoslavije za obrambo miru je poudaril, da je urad svetovnega kongresa pristašev miru s svojo resolucijo poteptal sklep predstavnikov 72 držav o izvolitvi jugoslovanskih delegatov. To je groba kršitev osnovnih demokratičnih načel, Po katerih sc marajo ravnati vse organizacije in vsi tortimi Svetovnega kongresa pristašev miru v vseh državah. Nacionalni komite Jugoslavije je Prepričan, da mora tako ravnanje ob-soditi vsak, ki mu je do tega, da se Svetovni kongres pristašev miru ne Podredi nedemokratičnemu ravnanju manjšine, pri katerem se vse to, kar Je naperjeno proti Jugoslaviji, lahko žs jutri spremeni v grožnjo in napad - na druge države In druge nacionalne komiteje. S to resolucijo se je urad svetovega kongresa pridružil inform-b-rojevskl gonji proti Jugoslaviji, ki je znana vsej svetovni javnosti. «Zato protestiramo zoper resolucijo urada svetovnega kongresa, s katero hoče Informbiro predstavnikom male. neodvisne socialistične Jugoslavije onemogočiti udeležbo pri plenumu v Rimu. S studom odbijamo laži in obrekovanja, da prehaja naša država v kapitalistični tabor. Jugoslavija gradi socializem ter je in bo ostala v prvih vrst—, norcev za pravičen in trajen svetovni mir. Ponosni smo, da imajo narodi Jugoslavije vlado, ki se bori za enakopravnost med narodi in za miroljubno rešitev vseh sporov z drugimi državami!. Jugoslovanski protest zaključuje: «Globoko prepričani v zmago vseh naprednih sil v svetu, poudarjamo, da je poizkus urada neupravičen, nedemokratičen in tudi škdoljiv cilju in namenu svetovnega kongresa pristašev miru. Prepričani smo tudi, da plenum ne bo odobril tega poskusa ter zahtevamo, da se našim predstavnikom omogoči udeležba pri delu tega plenuma. V prepričanju, da bo taka odločitev svetovnega komiteja v tem trenutku eden najpomembnejših prispevkov k učvrstitvi enotnosti vseh naprednih sil na svetu v borbi za pravičen in trajen mir, pošiljamo svetovnemu komiteju po izvoljenih delegatih narodov Jugoslavije željo za uspešno delo pri veliki nalogi, ki mu jo danes zastavlja človeštvo.» V Londonu se je v teh dneh pričel kongres britanskega komiteja pristašev miru. Dopisniku jugoslovanske a-gencije Tanjug so prepovedali prisostvovanje na tem kongresu. Kakor poročajo, so na tem kongresu razprav- ljali o izključitvi Nacionalnega komiteja Jugoslavije ,jz plenuma. Načeto je bilo vprašanje ravnanja Sovjetske zveze nasproti Jugoslaviji. To vprašanje je dovedlo do nasprotij med delegati. Neodvisni laburistični poslanec Zil-liacus je ob izključitvi Jugoslavije izjavil, da ne soglaša s to odločitvijo iz treh razlogov. «Prvič», je dejal, «ni pravilno trditi, da je Jugoslavija napadalna sila in orodje ZDA. Jugoslavija ne sodeluje v atlantskem paktu ali katerem koli drugem sporazumu, ki bi jo politično ali vojaško povezoval z zapadnim taborom. Res ji je uspelo, da je dobila ameriško posojilo, toda tudi Poljska in Češkoslovaška si že dolgo prizadevata, da bi dobili posojilo od ZDA. Drugič, Jugoslavija je tolikokrat ponudila, da bi rešila svoja nasprotstva z vsemi informbirojevskimi državami z. miroljubnimi sredstvi In neposrednimi razgovori. Tretjič, mislim, da ni stvar britanskega gibanja za mir za- Z v borbi za demokratična načela v MDFŽ Od 15. dv 20 novembra bo zese-danje plenuma MDFZ v Moskvi. Tajnišlvo preprečuje predstavnicam jugoslovanskih žena ■udeležbo na plenumu, zato so jugoslovanske žene poslale spomenico MDFZ, v kateri naglašajo, da nima nihče pravice odločati, kdo naj zastopa jugoslovanske žene. Svoje predstavnice si je 3 milijone 800 tisoč Jugoslovank, vključenih v Antifašistično federacijo žena, izvolilo, in te predstavnice je v svoj plenum sprejel tudi H. kongres MDFZ v Budimpešti. Ravnanje tajništva je torej samovoljno, predstavlja del gonje, Iji jo informbirojevslce partije vodijo proti Jugoslaviji, proti državi, ki se bori za mir, za svojo socialistično izgradnjo. «Jugoslavija ni prešla v imperialistični tabor,» pravi spomenica, «vendar se ne bo nikoli strinjala s tem, da bi Sovjetska zveza kot velika, razvita socialistična država izkoriščala našo malo državo ter jo spremenila v siromašno in polkolonialno državo, kakršna je bila pred vojno.» Jugoslovanske žene pozivajo MO F2, naj pošlje svojo delegacijo v Jugoslavijo ter tako ugotovi dejansko stanje Jugoslavije ter borbo žena za zgraditev socializma proti imperializmu za demokracijo in mir v svetu. Centralni odbor AFZ Jugoslavije poziva članice pie-numa MDFZ, naj ne dovale, da bi se mednarodna ženska organizacija spremenila v Informbirojevsko podružnico, prav tako pa tudi, naj ne dovolijo nedemokratičnih metod, da bi komu sodili v odsotnosti, ker so bile lake metode neznane v mednarodnih demokratičnih organizacijah vse do inforbirejevske gonje. Jugoslovanske žene zahtevajo, da se njihovim predstavnicam dovoli prihod na plenum federacije v Moskvi ter da se v njihovi navzočnosti rešttje stališče do AFZ Jugoslavije. vzemati stališče v sporu med Inlorm-birojem in Jugoslavijo. Naša stvar je, da delamo za vzpostavitev boljših odnosov med našo državo in celotno skupino držav. Mislim, da izvršilni odbor britanskega komiteja za mir ne bi sinci otežkočati dela nacionalnega kongresa za mir s tem, da soglaša z linijo Informbiroja v jugoslovanskem vprašanju, kajti na ta način spravlja nacioalni kongres za mir na težko in odvratno stanje.» • Napredni ljudje o Jugoslaviji "VIDEU SMO RAZVOJ. ki ga ni mogoče najti v nobeni državi,. V Jugoslavijo je prispela skupina članov naprednega sindikalnega gibanja, v kateri so člani KP Francije, bivši udeleženci francoskega odporni-SUega gibanja in napredni javni delavci. - Francoska KP jim je skušala na vsak način preprečiti obisk v Jugoslavijo, vendar se je prijavilo, kljub vsej lažni in ustrahovalni propagandi veliko ljudi, ki bi radi prišli v Jugoslavijo. Toda določeno je bilo le omejeno število in tako je skupina 40 Francozov, med katerimi so delavci, obrtniki, uradniki, 'književniki, novinarji in predstavniki svobodnih poklicev. 15 dni bodo gostje Zveze sindikatov Jugoslavije. Eden izmed predstavnikov delegatov je pred odhodom iz Pariza dejal: «Po vrnitvi iz Jugoslavije bomo imeli dovolj poguma povedati resnico o vsem, kar bomo videli v Jugoslaviji.» Jugoslovanski narodi žele, da bi čim več ljudi prišlo la precenilo njihove napore, in da bi vse, kar vidijo, tudi povedali v svet, ker se Jugoslavija ne boji odkrite besede. Izjave, kakor jih je dal Giuseppe Maraš, vodja delegacije italijanskih partizanov, ki se je udeležila proslave 5-letnice osvoboditve Beograda, lahko Jugoslaviji le koristijo. Maraš, bivši major Jugoslovanske armade je izjavil, da je nanj in na vse njegove tovariše napravila globok vtis stvarnost Jugoslavije. «Kdor ae pozna stvarnosti Izpred 4 Jet, ne iri verjel, da sedaj na tistih krajih, kjer so bile nekoč razvaline ali puste poljane, obratujejo s polnim tempom moderne in velike tovarne, ki se lahko postavijo s svojimi izdelki poleg industrijsko najbolj razvitih držav.» Maraš je dejal dalje, da-uživajo jugoslovanski narodi in njihova Partija nved širokim! italijanskimi množicami velik ugled, da pa se bo po vrnitvi v Italijo zelo potrudil, da bo širil resnico o Jugoslaviji, tolmačil jugoslovansko borbo za enakopravnost med narodi, borbo za zgraditev socializma tudi med vse tiste, ki resnice o Jugoslaviji ne poznajo. Partizan, bivši borec je poznal Jugoslavijo v borbi, spoznal jo je tudi v njeni izgradnji in ocenil njeno pravilno pot. Podobno izjavo je podal tudi danski znanstvenik Digve Einar, ki raziskuje staro solinsko baziliko. 2e pred vojno je delal v Jugoslaviji rn prav zalo lahko še bolj objektivno presodil velik napredek mlade države. Ljudski odbor je svetovnoznanega znanstvenika izvolil za častnega meščana v Solinu, Digve pa je tudi član Akademije zna nosti v Zagrebu in častni doktor beograjske univerze. V svojem razgovoru « predstavniki ljudske oblasti ie dr. Digve izjavil: «Videl sem številna vaša mesta In videl sem ,da gre vse krepko naprej. To je razvoj, ki ga, kot meuim ni mogoče najti v nobeni drugi državi. Ce boste delali tako, boste dosegli •voj smoter. Videl sem velikansko «kodo, ki vam jo je povzročil italijanski in nemški okupator in prav .zaradi tega je gosja IU nerazumljiva. Na podlagi tega, kar sem videl, mislim, da delate zelo dobro, čeprav imate težave. Ce ste se lahko tako dobro s puško borili, potem se lahko borite tudi sedaj pri graditvi države. Vi imate veliko moč in voljo.» Tako izjavljajo ljudje, ki so videli uovo Jugoslavijo. Tisti pa. ki širijo o njej klevete in laži, v Jugoslavijo nočejo, ker se boje pogledati resnici v obraz. KRONIKA CSB izvaža precej proizvodov prehrambene industrije. Največ je povečala izvoz čokolade, ki jo izdela 1590 odst. več kot pred vojno, in piva. Največ piva, namenjenega za izvoz, je znamke «Pil-sner Urquell». Minister za zunanjo trgovino Vzhodne cone Nemčije je javil, da je bil zatUjučen trgovinski sporazum med Vzhodno cono in Finsko. Sporazum predvideva zamenjavo v vrednosti 4. milijonov dolarjev. Vzhodna cona bo dobavljala stroje, električne aparate, optične in kemične izdelke v zamenjavo za les, celulozo, papir In drevesno lubje. Zaključena je tudi zadnja scena monstruozne provokacije v Budimpešti. Bivši madžarski šef generalnega štaba, general George Palffy je bil obsojen na smrt z obešenjem, na odvzem čina in na zaplembo premoženja. Na enako kazen so bili obsojeni še trije višji častniki. V soboto je višje sodišče odbilo priziv omenjenih 4 častnikov. Sodba je bila izvršena. V Moskvi je umrl podpredsednik ministrstva za industrijo in grad-be Andrej Prokofijev. Italijanska trgovinska delegacija je prispela v Moskvo. Kot je znano, se bo tam pogajata za nakup 3 milijonov stotov žita. Po trgovinski pogodbi, ki je sedaj še' vedno v veljavi med obema državama, je ZSSR dosedaj dobavila Italiji že 2,5 milijona stotov žita. ZSSR prodaja žito Italiji ceneje kot ZDA. Češkoslovaško zunanje ministrstvo je v 24 uraii odpoklicalo od jugoslovanskega poslaništva v Pragi 11 članov. Prctiromunske demonstracije so bile v Tel Avivu zaradi tega, ker je romunska policija ustavila neke romunske Žide, ki so s2 hoteli vkrcati v Costane! na ladjo, ki bi jih prepeljala v Izrael. Demonstranti so kričali: «Dol z Ano Pauker». Odposlance demonstrantov je sprejel romunski poslanik. Kakor poročajo, se nadaljuje čistka med vodilnimi ljudmi poljske zunanje trgovine. Aretirali so Lychovskega, ki je zastopal Poljsko v gospodarskem svetu OZN v Ženevi. Iste vesti se širijo o ravnatelju odseka za trgovinske pogodbe Horovitzu ter o Adamu Ro-seju, ki je sodeloval pri sklepanju trgovinskih pogodb s skandinavskimi državami. Madžarske tvornice nogavic so pričele izdelovati nogavice iz ny-lona. Številna naročila za te nogavice so prejeli iz inozemstva. Pred sedmimi leti je pričel prof. Versiiov raziskovati v institutu za rastlinsko psihologijo na Akademiji znanosti ZSSR, kako vplivajo razni kemični preparati, ki pospešujejo razvoj rastlin, na korenine presajenih dreves. Naslednje leto so z enim teli preparatov, ki pospešujejo rast, napravili poizkuse z lipami na moskovskih cestah. Poizkusi so se odlično obnesli, Korenine dreves so se veliko močneje razvile, lipe imajo debelejša debla in bolj gosto listje. Nato so napravili poizkuse z javorom, borom, jelko in celo s hrastom. V gozdovih stepskih pasov so ti poizkusi danes že v največji meri razširjeni. Bivšega madžarskega poslanika v Parizu Mihaela Karolyja je madžarska vlada proglasili za omahljivca, ker je dal izjavo, da je dal Rajk na budimpeštanskem procesu lažna priznanja. Karoly je izjavil: «Obtožujejo me, da sem postal sovražnik madžarske demokracije. Mojili 35 let neprestane borbe za integralni socializem, dokazuje nasprotno. Bodočnost bo pokazala, da bom ostal v teh nekaj letih, ki mi še ostanejo, enako odločen in zvest svojemu prepričanju, kot sem bil v preteklosti. Očitajo mi, da sem omahljivec. Doslej so tni vedno očitali nasprotno, da sem prekrut, preveč doktrinaren.» Karoly, ki živi v Parizu je še eukrat obsodil budimpeštanski proces in izrazil dvom o resničnosti izjav na razpravi. Vinarstvo, ki je najvažnejša zavzema na panoga gospodarstva jugoslovanske cone TO, razstavi najvidnejše mesto V nedeljo 23, t.m. zjutraj so v Semedeli pri Kopru končavali še zadnja dela za veliko razstavo Istrskega okrožja, ki naj pokaže vsem napredek, ki ga je tamkajšnje ljudstvo doseglo, odkar ima svojo ljudsko oblast, še posebej pa še uspehe, ki jih je doseglo v zadnjem letu. Vsi napadi reakcije in komintormistov vse njihovo zaganjanje v delovno ljudstvo Istre, češ da so zaman njihovi napori, vse klevete in laži, ki, hočejo zmanjšati in zanikati napredovanje ljudstva, ki se razvija pod resnično de-mokrafcičnimi pogoji in ob podpori socialistične Jugoslavije, so se spričo požrtvovalnosti in delavnosti istrskih udarnikov zrušili. Ob napovedanem času je predsednik 101,0 tov. Julij Beltram odprl gospodarsko razstavo. Pozdravil je ministra prosvete vlade LRS tov. Regenta, ministra za delo tov. Martina Grejta, komandanta VUJA polkovnika Lenca, komandanta odreda Jugoslovanske armije polkovnika Potočarja in člane CK KP STO-ja. Tov. Beltram je pozdravil dalje vse navzoče goste in vse tiste, ki so prihiteli na veliko razstavo, da vidijo napredek vseh panog gospodarstva, ki se ob podpori ljudske oblasti in ob sodelovanju vsega ljudstva tako naglo dviga in izpopolnjuje. Tovariš Beltram je v svojem pozdravnem govoru dejal, dà beleži cona B velik napredek na vseh pod- M jj id m !» Ì ! iugeslcvanskc cane STO-ja spremmia V CVETOČI VRT ročjih gospodarstva predvsem zato, ker se gospodarstvo razvija po določenem načrtu in ker je v zavest delovnih množic prodrlo prepričanje, da grade zase. Razvijale so delovno sposobnost s težnjo, da se čim prej doseže blagostanje, katerega še ni imelo ljudstvo Istrskega okrožja. Taka sposobnost pa se razvija samo v pogojih, ko si ljudstvo samo vlada, torej takrat, ko je na oblasti. Prav današnja razstava je verna slika teh trditev, kajti rezultati ljudske oblasti dokazujejo njeno življenjsko silo in sposobnost. Razstava pa ima danes še prav poseben pomen: je zgovorna priča naše stvarnosti, razvija sleherni poskus, zlasti italijanske reakcije, njene propagande in njenih not o položaju v coni B, s katerimi obrekuje jn lažno prikazuje dejansko stanje in napore ljudske oblasti. Razstava dokazuje, da išče Ijud- «(fih&foegja &pctbUfM» V pradavnini je možnosti sožitja človek spoznal prirodo le v skupnem udejsU:ovanju. Napredovati je mogel pri delu le v složnem sodelovanju. Ta občutek povezanosti s sočlovekom pri delu je %»-enesel tudi na zabavo, veselje in žalovanje, kar je dajalo pečat vsemu njegovemu mišljenju in čustvovanju. Tako je dobilo človeško izražanje poteze medsebojnega razumevanja, ki je bilo plod povezanosti p dolgih stoletjih. Poleg prvotnih materialnih dejanj so vsled vedilo večje aktivnosti človeških možgan postali za človeka značilni predvsem duhovni izrazi. Vendar pa je povezanost z materialnim okoljem V vseh duhovnih izrazih bila svoj-ttoena že preprostemu človeku. To »e je zrcalilo že v najprimitivnejši umetnosti. Neposredno je navezana na delo najmanj otipljiva umetnostna zvrst, ples. To je tista u-metnost, ki ji služi kot sredstvo za izražanje človeško telo. Kot vsako umetnostno izražanje je bil ples že od vsega početka povezan in v-ključen v človeško življenje. Ljudskega plesa si nikakor ni mogoče predstavljati kot nekaj ločenega od življenja. Prav tako ni ljudski ples izraz posameznika, temveč je vezan na skupnost. Zato ie značilno za ljudski ples, da nastopajo v njem plesalci strnjeno v obliki kače ali kroga. Sele kasneje na višjih družbenih stopnjah se pojavi plesni par. dočim je posamezni plesalec že izjemen primer v vladajoči kasti. V tem je izražen tudi družben pomen ljudskega plesa k.ot skupne dejavnosti, zato se je ljudski ples pojavil tesno povezan z letnimi dobami, s katerimi je zvezano kmečko delo. Tako moremo opazovati brške plese najčešče ob ljudskih slavjih, o obredih vseh štirih letnih časov in svatskih običajih. Ob koncu zime o pustu se je človek veselil, da to prešle najhujše vremenske neprilike in je pričakoval prebujenja prirode. Sredi pomladi meseca maja, ko so vzklile plodorodne sile prirode in je zajelo