fc.7. «. 1991 PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Lelo XXXVII. Št. 32 (10.854) TRST, sobota, 7. februarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OB ODLOČITVI KD, DA STOPI V KRIŽARSKO VOJNO PROTI SPLAVU STALISCA DO REFERENDUMOV VZROK RAZDORA MED POLITIČNIMI SILAMI PSI in KPI nasprotni obema referenduma proti zakonu o prekinitvi nosečnosti - Spet diši po predčasnih volitvah RIM — Krščanska demokracija se je spustila odločno na bojišče proti splavu, v nasprotju z večino predvidevanj iz teh dni. Piccoli se je odločil že takoj podpreti referendum za ukinitev zakona o prostovoljni prekinitvi nosečnosti, ki ga je predlagalo »Gibanje za življenje* in izraziti svoje «odločno in jasno stališče*, da poziva h glasovanju z «da». Tako stališče izraža tajnik KD v uvodniku, ki ga objavlja danes strankino glasilo «11 popolo*. Sedaj so stališča največjih strank jasno definirana: glede prekinitve nosečnosti sta izrazili KPI in PSI odločen «ne» obema referenduma, KD pa bo podpirala križarsko vojno proti splavu. Spet diši torej po predčasnih volitvah. PSI je odločal včeraj o svojih stališčih glede referendumov. Mimo dvojnega «ne» glede splava, o čemer ni bilo treba razprave, so se socialisti odločili še za dva »da* (za ukinitev dosmrtne ječe in vojaških sodišč) in dva «ne» (orožni list in odlok Cossiga o protiterorističnih ukrepih). Predvsem glede stališča o odloku proti terorizmu ni bilo soglasja. Poleg Lombardijeve levice in Mancinija so se tudi zastopniki večine, kot Claudio Mar-telli, izrekli za «da», na koncu pa je le prevladalo stališče, ki ga je zagovarjal Craxi v uvodnem poročilu. Morda pa je na to vplivala tudi previdnost, spričo dejstva, da je bil PSI v središču polemik proti »popustljivosti* ob zadevi D’Urso. Najvidnejša posledica razsodbe u-stavnega sodišča je pa za PSI hitra ohladitev odnosov z radikalno stranko. Ohladitev, ki meji na raz dor ali vsaj na skrajno zaostritev. Craxi je bil zelo oster do odločnih protestov radikalce , ki krivijo socialiste, da so močno pogojevali odločitve ustavnega sedišča. Označil jih je za «histerične in nepremišljene reakcije*, ki »kvarijo tudi najboljše smotre*. Pri tem je dodal, da «ponavljanje takih dogodkov* postaja «zares zaskrbljujoče*. Medtem je milanska federacija PSI odpovedala enotni simpozij z radikalci o splavu, kar bržkone ni naključno. Kar zadeva KPI, so včeraj sporočili, da je centralni komite sklican za četrtek, da razpravlja o referendumih na osnovi Nattovega u-vodnega poročila. Toda razprava in mobilizacija, ki ju nameravajo komunisti razvijati o referendumih je tudi pomembna priložnost za obnovitev splošnejše politične razprave. Četrtkova seja vodstva je namreč imela nenavaden potek: imela je Predvsem dve uvodni poročili, sploš-oo Berlinguerjevo in Nattovo o referendumih, trajala je pa ves dan, skoraj do polnoči. Zelo vneta in živahna primerjava mnenj torej, o odnosih s PSI (in zato tudi o razme vju do vlade). Ponovno so posegli Privrženci pokojnega Giorgia Amen-dole, ko so poudarjali »neprimernost* zadnjega posega načelnika skupine Di Giulia v poslanski zbor- nici. Glede referendumov pa zagovarja vodstvo KPI (toda za dokončno odločitev je pristojen centralni komite) samo en «da» (proti dosmrtni ječi) in pet iVitiiliMitv>viaiiiiitiaii««i«iiat«iiitii,«»ii,«,i,t,MiMRaa«i,il,,iiiiai,l1|l|l|li«tlllial|liil|lii«aa ŠEST MESECEV PO POKOLU V BOLOGNI ZOPET ŽRTVE «ČRNEGA» TERORJA Podli umor dveh karabinjerjev v Padovi pričevanje o neofašistični nevarnosti Policija je aretirala 22-letnega Giuseppeja Fioravantija, ki sta ga karabinjer ja ranila v spopadu, njegovi pajdaši pa pustili v nekem stanovanju - Odgovornosti skupine «Terza Posizione» PADOVA — Neofašistični terorizem je naposled prispel tudi v Padovo, mesto, o katerem pravijo, da je obvezen križpot prevratniŠtva. Prispel je na najbolj krut in dramatičen način, z umorom dveh karabinjerjev, ki sta bila le «kriva», da sta hotela pojasniti sumljive premike oseb in avtomobilov vzdolž nasipa odpadne kanalizacije, v skrajnem predmestju Padove. 26-letai Enea Condotto in 24-letni Luigi Maronese, člana oddelka za nnjne posege pri padovski stotniji, sta približno ob 22. uri s službenim avtomobilom prispela na omenjeni kraj, Kraj fašističnega zločina: puščici označujeta trupli karabinjerjev (AP) kjer sta opazila sumljive premike okoli nekega avtomobila. Ker je mestna četrt običajno shajališče zločincev, sta odločila, da sc približata. «Greva preverit* — sta preko radia sporočila operativnemu u-radu. To je bilo njuno poslednje sporočilo. Iz vojašnice jima je priskočila na pomoč še druga obhodnica, vendar prepozno, saj se je medtem tragedija že začela odvijati. Kaj se je pravzaprav zgodilo je mogoče le ugibati. Kakorkoli že, karabinjerja sta komaj izstopila iz avtomobila, ko se je začelo divje streljanje izza nasipa. Condotto in Maronese sta se znašla v križnem ognju in oble- MINISTER ZA TRGOVINO S TUJINO MANCA KONČAL OBISK V BEOGRADU NAKAZANA NOVA VSEBINA V GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Velik poudarek na obmejnem sodelovanju - Zadovoljstvo nad ratifikacijo list C in D tržaškega sporazuma - Možnosti skupnega dela na področju energetike - Ministra Enrica Manca sprejel tudi predsednik ZIS Veselin Djuranovič (Poseben dopis) BEOGRAD — Včeraj se je v Beogradu s podpisom protokola končalo 11. zasedanje mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Protokol sta podpisala predsednik italijanskega dela, minister za zunanjo trgovino En-rico Manca in jugoslovanskega dela, predsednik zveznega komiteja z« promet in zveze Ante Zelič. Pred odhodom iz Beograda se je minister Manca srečal še z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Metodom Rotarjem ter s predsednikom zveznega odbora zp energetiko Stojanom Matkalijevim. Sprejel Je tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. V srečanju z Metodom Rotarjem je n'! govor predvsem o obmejnem sodelovanju in o novih pobudah v z'ezi s tem, medtem ko je bila v Pogovoru s Stojanom Matkalijevim namenjena posebna pozornost sodelovanju na področju energetike ozU roina iskanju novih možnosti skupnega dela v jedrski energiji in v Proizvodnji premoga. ,0b koncu svojega obiska je En-r*®) Manca takole ocenil gospodar-p°. industrijsko in tehnično sode-tovanje med obema deželama: «0-cena ne more biti drugega kot po-Zluvna. Blagovna in gospodarska toenjava nasploh je v stalnem ra-®*V- vendar mislim, da je pred na-toi še mnogo dela, ker niso bile izkoriščene vse možnosti, ki nam jih sedanji trenutek v našem razvoju nudi. Lahko po mojem še posve-uamo, ne samo obseg te menjave, ‘emveč tudi najdemo in pričnemo “Udelovati na novih področjih, pod-"•vjih, ki so skupnega interesa * Na vprašanje o tem, če obstato n® italijanski strani zanimale za .ko obliko dolgoročnega sodelovanju z Jugoslavijo tako v industrij-skl kooperaciji, kot na primer v prenosu tehnologije, kar bi prav gotovo vneslo novih kvalitet v dvostranske gospodarske odnose, je minister Manca odgovoril: «Z italijanske strani ni samo velik interes, ampak tudi polna pri- Perlini sprejel ministra Manco RIM — Minister za trgovino s tujino Krnico Manca se ja po povratku iz Beograda podal na Kvirinal, kjer je poročal predsedniku republike Pertinijv o rezultatih svojega obiska. pravljenost za sodelovanje na teh, imenujemo jih novih področjih. V teh dneh smo govorili tudi o možnostih, ki se nam odpirajo na pod ročju kmetijstva in živilske industrije. V zvezi s tem smo podprli prizadevanja, da bi med enim in drugim zasedanjem mešanega komiteja delovne skupine strokovnjakov iz ene in druge strani sproti reševali vprašanje iz tega področja, poiskali oblike za še tesnejše sode- lovanje ter predvsem direktno povezovali italijanske in jugoslovanske gospodarstvenike. Ne smemo se zadovoljiti le z izjavami o dobri volji, ampak moramo uresničiti projekte gospodarske integracije, gospodarske kooperacije v bazi tudi med tistimi, ki so prvi nosilci jugoslovansko - italijanskega sodelovanja. Naloga vladnih ustanov je uskladiti razne projekte, sprožiti izmenjavo izkušenj ter pomagati prj institucionalizaciji tega sodelovanja; vse ostalo je naloga gospodarstvenikov.* Vinko Mir namestnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino pa se je o predlogu za ustanovitev mešanega medvladnega komiteja za obmejne sodelovanje takole izrazil: «Gre za sodelovanje, kateremu je bila v teh dveh dneh posvečena precejšnja pozornost in v zvezi s tem .je bila z jugoslovanske strani pozdravljena ratifikacija v italijanskem parlamentu list C in D tržaškega sporazuma. Listi C in D sta bili ratificirani in sta že operativci ter bosta obogatili menjavo. Dolgo smo čakali nanje in videti je, da bodo na žalost prav kmalu zastarele in jih bo treba popravljati. Danes delovne organizacije na meji. ki želijo z italijanskimi partnerji dolgoročno sodelovanje nimajo nikakršne gotovosti, da bodo v teh listah vedno našle tisti svoj kontingent, tisto svoje podrbčje. Ki ga morajo imeti, da lahko upravljajo tako sodelovanje. Mi imamo že sicer v vsakodnevni praksi težave. ker naše življenje dejimo na eno leto,- vsi kontingenti 31.’ decem- bra ugasnejo in vse to otežkoča delo in sodelovanje. Zato moramo temu dati trajno vrednost, torej r i-delovanje vsaj na pet let. V tem smislu lahko torej ta stalna komisija dobi zelo važno mesto in vlogo, njene odločitve bodo avtonomne, ker bo vnaprej imela pooblastila, da lahko eno blago vnese ali izloči v skladu s trenutnimi/ želja mi in potrebami ali značilnostmi trenutka in potreb ekonomije obeh strani. Na tej osnovi bi torej lahko podjetja pričela dolgoročno sodelovati. Tako bi naše obmejno sodelovanje ne bilo več trgovina od danes na jutri. Z italijanske strani je bila v tem smislu izražena polna podpora pobudi, zato pričakujemo tudi konkretnih rezultatov.* DEVANA JOVAN žala na tleh smrtno ranjena. Kljub temu jima je uspelo sprožiti nekaj rafalov tako, da sta ranila vsaj e-nega izmed morilcev. Ko je prispela na kraj dogajanja pomožna obhodnica sta bila karabinjerja mrtva, skupina zločincev pa se je že oddaljila in odpeljala svojega ranjenca, ki je za seboj pustil le dolgo krvavo sled. Niti pol ure kasneje se je mladenič z zakrinkanim obrazom prikazal v nekem baru v zgodovinskem središču mesta in pozval prisotne stranke, naj nemudoma pokličejo rešil-ca, da bi rešili življenje ranjencu, ki umira v nekem bližnjem stanovanju. Uslužbenec bara je nemudoma stekgl v stanovanje in našel mladeniča, ki je v mlaki krvi nezavesten ležal na postelji. Nekaj minut kasneje so zdravniki bolnišnice ugotovili, da njegovo zdravstveno stanje le ni tako zaskrbljujoče. Policiji, ki ga je nemudoma zaslišala najprej ni hotel povedati svojega imena. Dejal je le, da se smatra za političnega ujetnika. Vendar prikrivanje imena ni zaleglo. A-genti so kmalu ugotovili, da gre za 22-letnega Giuseppeja Valeria Fioravantija, rojenega v Roveretu, bivšega čudežnega otroka in idola televizijskih gledalcev, ko je pred desetimi leti nastopal v vlogi sina zgledne družine v televizijski nadaljevanki »La famiglia Benvenuti*. Danes ga poznajo predvsem kot nevarnega zločinca, prvorazrednega člana skrajnodssničarske skupine »Terza Posizione*. Obtožujejo ga tudi številnih ropov in umorov, ne nazadnje pa tudi atentata v Bologni. Na prizorišču dvojnega umora se je medtem odvijala preiskava. Tolmačenje zaporedja dogodkov, ki so terjali smrt mladih karabinjerjev, je zelo težko. Po nekaterih nepotrjenih vesteh je tragediji prisostvoval pomemben očividec: policiji naj bi bil povedal, da je opazil mladeniča, ki je hlinil predajo, takoj zatem pa se je začelo močno .pokanje. A-genti so med drugim zaplenili tri samokrese. dva para »lisic*, podvodno masko in plavuti, municijo in drugi materjal. Včeraj zjutraj pa so iz obcestnega jarka, kjer se stekajo vode mestne kanalizacije izvlekli še drugo orožje, ki je bilo primerno Konkretni rezultati BEOGRAD — Med rezultati obiska, ki ga je minister za trgovino s tujino Enrico Manca opravil v Beogradu, je treba omeniti nekaj konkretnih točk: • Dogovor o dobavi večje količine električnega toka Italiji s potenciranjem voda Reka - Redipuglia. • Začetek pogovorov o skupnem vrtanju morskega dna v Jadranu za iskanje plina in petroleja, v okviru sodelovanja med družbama Naftaplin in ENI. • Sodelovanje italijanske družbe Ansaldo pri gradnji treh termoelektrarn v Jugoslaviji. • Možnost, da bi se Jugoslavija posluževala metanovoda Alži rija - Italija in, če ga bodo zgradili, prgmogovoda Poljska - Italija. - zagrabljeno: mitraljez, dva dušilca, avtomatični samokres in nekaj ročnih granat. Na dveh samokresih je registrska številka izbrisana, domnevajo pa", da je to orožje, ki sta ju Fioravanti in neki drugi neofa-šist, Giorgio Vale, ukradla 13. novembra lani dvema karabinjerjema. Vendar pa ostaja še nekaj temnih točk: koliko fašistov je sodelovalo pri zločinskem podvigu? Fioravantija sta v trosobno stanovanje spremljala le dva. Najemnino baje plačuje približno 40-letni moški, ki se je sosedom predstavil, kot arhitekt, dejansko pa ga že dva meseca nihče ni videl. Fioravantijevi pajdaši so pred odhodom temeljito «pospravili» stanovanje in izginili brez sledu. Danes bo v baziliki sv. Justine svečani pogreb dveh nesrečnih žrtev črnega terorja. Vlado bo predstavljal notranji minister Lagorjo, karabinjerje pa vrhovni poveljnik general Capuzzo. Utemeljitev podelitve Prešernove nagrade režiserju Jožetu Babiču Upravni odbor Prešernovega sklada je na svoji seji 15. januarja 1981 sklenil, da podeli Prešernovo nagrado režiserju Jožetu Babiču za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije. Utemeljitev Jože Babič je že več kot štiri desetletja ustvarjalno ploden v slovenskem gledališču. Pred vojno je najprej deloval v delavskih društvih Svoboda in Vzajemnost, nato pa prevzel vodstvo Mestnega gledališča v Ptuju. Med vojno je bil v ujetništvu in v odporniškem gibanju, nato pa se je začel poklicno uveljavljati kot režiser in igralec v Mariboru. Leta 1948 je odšel v Trst, kjer je kot dolgoletni režiser in umetniški vodja vzdignil Tržaško gledališče na raven naših najvitalnejših teatrov. Jože Babič je nekaj časa vodil tudi Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, ki se je po njegovi zaslugi profesionaliziralo in razvilo v živ gledališki organizem. V znamenju Babičeve zrele ustvarjalnosti so se zvrstila številna dela svetovne klasike in domačih avtorjev. V Trstu je režiral nad 150 predstav, njegov dosedanji opus pa šteje okoli 200 režij. O še zmeraj živem u-stvarjalnem duhu pričajo tudi nenavadne Babičeve režije Veronike Deseniške, Matere Korajže, Krize ter Don Juana in Fausta. Ob imenu Jožeta Babiča ni mogoče mimo nje- gove filmske ustvarjalnosti. Doslej je režiral šest celovečernih filmov, med njimi Tri četrtine sonca, Veselica, Spopad na paralelah, Po isti poti se ne vračaj. Nič manj aktiven ni kot televizijski režiser z vrsto u-prizoritev zlasti del slovenskih avtorjev. Ne nazadnje je treba omeniti tudi Babičevo oblikovanje množičnih proslav ob zgodovinskih jubilejih. Sled štiridesetih let nemirno snujočega, vseskozi napredno usmerjenega dela Jožeta Babiča ostaja v povojnem slovenskem gledališkem, filmskem in televizijskem ustvarjanju