ISSN 0023-2424 Knjižnica 41,1 Ljubljana 1997 Izdajatelj (published by): Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Uredniški svet (editorial board): Tatjana Cmok, Lučka Čehovin, Majda Kotnik-Verčko, Franc Kuzmič, Tina Lušina, Mirko Nidorfer, Andreja Pleničar, Rajko Slokar (predsednik-chairman), Nataša Žnideršič Glavna in odgovorna urednica (editor): Jelka Gazvoda Uredniški odbor (assistant editors): Jelka Kastelic, Silva Novljan, Nataša Petrov, Lidija VVagner Naslov uredništva (address of administration): ZBDS, Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1, Ljubljana Slovenija Tisk (printed by): biro m, Ljubljana Naklada 1400 izvodov (printed in 1400 copies) Naročnina (subscription rates) 1300 SIT za člane ZBDS (for members of SLA) in 4500 SIT oz. 30 USD za nečlane (for non-members) Revijo subvencionirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za šolstvo in šport ISSN 0023-2424 Po mnenju Urada vlade za informiranje je KNJIŽNICA proizvod informativnega značaja. KNJIŽNICA Glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije letnik 41 številka 1 Ljubljana, junij 1997 UDK 01/02(497.12)(05) KNJIŽNICA. Glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 41 (1997)1 LIBRARV. Journal of the Slovene Librarv Association 41 (1997)1 KNJIŽNICA je začela izhajati leta 1957 kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije. Po preimenovanju Društva v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije je leta 1984 postala glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Uredniki KNJIŽNICE so bili doslej: MaksVeselko 1957 dr. Branko Berčič od 1958 do 1962 Maks Veselko od 1963 do 1964 Jože Munda od 1965 do 1969 MaksVeselko odl970dol971 Vlasta Pacheiner od 1972 do 1973 dr. Bruno Hartman od 1974 do 1979 Jože Šifrer od 1980 do 1985 VSEBINA -CONTENTS ČLANKI - ARTICLES NOVLJAN, Silva: Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic - The effectiveness of performance measuring in Slovenian public libraries ............7 HEDERIH, Jerneja: Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije - User oriented perspective of ethnologv indexing ......19 PETEK, Marija: OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v centralni tehniški knjižnici? - OCLC as a source for copy cataloguing in the Central Technological Librarv? ................39 STEINBUCH, Majda: Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem - The cooperation of two libraries from the perspectives of user information needs and participation in a unified librarv and information svstem .....55 KALCIC, Dunja: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot - Corporate headings of territorial authorities ...............69 PELKO, Mojca: Vpliv mikroklime na gradivo - The impact of microclimatic conditions on librarv materials ......81 VERLIC, Zdenka: Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo. Križarjenje po informacijskih virih na Internetu - American universitv libraries present themselves. Cruising the information sources on the Internet .................95 LIKAR, Tatjana: Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 - Anah/sis of articles and bibliographic references in Knjižnica in the period 1990-1996 .....107 ZGODOVINA KNJIŽNIC - LIBRARY HISTORY SERAŽIN, Helena: Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc - The Municipal Librarv of Ljubljana, Mayor Ivan Hribar and Municipal Archivist Anton Aškerc ........................123 ŠVENT, Rozina: Prepovedani tiski v Narodni in univerzitetni knjižnici - Banned prints in the National and Universitv Librarv ..........137 BUTTOLO, Albin: Prva inventarna knjiga Ljudske knjižnice Šiška - The first inventorv list of the Šiška Public Librarv ..............143 BIBLIOGRAFIJA - BIBLIOGRAPHY VVAGNER, Lidija: Slovenske bibliografije v letu 1996 - Slovene bibliographies in 1996 ...............................149 ČLANKI ARTICLES UČINKOVITOST MERJENJA USPEŠNOSTI SLOVENSKIH SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNIH KNJIŽNIC dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 027.022(497.4): 65.011 Povzetek V prispevku želimo prikazati načine merjenja uspešnosti slovenskih sploš-noizobraževalnih knjižnic in opozoriti na problematiko merjenja uspešnosti. Teza, ki jo pri tem zagovarjamo je, da merjenje uspešnosti knjižnic na državni ravni ni zadostna in zmeraj ustrezna osnova za načrtovanje razvoja in dela posamezne knjižnice, ki mora zadovoljevati potrebe in želje prebivalcev na določenem območju. Ključne besede: splošnoizobraževalna knjižnica, merjenje uspešnosti, standardi, vodenje, upravljanje UDC 027.022(497.4) : 65.011 Summary The article describes methods of performance measuring in Slovenian public libraries, and calls attention to the problems attached to it. The argued presump-tion is that the performance measuring carried out on the state level, is not always a sufficient and adequate foundation for planning of the development and func-tioning of an individual librarv which has to cater for the needs and wishes of the population in a certain area. Key words: public librarv, performance measurement, standards, management NOVLJAN, Silva. The effectiveness of performance measuring in Slovenian public libraries. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1, 7-18 Knjižnica 41(1997)1 Opredelitev knjižnic s časom in prostorom Če hočemo ugotoviti uspešnost merjenja uspešnosti splošnoizobraževalnih knjižnic, jih moramo umestiti v določeno okolje in prikazati njihovo razvojno podobo v sedanjem času, kar bomo storili v drugem poglavju, čeprav prav slednja ni več skrivnost, ampak pogosto navajan podatek. Javna knjižnična služba v Sloveniji, ki ima svoje zametke v reformacijskem obdobju 16. stoletja, seje skozi posamezna obdobja zgodovine uveljavljala v okoljih bolj ali manj izrazito, celo zamirala je, odvisna prepogosto od interesov dnevne politike in entuziazma posameznikov in društev, čeprav so prav ti. v marsikaterem okolju poskrbeli za prisotnost knjige. Današnja strokovno dokaj dobro organizirana mreža splošnoizobraževalnih knjižnic je začela nastajati v začetku sedemdesetih let, ko se na priporočilo knjižničarske stroke (Filo, Korže-Strajnar, 1970) in z vladno podporo začnejo različni tipi splošnoizobraževalnih knjižnic (društvene, sindikalne, študijske) povezovati v mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, ki s svojim knjižničnim gradivom in dejavnostjo zadovoljujejo potrebe in želje prebivalcev svojega območja po izobraževanju, informaciji, kulturi in kulturnem razvedrilu. V tej mreži so dobile nosilno razvojno vlogo pri oblikovanju splošnoi-zobraževalne knjižnične mreže na določenem območju osrednje knjižnice. Njihovo delo temelji na leta 1982 sprejetem zakonu o knjižničarstvu (Zakon, 1982), leta 1985 sprejetih normativih in standardih za splošnoizobraževalne knjižnice, dopolnjenih dve leti kasneje (Normativi, 1987) in na pravilniku o strokovnih in tehničnih pogojih, ki jih mora knjižnica izpolnjevati, preden sme odpreti vrata za obiskovalce (Pravilnik, 1985). Pomemben dokument pri uveljavljanju strokovne organiziranosti javnega splošnoizobraževalnega knjižničarstva za potrebe prebivalcev Slovenije je bil Unescov manifest o javnih knjižnicah pa tudi IFLA standardi, ki so bili 1975 prevedeni v slovenščino (Standardi, 1975). Tudi s temi priporočili je stroka uveljavljala demokratičnost dostopa do informacij in knjižničnega gradiva za vsakogar in za vse. V vladnih predpisih je določeno, da mora imeti vsaka upravna enota lokalne skupnosti knjižnico (zadnja predpisa sta bila sprejeta leta 1994, (Zakon, 1994, Zakon o financiranju, 1994). Njeno delovanje financira predvsem lokalna skupnost sama na podlagi zagotovljene porabe, ki jo odobri Ministrstvo za finance po predlogu meril zagotovljene porabe. Te za kulturne dejavnosti predlaga v dogovoru z občinami Ministrstvo za kulturo. Država pa preko Ministrstva za kulturo sofinancira posamezne razvojne projekte (danes npr. računalniško in komunikacijsko opremljanje knjižnic), podpre razvoj knjižnic v demografsko ogroženih krajih in nujne investicije v prostor, že leta pa sofinancira tudi nakup novega knjižničnega gradiva in razvojno svetovalno službo za knjižničarstvo, ki skrbi za racion- Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic alno, učinkovito organizacijo in strokovno delovanje knjižnične mreže in knjižnic v nji. Naslonitev razvoja splošnoizobraževalne knjižnične mreže na osrednje knjižnice se je potrdila kot uspešna organizacijska oblika pravzaprav najbolj v novi upravni ureditvi, ko je iz 60 občin, v katerih so domovale osrednje knjižnice, nastalo 147 občin. Mreža bi lahko po določilih zakona o lokalni samoupravi razpadla na prav toliko samostojnih knjižnic, pa seje z argumenti racionalne, uspešne in večje dostopnosti informacij in knjižničnega gradiva za vsakogar in za vse, ohranila. Na sedanji stopnji strokovne razvitosti knjižničarstva in tudi zaradi premajhnega števila stokovno usposobljenih knjižničarjev bi z razbitjem mreže žrtvovali tudi strokovnost delovanja knjižnic na račun (pogosto administrative zahteve po) samostojnosti. Podoba uspešnosti današnjih knjižnic Danes (Novljan, 1996) deluje v Sloveniji 60 osrednjih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki z 231 stalnimi izposojevališči in 663 izposojevališči 8 bibliobusov in kolekcij potujoče knjižnice oskrbujejo 2.020.000 prebivalcev v 5961 naseljih. Povezane so v knjižnično mrežo, ki jo poleg ciljev določa enotna strokovna obdelava knjižničnega gradiva in informacij, vodenje katalogov (tudi sodelovanje v računalniškem vzajemnem katalogu), skrb za razvijanje knjižničarstva in za sodelovanje knjižnic na določenem območju ter medknji-žnična izposoja (Zakon, 1982, Člen 10). V tej mreži so prejšnje študijske knjižnice, ki imajo daljšo tradicijo strokovnega delovanja in so v krajih z več kot 50.000 prebivalci, prevzele zahtevnejše naloge (strokovno svetovalna dejavnost za knjižničarstvo, zahtevnejše informacijske referenčne storitve, domoznanska dejavnost) za območje regije oz. za knjižnice na območjih z do 50.000 prebivalci. Za leto 1995 so v državnem zbirniku podatkov o pogojih dela in delu 60 osrednjih knjižnic (skupaj z upoštevanjem izposojevališč) (Novljan, 1996) navedeni naslednji podatki, ki jim bomo za potrebe tega prispevka dodali poleg primerjave doseganja slovenskih standardov še priporočila IFLA standardov: 1. Prostor: 52.500 m2 / 26 m2 na 1000 prebivalcev; IFLA 25 m2 na 1000 prebivalcev. Slovenski standard osnovne površine dosega le 8 knjižnic. Razlika v doseganju tega standarda je med knjižnicami 13% do 165%. 2. Odprtost: 58 knjižnic je odprtih več kot (najmanj) 40 ur tedensko; IFLA 60 ur tedensko. Slovenski standard odprtosti 10 sek na prebivalca dosega 37 knjižnic. Knjižnica 41(1997)1 3. Računalniška in komunikacijska oprema: 45 knjižnic ima dostop do vzajemnega računalniškega kataloga, 36 knjižnic ima računalniško vodeno izposojo, 12 knjižnic dostop do Interneta. 4. Temeljna zaloga knjižničnega gradiva: 4.1. Knjige: 5.710.287 izv. / 2827 na 1000 prebivalcev. Slovenski standard 3 knjige na prebivalca, IFLA isto, dosega 15 knjižnic. 4.2. Periodika: 234.380 izv. / 116 na 1000 prebivalcev. 4.3. Neknjižno gradivo: 378.821 izv. / 188 na 1000 prebivalcev. 5. Prirast novega knjižničnega gradiva (22% leposlovja za mladino, 26% leposlovja za odrasle, 53% strokovnega knjižničnega gradiva): 5.1. Knjig: 290.343 izv. / 143 na 1000 prebivalcev Slovenski standard 200 knjig na 1000 prebivalcev dosega 5 knjižnic; IFLA 250 na 1000 prebivalcev. Razlika med knjižnicami v doseganju standarda sega od 31% do 132%. 5.2. Periodika: 17.537 izv. Slovenski standard 5 naslovov časopisja na 1000 prebivalcev dosega 29 knjižnic; IFLA 10-50 naslovov na 1000 prebivalcev. 5.3. Neknjižno gradivo: 25.351 izv. / 13 na 1000 prebivalcev. Temeljna zaloga se bo s takim prirastom knjižničnega gradiva obnavljala 19 let. 6. Knjižnični delavci: 754 (od tega 80% strokovnih) in 35 honorarnih / 1 knjižnični delavec na 2560 prebivalcev oz. 1 strokovni delavec na 3333 prebivalcev; IFLA 1 knjižničar na 2000 prebivalcev. Slovenski standard na 10.000 prebivalcev 2 knjižnična delavca dosega 42 knjižnic. 1 strokovni knjižnični delavec izposodi 20.303 enote knjižničnega gradiva. 7. Poraba sredstev: 29% nakup knjižničnega gradiva / 347.899 SIT na 1000 prebivalcev, 27% materialni stroški, 42% plače, 14% investicije. 8. Člani: 427.159 prebivalcev ali 21% vseh (35% vseh mladih prebivalcev in 18% vseh odraslih prebivalcev). Slovenski standard 20% včlanjenih prebivalcev; IFLA 25%, svojega območja dosega 24 knjižnic. Razlika med knjižnicami v doseganju standarda članstva sega od 47% do 230%. 9. Obisk: 5.352.099 obiskovalcev / 2669 na 1000 prebivalcev (od tega 7% obiskovalcev prireditev). 10. Izposoja: 12.819.394 enot knjižničnega gradiva/6346 na 1000 prebivalcev (64% leposlovnih knjig, 27% strokovnih knjig, 2% serijskih publikacij, 7% Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic neknjižnega gradiva). Knjižna zaloga seje obrnila 2-krat. Slovenski standard določa 3-kratni obrat; IFLA 5-kratni. 11. Prireditve: 9269 / 154 na 1 knjižnico. Novljan ugotavlja, da so razvojne značilnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic (Novljan: Informacijska, 1996, str. 33): - neenakomerna razvitost knjižnic v knjižnični mreži (108 krajev je tudi še brez stalnega izposojevališča) - tradicionalna ponudba knjižničnega gradiva in storitev - skrb za včlanjenega prebivalca, nezanimanje za potencialne člane - poudarjanje splošnosti, neopredeljenost kulturne vloge. Merjenje uspešnosti knjižnic Uspešnost knjižnice se lahko meri z različnimi merili, z uporabo in stopnjo pomembnosti različnih kazalcev, kar je odvisno od okolja knjižnice in njegovih potreb, od vrste in obsega knjižničnih storitev in od ciljev, za katere se razvija. Cilj merjenja je navadno ugotavljanje, ali knjižnica učinkovito uporablja vire in če opravlja prave stvari za doseganje rezultatov. Ugotavljanje uspešnosti je sestavni del vodenja in upravljanja vsake knjižnice, ko ugotavlja prednosti/pomanjkljivosti svojega trženja, ki po Kotlerju velja tudi za neprofirne organizacije in pomeni izpolnjevanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov (Kotler, 1996, str. 82). Vsaka knjižnica ugotavlja prednosti in pomanjkljivosti svojega trženja natančneje na koncu poslovnega leta, ko izdela poročilo o opravljenih (tudi neplaniranih) nalogah za svoje uporabnike oz. financerje. K temu jo zavezujeta že omenjena zakona o organiziranju lokalne uprave in njenem finaciranju (Zakon, 1994, Zakon o financiranju, 1994) in Zakon o knjižničarstvu (Zakon, 1982,24. člen), ki tudi določa, da knjižnica zahtevane podatke o svojem delu pošilja republiški matični službi v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ta je za potrebe spremljanje razvoja knjižnic, ocenjevanja dosežene stopnje in usmerjanja ter svetovanja, izdelala vprašalnik, ki povzema vse bistvene elemente iz normativov in standardov za splošnoizobraževalne knjižnice (Normativi, 1987). Izpol- 11 Knjižnica 41(1997)1 njene vprašalnike knjižnic obdela svetovalna služba, rezultate pa publicira in na različne načine predstavi javnosti in Ministrstvu za kulturo. Knjižnice so od leta 1953 do leta 1989 izpolnjevale tudi vprašalnike državnega zavoda za statistiko, ki je podatke potem posredoval Unescu. Z osamosvojitvijo države pa je to nalogo prevzela enota za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici in s tem skrb za konsistentnost in pravilnost podatkov in tudi za posodabljanje obrazcev za zbiranje podatkov1. Uspešnost knjižnic v splošni knjižnični mreži oz. na državni ravni se meri in interpretira s primerjavo s kazalci Normativov in standardov (Normativi, 1987), in sicer s prikazom elementov: - število krajev s strokovno organizirano knjižnično ponudbo - število aktivnih uporabnikov knjižnice - število izposojenih enot knjižničnega gradiva - število, vrste in oblike knjižničnega gradiva in elektronsko posredovanje dokumentov - vrste in obseg posebnih storitev. Normative in standarde je sprejela na predlog knjižničarske stroke država kot priporočilo za načrtovanje razvoja knjižnic in usmeritev za financerje. V skladu s splošnimi cilji našega okolja je uspešna tista knjižnica, ki ji je uspelo v danih pogojih pridobiti nove uporabnike, nove člane in izboljšati stopnjo doseganja (preseganja) standardnih določil. Uspešnost pa je analizirana tudi v kontekstu splošnih ciljev, ki so sprejeti z dogovori na državni ali mednarodni ravni, npr. s priporočili Unesco manifesta za splošnoizobraževalne knjižnice (Unesco, 1995). Merjenje uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic se vse od sprejetja nacionalnih standardov opravlja s primerjavo njihovega doseganja, ki dobro odslikava uspešnost knjižnic znotraj stopnje dosegljivosti virov. S primerjavo med knjižnicami in z navezavo na usmeritve in dogovore, sprejete na državni ravni in z navezavo na mednarodna dogajanja in priporočila pa se navadno argumentirajo predlogi in zahteve za ustreznejše financiranje knjižnic. Potrebno je namreč pojasniti, daje neuspešnost knjižnic v kontekstu 1 Matična služba v Narodni in univerzitetni knjižnici je uvedla vrsto novosti, npr.: 1990- primerjava dosežkov knjižnic s priporočili standardov za posamezne kazalce in posamezne knjižnice, merjenje odprtosti knjižnic, število čitalniških sedežev, knjižničarskih delavcev po standardu, prihodki na prebivalca in člana, obrat knjižničnega gradiva; 1991- oddelki za mladino, vrste katalogov, prirast knjižničnega gradiva za odrasle, mladino ne glede na jezik publikacije, razmerje knjižničnega gradiva naslov.izvod, prirast naslovov po UDK, specifikacija izdatkov za knjižnično gradivo, materialne stroške, plače in investicije; 1992- vrste neknjižnega gradiva; 1993: fotokopiranje; 1994-struktura članov, kader, ki se je formalno strokovno izobraževal. Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic doseganja normativov navadno vezana na premajhna sredstva, ki jih za knjižnice odobravata ministrstvo za finance oz. lokalna skupnost. Po letu 1990 prikazuje razvojna služba poleg celostne podobe razvoja slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic tudi stopnje doseganja posameznih kazalcev za vsako knjižnico, zato da bi omogočila hitro primerjanje rezultatov med knjižnicami, hkrati pa so s tem knjižnice dobile močne argumente za nastopanje in uveljavljanje zahtev v svojem okolju. Uspešne knjižnice pa služijo tudi kot vzorec dela za druge, prebujajo interes za knjižnice, služijo za lažje razvijanje specifičnih oblik dela za posamezne skupine prebivalcev, lažje pa tudi opravljajo raziskave na lokalnem nivoju in ugotavljajo uspešnost z merjenjem zadovoljevanja potreb prebivalcev in vrednotijo storitve z objektivnimi merili. Ko so se knjižničarji leta 1993 na seminarju srečali z metodami merjenja uspešnosti splošnih knjižnic po priročniku Moora (Moore, 1989), so ugotovili, da dobro sledijo mednarodnim priporočilom, še zlasti če k temu prištejemo še občasne raziskave potreb uporabnikov, ki jih opravijo knjižnice za svoje območje ali pa za posamezne ciljne skupine prebivalcev. V pomoč pri razvoju knjižnične dejavnosti pa so tudi občasni analitični opisi razvojnih dosežkov posameznih služb v knjižnici (npr. domoznanstvo, svetovalna dejavnost za knjižničarstvo) ali načinov njihovega organiziranja (npr. uspešnost samostojnih in nesamostojnih knjižnic). Te navadno opravi razvojni oddelek za knjižnično dejavnost, aplikativne na majhnem vzorcu narejene raziskave pa naredijo tudi študenti bibliotekarstva. Namen merjenja uspešnosti je prikazati sedanje stanje razvoja knjižnic, kaj so knjižnice dosegle, kaj delajo, hkrati pa opozoriti na razvojne cilje: kaj želijo doseči, izboljšati in zakaj. Celostna podoba služi za oblikovanje ciljev, odločitev, za določanje prioritet in razvojnih usmeritev, za argumentirano prepričevanje in sklepanje dogovorov. Pri analiziranju poročil ugotavlja razvojna služba tudi, ali knjižnice opravljajo prave stvari za doseganje rezultatov in opozarja knjižnice z različnimi svetovalnimi in izobraževalnimi metodami na možnosti izboljšave in na vlogo, ki jo ima dobro vodenje. Z analiziranjem poročil pa pridobiva in oblikuje tudi kazalce2 za vrednotenje učinkovitosti po ustreznosti, uporabnosti, veljavnosti, ponovljivosti, praktičnosti in primerljivosti. 2 Kazalci ali indikatorji so kvantitativni izraz uporabe oz. vrednosti določenega vidika knjižnice, katere uspešnost merijo. Knjižnica 41(1997)1 Problematika merjenja uspešnosti V prikazu uspešnosti delovanja knjižnic je poudarek na opisnih značilnostih razvoja knjižnic, na splošnosti, ker so tudi cilji na državnem in na lokalnem nivoju splošni, in bolj kot kvaliteta se ugotavlja kvantiteta. V vprašalniku je tudi zaradi razvojnih opozoril zajetih več indikatorjev, kot jih zmorejo posamezne knjižnice prikazati, hkrati pa tudi ne vsi, ki jih zahtevajo standardi, npr. amaterske knjižnice, knjižnice v zaporih, bolnišnicah ipd. Uporabo standardov za merjenje uspešnosti zagovarjajo različni avtorji, npr. Lvnch za analiziranje podatkov za upravne, finančne službe, za nadzor in iskanje podpore pri razvoju, ker zagotavljajo konsistentnost in pravilnost podatkov (Lynch, 1996, str. 8), Moore in Lancaster pa tudi zato, ker poleg zagotavljanja merjenja uspešnosti delovanja na osnovi obrazcev za zbiranje podatkov omogočajo tudi načrtovanje programa dela (Moore, 1989, Lancaster, 1993). Primerjava zbranih podatkov s standardi je primerna za analiziranje mreže in za primerjanje rezultatov z drugimi, tudi tujimi knjižnicami. Kljub temu pa Lvnch posredno opozarja na problematiko merjenja, ki je posledica težav pri oblikovanju standardov, in sicer določitev kvalitete in kvantitete, izbor osnove za izdelavo: razvojno stanje, profesionalnost, raziskave (katere), tuja izhodišča, izbor stopnje kvalitete: minimum ali maksimum in interpretacija cilja, navajanje inputa ali autputa, raznolikost knjižnic, ki so vključene v standarde (Lvnch, 1996, str. 13). Vsi ti pomisleki so opozorilo, da merjenje uspešnosti s primerjavo s standardi ni vselej zadostno zagotovilo za prav načrtovan razvoj knjižnice. Prehod od merjenja uspešnosti knjižnic z doseganjem splošnih ciljev k merjenju uspešnosti z uporabnikove perspektive se uveljavlja postopoma, predvsem z izobraževanjem vodstvenega kadra knjižnic od leta 1990, ki poteka tudi s sofinaciranjem Ministrstva za kulturo. Tako merjenje omogoča vzdrževati kakovost, kije po Kotlerju (Kotler, 1996, str. 56) skupek lasnosti in značilnosti knjižničnega gradiva in storitev, ki vplivajo na njegovo sposobnost, da zadovolji izražene ali naznačene potrebe, omogoča tudi vzdrževanje zanesljivosti, odzivnosti, zaupanja in usmerjenosti k uporabniku (ibidem, str. 476). Za to pa moramo po njegovem mnenju določiti visoke standarde in sisteme za spremljanje uspešnosti, ki jo definira kot uporabniku posredovano vrednost. To je skupna vrednost v očeh uporabnika (vrednost knjižničnega gradiva, storitve, vrednost zaposlenih, vrednost podobe knjižnice) in skupni 3 V mednarodni primerjavi zbiranja statističnih podatkov in njihove uporabe za prikaz razvoja knjižnic (Hanrath/, Sumsion, 1996, str. 166-167) je Slovenija izpolnila podatke za 14 kazalcev od 15. (pa bi bil tudi ta lahko izpolnjen, če bi se prav prevedel) in je med 25 državami druga. Velja pa opozoriti, da tako visokega mesta ne dosegamo, ko se primerjamo z odstotki doseganja posameznih kazalcev. Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic strošek v očeh uporabnika (cena v denarju, porabljeni čas, porabljena energija, psihični napor) (ibidem, str. 38). Neposredno ugotavljanje uporabnikovih potreb in želja ter njegovega mnenja o kvaliteti zadovoljevanja le-teh z anketami, intervjuji, razpravami ipd. je še zmeraj preredko, Čeprav bi bilo koristno tudi zato, ker se s takimi metodami ugotavljanja uspešnosti knjižnice uporabnik hkrati rudi izobražuje o knjižnici in njeni dejavnosti. Uvajanje teh metod zahteva daljši čas, med drugim tudi zaradi navajenosti na proračunsko financiranje knjižnic v prejšnji družbeni ureditvi in zanemarljivo vlogo vodenja in upravljanja pri tem. Opozoriti velja tudi, da v danih razvojnih pogojih knjižnic pogosto knjižničar bolje pozna uporabnikove potrebe oz. potrebe okolja, kot ono samo. Če se prebivalci niso srečali s knjižnično dejavnostjo oz. z različnimi možnostmi, ki jim jih ta nudi za aktivno in ustvarjalno vključevanje v družbo, potem težko izražajo mnenja, ki bi jih knjižničar uveljavljal kot razvojne zahteve. Podatki govore, daje knjižničarjem uspelo v tem času tudi brez neposrednega ugotavljanja uporabnikovih potreb s povečano in posodobljeno ponudbo razširiti krog uporabnikov in povečati njihovo zahtevnost. Ne moremo pa mimo dvomov, da bi ne bili rezultati še boljši, če bi knjižničarji večkrat opravili drugostopenjske raziskave, ugotavljali tudi stroškovno učinkovitost in koristi posameznih storitev svoje knjižnice ter pogosteje izrabili rezultate raznih, predvsem domačih raziskav. Tudi te so premalokrat argument za nastopanje, še manj pa se uveljavljajo njihovi rezultati pri praktičnem delu. Perspektive razvoja merjenja uspešnosti Knjižnice imajo še pretežno tradicionalni princip vodenja več administriran-ja kot vodenja in upravljanja. Družbene razmere pa opozarjajo, da bo navajanje standardov kot edinega argumenta za financiranje, za dodeljevanje sredstev knjižnici, premalo, da bi ta izboljšala svoje delovne pogoje. Standard postaja v razvitih knjižničnih sistemih celo nepomemben v tej vlogi, mnogi strokovnjaki pa priporočajo več vodenja in manj administriranja, financiranje programov namesto ustanov in opozarjajo, kakor tudi Lvnch (1996, str. 8), da dobiva standard izrazito vlogo priporočila in ne pravila in se mora vodenje nasloniti na proučevanje potreb, določanje prioritet in orodij za zadovoljevanje potreb okolja. Tudi pri nas se bo moralo vrednotenje uspešnosti knjižnic bolj kot dosedaj nasloniti na uporabnika. Pri tem so nam lahko v pomoč Moorovi osnovni principi merjenja: - Merjenje mora biti sestavni del vodstvenega in upravljalskega procesa Knjižnica 41(1997)1 - Postopki merjenja naj se izvajajo povezano s prikazom zadovoljevanja potreb in želja uporabnikov - S postopki merjenja moramo oceniti uspešnost znotraj stopnje dosegljivosti virov - Uspešnost mora biti merjena v kontekstu ciljev knjižnice - Splošnoizobraževalna knjižnica je splet različnih storitev - Stopnja merjenja je odvisna od tega, kako podrobno naj bo zahtevek prikazan - Primerjava je bistveni vidik merjenja uspešnosti - Osnovni principi naj bodo prirejeni lokalnim pogojem (Moore, 1989, str. 3). Tako merjenje, ki bi temeljilo na ugotavljanju potreb prebivalcev, pa bi v našem primeru zahtevalo tudi boljše izobraževanje uporabnikov o pomenu in uporabi knjižnice, njenega knjižničnega gradiva in informacij in knjižničarjev za opravljanje tega. Danes bi bil v povprečju slovenski uporabnik splošnih knjižnic bolj zadovoljen s svojo knjižnico kot njegov knjižničar, ker se še ni identificiral z njo kot z zavodom, ki ga pravzaprav sam finacira in kjer lahko ne samo zahteva določeno storitev, ampak celo poročilo o porabi svojih davkoplačevalskih sredstev (če ne že tudi upoštevanja svojih želja pri planiranju porabe). Glede na to, da seje družba odločila za demokracijo in da ta iz predstavniške prehaja v udeležensko, se bo moralo tudi pri nas vodenje in upravljanje bolj kot dosedaj povezati z vključevanjem okolja v načrtovanje knjižničnega dela in z merjenjem uspešnosti. Potrebe in problemi okolja bodo usmerjali knjižnico v ciljno planiranje, v določanje prioritet, ki jih lahko postavi knjižnica le s predhodnim merjenjem. V pomoč pri načrtovanju ji bodo še vedno standardi in normativi, ki jih knjižničarska stroka prav sedaj posodablja in jih bo uveljavljala kot priporočila za racionalno in učinkovito zagotavljanje knjižničnega gradiva in informacij v okolju. Temu bo moralo slediti tudi bolj kot dosedaj ciljno usmerjeno izobraževanje knjižničnega kadra za vodenje in upravljanje in prav tako bolj državno podprto uveljavljanje knjižnic in njihovega pomena ter prebujanje interesa za knjižnice. Uveljavljanje miselnosti, da standardi niso vse in edino znanje o knjižničarstvu kot tudi ne zmeraj pravo izhodišče za načrtovanje in finaciranje, zahteva aktivno izobraževanje. V tem izobraževanju naj bi bil poudarek na učenju metodologije za ugotavljanje potreb, na spoznavanju spretnosti uporabe različnih metod za vrednotenje knjižnice in njenih storitev. Strinjamo se z Urquhartom (1986, str. 99), da se bo moralo več raziskav ukvarjati z izboljšanjem pretoka informacij in z vprašanji zmanjšanja stroška obstoječe organizacije pretoka informacij, pri čemer je potrebno pred raziskavo razmisliti o možni uporabi rezultatov v praksi. Prav tako se strinjamo z Lanca- Novljan, S. Učinkovitost merjenja uspešnosti slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic strom (1993, str. 15), da je pet Ranganathanovih zakonov knjižničarstva dobra usmeritev za sprejemanje odločitev, kaj naj se meri in s kakšnimi metodami. Študije o upravičenosti opravljanja določenih storitev, o optimal-nosti razporeditve virov, o morebitnih izvorih neuspeha, neučinkovitosti so popolnoma upravičene, če rezultati odkrijejo, kaj je potrebno storiti za izboljšanje učinkovitosti. Tako bodo knjižničarji lažje ugotavljali poleg tega ali učinkovito uporabljajo vire tudi, ali delajo prave reči in to zaradi odgovornosti, ki jo imajo do uporabnikov in do podpornih institucij, in utemeljevali cilje razširjanja dejavnosti, ki pomeni novo uporabo, večjo uporabo in uveljavljanje štirih likov trženja: ljudje, ljudje, ljudje, ljudje (Kotler, 1996, str. 464). To pa ne izključuje obveznosti države, da mora zagotavljati demokratičnost dostopa do informacij in knjižničnega gradiva, kadar lokalna skupnost tega ne bo mogla ali hotela. Literatura Filo, B.; A. Korže-Strajnar. "Nova organizacija splošnoizobraževalne knjižnične mreže v Sloveniji." Obvestila Republiške matične službe, 1970, št. 6. Hanrattv, C; J. Sumsion. International comparison ofpublic libray statistics. Loughborough : Loughborough Universitv, 1996. Kotler, P. Marketing, management. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1996. Lancaster, F.W. lfyou zvant to evaluate your library... London: The Librarv Asso-ciation, 1993. Lynch, P. "Research as a basic of the developement of standards for libraries". 62 th 1FLA General Conference, 25.Vil. - 3.V lil. 1997.Peking, Tipkopis 148-LTR-3-E. Moore, N. Measuring the performance ofpublic Ubran/. Pariš: Unesco, 1989. "Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice." Poročevalec KSS, 1987, št. 28. Novljan, S. "Splošnoizobraževalne knjižnice v letu 1995." Knjižničarske novice 6(1996)8-9: Priloga. Novljan, S. "Informacijska referenčna služba v splošnoizobraževalni knjižnici kot odgovor na izziv časa." Knjižnica 40(1996)1: 31- 48. "Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic." Ur. list SR Slovenije, 1985, št. 28. Standardi za javne knjižnice.- Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 1975. "Unesco manifest o splošnih knjižnicah 1994." Knjižničarske novice 5(1995)3: Priloga. Urquhart, D. J. Načela bibliotekarstva. Rijeka: Izdavački centar, 1986. Knjižnica 41(1997)1 "Zakon o financiranju občin." Ur. list R Slovenije, 1994, št. 80. "Zakon o knjižničarstvu." Ur. list SR Slovenije, 1982, št. 27. "Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij." Ur. list R Slovenije, 1994, št. 80. 18 UPORABNIŠKO USMERJEN POGLED NA GESLENJE ETNOLOGIJE (1. del) Jerneja Hederih, Univerzitetna knjižnica Maribor UDK 025.4: 39 Povzetek Prvi del članka temelji na pregledu problemov, kijih imajo etnologi in antropologi v knjižnicah, na kratko predstavi posebnosti etnološke strokovne terminologije. Sledijo različni pogledi na geslenje s poudarkom na uporabniško usmerjenih. Govor je o izčrpnosti in globini geslenja, o izbiri strokovnih oz. poljudnih gesel, o konsistentnosti pri geslenju in iskanju, o pomenu poznavanja uporabnikov in njihovega iskalnega vedenja. V drugem delu teče beseda o istih problemih na podlagi analize ankete med etnologi in neetnologi, vprašanj uporabnikov v UKM in primerjave gesel, ki so jih posamezne knjižnice že uporabile za geslenje etnološkega gradiva. Tako med besedilom kot ob zaključku članka je nanizanih nekaj predlogov za uspešnejše oblikovanje informacijskih sistemov, namigov za tiste, ki geslijo etnološko gradivo, za etnologe, ki imajo težave v knjižnicah in za tiste, ki nimajo etnološke izobrazbe, pa iščejo tovrstne informacije. Ključne besede: geslenje, etnologija, antropologija, iskanje informacij, terminologija, konsistentnost, vsebinska obdelava, uporabniško usmerjeni pristopi, študij uporabnikov, bibliotekarsrvo UDC 025.4 : 39 Summarv The first part of the article is based on an overview of the problems encountered by ethnologists and anthropologists in libraries, follovved by a short overview of the special features of ethnological terminology. Different perspectives of index-ing vvith an emphasis on user-oriented ways of indexing follovvs. The author discusses the exhaustiveness and depth of indexing, the choice of technical versus popular indexes, the consistency in indexing and searching, and the importance of being familiar vvith the users and their searching behaviour. The second part of the article deals vvith the same problem by means of the analysis of an inquiry including ethnologists and non-ethnologists, of the questions of the users of UKM, and of the comparison of indexes used by different libraries for indexing ethnological materials. HEDERIH, Jerneja. User oriented perspective of ethnologv indexing. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,19-38 Knjižnica 41(1997)1 Suggestions for a more efficient design of information svsterns, tips for librarians who index ethnological materials, and ethnologists who encounter problems in libraries, as well as for those who do not have ethnological education but are looking for such information, are listed in the text and in the conclusions of the article. Key vvords: indexing, ethnologv, anthropology, information retrieval, termino-logy, consistency, subject cataloguing, user oriented perspective, user studies, librarianship Namesto uvoda Ker je namen tega članka združitev spozananj sodobnih usmeritev in terminologije v etnologiji in uporabniško usmerjenih raziskav v bibliotekarstvu v ugotovitev, kako ustreči pravilom obeh strok in hkrati zvišati možnosti za uspešno iskanje, je pisanje zaznamovano z obema strokama. Upam pa, da bo to dejstvo ene in druge prej pritegnilo k branju kot odvrnilo od njega! Razlogi, vodila, nameni in hipoteze Prvi namen pričujočega pisanja je ugotoviti, kaj lahko pripomore h kvalitetnejšemu geslenju etnološkega gradiva v knjižnicah. Nekaj izsledkov bo verjetno uporabnih tudi v širšem okviru, za druge stroke in za izboljšave tistih delov programov v sistemu COBISS, ki so namenjeni vsebinski obdelavi. Toda bolj kot zadostitev številnim zakonom knjižničarstva, me je pri tem početju vodilo prepričanje, da mora biti geslenje tako, da omogoči čim večjemu številu uporabnikov, da najdejo gradivo, ki ga iščejo na čim krajši in čim lažji način. V te namene je seveda potrebno poznati tip uporabnikov, ki bodo gradivo iskali, potrebno se je potopiti v njihov način razmišljanja in informacijske sisteme prilagoditi njim, četudi za ceno spremembe kakega stoletje starega bibliotekarskega pravila. V tak, k uporabniku usmerjen pogled, meje privedlo več razlogov. Prvi izvira iz časov, ki sem jih presedela v študentskih klopeh, ko so izza katedra prihajali nauki Brede Filo, ženske katere prefinjena teoretična prepričanja so bila obogatena z desetletji praktičnega dela. Drugi temelji na lastnih izkušnjah. Štiri leta, ki sem jih v Univerzitetni knjižnici Maribor prebila deloma nad etnološko literaturo, ki sem jo poskušala čim točneje, jasneje in strokovno pravilno zgesliti, deloma pa za informacijskim pultom, kjer sem se trudila kvalitetno in hitro odgovarjati na vprašanja uporabnikov in spoznavala način razmišljanja ljudi z druge strani pulta, so mi dala vedeti, da je razlog prvega početja opredeljen z drugim. Namen geslenja je namreč omogočiti, da uporabniki najdejo literaturo, tako tisti, ki obvladajo strokovno terminologijo kot tisti drugi, tako tisti, ki se izražajo jasno, kot tisti, ki jim mislijo tečejo bolj neustaljeno, tako tisti, Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) ki imajo bogat besedni zaklad kot oni drugi, tako doktorji znanosti kot dijaki in upokojenci. Eni pri tem seveda potrebujejo več pomoči kot drugi, a vsi imajo pravico, da geslenje pokušamo približati tudi njim. Tretji razlog je povezan s problemi, ki sem jih imela sama, ko sem v knjižnici iskala etnološko literaturo in informacije za lastno raziskovanje. Z raziskavo sem želela dognati, kako se razlikuje iskalna terminologija etnologov in neetnologov, ko gre za etnološke teme. Moja hipoteza je bila, da so razlike relativno velike, da prvi uporabljajo terminologijo, ki je v rabi v etnološki stroki, drugi pa precej bolj tako, kije prisotna v množičnih medijih in pogovornem jeziku in se od strokovne precej razlikuje. Želela sem tudi pokazati, da naj bi bilo geslenje etnološke literature v veliki meri odvisno od potencialnih uporabnikov, torej od tipa knjižnice. Primerjati sem želela že obstoječ način geslenja iste litarature v različnih knjižnicah v Sloveniji in poskušala zbrati nekaj najbolj trdih terminoloških orehov z analizo vprašanj uporabnikov v UKM in ankete, ki sem jo izvedla med etnologi in neetnologi. Etnologi, etnološke teme in knjižnice Raziskovalni proces ima vedno več stopenj. Ena izmed zelo pomembnih, nekje med zastavitvijo problema in dokončno ubeseditvijo ali vizualizacijo raziskovanega, je iskanje literature in virov. V tej fazi najdemo tako etnologe kot znanstvenike drugih strok v knjižnici, zatopljene v knjižnične kataloge najrazličnejših oblik, za računalniki, med enciklopedijami in bibliografijami, kazali revij, ko primerjajo tam najdeno s svojimi zabeležkami, ki so se sčasoma nabrale v notesih, kamor zapišejo zanimivosti iz opomb pod črto, seznamov literatur in pripomb kolegov, pa z utrinki, ki so ostali zapisani le v njihovih možganih. Proces je, čeprav veliko krajši in manj zaveden, podoben tudi pri dijakih in študetih, ki pripravljajo referate in seminarske naloge, pa tudi pri ljudeh, ki žele zgolj zadostiti svoji radovednosti ali izpopolnjujejo znanje, ki ga bodo uporabili v praktične namene, ne glede na stopnjo izobrazbe in poznavanja etnološke "stroke. Raziskava Johnathana Hartmanna (Hartmann 1995,str.21) je pokazala, da so za ameriške antropologe najbolj pomemben vir za izsleditev informacij reference v knjigah, bibligrafije in ocene knjig. Nekaj manj, pa kljub temu veliko informacij, izvira iz pogovorov s kolegi ali so rezultat brskanja po policah knjižnic, šele nato pridejo na vrsto informacije, najdene v knjižničnih katalogih, v on-line in tiskanih indeksih in abstraktih, ali izsledene s pomočjo strokovnjaka za iskanje informacij ali knjižničarja, najmanj pogost vir informacij so podatki iz podatkovnih baz na CD-ROM-ih. Za razliko od drugih pa antropologi dajo veliko na informacije iz lastnih terenskih zapiskov (Hartmann 1995, str. 22,23). Benaudova in Bordeianu na podlagi pogovorov s humanisti ugotavljata, da je sestavni del njihovega načina iskanja infor- Knjižnica 41(1997)1 macij brskanje in da veliko informacij najdejo naključno. To naj bi bil kar za humaniste značilen tip kreativnega procesa. Veliko manj pa dajo na iskanje s pomočjo računalnikov, pa naj gre za on-line dostopne podatkovne baze, baze na CD-ROM-ih ali za Internet (Benaud, Bordeianu 1995, str.42,43). Uporabniki etnološke literature pa nikakor niso le etnologi sami. Zelo verjetno je, da so ob uporabi sekundarnih virov informacij kot so bibliografije, indeksi, knjižnični katalogi ipd., veliko bolj kot etnologi sami, v zagati - recimo jim za potrebe tega članka - neetnologi (učenci, dijaki, študentje, ljubiteljski raziskovalci, upokojenci, strokovnjaki drugih strok in drugi radovedneži brez etnološke izobrazbe). Tako literatura na to temo kot opažanja iz prakse kažejo, da imajo oboji nekaj osnovnih vrst problemov, ko se poskušajo znajti v knjižnici. Prvi in najbolj pogosto opažen izvira iz narave etnologije. Ta seje v različnih preteklih obdobjih in na različnih koncih sveta posvečala zelo veliki paleti tem, vsakokrat z določenimi tematskimi poudarki, seveda. Predvsem sodobna etnologija pa je že na teoretični ravni zastavljena izjemno široko in jo zanimajo takorekoč vsa področja življenja in vsa človekova početja, tako v preteklosti kot sodobna, kijih preučuje skozi prizmo sebi lastnega metodološkega in metodičnega pristopa. Na empirični ravni tako nastajajo raziskave neverjetno širokega razpona. Kar povzroča probleme knjižničarjem, ki taka dela potem razvrščajo, je dejstvo, da o podobnih temah pišejo tudi raziskovalci z drugih področij, le da z drugega zornega kota. Razen teoretničhih vprašanj stroke namreč ni teme, s katero bi se razen etnologiov ne ukvarjal še kdo drug. Že pri fizičnem razvrščanju knjig po policah (če so te urejene po principu prostega pristopa, ta pa po eni od vsebinskih klasifikacij) je tako od odločitve knjižničarja odvisno, ali bodo dela etnologov sploh stala na enem mestu, ali bodo razpršena glede na temo po različnih policah. Problem se z veliko mero podobnosti prenese tudi na knjižnične kataloge, le da imajo ti to prednost, da lahko posamezno enoto s podvajanjem kataložnih listkov ali vsebinskih klasifikatorjev v računalniku razvrstijo tudi na več mest. Problem je nekoliko manjši v specialnih etnoloških knjižnicah, ki ponavadi uporabljajo katerega od etnoloških klasifikacijskih sistemov, ti pa so relativno dobro prilagojeni tipu uporabnikov - ponavadi etnologom. Toliko bolj pereč je v splošnih knjižnicah vseh vrst, ki se skušajo približati po eni strani etnologom kot strokovnjakom - ti bi si seveda želeli najti čim več za svojo stroko zanimivih knjig zbranih na enem mestu - po drugi strani pa uporabnikom drugih provenienc, ki so jim etnološke sistematike manj znane in jim zato bolj ustreza razvrstitev po vsebini, ne glede na strokovni vidik. Večina takih knjižnic uporablja za razvrščanje Univerzalno decimalno klasifikacijo, ki sama po sebi strne le manjši del tem sodobnega etnološkega zanimanja na eno mesto. Tako je v taki knjižnici dela, ki so jih napisali etnologi, moč najti na policah z napisi etnologija, antropologija, slovenski jezik, ljudsko slovstvo, glasba, ples, arhitektura, čebelarstvo, obrt, tekstil, zgodovina, domoz- Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) nanstvo, umetnost, vinogradništvo, sociologija, prehrana, turizem, pravo, agronomija, tekstilna tehnologija, varstvo spomenikov, verstvo, mitologija, bonton, biologija pa še kje. Ta mesta pa so, kot je uporabnikom splošnih knjižnic dobro znano, če gre za nekoliko večjo knjižnico, tako razpršena, da je iskalcu etnološke literature razen spretnosti pri iskanju potrebna še dokaj dobra fizična kondicija. Na veliko razpršenost antropološkega gradiva v knjižnicah in na pomen dejstva, da je antropologija kot veda o človeku povezana z mnogimi področji in s tem problematična, ko gre za iskanje informacij, sta opozorila tako Hartmann (Hartmann 1995, str.13,14) kot Amsdenova (Amsden 1968, str.117,118) desetletja pred njim. Enako prepričanje deli avtor članka, najdenega na Internetu, Andrew Brennan (Bren-nan 1991), kije prepričan, da antropologom zelo otežuje iskanje dejstvo, da skoraj ni teme, ki bi bila zunaj zanimanja njihove vede. Prebrati oziroma prebrskati vse, pa je seveda nemogoče, zato antropologi, še bolj kot ostali, potrebujejo dobre knjižnične kataloge. Ti pa so, po Brennanovem prepričanju, veliko bolj kot uporabnikom, prilagojeni knjižničarjem samim. Avtor je pri tem upošteval le potrebe uporabnikov - antropologov. Drugi je problem etnološke terminologije. Ta se pojavi takrat, ko se uporabnik znajde za klasičnim geselnim katalogom ali ko mu kurzor utripa pri postavki ključne besede ali predmetne oznake, če sede za računalnik. Kot terminologija vsake stroke, se je tudi etnološka terminologija s časom spreminjala. Ta terminološki skok je bil v etnologiji prisoten vedno, ko se je drastično spremenila prevladujoča metodološka paradigma. Etnologe pri iskanju taki skoki še najbolj ovirajo, neetnologi pa imajo probleme s strokovno terminologijo vedno, saj te zelo natančno nikoli ne obvladajo. Pri tem imajo "srečo", da imajo enak problem velikokrat tudi tisti, ki v splošnih knjižnicah geslijo etnološko gradivo. Etnološka terminologija in klasifikacije etnologije Etnološka terminologija seje, kot rečeno, relativno močno spreminjala. Tako je človek, ki gesli etnološko literaturo, v večkratni zagati. Že tisti, ki gesli v knjižnici, ki jo uporabljajo pretežno etnologi, se bo pri marsikaterem terminu moral zamisliti. Starejši kolegi bodo uporabljali nekoliko drugačno terminologijo kot mlajši, tudi pripadnost določeni etnološki ustanovi bo imela za posledico nekoliko drugačen način izražanja. A do neke mere poenotenja je v takih okoliščinah še mogoče priti. Veliko težje delo imamo tisti, ki geslimo v knjižnicah, ki so namenjene širokemu krogu uporabnikov, med njimi tudi etnologom. Ti bodo seveda pričakovali sebi lastno terminologijo, medtem ko Termin "splošna knjižnica" uporabljam v tem kontekstu za knjižnico, kije namenjena različnim tipom uporabnikov, torej nasprotno od "specialna knjižnica ", ne pa v pomenu splošno-izobraževal-na knjižnica. Knjižnica 41(1997)1 bodo neetnologi istim rečem, ki jih zanimajo iz drugačnih razlogov, rekli popolnoma drugače. Ali je kako le mogoče ustreči vsem in kateri so tisti najbolj pogosti terminološki problemi? Prva zagata se pojavi že kar pri imenu vede - etnologija, etnografija, narodopisje, narodopis, antropologija, kulturna antropologija, socialna antropologija? V temeljnem teoretičnem delu o etnologiji - v Obči etnologiji (Kremenšek 1978, str.14-17) Slavko Kremenšek zavrača vsebinsko delitev med etnografijo in etnologijo in predlaga uporabo enotnega termina - etnologija. Čeprav nekateri razumejo pod etnografijo zgolj opisovanje kulturnih pojavov, pod etnologijo pa znanstveno tolmačenje tega opisovanja, spet drugi ločujejo etnografijo kot zanimanje za lastni narod in kulturo predvsem v evropskem prostoru in etnologijo kot raziskovanje neevropskih ljudstev, ki so na nižji stopnji razvoja, se je na Slovenskem od druge polovice petdesetih let relativno močno ustalil enoten termin za vse vrste zanimanj - etnologija. Antropologija kot naslednji soroden termin je v zadnjem desetletju tudi vedno bolj v rabi, pri čemer gre predvsem za zanimanje za človeka v njegovi univerzalnosti, medtem ko je pri etnologiji poudarek na določeni etnični skupini, velikokrat lastni. A nedvomno sta tako metodično kot vsebinsko vedi zelo blizu. Zdi se torej, da bi bila pri geslenju upravičena termina etnologija in (kulturna) antropologija. Toda če vsa metodološka in terminološka vprašanja zadnjih let poznajo etnologi in jih pri iskanju v knjižnici tudi upoštevajo, to še ne pomeni, da enako vedenje posedujejo tudi neetnologi. A tudi če pomenskih razlik in enačajev med etnologijo, etnografijo in narodopisjem, za katerega se strinjamo, da je poslovenjena etnografija, ne poznajo, imajo pravico najti primerno literaturo na to temo. Navsezadnje jih lahko zavajajo že zelo različna poimenovanja etnoloških ustanov na Slovenskem: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU, Slovenski etnografski muzej. Naslednji problem je uporaba prilastka ljudsko. Etnologi, predvsem mlajši, ga raje izpuščajo kot uporabljajo. Ko pa etnološke vsebine umestimo v širši znanstveni okvir, ga je potrebno uporabiti, da je vidno razlikovanje med etnološkim pogledom in pogledi drugih strok na isto stvar. V te namene najdemo v Enciklopediji Slovenije gesla ljudska arhitektura, z omembo termina ljudsko stavbarstvo, ljudska glasba, ljudska likovna umetnost, ljudska noša, ljudska pesem, ljudska proza, ljudski godec, ljudski ples, ljudsko glasbilo, ljudsko slovstvo, ljudsko verovanje, ljudsko zdravilstvo. Isti termini se v etnološki literaturi večkrat pojavijo brez prilastka, a se zdi, da je rešitev, ki je bila uporabljena za Enciklopedijo Slovenije pravšnja tudi za geslenje v splošnih knjižnicah. Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) Kar nekaj problemov je tudi s poimenovanjem posameznih etničnih skupin kot so Eskimi (Inuiti), Grmičarji (Bušmani, Sani), avstralski domorodci (Abo-rigini), Pigmejci (Koisanidi), Sjuji (Siuxi) itd., a je pri tem v dobrodošlo pomoč predmetno kazalo Atlasa človeštva in podobnih priročnikov, kljub temu pa ostanejo praznih rok tisti uporabniki, ki izbranega termina ne poznajo. Se v večji zagati smo takrat, ko skušamo najti tem terminom generično nadrejen pojem, ki bi jih uspešno združeval. Etnologija ne predpisuje enega samega termina, etnologi uporabljajo različne, nekatere z navednicami, druge brez -prvinska ljudstva, prvotna ljudstva, zgolj ljudstva, etnične skupine, naravna ljudstva, avtohtona ljudstva, domorodci, domačini, prvobitna ljudstva, plemena neevropskega sveta, ljudstva brez kovin, tradicijske družbe, Atlas človeštva jih prijazno imenuje zanimiva ljudstva. Neetnologi jih poznajo pod terminom primitivna ljudstva, ki se ga zaradi pejorativnega prizvoka etnologi odločno izogibamo. Ker pa ga navaja UDK, ga pogosto najdete tudi med predmetnimi oznakami v knjižnicah. Teh nekaj zelo zapletenih primerov je takih, ki jih srečujemo ob geslenju etnologije skoraj vsakodnevno. Več trdih orehov bodo, upam, pokazali rezultati ankete. Rešitve le teh pa, prav tako upam, bo nakazala diskusija. Klasifikacije etnologije so za tistega, ki gesli etnologijo, lahko vir, posebej če se trudi vsaj do neke mere gesliti hierarhično in s tem omogočiti uporabnikom, da najdejo večje vsebinske skupine z uporabo enega samega gesla, ne z naštevanjem velikega števila le-teh ali, kar je za uporabnike toliko težje, z UDK vrstilci. Razen tega so lahko, če so količkaj natančne, tudi zelo dober vir za iskanje veljavne strokovne terminologije nasploh. Kot etnološko siste-matiko je mogoče uporabiti Predlog za geselnik slovarja etnologije Slovencev, vsebinsko kazalo Slovenskega ljudskega izročila kot najmlajšega pregleda celotne etnologije Slovencev, enote sistematskega kataloga knjižnice Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti, enote sistematike za etnološko bibliografijo, razdelke vprašalnic ETSEO (Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja), od tujih pa siste-matiko revije Demos, kije pravzaprav bibliografija ali publikacije Internationale Volkskundliche Bibliographie. Etnološke sistematike v večini primerov druži osnovna delitev na materialno, socialno in duhovno kulturo, nekaterim so dodani še razdelki splošno, zgodovina stroke, razmerje z drugimi strokami, urbana etnologija, bibliografija, etnološka terminologija, metodika, metodologija, muzeologija,.... Sistematika, ki je v uporabi v knjižnici na Filozofski fakulteti, pa je na najvišjem nivoju razdeljena še geografsko - Slovenci, Slovani, Evropa, Amerika, Avstralija, Oceanija, Azija, Afrika. Etnološka delitev na materialno, socialno in duhovno kulturo je uporabna res le za strokovne etnološke knjižnice, saj je širši javnosti domala neznana. Za knjižnice splošnejšega tipa je ponavadi bolj zanimiva geografska delitev in delitev na posamezna poglavja znotraj treh velikih etnoloških skupin. S Knjižnica 41(1997)1 pomočjo teh je že mogoče ustvarjati določeno hierarhijo v geslenju. Seveda pa je za splošne knjižnice osnova ustvarjanja hierarhije že navajanje gesla etnologija in krajevna oznaka (Slovenija,...), ki uporabniku omogoči, da samo z uporabo predmetnih oznak najde vso etnološko literaturo. Čeprav osnovni namen geslenja ni ustvarjanje hierhije kot v UDK, se mi zdi določena stopnja hierarhičnosti v geslenju nujno potrebna. Najbolj znana in največkrat uporabljana neetnološka klasifikacija etnologije je UDK, ki razen številčnih vrstilcev nudi tudi tekstovni kometar. Ta za sodobno etnologijo ni pretirano uporaben, saj zajema le drobcen delček predmeta etnologije, kot je definiran v sodobnih naziranjih stroke, pa tudi terminologija je daleč od trenutno uveljavljene. Navedene etnološke sistematike bi lahko bile dobra osnova za izdelavo morebitnega tezavra ali seznama deskriptorjev za etnologijo. Geslenje Geslenje oziroma indeksiranje je zelo pogosta tema bibliotekarske literature, mnogo manj so se s tematiko seveda ukvarjali etnologi sami. Od študij, usmerjenih k informacijskim sistemom, ki so prevladovali v preteklosti, se v zadnjem času študije vedno bolj nagibajo k takim, ki so bolj usmerjene k uporabniku. Prve zanima, kako doseči čim večjo kvaliteto geslenja, kako zagotoviti čim večjo konsistentnost med tistimi, ki geslijo, kakšna pravila upoštevati, kako izdelati utrezne pripomočke kot so tezavri, seznami deskriptorjev, kako zagotoviti čim boljšo normativno kontrolo. Tiste, ki so uporabniško usmerjene, bolj kot prve upoštevajo značilnosti iskalnega vedenja uporabnikov, njihovo medsebojno konsistentnost v iskanju, razloge, ki vplivajo na izbiro iskalne strategije in terminologije, zanima jih proces iskanja informacij nasploh. Sama sem prepričana, da so prve brez drugih precej jalove. Geslenje je proces, ko nekemu gradivu (za potrebe tega članka imam v mislih predvsem geslenje knjig v knjižnicah različnih tipov), oseba ali računalnik (kar je uporabno prej za članke kot za knjige) izbere gesla, ki naj ga, po eni strani čim bolj natančno označijo, po drugi strani pa, kar se mi zdi še bolj pomembno, opremijo z gesli, za katera obstaja možnost, da jihbodo uporabili uporabniki danega informacijskega sistema. To dvojnost namena geslenja je moč pogosto najti tudi v literaturi. Lancaster (Lancaster 1991, str. 8) pravi, da so vprašanja, ki sijih naj zastavijo tisti, ki geslijo, taka: o čem dokumet govori, zakaj je vključen v našo zbirko, za katere vidike se bodo zanimali naši uporabniki? Taka zastavitev problema nujno vodi v spoznanje, da je za uspešno in uporabno geslenje, razen pravil tega početja, potrebno dobro poznati potencialne uporabnike. Prvi korak je odgovor na vprašanje, kdo so Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) uporabniki v določeni knjižnici. Gre za strokovnjake s področja, ki ga gesli-mo ali uporabnike, ki se na to področje ne spoznajo pretirano dobro, v kakšne namene iščejo informacije, če gre za različne tipe uporabnikov, kateri prevladuje? Ko poznamo te podatke, lahko začnemo govoriti o geslenju, prilagojenemu našim uporabnikom. Lancaster (Lancaster 1991, str.9) ugotavlja, da je za tiste, ki geslijo, zelo dobro, če ne ostajajo za kulisami, ampak se občasno podajo tudi med uporabnike, da jih spoznajo in zaznajo njihov način razmišljanja ob iskanju. Poznavanje uporabnikov nam tudi omogoči, da izpostavimo nekatere vidike, za katere lahko predvidimo, da jih bodo zanimali (Lancaster 1991, str.26). Ingvversen meni (Ingvversen 1992, str.51,52), da obstajata vsaj dva, ki odločata o tem, za kaj v nekem dokumentu sploh gre -razen tistega, ki gesli, je to še uporabnik. Ta pogleda na dokument sta lahko tudi zelo različna. Po Soergelu povzema (Ingvversen 1992, str. 52), daje gesliti mogoče z besedami iz besedila, iz kontroliranih slovarjev ali iz tisih izrazov, kijih uporabljajo za iskanje uporabniki, čeprav v bibliotekarjevih priročnikih niso zajeti. To nas pripelje k naslednjemu vprašanju - ali uporabljati strokovno terminologijo ali poljudno, z vidika stroke morda celo napačno, če ugotovimo, da uporabniki tako pač uporabljajo. Namen informacijskega sistema je namreč, kot sem zapisala uvodoma, da čim več uporabnikov informacije dejansko najde. Toda dejstvo je tudi, da je z vidika tistega, ki gesli, zelo nerodno zapisati termin, ki velja v stroki za napačnega. Tudi uporabnikom samim dolgoročno s tem ne pomaga, saj jih dodatno zavaja z napačno terminologijo Navodila za oblikovanje predmetnih oznak (Banič, Kovač, Vrhovšek 1994, str.10) priporočajo, naj tisti, ki geslijo, dajejo prednost splošno sprejetim znanstvenim in strokovnim izrazom. Vickerv (Vickerv 1973, str. 101) je bolj demokratičen, ko pravi, daje znanstveno terminologijo upravičeno uporabljati takrat, ko vemo, da jo obvladajo tudi uporabniki informacijskega sistema, če pa bodo uporabniki verjetno uporabljali poljudno terminologijo, je smiselno to uporabiti tudi za geslenje. Seveda smo v zagati, če so naši uporabniki z obeh polov. Obstaja pa zanimiva rešitev tega problema, ki se mi je porodila ob praktičnem geslenju, v literaturi pa sem jo komaj zaznala. Če gre za splošno knjižnico z obema tipoma uporabnikov -strokovnjaki in "nestrokovnjaki", se je mogoče ob geslenju ravnati tudi takole: strokovne knjige, napisane v strokovnem jeziku, gesliti s strokovno terminologijo, saj lahko predvidevamo, da bo zanimala predvsem strokovnjake, da pa bo za ostale manj zanimiva, tiste knjige pa, ki imajo poljudnejši značaj, na podlagi obratnega predvidevanja o uporabi opremimo z poljud-nejšimi gesli. Tako ravnanje seveda zahteva od tistega, ki gesli, precejšnje poznavanje stroke, saj je le tako mogoče pravilno vrednotiti strokovnost ali poljudnost besedila. Zanimiv in narativen jezik namreč ne pomeni vedno poljudnega, nestrokovnega besedila! Podobno rešitev predlaga Foskett (Fos-kett 1971, str. 44,45), ko pravi, da se lahko pri izbiri sinonimov odločimo za uporabo tehničnega pojma za tehnični dokument in poljudnega za poljudni dokument, ne pa, da kot pravilnega izberemo le enega samega. Knjižnica 41(1997)1 Tako se odpira tudi dilema, ali naj geslijo strokovnjaki za področje, ali bo uspeh večji, če bodo geslili ljudje, ki dobro poznajo uporabnike in informacijski sistem. Idealno bi seveda bilo, če je v eni osebi združeno oboje. Menim pa, da je več možnosti, da bo strokovnjak za področje postal dober poznavalec informacijskega sistema kakor obratno. S tega vidika je smiselno za geslenje angažirati ljudi, ki so poznavalci področja, hkrati pa jim iskanje v knjižnicah ni bilo nikoli tuje. Predmet mnogih študij je konsistentnost med tistimi, ki geslijo. Starejše študije izhajajo iz hipoteze, daje geslenje toliko bolj kvalitetno, kolikor bolj je konsistentno. Nekateri avtorji o tem (upravičeno) dvomijo. Jasno je, da je geslenje bolj subjektivno kot objektivno početje. Še sam ne gesliš vedno enako, več ljudi pa se toliko težje sporazume o tem, o čem dokument pravzaprav govori. Konsistentnost je stopnja strinjanja glede terminov, ki naj bi bili uporabljeni za označitev nekega dokumeta. Dejavniki, ki vplivajo na konsistentnost, naj bi bili: število uporabljenih terminov, uporaba kontroliranega slovarja oziroma geslenje iz besedila, značilnosti teme in njene specifične terminologije, lastnosti tistega, ki gesli, orodja, ki jih ima na voljo in dolžina dokumeta, ki ga gesli (Lancaster 1991, str. 60-62). Konsistentnost je višja, če tisti, ki geslijo, uporabljajo ista orodja (enciklopedije, slovarje, priročnike...) (Lancaster 1991,str.67). Toda popolno konsistentnost je nemogoče doseči. Nizka stopnja konsistentnosti med tistimi, ki geslijo, je bila dokazana z mnogimi študijami (glej Popovič 1990, str.14). Toda čemu naj bi ta neznansko močna težnja k zagotovitvi konsistentnosti sploh služila? Če bi informacijske sisteme uporabljal en sam uporabnik, in ta vedno z enako terminologijo, bi bilo to seveda smiselno, ker pa je uporabnikov več, ti pa so med seboj, tudi dokazano, nekonsistentni, sploh ni nujno, daje nekonsistentnost tistih, ki geslijo, slabost. Edina neizpodbitna prednost velike stopnje konsistentnosti je možnost izdelave dobrih seznamov uporabljanih terminov, ki so lahko pripomoček za iskanje in geslenje. In na tej točki se srečamo s pomenom normativne kontole, tezavrov, seznamov deskriptor-jev in podobnih reči, ki postanejo toliko bolj pomembne takrat, ko gre za geslenje v vzajemnem katalogu, za katerega je zaželeno, da ima vsaj nekaj stičnih točk. Že najnižja stopnja kontrole nad uporabljanimi termini, ki naj predvsem prepreči podvajanje, privede do kontroliranega slovarja. Deskriptor je dogovorjen termin, za katerega se odločimo, da ga bomo uporabljali za geslenje, torej nekak predpisan, "pravilen", termin. Če te deskriptorje zberemo, lahko izdelamo seznam deskriptorjev, in sicer po različnih načelih. Tega lahko ponudimo v pomoč uporabnikom, hkrati pa ga uporabljajo tisti, ki geslijo. Če tak seznam uredimo, označimo razmerja med posameznimi deskriptorji, dodamo še tiste termine, za katere smo se odločili, da jihnebomo uporabljali, Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) in nakažemo, katere uporabljamo namesto njih, dobimo tezaver. Ta je ena najbolj dovršenih oblik kontroliranega slovarja. Kontrolirani slovarji nasploh imajo namen kontrolirati in usmerjati uporabo sinonimov in homon-imov in določati povezave med termini. Kontroliran slovar je lahko kaka klasifikacijska shema, recimo UDK, tezaver ali seznam predmetnih oznak (Lancaster 1991,str.l4). Na prvi pogled se zdi, da so take rešitve idealne. A imajo tudi nekaj slabosti. Največja je ta, da gre za relativno zakoličen sistem, terminologija pa se, kot je bilo že rečeno, pogosto bolj ali manj drastično spreminja. To še posebej velja za mehke znanosti (humanistika, družboslovje). Spreminjanje in dopolnjevanje tezavrov pa je, tako kot njihova izdelava, precej drag in dolgotrajen postopek, ki zahteva upoštevaje mnenj strokovnjakov za določena področja, bibliotekarjev in uporabnikov, če naj bodo dobri in uporabni. Normativne datoteke, denimo, ki so prav tako zbirke sprejetih izrazov, so veliko bolj uporabne, če jih je mogoče ob pojavu novega relevantnega termina dopolniti (odprti tip normativne datoteke) kot če tega ne moremo storiti brez dolgotrajnejšega postopka (zaprti tip). A zdi se, da obstaja idealna rešitev tega problema. Nakazujejo jo posamezni avtorji, znana pa je tudi iz nekaterih informacijskih sistemov, uporabljajo jo proizvajalci podatkovnih baz. Gre za uporabo kombinacije kontroliranega slovarja in dopuščanja dodatnih gesel, kijih kontrolirani slovar ne vsebuje. Tako je mogoče zadostiti skoraj vsem potrebam. Kontrolirani slovar zagotavlja uporabo terminologije, kije sprejemljiva v okvirih stroke, ki jo geslimo in poskrbi, da so uporabljena gesla do neke mere "čista", hkrati pa tisti drugi del nekontroliranih gesel nudi možnost, da uporabljamo tudi termine, ki so se pojavili na novo, ki jih uporabljajo uporabniki, stroka pa jih ne dopušča, izognemu se dragemu nenehnemu bdenju nad kontroliranim slovarjem, uporabimo lahko termine, ki jih uporablja avtor in so zagotovo relevantni, čeprav jih naš kontrolirani slovar ne zajema, uporabimo lahko tudi termine, ki so relevantni za druge vede, privoščimo si lahko tudi redundantnost, ki jo kontrolirani slovarji zavračajo, uporabnikom lahko kljub vsemu ponudimo seznam sprejetih terminov iz kontroliranega slovarja, skratka zadovoljimo lahko skoraj vse. Bi pa morali vsi računalniški sistemi, namenjeni iskanju, nuditi enostavno orodje za vnašanje kazalk in vodilk ob geslenju za tiste termine, ki so strokovno oporečni ali iz drugačnih razlogov neuporabljeni, uporabniki pa jih uporabljajo. Sistem kazalk bi moral samodejno usmerjati iskalca na termine, ki ga bodo pripeljali do dobrih rezultatov. Taki sistemi bi uporabnikom omogočili, da najdejo iskano literaturo, hkrati pa bi jih neopazno seznanjali s sprejeto strokovno terminologijo, če bi se ob iskanju izkazalo, da jim je slabo poznana ali neznana. Iivonenova (Iivonen 1995, str.188) trdi, da mora informacijski sistem, če želi biti dober, uporabniku sam ponuditi alternativne termine za iskanje, saj se jih uporabniki sami pogosto enostavno ne spomnijo. Knjižnica 41(1997)1 Tudi ona je namreč dokazala, da so uporabniki ob iskanju med seboj zelo nekonsistentni, kar pomeni, da uporabljajo zelo različno terminologijo. Ob razmišljanjih o geslenju sta zanimivi še vsaj dve vprašanji - globina in izčrpnost geslenja. Pri globini geslenja gre za stopnjo izpostavljanja vidikov in ožjih delov vsebine dokumenta, pri izčrpnosti pa za število gesel, ki jih uporabimo za dokument. Oboje bi moralo vedno temeljiti na poznavanju uporabnikov. Smiselno je namreč gesliti v globino, če so uporabniki dobri poznavalci in iščejo zelo specializirana področja. V tem primeru je smiselno izpostavljati z gesli tudi najbolj kratke dele dokumentov. Veliko lažje je globino določiti v specialnih knjižnicah z enim samim tipom uporabnikov. Število uprabljenih gesel je do neke mere povezano s prejšnjim vprašanjem, ni pa čisto enako. Veliko gesel za posamezen dokument pomeni več možnosti za iskanje, hkrati pa napoveduje več šuma pri iskanju. Foskett trdi (Foskett 1971, str. 22), da se v splošnih knjižnicah lahko zadovoljimo s splošnim, manj številčnim geslenjem, vbolj specializiranih pabomo uporabili več gesel in ta bodo bolj globinska. Globinsko geslenje ponavadi prakticir-ajo v knjižnicah, kjer je potrebe uporabnikov moč jasno definirati, nadaljuje Foskett. Ingvversen govori v tej zvezi o namerni redundantnosti kot o pozitivnem početju (Ingvversen 1996, str.34,35). Vse omenjene probleme je relativno enostavno dognati in dogovoriti na nivoju ene same knjižnice, veliko več problemov imamo, če smo vključeni v sistem vzajemne katalogizacije. Še posebej, če so knjižnice v takem sistemu raznolike tako glede na gradivo, ki ga posedujejo kot glede na uporabnike. Razumljivo in pravilno je, da v takem vzajemnem sistemu knjižnice ščitijo vsaka svoj interes in interes svojih uporabnikov. Iz tega sledi, da mora biti način geslenja, kljub vzajemnosti, v precejšnji meri domena posamezne udeleženke v sistemu. Ni pa slabo, če se udeleženke le dogovorijo za minimalno stopnjo poenotenja v obliki vsaj minimalne normativne kontrole. Toda za to je v velikih sistemih potrebno veliko sredstev, veliko ljudi, veliko dela in veliko potrpljenja. Uporabniško usmerjen pristop k geslenju Tak pristop se v bibliotekarstvu uveljavlja od sedemdesetih let naprej (Ingvversen 1992, str.83,84). Zaznamujejo ga študij informacijskih problemov uporabnikov, njihovega iskalnega vedenja in človeških komponent sistemov v realnem okolju. Proces iskanja informacij tak pristop razume kot proces, ki rešuje probleme, kije naravnan k določenemu cilju in interaktiven. Vpleta zavedanje, da lahko uporabniki pripadajo različnim skupinam. Lahko so otroci, znanstveniki, pogosto se dogaja, da slabo definirajo svoje informacijske potrebe in da so njihova vprašanja nejasna (Ingvversen 1992, str.84,85). Uporabniško usmerjeni pristopi temeljijo na kognitivni psihologiji in na Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) metodah družboslovnih ved (Ingwersen, VVillett 1995, str.169). Metode, ki pomagajo razvozlati tako zastavljena vprašanja, so intervjuji, spremljanje glasnega razmišljanja uporabnikov, vizualno opazovanje njihovega vedenja ob iskanju, snemanje uporabnikov ob iskanju in snemanje dogajanja na ekranu, ko gre za vedenje za računalnikom (Ingvversen 1992, str.94-98). Za iste potrebe je znana tudi metoda naknadne analize iskalne strategije za računalnikom (transaction log analvsis). Namen takega početja pa je proizvajalcem programov in ustvarjalcem informacijskih sistemov nasploh posredovati podatke, ki jim pomagajo, da lahko uspešeneje opravijo svoje delo, saj vedo, kako se določen tip uporabnikov odziva na informacijske sisteme. Če uporabnike poznajo, lahko uporabijo modele njihovega kognitivnega procesa (Allen 1991, str.189). Za potrebe mojega raziskovanja so me med uporabniško usmerjenimi pogledi pritegnile predvsem ugotovitve raziskav iskalnega vedenja uporabnikov, ki poudarjajo, da uporabnik ni enovita kategorija. Kot obstajajo različni tipi uporabnikov, obstajajo tudi dejavniki, ki vplivajo ha njihovo iskalno vedenje in posredno tudi na izbiro terminologije, ki jo pri iskanju uporabljajo. Že Lancaster (Lancaster 1991, str. 74, 75) je ugotovil, da na kvaliteto poizvedbe vpliva iskalna strategija, ta pa je odvisna od izkušenj, inteligence in iznajdljivosti poizvedovalca. Ingvversen bi dodal (Ingvversen 1992, str. 100), da je način iskanja pogojen s konceptualnim poznavanjem predmeta iskanja, z motivi in pričakovanji tistega, ki išče, in na drugem mestu (Ingwersen, VVillett 1995, str.170), daje vedenje uporabnika nasploh odvisno od njegovega predhodnega znanja, teme ali področja njegovega dela in od razlogov, iz katerih je nastala njegova informacijska potreba. Do zanimivih rezultatov je prišel Allen (Allen 1991, str.188-210), ki je ugotovil, daje pogojenost načina iskanja z iskalčevim predhodnim poznavanjem predmeta iskanja sicer velikokrat deklarirana, a nikoli empirično dokazana. Raziskovanja tega vprašanja se je sam lotil z začetno hipotezo, da bodo tisti, ki poznajo tematiko (ti so bili izbrani na podlagi predhodne analize poznavanja predmeta), bolj uspešni pri izbiri ustrezne iskalne terminologije in iznajdljivejši pri iskanju alternativne terminologije od tistih, ki tematiko poznajo slabo. Pri tem pa seje zavedal, da imajo, razen poznavanja tematike, na uspešnost iskanja vpliv tudi poznavanje knjižnic nasploh, on-line katalogov in predmetnih oznak, načinov iskanja v on-line okolju in računalnikov nasploh. Analiza rezultatov pa je v njegovem primeru pokazala, da poznavalci tematike res uporabljajo več iskalnih izrazov in da so jih sami sposobni spremeniti v izraze nadrejenega nivoja, da bolje generalizirajo, toda to jih v končni fazi pripelje do približno enakih rezultatov iskanja. Besedišče, ki so ga uporabljali eni in drugi, je bilo namreč skoraj identično, razlikovalo se je predvsem v številčnosti. Morda pa jebil dotični Opac že prilagojen različnim tipom uporabnikov! Knjižnica 41(1997)1 Podobno kot vprašanje primerjave iskalne terminologije različnih tipov uporabnikov je tudi vprašanje konsistentnosti med njimi samimi. Raziskave konsistentnosti med tistimi, ki iščejo, so sicer nekolikanj manj pogoste kot podobne raziskave med tistimi, ki geslijo, a jih je v zadnjem času vedno več. Vsekakor so za odločitve o izčrpnosti in globini geslenja rezultati raziskav konsistentnosti med uporabniki zelo pomembni. Mirja Iivonen (Iivonen 1995, str. 173-188) seje ob osnovni predpostavki, da različni tipi uporabnikov uporabljajo ob iskanju različne koncepte in različno terminologijo, ukvarjala z vprašanjem, kaj vpliva na to raznolikost. Ugotovila je, da na nekonsistentnost med uporabniki pomembno vplivajo okolja iskanja in zapletenost vprašanja. Primerjava iskalne terminologije etnologov in neetnologov Anketa Da bi dognala, kakšna je dejanska razlika v izbiri iskalne terminologije med etnologi in neetnologi, sem ene in druge naprosila, da izpolnijo vprašalnik. Tega sestavlja 13 vprašanj. Vsa so povezana z etnološkimi temami. Potrudila sem se, da zajemajo čim širši izbor etnoloških tem. Nekaj vprašanj je splošne narave, takih, ki so blizu vsem, šolanim etnologom in neetnologom (pust, ljudska umetnost, stavbarstvo, pripovedništvo, prehrana, oblačenje, prazniki), nekaj pa je takih, ki predpostavljajo nekaj etnološkega znanja (sororat, avunkulat, iniciacijski obredi, apotropejske šege). Namerno je vključen tudi drugi tip vprašanj, ker me je zanimalo, kako se bodo neetnologi znašli z njimi. Anketiranci so odgovarjali na papirnato predlogo in niso iskali neposredno v OPAC-u. To in dejstvo, da so odgovarjali na vprašanja, ki sem jim jih predložila jaz, ne pa na taka, ki bi nastala iz dejanske informacijske potrebe, gotovo nekoliko vpliva na rezultate, a sem prepričana, da so kljub temu relevantni. Raziskavo v realnem okolju je za te namene namreč zelo težko izvesti. Predvsem bi trajalo zelo dolgo, da bi v knjižnico prišlo večje število neetnologov, ki bi jih zanimale točno tiste teme, ki sem jih sama vključila v vprašalnik. Sledilo pabo tudinekaj podatkov iz realnega okolja v eni sledečih analiz. Vprašalnik je izpolnilo 18 etnologov (študentov etnologije, diplomiranih etnologov in magistrov etnologije) in 18 neetnologov (študentov različnih strok in drugih ljudi najrazličnejših poklicev z visoko stopnjo izobrazbe, od katerih so vsi vsaj občasni uporabniki knjižnic). Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) Številke Anketiranci so uporabili 946 različnih iskalnih izrazov. Kot novo enoto sem upoštevala vsak termin, ki se je kakorkoli razlikoval od prejšnjih, razen pojava istega termina v edninski oz. množinski obliki! Več iskalnih terminov so uporabili etnologi (880:810), večkrat so bili etnologi tisti, ki so pri posameznem vprašanju uporabili več iskalnih terminov (9:4). Tudi pri štetju takih izrazov, ki jih je uporabila samo njihova skupina, druga pa ne, so več iskalnih terminov nabrali etnologi (10:3). Čeprav v nobeni od treh številčnih analiz etnologi ne prevladujejo bistveno, je njihova večja gostobesednost konstantna. Lahko bi torej tudi iz lastne raziskave potrdila trditev, ki je prevladovala v strokovni literaturi, namreč, da ljudje, ki bolje poznajo tematiko, uporabljajo več iskalnih izrazov. Upati je, da bi jim to v realnem okolju iskanja za računalnikom prineslo večje uspehe, čeprav to v okviru te analize ni dokazano. Število takih iskalnih izrazov, ki so jih pri posameznem vprašanju uporabili oboji, se giblje med 4 in 17 (16,14,10,12,17,10,11,7,11,11,10,4,10). Število iskalnih izrazov, ki so jih uporabili etnologi, neetnologi pa ne, je med 19 in 49 (35,42,19, 29, 39,31,29,38, 21,25,49, 28,43), takih, ki so bliže izključno neetnologom pa je med 15 in 38 (23, 30,15, 35, 38, 22, 27, 33, 22, 22, 35, 31, 27). Tudi te zadnje številke potrjujejo zgornjo trditev. A bolj kot številke, so povedne analize uporabljenih iskalnih izrazov za posamezna vprašanja. Iskalna terminologija Ob analizi iskalne terminologije, uporabljene za posamezna vprašanja, sem v prvi vrsti preverila, katera je tista iskalna terminologija, ki je enim ali drugim tako blizu, da so jo uporabili v več kot dveh primerih. Nasploh je mogoče ugotoviti, da je konsistentnost (ki pa ni izračunana s statistično analizo, ampak je zgolj ocenjena, torej ne čisto prava), dokaj nizka. Zelo redko so tako etnologi kot neetnologi uporabljali isti iskalni izraz v večjem številu, veliko več je takih, ki so bili uporabljeni enkrat samkrat. Še med večkrat uporabljenimi prevladujejo taki, ki so bili uporabljeni le trikrat. Slika po posameznih vprašanjih je taka: 1. Približuje se pust. O prazniku in vsem, kar je z njim povezano, želite izvedeti kar se da veliko. Katere ključne besede bi uporabili? Etnologi in neetnologi so se vsaj enkrat strinjali v 16-tih primerih. Etnologom so se najprimernejši termini za iskanje zdeli pust (13), maska oziroma maske (12), maškare (6), kurent,-i (4), po trikrat pa so uporabili termine Knjižnica 41(1997)1 karneval-i, krof,-i, prazniki in šege. Neetnologi se strinjajo, da je zelo primeren izraz za iskanje maska,-e (15), kurent (12), pust (10), karneval (8), dodali bi še Ptuj (4), trikrat so uporabili izraz maškare in prazniki, pa še običaji. V tej temi so odločitve enih in drugih kar podobne, edina bistvena razlika je uporaba termina običaji med neetnologi namesto šege, ki ga uporabljajo etnologi. Pričakovano! 2. Zanima vas značilen način oblačenja v nekem preteklem obdobju na Štajerskem. Izvedeti želite, kateri kosi oblačil so sodili v ta način oblačenja, iz česa so bile obleke izdelane, kdo jih je nosil, ob kakšnih priložnostih. Kako boste iskali? Skupnih iskalnih izrazov je bilo v tem primeru 14. Etnologi preferirajo termine noša (12), oblačilna kultura (9), obleka,-e (6), Štajerska (4). Zadnjega pač zaradi tipa vprašanja. Trikrat so uporabili termine moda, oblačenje, oblačilni videz, čevljarstvo in krojači. Oba najbolj pogosta termina sta tipična termina, kiju etnolog pridobi v toku izobraževanja in ju neetnologi sploh ne uporabljajo ali zelo redko. Neetnologom ustrezajo Štajerska (9), oblačilo (7), moda (6), obleka-e (5), narodna noša (4), zgodovina (4), noša (3) in tkanine (3). Njihova terminologija je nezaz-namovana z etnološkimi kategorijami, posebej uporaba termina narodne noše, ki ga etnologi ne uporabljajo v tem kontekstu, je izstopajoča. Zanimivo je, da neetnologi ne uporabljajo termina etnologija, pač pa zgodovina, verjetno v smislu razvoj, preteklost, zgodovinski pregled. 3. Iščete literaturo o obliki zakona, ko ima en mož več žena, te pa so med sabo sestre. Primerne ključne besede bi bile: Število skupnih iskalnih izrazov - 10. Pri tem vprašanju so bih tako eni kot drugi najbolj redkobesedni. Uporabili so le 45 različnih iskalnih izrazov. Od teh so etnologom ustrezali poligamija (9), mnogoženstvo (7), poliginija (5), po trikrat pa sororat - kar je med drugim najustreznejši termin za tisto, po čemer vprašanje sprašuje, zakon in zakonske zueze. Da bi bil daleč najbolj ustrezen termin v tem primeru poligamija, se strinjajo tudi neetnologi (11), zakon in zakonska zveza so uporabili po 4-krat, trikrat pa še termina družina in bigamija. Izraza sororat seveda ne poznajo, tudi poliginija, ki natančneje opredeljuje, da gre za več žena (ne za več mož - poliand-rija), ne uporabljajo (razen v enem osamljenem primeru). 