ljudi o-matično presnavljanje ter spodbujalo k tvornosti, je bila «križenca» sui «majenca». Sredi poletja, ko so se že kazali uspehi dela na polju, so slavili •goštovco». Največji letni praznik Pa je bilo sopasilo», ko se je človek veselil uspehov svojega dela in pospravil plodove, ki jih je s trdim delom izrtiamil prirodi. Te-daj je že točil novo vino, ki je povečalo opojnost, da se je mogel docela sprostiti. Ta obredja so skušali v teku družbenega razvoja po-vezovati s cerkvenimi prazniki, kasneje tudi z novačenjem itd. Vendar pa, je vsezkozi prevladova-Ut tradicionalna, obrednost Zato so se ta slavja vršila ločeno od verskih cerimonij in celo ob drugih dneh, kar velja zlasti za največji ljudski praznik — za opasilo. Opasilo so organizirali domači fantje, imenovani «parterji», ki so zastopali dozorele «mladence», t. j. fante, ki so pravkar dosegli polnoletnost. Parterji so uredili in okrasili plesišče na trgu v Dekanih, sredi katerega so postavili visok drog z narodno zastavo. Ker je na kraškem svetu malo visokega drevja, so drog sestavili iz več debel. Dalje so zbrali domače in bližnje godce. Najvažnejša njihova naloga pa je bila. da so mladencem izbrali mlada dekleta za prvi ples. Na dan slavja so parterji pričakovali ob v-stopu v vas goste iz soseščine. Pri tem so pozvali plesalce na domenek zaradi plačila prispevka za prireditev. Parterji so namreč bili dolžni poravnati vse stroške za godce, delavce, gradivo itd. V dopoldanskih urah so žene in dekleta pripravljale svečana oblačila, dočim so možje in fantje še urejali plesišče. Nato so vsi z gosti vred sedli k svečanemu obedu, ki je o-krepil slavnostno občutje. Kmalu so zvoki godbe, ki je šla s parterji na čelu po vasi, pozvali ljudstvo osrednjemu dejanju praznika — k plesišče, kjer je bil za godbo pripravljen poseben prostor. Na trg se je od vseh strani zgrnilo ljudstvo, tako da je ostal okoli droga z zastavo prazen velik prostor v obliki kroga. Ko so godci zaigrali prvi «kos», so se spustili v krog pra plesalci. Plesali so v partidah, t. j serijah raznih plesov, la so drugod postale osnova suit. «Ta prvo» (t. j. partido) so plesali le dozoreli mladenci z izbranimi dekleti, ki so se prav za to priliko oblekla v bela ljudska oblačila, dočim so se v večjem odmoru po prvem plesu preoblekla v domačo svečano barvasto nošo. Nato so si sledile razne partide. V premorih med njimi so Hi. dl. Iliouatm zapieli domači fantje, v dobi narodnega preporoda tudi društveni pevski zbori, ki so peli poleg starodavnih obrednih in fantovskih pesmi tudi narodne budnice, dočim je godba intonirala kot prvo koračnico «Naprej»!. Posamezni plesalci ali tudi skupine plesalcev so si mogle kupiti posamezne partide. kar jim je dajalo pravico, da so tedaj plesali samo oni. Tak ples so imenovali «kordje». Posebne Ples z Briketa opasila plesu. Parterji so imeli pestro okrašene zlasti slamnike. Nosili so posode z novim vinom, kar je dajalo obedu svojstven pomen. Po obhodu vasi so odšli parterji z godci na kordje so plesali «mišarji» ali «je-ruzalemčarji» iz zaselka Miši. Plesali so pozno v noč in običajno nadaljevali tiid:j naslednji dan ali celo več dni. Najstarodavnejši brski ples so «mafrine». Značilne so po tem, da se plesalci ne drže za roke in da se ples razvija v dveh krogih: zunanjega tvorijo ženske, a notranjega moški. To kaže na starodavni izvor plesa, kar je svojstveno tudi drugim jugoslovanskim ljudskim plesom. Seveda so se s to prvotno osnovo vezale kasnejše fevdalne primesi, ki jih lahko opažamo v gracioznem koraku in poklonih plesalcev. Tipično za ples pa je, da se izvajajo vsi gibi, koraki in figure v skladu z glasbo do izrednih potankosti. Ker obstajajo za mafrine različne glasbene sp-emljave. je prirodno, da plešejo mafrine v raznih variantah, čep-av ostanejo značaj plesa in osnovni gibi isti. Se danes živi v Dekanih spomin na domačega godca, ki je pred približno 50 leti improvizirano zložil blasbo za «novo mafrino». Prvotna oblika plesnega kroga je ohranjena tudi v vseh drugih brskih plesih, čeprav so nekateri zelo mladega nastanka. To potrjuje mnenje, da so nove plesne oblike redno navezovale na staro osnovo in da je ljudski plesalec sprejemal in prevzemal nove plese tvorno. Cehovske prvine vsebuje razigrana «pustna polka», ki je znana tudi drugod po Slovenskem, in dostojanstveni «cotič», ki se pleše v obliki sedmorke («sete paši») ah dveh korakov («do paši»). Za sed-morko ;e značilno, da jo spremlja petje («Teci, teci. ku me moreš ujet...»), ki živi tudi še v raznih slovenskih pokrajinah. Po drži plesalcev (prekrižane roke) in figurah je bogat cotič «na dva koraka». Meščanske prvine se izražajo v mlajših plesih. Poskočno «mazurko» plešejo na znani napev, ki po je uporabil že slovenski skladatelj z Goriškega J. Kocijančič. Pestri plesi so še hitra «polka» in «bol-cer», ter počasni «lendr» in «štajer» itd. Za vse brške plese je značilno, da jih plešejo v raznih variantah in da so vsi gibi v skladu z glasbo, ki ji morajo sledili plesalci do raznih podrobnosti. Zaradi tega zahtevajo plesi izbrane plesalce, ki sc znajo vživeti v starodatmo obrednost ljudske umetnosti in brski ljudski plesi predstvaljajo tako polnovredno estetsko dejanje. V tem je izražena prednost ljudskih plesov pred sodobno navlako od fokstrota do kakega bugi-vugi. Bogastvo brških plesov je v raznih osnovnih korakih, v raznih držah, v raznih gibih in figurah, ki se množijo še v raznih krajevnih, različicah. Tako predstavljajo neizčrpno zakladnico za našo socialistično koreografslio umetnost. S tem je dana velika naloga naši ljudski prosveti in novi umetnosti, da bosta znali črpati iz ljudskega vira prvine za lastno stilizacijo in vračali ljudstvu, kar je ljudskega. ska oblast vsako možnost, da v posebnih pogojih ustvarja elemente socializma v gospodarstvu. Pri tem razvija vse sektorje gospodarstva, latih bregeh nad Koprskim zalivom. Naslednji produkti so iz tovarn Arrigoni, Ampelea, Fruktus. To so napredek je viden pri živinoreji, Proizvodi, ki po kvaliteti, pa tudi gradbeni dejavnosti, industriji itd. »o zunanji opremi lahko tekmujejo Najvažnejše pa je to, da se istrski delovni kmet množično združuje v zadruge, zlasti v kmečke obdelovalne. Lansko leto je bilo v istrskem okrožju le nekaj zadrug višjega tipa, letos pa se te množijo in v kratkem bo imela kmečko obdelovalno zadrugo vsaka večja vas. To bo jedro, okrog katerega se bodo zbirali napredni delovni kmetje, ko 2 ostalimi svetovnimi izdelki. V paviljonu industrije in obrti razstavlja okoli 40 obrtnikov in podjetij. Napis na steni «Kmet delavcu -delavec kmetu» nam ilustrira vse sodelovanje delovnega ljudstva, da-leč od izkoriščanja, za dobrobii Prav vsakokar, ki v skupnosti sodeluje. V tem oddelku so razstavljeni predmeti za široko potrošnjo, bodo spoznali prednosti kolektivne P°sebno pozornost pa vzbuja pohi- obdelave zemlje. Uspehi Istrskega okrožja so ne- Štvo. te paviljona industrije in obrti ločljivo povezani z uspehi jugoslo- Pridemo v oddelek za prehrano in J^žujejo te težnje, kajti za debelu-"drja, ki je živel v brezdelju in izko-malega človeka ni usmilje- vanskih narodov, kajti brez stvarne pomoči vlade FLRJ ne bi mogli doseči takih uspehov. Po otvoritvenem govoru tov. Beltrama so si vsi prisotni ogledali razstavo. Ze po obsegu je letošnja razstava veliko večja od lanske,saj obsega razstavni prostor okrog 10.000 kv. m, na njem pa so razvrščeni o-kusno urejeni paviljoni, katere so naši tržaški slikarji Spacal, Luke-žič, Cesar, Hlavaty, Černigoj in Bambič ter arhitekti uredili in o- ' krasili s simboličnimi umetniškimi] slikami in grafikoni. Ko vstopiš v prvi paviljon, si že ; v osrčju Istre: v njen so folklorne posebnosti iz krajev Istrskega o* krožja. Paviljon je tudi okrašen s slikami, ki kažejo folkloro teh krajev pa tudi lepote te naše zemlje. V naslednjem paviljonu vidimo raz o' rr-, obnove, elektrifikacije, kanalizacije, melioracije. Na stciian so razvrščene slike vseh novih važnejših gradbenih objektov, posebno pozornost pa pritegne veli* _____________ ki relief, ki prikazuje del Kopra, “Ja m bodočnosU, kjer je nekdaj stala mračna kazmpp r" niča, a kjer danes grade veliko, mogočno šolsko poslopje obdano z zelenjem, kjer se bodo slovenski in italijanski otroci Kopra vzgajali v medsebojni ljubezni in rasli v enakopravnosti. Drugi relief prikazuje opekarno v Izoli; razstavljeni so tudi kamni za gradnje, ki jih lomijo v Marušičih, Ankaranu in drugod. Grafikoni prikazujejo porast gradenj Istrskega okrožja in po nji vidimo velik napredek v zadnjih dveh letih. Ce vzamemo kvocient za le* to 1947 100, potem nam gradnje v letu 1948 narastejo na 312, v letošnjem letu pa na 637, seveda se je morala tudi delovna sila temu primerno povečati in je v primeru z letom 1947 (100) narasla v letošnjem letu na 566. Naslednji paviljon je posvečen zadružništvu. Ze velik napis «Bodočnost kmečke skupnosti pripada kmetijski obdelovalni zadrugi» nas opozori na veliko skrb, ki jo ljudska oblast posveča prav organizaciji teh zadrug, kajti (e prinašajo delovnim kmetom resnično boljše življenje. Tega pa se tudi istrski kmetje prav dobro zavedajo in zemljevidi, ki nazorno kažejo ustanav Ijanje teh zadrug, ki zajemajo že skoro vse večje vasi, nam ponazo-rujejo postopno organiziranje zadrug, kažejo pa tudi, kje že vse se zadruge višjega tipa ustanavljajo. Vzporedno z zadrugami rastejo lu* di zadružni domovi, ki so središče kulturnega, gospodarskega in druŽ; benega življenja vasi. Eden izmed najvažnejših produktov Istrskega okrožja je brez. dvoma vinogradništvo. Istrski vinogradi pa niso bili racionalno urejeni. Različne vrste trt so se mešale med seboj, kar je brez dvoma slabo vplivalo na kvaliteto vin. Zemljevidi na razstavi pa prikazujejo, kako zdaj tudi vinograde urejujejo po načrtu, da bo lahko Istra producirala najizbranejša vina in z njimi lahko uspešno konkurirala na svetovnem trgu. Pri uspehi takega načrtnega gospodarstva so že vidni. V velikem paviljonu so razstavljene na policah steklenice različnih vrst vina in likerjev, ki jih razstavljajo razne tvornice in zadruge. Kot latnik Je nad njim prepredena trta z velikimi grozdi, ki Je rasla po bogatih predelih na souč* Preskrbo. «Naloga naše trgovine ni Profit in izkoriščanje, temveč razdeljevanje dobrin». Tega izreka se Mudska oblast drži ter si prizadeva, "a standard delovnega ljudstva zvi-ž zagotovitvijo cenejše preskrbe, “like na stenah nam nazorno pri- tako, da popolnoma zadosti notranji uporabi in jih ostaja še za izvoz. Prav tako vidimo, da je prizadevanje za dvig krav mlekaric uspešno in tudi mleko lahko Istrsko okrožje že izvaža. K tem uspehom je mnogo pripomoglo delo kmetijske šole v Skocijanu, ki stalno proučuje in dela poizkuse za čim kvalitetnejšo izpopolnitev živine ali poljskih pridelkov. Razstavo teh imamo v posebnem paviljonu. Ko ogleduješ najrazličnejše vrste grozdja in ostalega sadja .vrtnih rastlin, krompirja, žitaric, krmilnih rastlin, dragocenih oljkovih dreves, se ne moreš dovolj načuditi, kaj vse uspeva na majhnem ozemlju IO. Pa saj je ta del zemlje vrt, kjer koli se ga dotakneš, obrodi. Res je, samo ta vrt je treba obdelati, obdelati ga po načrtu, odstraniti vse, kar bi moglo zavirati razvoj. Zato pa je tudi šele zdaj, ko si ljudstvo vlada samo, postala dolina reke Mirne vrt, v katerem uspevajo krasni paradiž- Tovarlša Babič In Beltra m si ogledujeta razstavo niki, veliki jajčevec in druge povrtnine, med tem ko Je bila ta dolina še pred kratkim stalna žrtev poplav. Istra postaja dežela, v kateri bodo gojili najboljša vina, toda to zato, ker uvajajo načrtno vinogradništvo, ker strokovnjaki kontrolirajo rast trte. Istra postaja dežela, ki bo producirala več olja kot ga sama potrebuje, ker bodo oljkovi gaji posebej zaščiteni, Istra bo bogatela, ker bo izvažala produkte, ki ne bodo kvalitetno zaostajali za produkti ostalih dežel. O tem smo lahko prepričani, prepričali smo se na gospodarski razstavi, ki Je plod komaj triletnega dela ljudske oblasti. Veliki uspehi, ki smo jih spoznali so dejstva. Nobene laži, nobene klevete teh dejstev ne morejo zanikati. ' ' ! Eden izmed najpomembnejših go-f®®darskih sektorjev Istrskega o-Je ribarstvo in temu je tudi PJJJVečen poseben oddelek, ki pri-"j*uj€ kolike važnosti je razvoj darstva za naše obmorske kraje. .avezi s tem so razstavljeni tudi J'Mtneti industrije konserviranja slul <,aI-’c soline' vrste soli ter v J«ah tudi ponazoritev dela na so-®ah. Tudi akvarij Je v tem oddel-J*- v katerem so posebnosti te za-istrske obale. v zunanjem paviljonu je prika-lih živina> ki “speva v teh prede-rl.Istre. Poseben napredek pa be-Im'v. ^ašičereja, saj je v zadnjih H'1 gojenje prašičev naraslo že V-.-.-»-.V-.-»-»-»v*.*.*.’.V*.*.*.*. ODNOSI med našimi vasmi v preteklosti ■ pip 'tel®1 Živinoreja in mizarstvo sta na razstavi lepo zastopana Ili ni... ... da je južnoameriška država Chile 25 krat daljša kakor meri nje širina? ... da znaša obseg Zemlje okoli Ekvatorja 40,070.368 m? ... da je Zemlja oddaljena od Sonca za 149,509.000 km? ... da znaša razdalja med Zemljo in Luno 384.365 km? ... da je največje jezero na Zemlji Gornje jezero, ki je na meji med ZDA in Kanado? Njega površina znaša 83.300 km? ... da je Veliki slap na Labradorju (Kanada) visok 610 m? ... da je reka Volga pr; Astra-hanu 111 dni y letu zaledenela? ... da so predali Sueški prekop prometu dne 17. nov. 1869? Dolžina tega prekopa znaša 161 km. Širok je 70 do 125 m, globok pa U do 12 m .. da je Simplonski železniški predor, ki veže Italijo s Svico dolg 19.713 m? Dolžina Karavanškega predora znaša 8.016 m. ... da je najvišji nebotičnik New-Yorka visok 381 m? ... da je največji rudnik uranove rude, ki se rabi za atomsko bombo, v Belgijskem Kongu (A-frika)? ... da je bil železobeton prvikrat izdelan 1855? Takrat je zgradil Francoz Lambot čoln iz železo-betona_ ... da ni zrak enotna snov, temveč je sestavljen iz več plinov? Glavni sestavini sta kisik in dušik. Prvega je v zraku približno 1/5, drugega pa 4/5. ... da padejo večkrat kost železa iz vsemirja na Zemljo. Ti železni izpodnebniki se imenujejo sideriti. Dosedaj poznani tehtajo od 50 kg do 50.000 kg. ... da se tali kovina volframi ki jo rabimo za izdelovanje zelo trdega jekla, šele pri 3400.OC? ... da je svinec 11,3 krat, živo srebro 13,6 krat, zlato pa 19,3 krat težje od iste množine vode? ... da znaša 18.133 m. največja višina, dp katere se je dvignil človek z letalom? ... da je letelo najhitrejše letalo na svetu s hitrostjo 1079, 841 km na uro? ... da ima y. Evropi vsaka 61 oseba 1 avto, dočim pride v Aziji na 1.804 oseb 1 avtomobil, v Afriki na 217 oseb, v Oceaniji (Avstralija, Nova Zelandija ter otočje) pa na 9 oseb 1 avtomobil. V ZDA ima vsaka četrta oseba avtomobil. Jvu J ni! micie JTinjon je 371 m nad morjem. Ko r'aež iz Dekanov mim0 vinogra-°v, se ti odpre pogled na Trst in a Kras; daleč, daleč v ozadju ob lepem vremenu celo Ka-'h in Krn, Učko naše Istre pa ^e-kdar. Nič čudnega, če so Tinjanci po-6sni ljudje, saj so ljudje višin. Z ■ '’ka ti gledajo na Trst, na Osp a Socerb, na Dekane, na Sv. An-°n in na Koper. Vsj so trdni v Sv°jih sodbali stari Kovač, dasi ga naduha, brata Zajca; tihi m /brni Vane kot gostobesedni sta-Jajši Jožef. In kako še jezični Zer-I°* ki ga ne ustaviš, ko tl začne favoriti, le sam se pretrga s krep-,bn «oštja dindijo santisimo to- •WU.1». kf^S* V širni svet še pre- sedemdeset let. Kaj ti vsega nc J^tdo te sive glave tinjanskih o-a‘‘C.eV! ba je Tinjan stal preje ko Ko-. °r. da je imel svojega škofa, ki * ga nato dali najprej v Koper ih 0 X Trat, svojega grofa, ki je 1?l gor* za tinjansko cerkvijo Starinska cerkev v Tinjanu svoj grad. In cerkev sama: «na kalonah» ti stoji, pa voda je pod njo, saj se pozimi stene potijo. Nekoč se bo pa pogreznila v to vodo. O vsem tem ne smeš na glas podvomiti. Mogoče imajo kakšno samokritiko. Kritike ti ne priznajo glede svojih izročil. V duhu sem stavil ta njih pripovedovanja «na sito in rešeto» kot so me oni naučili tega izraza in prišel do zaključka, da je v njih pripovedovanjih mogoče ohranjena nejasna, medla tradicija jz najstarejših časov o postanku Tinjana, ki spada daleč nazaj v zgodovino, saj mi je drugi Zerbo - Suha pripovedoval o izkopaninah iz rimske dobe in najdbah iz še starejših dni. (O tem bodo morale soditi ekipe zgodovinarjev). Pač pr. je res in izven vsakega dvoma, da so Tinjanci bili v borbi s svojimi «farmani» — župniki prav do zadnjega. Y polpretekli dobi so enemu po smrti raznesli vso premičnino, češ: «Roba farška pride kantando, gre liberando». Pa niso bili bojeviti samo s farmani. V Dekanih so mi rekli, da ne smem omeniti kukavice v Tinjanu. Sem jo, dasi nisem zaku-kal in nisem vprašal, kako so jo lovili: «ti mali po žlebeh ti večji po rebreh» oboroženi celo s «ketnami», da jo zvežejo in postavijo v zvonik za uro. To vse je gola laž, izmislili so si v.se to zavidljivi Osapci, pač pa je res, da so Osapci Tinjancem obesili ime — privržek pravijo tu —: «kukavce». Tinjanci so jim vr nili z «žabe», «ranjele», «krotarji», «urši» (urhi) — kar z vso žabjo Žlahto. Starejši Zajc, ki pa je manjši od mlajšega, meni, da je že bolje biti kukavca, ki vsaj p0 «luftu» leta, ko žaba v vodi. Pojasni, da je v sporu šlo ne samo za razžaljenje časti, bi rekli moderno, pač pa za gmajno in «bošk», za «kamenelo», ki so jo Osapci ukradli: Kdor hoče vedeti več, naj le gre v Tinjan, tam bo zvedel, kako so «konfine» (mejnike) premetali, osapskega župana pobili. Tu dodam, da niso Dekančani v sodbi Tinjancev nič boljši, tudi «pesjani» so jih prikrajšali za svet. In moral sem poslušati zdaj tega, zdaj onega o Dekančanih. To njih ime ni od prvega gospoda (zgodovina ga piše De Cap — ta ko škof Naldini 1. 