' # # % @  1% # % ?% Kdor se s svojim zanimanjem dotika èlo- vekovega `ivljenja na tem svetu, se mora posvetiti vsaj trem entitetam: èloveku, skup- nosti in vrednotam. Med sabo so nujno po- vezane in drugo brez druge je praktièno ne- mogoèe raziskovati. To se razloèno opazi pri mislecu dr. Marku Krem`aju, ki se niti ni- koli ne trudi, da bi s pusto analitiko prei- skoval obisti posameznim elementom našega `itja. Pojavnost `ivljenja jemlje celostno tudi v svojih studioznejših delih. Seveda s tem niti najmanj ne zapada v posploševanja, am- pak prav nasprotno: s tenkoèutno pozor- nostjo se znotraj celote obraèa k njenim komponentam. Tako je razvidno, da je sicer najprej »èlovek pot njegovega razmišljanja«, ta pa se, ker je dru`beno bitje, ne more ure- snièiti kot èlovek mimo skupnosti. In nazad- nje skupnost in èlovek vsak zase rabita vred- note kot tisto regulativno orodje, ki omogoèa ravnovesje navznoter in navzven. Èeprav to razmišljanje te`i k analitiènemu pristopu, ne poène tega za vsako ceno; zato se tudi znotraj sebe ne more izogniti evidentni har- moniène povezanosti med èlovekom, skup- nostjo in vrednotami. 1 Dr. Marko Krem`ar upošteva èloveka v njegovi zemeljski danosti. To je, da je s svo- bodno voljo v sebi razpet med dobro in zlo, navzven pa s sabo (s svojo vsebino) partici- pira v dru`bi. Zaradi njegovega prispevka dru`bi in zaradi velikega vpliva dru`be nanj je zelo pomembno, kako ostvarja svojo oseb- nost. V tem poglavju naj bo zatorej osvetljen le èlovek kot svobodno bitje in nujnost moè- ne osebnosti. 3 $   Zaradi vsestranskih tvarnih in moralnih omejitev, sredi katerih `ivimo, ni mogoèe go- voriti o absolutni svobodi. Vseeno pa je v `iv- ljenju èloveka dovolj svobodnih odloèitev, da z njimi lahko moèno vpliva na dogajanja v o`jem in širšem dru`benem krogu. Naj je teh »resnièno svobodnih odloèitev v èloveko- vem `ivljenju še tako malo, more z njimi vendarle bistveno vplivati na svoje `ivljenje in na `ivljenje bli`njih; zato zaslu`i kot svo- bodno bitje èast, ki mu je bila podarjena s svobodo«.1 Marko Krem`ar po J. Maritainu opozarja, da svoboda za èloveka ne pomeni neomejene mo`nosti izbire ne glede na okolišèine, tudi ne pomeni prostosti od vsake potrebe, marveè prostost od vsakega nasilja. Pomeni mo`nost delovanja v skladu s svojimi nagnjenji brez kakršne koli prisile. V teh naravnih mejah lahko najde èlovek pravo svobodo in mo`no- sti za rast. S sprejetjem realnosti odpadejo tudi te`ave s sprejemanjem avtoritete, ki po- gosto pestijo sodobnega èloveka, ker jih do- `ivlja kot omejitev svobode.2 Le v svobodi se èlovek razvija in raste. Le dru`ba, ki mu zagotovi svobodo, je vreden okvir njegove velièine. Vendar zgodovina pozna tudi dru`be, ki so omejevale svobodo, a so bile kljub temu domovina velikih duhov. To je mogoèe le, kolikor zatiranje svobode ni bilo zadosti dosledno ali pa še ni narezalo ko- renin naravnim skupnostim, ki so `ivele v ok- viru nesvobodnega dr`avnega ogrodja. Skup- nost, v kateri vlada ljubezen, je namreè zibel- ka svobode. Èlovek se sicer lahko do neke mere navadi `iveti brez svobode, a ne brez hude škode za svojo osebnost. Prilagodi se    2004 ( # % razmeram recimo na ta naèin, da manjša svo- jo duhovno dejavnost in se postopoma ome- juje le na telesno `ivljenje, ki ne moti nobene totalitarne