4. Želite prebrati literaturo, ki bi vas natančneje poučila o početju ob pustu, Martinovem, božiču, novem letu, ki bi vam povedala kaj več o načinih vedenja ob rojstvu, poroki, smrti, kjer bi lahko prebrali kaj o Adonisovih vrtičkih, o metanju poročnega šopka svatom in podobno. Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) Skupni iskalni izrazi -12. Etnologi - prazniki (6), letne šege (5), življenjske šege (5), šege in navade (4). Razen termina prazniki so vse besedne zveze tipična sestavina etnološkega besednjaka. Neetnologi - prazniki (8), običaji (6), bonton (4), šege (4), običaji na Slovenskem (3), obredi (3), navade (3), praznovanja (3), in božič (3). Neetnologi so spet navdušeni nad uporabo termina običaji, šege in navade jim sicer tudi niso neznane, a ju uporabljajo ločeno in redkeje od etnologov. 5. Od nekdaj vas je zanimalo življenje Indijancev, Eskimov, avstralskih domorodcev. Zdaj iščete knjige, ki bi vam pomagale poglobiti znanje. S katerimi ključnimi besedami bi se lotili iskanja? Skupnih-kar 17! To je tudi vprašanje, za katerega so vprašani uporabili daleč največ različnih iskalnih izrazov - kar 95! Etnologi najpogosteje Avstralija (7), Indijanci (6), Eskimi (4), Amerika (4), Severna Amerika (3), od generičnih pojmov, ki so ob geslenju tako problematični, pa so po trikrat uporabili le termina domorodci in staroselci. Sicer se manj kot trikrat med etnologi pojavlja še cela paleta teh generičnih pojmov - naravna ljudstva, neevropske kulture, prvobitna ljudstva, primitivna ljudstva, preprosta ljudstva, preprosti naseljenci, stare kulture, tuje kulture, ljudstva, tuji narodi, etnične skupine, pleme, nabiralniške družbe, predkolonizacijske družbe, skupine, bands, plemenske družbe. Neetnologi so stavili na izraze Eskimi (11), Indijanci (11), domorodci (7), Avstralija (6), Amerika (3), avstralski domorodci (3), staroselci (3), Inki (3) in Aborigini (3). Staroselci in domorodci so tudi njim očitno še najbližji, čeprav kake visoke stopnje uporabljanosti določenega termina ni zaslediti ne pri enih, ne pri drugih. Očitno bi oboji najraje iskali po imenih posameznih ljudstev ali kar po kontinentih, kjer ta žive. 6. Tema vašega zanimanja so šege, s katerimi se človek poskuša z določenimi dejanji obvarovati slabih vplivov (npr. prenašanje neveste čez prag, da ji ne bi škodovali zli duhovi, ki bivajo pod pragom). Katere ključne besede bi uporabili? Skupnih -10. Etnologom se zdi najprimernejši termin kar šege (6), verovanje (4), vraževerje (4), uporabili pa so še zvezo zli duhovi (3), pač pod vplivom primera v vprašanju. Tudi neetnologi so prepričani, da je ustrezni termin šege (8), tokrat jim je beseda bila ponujena med besedilom, kar očitno zelo vpliva na izbor, a so takoj zatem pristavili še običaji (7), nato vraže (5), in navade (4), pa še verovanje (3). Knjižnica 41(1997)1 7. Zanima vas nastanek, razvoj, uporaba, pomen, razširjenost različnih izdelkov kot so lončene posode, čipke, kovaški izdelki, suhorobarski izdelki. Katere ključne besede po vašem mnenju združujejo vse to? Skupnih -11. Etnologi preferirajo termine obrt (9), domača obrt (8) in rokodelstvo (5). Neetnologi ne odstopajo veliko, saj ravno tako najpogosteje uporabljajo termin obrt (8), domača obrt (6), dodali pa so še čipke (4), Ribnica (3), lončarstvo (3) in ročno delo (3). Besednjak etnologov in neetnologov je v primeru domače obrti torej precej usklajen, od generičnih pojmov neetnologi uporabljajo zvezo ročno delo, ki je etnologom v tem pomenu neznana. 8. V nekaterih kulturah ima stric do sestrinih otrok, torej do svojih nečakov, prav posebne obveznosti - seznanja jih s plemenskimi tradicijami in ceremonialnimi dolžnostmi. Nasploh ima večjo avtoriteto kot oče otrok. Katere ključne besede bi uporabili, da bi se dokopali do literature, kjer o tem piše kaj več? Skupni iskalni izrazi - 7. Etnologi so glede tega vprašanja silno različnih misli. Le v enem primeru se je zgodilo, da so ga uporabili trije od osemnajstih vprašanih, sicer so navajali skoraj vsak svojo specifično terminologijo. Zanimivo je, da so bili večkrat enotni neetnologi, čeprav gre za precej zapleteno strokovno vprašanje, ki zahteva strokovni termin - avunkulat, ki pa sta ga uporabila le dva etnologa! Etnologi - družinski odnosi (3), neetnologi - tradicija (6), pleme,-na (6), obredi (3).. 9. Iščete različne podatke o panjskih končnicah, slikah na steklo in poslikanih skrinjah. Kako bi iskali, da bi zaobsegli ta in sorodna vprašanja? Skupnih -11. Med etnologi vlada v tem primeru velika mera strinjanja, daje najprimernejši izraz za iskanje ljudska umetnost (15), razen tega so uporabili še čebelarstvo (5). Neetnologi etnološkega termina ljudska umetnost niso uporabili niti v enem samem primeru, njim se zdi daleč najprimernejši termin slikarstvo (8), pa še podobno - slikanje (3) in panjske končnice (3). Te so jim očitno najbolj reprezentativni predstavnik ljudske umetnosti. 10. Pesmi, pripovedke, zgodbe kot Kralj Matjaž, Desetnica, pripovedke o nastanku sveta in podobne vas privlačijo. O tovrstni literaturi nasploh bi želeli izvedeti kaj več. Katere ključne besede bi ustrezale? Skupnih- 11. Etnologi so v tem primeru našli kar nekaj terminov, ki so všeč večim med njimi - ljudsko pripovedništvo (5), pravljice (5), pripovedke (4), ljudsko slovstvo (3), Hederih, J. Uporabniško usmerjen pogled na geslenje etnologije (1. del) ljudske pripovedke (3), ljudske pesmi (83), duhovna kultura (3), in pesmi (3). Skoraj vse so tipični predstavniki etnološkega besednjaka. Neetnologom so ljubše krajše, nazorne oznake - bajke (9), pripovedke (6), pravljice (5), pa ljudske pripovedke (3) in ljudsko izročilo (3) od takih, ki so sestavljene iz samostalnika, opredeljenega z "ljudsko". 11. Zanimajo vas načini gradnje bivališč na Slovenskem v preteklih stoletjih - od načinov pokrivanja, materialov za gradnjo, do podrobnosti o "cimpračah", pastirskih bivališčih, kozolcih in podobnem. Skupnih -10 Etnologi so rudi v tem primeru ljubitelji uporabe terminologije lastne svoji stroki - stavbarstvo (9), arhitektura (5) in ljudsko stavbarstvo (3). Neetnologi termina stavbarstvo v zvezi ali izven nje niso uporabili nikoli. Njihovi najljubši izrazi so arhitektura (4), bivališča (4) - verjetno pod vplivom besede v vprašanju, zgodovina (!)(4) in geografska omejitev Slovenija (3). 12. Prebrati želite literaturo o določenem tipu obredov, s katerimi človek obeleži prehod iz enega življenjskega obdobja v drugo ali iz ene družbene skupine v drugo z dejanji, ki so sestavni del obredov (obrezovanje, obredno prvo striženje...). Katere ključne besede so po vašem mnenju ustrezne? Skupnih iskalnih izrazov je v tem primeru rekordno malo - 4. Nasploh so bili vprašani v tem primeru zelo redkobesedni. Uporabili so le 64 različnih terminov. Etnologi so spet precej enotni, ko gre za termin iniciacija,-e (11), uporabili so še obrede prehoda (4) in obrede (4). Neetnologom je termin iniciacija spet popolnoma neznan. Oni so izbrali termin obredi (8), verjetno spet zato, ker jim je bil ta ponujen med vrsticami vprašanja, razen tega pa še običaji (5), ki ga je uporabil le en etnolog. 13. Želeli bi dognati skrivnosti priprave in razširjenosti jedi - štruklji, žlikrofi, mavželjni. Katere ključne besede bi pripomogle k uspešenemu iskanju? Skupnih 10. Etnologi bi v računalnik največkrat vtipkali prehrana (7), kulinarika (7), hrana (5), močnate jedi (4) in recepti (3). Neetnologi pa kulinarika (4) in slovenska kuhinja (4). Iz navedenega je razbrati, da med etnologi in neetnologi obstaja velika razlika v izbiri iskalne terminologije. Etnologi zelo pogosto izbirajo izraze iz strokovnega etnološkega besednjaka, kijih neetnologi ne poznajo in za iste teme uporabljajo čisto drugačno terminologijo. Res se v nekaterih primerih ujemajo, a ponavadi gre za splošne termine, ki so v uporabi v pogovornem Knjižnica 41(1997)1 jeziku, pa so se zdeli primerni za iskanje tudi etnologom. Gradivo, ki bi ga v knjižnici zgeslili "po etnološko" bi bilo torej za nestrokovnjake na tem področju trd oreh. Ce bi se ravnali obratno, bi prikrajšali etnologe. Rezulati torej kar kličejo po kazalkah, čim večih, ki bi neetnologe med drugim nekoliko vpeljale v spoznavanje etnološke terminologije. Reč je posebej pomembna, ker so etnološke vsebine res zanimive širokemu krogu uporabnikov, kar za nekatere tehnične in naravoslovne vede težko trdimo. Tam je odločitev za strokovno terminologijo verjetno precej lažja. Izluščila sem še tiste izraze, ki so jih etnologi za posamezno vprašanje uporabili več kot trikrat, neetnologi pa sploh ne, da bi poiskala specifično etnološki način izražanja. Spet gre za več izrazov iz etnološkega besednjka in za nekaj takih, ki so običajni izrazi iz vsakdanjega jezika, pa so jih etnologi pač uporabili, neetnologi pa ne. Navajam jih v dveh ločenih skupinah (po lastni presoji): 1. letne šege, seme, oblačilna kultura, oblačilni videz, sororat, šege in navade, življenjske šege, ljudska umetnost, ljudsko pripovedništvo, folkloristika, ljudske pesmi, duhovna kultura, stavbarstvo, ljudsko stavbarstvo, iniciacija,-e, obredi prehoda 2. post, čevljarstvo, krojači, oblačenje, Severna Amerika, zli duhovi, družinski odnosi, hrana, močnate jedi. Zanimalo me je še, kako je z uporabo terminov običaji in pa šege. Preštela sem njihovo pojavljanje v zvezi ali samostojno. Izraz običaji (ta je v stroki manj zaželen, nesprejet izraz) so etnologi uporabili 10-krat, neetnologi pa bistveno bolj pogosto, 40-krat. Pri šegah je približno obratno, etnologi so šege zapisali 52-krat, neetnologi pa 23-krat. Že za ta primer bi bila očitno potrebna kazalka, verjetno pa bi bilo mogoče izluščiti še kar nekaj podobnih primerov. Imena treh osnovnih skupin etnološke sistematike - materialna, družbena ali socialna in duhovna kultura teoretično pokrivajo vso etnološko znanje. Etnologi bi jih zatorej lahko, vsaj načeloma, uporabili pri vsakem vprašanju. Pa jih ne. Zgodilo se je le 13-krat, da so jih etnologi navedli kot ustrezen iskalni izraz. Neetnologi teh terimnov seveda sploh niso uporabili. Ker gre za tako redko uporabo, jih je za potrebe geslenja v splošnih knjižnicah mogoče, glede na to, da so termini znani res majhnemu številu uporabnikov, pa še ti jih skoraj ne uporabljajo za iskanje, mirne duše izpustiti. Dalje: 41(1997)4 OCLC KOT VIR ZA PREVZEMANJE ZAPISOV V CENTRALNI TEHNIŠKI KNJIŽNICI? mag. Marija Petek, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani UDK 025.3: 017.11 Povzetek Centralna tehniška knjižnica (CTK) je skušala ugotoviti, ali bi katalogizacijo tujih zaključenih publikacij lahko racionalizirala s prevzemanjem zapisov iz baze OCLC. Za vzorec smo izbrali 50 publikacij, za katere je CTK v COBISS-u kreirala zapise. Pri preverjanju v OCLC smo našli podatke za 74% publikacij. Zapise smo med seboj primerjali ter kljub različnim katalogizacijskim pravilom in različnemu formatu zapisov, ugotovili le manjše razlike. Nujno potrebno pa bi bilo testirati postopek prenašanja zapisov iz tuje baze, predvsem z vidika časovne ekonomičnosti. UDC 025.3: 017.11 Summarv In the Central Technological Librarv (CTK), we tried to find out whether catalo-guing of monographs could be economized by using outside cataloguing source. A short survev of the availabilitv of a catalog copy on OCLC was conducted. A sample of 50 items of cataloging records, created by the CTK for COBISS was searched for matching records in OCLC, and a catalog copy was found in 74% of the cases. The records were compared and only slight differences were assessed, in spite of different cataloging rules and different machine readable formats used. The downloading of the records from OCLC into COBISS from the perspective of tirne efficiency should be tested as well. PETEK, Marija. OCLC as a source for copy cataloguing in the Central Technological Library? Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1, 39-53 Knjižnica 41(1997)1 l.Uvod V sistemih za kooperativno katalogizacijo razlikujemo dva načina katalogi-ziranja: - kreiranje kataložnih vpisov ali originalno katalogiziranje (angl. original cataloguing) - prevzemanje ali kopiranje kataložnih vpisov (angl. copy cataloguing). Originalno katalogiziranje pomeni, da osebje v knjižnici obdela dokumente in naredi kataložne vpise. Če pa knjižnica namesto tega uporabi kataložni vpis, ki ga je pripravila neka druga knjižnica, govorimo o prevzemanju ali kopiranju zapisov. Prevzemanje zapisov je vedno bolj razširjeno, saj prinaša prihranek pri številu delavcev, času in stroških katalogizacije (Tavlor, 1988). Zato bi morale knjižnice uporabiti vsako dostopno kopijo kataložnega vpisa (Kao, 1995; LeBlanc, 1993). Ameriške knjižnice uporabljajo različne vire za prevzemanje kataložnih vpisov. Kongresna knjižnica iz VVashingtona nudi podatke v tiskani in elektronski obliki. Obstajajo pa tudi veliki sistemi za kooperativno katalogizacijo, v katerih prevladujejo zapisi Kongresne knjižnice: OCLC (Online Computer Librarv Center), RLIN (Research Librarv Information Network), WLN (VVestern Librav Network), UTLAS (Universitv of Toronto Librav Automation Svstem). Vir, kije popularen zlasti v zadnjem času, pa je Internet. 2. Cilj raziskave Ker se v svetu povečuje delež prevzemanja zapisov in zmanjšuje delež kreiranja, smo v Centralni tehniški knjižnici (CTK) naredili manjšo raziskavo. Želeli smo ugotoviti, ali zapisi za tuje zaključene publikacije, za katere je CTK v COBISS-u kreirala zapise, obstajajo v OCLC bazi VVorldCat. To je online vzajemni katalog OCLC, ki v januarju 1997 šteje že 36 milijonov zapisov za različne vrste knjižničnega gradiva (http://www.oclc.org). Ugotavljali smo, alibi katalogizacijo tujih knjig lahko racionaliziran s kopiranjem ustreznih zapisov iz baze OCLC. Za večino tujih zaključenih publikacij mora CTK kreirati nove zapise, in sicer kar za 86.5%. To so v glavnem knjige v angleškem jeziku (tabela 1). Podatki veljajo za januar 1997. Prevzemanje zapisov se izvaja samo za 13.5% zaključenih publikacij in sicer v veliki večini za knjige v slovenskem jeziku; gre za kopiranje popolnih zapisov ali dopolnjevanje CIP zapisov. Obdelava je v tem primeru hitrejša. Petek, M, OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? Tabela 1: Število kreiranih in kopiranih zapisov v lokalni bazi CTK (stanje: januar 1997) št. % kreirani zapisi 60171 86.5 kopirani zapisi 9391 13.5 skupaj 69562 100.0 3. Vzorec 3.1 Velikost vzorca Pripravili smo vzorec iz 50 enot zaključenih publikacij, ki jih je CTK nabavila in originalno katalogizirala v času od 15. decembra 1996 do 15. januarja 1997. Da bi bil vzorec čim bolj podoben dejanskemu stanju, smo pri njegovem oblikovanju upoštevali naslednje značilnosti: fizična oblika publikacije, jezik publikacije, leto izida in vrsta značnice. 3.2 Oblika publikacije Glede na fizično obliko publikacije je vzorec obsegal 48 enot tiskanega gradiva, kar predstavlja 96% in 2 enoti neknjižnega gradiva (tabela 2). Tabela 3 prikazuje delež zaključenih publikacij v CTK glede na obliko; velika večina - 98.2% gradiva je v tiskani obliki; podatki veljajo za januar 1997. Tabela 2: Vzorec glede na fizično obliko publikacije št. % tiskano gradivo 48 96 neknjižno grad. 2 4 skupaj 50 100 Tabela 3: Zaključene publikacije v lokalni bazi CTK glede na obliko (stanje: januar 1997) št. % tiskano gradivo 68302 98.2 neknjižno grad. 1260 1.8 skupaj 69562 100.0 Knjižnica 41(1997)1 3.3 Jezik publikacije Glede na jezik publikacije je vzorec obsegal 45 enot oz. 90% v angleškem jeziku in 5 enot v nemškem (tabela 4). Tako smo se odločili, ker CTK pridobiva v glavnem gradivo v angleščini, na drugem mestu pa je nemščina. Tabela 4: Vzorec glede na jezik publikacije št. % angleški jezik 45 90 nemški jezik 5 10 skupaj 50 100 3.4 Leto izida Z vzorcem smo zajeli redni dotok zaključenih publikacij, ki jih je CTK pridobila konec 1996 in v začetku 1997 (tabela 5). Zato je vzorec v glavnem obsegal novejše publikacije: 78% z letom izida 1995 in 1996; 60% samo 1996; ostale letnice izida predstavljajo le manjši delež. Tabela 5: Vzorec glede na leto izida št. % 1997 1 2 1996 30 60 1995 9 18 1994-1986 10 20 skupaj 50 100 3.5 Značnica V vzorcu smo zajeli vse tri vrste značnic: osebno, stvarno in korporativno. Osebna in stvarna sta enakomerno zastopani z 46% in 40%, korporativna pa s 14% (tabela 6). Tabela 6: Vzorec glede na vrsto značnice št. % osebna značnica 23 46 stvarna značnica 20 40 korporativna zn. 7 14 skupaj 50 100 Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? 4. Rezultati raziskave V bazi OCLC smo našli podatke za 37 enot, kar pomeni 74 % (tabela 7). Tabela 7: Rezultati iskanja v OCLC št. % DA 37 L 74 NE 13 26 skupaj 50 100 DA - našli smo podatek v OCLC NE - nismo našli podatka v OCLC Rezultate smo lahko delno primerjali z redkimi podobnimi raziskavami, ki smo jih zasledili v strokovni literaturi. Prevzemanje kataložnih vpisov iz različnih virov je bila tudi osrednja tema konference ALA: "Cataloging Norms Discussion Group Meeting", na kateri so udeleženci zagovarjali različna mnenja (LeBlanc, 1993). Meadors je poudaril predvsem prednosti. Podatke, kijih ni bilo v OCLC, je iskal v katalogih štirih knjižnic na Internetu. Našel je 75% podatkov. Glaviano pa je v svojem prispevku izrazil ravno nasprotno stališče; naredil je podoben poizkus, vendar popolnoma neuspešen. LeBlanc je preverjal v OCLC in šestih katalogih ameriških knjižnic tiste podatke, ki jih ni bilo v RLIN. Našel je 38% podatkov. Avtor meni, da bi bilo iskanje uspešnejše, če vzorec ne bi obsegal samo publikacij v francoskem in italijanskem jeziku (LeBlanc, 1993). V zvezi s kreiranjem in kopiranjem zapisov OCLC navaja, da sodelujoče knjižnice v povprečju kreirajo le 5.4%, kopirajo pa kar 94.6% zapisov (http://www.oclc.org). Rezultate našega iskanja v OCLC smo obravnavali z ozirom na značilnosti vzorca: oblika publikacije, jezik, leto in značnico. Razen tega pa smo primerjali tudi bibliografske opise iz obeh baz podatkov. 4.1 Oblika publikacije Glede na obliko publikacije smo v OCLC našli podatke za večino in sicer 77.1% tiskanega gradiva (tabela 8). Kljub temu da baza obsega tudi podatke o neknjižnem gradivu, pa v njej nismo našli ustreznih zapisov. Knjižnica 41(1997)1 Tabela 8: Rezultati iskanja v OCLC glede na obliko publikacije skupaj DA NE št. št. % št. % tiskano gradivo 48 37 77.1 11 22.9 neknjižno grad. 2 0 0 2 100 skupaj 50 37 74 13 26 4.2 Jezik publikacije Glede na jezik smo našli največ podatkov za publikacije v angleškem jeziku in sicer 82.2% (tabela 9). Za publikacije v nemščini pa ni bilo nobenega ustreznega zapisa. Rezultat nas je presenetil, saj je po številu zapisov v OCLC nemški jezik na tretjem mestu - za angleščino in francoščino. Vzrok je morda hitrost ažuriranja baze. Tabela 9: Rezultati iskanja v OCLC glede na jezik publikacije skupaj DA NE št. št. % št. % angleški jezik 45 37 82.2 8 17.8 nemški iezik 5 0 0 5 100 skupaj 50 37 74 13 26 4.3 Leto izida Glede na leto izida smo našli največ podatkov za publikacije z letnicami 1996 in 1995 (tabela 10). Za najnovejšo publikacijo iz 1997 v bazi ni bilo zapisa. Iz tega bi lahko sklepali, da je več verjetnosti, da najdemo ustrezen zapis za knjige, ki so že nekaj časa v knjižnici. Ker pa je vzorec majhen, tega ne moremo zanesljivo trditi. Ko smo čez en mesec še enkrat preverjali podatke za to publikacjo, je že bila vnesena v bazo. Tabela 10: Rezultati iskanja v OCLC glede na leto izida skupaj DA NE št. št. % št. % 1997 1 0 0 1 100 1996 30 24 80 6 20 1995 9 6 66.7 1 3 33.3 1994-1986 10 7 7 3 3 skupaj 50 37 74 13 26 Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? LeBlanc s svojimi ugotovitvami potrjuje naša predvidevanja. Vzorec je kronološko razdelil na dva dela. Za publikacije, ki so jih nabavili v prvem obdobju, je ugotovil 61% uspešnost; za publikacije v kasnejšem obdobju pa samo 19% uspešnost (LeBlanc, 1993). Za prevzemanje zapisov je zelo pomembno tekoče ažuriranje baze. Na domači strani OCLC so podatki o tem več kot vzpodbudni: dnevno ažuriranje - nov zapis vsakih 15 sekund (http://www.oclc.org). V letu 1996 je prirastek znašal 2.1 milijon zapisov. Nekatere tuje knjižnice pa paketno pošljejo podatke o nacionalni produkciji za določeno obdobje, kot na primer Slovenska bibliografija od 1989-1996. V takih primerih se ažuriranje najpogosteje vrši tedensko. 4.4 Značnica Rezultate iskanja smo obravnavali tudi glede na vrsto značnice, ki je nepogrešljiv del kataložnega vpisa. Pri zapisih s korporativno značnico smo ugotovili 85.7% uspešnost, pri stvarni 75% ter pri osebni značnici 69.6% (tabela 11). Tabela 11: Rezultati iskanja v OCLC glede na vrsto značnice skupaj DA NE št. št. % št. % osebna značnica 23 16 69.6 7 30.4 stvarna značnica 20 15 75 5 25 korporativna značnica 7 6 85.7 1 14.3 skupaj 50 37 74 13 26 4.4.1 Primerjava značnic iz OCLC in COBISS Pri 37 zapisih, ki smo jih našli v OCLC, smo pregledali značnice in jih primerjali z našimi zapisi. Definirali smo dve kategoriji: - identično (popolno ujemanje obeh značnic) - neidentično (razlike med značnicama). Ugotovili smo, da identičnost značnic znaša 75.7% (tabela 12). Knjižnica 41(1997)1 Tabela 12: Primerjava značnic iz OCLC in COBISS skupaj identično neidentično št. št. % št. % osebna značnica 16 11 68.8 5 31.3 stvarna značnica 15 12 80 3 20 korporativna značnica 6 5 83.3 1 16.7 skupai 37 28 75.7 9 24.3 Iz tabele 12 vidimo, daje bilo neidentičnih 9 značnic oz. 24.3%. Ker smo želeli ugotoviti vzroke, smo definirali tri kategorije: - druga značnica (zapisa v OCLC in COBISS sta se razlikovala po vrsti značnice, npr. stvarna značnica namesto korporativne) - popolnejša značnica (nekatere osebne značnice iz OCLC so bile popolnejše kot v COBISS-u) - ostalo (vse druge razlike). Ugotovili smo, da je najpogostejši vzrok neidentičnosti druga vrsta značnice in sicer pri 5 zapisih, kar znaša 55.6% (tabela 13). To lahko pripišemo razliki v katalogizacijskih pravilih. Kataložni vpisi v bazi OCLC so narejeni po anglo-ameriških pravilih AACR2, zapisi v COBISS-u pa po pravilniku Eve Verone. Tabela 13: Vzroki za neidentičnost značnic iz OCLC in COBISS neidentično skupaj druga značnica popolnejša značnica ostalo št. št. % št. % št. % osebna značnica 5 2 40 3 60 0 0 stvarna značnica 3 2 66.7 0 0 1 33.3 korporativna zn. 1 1 100 0 0 0 0 skupaj 9 5 55.6 3 33.3 1 11.1 Pri osebni značnici smo prišli do zanimivih rezultatov: v 60% so razlike nastale zaradi popolnejše značnice v OCLC. Kratice imen avtorjev so bile v bazi OCLC razrešene. Ker je ta razlika pri kopiranju zapisov koristna, se identičnost značnic poviša na 83.8% (tabela 14). Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? Tabela 14: Primerjava značnic iz OCLC in COBISS (dopolnilo k tabeli 12) skupaj identično neidentično št. št. % št. % osebna značnica 16 14 87.5 2 12.5 stvarna značnica 15 12 80 3 20 korporativna značnica 6 5 83.3 1 16.7 skupaj 37 31 83.8 6 16.2 4.5 Bibliografski opis Primerjali smo tudi bibliografske opise zapisov iz OCLC in COBISS. Obravnavali smo naslednje podatke: glavni stvarni naslov, podrejeni naslov, dodatek k naslovu, podatek o odgovornosti, podatek o izdaji, odgovornost pri izdaji, kraj, založbo, leto, knjižno zbirko, ISSN in štetje v zbirki, fizični opis, opombe, ISBN ter dodatne vpise (tabela 15). Podatki v kodirani obliki in podatki o vsebinski obdelavi niso bili predmet raziskave. Tabela 15: Primerjava bibliografskih opisov iz OCLC in COBISS skupaj identično neidentično št. št. % št. % rL stv. naslov 37 32 86.5 5 13.5 podrejeni naslov 1 0 0 1 100 dodatek k nasl. 19 9 47.4 10 52.6 odgovornost 37 29 78.4 8 21.6 izdaja 8 6 75 2 25 izdaja- odgov. 4 3 75 1 25 prvi kraj 37 34 91.9 3 8.1 kraj* 37 3 8.1 34 91.9 založba 37 36 97.3 1 2.7 založba* 37 24 64.9 13 35.1 leto 37 37 100 0 0 leto* 37 32 86.5 5 13.5 fizični opis 37 36 97.3 1 2.7 zbirka - naslov 21 19 90.5 2 9.5 zbirka - ISSN 10 4 40 6 60 zbirka - štetje 15 15 100 0 0 ISBN 37 33 89.2 4 10.8 opombe 37 35 94.6 2 5.4 Knjižnica 41(1997)1 opombe-kazalo 33 33 100 0 0 opombe-drugo 8 0 0 8 100 i dod. vp.- nasl. 10 6 60 4 40 dod.vp.- av. ur. 29 16 55.2 13 14.8 dod.vp. - korp. 6 0 0 6 100 * popolno ujemanje podatkov 4.5.1 Glavni stvarni naslov Iz tabele 15 vidimo, da so bili podatki o glavnem stvarnem naslovu identični pri 32 zapisih, kar znaša 86.5%. Tudi pri ostalih 5 zapisih ne moremo govoriti o različnih naslovih publikacij, ampak samo o različni razdelitvi podatkov v naslov in dodatek k naslovu (npr.: glavni stvarni naslov vsebuje tudi dodatek, glavni stvarni naslov razdeljen na dodatek). 4.5.2 Podrejeni naslov Podrejeni naslov se je pojavil samo pri 1 zapisu. Razlika je nastala zato, ker se v OCLC oznaka podrejenega dela in podrejeni naslov nahajata v enem samem polju, v COBISS-u pa v dveh. 4.5.3 Dodatek k naslovu Dodatek k naslovu je bil identičen pri 9 zapisih oz. 47.4%. Razlogi za neidentičnost pa so enaki kot pri glavnem stvarnem naslovu; pri kongresnem gradivu pa so včasih zamenjani podatki o dodatku k naslovu in odgovornosti. 4.5.4 Podatki o odgovornosti Podatki o odgovornosti so bili identični v 29 zapisih oz. 78.4%. Razlogi za neidentičnost so zamenjani podatki o odgovornosti in dodatku k naslovu, kar smo omenili že v 4.5.3. 4.5.5 Podatek o izdaji Podatek o izdaji seje pojavil v 8 zapisih. Pri 6 zapisih oz. 75% je bil identičen. Pri ostalih dveh zapisih pa gre za popolnejše podatke, enkrat v OCLC, drugič pa v COBISS-u. Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? 4.5.6 Podatki o odgovornosti, ki se nanašajo na izdajo Navedbo odgovornosti v območju izdaje smo zasledili v 4 zapisih, identična pa je pri 3 zapisih oz. 75%. 4.5.7 Kraj izdaje Identičnost kraja izdaje smo preverjali na dva načina. Z ozirom na prvi kraj znaša identičnost 91.9%. Z ozirom na popolno ujemanje navedbe krajev pa je identičnost manjša in sicer 8.1%, vendar pa gre samo za dodatke kot so navedba države ali pokrajine. 4.5.8 Založba Tudi navedbe založb smo preverjali na dva načina. Če zanemarimo različne variante imen določene založbe, znaša identičnost 97.3%. Z ozirom na popolno ujemanje navedbe založb, pa je identičnost 64.9%. 4.5.9 Leto izida Leto izida smo primerjali na dva načina. Glede na popolno ujemanje podatkov smo pri 5 zapisih oz. 13.5% zasledili razlike pri navajanju oziroma izpuščanju podatkov o copyright-u. Glede na samo leto izida se zapisi ujemajo 100%. 4.5.10 Fizični opis Pri območju fizičnega opisa smo zanemarili različno jezikovno pripadnost OCLC in CTK; upoštevali smo samo število strani. Identičnost podatkov o fizičnem opisu je bila 97.3%; samo 1 zapis je bil nepopoln, ker ni obsegal podatka o številu strani. 4.5.11 Knjižna zbirka Iz območja knjižne zbirke smo obravnavali tri elemente: naslov, ISSN in štetje. Stvarni naslov zbirke - identičnost znaša 90.5%, razlika nastopa samo pri 2 zapisih in sicer pri navedbi neštete knjižne zbirke. ISSN - identičnost znaša 40%, v 60% pa je bila številka navedena le pri zapisih iz COBISS-a. Štetje v zbirki - pri navajanju podatkov o štetju ni bilo nobenih razlik med OCLC in COBISS, razen pri kratici za oznako zvezka. Knjižnica 41(1997)1 4.5.12 ISBN Pri navedbi ISBN smo ugotovili 89.2% identičnost. Pri ostalih 4 zapisih se podatki niso ujemali zato, ker ISBN ni bil naveden ali pa je bil naveden samo eden namesto dveh. 4.5.13 Opombe Tudi pri območju opomb smo zanemarili različno jezikovno pripadnost OCLC in CTK, upoštevali smo samo vsebino podatkov. Prisotnost opomb je identična pri 5 zapisih oz. 94.6%. Opombe o kazalu - opombe o prisotnosti kazala so bile identične, čeprav sta v OCLC pogosto združeni opombi o kazalu in bibliografiji. Druge opombe kot npr. opomba o kongresnem gradivu ali podatkih o prejšnji izdaji, so neidentične. 4.5.14 Dodatni vpisi Primerjali smo tudi število dodatnih vpisov pri zapisih OCLC in COBISS in sicer za variante naslova (razširjeni naslov, dodatni naslov, ki ga da katalogi-zator), avtorje, urednike in korporacije. Pri dodatnih vpisih za variante stvarnega naslova smo ugotovili 60% identičnost, pri ostalih zapisih pa so bili dodatni vpisi le v COBISS-u. Pri dodatnih vpisih za avtorje in urednike smo ugotovili 55.2% identičnost, pri ostalih zapisih pa so bili dodatni vpisi le v OCLC. V COBISS-u običajno naredimo dodatni vpis le za prvega urednika, v OCLC pa za vse, ki so navedeni v publikaciji. Pri dodatnih vpisih za korporacije nismo ugotovili nobene identičnosti. Tabela 16 prikazuje primerjavo bibliografskih podatkov z ozirom na stopnjo identičnosti. Popolno ujemanje smo zasledili pri letu izida, štetju v zbirki in opombah o kazalu. Visoka stopnja identičnosti je tudi pri fizičnem opisu, kraju, založbi, naslovu zbirke, glavnem stvarnem naslovu, podatkih o odgovornosti, izdaji. Razlike, ki se pojavljajo, niso velike; včasih je popolnejši zapis v OCLC, včasih pa v COBISS-u. Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? Tabela 16: Primerjava bibliografskih opisov iz OCLC in COBISS z ozirom na stopnjo identičnosti skupai identično neidentično št. št. % št. % leto 37 37 100 0 0 zbirka - štetje 15 15 100 0 0 opombe-kazalo 33 33 100 0 0 fizični opis 37 36 97.3 1 2.7 založba 37 36 97.3 1 2.7 opombe 37 35 94.6 2 5.4 prvi kraj 37 34 91.9 3 8.1 zbirka - naslov 21 19 90.5 2 9.5 ISBN 37 33 89.2 4 10.8 gl. stv. naslov 37 32 86.5 5 13.5 odgovornost 37 29 78.4 8 21.6 izdaja 8 6 75 2 25 izd.- odgovor. 4 3 75 1 25 dod. vp.- nasl. 10 6 60 4 40 dod.vp.- av., ur. 29 16 55.2 13 44.8 podnaslov 19 9 47.4 10 52.6 zbirka - ISSN 10 4 40 6 60 podrejni naslov 1 0 0 1 100 opombe-drugo 8 0 0 8 100 dod.vp. - korp. 6 0 0 6 100 5. Razprava Kar zadeva kopiranje zapisov, je CTK s sodelovanjem v sistemu COBISS pridobila predvsem na področju katalogizacije domačih zaključenih publikacij. Ker so le-te že vnesene, jih samo prevzame v svojo lokalno bazo. Za tuje publikacije, ki predstavljajo kar tri četrtine vsega gradiva, pa mora zapise sama kreirati. Zato smo pomislili na možnost, da bi uporabili zapise iz baze OCLC. S pomočjo vzorca 50 enot tujih zaključenih publikacij, ki jih je CTK originalno katalogizirala, smo v OCLC našli 74% vseh zapisov. Zapise iz OCLC in COBISS smo natančno pregledali ter primerjali značnico in bibliografski opis. Pri primerjavi značnic smo najprej ugotovili 75.7% identičnost. Ker pri nas ne uporabljamo anglo-ameriških pravil za katalogizacijo, je to razumljivo in Knjižnica 41(1997)1 sprejemljivo. Pri pregledovanju neidentičnih značnic smo pri osebni značnici naleteli na zanimive rezultate: imena avtorjev so bila v OCLC popolnejša kot v COBISS-u. Ker menimo, da je razlika koristna, smo izračun identičnosti popravili na 83.8.% Pri navedbi bibliografskih podatkov razlik nismo pričakovali, ker anglo-ameriška in naša pravila za katalogizacijo temeljijo na konceptu ISBD. Pri glavnem stvarnem naslovu, dodatku k naslovu in podatkih o odgovornosti smo naleteli na nebistvene razlike: različna razdelitev podatkov v naslov in dodatek; zamenjani podatki o odgovornosti in dodatku k naslovu. Tudi pri ostalih elementih bibliografskega opisa ni velikih odstopanj. V zvezi z dodatnimi vpisi smo ugotovili, da imajo zapisi iz OCLC več dodatnih vpisov kot naši, kar je gotovo koristno. Med zapisi OCLC in COBISS obstaja poleg pravil za katalogizacijo še ena razlika in sicer strojno čitljivi format. Zapisi v bazi OCLC so vneseni v formatu OCLC/MARC, zapisi v COBISS-u pa v formatu COMARC, ki je v bistvu UNIMARC. Zato bi bila potrebna konverzija formata. IZUM, ki je leta 1995 sklenil dogovor z OCLC, že omogoča slovenskim knjižnicam v COB-ISS/OPAC dostop in iskanje v bazah OCLC. Prenašanje zapisov iz OCLC v COBISS pa bi bil lahko naslednji korak. 6. Zaključek Na področju katalogizacije se v svetu vedno bolj uveljavlja prevzemanje kataložnih vpisov. V ta namen knjižnice uporabljajo velike kooperativne sisteme ali pa tudi posamezne knjižnične kataloge na Internetu. Tako prihranijo čas in denar, kije potreben za obdelavo dokumentov. Rezultati naše raziskave kažejo, da bi CTK za večino tujih zaključenih publikacij lahko uporabila zapise iz OCLC in tako racionalizirala delo. Naše ugotovitve temeljijo na iskanju podatkov v OCLC in sicer predvsem na deležu že obstoječih zapisov, ki bi jih lahko prevzeli. Najdene zapise smo natančno pregledali in jih primerjali z našimi. Pri tem smo upoštevali značnico in bibliografski opis. Raziskava je potekala na majhnem vzorcu, zato njeni rezultati ne morejo biti odločilni za nadaljnje delo. Odprto pa ostaja še eno pomembno vprašanje, in sicer, ali bi lahko postopek prevzemanja zapisov iz tuje baze časovno opravičili. Zato bi morali najprej testirati, koliko časa bi potrebovali za posamezne faze tega postopka: - iskanje v OCLC - prenos zapisa iz OCLC v COBISS Petek, M. OCLC kot vir za prevzemanje zapisov v Centralni tehniški knjižnici? - potrebne spremembe zapisa. 7. Literatura Kao, M. L. Cataloging and dassificationfor Ubrati/ technicians. New York : The Haworth Press, 1995 LeBlanc, J. D. "Tovvards finding more catalog copy : the possibilitv of using OCLC and the Internet to supplement RLIN searching." Cataloging & classification quarterly, 16 (1993) 1: 71-83 Smith, S. J. "Cataloging with copy : methods for increasing productivitv." Tech-nical services quarterly, 11 (1994) 4:1-11 Taylor, A. G. Cataloging with a copy : a decision-maker's handbook. 2" ed. Engle-wood : Libraries Unlimited, 1988 http://www.oclc.org http://www.oclc.org/europe/ http://www.ref.uk.oclc:2000 SODELOVANJE DVEH VRST KNJIŽNIC Z VIDIKA INFORMACIJSKIH POTREB UPORABNIKOV IN VKLJUČENOSTI V ENOTEN KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SISTEM Majda Steinbuch, II. gimnazija Maribor UDK 021.64 : 027.7(497.4Mb) Povzetek Avtorica v prispevku ugotavlja, da je v slovenski knjižničarski literaturi in tudi praksi premalo povezovanja med srednješolskimi in visokošolskimi knjižnicami. Na primeru knjižnice II. gimnazije Maribor, Univerzitetne knjižnice Maribor in celotnega knjižničnega informacijskega sistema Univerze Maribor dokazuje, da je takšno sodelovanje nujno tako z vidika informacijskih potreb uporabnikov kot z vidika vzgoje in izobraževanja bodočih aktivnih uporabnikov visokošolskih knjižnic. To je še toliko bolj pomembno, ker obe vrsti knjižnic sodita na izobraževalno področje. Ključne besede: srednješolske knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabniki, raziskovanje, knjižnični informacijski sistem UDC 021.64 : 027.7(497.4Mb) Summarv The author States that there is not enough cooperation among high school and universitv libraries in Slovenia, which can be seen both in searching through librarv science literature or studving librarv practice. On the example of the librarv of the II. High School in Maribor, the Maribor Universitv Librarv and the whole librarv-information svstem of the Maribor Universitv, the author points out that such cooperation is essential, from the perspective of user information needs, as well as education and training of the future active users of universitv libraries. This is even more important as both types of libraries pertain to the field of education. STEINBUCH, Majda. The cooperation of two libraries from the perspectives of user information needs and participation in a unified librarv and information svstem. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1, 55 - 68 Knjižnica 41(1997)1 Uvod Običajno v slovenski knjižničarski literaturi zasledimo veliko prispevkov o različnih vrstah povezovanja šolskih in splošno- izobraževalnih knjižnic. O povezovanju šolskih in visokošolskih knjižnic pa ni veliko prispevkov, čeprav sodita obe vrsti knjižnic na izobraževalno področje. Že s tega vidika bi lahko pričakovali več literature o tej vrsti sodelovanja, pa tudi več povezovanja v praksi. Osnovno izhodišče članka je, da vsaka knjižnica išče informacijske vire in povezave z različnimi informacijskimi službami glede na svoje uporabnike in na podlagi njihovih informacijskih potreb. Šolski knjižničarje posrednik med uporabnikom in informacijami, ki jih ta išče. Večinoma bo lahko s pomočjo različnih informacijskih virov zadostil informacijskim potrebam svojih uporabnikov. Vedno pa tega ne bo mogel, zato mora svojo posredniško informacijsko vlogo organizirati tako, da bo v povezavi z informacijskimi službami drugih knjižnic v sistemu kos nalogam, ki jih postavljajo vedno zahtevnejši uporabniki in različni šolski programi. V tem primeru naj bo šolski knjižničar vez med uporabnikom in vodjo informacijske službe ali njenim strokovnim referentom. Naslednje izhodišče je, da srednješolske, zlasti gimnazijske knjižnice vzgajajo in izobražujejo bodoče uporabnike visokošolskih knjižnic. S tega vidika bi lahko pričakovali večjo povezavo in več sodelovanja med srednješolskimi in visokošolskimi knjižnicami. Knjižnica II. gimnazije se je začela že v 80-tih letih dokaj intenzivno povezovati z Univerzitetno knjižnico Maribor (v nadaljevanju UKM). Uporabniki knjižnice II. gimnazije so dijaki in učitelji. Nekateri uporabniki so zelo zahtevni, zlasti mladi raziskovalci, dijaki, ki obiskujejo program mednarodne mature, in tudinekateri učitelji, ki iščejo različne strokovne informacije za svoj predmet, učitelji - mentorji dijakom z raziskovalnimi nalogami in učitelji, ki poučujejo v programu mednarodne mature. Tako smo razvili kar precej oblik sodelovanja, zlasti na področju izobraževanja uporabnikov, redno uporabljamo tudi medknjižnično izposojo, zlasti takrat, kadar potrebujemo kakšno gradivo iz tujine. Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem 1. Visokošolske knjižnice Ambrožičeva ugotavlja, daje uporabnik osrednja točka delovanja sodobnih visokošolskih knjižnic. Zato je pomembno, da so organizirane tako, da imajo uporabniki prost pristop do gradiva in informacij. Referenčne in informacijske službe lahko posredujejo hitre informacije, saj imajo na voljo celo vrsto referenčnega gradiva. Za posredovanje zahtevnejših informacij zaposlujejo ustrezne strokovnjake, ki se ukvarjajo z uporabniki. Visokošolske knjižnice morajo postati aktivni del procesa pridobivanja informacij, prav tako pa morajo uvajati nove metode za iskanje informacij. To je tudi razlog, da vedno več knjižnic zaposluje informacijske strokovnjake, ki pomagajo uporabnikom pri iskanju določene vrste informacij in izobražujejo ostalo knjižnično osebje za iskanje po različnih domačih in tujih informacijskih sistemih. Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo tudi pri izobraževaju študentov in dodatnem usposabljanju akademskega osebja, saj zanje pripravljajo različne tečaje o uporabi knjižnice in informacijskih virov. V okviru seminarskega dela se študentje naučijo uporabljati kataloge, knjižnično gradivo, informacijske vire in bibliografije. Srečajo se s predmetnimi specialisti in strokovnjaki s posameznih oddelkov. Visokošolske knjižnice med seboj sodelujejo na različne načine. Lahko so povezane v sistem, uporabljajo medknjižnično izposojo ali pa poslujejo s skupno člansko izkaznico, ko lahko študentje pod enakimi pogoji uporabljajo knjižnice več univerz. Povezanost knjižnic z medknjižnično izposojo in interaktivnim iskanjem v katalogih in bazah pa teoretično daje možnost, da izpolni postavljeni ideal -"vsakemu uporabniku njegova knjiga, njegova informacija". (Filo, 1991, str. 24). Uvajanje računalnikov v 70-tih letih je pripeljalo tudi do računalniške obdelave gradiva s pomočjo standarda MARC in do vzajemne katalogizacije. Z razvojem mrež je prišlo do nadaljnjega razvoja pri dostopnosti online informacij, tako da visokošolske knjižnice za potrebe študijskega in raziskovalnega procesa uvajajo tudi opremo za mrežni dostop do baz podatkov na CD-ROM-ih za različna znanstvena področja. 1 Mejita Ambrožii: Visokošolske knjižnice: knjižnični informacijski sistem ljubljanske Univerze (1. del) Knjižnica, 37 (1993) 1/2, str. 24-29. Knjižnica 41(1997)1 1.1 Univerzitetna knjižnica Maribor Visoko šolstvo v Mariboru je začelo nastajati leta 1959 in ob njem je raslo in se razvijalo tudi visokošolsko knjižničarstvo. Mariborski okraj je takratni Študijski knjižnici določil dvojno vlogo: - vlogo osrednje knjižnice mariborskega okraja in - vlogo osrednje knjižnice višjih in visokih šol. Izhodiščenjeneganadaljnjegadelovanjajebilopostatiinformacijsko središče univerze in okolja. Svojo nalogo je začela opravljati takoj. Univerzitetna knjižnica Maribor je danes po svoji funkciji: - osrednja knjižnica Univerze v Mariboru ter usmerjevalka visokošolskega in specialnega knjižničarstva v severovzhodni Sloveniji; - znanstvena knjižnica za Maribor in njeno zaledje; - arhivska knjižnica za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Republiki Sloveniji; - domoznanska knjižnica za Maribor oz. severovzhodno Slovenijo. Definicija UNESCO iz leta 1974 pravi, da so visokošolske knjižnice tiste, ki delujejo v okviru visokošolske ustanove, namenjene so študentom in profesorjem univerz in drugih visokošolskih ustanov, lahko pa tudi širši javnosti. V omenjenih funkcijah UKM lahko zasledimo vse navedene elemente definicije. Še več, UKM je od leta 1971 tudi arhivska knjižnica nosilcev informacij, torej po klasifikaciji UNESCO sodi tudi med narodne knjižnice2. Vsem tem različnim nalogam navkljub pa je od leta 1970 dalje njena prva naloga, da je osrednja knjižnica mariborske univerze in šele nato knjižnica za občane in druge organizacije in podjetja. Od leta 1980 pa do 1995 je bila Univerzitetna knjižnica Maribor tudi polnopravna članica Univerze v Mariboru, kar ponovno postane leta 1996. 1.2. Knjižnični informacijski sistem Univerze Maribor Bruno Hartman je že leta 1974 pripravil Projekt visokošolski knjižnični sistemi v Mariboru (Ambrožič, 1993, str.16), kije temeljil na ideji o skupnosti visokošolskih knjižnic v Mariboru, vendar se ni uresničil. Prizadevanja za 2 Klasifikacija pravi, da so narodne (nacionalne) knjižnice, ne glede na ime, vse tiste, ki so dolžne zbirati in hraniti izvode vseh pomembnih publikacij, izdanih v deželi, in ki delujejo kot depozitne knjižnice bodisi po zakonu bodisi po posebnih dogovorih, (cit. po Hartman, 1986, str. 2). UKM je bilo to naloženo z zakonom o obveznem pošiljanju tiskov (Uradni list SRS 28 (1971) 21, 16.VI., str. 715. Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem ustanovitev knjižnično - dokumentacijskega - informacijskega (KDI) sistema so tekla dalje in leta 1977 pripeljala do samoupravnega sporazuma o KDI sistemu Univerze v Mariboru. Danes lahko ugotovimo, daje s tako organiziranostjo uspelo vzpostaviti mrežo mariborskih visokošolskih knjižnic. V okviru knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru (v nadaljevanju KISUM) deluje devet visokošolskih knjižnic, njihova organizacija in poslovanje sta bili že od vsega začetka skladni. Hartman piše, da so knjižnice po visokih šolah snovali bibliotekarji iz osrednje knjižnice in da so se njihovi kasnejši delavci večinoma usposabljali v osrednji knjižnici (Hartman, 1986, str. 4). KISUM danes sestavljajo: Univerzitena knjižnica Maribor Knjižnica Ekonomsko - poslovne fakulteteKnjižnica Fakultete za organizacijske vede Kranj Knjižnica Fakultete za kmetijstvo Knjižnica Pedagoške fakultete Knjižnica Pravne fakultete Knjižnice Tehniških fakultet Knjižnica Visoke zdravstvene šole Teološka knjižnica. Status UKM v sistemu uresničuje eno od sodobnih načel knjižničarstva, ki pravi, daje nujnost povezovanja in sodelovanja knjižnic temeljna. "Načelo vsi imeti vse ne velja niti za bogate, kaj šele za nas". (Ambrožič, 1993a, str. 12). Pomembno vlogo pri razvoju KISUM je imel tudi Računalniški center Univerze v Mariboru (v nadaljevanju RCUM). V sodelovanju z njim je bila že leta 1984 ustanovljena delovna skupina za pripravo enotnega sistema za zajemanje podatkov o raziskovalnem delu na univerzi, kasneje pa tudi začetek razvoja sistema COBISS. Vse knjižnice so računalniško opremljene in medsebojno povezane. V enotnem sistemu delujejo kot komunikacijski centri, ki nudijo znanstvene in druge informacije. Ponujajo gradivo, ki se nahaja v katerikoli knjižnici KISUM-a, omogočajo dostop do domačih in tujih zbirk podatkov, sistematično in vzajemno izobražujejo uporabnike za samostojno uporabo informacijskih virov in knjižničnih služb. V okviru tega sistema torej poteka koordinirana nabava knjižničnega gradiva za potrebe študijskega in raziskovalnega procesa na univerzi, obdelava, izobraževanje uporabnikov, uvedli so tudi enotno izkaznico. Vsak občan, ki je star 15 let, se lahko vpiše v katerokoli od visokošolskih knjižnic, običajno se vsi na osnovi potrdila o šolanju, indeksa ali kakšnega drugega dokumenta Knjižnica 41(1997)1 brezplačno vpišejo v UKM. S tako pridobljeno izkaznico uporabniki lahko potem uporabljajo katerokoli visokošolsko knjižnico v sistemu. 2. Razvoj informacijske službe v visokošolskih knjižnicah Breda Filo se je z razvojem informacijske službe v visokošolskih knjižnicah ukvarjala teoretično in praktično. Po njenem prispevku povzemamo bistvene značilnosti aktivne informacijske službe. Visokošolska knjižnica je formalni informacijski sistem na univerzi in je namenjena znanstvenemu in pedagoškemu delu. Zato je pomembno, da organizira aktivno in poglobljeno informacijsko službo. Posredovanje informacij določenemu uporabniku je v knjižnicah najstarejša oblika dela z bralci in jo imenujemo referenčna služba. Vključuje osebno knjižničarjevo pomoč posameznemu bralcu pri iskanju informacij, vzgojo in uvajanje bralca za samostojno uporabo knjig in knjižnice, svetovanje pri izbiri knjig. Nadaljnji razvoj referenčne službe v svetu gre v to smer, da začenjajo knjižnice organizirati aktivno informacijsko službo. Ranganathan pravi, da je "referenčna služba v celoti osebna služba, ki vsakemu bralcu pomaga najti dokument, ki odgovarja njegovemu zanimanju v danem trenutku, točno, izčrpno in hitro....Uspehov referenčne službe ne moremo ocenjevati na podlagi števila informacij. Ocenjujemo lahko le celotno knjižnico. Informacija - to je knjižnica v celoti" (cit. po Filo, 1978, str. 133). Kvalitetne informacije so torej lahko le skupno delo celotne knjižnice. V sodobnem času, v poplavi različnih informacijskih virov, knjižnice ne morejo več kupovati gradiva v zadovoljivi meri niti za ožja področja. Tukaj knjižnicam pomaga moderna tehnologija in načelna odločitev, ali je bolje imeti primarne vire, kijih ne bo nikoli dovolj, ali pa preskrbeti največji možni dostop do vseh razpoložljivih informacij, ne glede na to, ali so v knjižnici ali ne. Na ta način bo knjižnica univerzo lahko oskrbovala z boljšimi informacijami, ker bo imela bogate baze podatkov, kijih ne izdeluje sama. Če hoče informacijski sistem izrabiti vse možnosti, kijih dalje moderna tehnologija, potrebuje posrednika med uporabnikom in informacijskim virom. Z aktivno informacijsko službo lahko začne šele takrat, kadar ima dovolj usposobljenih informatorjev, primerno izbran lasten fond sekundarnih informacijskih virov in dostop do domačih in tujih baz podatkov. 3 Breda Filo : Problemi informacijske službe v univerzitetni knjižnici V: Univerzitetna knjižnica Maribor (1903-1993), Maribor: Obzorja, 1978 Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporab-nikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem 2.1. Razvoj informacijske službe v UKM Breda Filo je leta 1973 prevzela naloge vodje oddelka za delo z uporabniki. Dolžnost nove vodje oddelka in informatorja je bila, da postavi temelje za tako referenčno službo, ki bo na kar najbolj racionalen in učinkovit način usmerjala k bralcu informacijski potencial celotne knjižnice. To pomeni, da so dosledno izpeljali referenčno službo iz funkcije knjižnice, ki postane šele kot celota informacijski sistem. Sapačeva piše (Sapač, 1996, str. 3-4), da so takrat v oddelku izvedli različne spremembe. Uredili so zbirko učbenikov, jo postavili v veliko čitalnico in preuredilii informacijsko zbirko z bibliografijami, leksikoni, adresarji, slovarji in statističnimi publikacijami. Delavci v oddelku so se za iskanje informacij obračali tudi na sodelavce drugih oddelkov in s tem uveljavili načelo, da je knjižnica v celoti, z vsemi sodelavci, informacijski sistem. Začeli so preslikovati kazala vseh pomembnih domačih in tujih revij, ki so jih pošiljali mariborskim visokošolskim zavodom. Takrat se je pričela intenzivno razvijati tudi medknjižnična izposoja za potrebe mariborskih visokoh šol. Nosilci oz. izvajalci aktivne informacijske službe v UKM so torej strokovni referenti, ki so bili prej zadolženi le za izbor gradiva in klasifikacijo. Sedaj so v glavnem zadolženi in odgovorni za informacijsko službo svojega področja. V modernih stavbah, kot je UKM, strokovni referenti delajo v strokovnih oddelkih, ki so bogato založeni z vsemi informacijskimi viri določene stroke. Sodelujejo tudi s posameznimi oddelki na fakultetah. Njihovo delo koordinira vodja informacijske službe, vendar delajo zelo samostojno. 3. Knjižnica II. gimnazije Maribor Knjižnica II. gimnazije Maribor je gimnazijska knjižnica, ki je prvenstveno namenjena informacijskim potrebam dijakov in učiteljev šole. S svojim gradivom in dejavnostjo podpira vzgojno- izobraževalni proces na šoli. Temeljno gradivo pokriva gimnazijski program, obvezne in izbirne predmete za maturo, program mednarodne mature, raziskovalno delo in tudi druge interesne dejavnosti mladih. Število uporabnikov, ki jim je knjižnica namenjena, se giblje med 850 in 950. Temeljna knjižna zaloga šteje okoli 19.000 knjižnih enot, v svoji zbirki ima 91 naslovov periodičnih publikacij (zaloga šteje okoli 600 enot periodike), ima približno 300 enot neknjižnega gradiva (avdio, video kasete, prosojnice, diapozitivi, CD-ROM-i) in več kot 300 dijaških maturitetnih in raziskovalnih nalog. Knjižnica 41(1997)1 Knjižnično gradivo sestavljajo knjige, učbeniki, priročniki, časopisje, ne-knjižno gradivo, maturitetne in raziskovalne naloge dijakov in aktualne informacije. Ima pa tudi vso potrebno opremo za uporabo in predvajanje zlasti ne-knjižnega gradiva. Knjižnica II. gimnazije Maribor je od leta 1991 polnopravna članica COBISS, pred tem pa je uporabljala svoj lastni računalniški knjižnični informacijski sistem, ki ga je že leta 1985 razvila skupaj s svojimi dijaki in ga uporabljala do vključitve v sistem COBISS. V letih 1995 in 1996 je bila poglavitna skrb namenjena pridobitvi novega prostora, tako da sedaj v novi knjižnici svojim uporabnikom nudi prijetno okolje za aktivno učenje, saj lahko dijaki v knjižnici s pomočjo primarnih in sekundarnih publikacij, kot so priročna knjižnica in računalniški katalog z lokalno bazo podatkov, iščejo tako bibliografske kot vsebinske informacije v matični knjižnici. Za potrebe pouka, učencev in učiteljev nudi tudi možnost iskanja online informacij s pomočjo COBISS/OPAC v vseslovenski bazi COBIB in v katalogih posameznih knjižnic, ki so vključene v sistem COBISS. Uporabniki knjižnice lahko dopolnjujejo informacije tudi preko elektronskih medijev, kot so CD-ROM-i ali različni informacijski servisi, ki so dostopni preko Interneta. Najpomembnejša dejavnost knjižnice pa je njeno vključevanje v vzgojno-izo-braževalni proces pri različnih predmetih ali samostojno v okviru obveznih izbirnih vsebin in uvajanje dijakov v izdelavo maturitetnih in raziskovalnih nalog, saj je sestavni del vsakega raziskovanja iskanje, zbiranje in uporaba informacij. 