izrazita in neizbrisna. Utemeljitev nagrade iz Prešernovega sklada pesniku Marku Kravosu Upravni odbor Prešernovega sklada je na tvoji seji 15. januarja 1981 sklenil, da podeli nagrado Prešernovega sklada pesniku Marku Kravosu za pesniško zbirko Tretje oko. Utemeljitev Tržaški pesnik Marko Kravos je v zbirki Tretje oko predstavil svoj navzven odprti pesniški svet z navidez poenostavljenimi in igrivimi izrazili. Metaforično neobremenjeni besedi vrača njeno neposrednost, čeprav izražajo Kravosove pesmi življenjski skepso, jo hkrati sproti razrešujejo z ironijo in duhovitim humorjem in s tem vnašajo v sodobno slovensko poezijo novost in svežino. fllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIIIIlUIIIIUIIIHlIlttlllmillllllllllllllllllHlliHtlHimiHmiHIUHimiMHnniMUlHHHIIItllllimiHinilHUUuinUIMMIUUUIMMt PRIPRAVE NA KONFERENCO NEUVRŠČENIH V DELHIJU Nujnost odločnosti in doslednosti pri osnovnih načelih neuvrščenosti V središču razprav kampučijsko in afganistansko vprašanje Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEW DELHI — V vzdušju, za katerega je značilna želja velike večine udeležencev, da bi v strpani debati našli neuvrščenosti kar najustreznejše sklepe, sta včeraj zasedala tako politični kot gospodarski odbor konference neuvrščenih. Popoldan so se sestali tia plenarni seji tudi visoki funkcionarji in sklenili debato poročilu koordinacijskega biroja o kampučijskem vprašanju. Tako d političnem kot v gospodarskem odboru je več desetin govornikov ocenjevalo dopolnjeni indijski osnutek sklepnega dokumenta ministrske konference. Poučeni krogi vedo povedati, da je Indija bila deležna vrste pohval. Osnutek je dobra osnova za dokument konference, je bilo rečeno v obeh odborih, ustrezno izraža načela, stališča in zaskrbljenost. V njem je dovolj nazorno poudarjena potreba, da gibanje neuvrščenih najde kar se da celovite, poglobljene odgovore na globalne izzive sodobnega sveta, tudi pota do nadaljnje utrditve enotnosti neuvrščenih so v osnutku izrisana zadovoljivo, v duhu zvestobe temeljnim načelom gibanja. Takšna je torej prevladujoča sodba. Med pripombami, ki jih je bilo slišati zlasti v političnem odboru, velja navesti želji, da bi pri re-digiranju osnutka še izraziteje poudarili nevarnosti interferenc, vmešavanja v notranje zadeve drugi\ dežel ter zahtevo po umiku tujih čet z - okupiranih ozemelj. • ■ ’ v V razpravo je posegel tudi jugoslovanski predstavnik Miljan Ko-matina, ki je ob ugodni presoji osnutka sklepne listine opozoril zlasti na nujno potrebo, da v dokumentu nedvoumno zapišejo, P n izvršenih dejstev, opravljenih s politiko sile, neuvrščeni v nobenem primeru — pa naj bodo izgovori zanje takšni aU drugačni, naj jih stori ta ali oni — nočejo in ne morejo odobriti. Jugoslovanska delegacija je predložila dokument o mirnem reševanju sporov med neuvrščenimi državami. V njem je izražena potreba, da neuvrščene države poravnajo medsebojne spore brez zatekanja h grožnjam in uporabi sile; poudarjeno je, da je zadnje čase prišlo do vrste sporov in spopadov med neuvrščenimi državami, od katerih so nekateri hudi. To slabo vpliva na solidarnost in akcijsko sposobnost vsega gibanja, povečuje nevarnost neposrednega ali posrednega vmešavanja od zunaj in ogroža neodvisnost in neuvrščeni značaj p spore zapletenih dežel Zato bi morale neuvrščene dežele poravnavati vse spore in konflikte izključno po mirni poti, s pogajanjem, posredovanjem, v skladu z zakonitimi pravicami narodov in načeli neuvrščenosti. V tej zvezi je poudarjen tudi pomen u-stanovitve odbora dobre volje neuvrščenih za Irak in Iran. Včeraj je bilo mogoče izvedeti podrobnosti o singapurskem aman-danu v zvezi s kampučijskim vprašanjem. V njem je rečeno, da «vietnamska invazija* in nadaljevanje okupacije Kampučije pomenita «hudo kršenje temeljnih načel nemn-ščenosti in ustanovne listine ‘OZN*. Singapur zahteva od Vietna- ma, naj umakne svoje čete iz Kampučije. Obenem se zavzema za skupni napor držav jugovzhodne A-zije za dosego politične rešitve, $ katero bi zagotovili «neodvisno, nevtralno, neuvrščeno Kampučijo, v kateri ne bi. bilo tujih čet in ki ne bi ogrožala nikogar v svoji soseščini. Malezijski predstavnik pa je v včerajšnji debati načel vprašanje tako imenovanega praznega stola za Kampučijo, sklepa havanskega vrha da ostane mesto kampučijskega predstavnika do nadaljnjega nezasedeno. Ker demokratične Kampučije niso izključili iz gibanja, ima pravico do tega mesta, trdi Malezija, ki ne priznava sklepa iz Havane, meneč, da tak sklep pomeni nagrado za agresorja in uzakonitev vmešavanja v kampučijske notranje zadeve. Malezija, kot Singapur in Indonezija članica ASEAN, je poleg tega včeraj zahtevala, naj Indija izda vizum delegaciji demokratične Kampučije. Tu pričakujejo danes generalnega sekretarja OZN, ki st bo udeležil otvoritvene seje konference in, kot kaže, tudi slavnostne seje ob 20-letnici prve konference neuvrščenih, širijo se govorice, da prihaja Waldheim s pooblastili, da imenuje svojega posebnega pooblaščenca za afganistansko vprašanje, kakor tudi da skliče ali skuša sklicati mednarodno konferenco o Kampučiji. V zvezi z obema problemoma, ki sodita med osrednje krize, o katerih teče tu razprava, že zdaj poteka vrsta dvostranskih in večstranskih posvetov, katerih nadrobnosti vsaj za zdaj sodijo v okvire. diplomatske diskretnosti. JOŽE ŠIRCELJ 7 VČERAJŠNJE SINDIKALNE SKUPŠČINE Delavci miljske ladjedelnice odločno proti stečaju družbe Poziv k sestavi skupnega protipredloga za Fincantieri in osrednjo vlado V torek nova protestna manifestacija v Trstu - Solidarnostna resolucija rajonskega sveta za Sv. Vid ■ Staro mesto SESTANEK DELEGACIJE SKGZ IN KZ S PREDSTAVNIKOM UIL Z včerajšnje skupščine delavcev miljske ladjedelnice Alto Adriatico NAČELNO STALIŠČE SINDIKATOV 0 PRA VICI RABE SLOVENŠČINE Fabricci se je zavzel za revizijo načrtov PEEP in za pravično odškodnino razlaščencem na Kolonkovcu Včeraj je delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Kmečke zveze obiskala pokrajinsko tajništvo sindikalne organizacije UIL. V daljšem razgovoru so obravnavali razlaščanje slovenskih kmetov na Kolonkovcu, preučitev načrtov PEEP in diskriminacijski odnos do Slovencev na zborovanju na Trgu Unita, na katerem ni bilo slovenskega govornika. Tajnik sindikalne organizacije Fabricci je obvestil predstavnike omenjenih slovenskih organizacij, da so o Kolonkovcu in o razlaščanju govorili tudi s sindikalnimi predstavniki SR Slovenije, Kopra in Nove Gorice, ko so obravnavali celoten spekter odnosov obeh sindikatov. Sindikalna organizacija UIL se je že zavzela za ohranitev kmetijskega obrata in za ovrednotenje krajevnega kmetijstva kot važne gospodarske panoge, ki prispeva v splošno korist. Zato so sprejeli odločno in načelno stališče na sestanku na trgovinski zbornici. V tem konkretnem primeru se je Fabricci zavzel za revizijo načrtov PEEP in istočasno podrl zahteve prizadetih, da za razlaščeno zemljo prejmejo pravično odškodnino. Zagotovil je tudi takojšnjo intervencijo sindikalne organizacije pri vladnemu generalnemu komisarju, na deželi in pri tržaški občinski upravi. Glede pravic slovenskega prebivalstva je Fabricci podčrtal načelo zaščite demokratičnih pravic za vse in ugotovil, da je sindikalna organizacija UIL načeloma proti kakršni koli diskriminaciji, saj zastopa italijanske in slovenske v UIL včlanjene delavce. Dejal je, da bodo podrobno preučili razne zakonske osnutke o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da je tudi glede javnih govorov in nastopov sindikat sprejel načelno stališče, ki prihaja tudi do izraza na prvomajskih proslavah, ki so enotne in na katerih enakopravno govori tudi slovenski govornik. Strindbergov «Pelikan» v gledališču Rossetti cPelikam- Augusto. Strindberga ic zaživel sinoči na odru gledališča Rossetti v vsem svojem blišču. Pre miera drame švedskega dramatika je doživela, velik uspeh in bila de ležna burnega odobravanja občinstva. Intenzivno sporočilo, prepleteno z dramo nekega družinskega življenja, sovraštvo in pieteta so ele menti, ki so jih znali ‘'pralci v svojih kreacijah podoživljati in posredovati. Igrala pa so sama zveneča in uveljavljena imena italijanskega gledališča: Lea Padovani, Gabriele Lavia (ki je tudi režiser), Paola Pitagora, Carlo Simoni in Vanna Castellani. Delavci miljskega obrata «Cantie-ri Alto Adriatico* so se včeraj dopoldne sestali na sindikalni skupščini, da bi skupaj s predstavniki sindikata kovinarske stroke, — skupščine so se udeležili Capozza, Tersar in Gasivoda — pregledali položaj, kakršen izhaja iz stališč Fincantierija glede pristopa k novi družbi, ki bo prevzela ladjedelnico. Kakor smo že napisali v včerajšnji številki, je predsednik Fincantierija Basilico potrdil podpredsedniku deželnega odbora De Carliju, da namerava družba pristopiti z deležem 51 odst. glavnice, za kar pa zahteva izglasovanje posebnega zakona, da pa ne misli prevzeti nase bremena, ki ga predstavljajo dolgovi sedanje družbe «Cantieri Alto Adriatico* ter da zato zahteva stečaj družbe. Delavci na skupščini so izrazili pozitivno mnenje o tem, da .je politični pritisk prisilil družbo Fincantieri, da se je končno odločila za pristop, in sicer z večinskim deležem. Odločno pa so se izrekli proti stečaju družbe, ki bi imel kot nujno posledico daljšo prekinitev proizvodnje v obratu ter navedli, da so proti stečaju tudi sedanji sodni upravitelji ladjedelnice, tržaška zveza industrijcev in sama deželna vlada. Razčiščenje — so še poudari li — ki ga zahteva družba Fincantieri, se lahko doseže tudi mimo konkurza, in sicer s konkordatom, za katerega obstajajo vsi potrebni pogoji. Svojim sindikalnim predstavnikom so delavci poverili nalogo, naj organizirajo posebno srečanje vseh zainteresiranih de javnikov — zveze induslriicev. de želnega odbora, sindikalistov, čla nov tovarniškega sveta ladjedelnice in sodnih, upraviteljev obrata — da bi na njem sestavili »alternativni* načrt za rešitev ladjedelnice, ki naj bi ga nato, in sicer v čimkrajšem času, predložili družbi Fincantieri in osrednji vladi. Načrt naj bi med drugim obsegal tudi obveznost o pravočasni zagotovitvi novih naročil. saj bo lad;edelnica po skoral-šnii izročitvi obeh ladii v gradnji ostala praktično brez dela. Na koncu so delavci sklenili prirediti novo množično manifestacijo po- tržaških ulicah v obrambo ogrožene ladjedelnice. Manifestacija bo prihodnji torek. 10. februarja. Z vprašanjem miljske ladjedelnice se je na svoji zadnji seji ukvarjal tudi rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesto, ki je po daljši razpravi soglasno sprejel resolucijo v o-brambo obrata. V resoluciji rajonski svet poziva vse mestne, pokrajinske in deželne organizacije, naj se odločno zavzemajo za rešitev miljske ladjedelnice, ki je hkrati zadnja ladjedelnica na Tržaškem in pomemben gospodarski objekt v krajevnem in širšem merilu Resolucija na koncu izraža pričakovanje, da bo Fincantieri brez vsakega nadaljnjega obotavl.iania pristopila h glavnici nove družbe in za* gotavlja, da bo rajonski svet sodeloval pri vseh akcijah, ki se bodo še organizirale v obrambo ladjedelnice. •iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiffniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiM Minister Compajjiia o klasifikaciji tržaškega pristanišča Generalni ravnatelj tržaške luke ing. Colautti in demokrščanski poslanec Tombesi sta se včeraj v Rt mu sestala z ministrom za trgovinsko mornarico Compagno, s katerim sta obravnavala vrsto vpra sanj v zvezi s poslovanjem tržaškega pristanišča. Minister Compagna je ing. Colautti ju in posl. Tombesi ju zagotovil, da bo ministrstvo upoštevalo izjemen položaj tržaške luke v trenutku, ko bo uvedena nova klasifikacija italijanskih pristanišč. Trstu bo v spisku pristanišč zagotovljeno posebno mesto, saj gre za luko, ki za razliko od vseh drugih luk v Italiji deluje pretežno za tujino Zaradi tega mu je treba priznati posebne finančne in operativne olajšave. Minister je nadalje dejal, da se bo zavzel za to. da bodo s tržaško luko ponovno vzpostavljene redne pomorske zveze z Malto, da bo priliv pristaniških taks preusmerjen v blagajne pristaniške ustanove in da bo vlada zagotovila sred stva za izgradnjo razplinievalne po staje v okviru tržaške luke. • Uprava občine Dolina sporoča, da v ponedeljek, 9. t.m., od 9. do 13, ure ne bo električnega toka v Mačkoljah, Križpoti in Prebenegu zaradi popravil na električnem o- Minister Romita za sinhrotron v tržaški pokrajini Vedno več je ugodnih mnenj ; dokončno izbiro, da bi sinhrotron postavili v deželi Furlaniji - Julijski krajini, oziroma v tržaški pokrajini. O tem se je pozitivno izrekel tudi minister za koordinacijo znanstvene in tehnološke raziskave Romita, katerega je pred kratkim predsednik deželnega odbora Comelli prosil za mnenje. V odgovoru Romita pravi, da »se je že večkrat javno zavzel za to zamisel in da jo misli še naprej podpreti;* Deželna uprava 'je že konec lanskega leta sklenila da se bo zavzela za postavitev sinhrotrona v tržaški pokrajini pri vseh državnih u-stanovah, med katerimi sta najbolj pristojna omenieno ministrstvo in Vsedržavni svet za raziskave (C NR). Takrat .je dežela tudi podrobno preverila morebitne posledice, ki bi jih naprava povzročila na raznih tehnoloških področiih, strukturo tal in pa povezavo z raziskovalnim področjem, ki nastaja v teh mesecih. Danes pri Sv. Ani slavnost Danes, oh 11. uri bo na bivšem vojaškem pokopališču pri Sv. Ani v Ul. della Pace slavnost v spomin si vjstskih vojakov, ki so padli v Osvobodilni vojni za naše področje. Tej slavnosti bosta prisostvovala atašeja poslaništva SZ v naši državi, polkovnik Boris Blinov in prvi sekretar Juri Paskomov. TRŽAŠKI ZUPAN NI DEMANTIRAL SVOJIH STALISC Cecovinijeva izjava v prid smrtni kazni izzvala polemike na seji občinskega sveta Sprejet sklep o znižanju davka na urbanizacijska dela za gradbene zadruge Ali javni upravitelj lahko izrazi svoje stališče o določenem vprašanju. s katerim se sooča vsa držav na skupnost, ne da bi njegovo mnenje ali stališče smelo zanimati občinski svet? Župan Cecovini očitno smatra, da so javno izrečena stališča o zadevah, ki ne zadevajo neposredno dejavnost občine in mestnega življenja, njegova zasebna stvar. Tako je na včerajšnji seji občinskega sveta na kratko in dokaj nejevoljno pometel z obtožb, radikalnih svetovalcev, da se je javno zavzel za obnovitev smrtne obsodbe v Italiji. Cecovini je nam reč pred nedavnim dejansko govoril po televizijskem kanalu Tele-quattro o tem vprašanju ter zavzel stališče, ki je sorodno znanemu stališču misovtev, čeprav je sinoči televiziji pa pojasnil, da v bistvu po televi: hf"izražat svo.jegk mnenja, pač V SP0min'Šfmrt$kih VOJ tl ko V mnerrie znanega pravnika iz 18. sto * * jetja"Ces'areje Bet;caric, ki je sma- tral smrtno obsodbo upravičeno v dveh primerih: v interesu varnosti države in kot sredstvo, ki bi odvračalo druge od kriminaine dejavnosti. Prav tako na kratko je odpravil z drugim očitkom, ki je pri šel v obliki interpelacije tudi s strani komunistične svetovalske skupine. to je z očitkom, da so neka- MmilUIIIMIIMIHIIintMIIMIIIIIMMIIIIIMIIMMIUtlUIIIIMIIinilllllMIIIIIMIIItIMIMimMIIIIIMIimilllKIIIIMIIlllll S SINOČNJIM OKNICA ZBORA V RCPNU