dr`ave. Èlovek v totalitarnem ok- viru veèkrat ̀ rtvuje kakovost ̀ ivljenja, da ohra- ni zunanjo prostost. Pa tudi v »svobodi« potrošniške dru`be ve- liko ljudi svobode ne ceni in si je niti ne `eli, ker èuti, da jim nalaga odgovornost. Zato po- litièna svoboda ni spoštovana v svetu, ki razu- me pod besedo »svoboda« predvsem pravico do razbrzdanosti. Vedno veè je èlanov sodobne dru`be, ki se v dnu srca svobode bojijo. @eleli bi biti le dobro vladani, to je vodeni in uprav- ljani, s èim manjšim osebnim naporom in brez odgovornosti. Na ta naèin postaja èlovek ved- no manj »oseba«. Konèno se sprijazni z utva- ro, da je »svoboden«, ker se je odpovedal svo- bodi duha. Totalitarizem in materializem stvarnosti, ki sta najbolj zaznamovali današnji èas, se tukaj lepo dopolnjujeta.3 3 &     Samozavesten èlovek stoji trdno na lastnih nogah, a je obenem globoko povezan z vsem, kar se godi krog njega. Èe ne bi temeljil na resnici, bi bil brezbri`en za resniènost okrog sebe. Èe ne bi èutil s skupnostjo, bi padel v nestrpen napuh, ki se zadovoljuje sam s seboj. Èe ne bi bil pogumen, bi se skušal skriti v mno`ici. Samozavest je posledica vzajemnosti, smisla za stvarnost in poguma, da `ivimo v skladu z vrednotami, ki smo jih spoznali kot resniène. Ne gre pri tem za prezir vsega tujega in drugaènega, marveè za zrel in kritièen od- nos do sveta in do bli`njega.4 Samozavesten èlovek je trden in gibèen kot èlen v verigi. Ponosen je na to, kar je. Ne `eli biti nekaj, kar ni in nikdar ne bo, isto- èasno pa se trudi, da bi razvil v sebi in krog sebe vse potencialno bogastvo svoje biti, kar pomeni, da hoèe rasti na prejetih temeljih. Hoèe biti boljši. Ne zateka se v preprost iz- govor, da ni niè in da ne pomeni niè, pa tudi togost samega s seboj zadovoljnega napuha, ki noèe rasti, mu je tuja. Samozavest je zavest bitnosti, enkratnosti, vrednosti in odgovor- nosti, je zavest pomembnosti v svetu, ki nas obdaja, istoèasno pa zavest krhkosti, slabosti, nebogljenosti in odvisnosti v odnosu s Stvar- nikom. Èisti pogled na stvarnost, ki daje sa- mozavest, se sprièo neskonènosti vesolja do- polnjuje s poni`nostjo.5 »Samozavest mi pravi, da sem soodgovoren za svojo in svojih bli`njih sreèo ali nesreèo. Poni`nost me svari, da ne smem zaupati le sebi; opominja me, da `ivim v dru`bi svojih bli`njih, ki išèejo prav tako skupni blagor in katerih razmišljanja dopol- njujejo to, èesar moja misel ni dosegla. Tako je poni`nost dopolnilo in ne nasprotje samo- zavesti. Soglasje med njima je te`ko, a potreb- no za dosego svobodnega so`itja.«6 »Ne delajmo si utvar,« opozarja na izred- no pomembnost zdrave èlovekove samozavesti za dru`bo dr. Krem`ar, »ni mogoèe misliti na resnièno prenovitev dru`be, dokler se ne odloèimo za vzgojo odkritosrènih, strpnih in pogumnih, to je samozavestnih oseb. Izho- dišèe resniène dru`bene obnove je kot vedno tudi v današnjem èasu pri osebi. Narodna sa- mozavest bo le viden znak globokih, osebnih odloèitev, osebne strpnosti in osebnega po- guma. Res je, da bo kot navadno veèina sle- dila zgledu manjšine. Vendar tudi v posne- manju naj bi odloèitev za tisto, kar bodo èla- ni narodne skupnosti spoznali za boljše, bila zavestna.