3.1. Sodelovanje knjižnice II. gimnazije Maribor in UKM Ko se je leta 1985 II. gimnazija s telefonsko linijo povezala z računalnikom RCUM, je bila knjižnica prva, kije na šoli dobila svojo linijo in terminal. Dijaki šole, ki so takrat obiskovali program z računalniško usmeritvijo, in so istočasno delali v RCUM, so izdelali računalniški program za vnos gradiva in računalniško izposojo. V tistih letih so bili v knjižnici dostopni tudi prvi javno dostopni online katalogi KNJIGE, BOOKS, INFOS, ATLASS itd. Tako so uporabniki knjižnice II. gimnazije med drugim pridobili možnost vpogleda v katalog UKM kar preko terminala iz šolske knjižnice, kar je olajšalo in pospešilo dostopnost informacij. Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem Dobro organizirana informacijska služba UKM pa je bila tista, ki je nudila veliko možnosti za sodelovanje obeh knjižnic, še zlasti zato, ker so gimnazijski uporabniki bodoči aktivni uporabniki visokošolskih knjižnic. 3.1.1. Izobraževanje uporabnikov za raziskovalno delo Konec 80-tih let je začela knjižnica II. gimnazije sodelovati z UKM zlasti na področju izobraževanja zahtevnejših uporabnikov glede na njihove specifične potrebe. Model izobraževanja sta zastavili vodja informacijske službe v UKM in šolska knjižničarka II. gimnazije. Najsposobnejši dijaki, ki se lotevajo raziskovanja, potrebujejo za svoje delo zahtevnejše informacije. Običajno jih šolska knjižnica nima ali pa jih nima v dovolj veliki meri. Naloga šolskega knjižničarja je, da dijake in rudi njihove mentorje čimbolj usposobi za samostojno iskanje in spoznavanje temeljne strokovne literature tistega področja, ki ga raziskujejo. Zaradi pomembnosti uvajanja dijakov v raziskovalno delo, je na šoli nastal program, ki je vseboval informatiko z iskanjem in zbiranjem informacij, metodiko znanstvenega raziskovanja in statistiko. Prvi del so izvedli v sodelovanju z informacijsko službo UKM. Dijaki so imeli najprej na šoli in v šolski knjižnici predavanje in vaje z naslednjo vsebino: viri informacij, vrste dokumentov, vrste knjižnic, INDOK centri, citiranje literature, izbor ustrezne literature kot sestavni del raziskovanja, ogled priročne šolske knjižnice, računalniško iskanje informacij v bazi šolske knjižnice, oniine poizvedovanje v vzajemnem katalogu in v katalogu knjig UKM. Dijaki, ki so bili razdeljeni v skupine glede na teme raziskovalnih nalog, so potem odšli še v UKM, kjer so z njimi delali posamezni informatorji na ožjih strokovnih področjih. Tak model izobraževanja se je ohranil vse do danes. Še vedno ga uporabljajo pri dijakih, ki obiskujejo program mednarodne mature, kjer je ena od obveznosti in pogoj za pridobitev diplome tudi uspešno izdelana raziskovalna naloga (Extended essay), ki mora biti napisana v angleščini. Ker je pisanje pomemben del intelektualnega dela, je važno, da se dijaki naučijo osnovnih pravil in korakov pisanja. Zato dobijo najprej splošna navodila za pisanje, kijih posreduje koordinatorica za mednarodno maturo, in jih določi odbor v Ženevi. Potem se v pripravo dijakov za pisanje raziskovalne naloge vključi knjižnica s svojim programom. Knjižničarka dijakom predstavi nekaj osnovnih tehnik, na katere morajo biti pozorni pri sestavi naloge. Najprej si izberejo predmet in temo raziskovanja, takoj za tem pa sledi faza zbiranja podatkov in informacij. Knjižnica 41(1997)1 Na tej stopnji mora knjižnica pomagati dijakom in mentorjem pri iskanju ustreznih informacij, istočasno pa jih lahko uvaja v samostojno uporabo knjižnice in informacijskih virov. Pri tem mora izkoristiti vse možnosti, kijih ima v šolski knjižnici, knjižnico pa organizirati tako, da bo imela dovolj ustreznih primarnih virov, še večji poudarek pa mora biti na primernem izboru sekundarnih virov in na različnih elektronskih bazah podatkov, ki so običajno online dostopne. Naslednji pomembni vidik pri organizaciji in preskrbi z ustreznimi informacijskimi viri, ki so pomembni za posamezne, zahtevnejše uporabnike, pa je povezava z drugimi informacijskimi službami v okviru knjižničnega informacijskega sistema. Zato mora šolski knjižničar dobro poznati druge knjižnice v sistemu in izkoristiti tiste službe, ki imajo tisto, kar potrebuje za svoje uporabnike. V Mariboru je takšna knjižnica UKM, sodelovanje na področju izobraževanja pa poteka že vrsto let. Z dijaki mednarodne mature se je ta vrsta sodelovanja še poglobila in razvila. Ko dijaki v določenem roku prijavijo temo raziskovalne naloge, dobi knjižnica poimenski seznam z izbranimi temami. To je osnova za organizacijo naslednje faze uvajanja dijakov v raziskovalno delo. Ta del poteka v UKM. Šolska knjižničarka posreduje vodji informacijske službe UKM poimenski seznam dijakov, ki so razvrščeni po predmetih in temah raziskovanja, tako da lahko z njimi delajo tudi posamezni strokovni referenti, ki so informatorji za posamezna predmetna področja. Začetek poteka v informacijski službi s splošnimi in skupnimi navodili o načinu iskanja v primarnih virih in o poizvedbah v različnih elektronskih bazah podatkov, kot so Dialog, specializirane baze na CD-ROM, kot so Science Citation Index, Social Science Citation Index, ERIC, MEDLINE, MATHSCI, EI- CHEMDISC, BIOSIS, INSPEC in druge mrežno dostopne baze. Naslednji korak je skupno delo dijakov, mentorjev in strokovnih informatorjev. Na ta način dijaki najdejo veliko ustreznih informacij, dobijo tudi izvlečke in na podlagi bibliografskih podatkov lahko potem medknjižnično naročimo primarne vire ali fotokopije člankov. 3.1.2. Splošno izobraževanje dijakov II. gimnazije za uporabo UKM V 90-tih letih so v srednje šole, najprej v gimnazije, uvedli obvezne izbirne vsebine (v nadaljevanju OIV). Vsi dijaki prvih letnikov morajo v okviru OIV izvesti tudi 16 ur kulturnih dejavnosti. Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem II. gimnazija Maribor zato vsem svojim dijakom ponudi šest obveznih ur knjižnične dejavnosti. Štiri ure preživijo v šolski knjižnici, kjer novinci spoznajo naloge in vlogo knjižnice na šoli, urnik in knjižnični red, postavitev gradiva, klasifikacijski sistem UDK, listkovne in računalniške kataloge, bibliografski zapis, informacijske vire, primarne in sekundarne vire, priročnike, vrste knjižnic, knjižnični informacijski sistem, citiranje uporabljene literature pri pisanju različnih vrst besedil in bibliografske elemente, ki so za to potrebni. Seznanijo se s sistemom COBISS in z iskanjem v online katalogu COBISS/OPAC. Na koncu opravijo še nekaj vaj v iskanju gradiva na policah in v OPAC. Seznanjeni s knjižničnimi osnovami gredo za dve uri še v UKM, kjer jih spoznajo z njihovo knjižnico. Ker se lahko vsak državljan, ki je star 15 let, vpiše v UKM, navadno dijaki izkoristijo to priložnost za vpis, nekateri so se vpisali že pred tem, drugi se bodo kasneje. Običajno pa so skoraj vsi dijaki II. gimnazije vpisani v UKM. S tem pridobijo enotno izkaznico in možnost obiskovanja vseh knjižnic v KISUM. V višjih letnikih, zlasti v četrtem, ko dijaki s pomočjo javno dostopnega kataloga v posameznih knjižnicah KISUM najdejo zanimive in iskane informacijske vire za svoje šolsko delo, zlasti za maturitetne naloge, jim ta izkaznica zelo koristi. Če pa je najdeno gradivo izven Maribora, ga naroči šolska knjižnica po medknjižnični poti. 3.1.3. Medknjižnična izposoja Ena najstarejših oblik sodelovanja obeh knjižnic je medknjižnična izposoja. Običajno poteka v smeri UKM - II. gimnazija, včasih, sicer redko, pa tudi II. gimnazija - UKM. Pred uvedbo računalniških mrež je knjižnica II. gimnazije večinoma med-knjižnično naročala vse gradivo, ki gaje potrebovala za potrebe šole in njenih uporabnikov, preko UKM. Sedaj veliko gradiva s pomočjo elektronske pošte naroča neposredno v ustanovah, ki to gradivo imajo. Knjižnica II. gimnazije po medknjižnični poti velikokrat naroča gradivo iz visokošolskih knjižnic. Knjige ali članke, ki niso dostopni v slovenskih knjižnicah, in jih je potrebno naročiti v tujini, pa knjižnica še vedno naroča preko UKM. Prav tako pri izbiri knjižnice, ki ima gradivo, ki ga potrebujejo uporabniki II. gimnazije, vedno najprej izbere UKM, šele takrat, kadar je knjiga pri njih izposojena, za medknjižnično izposojo izbere drugo knjižnico. 3.1.4. Knjižnično gradivo in njegova obdelava V začetku 90-tih let, ko so na šoli začeli uvajati program mednarodne mature in jebilo zaradi tega potrebno uvažati tujo literaturo, je knjižnica II. gimnazije posredovala UKM sezname teh knjig. Ker so to večinoma zelo kvalitetne Knjižnica 41(1997)1 knjige in učbeniki posameznih strok, je UKM veliko tega gradiva vključila tudi v svojo knjižnično zbirko. UKM je zadolžena za poročanje o tujih serijskih publikacijah, kijih prejema knjižnica II. gimnazije, čeprav sedaj knjižnica II. gimnazije to delo opravlja sama in sprotno poroča o tujih serijskih publikacijah v COBISS. Ob prenovi knjižnice II. gimnazije je knjižnica odpisala veliko gradiva. O tem so seznanili UKM, kije to gradivo pregledala in za svojo zbirko izbrala precej gradiva in s temi izvodi obnovila predvsem dvojnice. Ob vključitvi knjižnice II. gimnazije v sistem COBISS je bilo precej sodelovanja glede enotne obdelave knjižničnega gradiva. V tistem času daljše obdobje ni bilo tečajev katalogizacije za vnašanje zapisov v sistem COBISS, zato so se dogovorili, da je knjižničarko II. gimnazije uvajala strokovna sodelavka UKM. V UKM deluje služba za obdelavo gradiva, ki je organizirana glede na vrsto gradiva. V knjižnici II. gimnazije pa je bila takrat zaposlena samo ena knjižničarka, ki je pokrivala vsa področja dela v šolski knjižnici, zato se je o strokovnih problemih obdelave posameznih vrst gradiva pogosto posvetovala s katalogizatorji, ki so se s tem ukvarjali v UKM. Zaključek Sodelovanje srednješolske in visokošolske knjižnice v knjižničnem informacijskem sistemu je pozitivno in tudi nujno z vidika informacijskih potreb uporabnikov določene knjižnice. Gimnazijske knjižnice vzgajajo in izobražujejo bodoče aktivne uporabnike visokošolskih knjižnic, zato bi morala biti v praksi prisotna večja, boljša in bolj sistematična povezava med obema vrstama knjižnic, zlasti na področju izobraževanja uporabnikov. Tega se je dobro zavedala tudi Breda Filo, saj v prispevku o informacijski pismenosti omenja tudi pomembnost izobraževanja dijakov v UKM. "Ko govorimo o izobraževanju uporabnikov UKM, ne smemo iti mimo predavanj za dijake. Celoten program uvajanja uporabnikov v UKM obsega skupine dijakov osmih razredov osnovne šole in prvega in četrtega letnika srednje šole. Tako stopenjsko izobraževanje pripravlja veliko bodočih študentov za kvalitetno uporabo knjižničnih informacijskih sistemov in najboljših informacijskih virov". (Filo, 1993, str. 30). V Mariboru je knjižnični informacijski sistem dobro organiziran, vsak dijak ima možnost neposredno uporabljati vse vrste knjižnic, kar pomeni, da je uporabnik šolske knjižnice, UKM in vseh knjižnic v KISUM. Vsak se lahko brezplačno vpiše tudi v eno od enot Mariborske knjižnice in potem z njihovo izkaznico obiskuje vseh 16 enot te splošno-izobraževalne knjižnice. Ostale Steinbuch, M. Sodelovanje dveh vrst knjižnic z vidika informacijskih potreb uporabnikov in vključenosti v enoten knjižnični informacijski sistem nesamostojne knjižnice (specialne) pa lahko uporabljajo posredno s pomočjo medknjižnične izposoje ali s posredovanjem šolske knjižničarke. Torej lahko rečemo, da so uporabnikom knjižnice II. gimnazije odprte in dostopne vse poti do različnih vrst informacij, ki se nahajajo v mariborskih knjižnicah. Šolska knjižnica pa je tista, ki jim mora te informacije približati, olajšati dostop do njih, jih z njimi seznaniti in poskrbeti tudi za tiste, ki potrebujejo zahtevnejše vrste informacij. Povratne informacije, ki jih dobimo od bivših dijakov, sedanjih študentov, so pozitivne. Velikokrat se vračajo in povejo, da je standard v njihovih visokošolskih knjižnicah nižji od pričakovanega. Večina bivših dijakov II. gimnazije, ki so sedaj študentje in študirajo izven Maribora, še naprej uporablja UKM, saj ima ta visokošolska knjižnica v knjižnični zbirki tudi študijsko literaturo tistih študijskih smeri, ki niso zastopane na Univerzi v Mariboru. Mariborski študenje študirajo na različnih univerzah, vendar se vračajo v Maribor, zato je nabavna politika UKM takšna, da skrbi za vse mariborske študente, tudi za tiste, ki študirajo na drugih univerzah. V svojo zbirko torej vključuje literaturo, ki jo potrebuje njen uporabnik in ne samo univerza ali njen program. Naravnana je torej na uporabnika - študenta, ki je njen glavni in večinski uporabnik. S tem pa je uresničena tudi glavna značilnost sodobnih visokošolskih knjižnic, da je uporabnik osrednja točka njihovega delovanja, o čemer smo pisali na začetku naloge. Literatura 1. Ambrožič, Melita. "Visokošolske knjižnice : knjižnični informacijski sistem ljubljanske Univerze (1. del)." Knjižnica, 37 (1993) 1/2: 7-39. 2. Ambrožič, Melita. "Visokošolske knjižnice : Knjižnični informacijski sistem ljubljanske Univerze (2. del)." Knjižnica, 37 (1993a) 4: 7-44. 3. Filo, Breda. "Informacijska pismenost." V: Zbornik ob devetdesetletnici Univer- zitetne knjižnice Maribor (1903-1993). Maribor : UKM, 1993: 23-37. 4. Filo, Breda. "Knjižnica in pedagoški proces." Knjižnica 35 (1991) 2/3: 17-30. 5. Filo, Breda. "Problemi informacijske službe v univerzitetni knjižnici" V: Univerzitetna knjižnica Maribor 1903-1978 :jubilejtii zbornik. Maribor : Obzorja, 1978: 129-150. 6. Hartman, Bruno. "Mariborska univerzitetna knjižnica v sklopu slovenskega in svetovnega." Knjižnica, 30 (1986) 3/4:1-8. 7. Hartman, Bruno. "Petinsedemdest let Univerzitetne knjižnice Maribor." Knjižnica, 22 (1978) 3/4:164-173. 8. Sapač, Irena. "Bredi v slovo." Priloga Knjižničarskih novic, 6 (1996) 3:1-7. 9. Steinbuch, Majda. "Dostop do informacij v šolski knjižnici na srednji šoli." Knjižnica, 33(1989) 3/4: 83-89. Knjižnica 41(1997)1 10. Steinbuch, Majda. "Pisanje različnih spisov v srednji šoli ali zakaj so nekoga obtožili plagiatorstva." Šolska knjižnica, 5 (1995) 2: 24-34. 68 KORPORATIVNE ZNAČNICE POLITIČNOTERITORIALNIH ENOT Spremembe in dopolnitve Dunja Kalčič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 025.31/32 Povzetek Sestavek predstavlja pravilnik za oblikovanje korporativnih značnic za organe in institucije političnoteritorialnih enot, pojasnjuje razloge za njegov sprejem ter opredeljuje, katere tovrstne korporacije so samostojne oziroma podrejene. Posamezna priporočila Pravilnika so ilustrirana pretežno s primeri značnic za slovenske političnoteritorialne organe in institucije; opisane so razlike in nekatera specifična priporočila v zvezi z mednarodnimi korporacijami. UDC 025.31/32 Summary The article presents the rules for the formation of corporate headings of organs and non-organs of territorial authorities, explains the reasons for their adoption and defines independent and related or subordinate corporatebodies (organs and non-organs) of territorial authorities. Separate recommendations are illustrated mostlv by corporate headings of Slovenian organs and institutions. Some dif feren-ces and specific recommendations applving to international corporatebodies are described. KALČIČ, Dunja. Corporate headings of territorial authorities. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1, 69 - 80 Knjižnica 41(1997)1 Uvod Že leta 1980 je International Federation of Librarv Associations and Institu-tions (v nadaljevanju IFLA) oziroma Mednarodni urad za univerzalno bibliografsko kontrolo pri IFLA v dokumentu Form and structure of corporate headings (1) izdal priporočila za oblikovanje in strukturo korporativnih značnic* . Eno od poglavij tega dokumenta obravnava tudi značnice poli-tičnoteritorialnih enot, kjer se priporočila v nekaterih določilih bistveno razlikujejo od določil Pravilnika i priručnika za izradbu abecednih kataloga Eve Verone (2) (v nadaljevanju PPIAK) in s tem seveda tudi od naše katalogiza-cijske prakse. Največja razlika je v oblikovanju značnic političnoteritorialnih enot najvišje stopnje, to je držav, za katere je po PPIAK (2) v značnici ime države v jeziku knjižnice, torej pri nas v slovenščini, ne pa originalno, kot to priporoča dokument Form and structure of corporate headings (1). Ker v naših knjižnicah na splošno ni veliko uradnih publikacij tujih držav, seje zdelo, da lahko "brez škode" ostanemo pri dotedanjem pravilu. Komisija za katalogizacijo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Komisija za AIK pri ZBDS) pa je lani sprejela odločitev, da bomo odslej upoštevali priporočila IFLA in seznam izvirnih imen držav Names of States (3). Po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi državni organi (ali pa so se preimenovali) in številne institucije, ki jih je ustanovila ali jih upravlja država, in pokazala se je potreba po jasnih določilih za oblikovanje značnic za te vrste korporacij. Pri tem gre predvsem za tako imenovane "vladne" ali "uradne" publikacije, kakorkoli že izraz razumemo. Definicij uradnih publikacij je več, nekaj jih je bilo izdelanih za potrebe zakonodaje, nekaj za potrebe knjižnic in mednarodne zamenjave publikacij, ki jo, vsaj med podpisnicami, deloma uravnava zelo splošna in ohlapna definicija uradnih publikacij UNESCA (4). Opredelitev o tem, ali je določena publikacija uradna ali ne, zapleta tudi nenehno spreminjanje meje med uradnim in neuradnim oziroma vladnim in nevladnim sektorjem, ki je poleg drugega v veliki meri odraz zgodovinskega obdobja (pred petdeset in več leti recimo enakopravnost med spoloma zagotovo ni bila zadeva, s katero bi se ukvarjala vlada) in pa, v knjižničarskih krogih nikoli končana razprava o tem, kaj je pomembnejše, izdajatelj ali vsebina publikacije (interni priročnik za električarje, pa čeprav ga je izdalo Ministrstvo za obrambo, bi najbrž težko prištevali med uradne publikacije.) Slovenski prevod priročnika Oblika in struktura korporativnih značnic je izšel pri Narodni in univerzitetni knjižnici aprila 1997 (op. avt.) Kalčič, D.: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Poleg ustanov, katerih "uradnost" je povsem očitna, publikacije izdajajo tudi številne znanstvene, izobraževalne, kulturne, zdravstvene, socialne in podobne ustanove, ki jih ustanovi ali pa neposredno ali posredno financira država. Delovanje vlad po vsem svetu sega na vse številnejša in najrazličnejša področja človekovega življenja in delovanja. Številne informacje, ki so za državo in državljane ključnega pomena, so v izključni domeni vlade: to so demografski in pomembni statistični, ekonomski in socialni podatki, kot so na primer podatki o številu prebivalcev, o višini bruto narodnega dohodka, o številu nezaposlenih, o življenjskem standardu ipd. Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Ali na oti-pljivejši ravni: delovanje oblasti na vseh ravneh financirajo davkoplačevalci, ki imajo tudi zato vso pravico do obveščenosti o tem, kaj se dogaja. Trans-parentnost delovanja oblasti omogoča tudi organiziran in učinkovit pretok informacij. V Sloveniji ne poznamo ustanove, ki bi se centralizirano ukvarjala z izdajanjem uradnih publikacij, kot sta to na primer angleška Her Majesty's Station-ery Office (HMSO) ali ameriška Government Publishing Office (GPO), kar otežuje pregled nad tem, kaj na tem področju sploh izhaja. Večina uradnih publikacij spada med tako imenovano sivo literaturo, se pravi, da jih izdajajo neuradni založniki, ponavadi niso naprodaj, naklade so nizke in pogosto so namenjene ozkemu krogu uporabnikov ter zaradi nestandardne opremljenosti bibliografsko pogosto težje obvladljive. Verjetno bi zaman pričakovali, da bo oblast sama poskrbela za organiziran pretok informacij, ki jih proizvaja. Pobuda za pretok informacij prihaja predvsem s strani uporabnikov in edina specifična skupina, ki se organizirano ukvarja z obdelovanjem, hranjenjem in diseminacijo teh informacij, smo knjižničarji; zato si prizadevamo za boljšo organiziranost in dostopnost uradnih publikacij, k čemur bo nedvomno prispevala tudi poenotena bibliografska obdelava. Zato je bilo treba tudi natančneje razmejiti in opredeliti, katere korporacije naj obravnavamo kot samostojne in katere naj vodimo pod imenom poli-tičnoteritorialne enote. Pri tem smo se oprli na priporočila IFLA v dokumentu Form and Structure of Corporate Headings (1), ki korporacije glede na vsebino njihovega delovanja deli na organe, ki opravljajo zakonodajne, sodne, upravne, informativne, vojaške ali diplomatske dejavnosti, ter institucije, katerih dejavnosti segajo na področje vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, gospodarstva, bančništva itn. (glej Definicijo v točki 1). Organi veljajo za nesamostojne Knjižnica 41(1997)1 korporacije in jih navajamo kot podznačnico političnoteritorialne enote, institucije pa za samostojne korporacije. V primerih, ko ni povsem jasno, ali določena korporacija opravlja funkcijo organa ali institucije ali pa se obe funkciji prepletata - in teh ni malo - smo se v skladu s priporočili zgoraj omenjenega priročnika odločili za formalni kriterij, se pravi za ime korporacije. Pri tem smo si pri slovenskih korporaci-jah političnoteritorialnih enot pomagali z Zakonom o vladi (4), ki opredeljuje ministrstva in Zakonom o organizaciji in delovnem področju minstrstev (5) ter Zakonom o upravi (6). Omenjeni zakoni opredeljujejo imena organov, ki v skladu z našimi pravili veljajo za nesamostojne korporacije. To so servisi, službe ali centri (v okviru vlade) oziroma uprave, uradi in inšpektorati ter direkcije in agencije (v okviru uprave). Korporacije z drugačnimi imeni obravnavamo kot institucije, torej kot samostojne korporacije. Komisija za AIK pri ZBDS seje odločila, da pripravi podrobnejša določila za oblikovanje in strukturo značnic političnoteritorialnih enot, njihovih organov in institucij (s posebnim poudarkom na slovenskih primerih) ter sprejme priporočila IFLA glede poimenovanja držav . Z objavo in sprejemom pričujočega pravilnika prenehamo v slovenski kata-logizacijski praksi upoštevati PPIAK (2), člen 157, in sicer: - točko 1, predvsem 3. in 4. stavek, ki določata, da pišemo zemljepisno ime države v jeziku knjižnice ter da naredimo kazalko na zemljepisno ime v izvirni obliki; - točko 3, ki govori o uporabi kratic in - točko 4, ki govori o dveh ali več različnih nazivih za posamezno državo v jeziku knjižnice. Komisija za AIK pri ZBDS je sprejela pričujoči pravilnik, ki začne veljati 1.4. 1997. PRAVILNIK 1. Definicije 1.1 ORGAN političnoteritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja zakonodajne, sodne, up- Strokovno osnovo Pravilnika so pripravile: Dunja Kalčič(NUK), Majda Ujčič (Filozofska fakulteta). Zlata Dimec (NUK) in Alenka Kanit (NUK). Končno besedilo sta oblikovali Dunja Kalčič in Majda Ujčič. Pri oblikovanju predlogov so sodelovali naslednji člani Komisije za AIK: Lidija Wagner (NUK), Maja Bleiiueis (FIZKNJIZ), Lenka Vevar (SIKOZ), Mateja Ločniškar-Fidler (SIKBEZ), Anamarija Valantič (SAZU), Agata Tiegl (VEGA), Marija Petek (CTK). Pravilnik je začel veljatil. aprila 1997 (op. avt.). Kalčič, D.: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. ravne, informativne, vojaške ali diplomatske dejavnosti. To so skupščine (parlamenti), ministrstva, sodišča, informacijski uradi, enote oboroženih sil in diplomatska predstavništva. 1.2 INSTITUCIJA političnoteritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti. To so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke ipd., ki so ustanovljene ali upravljane na zgoraj omenjeni način. 1.3 POLITIČNOTERITORIALNA ENOTA je korporacija, ki opravlja vladne ali uradne funkcije na določenem ozemlju. To so države, države članice skupnosti držav, federalne enote ter njihove regionalne in lokalne upravne enote (mesta, občine, okraji, krajevne skupnosti itn.) 2. Značnice za imena političnoteritorialnih enot 2.1 DRŽAVE 2.1.1 Enotna značnica za državo je zemljepisno ime za ozemlje države, razen kadar zemljepisno ime za ozemlje ne obstaja. Ime zapišemo v samostalniški obliki v nominativu. Npr.: Slovenija ne: Republika Slovenija France ne: Republique Francaise 2.1.2 Kadar ime države vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, ustrezna samostalniška oblika pa ne obstaja, uporabimo uradni naziv v nespremenjenem zaporedju. Npr.: Republica Dominicana 2.1.3 Ime političnoteritorialne enote zapišemo v jeziku, ki ga političnoteritor-ialna enota običajno uporablja za svoje ime. 2.1.4 Če obstaja uradno ime političnoteritorialne enote v več jezikih, za enotno značnico izberemo ime v enem od teh jezikov. Npr.: Belgique ali: Belgie 2.1.5 Variantne oblike imen 2.1.5.1 Če domnevamo, da oblika imena na publikacijah ni vedno enaka, izberemo raje obliko imena, ki jo najdemo v uveljavljenem priročniku. Knjižnica 41(1997)1 2.1.5.2 Če je med variantnimi oblikami imena tudi kratica ali akronim, izberemo raje popolno obliko, četudi je akronim bolj znan. Npr.: United States ne: USA ne: ZDA 2.2 SEKUNDARNE POLITIČNOTERITORIALNE ENOTE 2.2.1 Če ime sekundarne političnoteritorialne enote (npr. federalna enota, okraj, občina, mesto ipd.) sestoji iz zemljepisnega imena v samostalniški obliki ali ga vsebuje, to ime uporabimo za enotno značnico. Naziv sekundarne političnoteritorialne enote dodamo v podznačnici. Npr.: Krško. Občina ne: Občina Krško 2.2.2 Če ime sekundarne političnoteritorialne enote vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, uporabimo uradno ime. Npr.: Dravska banovina Ljubljanska provinca 3. Podrejene korporacije političnoteritorialnih enot 3.1 Korporacije, ki so podrejene političnoteritorialnim enotam, delimo na organe in institucije (gl. Definicijo zgoraj). Na splošno organi veljajo za nesamostojne, institucije pa za samostojne korporacije. (Izjeme so opisane v nadaljevanju.) 