ČLANI ZADRUŽNE MLEKARNE V OBRAMBO SLOVENSKE ZEMLJE Včeraj zvečer je bil v gostilni Križman v Repnu jubilejni občni zbor ob 10. obletnici Zadružne kra-ške mlekarne. Poleg številnih čla nov so «e občnega zbora udeležili predstavniki repentabrske občine A-leksij Križman, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, predsednik in tajnik gospodarskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Darij Cupui in Suadani Kapič, predstavnik deželne ustanove za razvoj kmetijstva Percon, direktor konzorcija kmetijskih zadrug in odbornik za kmetijstvo v zgoniški občini Boris Štrekelj, direktor gradbenih del ar hitekt Marino Kekorovec, predsednik pokrajinskega združenja rejcev Mirko Križmančič, predsednik zadružnega kraškega hleva Mirko Radovič, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Bori voj Švagelj .predstavnik Hranilnice in posojilnice z Opčin Karlo Guštin, predstavnika podjetja Por-firio in direktor opazovalnice za rastlinske bolezni Millo. Po obširnem predsedniškem poro čiJu upravnega in riadzornega odbo ra, o katerem bomo še poročali, je bila soglasne sprejeta naslednja resolucija: , »Člani Zadružne kraške mlekarne, zbrani na 10. rednem občnem zboru, ugotavljajo težko stanje, v katerem se nahaja kmetijstvo v tržaški pokrajini. V vsej povojni dobi odgovorne oblasti niso pokazale dovolj za nimanja pri reševanju problemov v kmetijstvu, temveč so včasih celo zavirale njegov razvoj. Člani Zadružne mlekarne odločno obsojamo brutalno zasedbo slovenskih zemljišč na Kolonkovcu, kjer so oblasti s silo odvzele zemljo tistemu, ki mu pri pada in jo od zmeraj neguje. Zato zahtevamo, da se taka dejanja ne pojavljajo več in da se pristop do kmetijstva spremeni v pozitivno smer. Problem ureditev javnih služb pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo, kjer ni niti enega uslužbenca z znanjem slovenskega jezika, je bil že mnogokrat prikazan. Naša zadruga se od zmeraj zavzema za rešitev teh problemov, kot za globalno zaščito Slovencev Italiji ter spodbujanje in večjo podporo oblasti do zadružniških pobud, saj le z lastništvom zemlje in ekonomsko samo stojnostjo bomo lahko ohranili svojo družbeno in narodnostno identiteto. Ob koncu pozivamo vse, ki so za temi dejanji neupravičenega razlaščanja, da naj čim prej pridejo do prav.čne rešitve tega problema*. Darko Križmančič Za obnovitev delovne pogodbe Včeraj dvourna stavka tudi v tržaški luki Pristaniški delavci so včeraj po vsej Italiji stavkali zadnji dve uri vsake delovne izmene. S stavko hočejo pripraviti delodajalce do tega, da bodo nadaljevali pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Stavke so se udeležili tudi pnstaniščniki v Trstu, ki se bodo tudi v naslednjih dneh vzdržali vsakega nadurnega dela. V torek se bodo zbrali na sindikalni skupščini na Pomorski postaji. Skupščina bo predvidoma trajala dve uri, in sicer od 13. do 15. ure. na njej pa bo nastopil tudi član osrednjega vodstva sindi kata pristaniških delavcev FULP Salvatore Cuccaro. V sredo pa bo v vseh italijanskih lukah celodnevna stavka pristaniškega osebja. teri predstavniki občinske uprave podpisali misovsko peticijo za obnovitev smrtne obsodbe. De.ial ie enostavno, da je sam ni podpisal, če pa so jo drugi upravitelji podpisali, je njihova stvar. Razprava o tem vprašanju, ki postaja zadnje čase v Italiji, tudi spričo misovske pobude. si!no a-ktua>no in predmet živahne debate, je zavzela v občinskem svetu zelo oster in polemičen ton. že sama interpelacija radikalcev je bila zelo zajedljiva in ironična, po županovem odgovoru pa so se duhovi razvneli. Tako radikalca Pecol - Co-minotto in Ercolessi kot komunist Monfalcon so odločno zavrnili Ceco-vinijevo stališče, da razprava o smrtni obsodbi ne spada v občinski svet, Monfalcon pa je s svoje strani ostro obsodil - zadržanje odbornikov, ki so podpisali misovsko peticijo ter poudaril, da melonarska u-prava s tem pravzaprav dokazuje svoje doslednost. Edina podpora li- Na sinočnji seji občinskega sveta so med drugim soglasno sprejeli sklep, da znižajo gradbenim zadrugam sklep za ljudska in cenena stanovanja davek za urbanizacijska dela. Sklep zadeva zlasti vprašanje Kolonkovca, ker se s tem razbremeni zadruge določenih stroškov. S tem se seveda odpira tudi večja možnost za pre-stitev težav pri izplačevanju odškodnine prizadetim kolon kovškim vrtnarjem in vinogradnikom. O tem sklepu sta spregovorila krščanski demokrat De Luca, ki je sklep podprl in komunist Poli, ki je med drugim tudi opozoril na obveznosti občinske uprave glede revizije načrtov za ljudska' in cenena stanovanja. starski upravi je sinoči prišla s klopi desnice, kar še enkrat potrjuje, v katero smer težijo današnji tržaški upravitelji. Celo dosedanji zavezniki radikalci so ,iim sinoči odločno obrnili hrbet Pecol Cominot-to jj v svojem posegu celo napovedal, da njegova skupina ne bo več podpirala uprave, če bodo šla njena stališča okrog človekovih svoboščin še naprej v tej smeri. In pri tem je omenil tudi nezaslišano izjavo Gambassiniia na sestanku načelnikov svetovalskih skuoin. ko je dejal, da se na Trgu Unita ne bo govorilo po »slovensko*, dokler bo na upravi njegova lista. Po barbarskem umoru dveh karabinjerjev v Padovi, sta predsednik deželnega sveta Colli in predsednik deželnega odbora Comelli poslala videmskemu načelniku karabinjerjev Azzaroneju sožalno br- zojavko. Predsednik Colli opozarja na fašistični pečat umora in spominja, da je eden cd karabinjerjev bil doma iz Latisane. Deželni svetovalec Štoka pri vladnem komisarju Vladni komisar dr. Marrosu je včeraj dopoldne sprejel deželnega svetovalca dr. Draga Štoko. Deželni svetovalec Slovenske skupnosti je vladnemu komisarju obrazložil stališče SSk do vprašanja razlašče-vanja na Kolonkovcu ter prepovedi slovenščine na trgu Unita, ob nedavni enotni manifestacije v obrambo miljske ladjedelnice. Podrobneje je dr. Štoka seznanil komisarja z o-gorčenjem slovenskega prebivalstva nad razlaščanjem na Kolonkovcu in druged in nasprotovanje vsega slovenskega prebivalstva zakonu štev. 865, ki predvideva tak način razlaščanja, ki je’v veliko škodo kmečkemu prebivalstvu,- v’ primeru na Kolonkovcu slovenskemu prebivalstvu. Pogovor med vladnim komisarjem in deželnim svetovalcem SSk je potekal v prisrčnem in konstruktivnem vzdušju. ________________________ tllltltlllllMMIIMIIMIItllllllllllMIHItlllllHIIIIinillllinMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItMlllllIllltllllllliiMiiiiiiiiiiituiiin SINOČI V KULTURNEM DOMU cALBERT SIRK» Važno obvestilo za trgovce in obrtnike Te dni pošilja INPS vsem vpisanim v sezname trgovske in obrtniške bolniške blagajne poseben ru-meno-rdeč obrazec, s katerim sprašuje zainteresirane za dohodek, prijavljen za leto 1979, ker bo zavod na osnovi teh podatkov ponovno obračunal že vplačane (večinoma več kot se .je dolgovalo) zneske m poravnal razlike. Ker je treba na poziv odgovoriti v roku 15 dni vabimo vse. da obrazec nemudoma prinesejo ali na SDGZ ali na Pa tronat INAC. f Čestitke Danes praznuje naš RUDI rojstni dan. Obilo zdravih in srečnih let v krogu svojih dragih mu iz srca voščijo oče, mama, brat Valter in sestra Marija z družino. Danes praznuje KSENIJA ŽERJAL svoj god. Da bi bila zdrava, vesela in pridna v šoli ji iz srca voščijo mama, očka, sestra, babici in ded. Danes praznuje 20. rojstni dan FULVIO DOVGAN. Vse najboljše mn želijo družina in vsi, ki ga imajo radi. Prihodnji teden bo prva deželna komisija začela razpravljati o sedmih osnutkih zakona, ki predvideva ustanovitev urada za državljanovega branilca. Poleg odborovega o-snutka bo komisija namreč proučila še predloge KPI, PSI, MF, KD, PLI in Liste za Trst. Kot znano, je namen te nove inštitucije, ki je nastala na pobudo deželne uprave, ščitit' državljanske pravice, obenem pa pospešiti delovanje javnih uprav z aktivnim sodelovanjem državljanov. Preiskava o oderuštvu Tržaški pretor Reinotti vodi že več kot mesec dni preiskavo v zve zi s primeri oderuštva, ki so se pojavili v našem mestu. Glavni osum lienec je 62-letni gradbenik Gino Cociancieh, ki pa je doslej zanikal vsako obtožbo. Preiskovalci meni jo. da je v to zadevo vpletenih več tržaških trgovcev z oblačili in so v to smer tudi razširili nreiskavo. Nekatere trgovce so dojje.i že zaslišali; pretor ie pozval kot, pričo tudi tržaškega trgovca Vittoria Man-zija. ki pa, je po neuradnih vesteh pred kratkim zbežal v Mehiko, nje gove trgovine pa so po sodniškem ukazu zaprli. TABOR SLOVENSKO KULTUR DRUŠTVO OPČINE Jutri 8. februarja, bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 17. uri, ob dnevu slovenske kulture, koncert KOROŠKEGA AKADEMSKEGA OKTETA Uvodna beseda Olga Lupine Vabljeni KD PRIMORSKO vabi na .. PREŠERNOVO PROSLAVO »■ f ' Ju/'"*! ki bo danes, 7. februarja, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Program: recitacije in koncert moškega pevskega zbora F. Venturini - Domjo V Križu otvoritev razstave Bambičevib povojnih lepakov Prikupen nastop kvarteta kljunastih flavt Glasbene matice Odkar so v Križu odprli prenovljeni kulturni dom *Albert. Sirk*, je v njem vedno živahno. Komaj so zaključili razstavo dokumentarnih fotografij Maria Magame in še preden se bodo s svojimi deli predstavili najprej kriški amaterji nato pa za praznik žena 8. marca Bogomila Doljakova s svojimi skulpturami ter družina Doljakovih s svojimi slovitimi kraškimi skrinjami. so sinoči odprli razstavo umetniških plakatov Milka Bambiča. Gosta je predstavila v imenu kulturnega društva tVesna» Natašd Ušaj in poudarila predvsem njegovo polivalentnost, saj Bambič ni samo slikar, ilustrator in eden redkih oziroma prvih povojnih oblikovalcev političnih in reklamnih lepakov. marveč je tudi izumitelj s celo vrsto patentov in predvsem priznani umetnostni kritik našega dnevnika. Po predstavitvenih besedah sc je številnemu občinstvu predstavil kvartet kljunastih flavt Glasbene matice iz šole profesorjev Dine Sla me in Miloša Pahorja. Irena Pa- UIIIIMIIIIMIfllllinMMIIMIIIIMIinilllMIIIIIIIIIMMIIIIIimillllllllllllllllinilllllllMIIHIIIIIIIMIimillllMIIIIIIIIIIIIlllHlllllinillMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIimilllllllllMIIIIIIIIB Za bratstvo in sožitje v Istri Pomemben prispevek kulture k preraščanju starih predsodkov - Vsi istrski književniki v knjižni zbirki Pet založniških hiš iz Istre in z Reke (Čakavski sabor, Islarska naklada, Otokar Keršovani, Liburni-ja in EDIT) je sklenilo dogovor, da izdajo zbirko stotih knjig, v kateri bodo zastopani vsi istrski književniki, ki so se v teku stoletij izražali v latinskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Skratka, kompleten prikaz literature (v hrvaškem prevodu), ki jz nastajala na istrskih tleh, oziroma je izhajala iz te zemlje, zemlje, kjer so se rodili posamezni avtorji. Tržaška pokrajinska uprava je ob tej priložnosti ob sodelovanju z deželno postajo RAl priredila srečanje, da bi to pomembno pobudo predstavila tudi tržaški javnosti in tako pripomogla k preraščanju tistih predsodkov o sožitju in prijateljstvu, ki so mnogokrat tudi umet- no nastrojeni. Že dokaz, da v zbirki L knjig, ki jih izdajajo hrvaške založniške hiše; priča, da so v tej republiki prerasli pregrade sovraštva in nerazumevanja v Istri živečih narodov (predvsem italijanskega in hrvaškega). Škoda le, da v tej zbirki niso zastopani tisti avtorji, ki so živeli, ustvarjali in izhajali iz slovenskega primorja. Srečanje je potekalo v avditoriju A tržaške radijske postaje in so se ga udeležili predstavniki krajevnih političnih sil, kulturniki, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj in pa seveda hrvaški in tržaški intelektualci, ki so v razpravi, ki jo je vodil ravnatelj deželnega sedeža R Al Gnido Botteri, povedali nekaj svojih misli ob tej pobudi. Prirotne je pozdravil tudi predsednik pokrajin: Carbone. Tako so glavni ured- nik zbirke Zvone Cm ja, podtajnik za kulturo pri hrvaškem saborju Damir Grubiša, direktor zgodovinskega instituta iz Rovinja Giovanni Radossi, glasbenik Slavko Zlatic, docenta na tržaški univerzi Bruno Maier in Arduino Agnelli ter pisatelj Fulvio Tomizza poudarili velik pomen te knjižne zbirke, ki je nadvse pomemben doprinos k preraščanju vseh narodnostnih predsodkov in konfliktov v Istri. V okviru srečanja so predvajali tudi krajši filmski posnetek, ki so ga realizirali na deželnem televizijskem sedežu za tretjo italijansko TV mrežo in ki govori o «Is tri: srečanjih in spominih*. Oddajo je pripravil beneški sociolog Ulderico Bernardi, režirala je Marina Silvestri, na TV ekranih pa jo bomo lahko gledali 10. t.m., ob 19.30. hor\ Kristina Hmeljak, Erika Slama- in Nives Košuta so zaigrale vet renesančnih plesov furlanskega sklu datelja Giorgia Mamerija in s svojim izvajanjem ustvarile prijetno vzdušje. SVoje lepake, ki sc pretežno odraz množičnih manifestacij naše povojne, pomladi ter političnih bojev za delavske in narodnostne pravice, je predstavil avtor sam. Gre nesporno ne le za zanimivo dokumentacijo časa, marveč tudi za umetniško pričevanje v funkciji populariziranje naprednih idej. Zanimiva je .tudi tehnika, s katero je moj-stef reševal takrat skromne pogoje za tovrstno dejavnost. Prisotni so si z zanimanjem ogledovali eksponate, starejši z oživljanjem spominov, mlajši s spozna vonjem nedavne zgodovine. Nalezljive bolezni Pokrajinski zdravnik je med 26.1. in 1.2 zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni škrlatinka 15 (od katerih 1 izven občine), ošpice 4, norice 25, vnetji,- priušesne sli-novke 19, srbečica 2, vnetje lasišča 1, salmoneloza 3. Prevračali so avtomobile Izvidnica agentov letečega oddelka je ponoči, nekaj po 1. uri v Ul." Capitolina opazila avtomobil znamke prinz. ki je bil prevrnjen na bočno stran. Agenti so avto obrnili in nadaljevali vožnjo v upa-1 nju, da bi zasačili storilce. V bli-1 žini Ul. Capitolina so takoj opazili drugi prevrnjeni avto; v eni uri so v okolici Sv. Justa, Sv. Jakoba in Naselja Sv. Sergija dobili kar štiri avtomobile, ki so jih prevrnili neznanci. Društvo Slovencev miljske občine občinski vrtec in celodnevna šola vabijo danes, 7. februarja, ob 17. uri v kinodvorani Roma na PREŠERNOVO PROSLAVO Nastopili bodo otroci vrtca, učenci celodnevne šole, otroški zbor iz Prebenega, recitator in domači pevski zbor Jadran. Jutri, 8. februarja, bo zavarovalnica goveje živine v Bazovici imela v prostorih Bazoviškega doma 83. REDNI OBČNI ZBOR ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. ODBOR Razna obvestila Sindikat slovgpskč *9>e oporja, da 11. februarja zapade rok za.-prijavo na natečaj, ki ga razpisuje Deželni pedagoški inštitut (Irrsae) za deželo F-JK. Podrobne informa cije na sedežu sindikata. Osnovna šola »M. Gregorič* pri Sv. Ani v Trstu sporoča, da bo Prešernova proslava na šoli v ponedeljek, 9. februarja, ob 11. uri. Vljudno vabljeni. ŠD Vesna priredi v soboto, 21. februarja, v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 5. ure «Pustni ples* za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete na sedežu društva od torka do sobote med 18. in 19.30 in ob nedeljah med 11. in 12. uro. Razstave V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja olja in risbe akademski slikar Lucijan Bratuš iz Vipave. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih v uradnih urah in zvečer. V prosvetnem domu Albert Sirk v Križu razstavlja svoje umetniške lepake Milko Bambič. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 22. tire, ob nedeljah tudi od 10. do 12. ure do vključno 15. februarja. V Kulturnem domu v Trstu — Ul. Petronio 4 si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Silvestra Komela. Razstava bo odprta do 21. t.m., v ponedeljkih in sredah od 17. do 20. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah pa od 16. do 19. ure. Prispevki Namesto cvetja na grob Silvestra Ražma daruje Justina Racman (Gročana 28) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Stanka Pertota daruje družina Rauber-Gruden 10.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Stanka Pertota daruje družina Habe 5000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota daruje Livio Valenčič 20.000 lir za odbojkarsko sekcijo ŠZ Bor. V spomin na Stanka Pertota darujta Vlado in Van a Turina 10.C00 za TPK Sirena in 10.CC0 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota darujeta SUran in Irma Udovič 30.C00 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Stanka Pertota daruje Savina Remec 10 tisoč lir za ŠŽ Bor. V spomin na Stanka Pertota darujeta Ladi in Bojana 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na dragega prijatelja S*an!:a Pertota daru:e družina Ko-drič-šiškovič 50.000 lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina prijatelja Stanka Pertota darujeta Tatjana in Jože Korgn 15.000 lir za ŠZ Bor ih 15.000 lir za TPK Sirena. V spomin na prijatelja Stanka Pertota darujeta Elda in Vojmr Demšar 15.000 za ŠZ Bor in 15.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota darujeta Zlata in Mirko Ferfolja 10 tisoč za ŠZ Bor in 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Stanka Pertota daruje Mirko Frandolič 10.000 za ŠZ Bor in 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Pavla Sedmaka daruje Leander (Nani) Hrovatin z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Stanka Pertota daruje Stanislav Bole 25.000 lir za1 TPK Sirena. Ob smrti očeta in moža Ninota Pertota izreka športno društvo Kon-tovel svoji odbojkarici Liviji in ženi iskreno sožalje. VZPI - ANPI iz Križa izraža globoko sožalje družini ob smrti tovariša Ninota Pertota. Pina in Adolf Pertot izražata svoje globoko sožalje družini ob hudi izgubi Ninija Pertota. Ob izgubi dragega Ninota Pertota izreka športno društvo Vesna ženi in hčerki iskreno sožalje. Učenci tretjih razredov srednje šole «F. Levstik* izrekajo globoko sožalje sošolki Liviji Pertot in druži-pi ,ofy smrti dragega očeta. Rariiktelj ter učno in neučno osebje srednje šole F. Levstik s Proseka izražajo iskreno sožalje učenki Liviji Pertot ob izgubi dragega očeta. Sekcija KPI Marij Matjašič Bar-kovlje izreka globoko sožalje družini ob smrti tov. Ivana Pertota (Ninota). Sekcija KPI občine Dolina izreka svojcem občuteno sožalje ob smrti Ivana Kocjana. Dekliški pevski zbor Igo Gruden izreka iskreno sožalje pevki Marici in sorodnikom ob izgubi dragega očeta Ninija Sardoča. Sekcija KPI Devin - Nabrežina iz-raža sožalje svojcem ob smrti tovariša Ninija Sardoča. Spor-čamo, da bo pogreb Stanka Pertota danes ob 12.15 iz s^dežr PD Bar-kovlje, Ul. Cerreto 12, na pokopališče pri Sv. Ani, kamor bo žalni sprevod prispsl ob 13.15. ; svojci Trst, 7. februarja 1981 , Dne 6. februarja nas je zapustil naš dragi IVAN MARC (Čukov) Pogreb bo danes, 7. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v bazoviško cerkev, Žalostno vest sporočajo: žena Svetka, nečak Tonček in sorodne družine Pečar, Grgič in Pertot Bazovica, 7. februarja 1981 Neroden padec ali prometna nesreča? Sinoči so na oddelku za oživljanje pri glavni bolnici sprejeli 53-letno gospodinjo Alao Cimatti Furlan. Njeno zdravstveno stanje je bilo zelo hudo in sprejeli so jo s pridržano prognozo; malo prej so jo mimoidoči našli ležečo v nezavesti ob cestnem robu v Ul. Schiapparel-li v višini nebotičnika ki ga pravkar gradijo. Zaradi zloma noge. kolka in hudih poškodb sumijo, da je žensko. nekdo povozil in potem zbežal. V teku je preiskava. Zapustil nas je IVAN PERTOT Pogreb bo danes, 7. februarja, ob 13.30 iz kontovelske cerkve. Žalostno vest sporočajo: žena, hči, svak, svakinja, nečaki in drugo sorodstvo Kontovel, 7. februarja 1981 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV VABI NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo jutri, 8, februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu. PROGRAM: Dane Zajc: «OGENJ V USTIH» izvajata Iva Zupančič in Rudi Kosmač, člana Drame SNG iz Ljubljane NEW SWING QUARTET Slavnostni govor: Alenka Rebula - Tuta Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 29/H, danes od 8.30 do 12.30 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. PD SLOVENEC Boršt - Zabrežec VABI NA PONOVITEV VESELOIGRE V NAREČJU DVE DRUŽINI ki bo jutri, 8. februarja, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Sodelujeta otroški in mešani pevski zbor. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predvajanje filmov o sirjenju na eni izmed trentarskih planin, o «tenklanju» na Krasu, o domačih obrteh na Krasu in še drugem. Filme predvaja etnolog novogoriškega muzeja Naško KRIŽNAR, v sredo, 11. februarja 1981, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo z Albeejevim delom «Kdo se boji Virginije Woolf'?» gostovalo danes, 7. t.m., ob 19.30 v Desklah, VERDI V sredo, 11. t.m., ob 20. uri bo na sporedu predstava opere Ottorina Respighija «Potopljeni zvon* (La campana sommersa) — red B in C. Dirigent Gianfranco Mašini, režija Giulio Chazalettes. Pri blagajni gledališča je na prodaj še nekaj raz POložljivih vstopnic. « * * Prihodnji torek ob 20. uri za red A uprizoritev Puccinijeve opere «Manon Lescaut*. Med nastopajoči •ni v glavnih vlogah Mara Zampie r* in Ermanno Mauro Predstavitev opere bo v Krožku za kulturo in umetnost v ponedeljek ob 18.30. Govoril bo prof. Bru bo Bidussi. Vstop prost. ROSSETT1 Danes ob 20.30 (red L sobota) Uprizoritev Strindbergovega «Peli-kana* v izvedbi 'članov Stalnega gledališča F-JK. Režija.,Gabriele Uavia. Rezervacija pri osrednji blagajni. V abonmaju — odrezek 5. AVDITORIJ V okviru nedeljskih glasbenih sre vanj bo jutri, 8, 2., ob 11. uri nastop komornega orkestra gledališča Verdi Na sporedu Ra velo ve in De-hussyjeve skladbe Prodaja vstop bic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. SPOROČILO DEVINSKO - NABRFŽ1NSKE OBČINSKE UPRAVE Devinsko nabrežinska občinska uprava javlja svojim občanom, da jim zdravniki predpišejo klinične izvide, lahko izročijo zadevne re-u?Pte (skupno s knjižico SAUB) bolničarkam v občinskih ambulantah vsak delovnik z naslednjim urni Kino kom: NABREŽINA MAVHTN.IE: SEST ..JAN; DEVIN: 11.00 - 13 00 11 30 - 12 »O R 30 - 10 30 8 30 - 9 30 Občina bo poskrbela za potrebno Pitrdilo^ SAUB na receptih, ki jih uu potem spet mogoče dvigniti v Ambulantah, Odbornik za zdravstvo (dr. Pavel Fonda) Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 7. februarja _ KSENIJA bonce,- vzide ob -7.19 in zatone ob 17-20 — Dolžina dneva 10.01 — Lu-bs vzide ob 8,53 in zatone ob 20.26. Jutri, NEDELJA, 8. februarja JANEZ ^f®we včeraj: Najvišja temperatu-ff. ® stopinj, najnižja 2,2, ob 18. um 6 stopinj, zračni tlak 1020,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 63-od-stotna,- nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 6 stopinj. 1 ROJSTVA IN SMRTI 'RODILI SO SE: Jessic- Brezar, L.e Pt'tralia, Chiara Petralia. UMRLI SO: 70-letni Stanislav Per-mt, 83-letna Anna Puzzer vd. Brai-uof 84-letna Carolina Sirk, 84-letna Antonia Mally, 80-letna Caterina Te-ueschi vd. Spagnoletto, 73-letni Bia-g*i Parovel, 87 letna Teresa Ko-gm, 93-letni Renato Timeus, 64-letni LtoVanni Sardo, 82-letni Giovanni v-ancianj, 52-letna Andreina Rossi, ‘•letni Natale Rampa ti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN t_ (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš Ul. Commerciale 26. Trg XXV. aprila. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Rernini 4 NOČNA SLUŽBA LEKARN . (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4, Ul. Rernini 4. Ariston 16.30—19.00—21.00 «Fonta-mara». Režija Carlo Lizzani. M. Placido, I. Di Benedetto. Eden 17.00 «Vestito per uccidere*. M. Caine, A. Dickinson, Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.UU «11 bisbetico domato*. A Celentano, O. Muti. Barvni film Excelsior 17.00 «The Biues Bro thers*. Barvni film za vsakogar Grattacielo 16.30—22.15 «Una va canza bestiale*. I Gatti di Vicolo Miracoii. Fenice 16.00 »Poliziotto spperpiu*. T. Bill. Aurora 16.30 «11 vizietto II.». Ugo Tognazzi. Cristallo 16.00 .«Shining». J. Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venelo 16.00 «L’aereo piu pazzo del mondo». Capilol 16.30 «Prestami tua moglie*. L. Buzzanca. vk*V‘r1ir |15-3|(1- ^'tfngero . colpisce ancora*. Lumiere 16.30 «Bruce Lee Super cdmpione*. abaa&c n -cm jat Volta 16.00 «Grease». J. Travolta. Mignon 15,00 «1 magnifici sette nel-lo spazio*. Nazionale 10.30—22.15 «Josefine ta vizidsa*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Le mogli supersexy». Prepovedan mladini pod 18. letom LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 1 24: Bazovica tel 226 165; Opčine: tel 211001 Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 300-121; Sesljan: tel. 209 197; žavlje n 218 137 Milje: »el 271 124. Mali oglasi telefon t040) 7946 72 OSM1CO je odprl Karlo Pavlič v Borštu. MIZAR z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva in vajenec star od 17 do 18 let za mizarska dela dobita takojšnjo zaposlitev. Telefon 54-390. PRODAM rabljeno pohištvo - spalnico, dnevno sobo in posamezne kose. Telefon 54-390. AGRAR1A Radovan Zorn - Prosek 160, obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago vseh vrst vinskih trt, sadnega drevja, o-krasnega grmičevja, vrtnic, tulipanov ;n drugih gomoljev, čebulic in vse; kar vam rahi na vrtu, polju, vinogradu ter pri živinoreji in negi domačih živali. Obiščite nas in ugotovili boste ugodno ceno in bogato izbiro. VITAMINSKE kreme VITAMOL in hamamelis kolekcijo KELEMATA dobite tudi pri KOZMETIKI 90 — Opčine. NUJNO iščem stanovanje v najem po možnosti na Opčinah, Proseku ali Kontovelu. Telefonirati na št. 723-771 v večernih urah. PRODAM peugeot letnik 1978 tip 304 brek prevoženih 67.000 km, 4 nove gume in 4 ježevke. Razlog prodaje — nakup avtomobila na diezel gorivo. Telefon 229-190. BARVNI TELEVIZORJI, Hi Fi, avtoradio, radio, TV antene mali in veliki elektrogospodinjski stroji, servis in popravila. Aldo Colja, Kontovel 134, telefon . 225-471. 30-LETNA ženska-, po poklicu frizerka. išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul Montec-ehi -6, pod šifro «Mira». ELEKTRIČAR išče zaposlitev, po možnosti v industrijskem obratu. Ponudbe poslati na upravo PD v Gorici. PRODAM fiat 128 (famihare) letnik 1974 v dobrem stanju. Telefon 415-318. PRODAM zazidljivo zemljišč’ v središču Buj - Brolo: velikost 647 kv. m. Informacije Severinu Djur-djevič, katastrski urad Buje. 100.900 LIR plačam za prvomajski piskat iz leta 1947. Telefon 572734. PRODAM fiat 128 letnik 1980 prevoženih 11.000 km. Telefonirati od 19 do 21 ure na št. 744-021. IŠČEM vrtnarja za vzdrževanje vrta Božje polje (Gabrovec). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Vrtnar». ■ ‘BANSA-D! CflEDIT.O Dl TRI ESI E TR2AŠ Krt - x RED ITN A BANKA .. . ' S. P A TOBT> - 'LJLlcA F. FIL2I 'O - "E? t>n ‘•-■š: 6. 2. 1981 Ameriški dolar 1010.— Funt šterling 2365-— Irski funt šterling 1750.— Švicarski fraiilU/P3 519.— Francoski fftttla L , 203.— Belgijski frank 28,45 Nemška marka 47j,— Avstrijski šiling 66.— Kanadski dola' 825.— Holandski l.orin* 435.— Danska krnna 152.— Švedska krona 217.— Norveška krona 186,— Drahma 16.-- Mali dinar 27,45 Veliki dinar 27,10 MENJALNICA vseh tujih valut Informacije SIP uporabnikom TELEFONSKI RAČUNI TERJATEV Družbo SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za I. trimesečje v letu 1981 ter opozarja vse, ki računa še niso poravnali, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po ome-menern aatumu. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 — brezplačne usluge. 5IP Societa Italiana perlEsercizioTelefonico LOKATOS RAINIERI 34136 TRST UL. CARMEUTANI 16 TELEF. 040/410000 ZDRAVSTVENA dežurna služba Nočna služba od 20.00 do 8. ure $?*• ':,2 627, predpraznična od 14. do zl ure in praznična od 8. do 20. tel. 68441. ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA S TERMIČNO IZOLACIJO (švicarski patent) PREPREČUJEJO • kondenzacijo vode • madeže zaradi vlage na no tranjih stenah • pronicanje vode In vetra • ZNATNO ZMANJŠUJE disperzijo toplote zaradi po sebnih termičnih tesnil Informacije in brezplačni predračuni na kra|u samem — Telefonirajte na 040/410000 VCEMAJ V DVORANI ROMA V IADJEDELNIŠKEM MESTI/ Shod o storitvah v Tržiču * ‘ ' , * t « . . -I opozoril na odprta vprašanja Strokovnjaki so osvetlili vprašanja prometa, pristanišča in obmorskega turizma - Prisotni so bili predstavniki deželo, pokrajine, občin, konzorcijev in drugih zainteresiranih ustanov Na predlog občin Tržič, Ronke in Štarancan je deželna uprava včeraj sklicala v dvorani Roma v Tržiču konferenco o storitvah. Namen te konference, katere so se udeležili vidni predstavniki deželnega odbora, pokrajine, občin, ustanov in strokovnjaki, je uskladiti določila deželnega urbanističnega načrta (PUR) s smernicami medobčinskega urbanističnega načrta zgoraj o-menjenih treh občin. Sestanek je deželnim zastopnikom ponudil dovolj gradiva, da bodo ob spomladanskem preverjanju izvajanja deželnega urbanističnega načrta upoštevali na demokratični osnovi preučene in zbrane predloge enega dela tržiškega območja za njegov čimbolj organski napredek. Tržiško območje, kot v ostalem Goriška na splošno, preživlja globoko gospodarsko krizo, ki je posledica napačnih, preozkih izbir. V Tržiču so razvijali velike industrijske komplekse, v Gorici pa so se zanašali na tercialno dejavnost. Tako ena kot druga sta , v .zadnjem razdobju zašle v hudo krizo. Od tod spoznanje, da je uravnovešen gospodarski razvoj nekega kraja ali regije mogoče doseči samo; ob razvijanju vseh njegovih ustvarjalnih možnosti. Včerajšnje konference so se u-deležili deželni odborniki Biasutti in Rinaldi. tržiški župan Blasig, pokrajinski predsednik Cumpeta, župani tržiškega območja, iz Doberdoba in Nabrežine, zastopniki konzorcijev, pristanišča, industrijske cone, kmetijstva, turizma, delavskih sindikatov itd. Zborovanje, ki ga je vodil deželni odbornik za javna dela Biasutti, je najprej pozdravil župan Blasig. Poudaril je, da je gospodarska rast Tržiča in njegove okolice možna z ohranjanjem velikih ter razvijanjem srednjih in malih industrij, obrtništva, prometa, turizma, Potrebno Zveza slovenskih prosvetnih društev obvešča, da jutri programirane Prešernove proslave v goriškem avditoriju ne bo zaradi nepredvidenih težav. ZSKD obvešča, da bo letošnja Prešernova proslava v Gorici, vedno v avditoriju, v petek, 13. februarja, zvečer. je vzpostaviti hitre cestne povezave med pristaniščem Portorosega in zalednimi infrastrukturami (mejni prehod in avtoport v Gorici, letališče. železniško vozlišče pri Červi-njanu, tržaško pristanišče in njegova industrija, avtocestni sistemi v sosednjih državah). V priobalnem pasu ne bi zgradili takšnih bivalnih objektov kot v Gradežu in Li-gnanu, ampak naprave za navtični in sploh poletni turizem. Arhitekta Semerani in Codellia ter inž. Costa so osvetlili tri specifične sektorje, ki zadevajo storitve v varianti medobčinskega urbanističnega načrta. Semerani je opisal možnosti izkoriščanja avtoceste (kjer ne bi plačevali cestnine) kot obvoznice s prometom zatrpanega Tržiča, izgradnjo drugih cestnih odsekov v smeri osi sever -jug in vzhod - zahod. Zlasti je poudaril potrebo po premagovanju najrazličnejših zaprek (križišč, kanalov, nadvozov, vojaških služnosti, naselij) pri uporabi sedanjih cest, njihovi ražšuitvi in povezavi. Arhitekt Luisa Codellia je naglasila potrebo po širjenju prostora v pristanišču Portorosega za skladišča,. pa ckjrišča. cestne in železniške povezave (pridobiti je mogoče 170 he) ter predlagala, da se tudi območje, oddaljenega Branco-la uporabi za potrebe pristanišča. Inženir Costa je govoril o priobalnem pasu, dolgem šest in širokem tri kilometre, ki je po deželnem urbanističnem načrtu namenjen kmetijstvu, ki pa bi ga na podlagi demokratičnega predloga morali nameniti za razvoj poletnega, zlasti navtičnega turizma. Poročevalec je dejal, da je pri iskanju takšne rešitve mogoče najti srečno sintezo proizvodnih zmogljivosti in storitev ob istočasnem varstvu okolja. Za turistične potrebe (navtični turizem) usposobljeni priobalni pas bi nuino morali s široko cesto povezati na avtocesto. Pri tem ne bo mogoče ne združevati zasebnega in javnega interesa. Predstavniki konzorcijev so v razpravi vsak s svoje strani, pogo-stoma tudi v protislovjih, osvetlili obravnavana vprašanja, Na.ičešče so, to smo • opazili, izhajali iz lo-kallstičnih interesov. V najboljšem primeru so govorili o treh občinah, pri tem pa popolnoma spregledali, IIHimHMMUUUUMIimijNUHIHMIMHIHIIIHMIIIIHlHiiMmiUMmMMIiimHMttBUUNlilMJJRimRJHttMVIMI«* * ’■ oAi >»TOvT Fy *:**», ■ A'-<4*. • *' ' vV '•••»* > ^ ■: VČERAJ V GRADIŠČU OB SOČI .7t>JŽ UiKfcUtf Kv-Ja - ^ ^ ■'» ■ fc.i uiai 15.