«7 Iz tesne zveze med strpnostjo in srènostjo se rodi osebna in konèno skupnostna samo- zavest, ki je znak miru in zdravja. Kjer sta doma osebna in skupnostna samozavest, tam ni prostora za sebièno brezbri`nost. Skupnost `ivi, raste in se krepi, kadar jo sestavljajo sa- mozavestni ljudje.8 3  ?% Trditev, da je èlovek dru`beno bitje, je ak- siom. Brez drugega ne more obstajati niti se - # # % pojaviti. Gotovo celo ekstremno pušèavništvo ohranja neke povezave – vsaj duhovne – s so- ljudmi, èe naj protagonist pre`ivi. Praktièno so vsi ljudje vsak trenutek hote ali nehote, vede ali nevede povezani z drugimi. Zato tudi nih- èe ne more ne-soustvarjati podobe skupnosti, v kateri ̀ ivi; tudi èe hoèe biti pasiven in izklju- èen iz dru`be. Ne glede na povezave pa je vsak èlovek individuum, ki ima svoje lastnosti in interese.9 Zaradi neizogibnosti dru`be, zaradi unikatnosti vsakega èlana in zaradi velikega povratnega vpliva dru`be na posameznika je razumljivo, da se Marko Krem`ar – z blagrom èloveka posameznika pred oèmi – z vso pozor- nostjo posveèa prav njej. »Ne pretekla ne sedanja ne bodoèa dru`- ba ni in ne more biti statièna, to je negibna. Zato naj bodo tudi naše predstave o njej di- namiène, gibljive in nikdar povsem dognane. Ni dokonènega raja na zemlji in ni v naši moèi ustvariti v èloveški dru`bi stalno har- monijo. Vendar je res, da bomo za obema ob- likama sreèe, ki je konec koncev ena sama, vedno te`ili. Najdemo pa ju le vèasih kot po- sledico osebnega in dru`benega ravnovesja.«10 Slednje, ki je sad razmišljanja, pozornosti, vo- lje in napora, pa ni avtomatizem, ampak nam je ponujeno kot mo`nost.11 3   $ !  Èeravno se têrmina skupnost in dru`ba v doloèenih kontekstih uporabljata praktièno sinonimno, kot kontrastacija posamezniku,12 Marko Krem`ar uvaja natanèno razlikovanje. Èloveški rod sestavljajo naravne skupnosti, èloveško dru`bo pa razliène dru`be ni`jega reda. Razlika med skupnostjo in dru`bo je resnièna; èetudi zajemata obe iste ljudi, gre za dve razlièni obliki so`itja. Vsi ljudje se ne zavedajo pripadnosti tako eni kakor drugi ob- liki so`itja, še manj pa vplivov, ki jih imata obe na vsakdanje `ivljenje.13 Osnovna naravna skupnost je dru`ina in iz nje poganjajo v razliènih zgodovinskih ob- dobjih rodovi, plemena in narodi kot naravne skupnosti višje stopnje. »Ko bi trdili, da je ljubezen edina vez, ki povezuje èlane naravnih skupnosti, bi pretiravali. Vendarle je znaèil- no, da posamezni èlani svojo skupnost cenijo. Zato so pripravljeni od skupnosti ne le pre- jemati, marveè `rtvovati zanjo. Le tako lahko razumemo, da je posameznik pripravljen da- rovati `ivljenje za varnost dru`ine ali blaginjo naroda. Èe ljubezen usahne,14 je skupnosti konec«.15 V dru`bo pa se ljudje povezujejo zaradi koristi. Da pri tem ne pride do zlorab, so po- trebni dogovori, pogodbe in zakoni. Kolikor je namen takega zdru`evanja »osebna korist«, vsak èlan dru`be ljubosumno pazi na svoje pravice. V dru`bi so zato potrebni objektivni vidiki za razmejitev med »mojim« in »tvojim« in za pravièno, nepristransko delitev osebnega dele`a pri skupnem dobièku, ali kar je še te`je, za delitev bremena pri skupni nalogi ali skup- ni izgubi. Èlanu dru`be je celota mar toliko, kolikor mu koristi. Ko je konec upanja na osebno korist, je dru`ba izgubila smisel ter priène prej ali slej razpadati. Odtod moè skupnosti, pa notranja šib- kost dru`be, kolikor je ta v slu`bi le gole ko- risti posameznih