1700 drugi pa Ducajno, ki naj bi 1480. zgradil prvo hišo v Dekanih. Kaj še Tinjanci vedo bolje: Gospod je bil v Dekanih, pa trd je bil in skop, s psi je naganjal berače, zato pa mu je neki berač dejal: «To ti je pasja vas». Od tod ime «Pesjani». Toda, to še ni vse! Dekančani so tudi «kamežlinarji». Ta privržek so jim dali Antončani, ker so bili v Dekanih zelo gosposki in so celo ob delavnikih nosili «kamežline» (telovnike), medtem ko so Antončani delali v sami srajci. Jezni Pesjani pa so Ar.tončanom vrnili z «mušarji», Jezični Zerbo meni, da je to slab privržek, ker da muse imajo Vsi na okoli, ne samo Antončani. Ker so me tako informirali o Dekančanih in Antončanih in še o Cežaranih s privržkom «načeti», sem jih vprašal, kako je s pesmijo: «Od Socerba do Tinjana so čreva razpeljana,» češ, da sem nekaj slišal, je pa ne znam dalje. Starejši Zajc ml je tu takoj vskočil, kot skoči le zajec: «A, tudi ti nekaj veš o nas». (Z Zajcem sva dobra prijatelja, a vie- • če me. Kjer me more, to mimogrede rečeno. Ze ob prvem srečanju se je predstavil kot — «zaje, ki nima repa od zad, «in me takoj Vprašal, zakaj da se zajec obme, ko pride vrh hriba. Povem, da sem obmolknil in poražen poslušal njegov smeh in odgovor, da pač_ zato, ker nima oči odzad. Prešel sem v protinapad in zmagal. Ujel sem ga, da ni vedel, kdaj stoji zajec na enj nogi. «Bila sva bot», ko sem mu sam odgovoril, da je to on sam ko — «brgeše oblači»). O Socerbu sem pa zvedel vso «štorijo». Da so Socerbljani sklenili zgraditi «sterno», (vodnjak); bil da je tedaj vaški načelnik Mrak. Sosedje sq mali vasjci zavidali, zato so jim zapeli pesem o «Šterni», ki ima celo vrsto kitic in variant. Ne samo one: «Od Socerba do Tinjana» in one: «V Socerbu so štenjači. (sten jaki) naredili so jih mrači, (mraki) vsak Socerbljan jih nuca en popoldan». Socerbljani so «sterno» kljub pesmi dokončali — še danes stoji že nad sto let. Ostali pa so po županu Mraku «mrači» (mraki) vse naokrog znani zlasti pri Dolincih in Prebenčar.ih. Prvim so se zahvalili s častnim privržkom: «osle-ta» (ne osli!) drugim pa s «šta-karji». Tako slišiš v Socerbu, da: «Dolinska osleta niso za kmeta imajo bele rože in gnjilo srce». Iako bi lahko nadaljeval z — «notranjo politiko» te naše zemlje, ko so bile vasi še pod vplivi fevdalne dobe, odtrgane druga od druge, se med seboj prepirale za občinske mejnike, si kradle drva in pašo, se obmetavale s privržki: Ko so se «mladenci» (fantje) te vasi spopadli z mladenci druge, saj so vsi nosili kosir za pasom, ki so ga po meri vratu kupili v Kopru ali sami skovali doma iz stare kose. In še bi lahko podal v razmišljanje o «zunanji politiki», o Benečanih in Francozih o «Frankih» in o «števri», ki so jo plačevali z «ezo nero» vred Avstriji, kot so franke plačevali pod francosko Ilirijo in «taše» fašistični Italiji. (Toda d tem mogoče drugič. Saj so mi ti-njanski stari politiki povedali marsikaj ira še več stari Sič iz Ospa so bili tlačani hlapci tujih gospo-in Crnja iz Urbancev). Zavest, da ga ljudstva jih je prebudila — raz-dov, da so vsi Slovenci, člani ene-pori vasi so pozabljeni, za vedno pokopani po osvobodilni borbi. Danes gledajo stari nazaj v staj re čase svojih dni in svojih nonetov, katerih spomine hranijo, pripovedujejo mladencem, ki se smehljajo in mislijo na zadružne domove, na prostovoljno delo, na tekmovanja na vseh poljih naše dejavnosti; ŠPINAČA Dvodelna oblekca iz roza volne za eno do dve leti starega otroka. Potrebujemo približno 200g volne in pletilke št. 2 1/2 X — belo, V — sinje, , — črno, d — desna, 1 — leva, z — zanka, v — vrstica Si bledična, nekaj ni s krvjo v redu, takoj ti povedo dobre botre, td so podkovane v vsem. posebno pa v boleznih in zdravilih, da imaš premalo železa in svetujejo ti, da jej radič in špinačo. Nič kaj dobro te ne uboga želodec, betežen je revež. lahke hrane mu je treba in zopet ti dobri in zaskrbljeni svetovalec svetuje špinačo. Pa ni kar tako od muh ta špinača. Kako je s to krvjo? Važna sestavina krvi je železo; pravijo, da je železa v človeškem telesu toliko, da bi iz njega lahko skovali kar dobršen žebelj. V vsaki rastlini je železo, če ne drugod pa v zelenem rastlinskem barvilu. Špinača je pa pravi kapitalist med rastlinami kar se železa tiče. Sicer hočejo' znanstveniki vedeti, da je res, da ima špinača dosti železa, da pa je to železo v taki obliki in tako vezano na druge spojine, da ga člo'veški prebavni organi ne utegnejo oprostiti in koristno uporabiti za človeško telo. Komu bi človek sedaj verjel, ali botram ali učenjakom. Ne zaradi železa, pač pa zaradi nečesa drugega so v Ameriki v dobrih zadnjih petnajstih letih prav ponoreli za špinačo. Saj veste po velikih ameriških mestih, v naglici delajo, čestokrat jedo mnogo hrane iz škatel. In vsak trgovec pravi, da vsebuje jed v škatli vitamine, da ga vita (življenje) ne mine. V-čenjaki so raziskovali špinačo in odkrili, da je skromna špinača ne samo kapitalist železa, nego tudi vitaminov. A in C sta v veliki množini, B v manjši. Kako ljubijo A-meričani- vitamine in po njih špinačo. vidimo, če vemo, da je bilo leta 1937 dvajsetkrat več površine obdelane s špinačo kot leta 1918. ISerafcs Cistj oorak«, tvori bele kristale, ki na zraku razpadejo. Ta snov služi v najrazličnejše namene. Zenski svet bo zanimalo predvsem to, da se poslužujemo za nego telesa raztopine boraksa ter raznovrstnih praškov, ki vsebujejo bo-raics. Boraks je namreč razkuževalno sredstvo in nam služi tudi v farmaciji. To šibko razkužilo uporabljamo predvsem za izpiranje oči in grgranje. V ta namen napravimo 3% raztopino boraksa. Tako imenovana boraksova kozmetična mila vsebujejo 3 do 5% boraksa. Med kozmetične kopalne dodatke spadajo raznovrstne soli, vsebujoče boraks. ki jih raztopimo v vodi, v kateri se kopljemo. Tak dodatek je tudi čisti boraks, ki vsebuje nekaj dišav. Nadalje uporabljamo boraks pri spajanju kovin ter pri izdelovanju stekla. Z dodatkom boraksa k drugim surovinam dobimo stekio, ki je dokaj odporno za toplotne spremerai«. Na ta način so izdelana raste v severni Franciji vse lepše kot pa v južni. Vrtnarji so vzgojili nešteto vrst špinače. V glavnem jih ločijo po semenih. Za vrtnarsko in kuharsko rabo pa jih ločijo po velikosti listov, po okusu in pa Po tem, kdaj katera vrsta bolje uspeva. Poznamo razne zimske in poletne vrste. Poletne vrste morajo biti odporne proti soncu, da ne ponore, ko čutijo toploto in sonce, zimske pa proti pozebi. Špinačo sejemo že jeseni in komaj skopni sneg, že imamo okusno zelenjavo. Pravijo, da raste divja v Turke-stanu, Perziji, Afganistanu; špinača je napravila zmagovit pohod po svetu. V Evropo so jo zanesli španski Arabci. V Angliji so jo spoznali šele okoli 1538. v Združenih državah pa pred kakimi 150 leti. ?■ P- Usnje izpiramo z vodno raztopino snovi, ki jo prodajajo pod Imenom «sale d’acetosella» (strupeno). Ta sol odstranjuje madeže, predvsem pa črnilne. Usnje loščimo s kremo za čevlje, lahko pa ga čistimo tudi s terpentinovim oljem, oziroma bencinom. Posode iz aluminija zelo lepo osnažiš, če jih pereš v vodi, ki sl ji dodala nekoliko kisa, olupke sadja in nastrgane limone. Potem odrgni posodo na notranji in zunanji strani z železno gobico. Bele čipke umij v vrelem mleku, in jih nato splahni v vodi, v kateri si raztopila sladkor (na en 1 1 vode dve žlici sladkorja). Zlilcaš jih še vlažne in ne s prevročim likalnikom. laboratorijska stekla, v katerih lahko kuhamo rame tekočine. Z boraksom ter še nekaterimi drugimi snovmi izdelujemo emajl ter glazuro (osteklina) za prekritje keramičnih izdelkov. V strojarstvu n pr. obdelujejo z boraksom živalske kože, preden jih stroje. Nadalje je boraks dobro pralno in čistilno sredstvo. Boraks je važen sestavni del nekaterih čistilnih snovi. Svetlo lakirano kuhinjsko pohištvo najbolje očistimo z mešanico uprašene krede ter raztopine boraksa. Iz boraksa izdelujejo v kemijskih tvornicah neke soli, imenovane perborati. Te v veliki množini rabijo za različne pralne praške. Poleg tega pa se poslužujemo per-boratov tudi za razkuževanje. Per-borati vsebujejo namreč preko 10 odst. kisika; ta plin se prične razvijati, kadar pridejo perborati v stik z organskimi tekočinami. V taki okolici ne morejo živeti mikroorganizmi. Zato se poslužujemo perborata predvsem za razkuževanje ran V zdravilstvu uporabljamo perborat skoraj v iste namene kakor vodikoy superoksid. Mp. HLAČKE; nasnuj za prednjik 21 zank in pleti 1 v. d. 1 v. 1. Na tiini strani, kjer so same desne, snemaj za korak po eno zanko po prvih treh in pred zadnjimi tremi zankami 15 krat. V isti vrsti, kjer snemaš za korak, pa na-snuješ ob koncu vsake vrste 5 novih zank, dokler jih nimaš na pletilki 100. Napletla si torej od koraka navzgor 12 cm. Nato pleteš 6 vrstic v riževem vbodu (I. v.: 1 d. 1 1.; II. v.: kjer'je d. pleteš 1. itd.), nakar pleteš nadaljnjih 12 vrstic na desno, toda tako, da prvih in zadnjih pet z. pleteš v riževem vbodu. Sledi spet celih šest vrstic v riževem vbodu in 12 v. kakor prej. Ko si napletla 20 cm od koraka navzgor začneš s pasom, ki ga pleteš 12 v. 1 d. 1 1. Potem snemi na vsakih osem z. po 2 (1 ovita, 2 skupaj) in pleti še 13 v. 1 d. 1 1., nakar pričneš plesti životec. Po 4 cm od konca pasu prični z riževim vbodom, samo 20 z. v sredini pleti desno. Po 12 vrstah snemi prvih in zadnjih 28 z. in nadaljuj za drugih 12 v riževem vbodu. V šesti vrsti napravi gumbnico po prvih in pred zadnjimi štirimi zankami. Za gumbnico snameš 2 z., ki jih v prihodnji vrsti spet nasnuješ. ZADNJIK; pleteš na isti način, samo da v zadnji vrsti riževega vboda na životcu snameš v sredini le 20 z., na obeh straneh pa pleteš na 12 z. naramnice dolge približno 12 cm. Oba dela sešiješ, nato Kako si ohraniš svež obraz Vzemi debelo, a ne prezrelo limono, olupi samo rumeno kožico, belo pusti in kuhaj v vreli vodi toliko časa, da se nekoliko zmehča. Pusti, da se popolnoma ohladi in si z njo zvečer temeljito odrgni obraz, ki si ga potem oplakneš z mlačno vodo in dobro obrišeš. Videla boš, da na tak način lahko izvrstno nadomestiš milo, ki polti samo škoduje. Ako si boš vztrajno umivala obraz s tako limono, boš po nekaj dneh z veseljem opazila, da je koža postala vse bolj čista in mehka. Limono hraniš na svežem prostoru. Ce boš s tem naravnim lepotnim sredstvom zadovoljna, nadaljuj z njim in milo za obraz popolnoma opusti. Svežo kožo tudi ohraniš, če si vsak večer umiješ obraz z vodo, v kateri si poparila peteršilj, lipov cvet ali kamilice, pa tudi navaden radič. Prav tako je dobro, če sl kožo zjutraj in zvečer natreš s kakršnim koli sadjem in pustiš sok na licu najmanj 10 minut, potem pa splahni lice z žit. co svežega mleka. Počakaj spet neko-1 liko minut m si nato umij polt z va to, ki si jo namočila v rož-: vedi. Rožno vodo st lahko sama napraviš: cvetne lističe dišečih in močno razcvetih vrtnic dobro osuši, /1 ; na nje za 5 g listov pol litra vrele vode in pusti, da stoji nekaj dni, nato dodaj prav malo alkohola (da se voda ne pckvari) ti 20 g glicerina. Po nekaj dneh rožno vodo že lahko upo--abljas. Ce pa Imaš mastno kožo in zamašene znojnice, sl odrgni polt z alkoholom, ki sl mu dodala nekaj kafre. pa napleteš 12 v. 1 d. 1 1. ob nožni odprtini. Vzorček naši j z belo volno, v pas vdeni bel svilen trak. JOPICA; za prvo polovico pred-njika nasnuj 50 z. in pleti 20 v. 1 d. 1 1. Nato pleti desno, samo rob, kjer pridejo gumbi, se pravi gumbnice, pleti 8 z. 1 d. 1 1. Po 2 cm pleti 6 v. v riževem vbodu le 10 z. ob robu pleti desno (glej sliko!). Po šestj vrsti napleti 12 vrst desno, samo navpični rob iz 5 z. pleteš v riževem vbodu, nato ponoviš 0 v. v riževem vbodu, potem pa snemi za navpičnim robom riževega vboda 15 z. za žepek. Posebej nasnuj 15 z. in napleti krpico visoko 22 vrst ter jo všij, kjer si na prednjiku snela 15 z. Ko si napletla 15 cm jopice, snemi za rokavni izrez najprej 5 z., potem pa 2 krat po 1 z. Po 2 cm rokavnega izreza prični 2 ovratnim; vsako drugo vrsto snemi ob notranjem robu ovrat-nega izreza 13 krat Po 2 z. Po petem snemanju premakni rob riževega vboda za 1 z. proti zunanji strani, dokler ne prideš do sredine ramena, kjer pleteš rob spet navpično. Napleti 11 cm rokavnega izreza, nato snemaj zanke ramena v 3" presledkih, samo rob ovratnika pusti nekoliko daljši. Drugo polovico prednjika pleteš prav tako, samo da napraviš 4 gumbnice na robu. ZADNJIK: nasnuj 94 z. in pleti, kakor prednjik, samo desno brez vrst riževega vboda.' Ko si snela zanke na ramenu, snemi naenkrat ostale zanke ovratnega izreza. ROKAV: nasnuj 40 z. in pleti 18 v. 1 d. 1 1. Nato nasnuj 1 z. vsake 3 z. in potem še ob strani po 1 z. vsa kili 8 vrst. Ko si napletla 18 cm, snemi ob straneh najprej 3 z., potem pa samo po eno, dokler ti ne ostane 12 z,, ki jih snemi vse hkrati. Končane dele sešij in napravi na prednjiku iz bele angore vzorec, kakor kaže slika. NASVETI in odgovori ljudskega zdravnika J. J. iz Trsta: Imam dve leti in pol starega sinčka, je zdrav, živahen in se lepo razvija. Opazila pa sem, da mu rastejo nožice rahlo navznoter (na X). Ker bi rada, da bt bil moj dečko lepo raščen, prosim za nasvet, kako naj bi mu to hibo odpravila. Odgovor: Vaš otrok ima rahitis, to je kostna bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina D v krvi. Ker je otrok star že dve leti in pol, mu morate bolj energično pomagati, sicer bo prepozno. Dajte mu ribje olje ali še bolje preparate, ki vsebujejo veliko količino vitamina Ur, istočasno pa pazite, da bo otrok, mnogo na soncu in na zraku, da bo užival dovolj zelenjave, sadja in rib. Ce želite recept, pošljite vaš naslov s prošnjo. Marija S.: odgovor poiščite v prejšnji številki «Ljudskega tednika». Z. A. Celje: Pojav belega perila pri ženski takoj po prvem občevanju da sumiti na znano spolno bolezen — kapavico. Ker pa je vaša zaročenka bila že večkrat pri zdravniku, čeprav ne omenjate, da bi jo pregledal v tem smislu in tudi ne poveste, da bi vi bili kdaj okuženi s to boleznijo, moram to možnost izključiti. Je pa belo perilo znak vnetja notranjih spolnih organov, kar lahko privede^ če preveč napreduje, do takih motenj, da moramo poseči po operaciji. Navadno pa potek bolezni ni tako hud, zlasti, če ji posvečamo nekoliko pažnje. Vsaka žena se lahko vsako jutro sama notranje izpira z lahko raztopino hyperrr.angana, potem ko si je zvečer vložila v nožnico vložek iz ih-tiola. Treba je veliko potrpljenja in čistoče. M. S. iz Sempolaja: Ob vetrovnih dneh mi postanejo oči modrikasto rdeče, veke ml otečejo in oči me bole še potem, ko sem ves dan v zaprtem prostoru. Sem kratkovidna In nosim očala. Prav tako nvi perdete oči in otečejo veke, kadar jem zelo mastno in začinjeno hrano. Kako naj si pomagam? F. C iz Trsta: Kadar piha burja se mi po nogah, posebno nad kolenom napravijo zelo srbeče bunkice in koža mi pordeči. Ko pridem v zaprt pro. štor, izginejo. Podobni izpuščaji so se mi večkrat napravili poleti pri kopanju, ko sem prišla iz vode. Odgovor: Vaše bolezni so anafila-tičnega značaja, se pravi, da sc v našem.' organizmu pojavijo zaradi mraza, vetra ali določene hrane taki strupi, ki povzročajo raznovrstne pojave na koži ali na sluznicah. (Vnetje očesne veznice pri M. S., koprivnica pr! F. C.). Od te bolezni ozdravimo samo tako, če privadimo organizem na tiste snovi ali elemente, do katerih je dovzeten polagoma, začenši z uživanjem minimalnih količin ali bolje z injekcijam.! nalašč pripravljenega cepiva. Ker pa je v obeh vaših primerih to neizvedljivo, vam ne preostane drugega, kot da vzamete zdravila, ki pa učinkujejo samo, dokler jih uživamo. Ce želite ime zdravila, pošljite svoj naslov. Dr. S. M. NASVETI Špinačni puding Vmešaj 4 dkg presnega masla ah pa masti In 6 rumenjakov. Pari 30 diRg špinače in malo čebule v pol rtiči masti, jo nato ohladi, sesekljaj Xr daj k rumenjakom; dodaj poten, 30 dkg namočenega in ožetega kru ha, četrt litra smetane, malo drobno sesekljanega peteršilja, zrno «strtega česna, malo popra in žličico soli. Napravi iz C beljakov sneg ter ga rahlo primešaj. Deni testo v namazan z drobtinami potresen model in ga kuhaj v sopari 3 četrt ure; puding zabeli s presnim maslom in ga ponudi kot samostojno jed. Špinača s trdimi jajci Tričetrt kg špinače open, prevri v slani vodi, odcedi, drobno sesekljaj m prepraži z žlico presnega masla in žlico zelenega peteršilja ter /.mešaj s tremi trdo kuhanimi, sesekljanimi jajci. Ponudi kot vmesno jed. jirirzi !