— 322,50 ' 42,31 659,08 Norveška krona 180,- 274,00 35.99 559,81 Francoski frank 202,- . 301,40 39,37 635,62 Italijanska lira 1,44 1,90 3,11 Angleški funt 2330,- 34,96 4.53 68.68 Irski lunt 1730,- — — — Švicarski frank 513,- 775,50 — 1619,60 Avstrijski šiling 66,- — 12,79 208,10 Japonski jen 4,50 7,25 0,97 13,95 Avstralski dolar 1110,- — — 33,25 Španska peseta 11,50 17,50 2,30 35.89 Portugalski eskudo 15,- 22,00 3,40 — Jug. dinar: mali 27,- 39,- 5,50 — veliki 27,- 39,- 5,50 — Grška drahma 18.- 27,50 — 56,85 VZHODNOEVROPSKE VALUTE DRAGOCENE KOVINE V TRSTU, 6. 2. 1981 5. 2. 81 Nakup Prodaja Sovjetski rubelj Poljski zlot 310.— 7.— ZLATO Milan (g) 7T.ATfl 16.250 16.450 Češka krona 37,— London (unča) 492 dol. 493.50 Madžarski forint 28.— SREBRO Romunski lej 26.- Milan (kg) 429.000 439.000 Bolgarski lev 348,- PLATINA Turška lira 8,50 Milan (g) 15.550 15.850 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 8.00 Evrovizija Svetovno prvenstvo v bobu 10.40 Pepper, Anderson, posebni a-gent - TV film 11.45 Avtomobil in človek, dokumentarna serija 12.30 Check - up, program o me- <: , dicipi 1 Sladkorna bolezen je bolezen bogatega sveta. To je ugotovitev zdravstvenih krogov in hkrati tudi .sociologov. Najhuje pa je pri tem dejstvu, da se število diabetikov veča za 5 odstotkov na leto in tako imamo na primer v Italiji že okoli 2 milijona ljudi, ki jib tare sladkorna bolezen. V Združenih državah, ki so nekakšen simbol bogastva, rekli bi raje potrošništva, pa so številke še poraznejše, saj umre v ZDA od sladkorne bolezni že kakth, 300 tlšcč ljudi na leto. Potemtakem je povsem upravičena zaskrbljenost zdravstvenih krogov in tudi zanimanje, ki ga v določenih krogih kažejo za to bolezen, ki je praktično že socialna bolezen, vendar pa v obratnem smislu od tuberkuloze, ki so jo pogojevale slabe življenjske razmere, vtem ko sladkorno bolezen pogojujejo prebogate življenjske razme-be. In danes bodo o tej bolezni spregovorili v zelo popularni TV rubriki Check -Up. 13.25 Vr emenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Ana, dan za dnem - TV nadaljevanka 14.30 športna sobota 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Odpri se sobota 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50'Posebna oddaja iz parla- ' > ‘ . mentd 1 , , 19.20 Za vse zlato Transvaala, JV nadaljevanka 19 45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK C 20.40 Evrovizija: XXXI. festival * italijanske •' popbvke Ob koncu Dnevnik in. Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Ljudje in ideje XX. stoletja 11.00 ,,«Vipera in pugnto, , po romanu H. Bazina 12.25 Risanka 12.35 Prigode Black Beautyja Skriti zaklad, TV film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.20 Oddaja o potrošništvu 14.00 Vzgojna oddaja 14.30 «L’ombra delTuomo ombra* !(. j’0 16^30 in 17.05 «H Barattolo* - Zabavno glasbena oddaja za • mlade poslušalca ; 17.00 Dnevnik Z - Klrsh - 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 Dnevnik 2 - Dribbling 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «L’avventvra dai Satkett* TV nadaljevanka 21.35 Jetnica - Film »Jetnica* je film, ki izhaja iz leta 1968. in ga je režiral Henri Georges Clou-zot. Clouzot je pred tem fil mom doživljal nekakšno krizo ali odtujenost, saj v osmih letih ni napravil niti enega dela. Toda tudi pozneje Clouzit ni več režiral, čeprav je živel še skoraj de- set let. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodovino filma, se vprašujejo, ali je bila temu kriva njegova «slepa tnna, ali pa kratkovidnost filmskih producentov. In vendar je film «Jetnica» eden njegovih najboljših filmov in sploh njegovih del, saj je Clouzot napisat, zanj scenarij, snemalno Knjigo in ga režiral. Gre za zgodbo, ki je sicer dokaj banalna: Ženska odkrije v sebi neko nagnjenje do »tretjega človeka*, ki pa «ni preveč priporočljiv*. To- 2 da prvotno nagnjenje se spremeni v resnično ljubezen, ki jo sili, da bi prijatelja rešila, toda vsa njena žrtev je zaman in zadeva se konča tragično. Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Ogrske ljudske pravljice 19.35 Napoved programa 20.40 Par čevljev za toliko kilometrov 21.45 Beseda in slika 22.30 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Poročila 8.10 Vrtec na obisku 8.25 Sebastjanova babica, risana serija 8.40 Leva roka, desna roka 8.50 Tovarišija, mladinska nadaljevanka 9.20 Pisani svet Dopoldne fabrika, popoldne kmetija 10.00 Ivan Ribar, dokumentarna oddaja 10.45 Od refleksa do logike: Novo življenje 11.15 Trs je in blato, TV nadaljevanka 12.15 Ljudje in zemlja 15.35 Capkači capljajo, mladinski film 17.10 Poročila 17.15 Košarka: Partizan - Crvena zvezda 18.45 Naš kraj 19.00 Zlata ptica: Prometni tat 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Prva sobota, glasbena od-daja 21.05 Evropsko prvenstvo v u-metnostnem drsanju 23.00 Poročila 23.05 Najeti morilec - film Koper 16.00 Smučanje / . 17.15 Košarka: Partizan - Crvena zvezda 19.00 Odprta meja, program v slovenščini 19.30: Visoki pMtisk 20.00 Risanke 20.,tg .Stičišče in Dve minuti 20:33' 'Otroci prekletih - film 22 00 Dnevnik 22.10 Formula 1 - film SJ3.10 Programi za naslednji te-din 23.25 Evropsko prvenstvo v. umetnostnem drsanju Zagreb 18.45 Poezija: M. Gavrilovič 19.30 TV dnevnik 20.C0 Prva sobota, glasbena oddaja 21.10 Župan v Castelbridgeu 22.00 V soboto zvečer ŠVICA 17.00 TV film 18.15 Glasbena oddaja 20.15 TV dnevnik 20.40 «Uno spaccone chiamato Hark* TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Svet za obzorjem; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: violončelist Č. šiš-kovič in pianist Fnowein v Trstu; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 «Bom naredu sfzice, čjer so včas’bTe»: glasnik Kanalske doline, 12.30 Glasba po željah - I. del; 13.20 Glasba po željah - I. del; 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do Ž; 16.00 Jazz v Italiji; 16.30 Poslušali boste; 17.10 Mi in glasba; Slovenski zbori in vokalne skupine; 17.30 Na goriškem valu; 18.00 Ob slovenskem kulturnem prazniku: »Prešeren in sodobniki*, radijska igra. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10:30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop; 8:32 LP tedna; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 1015 Orkester in zbor Quincy Jones: 10.32 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Kirn, svet mladih; U.32 Horoskop; 11.35 Razni'motivi; 12.05 Glasba po željah; 14 00 Hi F; magazine; 14.33 V veseli družbi s -slovenskimi vokalnimi skupinami: 15.00 Diskorama; 16.00 Istrski akvareli; 16.10 Glasba; 16.32 Crasii; 16.55 Pismo iz. . .; 17.JO Glasbena oddaja; 17.32 Glasbeni vikend; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 605 Jutranji koledar: 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Najave sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Med rojaki v zamejstvu; 13.40 Zapojmo in zaigrajmo - spored domačih viž in naporov; 14.00 Moja generacija; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Sobotni piknik; 1615 Jugoton; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 ZhbaVna glasba RADIO 1 7.00, 8.00 10.00 12.00; 13.00, 15.00, 19:00 Poročila; 6.00 Glas beno prebujanje; 7.15 Program za potresence v Južni Italiji; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Turistični napotki; 10.03 Black-out; 10.50 Glasbena oddaja z Mino; 11.30 Cinecitta; 12.03 Zimski vrt; 12.30 Glasbena oddaja; 13.20 Svet motorjev: 13.30 Nagradno tekmo vanje - Kvizi; 14.30 Program za mlade poslušalce; 15 25 Italijan ska družba od leta 1820 do 1914.: 15 55 Olimp 2000; 16.30 Mi kot vi; 17.03 Ljubezenska poezija; 17.20 Ribalta aperta; 17.35 Objektiv Evropa: 18.05 Nove ološče: 18.45 Odbojka, italijansko prvenstvo; 20.00. 7dravnrški kotiček. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 19 30 Po ročila; 6 00 — 8.45 Sobota in ne del ja: 9.05 Zlati pokal, radijska na daljevanka; 9 32 Smešniee; 10 12 Srečanje z našimi pevci; 1100 Long playing Hit; 12.45 Radijski koncert: 1? 41 SoUnd-Track, glasba in kino; . 15.00 Straussova dinastija, zgodovina dunajskega valčka: 15.42 Hit parade; 16 32 Iz žrebanje lo*erije; 16.37 Kmetijska oddaja: 17 02 Interviiiji P. Padrle, 17 32 Nastij?', radiiska drama; 19.50 «11 romanzo epistriare*. LJUBLJANA - 7.00, 8.00, 9 00, 10.00, 11 00, 14.00. 19.00 Porečja; 6.5 Dobro jutro, otroci!; 7.3 Iz naš;h sporedov' 8.08 Pionirski tednik 9.95 Z radiom na poti; 10.05 Amaterski zbori pred mikrofonom' 10 30 Sobotna matine ja; 1105 Zapojmo pesem; 1121' Po republikah in pokrajinah: 11.41’ Zapojte z nami; 12.10 Godala ritmu; 1? 40 Veseli domači na' P*vi; 13.00 Danes do 13 00; 13 20 Obvestila in zabavna glasba; 13 30 priporočajo vam. .; 14.05 Glasbe na panorama; 15.00 Dogodki in (rimevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 škatlica z glasbo; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19,35 Mladi mo stovi; 20.00 Sobotni zabavni večer; Za prijetno razvedrilo; 21 3f Oddaja za naše izseljence. SMUK ZA SP V SCHLADMINGU Sneženje ovira smučarje Tudi Italijan Giardini med kandidati za visoko uvrstitev SCHLADMING - Včeraj je v Schladmingu, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah, snežilo in tako so morali tekmovalci opraviti poskusne vožnje svetovnega pokala, ki niso potekale v najboljših vremenskih pogojih. Zasnežena proga je namreč dopuščala manjšo hitrost; predvčerajšnjim je bil Avstrijec Grissmann najhitrejši s časom 1’58"65, včeraj pa je bil najboljši Italijan Giardini, ki je dosegel le čas 2’02”43. Pred jutrišnjim smukom pa najbolj stopa v ospredje spoznanje, da proga za to tekmovanje, ki je bila v vseh prejšnjih letih na glasu kot nevarna in polna zahrbtnih pasti, še zdaleka ni več taka, kot je bila prej. V pričakovanju svetovnega prvenstva so namreč organizatorji postorili marsikaj: krepko so jo razširili, odpravili so praktično vse «skoke», zravnali tehnično najzahtevnejše zavoje in tako se je proga spremenila v široko «avtocesto», kjer se mora tekmovalec v glavnem le pognati navzdol :n se držati čim nižje. Nova proga res dopušča večje hitrosti, toda tehnično je povsem nezahtevna in nezanimiva, zato pa tudi ne dopušča napak (katere pa je v glavnem zelo težko storiti). Po dosedanjih poskusnih vožnjah so tekmovalci izjavili, da se je znana »italijanska jama». kjer so leta 1973 vsi Italijani, razen treh, skončali z nogami v zraku in z nosom v snegu, spremenila v «sprehajališče za nedeljske smučarje». Sicer pa, enako kot včeraj, tudi za danes ne obetajo temu tekmovanju najboljšega vremena. Domačini, ki poznajo svoj kraj, so trdili, da bo danes nad vsem področjem Schladminga snežilo, kar pomeni, da bi bila lahko celotna izvedba prireditve v hudi nevarnosti, saj v sneženju nikakor ni mogoče drveti v dolino s hitrostjo preko 100 km na uro. Glede na včerajšnji Giardinijev u-speh se zlasti boje sneženja v italijanskem taboru, kajti tudi Plank je doslej vozil zelo dobro, kar pomeni da «azzurri» niso brez možnosti, odpoved tekmovania pa bi lahko italijansko ekipo oškodovala za eno ali dve dobri uvrstitvi v smuku, katerih letos ni bilo ravno dosti. nenkov, Leničuk - Karponosov Bestemjanova - Buhin. SMUČARSKI TEK i udi ženske na Vasaicppetu Na maratonskem smučarskem te ku (80 km) na Švedskem, ki bo na sporedu 1. marca, bodo letos pr vič v zgodovini te prireditve lahko nastopile tudi ženske. in I Prijavljenih je 17 posadk, ki bo- I dO 7actnnalo Aircf^iin Tnirnnlntnin COGNE — Maria Bonaldi Canins je zmagala na italijanskem državnem prvenstvu v smučarskih tekih. 20 km dolgo progo je pretekla v 1.04’16”75. Na 5. mesto se je uvrstila Tržačanka Metdeltin (CAI TS) s časom 1 27'57”36. NA SVETOVNEM PRVENSTVU Daitfs startajo v Cortini štirisedi CORTINA — Danes ob 8.30 se bo začel tekmovalni del svetovnega prvenstva v štirisedežnem bobu. zastopale Avstrijo, Jugoslavijo, Francijo, Japonsko, Vel. Britanijo, NDR, švedsko, Švico, SZ, ZDA in Italijo. Mednarodna žirija je izključila nekaj posadk. LR Kitajska, Nizozemska in Jugoslavija 2 ne bodo tekmovale, ker je njihovo tehnično znanje še preslabo, njihova vožnja pa preveč nevarna. Kanada in Romunija imata smolo: med poskusnimi vožnjami sta imeli ti posadki take'okvare na svojih vozilih, da jih nista mogli pravočasno popraviti. Zaradi neuspehov v tekmovanju dvosedov pa je sama odstopila ZRN. Glavna favorita za končno zmago sla NDR in Švica. ATLETIKA Tudi Jugoslovani? GENOVA — Italijansko dvoransko prvenstvo bo 10. in 11. tega meseca v Genovi. Poleg vrste italijanskih atletov naj bi na tem mitingu nastopili tudi nekateri Jugoslovani. KOŠARKA j. ZA PRESTOP V C1 LIGO JADRAN PRED TEŽKO NALOGO V promocijskem prvenstvu bosta Bor in Kontovel igrala drevi, Polet pa le v ponedeljek ■ V mladinskih ligah tudi dva slovenska derbija Drugo kolo in druga težka ovira za Jadranove košarkarje na turnirju za prestop v C-l ligo. Splichalo-vi varovanci bodo namreč jutri gostovali v Tržiču, kjer se bodo spoprijeli z moštvom Elcrom, ki pa je v prvem kolu izgubilo v Spilim-bergu. Po izidih prvega kola je povsem jasno, da bo to prvenstvo izredno izenačeno in da je v gosteh zelo težka zmagati. V prvem kolu so namreč zmagala vsa moštva, ki so igrala doma. Bo to obveljalo tudi v tem, drugem kolu? Upati je. da ne. Jadranovci so se za jutrišnje srečanje dokaj dobro . pripravili. Zavedajo se, da jih v Tržiču čaka težka naloga. Treba bo igrati odločno od vsega začetka; vsiliti nasprotniku svoj sistem igre; preprečiti nevarne trenutke popuščanja, ki bi jih lahko nasprotnik strumno izkoristil. Podpora navijačev ,bo na tem gostovanju verjetno odločilna. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na sporedu je zadnje kolo prvega dela. Bor in Kontovel bosta vUiiiV Vžiih/U ll^D AVTOMOBILIZEM PO PADCU V ZWIESLU Poškodba Zinijeve ni tako huda kot je prvotno kazalo HAUS IN ENNSTAL - Vse kaže. da poškodba Daniele Zibi 'VČhdAHč ni tako huda, kot je prvotno kazalo. Po ponovnem, specialističnem zdravniškem pregledu so ugotovili, da je Zinijeva pri padcu v drugi vožnji veleslaloma v Zwieslu, dobila le zelo močan in boleč udarec v levo roko in ramo, vendar pa se trenutno počuti že bolje in direktor i-talijanske reprezentance Daniele Ci-mini je včeraj povedal, da bo njegova varovanka v torek zanesljivo nastopila v Mariboru. Včeraj so v tem kraju opravili tudi poskusne vožnji za ženski smuk svetovnega pokala, ki bo na sporedu v nedeljo. Najboljša je bila spet švicarsko • liechtensteinska »koalicija*, ki je dosegla tri naj boljše čase. De Agostinijeva je progo prevozila v 1’46”72, Wenzlova v I’47”17, Nadigova pa v 1’47”66. Najhitrejša Italijanka je bila Gravina. Pa .je osvojila šele 21 mesto. UMETNOSTNO DRSANJE Bobrin prvak E4NSBRUCK - Sovjet Igor Bobrin je postal evropski prvak 1981 v umetnostnem drsanju za moške Posameznike v Innsbrucku. Srebrno kolajno je osvojil Francoz Simond, bronasto pa zah. Nemec Schramm. Italijan Del Maestro je bil 18. V tekmovanju plesnih parov pa po obveznih likih in malem progra-mu vodita Britanca forvill Dean, za njima pa so na lestvici kar tri sovjetske dvojice: Mojsejeva - Mi- ^1*111111111111,11,, ,,||,|||,in umi! m m d mm iiiiimiif umili m milni milili muli 11111111111111111111111111 Posnetek z uspelega tekmovanja v Forni di Sopra za «3. Pokal Skdanc* igrala drevi, Polet pa le v ponedeljek. Po zadnjih zmagah-so se borovci prerinili kar na drugo mesto raz-predeln če. Nedvomno predstavlja to nepričakovan, toda zaslužen u-speh za «plave» in predvsem za požrtvovalnega trenerja Renata Štok-lja. Drevi bodo borovci igrali proti moštvu Ginnastice Triestine. »Plavi* imajo možnost, da osvojijo novi točki. Kontovelci pa bodo igrali zelo pomembno srečanje v gosteh proti Stelli Azzurri, ki ima dve točki manj od naših predstavnikov. Vara vanei trenerja Lukše tudi drevi lahko poskrbijo za podvig. Pred težko nalogo pa bodo Pole-tovi košarkarji v ponedeljek v gosteh proti Barcolani, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. KADETI Osrednje srečanje kola v B sku pini bo jutri na Kontovelu, kjer bodo Kontovelci (drugi na lestvici) igrali proti prvouvrščenemu Interju 1904. Po nedeljski zmagi nad Fer-roviariom A lahko Kontovelci po-skrb’jo še za en podvig. Polet lahko proti Libertasu osvoji nov par točk, Bor pa bo proti Fer-roviariu B jurišal na drugo prvenstveno zmago. NARAŠČAJNIKI V jutrišnjem slovenskem derbiju na «Prvem maju* med Borom B in Sokolom so izraziti favoriti Na-brežinci, medtem ko se drevi obeta dokaj zanimiva tekma med In-terjem 1904 in Borom A. DEČKI Tudi v tem prvenstvu bo jutri slovenski derbi, in sicer med Jadranom in Borom. V prvem sreča- lllimlllllimmilimilllllllllilllllimillllHIIIIIIIIIIItll nju so zanesljivo zmagali borovci, jadranovci pa so v zadnjem času pokazali lep napredek in gotovo se ne bodo tako zlahka predali. Mladi Kontovelci pa bodo danes proti premočni Alabardi brez vsa kršne možnosti za zmago. «PROPAGANDA» To prvenstvo se ni pričelo najbolje. V prvem kolu so namreč večino tekem preložili zaradi pomanjkanja sodnikov. Tudi Sokol ni igral. Nabrežinci bodo tako krstni nastop opravili jutri na Greti proti moštvu SABA. V PRIJATELJSKI TEKMI Zarja - Tabor Zarja bo danes v Bazovici s pričetkom ob 15.30 igrala prijateljsko tekmo s Taborom iz Sežane. Bazovci jutri ne bedo igrali v 2. amaterski ligi (na sporedu bodo le zaostala srečanja), zato jim bo današnje srečanje še kako koristilo za nadaljevanje prvenstvenih . nastopov. Marko Ban (Jadran) med metom na koš v prvenstvenem srečanju proti Pacheri tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ODBOJKA V ZENSKI B LIGI ------*. 1. -- prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X X 2 1 2 2 X 2 X Danes Bor Intereuropa in Sokol zopet pred domačim občinstvom Bor JIK Banka v Vidmu - Bregove mladinke jutri v borbi za deželni naslov Poleg običajnih prvenstvenih tekem bosta ta konec tedna še dva turnirja. Drugoligaša Sokol in Bor Intereuropa igrata drugo zaporedno tekmo na domačem terenu. Ba rovci se bodo morali podati na pot v Videm. Mladhke Brega bodo igrale jutri v Tržiču v deželnem finalu in imajo lepe možnosti za dobro uvrstitev. ŽENSKA B LIGA Za Sokol in Bor Intereuropo se drevi pričenja povratni del prvenstva. Za Tržačanke (in še toliko bolj Nabrgžinke) pa se v teh prvih povratnih nastopih (glede na nasprotnice) pričenja odločilni boj za obstanek med drugoligaši. •llllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllflllllllllllllllSllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIIIIIIIIIfllllllltlllirrVIIIIIMIIIItfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllluiiillllIlliiiiiiiiiiiiiiciiiiilillllIlllllllllllIlllIllllllllIltltll.lMIIIIIIIIIIIIMtlMIIIIIIMIliaillillllllllMIlIlllllllllillllllllMIIIIIMIittilllllltflM VN JUŽNE AFRIKE Brazilec Nelson Piquet Slovenski derbi Primorec-Primorje na startnem mestu št. 1 osrednje srečanje jutrišnjega kola Italijan De Angelis je dosegel peti čas JOHANNESBURG - Brazilec Nelson Piquet je dosegel včeraj najboljši čas na poskusnih vošnjah za mednarodno avtomobilsko dirko za Veliko nagrado Južne Afrike in bo tako danes startal na startnem mestu številka ena. Ta dirka letos ne bo veljala za svetovno prvenstvo. Po obeh poskusnih vožnjah je lestvica najboljših časov taka: 1. Piquet (Bra.) brabham 1’12”78 2. Reutemann (Arg.) williams 1T2”98 3. Jones (Avs.) wi!liams 1'13”28 4. Rosberg (Fin.) fittipaldi 1T3”29 5. De Angelis (It.) lotu.- 1’13”47 6. Patrese (It.) arrovvs 1’14"07 7. Zunino (Arg.) brabham 1’14”35 8. Mansell (VB) lotus 1T4”38 9. De Cesaris (It.) maclaren 1’14”39 10. Lammers (Niz.) ATS 1T4”85 11. Stohr (It.) arrows 1T4”93 12. Cheever (It.) tyrrell 1'14”95 13. Serra (Bra.) fittipaldi 1T5"06 košarka V POKALU PRVAKOV Sinudyne že finalist? Doslej povsem zadovoljiv obračun sarajevske Bosne Povratni del finalne skupine poka-. LESTVICA 'a prvakov se je za Sinudyne in | Sinudyne 10; Makabi 8; Real Ma-Bosno pričel dokaj dobro. drid in Bosna 6; Nashua in CSKA 4. Bolonjčani so doma zanesljivo prelagali moskovsko moštvo CSKA in so tako osvojili novi dragoceni točki v borbi za eno od prvih dveh mest, s čimer bi igrali v super finalu tega tekmovanja. Po zadnjih neuspešnih Nastopih so se tako košarkarji Si-nudynea, pc zanesljivi zmagi nad ^°vjeti, rešili krize. V pokalu prvakov so trenutno prvi in verjetno lahko že sedaj rečemo, da so prvi finalisti. Bred pričetkom finalnega dela te Sa pokala je kazalo, d i bo sarajevska Bosna z veliko težavo osvojila ono ali največ dve zmagi. Sarajevčani pa so v tem kolu zasluženo prelagali še nizozemsko moštvo Nashua in s- trenutno z Real Madri-nom kar na tretjem mestu lestvice. IZIDI 6. KOLA Sinudyne Bologna (It.) -CSKA Moskva (SZ) “osna Sarajevo (Jug.) -D Nashua Den Bosch (Niz.) Real Madrid (Sp.) -Makabi Tel Aviv (Izr.) 85:72 104:90 96:89 POKAL PRVAKINJ V tem pokalu se je končal četrtfinalni del. v A skupini je sovjetsko moštvo premočno osvojile prvo mesto pred Accorsijerr iz Turina, v B skupini pa je prva beograjska Crvena zvezda pred Levskim iz Sofije. Polfinale bo tako naslednji: Daugavva - Levski in Crvena zvezda Arrorsi IZIDI ZADNJEGA KOLA SKUPINA A Daugavva Riga (SZ) -Accorsi Turin (II.) BSE Budimpešta (Madž.i • Politechnica Bukarešta (Rom.) KONČNA LESTVICA Daugavva 12; Accorsi 6; Politech niča 4; BSE 2. SKUPINA B Crvena zvezda (Beograd (Jug.) Levski Sofija (Bol.) 80:81 Delta Amsterdam (Niz.) • Sparta Praga (ČSSR) 53:87 KONČNA LESTVICA Crvena zvezda 10; Levski 8; Spar ta 6; Delta 0. 96:48 61:59 14. Surer (Švi.) ensign 1T5”18 15. Watsokn (Irs.) maclaren 1T5”25 16. Wilson (J.Af.)tyrrell 1T5”56 17. Daly (Irs.) marsh 1’16”80 Italijanski pokal Bologna in Lazio bosta igrala četrtfinalni srečanji italijanskega nogometnega pokah 4. ir 25. marca. OBVESTILA SPDT vabi vse tiste, ki se mislijo udeležiti tekmovanja v veleslalomu za 6. pokal Lepi vrh (organizator SK Devin) naj se vpišejo na dru štvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/III) danes od 12. do 13.30 ter v ponedeljek in torek (9. in 10. t.m.) od 19.30 do 20.30. • • * ŠD Mladina 'sklicuje v soboto, 14. 2., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani doma Albert Sirk v Križu 3. redni občni zbor. Dnevni red 1. Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Pozdravi in diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno * » • ŠD Polet vabi smučarje na tekmovanje za pokal »Lepi vrh* v nedeljo, 15. t.m. Prijavi zt tekmovanje fn za izlet z avtobusom se sprejemajo v društvenih prostorih Poleta v Prosvetnem domu na Opčinah, in sicer od ponedeljka 9. do vključno srede, 11. februarja med 20. in 21. urn. * • • ŠZ Jadran prireja ob prvenstveni tekmi z ekipo Siderurgica Gabrielli avtobusni izlet v Clttadello pri Pada vi. Cena vožnje je 8.00" lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 7.000 lir. Odhod avtobusa v soboto, 14. 2. 81 ob 16.3' z Opčin in ob 16.45 s Proseka. Vpisovanje pri Srečku Sedmaku v Devinščini, pri Marčelu Malalanu na Opčinah in pri ZSŠDI v Trstu. • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v sredo, II. 2. Ob IX .30 na »Prvem maju* seja odbora in trenerjev za pripravo občnega zbora sekcije, ki bo v ponedeljek, 16. 2. . ,-uni RiBiiltCrot NOGOMET iaho* V TRETJI AMATERSKI LIGI Tekma bo v Trebčah - V 2. amaterski ligi le zaostala srečanja Igrali bodo pare četrtega povratnega kola. Med najvažnejšimi tekmami bo gotovo derbi v Trebčah med Primorcem in Primorjem. Primorec — Primorje Na lestvici kar devet točk loči vodeče Primorje od Primorca, ki ima sicer tekmo manj. Zato je razumljivo, da morajo Trebenci le zmagati, če se hočejo še potegovati za prva mesta na lestvici. Primorje bi se zadovoljilo tudi z eno točko, saj bi s tem Prosečani ostali še vedno krepko na vrhu lestvice. Glede postav bo Primorec igral brez izključenega Borisa Kralja, po enotedenski prepovedi igranja pa bo lahko spet igral Marko Kralj. V vrstah Primorja bo odsoten poškodovani Milan Mikuš, ki je steber na sredini igrišča. Za derbi seveda vlada veliko pričakovanje. Gaja — Olimpia S tekmo manj ima Gaja tri točke zaostanka za Olimpio, ki je na drugem mestu lestvice. Za Gajevce bo verjetno izid tega dvoboja z O-limpio odločilen za nadaljnji potek prvenstva. Gaja računa na zmago, saj bi delitev točk bolj ustrezala gostom. V prvem srečanju je zmagala Gaja s 3:2 in tudi zato navijači upajo, da bo »zeleno-rumenim* uspelo osva jiti ves izkupiček. 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo igrali le štiri zaostale tekme, ki so jih odložili pred tremi tedni zaradi zmrznjenih in poledenelih igrišč. O dnaših ekip bosta jutri igrala le Kras (doma) in Vesna (v gosteh). Kras — Baxter Po porazu, ki so ga doživeli pred tednom dni v derbiju z Zarjo, je razumljivo, da so nogometaši Krasa nekoliko potrti. Kljub temu pa je iMIIltllllttlllllMIIHIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIimimilllUIIIIIII Ascoli - Bologna X Avellino - Brescia 1 X Catanzaro - Napol! 1X2 Inter - Udinese 1 Juventus Cagliari 1 Perugia - Fiorentina X Pistoiese - Torino 1 X Roma Como 1 Bari - Milan X 2 Palermo - Lazio X Verona - Piša 1 X Novara • Empoli 1 Brindisi • Campania 1X2 v taboru Krasa za jutrišnjo zaostalo tekmo vzdušje optimistično. Nasprotnik, to je ekipa Baxter, sodi med šibkejše enajsterice te skupine. Na lestvici ima Baxter le 13 točk (tri zmage in desem remijev). Morda zanimiv podatek je ta, da so Tržačani dosegli kar 11 točk v gosteh. Prav to bodo morali vzeti na znanje nogometaši Krasa, kajti Baxter preseneča nasprotnika, s tem da igra precej zaprto in previdno v obrambi in se poslužuje hitrih protinapadov. Kras oo moral jutri jurišati na zmago. Glede postave bo tokrat odsoten Terčon, ki je v nedeljo dobil četrti rumeni karton in je zaradi tega izključen. Baxter pa bo igral brez izključenega Donadela. Op. Supercaffe — Vesna Križani bodo igrali proti ekipi, ki je na zadnjem mestu lestvice in zato imajo priložnost, da osvojijo zmago, ki jo zasledujejo š štiri nedelje in s katero bi dokazali, da niso v krizi, kot mnogi trdijo. Res je, da je Vesna v zadnjih nastopih igrala pod pričakovanjem, saj so »plavi* v zadnjih štirih tekmah osvojili le dve točki. Kar pa najbolj zaskrblja trenerja Mandaniccija, je to, da njegovi napadalci že tri nedelje zaporedoma niso dosegli gola. S temi neuspehi so si Križani zapravili prvo mesto na lestvici, prav prejšnj nedeljo pa jih je na drugem mestu dohitela Rosandra. Skratka, res slab začetek v letu 81 za Vesno, ki je prej gospodarila v tem prvenstvu. «Plavi* ta krat ne smejo zatajiti, osvojiti ma rajo ves izkupiček. V La Valletti bo v sredo mednarodno nogometno srečanje med mladinskima reprezentancama Malte in Italije. To bo kvalifikacijska tekma za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo. Varovanke trenerja Ušaja se bodo spoprijele s Pallavolom iz Schia, ki ima samo dve točki več. To pomeni, da domačinke ne smejo izgubiti za nobeno ceno, ker bi njihov že itak slab položaj postal še bolj kritičen. Po našem mnenju so gostje premagljive, ker igrajo nekoliko zastarelo odbojko, z visoko podanimi žogami, a so izredno dobre v obrambi. Zastopnice Bora Intereurope bodo gostile II Pellicano, ki ima 4 točke in je v zelo nevarnih vodah. Po vsej verjetnosti ne bo igrala Ku-sova, po dolgem času (igrala je samo s temi nasprotnicami) pa bo spet nastopila Glavinova, kar je nedvomno velika pridobitev za e-kipo. • ' MČŠKA B LIGA "V deželnem" derbiju« v Vidmu se bosta -spoprijel® •domači Volley in Bor JIK Banka. Tržačanke čaka izredno težka naloga, saj je razlika med tema šesterkama v dosedanji beri točk velika. V Trstu je zmagal Volley s tesnim 3:2 in je tudi tokrat favorit. ŽENSKA C-2 LIGA Neposredni obračun med Konto velom in Rivignanom bo spopad dveh enakovrednih šesterk, saj imata obe po 4 točke. To. pomeni, da morajo Kontovelke zmagati, saj bi sicer svoj ne preveč spodbuden položaj na lestvici samo še poslabšale. čeprav igra Sloga v gosteh pri Fontanafreddi, slednja ne bi smela predstavljati nepremagljive ovire, čeprav teče domačinkam veda v grjo. Brežanke bodo igrale z vse boljšo Intrepido v sredo. MOŠKA C-2 LIGA Taki Ginnastici iz Spilimberga ter še toliko bolj odbojkarjem O-iympie iz Gorice, letošnje prvenstvo ni postlano z rožicami, .Vprašanje pa je, če bodo Goričani na tem gostovanju le pospravili prvi par točk. ŽENSKA D LIGA Naša dva zastopnika — Sloga in Bor — bosta sklenila prvi del prvenstva. Več možnosti za uspeh imajo borovke, ki se bodo jutri dopoldne spoprijele v mestnpm derbiju z 01ympicom. Mlade slogašice pa bodo drevi gostje Lucinica, ki ima štiri točke več. MOŠKA D LIGA Zadnji nekoliko nezanesljivi nastopi Juventine iz Štandreža ne o-betaj< uspešnega nastopa z Volley clubom iz Trsta, ki je na odličnem drugem mestu lestvice. Morda pa bo prav ta tekma prinesla preporod slovenski ekipi. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Po prvem uspešnem nastopu Breg tokrat igral z ekipo Vivai Busa. Glede nasprotnic ne vemo prav nič, ker niso še igrale. Neposredni obračun med Slogo in.e-iripo Le Volpi bo precej izenačen. Mladi borovci v Novem mestu Mlada, šesterka Bora bo dane« igrala. na, ■ zimskem prvenstvu Slovenije v Novem mestu. Za turnir sa je prijavijo kar 22 šesterk iz Vse Slovenije, kar pomeni, da bo izredno huda konkurenca. Tržačani so bili izžrebani v 2. skupino, skupaj z naslednjimi šesterkami:, s Pionirjem iz Novega Mesta, z Narodnim Domom iz Ljubljane, s Triglavom iz Kranja, TV Partizanom iz Ljubljane ter z Bledom. Tržačani so potrebni igranja in ta turnir bo izredno dobrodošel pri nabiranju igralnih izkušenj. G. F.' NA «1. MAJU* OB 15. URI Približno 100 udeležencev na današnjem tekmovanju za nižje srednje šole Za atletsko tekmovanje nižjih srednjih šol, ki bo danes popoldne na stadionu «1. maj* v Trstu, vlada veliko zanimanje Nastopili bosta šoli «Simon Gregorčič* iz dolinska občine ter »Ivan Cankar* od Svetega Jakoba. Računa se, da bo na startu okrog 100 fantov in deklet. Sprint bo izveden v novi dvorani stadiona «1. maj» na progi 20 metrov. Na spereču bodo najprej predteki. nato pa za vsako kategorijo posebej finala. V nadaljevanju bodo nastopajoči tekmovali v krogli ter v skoku v višino. Tekmovanje se 'x> začelo točno ob 15. uri. K. B. DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES 1981 SOBOTA, 7. FEBRUARJA KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 20.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT Bor; 20.45 v Trstu, Istrska ulica: Stella Azzurra - Kontovel. KADETI 16.00 v Trstu, «1. maj*: Bor -Ferroviario B. NARAŠČAJNIKI 19.30 v Trstu, športna palača: Inter 1904 - Bor A. DEČKI 15.30 na Kontovelu: Kontovel - A-labarda. MINIBASKET »TURNIR ZINI & ROSENWASSER» 16.00 v Trstu, telovadnica Lucchi-ni: Ricreatori - Bor B: 18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor A - Inter Milje; 19.00 v Trstu, telovadnica Lucchini: Stella Azzurra - Kraški zidar (Sežana); 14.45 v Trstu, Istrska ulica: Servolana - Polet. NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA 15.30 v Bazovici: Zarja • Tabor (Sežana). MLAJŠI CICIBANI 16.00 v Dolini: Breg - CGS CICIBANI 15.15 v Dolini: Breg - Ponziana A: 16.00 na Proseku: Primorje - CGS. ATLETIKA TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV 15.00 v Trstu, «1. maj*: prireja ŠZ Bor. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 20.00 v Noventi Padovani: Beta NP - Mladina. ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Vidmu: Volley Videm • Bor JIK Banka. ŽENSKA B LIGA 18.00 v Trstu, «1. maj*: Bor Intereuropa - II Pellicano: 19.00 v Nabrežini: Sokol - Pallavolo Schio. ŽENSKA C-2 LIGA 18.30 na Proseku: Kontovel - Ri-vignano; 20.00 v Fontanafreddi: Fontana fredda * Sloga. MOŠKA C 2 LIGA 18.00 v Spilimbergu: Ginnastica Spilimbergo 0!ympia Gorica. ŽENSKA D LIGA 18.00 v Ločniku: 1 ucinico Sloga MOŠKA D LIGA 20.30 v Štandrežu: Juventina Vol ley club 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 pri Banih: Sloga - Le Volpi. MLADINCI 8.30 v Novem mestu: zimsko prvenstvo Slovenije — nastopa tudi Bor. JUTRI NEDELJA, 8. FEBRUARJA 1981 KOŠARKA »POULE C-l* 17.30 v Tržiču: Elcrom - Jadran. KADETI 11.00 na Opčinah: Polet - Liber-tas; 9.30 na Kontovelu: Kontovel -Inter 1904. NARAŠČAJNKI 10.00 v Trstu, «1. maj*: Bor B -Sokol. DEČKI 9.30 na Opčinah: Jadran - Bor. PROPAGANDA 9.00 v Trstu, na Greti: SABA -Sokol. NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Baxter; 15.00 na Opčinah: O. Supercaffč ■ Vesna. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Olimpia ; 15.00 v Trebčah: Primorec -Primorje: 15.00 v Gorici: Azzurra -Juventina; 15.00 v Št Petru: Ison-zo • Mladost; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio. NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah: Don Bosco -Kras; 10.30 v Križu: Vesna - Pri- vse za šport in prosti čas VEČ ŠPORTA -VEČ ZDRAVJA Briščki - Girandole 42/B Flavin: moreč; 12.J5 v' Trstu, l Inter TS - Primorje.' NAJMLAJŠI ■ ,j> 10.00 v Dolini: Breg - Ponziana; 8.45 na Proseku: Primorje - CGS;; 12.30 na Opčinah: O. Supercaffč j- Zarja. ,■/. ZAČETNIKI 11.45 v Dolini: Rosandra Breg^ 10.30 na Padričah: Gaja - Eaperia A; 13.00 na Proseku: Primorje - O. Supercaffe. 4/1 ODBOJKA ŽENSKA D LIGA v Trstu, Visentini: 01ympfc 10.30 - Bor. 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini: Breg Vivai Busa; MLADINKE 9.00 v Tržiču: Breg (deželni finale). . . SMUČANJE TRNOVSKI MARATON 9.30 v črnem vrhu: nastopajo' tudi zamejski tekači. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 4072 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprel plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrOTI 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 7. februarja 1981 žiro račun 50101 -603-45361 «AD!T» DZS 61C00 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali og.asi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. l.daiA JzTT Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskap^Trst zvez* časopisnih založnikov FIEG ČRNOGLEDA OCENA POLOŽAJA IN NAPOVED RESNIH ŽRTEV ZA DRŽAVLJANE ZDA REAGANOV PROGLAS AMERIČANOM ZA IZHOD IZ GOSPODARSKE KRIZE Novi predsednik hoče pobijati hkrati inflacijo in brezposelnost Zajedljiv komentar sovjetske agencije Tass - Dolar napreduje \VASHINGTON — «Znajdemo se, na žalost*, v najhujši gospodarski zagati od velike depresija (leta 1929, o. ur.)», je začel novi predsednik ZDA Ronald Reagan svoj proglas ameriškemu narodu, v katerem ja podal črnogled pregled gospodarskih razmer in napovedal s kakšnimi grenkimi zdravili jih je po njegovem treba premostiti. Ton njegovega prvega govora, naslovljenega iz Bele hiše vsem ameriškim državljanom, je bil v zgodovini predsednikov ZDA sicer vseskozi nenavadno vznesen, kar po drugi'strani bržkone ustreza njegovi igralski preteklosti. »Grozi nam gospodarska katastrofa strašnih razsežnosti*, je grmel Reagan, «stara zdravila nas ne morejo rešiti*. Zato je treba po njegovem pobijati hkrati inflacijo in brezposelnost, kar so doslej ekonomisti imeli za nemogoče, saj je znano, da ukrepi proti inflaciji ponavadi brezposelnost pospešujejo. Novi predsednik sicer ni navedel ni-1 je sicer izrazil sočutje z več kot ti številk niti določenih sredstev, s 7 milijoni ameriških brezposelnih in katerimi naj bi izvedel svojo izvirno gospodarsko politiko, razen potrjene obljube iz volilne kampanje, da bo svečano obljubil, da bo skušal izvajati politiko, ki naj bi hkrati z zaviranjem inflacije zmanjšala tu- v prihodnjih treh letih zniževal dav- j di njihove tegobe, po drugi strani ko po 10 odstotkov letno. Njegovi nameni bedo jasnejši, ko bo 18. t.m. predložil ameriškemu kongresu svoje predloge, v bistvu nov proračun, po tistem, ki ga je iz ustavne dolžnosti izdelal v začetku teta njegov predhodnik Carter. «Zvezni proračun je ušel kontroli*, je zatrdil Reagan, ko je napovedal, da bo primanjkljaj presegel septembra 80 milijard dolarjev, medtem ko naj bi državni dolg prekoračil nepojmljivo vsoto* 1.000 milijard dolarjev. Nekatere predpisane leke je pa je pa zatrdil, da je treba «odpra-viti podpore, razen za primere dejanske potrebe*, češ da je država doslej pri tem razsipavala. Splošni vselek, ki ga novi predsednik pri poroča Američanom je torej slej ko prej znižanje davkov na osebne dohodke in na profite družb, kar naj bi pričaralo nov vzgon vsemu gospodarskemu ustroju ZDA. V vzdušju ostrih polemik, ki označuje zadnje čase odnose ZDA - SZ, je sovjetska uradna tiskovna agencija TASS povzela najbolj pesimistične poudarke iz Reaganovega go- že odkril: korenito klestenje no ja v-1 vora, češ da je «moral priznati, nih izdatkih, zlasti pri že izvede- da ZDA preživljajo najhuišo gospo- nem bloku namestitev v javnih službah ter pri podporah družbeno najbolj ogroženim slojem. Reagan ■ IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIHimilinUIIIIIIMIMIIIIIIIIHIHIIIIIIIIHIimiMIIIUIIIIIII Končano srečanje Giscard - Schmidt darsko krizo v zadnjih desetletjih* in da »zvrača vso krivdo na prejšnje uprave, obljublja izboljšanje položaja, dejansko pa dodaja nova bremena ljudstvu*. Pri tem TASS poudarja, da je Reagan črtal mnogo socialnih izdatkov, medtem ko Pentagonu ne zmanjšuje dotacij, nasprotno »izdatke za vojsko namerava povečati za 30 milijonov dolarjev*. Neposredna posledica Reaganovega govora je po ocenah izvedencev nadaljnja okrepitev dolarja na vseh monetarnih tržiščih, predvsem pa v razmerju z zahodnonemško marko. Navzlic obrambnim prodajam nemške državne banke je včeraj dolar kotiral že 2,14 marke, kar ie doslej rekordna raven v menjalnih te čajih teh dveh valut. VČERAJ V CELOVCU Srečanje predstavnikov Slovencev z voditelji treh koroških strank Glavar Wagner ponovno povabil Slovence v sosvete - Manjšina proti politiki «ping - ponga» o pristojnostih Celovca oziroma Dunaja CELOVEC — Prvič v tej obliki so se včeraj predstavniki slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem sešli z najvišjimi zastopniki koroške deželne politike. Na povabilo deželnega glavarja Leopolda Wa-gnerja so na skoraj dveurnem pogovoru v prostorih koroške deželne vlade sodelovali predsedniki treh deželnozborskih strank — deželni glavar Wagner za socialiste, namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl za ljudsko stranko in deželni svetnik Mario Ferrari - Brunnen-feld za svobodnjake — ter predsednika Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc. Konkretnih rezultatov od tega pogovora. ki je bil najavljen kot »neformalni razgovor*, ni bilo pričakovati. Edini 'konkretni rezultat, za katerega so sp včeraj zedinili, je zagotovilo, da bo še letošnjo pomlad prišlo do ponovnega razgovo- ra, ki bo posvečen konkretnim odprtim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dotlej bodo slovenske organizacije sestavile prioritetni seznam vprašanj, ki so najbolj potrebna rešitve; za datum se še niso dogovorili. V razgovoru, ki so ga vsi udeleženci označili za resnega in odkritega, so predsedniki koroških strank odločno izjavili, da slovenska manjšina predstavlja obogatitev za koroško deželo. Po mnenju slovenskih predstavnikov to predstavlja pogoj, da bodo slovensko manjšino lahko krepili in zagotovili njen obstoj. Nadalje se vprašanje legitimnosti slovenskih osrednjih organizacij kot zastopstvo slovenske manjšine ne postavlja več. To legitimnost so implicitno in eksplicitno potrdili. V preteklosti so ji koroški politiki pogosto oporekava!]. Ugotovili pa so tudi, da so med pogledi koroških strank še bistvene razlike, pa tudi o vprašanju izpolnitve dr- Nacist Mengele ni zaposlen v Urugvaju MONTEVIDEO — Urugvajske oblasti so odločno zanikale vest, ki so jo posredovale nekatere tuje tiskovne agencije, po kateri, naj bi bivši' nacistični "Vojni zločinec Men-gele bil zaposlen kot svetovalec pri državni, kaznilnici -sLibertad* v Montevideu. Vsedržavno vodstvo za javne odnose je v uradni noti izjavilo, da .je vest »izmišljena in smešna ter sad protiurugvajske propagande*. MEDTEM KO SKUŠA REAGAN OBDRŽATI DESNIČARSKO HUNTO SALVADORSKA NARODNA FRONTA SE KREPI Ofenziva gverile se uspešno nadaljuje - Cerkev obsoja vmešavanje ZDA SALVADOR — Ofenziva salvadorske gverile, ki se je pričela pred dobrim mesecem, je v polnem teku. Srditi boji organizirane gverile se stopnjujejo iz dneva v dan, ustaja proti desničarski hunti pa zahteva tudi smrtne žrtve. V zadnjih 24 urah so zabeležili kar 40 umorov, ki so jih zakrivili vojaki vladne salvadorske hunte. Med drugim su včeraj tudi ugrabili sedem mladeničev in jih umorili. 22 gverilcev pa je izgubilo življenje med s|X>padotn v bližini glavnega mesta, ko so skušali .neki. tovorni vlak. Medtem so sporočili, da se je narodni osvobodilni fronti, ki je v Salvadoru glavna gverilska organizacija, v teh dneh pridružila še skupina »Oborožena mladina*, ki bo gverilski boj v tej državi Latinske Amerike še dodatno ojačila. Spora- PARIZ — Francoski predsednik Va'ery Giscard D’Estaing in zahori-nonemški zvezni kancler Helmut Schmidt nameravata »s skupnimi in odločnimi' pobudami svojih držav nasprotovati faktorjem destabilizacije in nevarnostnim, ki • grozijo svetovnemu miru*. Tako se začne skupni komunike ob koncu 37. (ran cosko-nemškega vrha, na katerem sta Giscard bi Schmidt proučila mednarodni položaj v luči sprememb v ameriški administraciji in zaostrenih odnosov med Zahodom in Vzhodom. Potem ko sta poudarila, da bosta za dosego zgoraj navedenih ci ljev sodelovala v duhu zaupanja z novo ameriško administracijo, Giscard in Schmidt navajata tri zahteve. ki bi omogočile normalizacije odnosov med blokoma, in sicer; zahteva po ravnotežju varnosti, zahteva po umirjenih političnih oobu dah in zahteva po enaki odgovor nosti do perečih problemov v svetu Na podlagi teli zahtev trdita fran coski predsednik in zahodnonemški zvezni kancler, »mora Poljska sama rešiti svoje probleme in ponav ljata svojo obsodbo glede sovjet skega posega v Afganistanu*. Od vseh francosko nemških zali tev je najzanimivejša zadnja «o skupni odgovornosti* Za šefa obeh držav so «splošne naloge*: boj pro ti lakoti, revščini in nerazvitosti vračanje v denarno in gospodarsko stabilnost, s pomočjo umerjene rasti cen nafte in miroljubne izrabe jedrske energije. »Te dlje pa lahko dosežemo samo v spoštovanju ne odvisnosti in značilnosti držav in ljudstev tretjega sveta*, trdita Giscard D’Estaing in Helmut Schmidt. KLJUB POZIVOM AJATHAHA HOMEINIJA 0 NARODNI ENOTNOSTI V Iranu se stopnjuje nezadovoljstvo proti islamski republikanski stranki Poulični izgredi s skrajnimi levičarji v Teheranu, spopadi v Kurdistanu, vrenje v Belučistanu in Azerbajdžanu TEHERAN — Včeraj dopoldne sc v Teheranu izbruhnili hudi txmlični neredi med predstavniki skrajne ie-viee in islamskimi varnostnimi silami. ki so jim priskočili na pomoč verski fanatiki. V spopadih je bilo ramenih skoraj 40 oseb. Neredi so izbruhnili, ko so skušale islamske varnostne sile in verski fanatiki razpršiti nedovoljeno manifestacijo skra molevičarske 01 ganizacije »ljudskih fedainov* in skupine »peikar*. Približno 5000 manifestantov se je zbralo na dveh teheranskih trgih. S transparenti ao protestirali proti povečanju brezpo selnosti, samovolji islamske repu blikanske stranke in »kapitulantskem* sporazumu o osvoboditvi a meriških talcev. Islamske varnostne sile so aretirale več manifestan tov, ki jim bodo sodili na podlagi zakonov o izrednem »tanju, ki so stopili v veljavo po izbruhu iraško-iranske vojne. Včerajšnji izgredi, najhujši v zad njih mesecih so dokaz, da se ljudsko nezadovoljstvo v Iranu, stopnjuje. Le dan prej je duhovni vodja islamske revolucije ajatulah Homeini zagrozil, da bo odstranil »ljudi, ki se grizejo in pikajo kot kače in škorpijoni*. Homeini ni povedal, komu grozi, a kot na dlani .je ugotovitev, da je konfrontacija