èlanov. Skupnost sestavljajo osebe, ki se zavedajo svoje pravice do svobod- ne razliènosti, medtem ko posameznik v dru`bi poudarja predvsem to, kar ima z dru- `abniki skupnega. Tudi gospodarsko podjet- je bi moralo imeti vedno `ivo zavest, da je v prvi vrsti delovna, to je naravna skupnost. Nje- ni èlani so veliko moèneje povezani po skup- nem delu, po medsebojni odvisnosti in od- govornosti v ustvarjanju dobrin, to je po vza- jemnosti, ki naj bi vladala med njimi, kakor po èlenih dru`bene ali delovne pogodbe, ki daje njihovi skupnosti pravno obliko.16 Dru`ba je potrebna, ker postavlja meje èlovekovi sebiènosti, medtem ko je skupnost neomejeno torišèe èlovekove ljubezni. Ker v èloveški naravi ljubezen so`ivi s sebiènostjo,    2004 0 # % naravne skupnosti bolje rastejo v primernem dru`benem okviru. Iz istega razloga ni na me- stu zagovarjati ene danosti na raèun druge, ampak mora odgovorna oseba posveèati svoj trud obema.17 Kot kakovostno nasprotje skupnosti ome- nja Marko Krem`ar tudi mno`ico, ki jo èlovek sprejema kot zaupanja vredno skupnost, ta pa lahko z njim manipulira, še posebej èe ni do- volj samostojna osebnost. Èlovek se v mno`ici zunanjim vplivom preda, ker nima dovolj raz- sodnosti, da bi jih presodil, niti zaupanja v lastno moè, da bi se jim uprl. Oseba v skup- nosti prav tako zaznava pritiske zunanjih sil, a se jim ne preda, marveè jih uporablja, kolikor jih spozna za zdrave in koristne. Previdno sku- ša presoditi o vzrokih in posledicah razliènih vplivov, od kod prihajajo in kam vodijo; ne le Zsigmond Kisfaludi Strobl, @enska pri brisanju nog, 1922, marmor, privatna zbirka. ', # # % zato, ker išèe pri tem lastne varnosti in koristi, temveè ker hoèe okoristiti in obvarovati pred škodo tudi ostale èlane skupnosti, do katerih èuti odgovornost. Odtod omahljivost mno`ice in trdnost skupnosti.18 B ! »Èlovek je res dru`abno in dru`beno bit- je, a to dru`benost prièenja in jo razvija naj- prej in predvsem v krogu o`je in širše dru`in- ske skupnosti.«19 Dru`ina je in temeljna dru`bena celica20 oz. osnovna naravna skup- nost. Po okro`nici Leona XIII. Rerum nova- rum je hišna skupnost, ki je sicer zelo majh- na, a je vendar prava skupnost in dru`ba, ka- tere pravice in dol`nosti so pred pravicami in dol`nostmi, ki jih ima èlovek do katere koli druge dru`be – tudi do dr`ave.21 Dru`ino tvorijo osebe,22 individualna bit- ja, od katerih ima vsak individualne lastnosti in sposobnosti, pa tudi razliène pravice in dol`nosti. »Kako bistveno razliène so naloge mo`a in `ene in še posebej naloge oèeta in matere na eni, pa otrok na drugi strani! Zato pa se, èe je dru`insko razmerje prav urejeno, najlepše, zares harmonièno dopolnjuje v prid dru`ini kot celoti in vsakemu njenemu èlanu posebej.«23 Dru`ina po splošnem preprièanju vzklije iz ljubezni. Slednja tudi poskrbi za odprtost do `ivljenja. Dokler je dru`ina tudi veliko- dušna zibelka `ivljenja, je zmo`na ustvarjati razmere, da na svetu ne zmanjka ljudi z raz- vitim èutom vsakršne odgovornosti.24 Od za- èetka je mnogokrat te`ko. Vendar so prido- bitve izjemne. Med njimi ni najmanjša ta, da se oèe in mati nekaj let skupaj posveèata otro- kom. Dru`ina je tako nekaj let središèe vzgoje in zabave, skupnih skrbi in skupnega razve- drila. Zdrava in moèna osebnost, ki ima mo`- nost zrasti v taki