_j__I_ r i i i za tržaško kuhinjo Piramida iz hrušk Olupi 1 kg hrušk in jih skuhaj v malo vode, ki si ji dodala 4 žlice sladkorja. Neraskuhane odstrani z ognja in jih izoblikuj na krožniku v piramido. Potem napravi kremo iz 10 dkg čokolade, kj jo raztopiš v 3 žlicah vode, iz 2 dkg masla, 1 rumenjaka in 1 žlice sladkorja. Dobro premešaj in dodaj že sneg 1 beljaka. Kremo polij na hruške i* ponudi mrzlo. Špinača je skromna in pridna rastlina, želi le dobro, gnojno zemljo, ne preveč toplote in preveč sonca. Ce je preveč toplo in sončno, ponori, zraste visoko, cvete in nič ni več z njo v kuhinji. Obiramo le liste. Spodaj ob steblu so drugačni kot vrh stebla. Raste pa zelo hitro in vse leto. Dober vrtnar seje vsakih petnajst dni novo in ima kar naprej špinačo, ki mu nosi lep dobiček, kajti za špinačo nikoli ne manjka kupcev. Tudi v goratem svetu lepo raste, celo t> višini do 2.000 m. V Franciji so opazili, da MAJHRN PROSTOR bu videti velik... ... če pohištvo v sobi tako razpostavimo, da pustimo v sredi prazen prostor; ... če kote lahko izkoristimo za Imjižne police; ... če stene svetlo pobarvamo; ... če ne obesimo na stene zelo velikih slik v okornih okvirih, ampak nekaj majhnih, nežnih slik v ozkih okvirjih; ... če ne zastiramo oken s težkimi, nabranimi zavesami. Elegantna športna bluza za hladne Jesenske dni Najpogosteje Tinske bolezni Med najpogostejše bolezni, ki se I povzroča veliko škodo in je zelo pojavljajo pri naših vmih, lahko j nevarna. štejemo: vinski cvet ali kan, vlač-Ijivost vina in pa cik vina. Vinski cvet ali kan. Ce niso sodi popolnoma polni in če je v iyih vino z nizKo alkoholno stopnjo (8 do 12-oj., se na površini naselijo glivice, ki so kakor nekaka kožica oele barve, ki je spočetka zelo tenka, a se kasneje podebeli. Glivice te bolezni potrebujejo za svoj razvoj kisik, ki ga črpajo iz zraka v prostoru nad vinom. Glivice se začnejo razvijati in množiti. Da preprečimo širjenje te bolezni, moramo poskrbeti, da je sod poln vina. Ce pa to ni mogoče, je treba prazni prostor v sodu napolniti z žveplenim dimom, kakor to storimo pri žveplan ju praznih sodov. Glivice razkrajajo vino (alkohol) v vodo in ogljikov dvokis, u-ničujejo eter, prosto kislino, glicerin, torej vse snovi, ki dajejo vinu dober, harmoničen okus in moč. Pa ne le to. S temi glivicami so navadno pomešane tudi ocetne gli' vice, ki spreminjajo vino v kis. Da se vino ne pokvari, mora kletar zelo paziti, da so sodi vedno polni do vrha, da zrak nima dostopa vanje, tako da se na površju vina glivice ne morejo razviti. Ce pa se vinski cvet po nesreči ali zaradi malomarnosti naseli na vinu, ga je treba takoj odpraviti. V tak sod vtaknemo lij. ki ima tako dolgo cev. da sega v vino (pod njegovo površino). Skozi lij dolivamo toliko vina, da zrase vino v sodu do vrha vehe. Vinski cvet pride tako na vrh, ne da bi se pomešal z vinom ki sn-.a ga dolili. Nato ga s čisto platneno cunjo odstranimo in nato nalijemo na površino vina še nekoliko čistega cveta. Alkohola ne vlivajmo naravnost v vino, ampak počasi po dogi v sod. Vlačljivost vina. Ta bolezen napada navadno bela vina, ki imajo nizko alkoholno stopnjo. Vina, ki imajo nad 2.o, ne zbolijo za to boleznijo. Bolezen preprečuje tudi tanin. In prav zaradi tega, ker imajo bela vina manj tanina, in ker jih zelo malo ali pa nič ne pustimo vreti na tropinah, so tem boleznim tem bolj podvržena. Le redko se ta bolezen pojavi pri rdečih vinih; če ptr se, je to znak, da je v rdečih vinih premalo kisline. Nadaljnja Yzr°ka te bolezni sta visoka temperatura v kleti in slabo grozdje. Bolezen poznamo po tem, da teče vino pri pretakanju kakor olje, da ne izgubi barve in je popolnoma čisto. Da ga obvarujemo te bolezni, je potrebno: a) Trgati grozdje, ko je docela dozorelo, s čimer imamo večji odstotek sladkorja in seveda nato alkohola; b) Ce m popolnoma dozorelo, je treba mošt popraviti s koncentriranim moštom, tako da bo vino doseglo vsaj 12-o alkohola; c) Eri vrenju mošta s tropinami je treba grozdje poprej orob- ka kakovosti, ako porežemo že zeleno listje. (Nadaljevanje prihodnjič) Uporaba grozdnih tropin za krmo Grozdne tropine lahko izkoriščamo na več načinov. Lahko kuhamo žganje iz njih, izločujemo sladkor in alkohol ali pa pripravljamo pi-tijot. Ko izrabimo tropine za pitijot, jih uporabimo še za kis. Ker pa večkrat primanjkuje krme, pokla-damo tropine živini. Kakšno krmilno vrednost imajo prav za prav grozdne tropine? Sveže drugačno kot žgane. Sveže tropine vsebujejo povprečno po 6 odst. beljakovin 4.5 odst. maščob in 20.8 odst. ogljikovih vodanov (škrobnih sestavin). Ker pa niso te snovi v celoti prebavljive, jih živali popolnoma ne izkoristijo; prebavijo le polovico beljakovin, tretjino maščob in dve tretjini škrobnih sestavin, tako da pridobi žival od 100 kg svežih tropin 3.3 kg beljakovin, 1.5 kg maščob in 12.5 kg škrobnih sestavin. Iz teh izkoriščajo predvsem sladkor. Zgane tropine imajo drugačen sestav. Pii žganjekuhi namreč izgineta iz tropin alkohol, ki je kemično spremenjen grozdni sladkor in voda. Sladkor je v bistvu škrobna sestavina in bp zato v žganih tro- pinah manj škrobnih sestavin. Ker pa izgubijo žgane tropine v primeri s svežimi tudi skoraj vso vodo, se njih koristne sestavine relativno vendarle povečajo. Zato bo v njih sorazmerno več beljakovin m tud. več maščob. Poleg tega postanejo spričo znatne toplote (najmanj JO stop. C) prebavljive tudi nekatere maščobe, ki jih pri nižji toploU živali ne morejo raztopiti m piobaviti. Prav tako se zviša tudi prebavljivost beljakovin. Glede na to imajo žgane tropine 7.8 odst. maščob in 16.8 odst. škrobnih sestavin, od katerih prebavijo živali lahko dve tretjini beljakovin, polovico maščob in dve tretjini škrobnih sestavin. Tako pridobijo živali iz 100 kg žganih tiopm 4.7 k« beljakovin, 3 kg maščob in 10.1 kg škrobnih sestavin. Pomislimo, da vsebuje dobro travniško seno 5.7 odst prebavljivih beljakovin, 1.2 odst. maščob in 24.2 dost. prebavljivih škrobnih sestavin. V splošnem so torej tropine slabša krma kakor seno, vendar boljša kakor slama, tudi ovsenp ali ječmenova.' i Seveda ni mogoče povsod naen- krat porabiti tropine za krmo; če pa z njimi ne ravnamo pravilno, se nam pokvarijo; največkrat splesnijo {tli pa se skisajo. Plesnive ali skisane tropine škodijo živali zaradi ocetne kisline in jih zato ne smemo uporabljati. Kako jih hranimo? Prav tako. kakor jih hranijo naši vinogradniki za žganjekuho. Naložimo jih v čebre, paziti pa moramo, da ostane njimi čim manj zraka. Zato jih stlačimo ali kako drugače stisnemo. Najbolje je, da eden tropine naklada, drugi pa tlači. Ko je posoda dovolj napolnjena ali pa ni več tropin na razpolago, zamažemo njih površino z ilovico, tako da ne more prosti zrak do tropin. Z ilovico je treba zamazati tudi vse razpoke na posodi Pokanje ilovice znatno omejimo, če vrh nje nasuje mo plast drobnega peska. Pri krmljenju moramo paziti, da ne pokladamo preveč tropin hkrati. Izkušnje so pokazale, da koristi goveji živini le okrog 8 kg tropin na dan, ovcam in kozam po 1.5 kg, konjem po V kg, svinjam po 3 kg tropin dnevno. Se bolj bodo tropine koristile živini, ako jih pomešamo z drugo kimo, kakor s senom ali z otrobi. Koristno je dodajati tropinam tudi nekaj soli, in sicer goveji živini po 20 do 30 g na dan, konjem po 12 do 16 g, svinjem po 3 grame. mm doba novega vinograiimštva ft uši Kraji poznajo že iz davna dobro razvito vinogradništva. Trt-uš, ki se je v prejšnjem stolet-pojavila pri nas, mu je prizadejala tako ogromno škodo, da s« le z velikimi težavami zopet izboljšalo. Pred prvo svetovno vojno so naši kraji sloveli povsod po svojih dobrih vinih, posebno sta Wr , znana re/ošfc in moškat. 25 let italijanske okupacije je bilo za naše kraje skoraj nova trtna uš. Italijanska vina so uspiešno izpodrivala domači pridelek in vinogradništvo je jelo propadati. Fašistična Italija, ki se je pripravljala na imperialistično vojno, ni ničesar pod-vzela za zaščito našega vinogradništva, marveč je stremela za tem, da naše vinorodne kraje spremeni žitorodne. V povojnih letih se je pa vinogradništvo zopet razmahnilo, le da ie način obdelave ostal isti, kot je bil pred 100 leti. Vinogradnikom primanjkuje sredstev za popolno obnovo vinogradov. Več živahnosti so v obnovo vnesle Kmečke obdelovalne zadruge, ki so začele z obnovo v velikem obsegu, he da obnova po starih metodah ne bo prinesla nobenega stvarnega najjred-ka. Obnovo lahko izpeljemo le z uvedbo novega načina dela, z rabo najmodernejših agrotehničnih sredstev, ki bodo obdelavo pocenila. Le tako se bo proizvodnja izplačala ter obnesla. Ni samo način dela, ki vpliva na uspeh vinogradništva, marveč tudi vrsta trt, -ki jih sadimo, odnosno cepimo. Pri sestavi gospodarskega načrta za bodoče leto morajo Kmečko obdelovalne zadruge dobro premisliti, kako bodo uredile obnovo vinogradništva. Mislim, da bo vsekakor treba dati prednost tradicionalnim vrstam, kot sta re/ošfc in moškat, čeprav so se pokazale druge vrste kot malvazija, burgundec in rizling plodonosnejše. Naravno, zavreči ne bomo smeli nobene vrste. Vzporedno z razvojem vinogradništva gre tudi kletarstvo, ki je odločujoče pri tipizaciji vina. Bujšči-na ima že več večjih kleti, ki ie nekaj let uspešno delujejo. Tudi ■ podjetje «VINOn gradi sedaj v Kopru veliko moderno klet. Za dober in trajen uspeh bino-gradništva se je treba postaviti na stališče mehanizacije obdelovanja vinogradov. Zato so pa potrebna večja zemljišča, ki jih lahko nudijo samo Kmečko obdelovalne zadruge, široko zasejane trte, tako da se med njimi lahko premika traktor s plugom ali brano. Ze samo rigolanje zahteva večje površine in delo v delavskih sku-pnah. Vrtati je treba najprej čim globlje luknje s kompresorji za razstreljevanje tal. organizacijo teh skupin morajo prevzeti strojne postaje ali pa Zadružne poslovne Zvere. Ker se te skupine selijo iz kra-•a v kraj morajo imeti na razpolago prevozna sredstva za orodje in material. Po miniranju izravnajo lemljišče z buldožerjem. «I ri gol rum plugom izravnajo zemljo 100 cm globoko in nato z brano zrahljajo, nakar trte sadijo v razdalji 2 m oddaljenih vrst ali redov. Kakor pri vsakem poljedelskem lelu, tako je tudi pri vinogradni-Itvu uspeh dela odvisen od zmanjšanja stroškov; te pa lahko zmanj-iamo, če pri obdelavi rabimo stroge in druga agrotehnična sredstva, •ci nam jih nudi moderna tehnika. i’a način dela bo zrevolucioniral naše vinogradništvo; ta revolucija je nujna, če se hočemo pomakniti iz 100 letne zaostalosti in če hočemo dvigniti življenjsko ravan naših vinogradnikov. čok Stanko —O— Obvestilo Obveščamo kmetovaice-dvolastnike. da vsa dvolastniška dovoljenja, katerih veljavnost poteče v oktobru, kate» vembru in decembru t. 1., ostanejo veljavna za prehod na ozemlje FLRJ vse do 31. decembra t. L Brez izjeme pa morajo biti dvol. dovoljenja predložena med 15. in 3L decembrom 1949 uradu kmetijskega nadzorništva v ulici Roma 2D/If da | se obnovijo za leto 1950, J~VoIgo, mračno četrstoletje fa-I šizma je za nami. Več M-J kot 4 leta so že minula, kar je končala vojna, in dye leti tega, kar živi polno življenje jugoslovanska cona STO-ja. Da je to življenje novo, plodno nam priča že druga gospodarska razstava Istrskega okrožja. In kako bi tudi drugače: saj so podani zdravi temelji, zdrava podlaga za pravilen In smotrn razvoj Vsak razvoj pa inora biti skladen, če hoče uspevati. In tako V Istrskem okrožju tudi kultura ne more biti pastorek, ne more biti zapostavljena, kot je bila nekdaj. Tako smo lahko pred nekaj dnevi preko lastne radijske postaje poslušali enega najboljših zborov v Srednji Evropi — zbor Slovenske filharmonije iz Ljublja- ne. Kes je: Istrsko okrožje samo danes še ne premore takega zbora, pa je tudi nemogoče. Kultura je najbolj zapleten družben proces, pravimo, da je kultura nadgradnja celotne gradnje rasti človeške družbe. Zato bo prav, če si nekoliko ogledamo kakšen je ta zbor in kako je prišlo do njegove ustanovitve. Da nam postane to bolj razumljivo, moramo poseči malo nazai. Splošno je znano, da' smo Slovenci glasbeno zelo nadarjen narod. Dejstvu, da sega ta nadarjenost prav v širino, m najširše plasti ljudstva, je eden izmed dokazov ta, da prepeva naš narod troglasno skoraj po pravilu, mnogokrat tudi četveroglasno, najdemo pa tudi predele, na primer na Koroškem, kjer slišimo peteroglasno petje V tem smo Slovenci verjetno edinstveni med vseinj narodi na svetu. Dalje je geopolitični položaj naše zemlje izrazit: naše ozemlje leži na prehodu med dvema starima kulturnima področjima: med Italijo in Nemčijo. 2e v 16. in 17. stoletju se je vršilo posredovanje med obema kulturnima predeloma čez naše kraje. Italijanske operne grupe so preko slovenskega ozemlja hodile gostovat v Nemčijo in Severovzhodno Evropo. Seveda so se pri tem ustavljale v naših krajih: to je v Trstu in Ljubljani. To je imelo svoj vpliv na razvoj kulture na Slovenskem. Tako je zanimivo, da je imela Ljubljana prej opeme predstave kot Pariz Se bolj značilno je pa dejstvo, da se je v Ljubljani že leta 1702 osnovala «Academia Fhiloharmonicorum» v okviru «Academiae Operosorum» in je tako druga po nastanku v Srednji Evropi. To vse priča, da je bilo kulturno življenje v Ljubljani in drugih večjih mestili Slovenije razmeroma močno razgibano, Seveda se to življenje ni razvijalo enakomerno, temveč je imelo svoje viške in padce. Tako na primer je močno padlo v času Na poleonovih vojn, pa se spet dvignilo v času francoske okupacije — Napoleonove Ilirije. Ponoven dvig je bil v letih okoli ljubljanskega kongresa (1821). V Ljubljani je bilo ves ta čas stalno operno gledališče in orkester, ki ga je vodil Gašpar Mašek. Zanimivo pa je, da do takrat umetnega zborovskega petja, ki je sicer tako značilno za nas Slovence, še ni bilo. Zbori so začeli nastajati in rasti šele po letu 184B- — pomladi narodov. — Do ba narodnega prerojenja je zahtevala večje širine, ki se jo da najprej doseči s čimbolj množičnim zborovskim petjem. Dalje so zbo rovske pesmi prikladnejše za narodno buditeljsko delo, kakor orkestralna glasba, prav zaradi besedila pesmi. Od tega časa naprej zaznamujemo stalnejšo in solidnejšo rast slovenskega kulturnega življenja. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ustanovili Glasbeno Ma tico v Ljubljani, ki je postala kmalu središče vsega slovenskega glasbenega življenja. Glasbena organa Glasbene Matice sta zbor in glasbena šola. Iz šole je izšlo mnogo znamenitih delavcev, predvsem pevcev. Matej Hubad pa jq dvignil zbor Glasbene Matice v začetku tega stoletja na svetovno višino. Tudj založba Glasbene Matice postaja vedno bolj važen faktor, saj odslej lahko priobčujejo slovenski skadatelji svoje skladbe doma. V Ljubljani je začel svojo pot svetovno znanj dirigent Vaclav Talich. Za časa njegovega bivanja v Ljubljani so ustanovili v Ljubljani tudi Slovensko filharmonijo — to je simfonični in operni orkester. Toda zaradi finančnih političnih težav Slovenci niso zmogli držati tesa orkestra več kot 5 let in sicer od leta 1807-1812 Poleg teh dveh slovenskih glasbenih skupin je imela Ljubljana NAZAJ V NAFTALIN NOVELA Napisal. SLAVKO HOLAR ilustriral: IVO REŽEK | Odkar je izbruhnila vojna in z njo vred vse zlo, jq ona često globoko obžalovala, da ni njen mož postal vsaj general, se samo zaradi časti in položaja, temveč še bolj zato, da bi mogla z obema rokama deliti protekcije, reševati ljudi iz bede, tako pa ji je uspelo samo nekaj prošenj za oprostitev, nekaj dopustov in premestitev Ko se ji je Ketty tako potožila, ge je seveda takoj vznemirila, a se V prvem trenutku ni mogla spomniti, kako bi pomagala temu nesrečnemu šoferju. Z ustaši je namreč imela zelo slabe zveze. V glavnem so bili tl itak banda, ki ni spadala v «boljšo družbo». Toda nenadoma ji je šinila v glavo neka misel in zaprosila je Ketty, naj ji na listek napiše ime, priimek in ostale podatke. Storila bo vse, prav vse.. Ko je naposled nekoliko utrujena, prijetno utrujena, obenem pa osvežena^ s čudovito urejeno novo pričesko, samozavestno in v svesti si svoje zrele lepote, y svesti si, da je danes «cornine il faut» ob najslajših «kistijantih» odšla na ulico, je bila ravno enajsta ura-Najugodnejši čas za obiske! Odločila se je že v salonu. Takoj bo šla do Klokočkijevih in tam napravila vse, kar se bo dalo, da Ketty na ljubo pomaga temu nesrečnežu, ki morda tudi malo sam kriv, sedi v zaporu pri tistih krvnikih. Klokočki — ali oče ali sin, vplivna sta sedaj oba — ji morata pomagati. Morata! Kajti ona je vajena, da ji prošenj nihče ne odbije. Sicer pri Klokočkijevih že dolgo ni bila. Kot da bi se prijateljski odnosi med obema družinama v zadnjem času malo ohladili, odkar so nomreč Klokočki je vi popolnoma zaplavali y ustaške vode. Dr. Josip Klokočki je bil eden izmed uglednejših zagrebških advokatov, sposoben, spreten in podjeten človek, nikdar pa tisto, čemur se je reklo «veliki Hrvat», zato pa je bilo tembolj čudno, da je sedaj postal prijatelj ustašev. On se ni bavil z rodoljubjem — kakor se je sam izražal — temveč z resnimi posli in je v glavnem bil v dobrih odnosih z vsemi režimi, pri tem pa vešče in oprezno pazil, da se ne zameri niti opoziciji. Držal se je močnih bank in se zrival v dobičkonosna podjetja. Njegova žena Irena, prijateljica gospe Melite že iz mladih dni, je bila odlična dama iz bogate in vidne zdravniške družine in politika ji je nekoč bila deveta briga. V svojem srcu je vsekakor nosila več zagrebškega kot hrvaškega patriotizma. Toda še kot dekle, tam med leti 1918 in 1920 je bila velika Jugoslovanka, ena izmed tistih Zagrebčank, ki so se navduševale za tedanjega kraljeviča - regenta Aleksandra in sanjarile (povsen tajno, seveda), da bo morda prav ona tista Hrvatica, ki jo bo Aleksander zaradi narodnega edinstva yzel za ženo. Kasneje, ko se ji je Aleksander izneveril, s tem da se je oženil z romunsko princeso, se je popolnoma prozaično poročila z advokatom. Toda svojemu prvorojencu je vendar dala ime Aleksander, ali kakor so mu ljubkujoče rekli, Saco. Zdaj je ta Saeo že velik pobalin, študent prava, ki mu še ni uspelo napraviti niti enega izpita, temveč je junaško vstopil v ta strašni PTŠ. Tukaj je naglo napredoval d0 nadporočnika in se s hudobijami proslavil daleč naokrog. O njem pripovedujejo grde stvari. Sama gospa Melita se spominja neke izpovedi, za katero je danes Klokočkijevim žal, da so jo izrekli in katere ona ne bo nikdar mogla pozabiti. Ko je pred pol leta, tam nekje februarja, slučajno prišla — zgodaj zjutraj, še preden je šla na trg — k svoji prijateljici Ireni, jo je našla vso objokano, obupano in skru'eno. Kakor da je bila vsa hiša polna groze. Kaj se je zgodilo, za božjo voljo? — Ah, ne vprašuj!... Ne vprašuj! — je zaihtela gospa Irena. Saco ie... Ne, to ni mogoče povedati! — Jezus-Marija, kaj je padel? — Skoraj bolje bi bilo, da je padel — je zastokala Irena — kot ds je Prišel tako daleč. Pomisli, draga Melita, kaj sem dočakala, moj sin, moj otrok, moj Saco je postal krvnik!... Kolje ...ljudi!... Taka sramota! In pri tem je gospa Irena, sicer vesela, živahna in ne raynò sentimentalna žena bridko zajok ala. Prejšnjo noč je njihov xaco (ki sedaj spi tam zadaj v svoji sobi) prišel z nekega «vojnega pohoda» ves blaten, krvav in pijan. Uniforma in krasni rumeni škornji, vse je bilo oškropljeno s krvjo, nož je imel krvav preko ročaja, a na prstih, na rokah (— na rokah! :— je stokala mati) je lepela kri, človeška kri. On. Saco, si je del kapo postrani, se opotekal po sobi in se tako, pijan od žganja, in vina, od divje vožnje in verjetno tudi od človeške krvi. bedasto smejal. — To smo jih klali!.., Brez pardona, brez izbire, po vrsti... kot teleta! — Tudi ti si klal?... Ti? — Da, poslušno javljam, jaz s to roko in s tem nožem!... O-ho-ho, styar je Prav enostavna!... V ostalem imam svoj «grif»! —: Temu pravimo pri nas «Saca-grif!»... Mati je omedlela, oče pa je zakričal: — Molči, bedak, ničvrednež!... Sram te bodi, pa se še hvališ s tem! — Tata. oprosti, toda jaz opravljam svojo ustaško dolžnost! — Moraš mar ti sam klati? Kaj ni za ta posel dovolj drugih raz bojnikov, kaj ni dovolj tistih liških in bosanskih pastirjev in zagrebških žicarjev, da si ti kot častnik, otrok neke ugledne rodbine, sam s krvijo skruniš roke! Pa to je strašno!... Ne, to je preneumno, «ein-fach z,u dumm!» 0 pritm Mncertn slmeiskt lillà še glasbeno društvo «Leibacher Philharmonie», ki je bilo v nemških rokah. To društvo ie imelo, seveda, vso materialno podporo od vladajočih nemških krogov, ie pa kljub temu samo životarilo, saj ni imelo na kompaktnem slovenskem ozemlju dovolj dotoka Vse to razmeroma razgibano glasbeno življenje pa je nasilno pretrgala prva svetovna vojna. Po vojni 30 se politične razmere seveda popolnoma izpremenile, saj je vso oblast dobi v roke slovenski meščanki stan. Toda zgodilo se je nekaj navidezno čudnega in nepričakovanega; domača buržoazija, ki je v stari AVstriji podpirala 'slovensko umetnost, tudi glasbeno, je po vojni odrekla svojo pomoč mladi slovenski kulturi. Vendar je stvar popolnoma razumljiva, če jo nekoliko globlje pogledamo. V bistvu meščanskemu stanu ne gre nikoli za pravo ljudsko kulturo. Pred prvo svetovno vojno, takrat ko se je slovenska buržoazija borila proti nemški za svoj obstoj, se je posluževala kulture le za dosego svojih namenov: za osvojitev gospodarskih pozicij. Po vojni pa, ko je Avstrija razpadla in je nastala Jugoslavija, meščanstvu kultura ni bila več potrebna. In tako je ni več podpirala. Pa ne samo to, še več: po oktobrski revoluciji, ki je odmevala tudi v novi državi, je delovno ljudstvo vedno bolj začelo spoznavati pravi položaj in vedno glasneje je zahtevalo svoje pravice. Tako je buržoazija začela celo načrtno ovirati to, kar je prej podpirala. Res je. da vseh kulturnih pridobitev ni smela odpraviti zaradi neke navidezne demokracije, toda vsj oni, ki so hoteli biti deležni kulturnega življenja, ker jim je bila kulturna življenjska potreba, so morali biti oster boj za rast kulture. In ker vsaka napredna misel zmaguje, so se tudi slovenske kulturne ustanove vendarle razvijale, čeprav pod težkimi pogoji. Tako je v Ljubljani in v nekaterih drugih večjih mestih Slovenije še vedno delovala Glasbena Matica. Toda njen zbor se ni nikoli več dvignil na tisto višino, na kateri je bil prej. V Sloveniji je bilo tudi več stalnih gledališč: Opera in Drama v Ljubljani ter v Mariboru. Toda ta gledališča so se borila z velikanskimi finančnimi težavami, ki so imele svoje posledice v programski politiki: vedno bolj se je šopirila na slovenskih odrih tuja opereta. Dostop y gledališča in v koncertne dvorane je imelo samo bogato meščanstvo in trgovci. Ti pa po večini za pravo umetnost ne morejo imetj smisla. Tako se je morala vsaj do neke mere programska politika ravnati Po njihovem okusu. Tudi glasbene šole so imele težko stališče, ker jih država, to je vladajoči razred buržoazije, ni hotel v potrebni meri podpirati. Vpeljali so visoke šolnine, Ki so onemogočile dostop nepremožnim slojem do poštene glasbene izobrazbe. Izven teh ustanov, ki bi nujno potrebovale pomoč države so pa začele rasti nove organizacije, predvsem iz vrst delavskega razreda in iz vrst zavedne, napredne delovne inteligence. Tako nastajajo po vseh krajih Slovenije mnogoštevilni pevski zbori in godbe, ki dajejo odslej glavne kadre glasbenikov in umetnikov sploh. Toda težave, s katerimi se borijo ta društva, so ogromne: neprestano jim je za petami policija, ki razganja njihove koncerte in kulturne prire- ditve ,ki razpušča društva in z ukrepi, ki jih dobro Pozna in rad-uporablja vsak kapitalistični sistem, otežkoča kulturno delo. Toda če «e ljudstvo prebudi, mu z ničimer ni več možno do kraja vzeti besede. V borbo krepko posežejo tudi mladi umstveniki. Predvsem treba tu omeniti Akademski pevskj zbor, ki je pod požrtvovalnim in izredno veščim vodstvom Franceta Marolta zopet visoko dvignil kakovost slovenskega zborovskega petja. APZ je odigral posebno važno vlogo: zbral je okoli sebe vse poštene ljubitelje glasbene umetnosti, določil razvojno smer slovenske umetne glasbe, postavil našo narodno pesem na zanjo dostojno mesto in poživil dejavnost naših skladateljev. Ponovno je dvignil slovenski narodni ponos in samozavest, obenem pa vzgojil celo vrsto odličnih pevcev. Seveda, ta zbor nj bil edini, ki je imel uspehe, saj je poleg njega delala še cela vrsta drugih pomemb-nih zborov in društev. Koliko napredne in narodne zavesti je imel APZ. nam priča dejstvo, da je v času fašistične okupacije Slovenije, skoraj ves zbor pristopil k Osvobodilni fronti, večina tovarišev je vstopilo v vrste borcev Narodno osvobodilne vojske, kjer jih je mnogo tudj žrtvovalo svoja mlada življenja za rešitev slovenskega narodnostnega in socialnega vprašanja V času okupacije se je na slovenskem nehalo prav za prav vse kulturno delo, društva in zbori so bili razpuščeni ali so se pa sami razšli. Le v partizanskih edinicah se je pod posebnimi pogoji razvijala naša kultura. Na slovenskem ozemlju sta bila vidna posebno dva zbora; Invalidski pevski zbor jn zbor primorskih Slovencev «Srečko Kosovel». Ta je ponesel našo lepo pesem po vsej Evropi. Gostoval je med vojno in po vojni y Južni Italiji, Albaniji, Bolgariji, Češkoslovaški, Svici, Belgiji in Franciji, Vodil ga je mladi in nadarjeni dirigent Rado Simoniti, ki je sam izšel iz vrst APZ. Po končani vojni, ko je nova Titova Jugoslavija z uspehom začela stopati v socializem, se je vprašanje naše kulture iz temeljev izpre-menilo. Ni si .namreč možno misliti socializma brez vseh pogojev za največji razvoj kulture. Saj pome1 ni socializem borbo za največje dobrine človeštva, in med temi zavzema kultura častno mesto in je bistveno za vse javno življenje. Treba je bilo, kljub težavam obnove izgradnje socialistične domovine, postaviti vse temelje za rast kulture. To pa pomeni tudi: izdatno podpred vsa že obstoječa gledališča in ustanoviti nova, izboljšati glasbeno 'šolstvo v globino in širino ter ustanavljati nove kulturne institucije. In tako je nastala tudi Slovenska filharmonija. To je državna ustanova, ki ima svoj lastni simfonični orkester, svoj lastnj mešani zbor, pionirski zbor, svojo založbo in svojo koncertno poslovalnico, ki prireja razne koncerte po vsej Sloveniji. Zbor je sestavljen iz najboljših elementov APZ in zbora «Srečko Kosovel». Pritegnjeni pa so seveda tudi drugi kvalitetni, predvsem pa mlajši pevci. Njegov dirigent je RADO SIMONITI, ki je vodil ' partizanski zbor «Srečko Kosovel» Čeprav zbor ne obstaja še niti dve leti je vendar njegova kvaliteta že tolikšna, da aa lahko mirno primerjamo z najboljšimi zbori po svetu, OB 40 LETNICI ___'Ttàa&he ijitih benti n it it! in*_1 Zamislimo se v prvo desetletje našega stoletja. Glasbeno izživljanje tržaških Slovencev je bilo tedaj še dokaj patriarhalno, pa čeprav so že izhajali «Novi akordi» in so se oglašali naprednejši komponisti. Delo se je omejevalo na gojitev zborovskega petja v duhu čitalniške in junaške dobe, tu pa tam so imeli tudi kako godbo na Pihala za veselice ali pa kak tamburaški zbor, le Šentjakobska Čitalnica je imela tudi majhen orkester. V takih zelo preprostih okoliščinah se je leta 1908. osnoval moški zbor tudi pri telovadnem društvu «Tržaški Sokol» pod vodstvom skladatelja Vasilija Mirka. Ta pa je bil tedaj še študent in je moral kmalu Po prvem javnem nastopu tega zbora oditi na svoje visokošolske študije. Tedaj je bil premeščen na službovanje v Trst učitelj Karel Mahkota, znan dotlej kot agilen član ljubljanske Glasbene Matice, in je prevzel pevski zbor. Mahkota pa je začel s propagando za u-stanovitev osrednjega glasbenega društva za Trst in okolico, ki na] bi bilo podružnica ljubljanske Glasbene Matice, vendar s samostojnim delokrogom in s ciljem, ki naj bi ustrezal potrebam tedanjega tržaškega Slovenstva. Novo glasbeno društvo naj bi ustanovilo glasbeno šolo, pevski zbor, s časom tudi orkester in naj bi skrbelo za izdajanje novih skladb. Jedro društva in propagandno sredstvo naj bi bil vsekakor pevski zbor, ki naj bi bil Po svoji kakovosti nekak vodeči pevski zbor za naše ožje območje. Projektirana ustanovitev glasbene šole ni bila v bistvu kaj navetta. Glasbeno šolo je že prej ustanovil Hrabroslav Vogrič v okviru Pevskega in glasbenega društva «Trst»; glasbeno šolo je vzdrževala tudi Šentjakobska Čitalnica. Toda njihov prospeh je ovirala deloma Pomanjkljiva organizacija, deloma pa pomanjkanje primernih strokovnjakov. Morda bi lahko dodali tudi to, da so politični krogi bili preveč zaverovani vase, t. j. v svojo edino kompetentnost v vseh političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanim, m se zategadelj niso veliko brigali za napore preprostega človeka. Brez večje moralne opore sta morala trud in prizadevanje malega človeka ostati brezuspešna in zato ni nič čudnega, če sta obe šoli druga za drugo prenehali delovati. No, bodi kakor koli, Mahkota je dosegel, da so se politični krogi začeli zanimati za vprašanje novega glasbenega društva po zgledu ljubljanske Glasbene Matice. Dne 19. oktobra 1909. leta je prišlo res do ustanovitve «Pevskega in glasbenega društva» v Trstu kot podružnice Glasbene Malice v Ljubljani z dr. Edvardom Slavikom na čelu, ki je imel to funkcijo vse do razpusta društva. Pevski zbor tržaškega Sokola je korporativno pristopil snujočemu _ se pevskemu zboru novega društva in s pritegnitvijo do. brih ženskih pevskih moči je razmeroma hitro nastal dober mešan zbor pod vodstvom Karla Mahkote. Pribiti je treba, da se je prvo razdobje društvenega delovanja razvijalo v znamenju plemenitega stremljenja za kakovostnim delom in da so tudi uspehi postajali čim dalje vidnejši in otipljivejši. Glasbena šola, na kateri so prve dve leti poučevali Emil Adamič, Mirk in Avgust Vaste (klavir), Bibiča, Friškovic in Šušteršič (violino) tei Mahkota (teorijo), ki je obenem bil upravitelj nove šole, je v tretjem letu že pridobila poklicnega glasbenika z Viktorjem Soncem za pouk klavirja in solopetja in mu poverila pedagoštvo in artistično vodstvo. Leto pozneje je pristopil učiteljskemu zboru tudi dotedanji vojaški kapelnik Peter Teply, predvsem za pouk violine. Sola je lepo napredovala, število učencev je stalno raslo", tako da so tudi prejšnji učitelji pomagali kot pomožni učitelji. V petem letu obstoja smo lahko že' žabeležili prvi koncert malega šolskega orkestra in mladinskega zbora. Izbruh prve svetovne vojne j e zasekal močno rano v razvijajoče se telo, ker so morali skoraj vsi učitelji pod orožje. Za nekaj časa je nastalo vrzel izpolnjeval pianist Srečko Kumar, potem pa so ob velikih težavah poučevali nekateri u-čitelji, ki so bili slučajno na razpolago (predvsem Mahkota in Vaste), dokler niso za šolsko leto 1918-1919 namestili češkega glasbenika Frana Topiča, ki je prevzel pouk vseh glavnih predmetov (klavirja, violine in solopetja), gojil pa tudi komorno glasbo in ustanovil kar čeden godalni orkester svojih 30-3b ljudi. V tem času je pevski zbor gojil našo umetno in narodno pesem. Zborovodja Mahkota je kot Hubadov učenec