med fundamentalisti v islamski republi kanski stranki in zmernimi silami predsednika Banisadra dosegla že nevarno stopnjo, ki lahko povzroči hude in težko popravljive notranie-politične zaplete. Ob izbruhu iran sko-iraške vojne je država ponovno dosegla enotnost; z meseci, ko je postalo jasno, da Do vojna dolgotrajna in pozicijsko izčrpavajoče vojskovanje ne bo prineslo presenečenj. so spori |xinovno izbruhnili. Večinska islamsko republikanska stranka je ob podpori šiitske duhovščine ojačila svojo politično moč v državi, da je predsedniku Banisa-dru ostalo le najbolj nehvaležno delo; poveljstvo in seveda odgovornost nad vojaškimi operacijami na fronti. Homeinijev poziv na narodno e notnost je torej nuja za Iran. Nezadovoljstvo v državi se stopnjuje predvsem v tistih krogih, ki jim šiitsko nazadnjaštvo že preseda in bi se radi znebili verskih spon, ki ne dušijo samo družbenega in političnega življenja, temveč celo Iransko gospodarstvo. Skrajnolevičarske organizacije so * v Na sliki (telefoto AP); Helmut Schmidt in Giscard D’Estaing med včerajšnjim pogovorom v Parizu. .............miimmiimim.............mmmmnm......................mirni OB PREŠERNOVEM DNEVU IN 150-LETN1CI LEVSTIKOVEGA ROJSTVA PREŠERNOVA PROSLA V A V CELOVCU Organizirala jo je Slovenska prosvetna zveza - Govor dr. Jožeta Koruze CELOVEC — četrtkova Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je v celovški «Auli slovenici* priredila Slovenska prosvetna zveza, je bila vsa v znaku 150-letnice rojstva Frana Levstika. S prireditvijo so se koroški Slovenci dostojno vključili v praznovanje kulturnega praznika slovenskega naroda. Predsednik Slovenske prosvetne zveze je v svojem pozdravu poudaril duhovno vez med Prešernovo svobodoljubnostjo in Levstikovim mladoslo-venskim delovanjem, kot častne goste pa je pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula Milana Samca in konzula Alfonza Naberžnika ter predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij dr. Francija ZuAttra in dr. Matevža Grilca. , Slavnostni govornik univ. prof. dr. Jože Koruza iz Ljubljane je v svojih priložnostnih besedah s topli- mi besedami oriial lik pesnika, pripovednika in dramatika, ki ga je slovenski narod poleg Prešerna in Cankarja postavil v središče svojega kulturnega Panteona. Posebej je še poudaril Levstikovo vodilno vlogo v mladoslovenskem gibanju in ga uvrstil med može, ki so z vso možato odločnostjo stali na braniku narodnih pravic in so s svojimi deli in mislimi oblikovali slovenski narod, da je lahko v dvajsetem stoletju nastopil tudi kot politični dejavnik. Kulturni spored so oblikovali baritonist Tone Kozlevčar ob spremljavi pianistke Nataše Kerševan, recitacijska skupina Slovenske prosvetne zveze pod vodstvom Sonje Ban in mladi glasbeni solisti Andrej, Marija in Lucija Feinig ter Hanzi Kezar. Prešernova proslava je v polni dvorani, kjer je prevladovala dijaška mladina, izzvenela kot izbrati prispevek slovenskemu kulturnemu prazniku. (Sindok) Na današnji dan 1793 - Avstrija in Prusija sklenili zavezništvo s Francijo. 1805 - rojen francoski revolucionar Louis August Blanqui, -zagovornik utopičnega socializma. 1821 - rojen znani angleški pisatelj, predstavnik realizma v. književnosti Charles Dickens. 1901 - ustanovljeno v Trstu društvo »Narodni dom*. 1920 - edinice rdeče armade o-svobodilc Odeso. 1942 - konec kvizlinške ali druge ofenzive v Bosni. 1944 - v italijanskem mestu Mo- nopoli ustanovljena baza vojne mornarice NOVJ 1945 - v Jalti se sestanejo na krimski konferenci Roo-svelt, Churchill in Stalin. 1947 - Velika Britanija predstavila načrt za razdelitev Palestine. zum so včeraj podpisali tako predstavniki fronte «Farabundo Marti* kot tudi predstavniki nove- članice. Decembra lani je komisija za človekove pravice v Salvadoru predlagala. da bi že v kratkem pripravili posebno zasedanje, med 'katerim bi podrobno proučili položaj v Salvadoru. Kaže. da bo do srečanja prišlo že prihodnji teden, točneje od 9. do 11. februarja v Ciu-d^d de Mexicu. Zasedanja se bodo med drugim udeležili tudi Salvador ski gverilci in navadni državljani, ki bodo prisotnim posredovali pričevanja o krvavem in zločinskem delovanju desničarske salvadorske vojske- Usoda Salvadora pa je kot kaže, v rokah Reaganove uprave. Vsaj tako najavlja tiskovna agencija UPI. ki dodaja, da je Washingtor: že pričel iskati rešitev za salvadorski upor. Ista agencija dodaja, da namerava nova ameriška uprava obdržati na oblasti v Salvadoru vojno - krščanskodemokratsko hunto in skuša na vsak način odpraviti »žarišča nevarne marksistične gverile*, ki da uživa vso podporo, tako moralno kot gmotno, od Kube in Nikarague. Ni dvoma, da želijo najvplivnej še osebnosti nove ameriške vlade ojačiti podporo salvadorskemu režimu, edina ovira pa je tu le — denar. Med drugim pa se tudi nekatere zaveznice v zahodni Evropi upirajo Reaganovi odločitvi. Willy Brandt, predsednik socialistične internacionale je odločno obtožil sal vadorsko hunto ter ameriško vmešavanje v salvadorsko dogajanje. V neki izjavi je Brandt dejal, da se bo vojna v Salvadoru končala le s konstruktivnimi pogajanji. V Stockholmu pa je minister za zunanje zadeve Olaf Ullsten izrazil nezadovoljstvo glede ameriške pomoči salvadorskemu režimu. «Ta ka pomoč ne bo nikoli prinesla miru, temveč bo še okrepila vojno*, je poudaril švedski minister. »Program, ki so ga predstavile hunti uporniške . stranke in ki predlaga neuvrščeno opredelitev v zunanji politiki, je dokaj stvarna rešitev za dosego miru v Salvadoru.* Podporo salvadorskim upornikom nudijo tudi katoliška Cerkev, < ki se je v teh dneh sestala v sosednjem Hondurasu. Salvadorski nadškof Ar turo Rivera je med nedavno homi-lijo v sosednji državi izpodbil vsakršne trditve, da on in salvadorska Cerkev obsojata ljudski upor v Salvadoru. «Ko obstaja v neki državi tiranija in ko miroljubnih sredstev ni, takrat je ljudska ustaja edina rešitev*, je še naglasil salvadorski nadškof. Sicer je Reaganova uprava po stavila za svojega veleposlanika v Salvadoru diplomata Frediria Chia-pina. ki ie tako prevzel mesto Roberta \Vhitea. Chiapin je bil do ju lija lani veleposlanik v Etiopiji. Kar pa se tiče položaja v Salvadoru je ta izredno napet. Spo padi se nadaljujejo, število smrtnih žrtev narašča. Zadnja akcija gverilcev je; napad na salvadorsko veleposlaništvo v Gvatemali. Gverilci so namreč mnenja, da je konservativni gvatemalski režim v zadnjem času nudil preveč pomoči salvadorski hunti. Odkrili imena roparjev v Karigadorju ZAGREB — Kriminalistični oddelek hrvaške policije je sporočil imena zločincev, ki so dne 22. avgusta lani, pod grožnjo strelskega orožja oropali 8 milijonov starih dinarjev v turističnem uradu v Ka rigadorju pri Umagu. Gre za ita lijanska državljana Mortoasa Rie-randellija in Rojnalda Pornelii.ja ter njunega jugoslovanskega pajdaša Karla Jamnika. Trojici ie doslej, navzlic prizadevanjem italijanske in jugoslovanske policije ob sodelova nju Interpola, uspelo izogniti se aretaciji, (eo) Povratnik iz Vietnama kriv «ko!aboracionizma» NEW YORK — Vojaško sodišče v Čamp Lejeunu (Severna Čarobna) je spoznalo za krivega so-delovanja s sovražnikom in nasil-»3 ~ stva do nekega sojetnika morna- .. riškega strelca in , povratnika iz ■'*' vietnamskega ujetništva Roberta Garwooda. Dokončno razsodbo bodo izrekli v prihodnjih dneh, a že sedaj je skoraj gotovo, da bodo Garwooda obsodib na dosmrtno ječo. Pred dvema letoma .je Ganvood v Hanoiu izročil nekemu britanskemu državljanu pismo, v kate rem je izražal željo, da bi se lahko vrnil v domovino Po nekaj mesecih se je Garvvoodova želja izpolrfila, a kaj kmalu je povratnik naletel na obtožbe svojih sojetnikov iz vietnamskega ujetništva. Na procesu je marsikateri bivši vojni ujetnik' ožigosal Gar-vvooda kot «ameriškega vietkon govca*. Na slik! (telefoto AP); mornariški strelec Robert Ganvuod. žavne pogodbe niso prišli do soglasnega stališča. Medtem ko so se vprašanja sodelovanja koroških Slovencev v manjšinskih sosvetih med pogovorom dotaknih le ob robu, pa so ga koroški polit!ki v izjavah po razgovoru postavljali v ospredje. Tako je dejal deželni glavar Wagner, da bo treba skupno začeti ustvarjati pogoje, da bodo Slovenci lahko sodelovali v sosvetih. Dr. Zwitter je k temu dejal, da so Slovenci bili vedno na stališču, da je pogoje^ za sodelovanje v sosvetih treba šele ustvariti. Kot enega bistvenih pogojev je dr. Zivitter imenoval novo vzdušje zaupanja, ki trenutno še ne obstaja. Pri zvezni vladi, ki je pristojna za izpolnjevanje državne pogodbe, bo še to pomlad prišlo do ponovnih razgovorov. Kot so poudarili zastopniki Slovencev, je bilo potrebno in skrajni čas, da je do pogovorov na najvišji deželni ravni prišlo. To imajo tudi za pogoj, da bo mogoče doseči napredek tudi na zvezni ravni, posebno, ker s tem odpade vsakršen razlog za politiko »ping-pon-ga», ki so jo doslej pogostokrat prakticirali med Celovcem in Dunajem. (Sindok) Pred obiskom Djuranovica v Bonnu BONN — Ena cd osrednjih tem pogovorov med predsednikom Z1S Veselinom Djuranovičem in kanclerjem ZRN Helmutom Schmidtom v Bonnu od 10. do 13. februarja bo vprašanje uravnovešen.ia blagovne menjave in industrijskega sodelovanja med državama. Djurano-vič se bo pogovarjal tudi o delovnih in socialnih pogojih jugoslovanskih delavcev in njihovih družin, ki začasno živijo v ZRN. To je predsednik ZIS izjavil za zahodno-netnški dnevnik Frankfurter rutid-schau. Časopis poudarja, da nred-sednik jugoslovanske vlade pripisuje velilsupomen temu obisku v zve; zi s krizo popuščante. razmerami v Evropi: madridskim sestankom KVSE, tekmo v oboroževanju, za» stojem v pogovorih o razorožitv' in vlogi in dejavnosti neuvrščenih držav. V procesu popuščanja Diuranovic vidi edino alternativo hladni vojni, poudarja Frankfurter rundsehau >n dodaja njegovo oceno, da je prihodnost Evrope odvisna od uresničevanja načel, ki jih vsebujejo dokumenti KVSE. (dd) «Svoboda v zgodovini» RIM — Včeraj je v italijanskem parlamentu krožila zabavna anekdota radikalne poslanke Krame Bo-nino v zvezi z obstrukcionizmom. ki sta ga njena stranka m MSI izvajali ob priUki razprave o tako imenovanem drugem zakonu Reale. Takrat je misovec Santagati, ki je svoj poseg «popestril» (da bi pridobil na času) z zanimivim, a ne preveč aktualnim razpravljanjem o »svobodi v zgodovini*, Bonino oa je zamaknieno poslušala in čakala, da bo tudi sama spregovorila. »V presledkih — pravi Bonino — mi .je Santagati pošiljal listke z oznako argumenta, o katerem je ravnokar predaval. "Sedaj obravnavam rimsko obdobje” — kasneje pa — "Sedaj je na vrsti srednji vek” — in —- "Poročam o razsvetljenstvu” Nekaj ur kasneje — nravi še radikalna poslanka — me je Santagati presenetil z naslednjim "prispevkom”; "Obravnavam fašistično dobo. Kot si lahko predstavljaš. nimam kaj povedati o svobodi v tem obdobju. Pripravi se!’» včeraj protestirale zaradi večanja števila brezposelnih, prej ali slej se bodo zbudile tudi druge organizaci je, ki si za sedaj ne upajo še odkrite konfrontacije z vladajočo islamsko republikansko stranko. Da je položaj za državo skrajno zapleten, pričajo tudi poročila o spopadih med »pasdarani* in Kurdi v iranskem Kurdistanu. Tudi v Belučistanu se tamkajšnja manjšina prebuja in skuša izrabiti ugodni trenutek, da bi končno dosegla svoje pravice. Celo iz iranskega Azerbajdžana prihajajo vesti o protestnih manifestacijah in zahtevah po avtonomiji. Iran ' se torej sooča v teh dneh s hujšo nevarnostjo kot je iraški napad, saj so'vesti s fron-| te zadovoljivejše kot poročila z no-Itranjosti države. t V SEŽANI RAZSTA V A O CIRILU KOSMAČU PROGRAM UNUE ITALIJANOV IZ ISTRE IN 1 REKE Letos več pomembnih obmejnih prireditev REKA — Pred dnevi se je sestalo tajništvo Unije Italijanov iz Istre in z Reke in določilo smernice za letošnje delovanje. Ugotovili so, da je osrednji dogodek 1981. leta volilno zasedanje Unije, na katerem bodo razpravljali o štiriletnem minulem delovanju in izvolili nov predsedniški odbor ter člane posameznih komisij in ostalih teles organizacije italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, Volitve bodo junija. Prav tako važno pozornost namenjajo predstavniki Unije šestemu srečanju obmejnih narodnostnih skupnosti Jugoslavije, Avstrije, Italije in Madžarske ki bo po vsej verjetnosti jeseni v Gorici. «La Battana*. revija založniške delavske organizacije «Edit* z Reke. pa bo prav tako jeseni v Gradežu priredila študijski posvet na temo o odnosih med narečnim izražanjem in narodnostnimi literaturami v jezikovnih območjih Furlanije - Julijske krajine in Istre. Na posvet bodo povabili tudi nekatere najuglednejše raziskovalce iz Italije in Jugoslavije. Eno izmed najpomembnejših poročil bo na primer podal pesnik in profesor Ciril Zlobec. Obširni program je izdelal tudi kulturni krožek pesnikov, pisateljev in umetnikov Unije Italijanov iz Istre in z Reke. V kratkem nameravajo prirediti srečanje med najbolj znanimi osebnostmi kulturnega življenja italijanske skupnosti v Jugoslaviji in Slovencev v Italiji. Tajništvo Unije je ob koncu podčrtalo, da bodo vse socialno -politične organizacije obalnih slovenskih občin, Istre in Reke nudile najširšo podporo ob priliki bližnjega popisa prebivalstva, za katerega je še posebej zainteresirana italijanska narodnostna skupnost iz teh krajev, (eo) > « SEŽANA — Primorski knjižničarji so nameravali lani skupno s samim Cirilom Kosmačem proslaviti njegovo 70-letnico. Lepe načrte je preprečila pisateljeva smrt. Da bi se vendarle oddolžili vsaj njegovemu spominu, so sinoči v Sežani odprli razstavo o Cirilu Kosmaču, ki jo je pripravila Kosovelova knjižnica. V dveh prostorih knjižnice je nanizanih veliko pisateljevih del ter lepakov in fotografij, ki posredno in neposredno govore o pisateljevi ustvarjalni beri. O Cirilu Kosmaču je spregovoril njegov ožji rojak in prijatelj prof. Tomaž Pavšič, kustos Mestnega muzeja v Idriji, ki je prikazal podobo Cirila Kosmača prvenstveno preko njegovega dela ^Pomladni dam. Vendar je v svoji «besedi na kra-ških tleh» spremljal življenje in delo Cirila Kosmača vse od trevne domačije v Slapu ob Idrijci* pa vse do zadnjega srečanja z njim pred pol- Crispornjlv ea DIJAŠKO MATKI) drugim letom v Tolminu. Prikazal ga je kot pisatelja, ki j® «znal zajemati iz naravnih virov» vso domačnost in pri tem vendarle ali bolje prav zato dosezal tolikšno odličnost. Znal je «risati človeško o-kolje» in tudi rdrobcen dogodek o-hranjati bodočnosti». In kakor j* krašk'. pesnik Srečko Kosovel doživljal svoj Kras in ga v svojih poezijah prikazati še bolje, kot 0a znajo in morejo prikazati pomembni naši likovniki kot so Hlavatg, Spacal in drugi, je Kosmač «doživljal svojo dolino», ki «mu je zaupala vse svoje lepote in mu bajala zgodbe, kar mu jih ni povedal že oče*. Zato j e bil tako povezan s svojo dolino in z Idrijco, da se je tudi tedaj, ko je moral pred fašisti pobegniti V Jugoslavijo, od rodnega kraja ločil le fizično, ker ga je tveriga srca vedno vezala na dom, na svoje krate*. Večer, posvečen Cirilu Kosmaču so dopolnile recitacije odlomkov iz visateljevih del, ki so jih podajali šnlarii sežanske osnovne šole. Jožica Zafred iz Divače v a je zaigralo nekal skladbic m flavto. Razstava bo trajala do 21. februarja.