dru`ini, pa je neprecenljiv kapital za celotno dru`bo.25 Številèno moène dru`ine opravljajo veliko poslanstvo celo v gospodarstvu. Ob postopo- ma vse veèji dru`beni te`i številnih velikih dru`in, imajo te vse veèje posledice v trgovini in industriji. »Kapital bo zaèel veèati proi- zvodnjo potrebnih dobrin na raèun predme- tov, katerih namen je zadostiti umetno us- tvarjenim potrebam porabnikov. Pri tem ni nevarnosti, da bi trpela zaposlenost, saj bo celotno povpraševanje na trgu veèje, le poraz- delitev gospodarskih investicij se bo spreme- nila.«26 Marko Krem`ar v svojih delih mnogokrat spregovori o ljubezni, kot osnovi dru`inskega so`itja27, pa tudi o njenih škodljivih interpre- tacijah. Zelo jasno pove, da se bo zakon, ute- meljen le na spolnosti skoraj neogibno konèal z loèitvijo. Zatorej je pot zdr`nost, potrpe`- ljivost, plemenitost, delavnost in iznajdljivost, smisel za red in za lepoto, èut za dru`ino in otroke, spoštovanje drugega.28 »V dru`ini, ki se opira v naravnem redu na ustanovo zakona, nastopijo vèasih te`ave. A namesto da bi segla po loèitvi, ki je enako- vredna dru`beni revoluciji, skušata kršèanska zakonca popraviti, olepšati in posvetiti skup- no `ivljenje sredi te`av in slabosti. Zaupata kljub trenutnim razoèaranjem v zmago lju- bezni in gledata napake drug drugega usmi- ljeno. Kristjani ne rešujemo pri tem zakonske pogodbe, temveè s pomoèjo zakona, povzdig- njenega v zakrament, rešujemo dru`insko skupnost, ki je kljub vsem pomanjkljivostim èlanov, rezerva ljubezni za èloveštvo.«29 Navsezadnje je dru`ina tudi torišèe dru`benih sprememb, ki si jih `elimo. »Ko bomo z vedno novimi razlogi in nagibi znali osvetliti prihajajoèim rodovom, da imajo pri dru`ini izhodišèe za doseganje dru`be- nega ravnovesja, ko bo v ljudski zavesti dru- `ina spet za`ivela kot velika in nenadomest- ljiva vrednota, tedaj šele bo dan pogoj za širšo dru`beno prenovo. Dru`ina namreè, v kateri se razlièni rodovi sreèujejo in si med seboj pomagajo pri doseganju polnej- še modrosti in pri usklajevanju osebnih pra-    2004 ' # % vic z drugimi potrebami socialnega `ivlje- nja, je temelj dru`be.«30 C $$ ! Kljub temu da nekatere etnije oz. jezikov- ne skupine narod in dr`avo razumejo kot isto stvarnost, Marko Krem`ar v skladu z ustalje- nim slovenskim pojmovanjem ohranja razli- ko; seveda s svojimi poudarki. Narod kot širša dru`ina in naravna skupnost ima pri njem izreden pomen31 in nikakor ne podlega modnemu pojmovanju o narodu kot inferior- ni vrednoti.32 Narod, skupnost ljudi,33 navadno na do- loèenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikov- no, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest,34 zavzema pri dr. Krem`arju posebno mesto. Brez dvoma tudi zaradi `iv- ljenjske usode, ki je tako izrazito povezana zlasti z zvestobo narodu in veri.35 Njegova de- finicija naroda se pravzaprav povsem sklada z navedeno, vendar je oèitna veèja izèrpnost, predvsem pa diha iz nje tudi moralni impe- rativ: »Narod je naravna skupnost ljudi, ka- teri hoèejo ohranjati prejete, sebi lastne du- hovne in tvarne dobrine ter skupno pridobivati nove, povezani predvsem z ljubeznijo do last- ne skupnosti, pa tudi s skupnimi gospodar- skimi koristmi, v katerih obrambo in razvoj segajo njeni èlani po politiènih sredstvih dru`bene organizacije. Èlan naroda ni le, ko- mur je to usojeno, marveè kdor to danost tudi sprejme, kdor s svojo narodno skupnost- jo èustvuje in dela.