vnesel novega duha in svežosti v pevske vrste ter se z njimi , lotil tudi zahtevnejših in vo-kalno-instrumentalnih skladb. Zbor je gojil prvenstveno petje v mešanem zboru, deloma tudi v moškem, osnovali so tudi kvartet, pozneje pa oktet. Na njegovih koncertih so sodelovali večkrat tudi naši priznani solisti, na pr. Julij Betteto, Josip Križaj, Mira Dev-Costaperaria, Dana Doblerjeva, pianist Trošt in dr. Zelo pogostoma je nastopil tudi vojaški orkester z lepimi simfoničnimi točkami pod vodstvom Petra Teplega, pozneje pa pod vodstvom Vitašeka. Posebne omembe vredna sta dva koncerta: Krekova proslava v gledališču Rossetti spomladi 1918. in proslava SOletnice skladatelja Antona Foesterja februarja 1919. Pevski zbor pa je sodeloval tudi na raznih drugih koncertih in ob raznih prilikah. Društvo je pi'išlo medtem v svoje lastne prostore v pritličju Na- rodnega doma, tako da je lahko razvijalo svoje plodonosno kulturno poslanstvo. Toda z društvenim letom 1918-19 se je tudi koncavalo prvo razdobje društvenega delovanja. Italijanska okupacija ;e mnogim našim ljudem onemogočila bivanje v domovini, tako tudi skoraj vsem v Glasbeni Matici delujočim glasbenikom. V 11. letu svojega obstoja je moralo društvo začeti z delom tako rekoč znova. Sonc je spet prevzel vodstvo in pouk na glasbeni šoli, ki je pa zaznamovala le še učence prvih treh letnikov, zbor so sestavili skoraj na novo in orkester se je reduciral na 30 ljudi. Učili so poleg Sonca violinist Avgust Ivančič, profesor Mirk, ki je obenem upravljal šolo, pozneje sta pristopila k učiteljskemu zboru Helena Chiurkova in Vladimir Prinčič, za njim pa Roman Mislcj. Ze se je zdelo, da bo smotrno delo pripomoglo, da se društvo dvigne na prejšnjo višino, toda fašizem, ki se je medtem širil po Italiji, nam je prekrižal rasane. V naših krajih se je nova politična struja spravila predvsem na slovenski živelj in u-sodnega dne 13. julija 1920., ko so zažgali naš Narodni dom, je zgorelo tudi vse premoženje Tržaške Glasbene Matice (kakor se je društvo imenovalo po priključitvi Primorja k Italiji). Sola in pevski zbor sta se Zatekla v razne društvene in privatne prostore v mestu in v bližnji okolici, a fašistični bes jim je z uničevanjem instrumentov in prostorov delal ovire tudi tam, tako da je položaj postal obupen. Vendar nihče ni obupal. Društvo je za nekaj časa dobilo še večje število članov, pevske vaje so se kljub temu vršile, čeprav v daljših obrokih, neka podjetnost se je pokazala v tem, da je društvo začelo izdajati letna poročila (eno za pfvih 11 let, drugo za l. 1921-22) in škoda, da je društvo prenehalo s tem važnim dokumentarnim delom (dobro in pregledno nadomestilo za to vrzel, a seveda brez statističnih podatkov, je pač priskrbel profesor Mirk, ki je to objavil v pevski reviji «Zbori» leta 1929). Glasbena Matica je založila in izdala tudi prvo in edino zbirko zborovskih pesmi, 15 po številu. Neka tiha borbenost je kljubovala divjanju fašistov, in v okviru Prosvetne Zveze ustanovila zborovodski tečaj, toda po poletju 1926. je začela polagoma kloniti pred rastočim gnevom. Pevski zbor je imel svoj zadnji koncert junija 1926., ki je kakor v opomin in v spodbudo hkrati, končal s pesmijo skladatelja Mirka «Odkrij nam, zarja svoj obraz», iz-zvenevajočo v mogočen krik: «... in pripelji jasen dan». Razmere so se že tako poostrile, da je društveni odbor sklenil razpust društva z dnem 30. septembra 1927., potem ko je odšel iz Trsta sam Viktor Sonc in ko tudi pritegnitev drugih dobrih glasbenikov ni več koristila. Z žalostjo v srcu je odbor napravil ta sklep, a s trdnim upom. da ob prvi priliki obudi društvo k življenju, kajti društvo, čigar glasbena šola je dala Ubalda Vrabca, Stanka Maliča, Emo Gom-bač-Vrabčevo, Dušana Stularja, Ano in Angelo Lampetovo in druge, ne more umreti, ne more biti pokopano za vedno. Toda nova Glasbena Matica je mogla vzkliti le z zrušenjem fašizma. To pa je bilo izvedljivo šele leta 1945., torej po dolgih 17 letihl Do tedaj je naš rod pretrpel grozote vseh vrst, a je iz tega trpljenja izšel prekaljen in odločen jo uveljavljanje človeških pravic. Naše ljudstvo se je spravilo kakor čebela marljivo na delo, vse je vrvelo in drvelo, da obnovi naše gospodarsko in kulturno življenje in talco so ponovno ustanovili, pravilneje, oživili našo Glasbeno Matico z občnim zborom 23. septembra 1945. S tem je bil dosežen cilj vseh dobromislečih ljudi, ki so želeli, da se delo nadaljuje in vodi po poteh občega napredka. Vemo, da se je obnovljena Glasbena Matica z vso vnemo lotila dela, čeprav je pomanjkanje lastnih osrednjih prostorov ogromna ovira za svobodno in smotrno razvijanje umetniškega poleta. Delo pa le napreduje, tudi proti volji tistih «zaščitnikov» in O-sialih neofašistov, ki bi se radi polastili naših kulturnih ustanov! » V torek 2G. t. m. je ansambl ljubljanske opere gostoval v tukajšnjem gledališču s Puccinijevo opero «Tosko». Italijanski komponist Giacomo Puccini, znan kot glavni predstavnik verizma, t. j. tiste tipične realistične struje, ki je prikazovala človeka takega kot je v resnici, z vsemi njegovimi lepimi in slabimi lastnostmi, v vsej gradaciji od osladne sentimentalnosti da trde brutalnosti. Puccini je to znal izražati s svojevrstno muziko, bogato Po invenciji, zvočni barvitosti in redkem smislu za odrsko dogajanje. Tako so izvajalci, predvsem pevci, postavljeni pred dokaj težko nalogo, ker pevci morajo biti tudi dobri igralci. S ponosom smo ugotovili, da je ves pevski ansambl dorastel tej riimie i mm težki nalogi, njemu na čelu nositeljica glavne vloge, sopranistka Valerija Heybalova, ki je s svojo globoko občuteno igro in svojim petjem očarala vse poslušalce. V tenoristu Mirku Brajniku, ki je pel vlogo slikarja Cayaradossija, je imela sebi vrednega partnerja, 0d katerega smemo še zelo veliko pričakovati. Odličen je bil znani baritonist Vekoslav Janko kot policijski šef Scarpia; vlogo mežnarja je lepo interpretiral basist Lado Korošec, enako tudi baritonist Josip Langus političnega pripornika. Pa tudi druge manjše vloge so se stilno vključile v celoto. Orkester, čeprav nekoliko reduciran zaradi preozkega prostora v gledališču, je pod sigurno taktirko Rada Simonitija zvenel ubrano in tudi pevski zbor je s svojo kratko vlogo povsem ustrezal. Skratka: vsa uprizoritev je bila na dostojni umetniški vi“ini in občinstvo je vsem izvajalcem viharno aplavdiralo, nekajkrat tudi ob odprtem odru. — v Zbor šteje 75 pevcev •— moških in žensk — in je vodilni slovenski Pevski zbor. Njegove naloge so ninogostranske: dvigati raven slovenske zborske umetnosti, dajati fuožnost uveljavljanja slovenskim in seveda tudi ostalim jugoslovan-, skim skladateljem, prikazati našo starejšo in sodobno zborovsko literaturo, dajati pobudo in vzgled ostalim mnogim zborom po naši zemlji in omogočiti spoznavanje našega kulturnega bogastva najširšim ljudskim množicam ter jih V tem vzpodbujati in krepiti za graditev nove, socialistične domovine, To so vsekakor izredno odgovorne in zahtevne naloge, ki jim noben rnor y starih pogojih ne bi bil kos. Toda Slovenska filharmonija le državna ustanova in ji s tem odpadejo finančne in moralne skrbi Za obstanek, saj jo država v vseh Pogledih podpira. Samo od poklicnega zbora je mogoče zahtevati.to-, °, kch je potrebno za izvrševanje gori omenjenih nalog. Zato je potrebno maksimalno število rednih in dnevnih vaj. Potrebni so pa tudi vehki napori pri izvrševanju teh nalog, kajti zbor Slovenske filharmonije ni namenjen samo razmeroma ozkemu krogu poslušalcev v glavnem mestu kot je bilo to nekdaj in je še danes po kapitalističnih državah: v socialistični državi mora umetnost postati last Vsakega delovnega človeka. Zavedajoč se tega potuje zbor SF že nd svoje ustanovitve neprestano po hajrazličnejših krajih vse Slovenje, po tovarnah, zadrugah jn gledališčih. Na tisoče in tisoče ljudi je do danes že poslušalo koncer-jdxira SF, ki niso imeli prej ni->>ke možnosti spoznati lepoto in •noč' naše pesmi In pri opravljanju teh svojih nalog jg obiskal v nedeljo 23.10. t.l. zbor SF tudi Koper, kjer je imel v obnovljenim gledališču «Ristori» svoj prvi nastop. Zbor se nam je, enotno, lepo opravljen, predstavil v polnem številu. Spored koncerta je bil sestavljen pestro: iz skladb skoro vseh stilnih razdobij in iz vseh področij. Najprej nam je mešanj zbor zapel tri pesmi sodobnih skladateljev in sicer: Simonitijevo «Prvomajsko», Mihelčičevo «Pesem mladinskih delovnih brigad» In Vrabčevo «Udar na udar», od katerih je posebno ugajala skladba tržaškega komponista Vrabca «Udar na udar». Nadalje nam je ženski zbor zapel dve Adamičevi: narodno «Ua bi jaz znala» in «Uspavanko», nato pa še Simonitijevo priredbo narodne «Da bi žveglico imela». Pri tem bi poudarili to. da je ženski zbor za Slovence zelo z,načilen, saj imamo izredno dosti narodnih pesmi za ženski zbor, pa tudi umetnih jq mnogo. Prav je, da nam je zbor SF pokazal pot, ki jo običajno preveč zanemarjamo. Pri Adamičevi «Uspavanki» se je odlično uveljavila solistka Rezika Koritnikova, ki se je še marsikdo spominja kot solistke mladinskega zbora «Trboveljski slavčki». Nato nam jg zapel štiri pesmi moški- zbor, ki je najpriljubljenejši slovenski sestav. Foersterjev «Spak» je slikovita in izrazita skladba, ki ni in ne bo izgubila na svoji veljavi. Goriško narodno V priredbi Franceta Marolta s solistom Korenom je moral zbor na zahtevo navdušenega občinstva ponoviti. Tej sta sledili dalmatinska narodna «Piovi, Piovi» v priredbi Rada Simonitija in venček koroških narodnih v Kern jakovi priredbi: «Juhej, pojdam v Skufčc». Drugi del koncerta je bil zahtevnejši in težji ter ga je izvajal zopet mešani zbor. Adamičeva skladba «Igra na nebu» je zelo učinkovita, in jo zmore zbor, ki je dorasel vsem težavam. Tudi Vrabčev «Veter» zahteva mnogo od zbora, predvsem v intonaciji in interpietaciji. Sledila jg narodna v Hubadovi priredbi «Skrjanček», ki pa je zvenela na tem mestu sporeda nekoliko deplasirano. Mo-kranjčeva «X. rukovet makedonskih pesmi» jg skladba, ki nas vedno znova prepriča, da je bil Mo-kranjac mojster, da mu je malo enakih. Nato je bila na sporedu Simonitijeva skladba na besedilo Srečka Kosovela «Starka za vasjo» Pretresljivemu besedilu je znal dati skladatelj odgovarjajoči izraz v glasbi. Temu je sledila ena izmed najboljših skladb, ki sq nastale v Jugoslaviji v času vojne — Dano-nova « Kozara». Kot zadnjo smo slišali Vrabčevo priredbo partizanskega napeva «Bilečanka». Ubalda Vrabca lahko prištevamo med najboljše zborovske skladatelje. Njegova priredba «Bilečanke» v izvedbi zbora SF nas je prepričala, da so naše partizanske pesmi izredno močne, da jim je pa treba dati pravo obliko In tu nam je Vrabec pokazal pravi način, način, je navdušil vse poslušalce, saj so zahtevali ponovitev pesmi. Splošen vtis zbora je odličen: prvorsten, izbran glasovni material, zvočno uravnovešen in uglajen (kar je v mnogem zasluga enotne šole), in tonančna čistost in ubranost ter velike zmogljivosti zbora. Brez dvoma nosi levji delež tudi Rado Simoniti, ki je polnokrven zborovski dirigent, zna izvabiti iz zbora največje kontraste, ima smisel za goradìtev umetnin in ki mu zbor sledi na vsako gesto. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi vse objektivne težave: naporno potovanje, koncert prejšnji večer v Piranu in kratek nastop zbora popoldne na Titovem trgu ter nedovoljno akustiko dvo- V petek, 14. oktobra Je nastopilo SNG v Kopru z dramo Mire Puceve «Ogenj in pepel». V nedeljo, 16. oktobra je gledališka družina odšla na gostovanje v Piran z istim odrskim delom. V ponedeljek, 24. oktobra je uprizo. rilo v Gabrovcu Goldonijevo komedijo «Mirandolina». Ponovilo je to igro naslednjega dne, 25, t. m. v Plavjah. Ob priliki razstave gospodarske delavnosti v Kopru je gostovalo gledališče v sredo 26. oktobra v tem mestu z Goldonijevo «Mirandolino». Predstava je bila odlična. Uprizoritve so povsod doživele velik uspeh in igra je bila na isti visoki umetniški ravni kot pri premierah. rane, ki je za tak zbor nekoliko premajhna, saj se zvok zbora ne more povsem razviti. Občinstvo, ki je gledališče polno zasedlo, je z rastočim navdušenjem sledilo Izvajanju zbora ter mu dalo vso priznanje. Šaj je marsikdo šele na lem večeru spoznal, kako lepa je naša slovenska pesem. Prav je, da je zbor obiskal Koper ravno v tednu razstave gospodarske dejavnosti Istrskega okrož ja ter je s tem podčrtal dejstvo, da je duhovna kultura tesno povezana z gospodarskim razvojem in da ni enega brez drugega. Prav je tudi, da spozna vrhunce slovenske kulture ne samo slovensko prebi’ valstvo Istre, ki je toliko let živelo v temi, odrezano od matičnega ozemlja, ampak da spozna to kulturo tudi italijanski del prebivalstva. Kajti samo z medsebojnim poznavanjem vrednot narodnega življenja bomo lahko dosegli pravo bratstvo med narodi Istre in tem dosegli svoj glavni cilj — izgraditi novo in srečno bodočnost, 14 TTTjJijT. a'-j'CTiTi S filmom «Mlin na Paduy, ki je posnet po tretjem delu romana R. Becchellija, je Latluada, eden najbolj znanih režiserjev novega italijanskega filma skušal ob zgodovinskih dogodkih pokazati pereče probleme sedanjosti. Film obravnava nemire in borbe kmetov ter mlinarjev t> Padski nižini konec prejšnjega stoletja; kmete izrabljajo veleposestniki, mlinarje pa duše državni davki. V te borbe je videtena nekaka moderna zgodba Romea in Julije, ki se razvija v Ferrarese ob Padu v času nastajajočega socializma. Berta, hči zadolžene mlinarjeve družine in Orbini, sin stare kmečke družine, se imata rada in skleneta, da se poročita. Toda njuna ljubezen se konča tragično. Rodbini Berte in Orbinija sta si v času socialnih borb nasprotni in ko sredi nekih nemirov razžalijo Berto, češ da je hči stavkokazov, se nekdo zlaže Bertinemu bratu Princivallu, da je njegovo sestro prvi razžalil Orbini. Prinei-valle hoče maščevati svojo sestro in Orbinija po nedolžnem ubije. Film je izredno široko zasnovan, je tehnično in igralsko močan, na zunaj razkošen, poln lepih slik in scen, toda ideološko neskladen V filmu se mnogo govori o kapitalizmu in socializmu, manjka pa o-dločnega stališča za to ali ono stran. V učinkovitih dramatičnih ČITAJTE scenah piikazuje film stavke, shode in borbe, pogrešamo pa psihološke poglobitve v. probleme delavstva. Režiser postavlja svoje figure in sestavlja razne situacije Z nekim hladnim odnosom do dogajanja in torej ne zajema ljudske duše, iz česar izvirajo mnoge napake. V filmu mnogo govore, vpijejo in dokazujejo, toda dokazi si nasprotujejo, iz česar nujno sledi deso-rientacija. Film je torej na videz efekten, poln namer in načrtov, ne izpelje pa nikaketja zakljxiàka — ne da prav ne delavcu, ne gospodarju. In značilne so za film, ki nobenega problema ne zasidra in izpelje, zaključne misli: «Vse človeško zlo in dobro, teče kakor reka Pad» ____kakor bi hoteli reči, vdajmo se v božjo voljo. Med beležkami o mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu 1949. leta beremo: «2e v jugoslovanskem paviljonu, ki je s slikovnim reklamnim materialom predstavljal naSo mlado proizvodnjo, so v dneh pred predvajanjem filma mnogi obiskovalci pokazali znatno zanimanje za film «Na svoji zemlji». Slovenski film je bil prikazan sedmega dne na večerni predstavi. Pred njim je bil na sporedu angleški film — idejno nasprotne vsebine in kljub pozni uri (od 11 do pol-dvanajste ure) je publika naš film zadovoljivo sprejela. Komentarji gledalcev so bili približno naslednji: to je dober film, to je resen tlim. Predvsem pa so ljudje odhajali nekoliko začudenih obrazov zaradi tega, ker je tako mlada proizvodnja ustvarila že tako resno delo. Skupna karakteristika vseh fran. coskih filmov na festivalu pa je naslednja: «O Idejnosti pri njih bi težko govorili, ob njihovi formalni dovršenosti pa ne bi doživeli nikakršnih presenečenj. Pri nekaterih filmih bi (kaf pa velja prav tako za ameriški in angleški film) lahko ocenili režijo za nekakšno «umetno obrt». Nedvomno pa je, da odlikujejo francoski film kvalitetni igralci, ki se žal zalagajo v filmih povprečne vrednosti, O Te dni so tržaški časopisi in lepaki po mestu z velikimi črkami naznanjali italijansko-francoski zgodovinski film «Fabiola», ki govori o preganjanju kristjanov v starem Rim«. Film je izredno mnogo veljal, baje 1,3 milijarde lir, užival vso podporo Vati-kana, a kljub temu m uspel. Film jo namreč potrdil, da je za lep film potrebna preprostost. Režiser je namreč odklonil neorealizem, češ da je ta okamencl v formalizmu, kritika pa o tem pravi, da je ta trditev opravičena, kadar se poslužujemo neorealiz-ma, kot zunanjega videza in ne kot bistva. Tudi je snov tako obsežna, da je zabrisana nit razvoja dejanja. Scene, v katerih mučijo kristjane, vzbujajo najnižje instinkte, s čimer vzgojni del filma nikakor ni pozitiven in čudno da tega ni opazila katoliška cenzura. O Filmsko podjetje «Film Universalia» bd snemalo zopet široko zasnovani film po znanem romanu E. Bullvverja Lyt-tona «Poslednji dnevi Pompejev», ki ga pozna občinstvo vsega sveta po raznih izdajah nemega filma Iz preteklosti. Podjetje bo v tem filmu obnovilo razkošje «Fabiole», ki je sta-vilo režiserju, Paolu Moffiju in umetniškemu svetovalcu Marcellu L’Her-hieru izdatna sredstva na razpolago, da bosta lahko mogočno prikazala življenje v tem razkošnem mestu, preden ga je uničil veletok lave iz Vezuva. O Walt Disney je napovedal novo serijo risanih filmov; in sicer bo prikazoval vrsto zanimivih zgodb in pravljic. O V Ameriki bado kmalu napravili štiri milijone telefonskih aparatov, ki bodo omogočili ne samo da boš gledal kino doma, temveč tudi da boš izbiral po svojem okusu. Zavrtel boš neko številko na telefonu, povedal naslov filma, sedel udobno v naslanjač in čakal, da se prične prenos zaželenega filma. O Televizijska oddajna postaja v New Yorku prenaša vsak dan po eno uro primerno povečane strani tistih knjig ki so v najnovejši dobi doživele velik uspeh. O Ameriški inženirji so po dolgih poizkusih iznašli tako filmsko kamero, ki sname v eni sekundi lahko 11 milijonov slik. Ta kamera tehta 25 kg, toda se zelo lahko premika. Priobčujemo krasno študijo, katero je objavil ruski šahovski časopis eSahmati» v eni svojih zadnjih številk. Preprosta pozicija vsebuje neverjetno mnogo bogatih zamisli, ki reševalca vedno znova presenečajo. (DIAGRAM 1.) Beli na potezi remizira! Crni: Kd4, U6, Sa3, a4, e7 (5 figur) Btli na potezi remizira! Premoč črnega Je očitna. Črni lovec podprt po kmetu preprečuje kmetu b6 pristop na polje h8, medtem ko mora skakač takoj priskočiti, ako bi hoteli beli kmetje napredovati Črni kmet na a4 pa rabi samo nekoliko potez, da se spremeni v damo. Pa vendar se študija končuje z neodločenim rezultatom. 