3.2 ORGAN političnoteritorialne enote je nesamostojna, podrejena korpo-racija, prek katere država ali sekundarna političnoteritorialna enota na določenem ozemlju izvaja svoje oblastne funkcije, in sicer: 3.2.1 ZAKONODAJNO (skupščina = državni zbor in državni svet) Npr.: Slovenija. Državni zbor Slovenija. Državni svet 3.2.2 IZVRŠILNO (vlada=predsednik in ministri, vladne službe, državno tožilstvo) Npr.: Slovenija. Vlada Slovenija. Urad predsednika vlade Slovenija. Urad za žensko politiko Kalčič, D.: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Slovenija. Center vlade za informatiko Slovenija. Državno tožilstvo 3.2.3 UPRAVNO (ministrstva - v okviru ministrstev se upravni organi imenujejo uprave, uradi, inšpektorati, upravne organizacije pa direkcije in agencije); javne službe z javnimi pooblastili; organi lokalne uprave). Npr.: Slovenija. Ministrstvo za kulturo Slovenija. Davčna uprava Slovenija. Urad za preprečevanje pranja denarja Slovenija. Republiški gradbeni inšpektorat Slovenija. Direkcija za oskrbo z energijo Slovenija. Agencija za učinkovito rabo energije Krško. Občina 3.2.4 SODNO Npr.: Slovenija. Vrhovno sodišče Slovenija. Ustavno sodišče Kranj. Občinsko sodišče 3.2.5 INFORMATIVNO Npr.: Slovenija. Urad vlade za informiranje 3.2.6 VOJAŠKO (kopenska vojska, mornarica, letalstvo) Npr.: Slovenija. Slovenska vojska. Generalštab Opomba: Znanstvene, kulturne, zdravstvene in učne ustanove zgoraj omenjenih so samostojne korporacije. Npr.: Izobraževalni center organov za notranje zadeve (Tacen) 3.2.7 DIPLOMATSKO Npr.: Slovenija. Veleposlaništvo (VVashington, D.C.) Slovenija. Generalni konzulat (Miinchen) 3.2.8 Kadar je na publikaciji namesto imena organa navedena funkcija osebe, ki ga vodi, to ime obravnavamo kot podrejeno značnico. Npr.: Slovenija. Varuh človekovih pravic Knjižnica 41(1997)1 3.3 INSTITUCIJA političnoteritorialne enote je korporacija, ki na določenem ozmelju opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti in velja za samostojno korporacijo. Institucije so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke itn. Opomba: Korporacije, ki administrativno urejajo dejavnosti teh ustanov, obravnavamo kot organe, se pravi kot nesamostojne, podrejene korporacije. Npr.: Narodna in univerzitetna knjižnica Arhiv Slovenije Univerza Slovenska akademija znanosti in umetnosti Banka Slovenije Narodni muzej Mestno gledališče ljubljansko toda: Slovenija. Urad za šolstvo Slovenija. Inšpektorat za področje kulturne dediščine Kadar naziv institucije izraža podrejenost, jo obravnavamo kot podrejeno korporacijo. Npr.: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo 3.4 Kadar dejavnost korporacije združuje funkcije ORGANA in INSTITUCIJE in/ali razmerje med obojim ni jasno, se ravnamo po naslednjih smernicah: 3.4.2 Kadar naziv izraža podrejenost, korporacija velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo: Npr.: United Kingdom. Department of Transport United States. Division of VVildlife Services 3.4.3 Kadar naziv korporacije vsebuje izraz, ki ga ponavadi uporabljajo organi, korporacija velja za nesamostojno (npr. uprava, urad, inšpektorat, direkcija, agencija ipd. ter servis, protokol in služba ipd.); kadar naziv vsebuje izraz, ki ga ponavadi uporabljajo institucije (pošta, železnice, banka, združenje bank, zavod, zbornica, center, zveza, združenje, sklad, družba ipd.) korporacija velja za samostojno. Kalčič, D.: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Npr.: Slovenija. Slovenska tiskovna agencija Slovenija. Uprava za jedrsko varnost Slovenija. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo in Pošta Slovenije Telekom Slovenije Slovenske železnice Združenje bank Slovenije Hidrometeorološki zavod Gospodarska zbornica Slovenije Odvetniška zbornica Center za promocijo turizma Združenje delodajalcev Slovenije Zveza zgodovinskih društev Slovenije Združenje kirurgov Slovenije Ekološko razvojni sklad Slovenije Družba za avtoceste 3.4.4 Kadar je ime političnoteritorialne enote potrebno za identifikacijo kor-poracije, le-ta velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo. Npr.: Slovenija. Zakladnica 3.4.5 Kadar je institucija podrejena organu in je brez navedbe nadrejenega organa ni mogoče identificirati, institucijo obravnavamo kot podznačnico organa. Npr.: Slovenija. Skupščina. Knjižnica Slovenija. Vlada. Servis skupnih služb Slovenija. Državni zbor. Odbor za kakovost Dodatek Med organi in institucijami političnoteritorialnih enot ter organi in institucijami mednarodnih organizacij obstajajo določene podobnosti ter zanje veljajo zgoraj opisana pravila, med njimi pa so tudi nekatere razlike, na katere bi rada opozorila. 1 Jezik značnice 1.1 Uradna imena mednarodnih organizacij so praviloma v več jezikih. Po naših veljavnih katalogizacijskih pravilih (2) ime mednarodne organizacije vedno pišemo v angleščini, ne glede na jezik publikacije. Knjižnica 41(1997)1 Npr.: United Nations European Union Amnestv International European Training Foundation International Labour Office Council of Europe International Atomic Energv Agencv 1.2 Komisije, odbore in druga telesa mednarodnih organizacij, ki delujejo v posameznih državah, navajamo v jeziku območja, na katerem delujejo, ne glede na to, ali gre za samostojne ali podrejene korporacije. Npr.: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Amnestv International. Svenska Sektionen 2 Določila Krajevnih določil ob imenih mednarodnih korproacij običajno ne navajamo, ker za njihovo delovanje niso pomembna. Če določilo navedemo, ime kraja vselej pišemo v izvirni obliki. Npr.: European Council (Bruxelles) ne (Brussels) International Atomic Energv Agencv (Wien) ne (Vienna) 3 Sprememba imena mednarodne organizacije Če je mednarodna organizacija v različnih obdobjih svojega delovanja uporabljala različna imena in so spremembo imena spremljale rudi organizacijske in konceptualne spremembe, imamo vsako od imen za korporacijo zase in jih med seboj povezujemo z vodilkami. Npr.: European Communities European Communitv European Union 4 Organi mednarodnih organizacij Organi mednarodnih organizacij opravljajo podobne naloge kot organi poli-tičnoteritorialnih enot, a pri navajanju njihovih imen v korporativni značnici obstajajo določene razlike: Kalčič, D.: Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. 4.1 Organe mednarodnih organizacij za razliko od organov političnoteritorialnih enot obravnavamo kot samostojne korporacije in ne kot korporacije, podrejene političnoteritorialni enoti: Npr.: European Parliament European Court of Human Rights 4.1.1 Kadar organa mednarodne organizacije brez imena nadrejene korporacije ni mogoče identificirati, ga navedmo kot podznačnico le-te (in ne kot podznačnico imena političnoteritorialne enote): Npr.: European Union. Court of Justice 4.2 Kadar je na publikaciji namesto imena organa navedeno ime osebe, ki ga vodi, to ime obravnavamo kot organ. Npr.: United Nations. High Commissioner of Human Rights Sklep V katalogizacijski praksi bosta oblika in struktura značnice ter odločitev o tem, aH je korporacija samostojna ali podrejena, v nekaterih - upajmo, da čim redkejših - primerih vedno odvisni od subjektivne presoje katalogizatorja, vendar pa menimo, da smo v pričujočem sestavku le podali nekaj trdnih smernic za oblikovanje korporativnih značnic političnoteritorialnih enot. Viri: 1. Form and structure ofcorporate headings. London : IFLA International Office for UBC, 1980. 2. Verona, E. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvat- sko bibliotekarsko društvo, 1986. 3. Names of states. London : IFLA International Office for UBC, 1981. 4. Unesco. Convention concerning the exchange ofofficial publications and govern- ment documents betiveen states, adopted by the General Conference at it's tenth session, Pariš, 3. december 1958. Cit. po: Johansson, E.A. "Definition of offi-cial publications." IFLA Journal 8 (1982) 3. 5. "Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev." Uradni list Repub- like Slovenije 4(1994), 71 6. "Zakon o vladi Republike Slovenije." Uradni list Republike Slovenije 3(1993),4 Knjižnica 41(1997)1 7." Zakon o upravi." Uradni list Republike Slovenije 4(1994), 67. 8. Kristan, I. "Državna ureditev Slovenije". Uradni list Republike Slovenije, 1996. 80 VPLIV MIKROKUME NA GRADIVO Mojca Pelko, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto UDK 027.53(497.4 N. mesto):025.85 025.85:027.53(497.4 N. mesto) Povzetek Članek govori o poškodbah knjižničnega gradiva zaradi slabih mikroklimatskih pogojev in neprimernih skladiščnih prostorov v Knjižnici Mirana Jarca. Ugotovitve so utemeljene z opravljenimi meritvami mikroklimatskih pogojev (tempre-ratura, vlaga, osvetljenost, hitrost gibanja zraka) na šestnajstih merilnih mestih. Izmerjene parametre sem primerjala s priporočenimi in potrdila predvideno zaskrbljujoče stanje. Največji problem je previsoka relativna vlažnost na vseh merilnih mestih, vključno z izposojevališči. V zaključku je predlagana sanacija, ki je v danih pogojih za knjižnico še sprejemljiva in finančno izvedljiva. UDC 027.53(497.4 N. mesto):025.85 025.85:027.53(497.4 N. mesto) Summarv The article discusses the damage on librarv materials due to bad microclimatic conditions and unsuitable stacks in the Miran Jarc Librarv. The findings are based on the measurements of microclimatic conditions (temperature, humiditv, light-ning, the speed of air flow) on sixteen locations. The measured parameters were compared to the recommended values, and the anticipated alarming conditions were confirmed. The most outstanding problem is relative humiditv vvhich is too high on ali measured locations, including at the lending desks. In the conclusion, the improvement of conditions is suggested vvhich at the given moment is stili acceptable and financiallv possible for the librarv. PELKO, Mojca. The impact of microclimatic conditions on librarv materials. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,81-94 Knjižnica 41(1997)1 V Knjižnici Mirana Jarca že nekaj let opažamo poškodbe na gradivu -predvsem plesen ter zvite in potemnele liste in platnice. Zaradi vse večje količine tako poškodovanega gradiva smo se odločili, da ugotovimo vzroke propadanja gradiva. Po pregledu vseh skladišč in izposojevališč sem prišla do pričakovanega, vendar zelo zaskrbljujočega zaključka. Našla sem več poškodovanega gradiva, kot sem pričakovala. Predpostavila sem, da je vzrok predvsem previsoka relativna vlaga. Da bi potrdila domnevo, sem se odločila izmeriti štiri parametre na šestnajstih merilnih mestih: - temperaturo C - relativno vlago % - osvetljenost Lx - hitrost gibanja zraka m/s Alojz Žlender, var.ing., zaposlen v Magos d.d. Ljubljana, kije pooblaščen za izvajanje meritev mikroklimatskih pogojev, je 9. in 10. oktobra 1996 opravil meritve. Opravljene meritve ponujajo odgovor na nerešena vprašanja, saj potrjujejo dejstva v zvezi s propadanjem knjižničnega gradiva. Najbolj alarmantni vzroki propadanja gradiva so: - previsoka relativna vlaga, - nihanje temperature, - izpostavljenost gradiva direktnemu soncu. Sedaj poznani negativni vplivi seveda niso bili odpravljeni z letošnjo sanacijo objekta, saj so bile meritve opravljene po njej. Verjetno je sanacija nekoliko omilila slabe razmere, vendar ne dovolj, kar je bilo dokazano z opravljenimi meritvami. Reševanje zatečenega stanja je nujno potrebno. Denarja za zamudno in drago restavriranje knjižnica nima, zato predlagam začasno in cenejšo rešitev, ki nikakor ni dolgoročna. Zaposleni se bomo izven rednega delovnega časa spopadli z mehanskim čiščenjem plesnivega gradiva, zelo vlažno gradivo bo potrebno prelistavati in sušiti, gradivo, ki ima poškodovane platnice, bo potrebno odrediti za prevezavo, poškodovane časnike pa osušiti (dragocene tudi laminirati, kar je zelo drag postopek, ki ga izvajajo v arhivu RS). Omenjena rešitev se zdi preprosta, vendar je zelo zamudna. Zahteva veliko delovne sile. Delavci bi potrebovali več mesecev, če ne let, da bi voluntersko opravili navedeno. Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo Predpostavimo, da je omenjeno reševanje poškodovanega gradiva že za nami. Takoj se nam začne odpirati nova, še večja težava. Kam z rešenim gradivom? V sedanje prevlažne prostore? Potrebni so novi prostori, kamor bi lahko shranili očiščeno in osušeno gradivo. Po preselitvi gradiva bi bilo potrebno sanirati obstoječi objekt in normalizirati mikroklimatske pogoje. 1.0. Uvod Knjižnica Mirana Jarca je bila ustanovljena natanko pred petdesetimi leti. Njeno delovanje se je pričelo leta 1946, od leta 1954 pa deluje na današnji lokaciji. Zgradba knjižnice ni bila namensko zgrajena, se pravi, da ne ustreza dejavnosti, ki se v njej odvija. Danes so knjižnici na voljo objekt na Rozmanovi ulici 26/28 in najemniški prostori v stavbi Glasbene šole Marjana Kozine na Jenkovi ulici 1. Že na prvi pogled prostori niso primerni za knjižnično dejavnost, še posebno izstopajo kletni prostori, ki so zelo vlažni, in podstrešni prostori, v katerih mikroklimatski pogoji glede na letni čas močno nihajo. Namen raziskovalne naloge je ugotoviti dejavnike, ki negativno vplivajo na gradivo. Izvzete so poškodbe gradiva zaradi izposoje oziroma poškodbe, ki jih povzročajo uporabniki izven naše ustanove (pisanje po gradivu, trganje listov, vihanje robov, rezanje slik in tekstov, zvijanje gradiva ipd.). Poskušala bom ugotoviti vzroke prehitrega staranja gradiva in izdelati nasvet, kako omiliti oziroma preprečiti nastale težave v obstoječem objektu knjižnice. 2.0. Ocena stanja Ob podrobnem pregledu celotne zgradbe Knjižnice Mirana Jarca sem prišla do naslednjih ugotovitev: 2.1. Kletna in pritlična etaža Zaradi prostorske stiske Knjižnice Mirana Jarca je bila pred nekaj leti kletna etaža zasilno preurejena v knjižnične skladiščne prostore. Že na poti po ozkem in strmem stopnišču v omenjene kletne prostore se vonja in čuti prekomerna vlaga. Stene so na otip hladne in vlažne. Sami prostori so Knjižnica 41(1997)1 nefunkcionalni in "razdrobljeni". Na različnih višinah sten so jasno vidni temni, vlažni madeži in "cvetenje" ometa. Madeži so najverjetneje nastali zaradi kapilarnega vleka talne vode, "cvetenje" ometa pa je tipičen pokazatelj nesaniranih sten in temeljev objekta. Okna in vrata so nezaščitena. Kletni prostor je zaradi omenjenih slabosti in predvidevane prekomerne relativne vlage absolutno neprimeren za skladiščenje kakršnega koli knjižničnega gradiva, še najmanj pa za shranjevanje knjižnega ali arhivskega gradiva, ki ima značaj kulturne dediščine. V kletni in pritlični etaži je hranjena predvsem periodika velikega formata, ki vključuje slovenske časopise od leta 1926 do 1995. Posamezne številke istega naslova so po letnikih vezane v zvezke. Zaradi prostorske stiske in pomanjkanja ustrezne opreme so zvezki postavljeni navpično na kovinske police. Glede na to da v omenjenih pogojih že več let hranimo knjižnično gradivo, lahko na njem opazimo tipične poškodbe, kot so plesnenje, razgradnja gradiva, temni robovi, ovlaženi deli. Predvsem je prizadet papir, ki se nagrbanči in potemni. Poškodbe gradiva, ki jih je moč zaznati v Knjižnici Mirana Jarca, lahko razdelimo na: - Vidne zunanje poškodbe: plesnenje, različne deformacije pisne podlage in platnic in - Nevidne notranje poškodbe: kemijska razgradnja pisne podlage zaradi površinske vlage v gradivu. 2.2. Podstrešna etaža in ostali skladiščni prostori Tudi v ostalih prostorih vlaga in temperatura verjetno nista v predpisanih mejah, vendar menim, da ne bo prišlo do drastičnega odstopanja. Na prvi pogled je zaznati prenatrpanost s knjižnim gradivom. Večina gradiva ne stoji na primernih policah. Dotrajani leseni smrekovi regali, ki so površinsko nezaščiteni, niso primerni za skladiščenje knjižničnega gradiva. Na "krhkih" lesenih policah je moč opaziti obisk insektov in glodalcev. Podstrešna skladišča in gradivo, ki se nahaja tam, so najbolj izpostavljeni klimatskim nihanjem in spremembi letnih časov. Strešna konstrukcija ni niti zaprta in niti izolirana. Skozi vsa leta se vlaga, temperatura in ostali mikroklimatski pogoji močno spreminjajo, kar je v nasprotju s predpisi, ki zahtevajo konstantno mikroklimo. To pa ni edina težava. Zaradi nezaščitene strešne konstrukcije, oken in drugih manjših odprtin, nimamo le funkcije knjižnice, ampak tudi "zatočišča" golobov in netopirjev. Le-ti pa puščajo za seboj iztrebke, kar gotovo negativno vpliva na skladiščenje gradiva. Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo 2.3. Posebne zbirke Hranjenje gradiva v posebnih zbirkah ni primerno. Gradivo na tem oddelku ima posebno vrednost, vendar je kljub temu hranjeno v lesenih omarah, policah in kovinskih predalnikih brez ustrezne zaščitne embalaže. Tudi mikroklimatski pogoji verjetno niso najprimernejši. 2.4. Oddelki izposoje Bolj kot temperatura na oddelkih izposoje niha relativna vlažnost, pojavlja se tudi prepih, saj oddelki nimajo primernega prezračevalnega sistema. Pojavlja se prevelika hitrost gibanja zraka pri odpiranju vrat in oken. Najslabši pogoji so na študijskem oddelku, saj morajo delavci s toplejše izposoje hoditi po gradivo v mrzla skladišča, kar pa ni le težava delavcev, temveč tudi gradiva. Pogoji v čitalnici ali pri bralcu doma so popolnoma drugačni kot v skladiščih knjižnice. Za razliko od študijskega oddelka se oddelek za odrasle in oddelek za mladino še vedno ogrevata s samostojnimi kurišči na drva. Omenjeni način ogrevanja za gradivo in delavce ni najprimernejši. Zaskrbjujoč je tudi podatek, da je v sedanjih prostorih oddelka za odrasle na Jenkovi ulici 1 v manjšem delu današnje izposoje prej obratoval rentgen zdravstvenega doma. Sprašujem se, ali smo delavci na oddelku, ne da bi vedeli, vsakodnevno izpostavljeni prekomernemu škodljivemu sevanju. Skupno vsem oddelkom, vključno s skladišči, je slabo prezračevanje. V naši ustanovi ni posebne inštalacije za prezračevanje. Vonj po "starem" papirju je neizogiben in včasih celo moteč. Velik sovražnik pisnih podlag je tudi svetloba. Idealno skladišče gradiva je v popolni temi, pri nas pa imajo vsa skladišča sorazmerno velika okna in nekateri prostori močno umetno osvetlitev. Objekt in nezaščitena okna so izpostavljeni direktnemu soncu. Skozi okenske odprtine na fasadi ta svetloba z leti trajno poškoduje gradivo. Naslednji moteč dejavnik, s katerim se srečujemo, je prah in zaprašenost. 3.0. Ocena dejanskega stanja Po vizualnem ogledu in prvi oceni stanja menim, da so povzročitelji zaskrbljujočega stanja najslednji: Knjižnica 41(1997)1 - previsoka relativna vlažnost, - neprimerna temperatura, - direktna izpostavitev gradiva premočni svetlobi, - zaprašenost. Omenim naj tudi nihanje mikroklimatskih pogojev glede na letni čas, saj zgradba ni toplotno izolirana, skladišča pa so vse leto neogrevana. Za idealno oceno stanja z meritvami bi bilo potrebno izvesti meritve v dveh ekstremih, se pravi v letnem in zimskem režimu. Dobljene rezultate bi primerjala s predpisanimi in naredila realni zaključek, ki bi prikazal tudi nihanja med letnimi časi. Zaradi kratkega roka za dokončanje raziskovalne naloge bom meritve naredila v jesenskem režimu, saj menim, da bom kljub temu dobila dokaj realno oceno stanja. Na podlagi predhodnega dogovora sva z g. Alojzem Žlendrom 9. in 10. oktobra 1996 izvajala meritve mikroklimatskih pogojev v Knjižnici Mirana Jarca. 4.0. Priporočila Preden navedem izmerjene vrednosti, naj omenim optimalne pogoje za varovanje knjižničnega gradiva (papir, pergament, fotozapisi, avdio in video trakovi, računalniški zapisi, optični diski). Priporočilo BS5454 iz leta 1989 objavlja naslednja določila za shranjevanje in razstavljanje arhivskih dokumentov: - zvezano gradivo - papir temperatura 13-18°C relativna vlažnost 55-65% - nevezano gradivo - papir temperatura 13-180C relativna vlažnost 40% - drugi materiali, razen papirja in pregamenta temperatura 13-16°C relativna vlažnost 50-60% Knjižnično gradivo je velikokrat sestavljeno ne le iz papirja, temveč tudi iz drugih snovi, kot so tkanina, usnje, plastika, lepilo... Optimalne razmere za hranjenje in varovanje gradiva se nekoliko razlikujejo med seboj glede na različnost materialov. V naši ustanovi je največ papirja, zato se bom skušala približati predpisom za papir. Najpomembnejše pri predpisanih vrednostih je, da sta relativna vlažnost in temperatura čim bolj konstantni. Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo Po priporočilih kanadskega arhivskega sveta iz leta 1990 so podatki za papir naslednji: SVETLOBA Priporočljivo: popolna tema, če je le mogoče, zaščita pred premočno lučjo (naravno, umetno, UV svetlobo, stalna osvetlitev do 50 lx) Sprejemljivo: čim krajša izpostavitev svetlobnim virom Ni sprejemljivo: intenzivna svetloba, neposredna sončna svetloba, fluorescenčna osvetlitev brez UV-filtrov RELATTVNA VLAGA Priporočljivo: 40-45% Sprejemljivo: 35-55% Ni sprejemljivo: nad 55% oz. pod 35% TEMPERATURA Priporočljivo: 18-20°C ali hladneje Sprejemljivo: čim bližje priporočenim vrednostim, minimalna dnevna in sezonska nihanja Ni sprejemljivo: več kot 25°C, velika dnevna in sezonska nihanja 5.0. Dejansko stanje po meritvah Meritve potrjujejo predpostavljeno oziroma ocenjeno stanje. Med primerjavo meritev s priporočili sem prišla do naslednjih ugotovitev: TEMPERATURA: Je v mejah priporočljive, vendar menim, daje nihanje temperature od letnega k zimskemu režimu izven norm. Nihanje temperature pripomore k hitremu propadanju pisne podlage zlasti v kombinaciji z visoko vlažnostjo papirja. Ogroženi so tudi delavci, saj vsakodnevno hodijo s toplejše izposoje v hladna skladišča. SVETLOBA: V letnem režimu je gradivo najbolj izpostavljeno direktnemu soncu, skladišča so presvetla. Stekla bi bilo potrebno zatemniti s folijami, ki reagirajo na spremembe zunanje svetlobe, aH namestiti platnene roloje ali žaluzije. Knjižnica 41(1997)1 HITROST GIBANJA ZRAKA: Ne presega predpisanih 0,5 m/s pri zaprtih oknih in vratih. V nasprotnem primeru pa naraste tudi nad 0,7 m/s. RELATIVNA VLAGA: Presega maksimalno dovoljeno vrednost, ki znaša 55%. V kletni etaži študijskega oddelka je vlaga najvišja, na izposojevališčih v neposredni bližini izposojevalnih pultov pa najnižja, vendar še vedno presega 55%. Najvišja izmerjena vrednost: klet študijskega oddelka 73,9%. Najnižja izmerjena vrednost: izposoja oddelka za odrasle 61,1%. Maksimalno odstopanje od najvišje še priporočljive vrednosti v odstotkih znaša 34,3% (skoraj 2/3). Minimalno odstopanje znaša 11,1% (nekaj manj kot 1/4). Povprečna priporočljiva vrednost znaša 47,5% vlage. Odstopanja od te vrednosti znašajo: maksimalno 55,6%, minimalno 28,6% Zaključim lahko s trditvijo, da je najbolj pereč problem Knjižnice Mirana Jarca previsoka relativna vlažnost. Za polovico presega povprečno priporočljivo vrednost 47,5%. 6.0. Zaključek Na podlagi opravljene raziskave ugotavljam, da so vzroki za prehitro staranje gradiva v Knjižnici Mirana Jarca sedaj znani in utemeljeni z opravljenimi meritvami. Vsi navedeni negativni dejavniki povzročajo vidne poškodbe na gradivu: plesnenje, uvijanje, potemnitev listov, deformiranje platnic. V gradivu začnejo potekati nevidni kemijski procesi oziroma razgradnja, poveča se kislost gradiva. Vlaga sodi med najhujše in najtežje obvladljive sovražnike knjižničnega gradiva. Skupaj z zunanjimi atmosferskimi vplivi povzroča hitro propadanje vseh nosilcev zapisov. Poleg merjenih parametrov med nezaželene vplive sodijo tudi insekti. Najraje se zaredijo v slabše vzdrževanih, vlažnih skladiščih, kjer gradivo ni pogosto izposojeno, prelistano ali vsaj preloženo. S strani insektov je naše Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo gradivo lahko ogroženo ravno zaradi nezaščitenih smrekovih lesenih polic. Navajam stavek mag. Jedert Vodopivec: "Lesni črvi so nemalokrat preluknjali poleg lesenih polic tudi kartonske platnice ter pergamentne in papirne knjižne bloke." Na naših smrekovih policah so vidne poškodbe, povzročene od lesnega črva. V naši ustanovi se nahaja tudi drug insekt, in sicer srebrna ribica. Zaredi se povsod, kjer je dovolj vlage, ne le v knjižnicah. Papirja in ostalih pisnih podlag srebrne ribice ne preluknjajo, kot lesni črv, temveč jih jedo kar v plasteh. Izgine lahko več celih listov. VKnjižnici Miranajarca je najbolj ogrožena kletna etaža študijskega oddelka, kjer hranimo vezane časnike od leta 1926 dalje. Vse gradivo, predvsem starejše, je že v zelo slabem stanju, listi so krhki, vlažni in neprimerni za prelistavanje. To gradivo je arhivsko in ima značaj kulturne dediščine. Z odlašanjem reševanja že poškodovanega gradiva bo v obstoječih vlažnih skladiščih to gradivo v nekaj letih postalo neuporabno in neprimerno tudi za prenašanje na elektronske medije. Kulturna dediščina bo za vedno izbrisana. 6.1. Predlogi saniranja V letošnjem letu je PIONIR STANDARD d.d. že izvajal delno adaptacijo obstoječega objekta na Rozmanovi ul. 26. Pred pričetkom izvajanja meritev so bila vsa dela že zaključena in tudi izposoja študijskega oddelka je že pričela delo na stari lokaciji. Sanirano stanje ni pripomoglo k bistvenemu znižanju previsoke relativne vlage, kajti sanacija je bila usmerjena le k obnovi in rekonstrukciji nosilnih elementov zgradbe. V tem poglavju nikakor ne smem ostati pri konstrukcijski zasnovi zgradbe, temveč se moram posvetiti našemu že preveč poškodovanemu gradivu. Vidne in nevidne poškodbe na gradivu sem že opisala, zato se bom sedaj posvetila le oblikovanju predloga za sanacijo zatečenega stanja. Sanacija naj bi potekala skozi daljše obdobje, odvisno od števila delavcev, in sicer v petih fazah. 