«36 Poudarek je torej tako na ohranjanju ka- kor na pridobivanju dobrin, na skupnih gos- podarskih koristih in politiènih sredstvih, »predvsem pa na ljubezni, ki mora biti go- nilna sila èlanov, še posebej pa vodnikov na- roda.«37 Kakor je vsaka skupnost oz. njena ka- kovost odvisna od lastnih »sestavnih delov« tako tudi vsak narod prispeva v mozaik èlo- veške skupnosti. S svojimi lastnostmi in po- sebnostmi, s svojo kulturno dedišèino, s svojo duhovno kapaciteto jo bogati, morebitna smrt naroda pa vedno pomeni izgubo za ves èloveški rod. Tudi zato je pomembna zvestoba narodu, ki obvezuje še posebej kristjana in nima niè z nacionalizmom.38 Gre za »nemogoèost, da bi se uprl Volji,39 ki ga je vsadila na doloèen zemljepisni prostor, mu razvezala jezik v do- loèeno govorico, ga osvestila z doloèeno kul- turo, razgrnila okrog njega doloèen zemeljski relief, zaznamovala njegovo bit z doloèenim genijem.«40 Dr`avo, najpopolnejši izraz politiène dru`benosti41 Marko Krem`ar definira kot najvišjo stopnjo organizirane dru`be, ki ima vse pogoje, da more zagotoviti dr`avljanom najveèjo mo`no stopnjo blagostanja. S tem pa ni reèeno, da dr`ave ta svoj namen tudi dosegajo. Nasprotno, lahko reèemo, da se dr- `ave vèasih bli`ajo, pa spet oddaljujejo od svojega cilja. Slednjega individualisti vidijo v obrambi èlovekovih osebnih pravic, kolek- tivisti v naèrtovanju in vodenju dru`benega gospodarstva, realisti pa v iskanju skladnosti in ravnovesja med osebno svobodo in skupno blaginjo.42 »Dr`ava naj po zakonodajni, sodni in izvršilni oblasti usmerja dru`beno so`itje. Naj skrbi za notranjo in zunanjo svobodo in varnost, za javno zdravje, tako telesno kot mo- ralno, in za vsestransko praviènost; odgovorna naj bo potemtakem za mere in torej za denar- no politiko.« 43 Od tu naprej pa naloge, ki naj jih oprav- lja dr`ava, niso veè tako nesporne.44 Najvid- nejša in najuspešnejša omejitev, ki jo morejo dr`avljani ustavno nadeti dr`avi in z njo os- talim javnim ustanovam ni`jega reda, je ome- jitev lastnine. Dr`ava ali obèina naj imata le tisto lastnino, ki jo potrebujeta pri neposred- nem opravljanju nalog, za katere sta nespor- no odgovorni. Dr`ava naj ne bo nikdar last- nica produkcijskih sredstev, da se ne spreme- ni v monopolista na gospodarskem, politiè- nem ali celo na moralnem podroèju. Niè ' # # % manj pomembna ni omejitev dr`avnih stroš- kov in investicij. Tudi to omejitev je treba za- konito doloèiti, potem pa nadzorovati in ohra- njati, tudi za ceno zaèasnih `rtev. Kot tretjo omejitev pa Marko Krem`ar navaja podroèje vzgoje, zdravniške oskrbe, zavarovanja, brez- poselnosti in starosti. Ustavi se zlasti pri šols- tvu in vzgoji, ki sta zelo povezani. Do slednje ima prvenstveno pravico dru`ina, vendar je tudi šolski sistem nujno del vzgoje, zato so poudarjene pravice staršev, da izberejo ustrez- no šolo, dru`ba pa je dol`na poskrbeti za ena- komerno porazdeljena finanèna bremena.45 Poleg nalog, ki jih mora opraviti dr`ava, in apela, da mora biti vedno v slu`bi osebe in naroda,46 Marko Krem`ar zelo poudari na- èelo dopolnilnosti oz. subsidiarnosti,47 ki naj bi vladalo v vsej dru`beni organizaciji. Po tem naèelu naj javna ustanova ne dela nièesar, kar