1. d5 — d6 Sa3 — b5 Sedaj bell ne more s kmetom najprej, ker bi ga skakač po šahu zaustavil na b7. 2. d6 — e7: Kd4 — e5. Crni je zaščitil lovca, skakač pa ne dovoli, da bi beli napravil damo, ker bi sledilo Sb5 — d6. Vse kaže, da mora beli položiti orožje. Beli pa s 3. e7 — e8S! --------------- ponovno oživi igro. Lovec ne sme z diagonale, pa mora zato v kot. 3. ----------Lf6 — hB 4. Kf7 — g8 ---------------- No, sedaj črni prav lahko dobi damo. 4. ----------- a4 — a3 5. Kg8 — hB: a3 — a2 6. KhB — gB a2 — a ID 7. hG — h7 ----------------- Tu je že bela dama, ker na DgH-skoči skakač na g7 in partija je rc-mis. Seveda pa lahko črni igra močnejše. Napredovanje a kmeta je bilo preuranjeno. Kaj pa če črni igra v četrti potezi: 4. -----------Ke5 — e6 5. Kg$ — hB: Ke6 — f7. Nevarni h kmet ne more več naprej. 6. hG — h7! »4 — a3 Kralj skakača ne sme vzeti, ker bi bila po KgB bela dama v naslednji potezi na deski. Za belega je zopet nastala kritična situacija. Cini kmet hiti v damo. Pozicija pa skriva še čudovite zaplete. Partija še davno ni končana. 7. SeB — dG-i ! Kf — f8 Skakača črni ne sme zaradi pata vzeti. Ima pa še vedno tako premoč, da more mirne duše žrtvovati še skakača. 8. SdG — b5: a3 — a2 9. Sb5 — d4!------------------ Ponovno se je beli rešil iz brezupnega položaja. To pot je on envogo-čil črnemu, da bi napravil damo. Zopet bi bil pat. Ali namesto dame more črni napraviti stolpa. Zaradi matne mreže je bel! navidez še vedno izgubljen. Torej 9.------------a2 — alT! Edina močnost Je 10. Sd4 — e6+ KtB — f7 11. SeG — d8+ Kf7 — gG Šahov ni več. Crni preti osvojiti skakača in matirati belega kralja. Toda beli še nadaljuje z odporom. 12. - KhB — gB Tal — a8 Ima beli še kaj upanja na rešitev? Ali ni že do dna izčrpal vseh možnosti? Vsebina te čudovite študije je neizmerno bogata. Se ima beli odgovor 13. h7 — h8S+!!---------------- Pojavil se je novi skakač, ki reši že izgubljeno igro. Partija je remis, ker se po na pr.: 13. ----------- KgG — h5 14. Sh8 — f7 povežeta skakača in črni stolp je proti njima brez moči. Ne bi si mogli misliti, da mora iz prvotne pozicije nastati tale situacija: TEHNÌKA IM ZNANOST Pridobivanje alkohola V vseh alkoholnih pijačaK nahajamo alkohol v večjih ali manjših količinah. Poleg tega pa prodajajo tudi čisti etilni alkohol, imenovan vinski cvet. Morda se bo zdel mnogim izraz «etilni alkohol» tuj, ker ga običajno imenujejo kar alkohol. Vendar moramo takoj opozoriti, da v velikih množinah prodajajo tudi tako imenovani «metilni alkohol» ali lesni cvet, ki je izredno strupen. To je popolnoma druga snov kakor alkohol, ki je v alkoholnih pijačah. Pivo je alkoholna pijača, ki ima le 3 do 5 odst alkohola. Rama vina ga vsebujejo 8 do 13 odst. V likerjih ga je 30 đo 35 odst. Močnejša alkoholna pijača pa je žganje, saj je v raznih vrstah žganja 40 do 65 odst. alkohola. Ruska vodka vsebuje približno 42, konjak 45 do 55, rum pa 80 odst alkohola. Alkohol ima najrazličnejše učinke na človeški organizem. Ako zmerno uživamo alkoholne pijače, kakor pivo in vino, nam alkohol v teh tekočinah prav nič ne škoduje. Majhne množine alkohola vzpodbujajo delovanje želodca, preprečujejo utrujenost in dražijo miselnost. Kljub temu cla majhne količine alkohola odraslim ne škodujejo, pa zelo kvarno vplivajo na mladino; zanjo je alkohol strup! Pri zmernem uživanju alkohola opazimo, da se telo ogreje. Kadar pa prekoračimo mejo, tedaj sc telesna temperatura zniža pajavijo se tudi znaki pijanosti. Na alkohol se naše telo kmalu privadi iu te' daj ga zaužijemo lahko večje količine, ne da bi čutili trenutnih znakov zastrupljenja. Toda alkoholiki sq le navidez privadijo al-hcliki se le na videz privadijo al- Naprava za destilacijo alkohola koholu; pri njih se učinek večjih množin alkohola ne kaže zato, ker so njih notranj; organi že deloma skvarjeni. Tudi delovanje notra- (DIAGRAM 2) Se eno možnost nadaljevanja moramo razčistiti. Crni lahko Igra v drugi potezi s skakačem na c4 namesto na b5. 1. dG Sc4; 2.de7 : Ke5; 3. eBS L* 4. KgB KeG; 5. KhB: Kf7 6. h7 a3 7. SdG l- KtB 8. Sc4 a2 Pozicija je slična kot v prvi varianti, le z razliko, da stoji sedaj beli skakač namesto na b5 sedaj na c4. Zopet mora beli preprečiti damo z 9. Sc4 — e5!! a2 — alT! Skakač • preide v novi napad. 10. Sc5 — d7-l- KfB — f7 11. Sd7 — e5+ Kf7 — f6 Grozi mat TaB. 12. Se5 — d(7+! Crni kralj se ne more otresti nadležnega belega skakača. Zapustiti pa ne sme kontrole nad poljem g7, kamor bi mogel stopiti beli kralj. Tudi v tem slučaju je beli remiziral. Neverjetne stvari se dogajajo v tej študij i} Inž. Sikošek Boris. njih organov je zaradi velikih množin alkohola popolnoma drugačno kakor prj zdravem človeku. Te spremembe nastopijo pri srcu in krvnem obtoku, nadalje na ledvicah, jetrih, živčevju. Saj ji' v norišnicah približno 30 do 40 odst. slaboumnih zaradi kroničnega alkoholnega zastrupljenja. Alkohol uničuje povzročitelje bolezni. Zato se ga poslužujemo za razkuževanje, V izredno velikih množinah ga uporabljamo v različnih področjih tehnike in vsakdanjega življenja. Ventar se pa v zdravnišktvu in industriji ne moremo posluževati šibkih alkoholnih tekočin, pač pa tako imenovanega rektificiranega etilnega alkohola, kr je približno 92 do 97 odstoten. Kako pa pridobivamo v industriji čisti alkohol? Postopek za dobavo čistega etilnega alkohola je odvisen od surovin, ki jih imamo na razpolago. Alkohol lahko dobimo iz tekočin, ki vsebujejo alkohol, to bi bilo pokvarjeno vino. pivo, žganje. Nadalje izdelujemo alkohol iz snovi, ki vsebujejo sladkor. Take surovine so raznovrstno sadje: sladkorna pesa, nadalje melasa sladkorne pese in melasa sladkornega trsa. Melasa je gosta, sladkor vsebujoča tekočina, ki jo dobivajo v tovarnah sladkorja. Surovine za pridobivanje alkohola so tudi snovi, ki vsebujejo škrob: krompir, ječmen, pšenica, oves, koruza. V tovarnah celuloze, ki jo dobimo s predelovanjem lesa, nastajajo velike množine tako imenovaf(^*~suUitne lužine, Tudi ta tekočina je surovina za pridobivanje alkohola. V novejšem času pa izdelujemo velike množine alkohola po kemijski sintezi. Cisti alkohol dobimo iz pokvarjenih alkoholnih pijač, če jih destiliramo. Vendar tako pridobljeni alkohol še ni popolnoma čist. Vsebuje še mnoge primesi in ga imenujemo surovi špirit! Zato destilat v posebnih stolpih čistimo ter od njega ločimo vodo. Temu postopku pravimo rektifikacija. Surovi špirit ima približno 3 odst. nečistoče, alkohola pa 80 do 86 odst. Rektificirani špirit vsebuje 92 do 97 odst alkohola. Ab-1 solu ini alkohol, kj ga pa le redno rabimo, vsebuje 99,5 do 99.8 odst. alkohola. Nekoliko bolj zamotano pa je pridobivanje alkohola iz' krompirja ter žit. Glavna sestavina teh poljedelskih pridelkov je škrob. Tega moramo najprvo pretvoriti v sladkor ali drugače rečeno uslad-koriti Iz krompirja dobimo alkohol takole. Najprej krompir s paro pod pritiskom 2 do 3 atm. uklejimo; krompirjevemu kleju dodamo nato slad, ki ga dobimo iz ječmena. V sladu je snov, imenovana diastaza, ki pretvarja krompirjev škrob v sladkor. Tako dobimo godljo, ki ji pravimo Žonta. To ohladimo ter jo pretočimo v ki-pelne kadi. V teh kadeh dodamo Žonti kvasovke. Na 1000 X Žonte damo približno 1 kg kvasovk. Sladkor vsebujoča Žonta prične pod vplivom glivic kvasovk alkoholno kipeti To vrenje traja 3 dni pri temperaturi 20 do 30 st. C. Tako dobimo alkoholno tekočino, ki jo moramo sedaj še nadalje obdelovati z destiliranjem in rektificira-•njam, da dobimo čistil rektificirani alkohol. — Na podoben način dobimo alkohol iz žit. Sulfitne lužine, ki jih dobavljajo tovarne papirja, vsebujejo 1 do 1,5 odst. sladkorja, ki ga lahko pretvorimo v alkohol. Iz sulfitne lužine najprvo izženemo pline s tem, da zrak dovajamo in ga segrevamo. Zatem jo nevtraliziramo z dodatkom apnenega mleka. Končno nevtralizirano lužino odtočimo ter ji dodamo kvasovk. Nastopi vrenje, ki traja 50 do 70 ur pri temperaturi 25 do 30 st. C. Zatem destiliramo in rektifieiramo. Sintetični ali mineralni špirit pa dobimo tako, da si najprvo pripravimo zadostne množine plimi acetilena. Ta plin nastane iz karbi-ta, če nanj nalijemo vode. Nato napeljemo acetilen v vodo, v kateri je nekaj žveplene kisline ih živosrebrovega sulfata. Pri tem nastaja iz acetilena zn.ano razku-ževalno sredstvo formaldehid. C« učinkuje sedaj na formaldehid pl'n vodik v prisotnosti malih množin niklja, se pretvori formaldehid v etilni alkohol. Taka torej dobimo alkohol iz karbida. I gffil 15 ZATOPEK JE IMEL. ZADNJO BESEDO Borba za svetovni rekord v teku nad 10.000 m med dvema velikima nasprotnikoma Fincem Heinom in Ceškoslovakom Zatopkom je za letos, kot se kaže, zaključena Huda je bila letošnja borba med njima. Prvi rekord je postavil Zatopek s časom 29:28,2, drugega Hein s časom 29: 27,2 (po presledku dveh in pol mesecev) in tretjega zopet Zatopek s časom 29: 21,2 (preteklo soboto). Borba med 35 letnim Heinom in Zatopkom se je pričela na olimpijskem štadionu v Londonu. Takrat je bil Zatopejc prvič popolni zmagovalec nad Heinom. On ni mogel vzdržati silnega tempa Za-topka, ki je dobil ob tej priliki naziv «človek - lokomotiva». Moral je izstopiti s proge 2.000 m pred ciljem. Letos so še mnogi mislili, da je ta zmaga Zatopka nad Hlinom dokončna. Toda Finci niso kar tako pustili, da bi šel rekord v teku nad 10.000 m v druge roke. Držali so ga celih 27 let. Hemov rekord iz leta 1944 (29: 35,4) je prvič tolkel Zatopek letos 11. junija. Cas je iz-. boljšal za 7,2 sek. Toda to še ni bila končna zmaga Zatopka nad Heinom. Heino je nadaljeval s treningom in letos 1. septembra uspel porušiti Zatopkov rekord. Cas je izboljšal za eno sekundo. Potem se je borba nadaljevala. V razdobju 20 dni je Zatopek dvakrat poskušal porušiti najnovejši Heinov rekord. V Bukarešti je dosegel čas 30: 01.2 v Vitkovicah pa na zelo težki progi 29: 38,8. Prav njegov zadnji tek v Vitkovicah' je pokazal, da so štete ure Heinovemu rekordu. Zadnji rekord z dne 22. oktobra je Zatopek \ dosegel tudi v Vitkovicah. To pot ie bila proga odlična in vreme primemo. Zanimiva je primerjava Zatop-kovih in Heinovih vmesnih časov. Ti so naslednji:. Zatopek Heino 1.000 m 2: 55,0Q 2: 35,2 2.000 m 5: 50.9 5: 47,00 3.000 m 8: 45,00 8: 47,8 4.000 m 11: 42,00 11: 44,00 5.000 m 14: 38,00 14: 44,00 6.000 m 17: 30,00 17: 43,8 7.000 m 20: 33.5 20: 40,2 8.000 m 23: 33,00 23: 40,00 9.000 m 26: 30,5 26: 47,4 10.000 m 29: 21,2 29: 27,2 Kot vidimo. so moči obeh lahko- atletov zelo izenačene. Ce bi danes n. pr. tekla Heino in Zatopek skupaj, bi morda kdo rekel, da bi se lahko Heino uspešno zoperstavil Zatopku s svojim finishem. To td se kaj težko dogodilo. Zatopkov Peklenski tempo med 2.000 in 6 000 ih bi vplival na Heina predvsem Psihološko. Ce bi pa spremljal Za- topka prvih 6.000 m. bi pomenilo izrabo vseh njegovih sil, ki jih je imel pripravljene za končni finish. Jasno ie, da pri tem teku ne smemo tudi pozabiti na veliko borbenost Zatopka. Heino teče po načrtu, ki je v naprej izdelan do najmanjše potankosti, točno razporeja svoje močj in poiahko veča brzino. Zatopek pa teče enakomerno, prav tako kot lokomotiva. Letošnja borba v teku nad 10.000 m je torej zaključena. Zatopek je končni zmagovalec in težko 5 e teči. da bi se Heino zopet lotil boi' be z Zatopkom. Pri njegovih letih bi bil res čudež, da bi svoj ča* izboljšal za celih 7 sekund. Ob koncu objavljamo še tabelico 20 najboljših tekmovalcev na svetu v teku na 10.0Q0 m. Zatopek (CSR) 1949 29: 21.2 Heino (Finska) 1949 29: 27.2 Maeki (Finska) 1949 29: 52 6 Mimoun (Francija) 1949 29: 53.0 Stokken (Norveška) 1949 29: 58 0 Albcrtsson (Švedska) 1948 30: 05,2 Sailminen (Finska) 1937 30: 05,5 Nurmi (Finska) 1924 30:-06.1 Syring (Nemčija) 1940 30: 06,6 T.pominen (Finska) 1939 30: 07,6 Szilagy (Madžarska) 1942 30: 09,4 Pekuri (Finska) 1948 30: 10,8 Tržaško prvenstvo lepo napreduje. Vsako nedeljo nam prinaša nekaj presenečenj; enajsterice še iščejo prave oblike svojih moštev, odkrivajo svoje napake in jih zopet hočejo popraviti. To nedeljo nas najbolj preseneča rezultat, ‘ ki ga je dosegla Ponzianina v srečanju z Meduzo (5:2). Kot smo pri Meduzi že navajeni, se tudi to nedeljo ni kaj preveč sperino obnašala na igrišču. Zmaga Ponzianine :e Dila zaslužena ir-’ seveda je glede na to Meduza zasedla slabše rpeslo na kvalifikacijski lestvici kot ga jo imela dosedaj. Drugo presene ienje pa se je dogodilo v Novem gradu, kjer so Opčine dosegle visok poraz (7:1). Tekma je bila živa m borbena, Openci so pokazali dobro voljo, toda imeli so očitno smolo (padla sta dva avtogola). To nedeljo je padlo zelo veliko golov. Tako je Sv. Ana premagala Monlebello kar s 5:1. Montebello se je v prvem polčasu še nekam dobro upiral, v drugem pa je popolnoma popustil. Prav približno taka zgodba se je oddigravala tudi v tekmi med Sv. Ivanom in Piranom. Sv. Ivan je v prvem polčasu dobro gospodaril na svoji in nasprotniko- Kononen (Finska) 1948 30: 10,8 Heinstrom (Finska) 1948 30:11.0 Kosocinsky (Poljska) 1832 30:11,4 Jaccbsson (Švedska) 1945 30: 12,0 Koskela (Finska) 1949 30: 12,0 Iso Hollo (Finska) 1932 30: 12.1! Dennholf (Švedska) 1949 30:13.2 Nystroem (Švedska) 1847 30: 14,4 XXX Brnard je pretekel v Sarajevu progo 100 m v času 10,9 sekund. Danska nogometna reprezentanca je premagala v nedeljo švedsko reprezentanco s 3:2. Pred kratkim je Švedska igrala z Norveško neodločeno 0:0. Najboljši letošnji rezultat v troskoku je pred kratkim postavil Sergej Sčerbakov. Skočil je 15,43 m. S tem je postavil tudi nov sovjetski rekord. XXX Uspeh v Benetkah V nedeljo so v Benetkah nastopili na tradicionalnem teku po mestu na 2 km tudi jugoslovanski tekači. Tekmovali so tudi italijanski prvak Nocco, reprezentant za maraton Šestini in Švicarja Feld In Taufer. Tekmi je prisostvovalo okrog 40.000 gledalcev. Zmagal je Italijan Šestini, Smtljkovič (J) je bil drugi. IUC je bil enajsti, Jovanovič dvanajsti in Gcnčič osemnajsti. Na isti športni prireditvi sta nastopila tudi Consolini in Tosi v metu diska. Zmagal je Consolini. ki je vrgel disk 54.46 m. Tosi ga je pa vrgel 50,16 m. vi polovici, v drugem pa je popolnoma popustil. Pri tekmi smo opazili vidno razliko med obema moštvoma. Sv. Ivan tehnično lepo igra, Piran pa ima oster nogomet z močnim startom. Zmagal je Piran s 3:2. Gotovo je presenečenje tudi tesina zmaga Aurore nad Novo Gorico. Aurora je igrala tekmo doma. V prvem polčasu se je še nekako znašla, v drugem pa je popomoma popustila. Omejila se je na obrambo, ki je dobro mašila luknje. Ce bi Aurora zavzela v drugem polčasu drugačno taktiko, bi to igro tudi izgubila. Tekma se je končala z 2:1 za Auroro. Tak rezultat je dosegel tudi Arrigoni v Sovodnjah v tekmi z Gorico. Coriza je imela dobro obrambo, manjkali so ji samo še dobri napadalci. V drugem polčasu je bila Gorica v popolni premoči. Kot vidimo je le malo manjkalo, d.a ni Gorica zmagala. Ce bi se to zgodilo, bi se seveda stanje na kvalifikacijski lestvici precej spremenilo. Kot zadnjo tekmo naj še omenimo srečanje med Umagom in Brio-niglo, ki se je končalo s 3:1. Tudi za to tekmo moramo reči, da bi Brtonigla z malo sreče dosegla drugačen rezultat. Visoki rezultati la nedeljo v leheiah za Tržašlio pneuslvo VOQORAVNO: 1. kraj na Kra-su-naložba v hranilnici, 2. napaka-slovenski protestanski pisatelj, 3. piiača starih Slovanov-pristaniš&e (francosko) - rastlina (ovijalka) -italijanska členica, 4. cela vrsta stvari - druga besed» za Koroško-reka v Jugoslaviji, 5. tujka za drevored - sorodnik - gura v Sloveni). 6. ital. pol. policija - spanje -potrebna pri nogometu, 7. pekovska priprava - žensko ime, 8. vrsta Prikuhe, 9. most (francosko) - sprejelo ga je..., 10. žensko ime-dvojica -jugoslovanski voditelj, 11. oblika glagola pokatj - svetopisemsko ime - vojaška oznaka za višino, 12. osebni zaimek - lepotieje - športna panoga, 13. kazalni zaimek - zavoj -vrsta otoka - veznik, 14. tleča trska (v narečju) - stavčni člen, 15. mera za dragulje - grška pokrajina. NAVPIČNO: A. vez - tekoča voda, B. zapuščina - nosilnost piti Jadjl, c. črka (fonetično) - grško božanstvo - na koncu stavka - me-C orožje - severno ameriška država - italijanska mera za čas, j' zemljepisni pojem - grško božanstvo - na steni, {j. judovsko 'hoško ime - reka v Romuniji -»Portna panoga, F. sunkovito gi-anje - pripadnik zgodovinskega haroda, G. domovina, H. kako je ‘el> ta samski... - del klasa, I. del - gozdnata ravnica - označba za čas, J. ptica - telo - kmetovo najmanjši delec - izraža željo, M. orodje, K. povrtnima - podložnik - kmetijska kemikalija - sklaten sad, polet, L. reka v ZSSR - stanje - N. značilen okus - napad. V nedeljo se bo odločilo, ledo bo sodelovol no svetovnem prvenstvu Jugoslavija ali Francija ? Zadnje priprave za odločilno tekmo med Francijo m Jugoslavijo sc zaključene. Jugoslovanska reprezentanca bo odpotovala v Pariz v naslednji postavi: Šoštarič, Horvat, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič, Djajič, Vukosavljevič, Mitič, Bobek, Čajkovski ii in Benko. Rezerve so pa Glončak, Colič, Atanas-kovič, Jakovetič, Senčar in Pajovič. Tam se bodo Jugoslovani srečali z naslednjimi Francozi: Ibrir, Frey, Marche, Prouff, Hon, Luciano, Bail. lot, Vandooren, Baratte, Strappo in Grumelon. Francozi niso postavili nobenih rezerv. Od moštva, ki je zastopalo Francijo y Beogradu, manjkata samo Carré in Ranzoni, ki so ju nadomestili z Lucianom in Strappejem. Zadnjo trenig-tekmo so odigrali Jugoslovani z dunajskim Wacker-jem v Beogradu. Na njem so preizkusili nov način igre; streljanje iz vsake pozicije, napadali so hitro in enostavno izvajali akcije. Gibčni sta bili krili Benko in Vukosavljevič, ki sta s hitrim podajanjem u-stvarjala nevarne situacije pred golom Wackerja. Ta se je odlično branih Najboljši del reprezentance je bila krilska vrsta Čajkovski I„ Jo- RAZNE VESTI Osmo kolo italijanskega nogometnega prvenstva se je končalo takole: Atalanta - Lucchese 1:1, Fiorentina - Bologna 3:0, Genoa -Juventus 1:2, Inter - Sampđoria 2:0, Lazio - Bari 4:2, Novara - Padova 1:1- Palermo - Roma3:0, Pro Patria - Venezia 1:0, Torino - Milan 3:2 in Triestina - Como 1:1. Na maratonskem teku v Košicah je zmagal Maati Urpalainen (Finska) v 2 uri 33,45,6 min. Filala (CSR) je tekel 2:36,42, Vajshaupt (CSR) 2:37,45. Nato so si sledili Sitrand (Norveška), Huivalainen (Finska), Jonson (Švedska), Sederstoem (Švedska). 14letna Gertje Wielema (Nizozemska) je preplavala 100 m hrbtno s časom 1:12,8, kar je drugi najboljši rezultat na svetu. Andrejeva (ZSSR) je postavila nov svetovni rekord v metu krogle. Vrgla jo je 14.79 m. Stari rekord je postavila v letu 1945 Sevrojinčkova s 14,51 m. Pred kratkim je vrgla Andrejeva kroglo 14,89 m, vendar tega rekorda mednarodna zveza ni priznala. Torvo Hytìinen (Finska) je premagal v metu kopja bivšega svetovnega prvaka Jaervinena. Prvi ga je vrgel 66,46 m, drugi pa «samo» 65,49 m. Kakor poročajo, se bo Jaervinen v kratkem namenil v Pariz, kjer bo poučeval na visoki francoski šoli za fizično vzgojo in se tudi ukvarjal s treningom znanega francoskega metalca kopja in desetoborca Heinricha. Rešitev VODORAVNO: 1). as — lok — tla — vr; 2) Slavina —. rasizem; vanovič in Djajič. Šoštarič je bil siguren. Francozi, kakor javljajo, y nedeljo niso imeti treninga državne reprezentance. Trije člani tehnične komisije so odšli na tri različne tekme, kjer so opazovali kandidata za reprezentanco pri delu. Gaston Barreau je prisostvoval srečanju Strassbourg-Rennes, kjer je sledil igrj Woehla, Grumellona in Gueri-na; Jean Rigal je prisostvoval tekmi Séte-Lille, zanimal se je za Som-meilinka, Dubrcuctjua, Carreja, Vandoorena, St ruppe ja, Baratta in Walterja; Paul Nicolas pa je videl tekmo med Racingom in Bordeux-om, kjer je opazoval Grillona, Que-nolla in Morela. Ko so se posvetovali, so se odločili za reprezentanco, ki jo prinašamo zgoraj. Kakšen bo rezultat v nedeljo, je težko prerokovati. Najbolje je, če odpremo naše radijske aparate. * $ 3 Prvi Fontanot na nedeljski kolesarski tekmi Ob otvoritvi gospodarske razstave v Kopru, je tamkajšnja kolesarska sekcija ZDTV organizirala krožno kolesarsko tekmo za začetnike in tekmo za «mednarodni kolesarski kriterij». V prvi tekmi je zmagal Inocente iz Savudrije, drugi je bil Poklen iz Škofij, tretji pa Zucca iz Kopra. Mednarodne kolesarske tekme se je udeležilo 39 dirkačev. Od teh jih je bilo 15 iz Trsta, 3 iz Italije in 21 iz Jugoslavije. Tekmovali so na isti progi kot začetniki, le da so morali prevoziti 35 krogov po 3,5 km, dočim so začetniki prevoziti samo 10 krogov. Na vsakih 5 krogov so dobivati dirkači točke. Najhujša borba se je razvijala med Javornikom. Fontanotom, iV srkom Rinaldijem, Corettijem, Montana-rom, Janigo, Streinom in Todorovičem. V borbi za prvo serijo peterih krogov je zmagal Bosek, ki se je pozneje izmenjaval s Stremo, JesiČem, Montana rom, Teodorovi-qem, in Corettijem. Dirka je bila za občinstvo zelo zanimiva. Vsak čas je bil pred njim kolesar, videti je bilo takoj spremembe v skupinah, pred očmi občinstva so se razvijale vse borbe itd. 3) tanin — Kvas — Leda; 4) ajda —- atom — vitek; 5) a.a. — kmet —bacil; 6) aloa — soja; 7) Kotor — koza — oni; 8) Koper — sala — zbor; 9) uren — meja — zlato; 10) mokasin — tovariš; 11) na — oto — ali — Ak NAPICNO: A) sta — kum; B) Malaja — korona; C) Sa.vda — o-peka; D) via — Atena; K) klin — klor — sod; F) on — amr — mit; G) kaktea — seno; H) vot •— kaj; I) tram — solaci; J) las — boza - ol; K) ras — vaja — zvin; L) Iliča — zla; M) vzeti — obara; N) predel — motika; O) mak — Ros. Izžrebanje Reševalci, ki so nam poslati pravilne rešitve so biti tudi to pot izžrebani. Lepe slovenske knjige bomo poslati sledečim reševalcem; Andrinek Marica, Pepca Sajovic, Komel Silvester, Podreka Ivanka, Kolšek Franjo in Stepančič Jožica, V končni kvalifikaciji so kolesarji zasedli naslednja mesta; 1. Bosek (J) 3 ure in 33 minut, vozil je 36,53 km r.a uro in dosegel 28 točk. 2. Fontanot Renato 26 točk, 3. Strejn (J) 20 točk, 4. Coretti 15 točk, 5. Germani. Nadaljnja mesta so zasedli Sellier, Teodorovič (J), Perne (J), Montanaro (Torino), Gobbo (Pulj) itd. Kupon št. J 'SS' za nagraano tekmovanje Ljudskega leanika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl * Rokopisi se ne vračajo 16 ffiBBLidiiuJ PEPA piSe JPCI DOBRA MAMICA «DemokraciJan Je zapela v svoji zadnji številki hvalnico škofu Mar-gottlju, ker Jc slovenske otroke v cerkvi nagovoril v slovenščini. Margotti (preoblečen v dobro mamico»: Otroci moji, jaz vam bom zapela pesmico, vi pa mi boste dali vaše dušice... Gospodarski Cooè - izeoi Draga Juca! Po Vidalijevem «Delu» v coni «B» je talio stanje Kot v mesnici: da povsodi človek naleti na klanje. Pravkar sem domov vrnila sc iz teh pregroznih krajev, kjer vse trese se m vzdiha od terorja policajev. In zares ci morim' reči, da ne laže se Vià'ili; videla na lastne oži sem, ko so enega zaklali! In na kol nato nabodli so mrliča nečloveško, nad žerjavico ga pekli, zadišalo je nebeško! Ljudstvo na pečeno žrtev je strahotno navalilo, kot bi trenil jo je snedlo, vina nanjo se napilo. Ta strahotna se zadeva vsak dan tamkaj zdaj dogaja, pred očmi vseh aktivistov in predsednika okraja! Ce mi tega ne verjameš, pojdi sama na razstavo, kjer prašičevina peče se na ražnju kot za stavo! Cona «B» je pokazala, da sposobna je živeti: poljedelstvo, sadje, vino, tamkaj zna lepio uspeti Pridne roke tam gradijo si bodočnost lepšo, zdravo, vsakdo se o tem pi-epriča, kadar ogleda si razstavo! Vsadilo, ki resnico ljubi, naj obišče razstavišče, pa bo videl, da Viđali samo dlake v jajcu išče. Bazoviški župnik Sivec so te dni se izkazali, Z belo barvo so na cerkvi vse napise zamazali Matere, ki za svoboilo so sinove svoje dale, župniku se prav gotovo bodo zahvaliti znale! Župnika vse bolj zanima, da dobi «Krščanski» kino, kot pa to, kdo dal življenje v borbi je za domovino. Enkrat na senenem vozu nekdo je ušel pravici; bog ve, če pa tudi drugič znal ji uteči bo v količi? Letos tam pri Sveti Ani nova šola je nastala, radi nje pa na terenu je menda precej kravala. Za slovenskega otroka now šola ni zgrajena, v njej ne najde skromna soba se za naše niti ena. Se pred prvo svetovno vojno je živel v Parizu zdravnik dr. Couè, ki je uporabljal za določene, posebno živčne bolezni svojevrsten način zdravljenja s sugestijo, odnosno avtosugestijo. Bolnik je moral večkrat na dan, popolnoma..mehanično jn prav hitro ponavljati po dvajset — do tridesetkrat: «Nič mi ne manjka. popolnoma sem zdrav». Ta vzklik je bil lahko tudi bolj konkreten ter se je nanašal na določeno bolezen. Ce je n. pr. bolnik imel nervozen tik, da je neprestano dvigal ramo, je moral tedne in tedne ponavljati: «Moja rama se ne giblje, moja rama se ne giblje....» — Baje je imel dr. Couè s tem svojim zdravljenjem vidne uspehe. Na to zdravljenje nas je spomnil plakat, ki se je te dni pojavil na tržaških zidovih. Na plakatu so obrisi tržaške luke, v o- Pri zavezniški upravi rožice nam ne cvetijo, če le morejo, nam rajši, kako trnje podelijo. Ljuba moja, bom končala; to si pa zapiši v glavo: če le moreš, se popelji v Koper, gledati razstavo! Te pozdravlja Tvoja Pepa spredju pa je pravi gozd jamborov ter cele gore nakopičenega blaga. Preko vse te slike pa je napi: ERP Trieste riprende! (Trst se dviga). Zaman se vprašujemo, kakšen namen ima ta plakat. Ce bi bila luka res polna jamborp.v in bi se tam kopičilo blago, bi dejali, da je to nekaka reportažna slika. Toda bogu bodi potoženo: Luka je polna le praznih skladišč ter zelene trave po zapuščenih ulicah. Ce v Trstu ne bi bilo drugih potreb, bi dejali, da ERP ne ve, kam z denarjem, iti da zaradi tega podpira kale g-, revnega slikarja in kako tiskarno z risanjem nepotrebnih plakatov. Toda p'troh je v Trstu dovolj, vsaj pri domačem [n cL ivalstvu. Ni ti ire j drugegf, zaključka kakor ta, da gre tu za gospodarski Couè-izem. Venomer mehanično ponavljaj, da gre v Trstu na bolje, in položaj se bo zboljšal. Zalibog je ta račun zgrešen. Živcem se že dà do neke mere sugerirati, gospodarstvo pa ni živčna zadeva. Tudi slavni dr. Couè si ni upal zdrbviti lačnega s tem, da bi mu velel tedne in mesece ponavljati mehanično: Jaz sem sit, jaz sem sit... Tržaška luka nima. živcev, ampak pomole in skladišča. Skoda denarja za take plakate- Gozdovi jamborov in gore blaga se dajo sicer slikati, ne Pa prisugerirati! KOÒUTOV "LJUDSKI” ODER IN NJEGOV REŽISER «Ljudski oder« sestavlja pet Košut, režiser pa Jc Meksikajnar. Poročila iz raznih krajev FRANCIJA: vlada je v krizi, frank ie v krizi, gospodarstvo je V krizi, le krize ne marajo nikakor priti v krizo. In v. tem je naj večja kriza! ŠPANIJA: Franku je obljubljeno, da bo maržalizirana njegova dežela. Obljubo je vzel na znanje, pomoči pa ne pričakuje več, saj jo že dovolj dobiva. AMERIKA: pn štirih milijonih brezposelnih se Amerika spominja tistih časov, ko jih je imela 14 milijonoy- Brezposelni uradnik; pa žele’ čimvečjo brezposelnost. Od tega si obetajo namestitve. Računajo, da bi bili v tem primeru zaposleni kot uradniki, ki bi preštevali brezposelne delavce. BUDIMPEŠTA: po deželi je slišati silne odmeve. Strokovnjaki so ugotovili, da odmeva Rajkov proces. Vladajoči krogi si zaman mašijo ušesa, kajti odmev uhaja tudi skozi vato. MOSKVA: pred Moskvo kopljejo obrambne jarke. Pričakovati je namreč skorajšnje agresije Jugoslavije. SOFIJA: Makedonska manjšina uživa v Bolgariji vse pravice. Celo makedonski se lahki med seboj pogovarja, če ni varnostnih organov v bližini. Znati je treba UPRAVNIK SNG: Glede na najine nekdanje dobre odnošaje, Košuta, povejte mi, kako ste dosegli, da ste dobili za igrokaz «Zaromila» dvorano v sredini mesta, ko pa našemu Narodnemu gledališču tako dvorano stalno odrekajo. KOŠUTA: Znati je treba. Mi gojimo pravo umetnost. UPRANIK SNG: Ce kdo goji pravo umetnost, potem je to gotovo naše SNG. Vsi nam to priznavajo. KOŠUTA: Kdo pa govori o gledališki uumetnosti? Mislim na popolnoma drugo umetnost UPRAVNIK SNG: Katero pa? KOŠUTA: Umetnost dveh želez v dveh ognjih: Eno v Moskvi, drugo pa v Rimu! Včasih je luštno blo:.. KATOLIŠKI GLAS: Ostani lepo doma, Jež! Ne bližaj se ognju žive resnice, ki ga goji «Osservatore Romano». Opekel se boš. JEZ: Ne dotikaj se ježa, Katoliški glas! Zbodel se boš. BURJA: Včasih smo bratci bli, Zdaj pa se zbadamo... ERP V TRSTU V Trstu so do zidovih nalepili reklamne plakate za ERP prav v mesecu, ko je bifo v luki najmanj prometa. /bspi Delavca med seboj: Posrečeni so ti Amerikanci. Trave, ki raste v pristaniščih, ki je je povsod dovolj, ne vidijo — dela, ki ga pa ni, vidijo povsod preveč. „Glas Julijske krajine" Tako z veseljem vzklika «Lunedì» z dne 24. oktobra. V rimskem parlamentu se je namreč oglasil demokristjanski poslanec Baresi in se spomnil potreb Julijska Krajine. Ni pa mogoče govoril o brezposelnih, katerih število gre v desettisoče, ali o stanovanjski krizi ali o bedi, v kateri živijo upokojenci, hišni vratarji in še druge kategorije takih revežev. Vse to so za poslanca Baresija malenkosti, poglavitna skrb mu je bila, da je krepko zatrobil v fašistični rog. Rad bi spet videl in pozdravil tiste lastnike črnih srpje in črnih duš, ki so dve desetletji prizadevali toliko gorja našemu primorskemu ljudstvu in ki so bili leta 1945 upravičeno začasno izločeni «iz prometa». Razumemo poslanca Baresija. Tik pred njegovim nastopom je rimska poslanska zbornica odbila predlog za novo amnestijo. Cernu neki? Saj so vsi fašisti, od Roatte do Giunte, že davno amnestirani, v kolikor sploh niso na vidnih položajih. Kar pa je naprednih ljudi v italjanskih zaporih, ti lahko čakajo. Pravilneje bo, če se pobriga za amnestijo tistih črnosrajčnikov, ki izven italijanskih mejù razmišljujejo o svojih zločinih. To je edino važno. Gospodarska stiska ni važna. Ce manj je važno to, da bi bili podvrženi zasluženi kazni tisti, ki so za časa vojne divjaško pobijali ljudi in požigali naselja na jugr-slovansk'h Lch. V Miljah Imajo župana, ki se piše Pacco. Ker Je mož zelo fašistično nastrojen proti Slovencem, so ljudje mnenja, da se bo v času njegovega službovanja nabral v občinskem sve* tu cel paket protislovenskih odredb. Takrat bo Pacco res deloval v smislu svojega Imena.