zmore zasebna, in naj javne ustanove višjega reda ne segajo na podroèje, kjer more uspešno delovati ustanova ni`jega reda. V skladu s svojim sistemom dodaja še dopolnilo istega naèela, da naj dru`ba ne dela tega, kar more opraviti naravna skupnost.48 Dr`avni ustroj ne bi smel nikdar zakriti oseb, ki ga uporabljajo z namenom, da slu`i celotni skupnosti; zato pa se ne bo smel raz- rasti v nepregledno zgradbo.49 Èim veèje in obširnejše je dr`avno ogrodje, veè ljudi je tre- ba za upravo in dr`avne posle; èim veè sil, to je oseb, kapitala in èasa izèrpa dr`avni aparat zase iz zasebnega sektorja, manjša je dru`bena storilnost in ni`ja je `ivljenjska raven ljudi.50 »Resnièna moè dr`ave je v skupnosti, moè skupnosti pa v globini oseb, ki jo sestav- ljajo. Dokler globoko zakoreninjeni èlani na- rodne skupnosti rastejo samozavestno, ne glede ne zunanje pritiske tujih sil, poèiva dru`ba na trdnih in varnih temeljih.«51 1. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, Celje, MD, 1992, 32. 2. Prim. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, 136-141. 3. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 32-34. 4. Prim. prav tam, 84. 5. Prim. prav tam, 101. 6. Prav tam, 101. 7. Prav tam, 84. 8. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 84. 9. »Dru`ba je sestavljena iz oseb in ni mogoèa brez oseb. Kadar govorimo o dru`benih pravicah in dol`nostih, si moramo biti na jasnem, da je dru`ba splošen pojem in da se omenjene pravice in dol`nosti nanašajo vedno na posameznike, ki dru`bo sestavljajo.« (M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 47) 10. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 9. 11. Prim. prav tam, 9. 12. Gre za dru`bo v najširšem pomenu besede, ki je po besedah dr. Andreja Gosarja »skupno ime za vso nepregledno mno`ico najraznovrstnejših prete`no naravnih in umetnih dru`benih skupin, sploh vseh najrazliènejših tvorb in oblik ljudskega so`itja« (A. Gosar, Sodobna socialna etika, Ljubljana, Rokus, 1994, 58). 13. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 13-15. 14. »Kjer ni ljubezni do lastne naravne skupnosti, pa naj bo to na dru`inskem, gospodarskem ali narodnem podroèju, postane zdru`evanje ljudi le še zunanje, zato prazno in konèno nesmiselno. Brez zdrave dru`inske, delovne in narodne skupnosti ni mogoèe sanjati o trajnih zakonskih vezeh, o uspešnih podjetjih in moènih dr`avah. Sebiènost, ki unièi vsako skupnost, predstavlja tedaj konec blaginje; ta more nastati in rasti le, dokler je v dru`bi prisotna skupnost in z njo ljubezen.« (M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 15.) 15. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 13. 16. Prim. prav tam, 13 -14. 17. Prim. prav tam, 15. 18. Prim. prav tam, 88-90. 19. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, Buenos Aires, SLOGA, 1988, 52. 20. To trditev dr. A. Stres dokazuje tudi s tem, da je prav dru`ina »nemalokrat tarèa napadov avtoritarnih re`imov in vseh tistih, ki bi iz takih ali drugaènih razlogov radi postavili celotno dru`beno skupnost za edino obzorje posameznikovega osebnega bivanja in na ta naèin neposredno, brez posrednikov ‘spravili’ posameznika in dru`bo med seboj. /.../ Moderna levièarska in bolj ali manj anarhistièna miselnost je tudi veèkrat napadala dru`ino in ji oèitala nazadnjaštvo in vzgojo v avtoritarnem, nesvobodnem ozraèju. Pravzaprav pa je vsak avtoritaren in totalitaren re`im skušal odtegniti mlade rodove vplivu staršev in jih vzgajati po    2004 ' # % svoje. Dru`inska politika je tako eden zelo zanesljivih pokazateljev svobodoljubnosti in demokratiènosti kake oblasti ali dru`bene ureditve« (A. Stres, Oseba in dru`ba, Celje, MD, 1991, 245). 21. Prim. Leon XIII, Rerum novarum 9, Dru`beni nauk cerkve, Celje, MD, 1994, 43-44. 22. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 234 — 238. 23. A. Gosar, n.d., 64. 24. Prim. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, 77. 25. Prim. prav tam, 72. 26. Prav tam, 72. 27. Prim. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 39-40. 28. Prim. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, 78. 29. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 59. 30. M. Krem`ar, Stebri vzajemnosti, 53. 31. Primer: »Slovenija je prej kot slikovita de`ela skupnost ljudi, narod, kateremu po bo`ji volji pripadam. Sledilo je spoznanje, da so mi z darom pripadnosti narodu bile dane tudi odgovornosti, pravice in dol`nosti, ki se neloèljivo prepletajo in katerim se ne morem izogniti, èe hoèem ostati sam sebi zvest.« (M. Krem`ar, Kaj mi pomeni Slovenija, 28.) 32. Prim. A. Rebula, Na prepihu èasa, Ljubljana, Dru`ina, 1995, 121 — 122. 33. Kot pri vseh dru`benih zadevah je tudi razmišljanje o narodu izrazito vezano na pojmovanje èloveka kot osebe (Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 269). 34. Prim. Slovar slovenskega knji`nega jezika, DZS, 1994. 35. Prim. J. Juhant, Prispevek Cerkve k slovenski narodnostni istovetnosti, v: Traditiones, Ljubljana, ZRC SAZU, 1997, 173 – 186. 36. M. Krem`ar, Pogled naprej, Buenos Aires, Svobodna Slovenija, 1983, 8. 37. M. Krem`ar, Pogled naprej, 8. 38. Prim. V. Kr`an, »Smo Slovenci po Bo`ji, ne po svoji volji,« pogovor z dr. Markom Krem`arjem, v: Tretji dan 1 (1995), 46 — 47. 39. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 272 — 278. 40. A. Rebula, Skozi prvo zagrinjalo, Celje, MD, 1994, 229. 41. Prim. A. Stres, Svoboda in praviènost, Celje, MD, 1996, 75. 42. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 69. 43. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 70 — 71 in A.Capuder, Ob stoletnici Slovenske ljudske stranke (SLS) — pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 69. 44. Prim. A. Stres, Svoboda in praviènost, 78 — 79. 45. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 70 — 71. 46. Prim. M. Krem`ar, Diaspora in matièna dr`ava, v: Dom in svet 10 (1997), 300 — 301. 47. Prim. A. Stres, Oseba in dru`ba, 56 — 60. 48. In daje primer: dru`bene ustanove za onemogle naj prevzemajo skrb le za tiste, za katere ne bi mogla skrbeti dru`ina. Primerneje je, da dobi dru`ina dru`beno podporo, s katero skrbi za svoje onemogle, kakor da prenese celotno skrb zanje na dru`beno ustanovo. Naloga obèine pa je paziti, da se razdeljene podpore pravilno uporabljajo onemoglim v prid. »Seveda je to mogoèe le tam, kjer so naravne skupnosti `ive in vlada v njih èut vzajemnosti. Kjer tega ni, je vsako razmišljanje o boljši dru`bi utopija.« M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 70. 49. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 69. 50. Prim. prav tam, 72. 51. Prav tam, 92.