1. faza V prvi fazi bo potrebno čim hitreje vlažno in poškodovano gradivo prenesti v prostor z ustreznejšo mikroklimo. V suhem prehodnem prostoru bo potrebno počasi uravnavati vlago in ostale parametre, saj v vsakem primeru Knjižnica 41(1997)1 preveliko nihanje mikroklime gradivo dodatno poškoduje, pa čeprav ga prestavimo iz neustreznih v ustrezne pogoje. Za utemeljitev citiram Nado Čučnik-Majcen (Zapis v čas, str. 37 - 38) "Če je v okolju preveč vlage, jo celulozna vlakna v papirju vsrkajo, zaradi nje nabreknejo in list se poškoduje. Knjiga se neenakomerno ovlaži, vlažnost je večja na obrezah kakor sredi listov, zato nastane v papirju napetost, ki zmanjša njegovo trdnost. Poleg teh fizikalnih sprememb pospešuje vlažno okolje tudi kemične in biološke procese. Enako škoduje gradivu tudi presuho ozračje. Zaradi presuhega ozračja oziroma nizke relativne vlažnosti papir oddaja svojo vlago in se preveč izsuši. Zmanjša se prožnost vlaken in gradivo postane krhko. Previsoka temperatura povzroči, da se gradivo suši, oddaja lastno vlago in celulozna vlakna se lomijo. Spremembe vlažnosti, povezane z visoko temperaturo, spodbujajo razvoj plesni in glivic, to pa povzroča nepopravljivo škodo na gradivu." Pri preselitvi gradiva ne smemo pozabiti na dejstvo, da previsoka temperatura in prenizka vlažnost lahko dodatno poškodujeta in uničita že poškodovano. 2. faza Po prilagoditvi gradiva ustreznim mikroklimatskim pogojem bomo pričeli z mehanskim čiščenjem plesnivega in zaprašenega gradiva. Čiščenje mora potekati v ločenem prostoru, sicer lahko pride do "okužbe" še nepoškodovanega gradiva. Čiščenje knjižničnega in arhivskega gradiva ni lahko in enostavno delo, zato ga morajo opravljati strokovno usposobljeni delavci, določena dela pa lahko opravljajo tudi priučeni delavci pod nadzorom. Plesnivo gradivo bo potrebno očistiti s suho in mehko krpo, vendar ne v zaprtem prostoru. Po odstranitvi plesni bo potrebno odstraniti tudi prah in ostale nečistoče. Krpa ni priporočljiva, zato bo potrebno uporabiti mehke čopiče in ščetke, ki jih uporabljajo slikarji, urarji in zlatarji. Prah se z leti zelo rad zaleže oz. zazre med liste in v platnice ter povzroča škodo, zato lahko za zaprašene knjige uporabljamo tudi posebne sesalnike z mehko ščetko. Moč sesalnika ne sme biti prevelika, delavec pa mora biti pozoren, da ne posesa preperelih delov gradiva. Dela lahko opravljajo usposobljeni delavci pod nadzorom. 3. faza Sušenje vlažnega gradiva bo izredno zamudna faza. Potrebna bo pomoč študentov in dijakov, ki bodo opravljali dela pod nadzorom. Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo Za osušitev vlažnega gradiva je potrebno zračenje s počasnim prelistavanjem. Vsak zvezek bo potrebno večkrat prelistati. Za sušenje ne smemo uporabljati toplotnih vetrov. Gradivo se mora osušiti do primerne vlage v pogojih, ki so optimalni za hranjenje gradiva, sicer ga lahko dodamo poškodujemo. 4. faza Gradivo, ki ga ne bo mogoče ponovno usposobiti v naši ustanovi, bo strokovno usposobljeno osebje izločilo. Potrebno ga bo dostaviti ustanovi, ki ga bo strokovno restavrirala in konzervirala poškodovano (npr. Arhiv RS). Zvezke, ki imajo poškodovane le platnice in (ali) vezavo ter jih ni mogoče nadomestiti z novimi, bo potrebno poslati v prevezavo. 5. faza To bo zadnja in zelo pomembna faza sanacije. Očiščeno, osušeno in preve-zano gradivo bo potrebno shraniti v prostore s primerno mikroklimo. Knjižnica je v zelo hudi prostorski stiski in nima na voljo primernih skladiščnih prostorov. V primeru, da sanirano gradivo vrnemo v sedanje prostore, ne bomo naredili nič in ves trud bo zaman. V letošnjem letu se je že pričela izgradnja prizidka, ki ga bosta financirala Mestna občina Novo mesto in Ministrstvo za kulturo RS. Prizidek naj bi bil zgrajen do leta 1998. Kot sem že omenila, bo čiščenje in sušenje gradiva dolgotrajen postopek, tudi zaradi pomanjkanja potrebnih delavcev, tako da bo dokončanje sanacije gradiva, če bomo imeli srečo, sovpadalo z izgradnjo prizidka in huda prostorska stiska ter iskanje primernih prostorov bo rešeno. Po prestavitvi gradiva v nove prostore bo potrebna ponovna sanacija obstoječega objekta. Potrebno bo sanirati vlažne kletne stene in preprečiti kapilarni vlek talne vode. Tako v novem kot pri sanaciji starega objekta bo potrebno upoštevati naslednje točke, sicer bo novi objekt v prihodnosti postal podoben obstoječemu, vlažen in neprimeren za hranjenje knjižničnega gradiva: a) Vzdrževanje ustrezne mikroklime: - konstantno ogrevanje pozimi, - klimatske naprave poleti, - stalni nadzor nad vlago in temperaturo s fiksnimi merilnimi mesti v vsakem prostoru, - urejen prezračevalni sistem, Knjižnica 41(1997)1 - zatemnitev stekel, predvsem v skladiščnih prostorih. b) Tehnične rešitve, predvsem pri sanaciji obstoječe zgradbe: - sanacija strehe, - izolacija, - zaprtje vseh odprtin v konstrukciji, ki omogočajo obisk golobov in netopirjev, - zatesnitev špranj pri oknih s tesnilnimi trakovi ali vgraditev prenovljenih oken, - zamrežitev oken v kletni etaži in prostorih, kjer se hrani dragoceno arhivsko gradivo. c) Druge potrebne spremembe: - zamenjava dotrajanih in nezaščitenih lesenih polic, - dragocenemu gradivu, hranjenemu v posebnih zbirkah, je potrebno postopoma nuditi potrebno in ustrezno zaščitno opremo, kot so ovitki, srajčke in škatle. d) V najkrajšem možnem času bo potrebno izdelati interni pravilnik o rednem vzdrževanju in negi gradiva. Navajam nekaj ključnih točk bodočega internega pravilnika: - v skladiščih je potrebno z gradiva redno odstranjevati prah z ustreznimi pripomočki, - redno čiščenje prahu s polic, - stalni nadzor nad fizičnim stanjem gradiva, - poškodovano gradivo je potrebno takoj izločiti in ga vključiti v program zaščite ali konservacije, - gradivo je potrebno redno premikati, da ga zaščitimo pred insekti in plesnijo. Pelko, M. Vpliv mikroklime na gradivo Pregled meritev: Merilno mesto T(°C) N(lx) N+U (lx) R.V. (%) v (m/s) 1 15,6 130 250 73,9 2 15,3 30 230 72,8 3 15,4 40 - 70,4 4 15,7 80 240 72,1 5 16,1 70 120 68,7 6 15,8 40 80 67,5 7 15,9 40 90 69,6 8 15,2 - 190 70,0 0,15 9 19,2 - r 680 65,0 0,10 10 17,2 550 620 67,0 11 16,4 - 330 64,9 12 16,6 - 260 67,7 13 16,2 - 170 66,4 0,5 14 18,8 - 770 65,8 15 18,3 - 330 61,1 0,2 16 18,5 - 460 63,4 T - temperatura N - naravna osvetlitev N+U - naravna in umetna osvetlitev R.V. - relativna vlažnost v - hitrost gibanja zraka Raziskavo in meritve je financirala Mestna občina Novo mesto. Literatura: Osnove knjižničarstva, 1. natis, Ljubljana, 1987 Glavan, Mihael." Varovanje in obnova knjižničnega gradiva." V: Strokovno posvetovanje in 6. skupščina ZBDS, Novo mesto, 13.10.-14.10.1988, str. 1-4 Vodopivec, Jedert." Vzroki poškodb na arhivskem gradivu - vpliv vlage in temperature." V:XIII. posvetovanje o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih, Sodobni arhivi, Maribor 1991:44-49, Klasinc, Peter Pavel. " Materialno varovanje klasičnih in novih nosilcev informacij v arhivih," Sodobni arhivi, Posebna izdaja, Maribor 1992 Knjižnica 41(1997)1 Cučnik-Majcen, Nada." Varovanje in zaščita knjižničnega gradiva - hočemo veliko, malo pa znamo." V: Strokovno posvetovanje in 6. skupščina ZBDS, Novo mesto, 13.-14.10.1988 Cučnik-Majcen, Nada." Sistem preventivnega varovanja gradiva." V: Strokovno posvetovanje in 12. letna skupščina ZBDS, Bled, 10.10.-11.10.1994, Knjižnica, 38(1994) 3-4:141-145 "Zapis in podoba: ohranjanje, obnavljanje, oživljanje: razstava Arhiva Republike Slovenije...", V: Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Katalogi, Ljubljana 1996,15 AMERIŠKE UNIVERZITETNE KNJIŽNICE SE PREDSTAVIJO Križarjenje po informacijskih virih na Internetu Zdenka Verlič, Knjižnica OŠ Ketteja in Murna, Ljubljana UDK027.7(73):681.306 Povzetek Ameriške univerzitetne in visokošolske knjižnice se predstavljajo na Internetu z domačimi stranmi, ki bi lahko bile za vzor našim. Uporabnikom je tako marsikdaj prihranjena pot do knjižnice, saj lahko gradivo naročijo kar s pomočjo priloženega obrazca, do katerega pridejo s preprostim pritiskom na gumb. Knjižnice jih lahko tekoče obveščajo o vseh novostih in spremembah, s povezavami pa "kažejo" na druge pomembne vire. Na ta način knjižnice izkoriščajo sebi v prid orodje, ki ga uporablja vedno več ljudi tudi pri nas. Tehnološki razvoj spreminja tudi vlogo knjižničarjev; le-ti postajajo zbiralci kvalitetnih informacij in usmerjevalci uporabnikov po sicer neurejenem Internetu. Ključne besede: univerzitetne knjižnice / domače strani / ZDA / Internet UDC027.7(73):681.306 Summarv American university and college libraries present themselves on the Internet with homepages that could be models for ours. Their users are often spared going to the library because they can order materials with the help of the attached form reachable simply by pressing a button. Libraries can inform them fluently about novelties and changes and use the links to direct them to other important sources. In this way libraries take advantage of a tool, used by more and more people in our country as well. Technological development changes the role of librarians; they are becoming collectors of high quality information and guides for their users along othervvise unarranged Internet. Key words: University Libraries / Homepages / USA / Internet VERLIČ, Zdenka. American university libraries present themselves. Cruising the information sources on the Internet. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,95 -106 Knjižnica 41(1997)1 l.Uvod Prispevek ima namen predstaviti ameriške univerzitetne knjižnice predvsem z vidika njihovega predstavljanja na Internetu in možnosti uporabe njihovih informacijskih virov s pomočjo tega orodja. Njihova glavna naloga je, da dajejo podporo "svojim" študentom ter pedagoškim in znanstvenim delavcem, vendar jih vedno bolj uporabljajo tudi "zunanji" uporabniki. Vsi si pri tem lahko pomagajo tudi z njihovo predstavitvijo na Internetu. Predstavitev univerzitetnih oz. visokošolskih knjižnic tehnološko najbolj razvite države na svetu na omrežju omrežij z zunanjo podobo in vsebino naslovne oz. domače strani (home-page) lahko koristi našim univerzitetnim knjižnicam, posebno tistim, ki se v Internet še niso aktivno vključile. Uporaba svetovnega megaomrežja imenovanega Internet je v zadnjem času zelo popularna tudi pri nas. To potrjujejo rezultati projekta Raba Interneta v Sloveniji2, ki jo izvaja Fakulteta za družbene vede, oz. njen Center za metodologijo in informatiko. Iz prakse pa prihajajo novice o velikem zanimanju za Internet še posebno med mlajšimi generacijami, ki jim dostop omogočajo predvsem srednješolske knjižnice. Med njimi so tudi bodoči uporabniki univerzitetnih knjižnic. Za knjižnice in knjižničarje je uporaba Interneta postala zelo zanimiva, saj omogoča hiter dostop do različnih virov informacij in javnih katalogov mnogih knjižnic po svetu, kar jim omogoča, da lahko bolje zadovoljujejo potrebe svojih uporabnikov. Za uporabnike knjižnic pa pomeni možnost priključitve z domačega ali službenega računalnika prihranek časa, saj od tam lahko pregledujejo različne podatkovne baze, knjige in drugo gradivo pa lahko naročajo z elektronsko pošto. Zaradi velikega naraščanja količine informacij, tudi neuporabnih (Petrovič, 1996: 110), se pojavlja kot problem orientacija uporabnikov na Internetu. Zato je pomembno, da tudi knjižnice z izurjenim osebjem poiščejo kvalitetne informacije, jih nato uredijo in ponudijo uporabnikom. Spletne strani pa je treba dopolnjevati, saj se ponudba vsakodnevno spreminja. Delo se opira na dve vrsti podatkov o univerzitetnih knjižnicah, dobljenih s pomočjo Internetovih pripomočkov. Prvi so splošne narave in se nanašajo na objavljene izsledke sistematičnega raziskovanja bibliotekarjev in drugih strokovnjakov, povezanih v Zvezo ameriških knjižnic (ALA). Čeprav ima država veliko univerzitetnih knjižnic, so zanje uspeli poenotiti metodologijo za zbiranje podatkov, in ti so pregledno dostopni na mreži vsem, ki jih to zanima. Druga vrsta podatkov so tiste informacije, ki jih pošiljajo na mrežo univerzitetne knjižnice same na svojih domačih straneh. Nekatere sodelujejo 1 Tu mislimo na ZDA oz. njenih 50 držav in District ofColumbia (DC). 2 Rezultati, ki se bodo sproti dopolnjevali, so dosegljivi na Internetu na naslovu: www.ris.org. Verlič, Z. Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo le malo, mogoče samo s kakšnim besedilom na Gopherju, nekatere pa se predstavljajo na izpopolnjeno sestavljenih domačih straneh s slikovnimi vložki, kjer nudijo tudi različne "obrazce", ki omogočajo neposredne stike z uporabniki (razna vprašanja uporabnikom, medknjižnična izposoja...), seveda pa ne gre brez veznih strani z (i)zbranimi pomembnejšimi elektronskimi viri sorodnih institucij. Uporabili smo hipermedijski program Netscape za okna (Windows 95), pri tem sta bila največkrat uporabljena WWW (World Wide Web ali tudi W3) in Gopher, iskanje pa je najpogosteje potekalo s pomočjo brskalnika Altavista. Posredno pa smo uporabljali tudi vse možne pripomočke, dobljene s povezavami (linki), iskalnimi kazali (search index) in nadnaslovi (hipertekst), ki jih mnogoštevilno nudijo posamezne knjižnice in druge institucije na domačih in njim priključenih straneh. Naš predmet raziskovanja so bile visokošolske oz. univerzitetne knjižnice. Pojem univerzitetne knjižnice kot posebne vrste knjižnic je začel uvajati Unesco in leta 1974 je bila uveljavljena nova delitev knjižnic kot mednarodni standard. V njem so kot posebne knjižnice navedene knjižnice na visokošolskih ustanovah, ki so namenjene v prvi vrsti študentom in profesorjem na univerzah in drugih visokošolskih ustanovah, lahko pa so namenjene tudi javnosti. (Berčič, 1990: 127) Po tej delitvi obstajajo tri vrste visokošolskih knjižnic (Ambrožič, 1993a: 8): - glavna (main) ali osrednja (central) univerzitetna knjižnica ali skupina prostorsko ločenih knjižnic univerze, a pod enim vodstvom; - knjižnice univerznih ustanov (inštitutov) ali fakultet (oddelkov), ki ne sodijo ne tehnično ne upravno pod glavno ali osrednjo univerzitetno knjižnico; - knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni del univerze. Z raziskovanjem in popisovanjem ameriških t. i. akademskih (college and universitv) knjižnic se od leta 1990 naprej ukvarja Razvojni center za izobraževalno statistiko (NCES), ki vodi Integralni postsekundarni izobraževalni podatkovni sistem (IPEDS), nosilec za zbiranje podatkov postsekundarnih ustanov Oddelka za izobraževanje v ZDA. V letu 1992 so poslali anketo vsem koledžem in univerzam z akreditacijami na stopnji višjega in visokega izobraževanja, kot jih priznava Sekretariat za izobraževanje. V anketi so definirali akademsko knjižnico kot organizirano zbirko tiskanih materialov, materialov v mikrooblikah in avdiovizualnih materialov, ki a) je upravljana kot ena ali več enot b) je locirana na enem ali več določenih prostorih in c) daje zgoraj omenjene materiale, potrebno opremo in storitve osebja na uporabo študentom in učnemu osebju fakultete/visoke šole. Knjižnica 41(1997)1 Anketo so poslali na 3615 ustanov z ustreznimi akreditacijami ter na 284 drugih ustanov z vsaj štiriletnim šolanjem. 101 ustanovo so odšteli, ker so tam delili knjižnico z eno ali več drugimi ustanovami, 240 pa jih ni imelo lastne knjižnice v zgornjem smislu. Od 284 drugih ustanov se jih je premalo odzvalo, da bi bili podatki zanje statistično sprejemljivi. Tako so prišli do podatka, da je bilo v letu 1992 v 50 ameriških državah in DC skupaj 3274 visokošolskih knjižnic. Pri uvajanju projekta za izboljšanje popisa akademskih knjižnic sta sodelovala Narodna komisija za knjižnice in informacijsko znanost in Urad za raziskovanje in statistiko Zveze ameriških knjižnic. (VVilliams, 1994: 4) Organizacijski model ameriških univerzitetnih knjižnic se od našega razlikuje. V ZDA imajo centralizirane osrednje (central ali main) knjižnice, ki upravljajo vse fakultetne in druge specializirane knjižnične zbirke, tudi če se nahajajo izven centralne knjižnične zgradbe. Poznajo tri glavne tipe centralizacije: administrativno, fizično in delovno. Centralizacija omogoča večjo učinkovitost knjižnic.(Ambrožič, 1993a: 34) Amerika ima veliko privatnih šol, kolegiji pa delujejo tudi samostojno, izven univerz. Pri nas delujeta dve organizacijsko ločeni mreži visokošolskih knjižnic: ljubljanske in mariborske univerze. Ljubljansko je raziskovala Ambrožič (1993a, 1993b), kjer navaja tri organizacijske tipe knjižnic univerze: nepovezane oddelčne knjižnice fakultete - brez centralne knjižnice (npr. 16 knjižnic Filozofske fakultete), centralne knjižnice - brez ločenih enot (CEK, CMK, idr.) in kombinacija obeh tipov - obstaja centralna knjižnica in več oddelčnih knjižnic (Biotehniška, Pravna fakulteta idr.). Formalno visokošolske knjižnice nimajo glavne univerzitetne knjižnice, čeprav NUK opravlja njene naloge, vendar ne v celoti. NUK je poleg CTK edina organizacijsko in upravno samostojna knjižnica, obe pa od leta 1995 nista več članici univerze. Tako smo prišli do kontradikcije, saj sta postali ti dve naši največji visokošolski knjižnici po statusu neuniverzitetni. Knjižnice na fakultetah in v inštitutih so se razvijale samostojno in nekontrolirano ter kmalu izgubile povezavo z univerzitetno knjižnico, na kar je vplivala tudi avtonomija posameznih fakultet in inštitutov ter prostorska razpršenost delov univerze. Med sabo se te knjižnice slabše povezujejo, posledici pa sta manjša dostopnost knjižničnega gradiva in informacij ter večji stroški poslovanja. Število teh knjižnic se spreminja v odvisnosti od statusa njihovih ustanoviteljic, so pa upravno podrejene posameznim visokošolskim ustanovam.3 3 Dne 21/12/1996 je Državni zbor sprejel Odredbi o preoblikovanju univerz v Ljubljani in Mariboru. Tako imamo v okviru ljubljanske univerze 2 samostojni visokošolski knjižnici (NUK, CTK), 51 članic ljubljanske univerze in 10 knjižnic nedefiniranega statusa. Mariborska univerza ima 7 visokošolskih knjižnic. Verlič, Z. Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo Drugače pa je s knjižnicami mariborske univerze, kjer deluje že od vsega začetka bolj enotna mreža visokošolskih knjižnic z Univerzitetno knjižnico (UKM) kot glavno knjižnico, ki je (ponovno) polnopravna članica univerze. Je pa teh knjižnic manj, poleg tega pa je pri vzpostavljanju knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru (KISUM) tvorno sodeloval takratni Računalniški center univerze v Mariboru, s sedanjim imenom Inštitut informacijskih znanosti (IZUM). 2. Internet kot vir podatkov: univerzitetne knjižnice v ZDA 2.1. Nekaj osnovnih podatkov in splošnih številk Za začetek smo si želeli ogledati, katere splošne podatke o ameriških univerzitetnih knjižnicah je moč dobiti na Internetu. Dostopni so različni dokumenti, ki jih na mrežo pošilja Zveza ameriških knjižnic. Ta s svojimi številnimi odbori, službami in uradi daje močno oporo ameriškim knjižnicam in knjižničarjem, zavzema se za odprto informacijsko družbo, za svoboden pretok informacij ter svobodo govora in mišljenja. Poskrbela je tudi za objavo zanimivih podatkov o univerzitetnih knjižnicah. Zanimalo nas je število visokošolskih in univerzitetnih knjižnic v ZDA. V letu 1992 je bilo od 122.663 (ocena) knjižnic vseh vrst 32744 akademskih, torej nekaj manj kot 2,7 % vseh ameriških knjižnic. Za primerjavo pa še pogled v Encarto (Microsoft, 1995, gesli United States of America, libraries), ki pa navaja čisto druge številke. Leta 1990 naj bi bilo 34.600 vseh knjižnic, od tega skoraj 4600 (?) univerzitetnih (college in universitv). Ob koncu leta 1992 so vse ameriške visokošolske in univerzitetne knjižnice imele skoraj 750,000.000 volumnov knjig, vezanih serijskih publikacij in vladnih dokumentov; poleg tega še skoraj 7,000.000 naročenih serijskih enot ter 865,000.000 enot v mikrooblikah, 34,700.000 kartografskih enot, 9,500.000 avdio enot in skoraj 3,000.000 filmskih in video enot. Velikost zaloge knjižnic se giblje med 5.000 (146 knjižnic) in več kot milijon volumnov (152 knjižnic). Knjižnice so zaposlovale skupaj okrog 96.000 osebja (FTE), od tega je bilo 26.000 bibliotekarjev in drugih profesionalcev , 29.000 pa je bilo zaposlenih 4 V uvodu je pojasnjeno, kako so prišli do te številke. 5 Domnevajo, da ima velika večina bibliotekarsko izobrazbo po definiciji ALA-e (Master Ubran/ specialist). Knjižnica 41(1997)1 študentov - pomočnikov. Dobrih 60% osebja je bilo zaposlenega v javnem sektorju, čeprav je število javnih knjižnic manjše (1515) kot privatnih (1759). Za jesen 1990 so knjižnice poročale, da so odgovorile povprečno na 1,7 milionov referenčnih vprašanj na teden. Več kot 13 milijonov uporabnikov obišče te knjižnice povprečno v enem tednu. Med letoma 1991 in 1992 so si izposodili okoli 229 milijonov enot; od tega 180 iz splošne zaloge, ostalih 20% pa so uporabili iz rezervnih zbirk. Če pogledamo po državah, imajo največ akademskih knjižnic v naslednjih državah: v Kaliforniji (291), New Yorku (246) in Pennsvlvaniji (203), najmanj pa na Alaski (6), v Delavvareu, Nevadi in Wyomingu (po 9). (VVilliams, 1992: 9-10) 2.2. Elektronski servisi, dostop prek Interneta Ameriške knjižnice so med sabo povezane v integralne sisteme; uporabljajo enotno bibliografsko bazo, ki podpira različne knjižnične operacije, tudi javno dostopne kataloge. Za uporabnike knjižnic je pomenila velik korak naprej naraščajoča raba računalniške in telekomunikacijske tehnologije za preskrbo z informacijami po letu 1980. Pomemben kanal za informacije, ki jih posredujejo knjižnice, je postal WWW. Pogosto razvijajo medsebojno sodelovanje; delijo si zbirke, tehnologijo in kadre (eksperte za posamezna strokovna področja). V letu 1987 je delovalo okoli 760 mrež in združenj med knjižnicami, predvidevamo pa lahko, da se je število od tedaj že povečalo. Tudi univerzitetne knjižnice sodelujejo vsaj v enem ali več združenjih, namen pa je, da bi bolje služile svojim uporabnikom. Primera takega sodelovanja sta Boston College Libraries in Connecticut College Libraries . Pomembno je tudi povezovanje z drugimi organizacijami, ki ponujajo usluge na področju novih tehnologij. Ameritech Librarv Services8 (AmLibs) je ena izmed svetovno znanih organizacij, ki skrbi za celo vrsto komunikacijskih povezav (integralni knjižnični sistemi, informacijski servisi, konverzije,...) v knjižnicah po celi državi (univerzitetne knjižnice južne Kalifornije - Stanf ord, Indiane, Chicaga itd.) in tujini. Načrtujejo, da bodo v vseh enajstih akademskih institucijah v Utahu do leta 1998 vzpostavili virtualno knjižnico - t. i. knjižnico brez zidov, ki bo vsem državljanom, ne le članom univerz, drama- http://www.bc.edu/bc_org/avp/ulib/bclib.htmlK20.1.1997> http://sMn.lib.conncoll.edu/info/K20.1.1997> http://www. amlibs.com/ aXihttplwww.notis.com/ 100 Verlič, Z. Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo tično razširila dostop do elektronskih informacij. Njihov cilj je definiran v izreku filozofa Erazma iz 15. stoletja: ustvariti knjižnico brez meja. S svojimi uslugami knjižnicam omogočajo, da lažje in bolj organizirano uresničujejo načelo, naj bodo informacije dostopne vsem, ki jih potrebujejo - načelo, za katero se zavzemajo tudi druge ameriške knjižnice, kar se kaže med drugim v prispevkih posameznih bibliotekarjev na Internetu . Elektronski javni katalogi so dosegljivi v večini akademskih knjižnic s terminalov in osebnih računalnikov, mnogi pa tudi preko internih mrež kampu-sov izven knjižnic. Prek Interneta pa so dostopni v povprečno 64,5% knjižnic; dostopnost narašča, višja ko je stopnja zahtevnosti študija.10 Dostop do Interneta ima knjižnično osebje v vseh knjižnicah, uporabniki pa povprečno v 78% knjižnic, najpogostejša tipa dostopa sta Gopher in WWW, ki ju največ uporabljajo. Veliko knjižnic nudi elektronski dostop do referenčnih baz podatkov, časopisov, seznamov rezervnih zbirk, ponekod so na voljo cd-romi (ki pa jih redko izposojajo na dom) in digitalizirani dokumenti. Skoraj vse knjižnice organizirajo formalne in neformalne oblike pomoči pri uporabi elektronskih servisov za študente in osebje svoje univerze. 2.3. Domače strani, ponudba za uporabnike in povezave Ameriške knjižnice (tudi univerzitetne) se zavzeto trudijo za svoboden pretok informacij tudi na Internetu. Prisotnost na njem bi lahko označili kot enega izmed marketinških instrumentov za kreiranje podobe knjižnice. Knjižnice si tako delajo reklamo in ustvarjajo stik z javnostjo, cilj pa je pritegniti čimveč uporabnikov (Češnovar,1989: 125). Z vključitvijo na svetovni splet sledijo razvoju, svojo dejavnost pa tudi s tem prikazujejo javnosti tako, da jo je lahko identificirati in prepoznavati. (Južnič, 1990:164) Oblikovanje dobre domače strani, ki bo pritegnila uporabnike, da bodo "kliknili" njihovo ime in izmed mnogih ponudnikov izbrali ravno njih, je toliko bolj pomembno, ker je z razvojem tehnologij postala konkurenca ponudnikov informacij velika. Knjižnice si ne morejo privoščiti, da bi zaostajale za njimi. 9 Karen G. Schneider v prispevku Come On, Cet Happy (www.ala.org/alanow/schneider.html <23. 11. 1996> poroča o sprejemu Zakona o primernosti informacij (Decency Act), poskusu cenzure Interneta ter o mnogih protestih, ki jih je sprožil tudi med bibliotekarskimi vrstami. 10 Poročilo deli knjižnice glede na stopnjo študija v univerze, ki podeljujejo doktorate (Doctorate granting universities), koledže, ki podeljujejo magisterije (Masters colleges), diplome (Baccalaure-ate colleges) in pridružene koledže (Associate ofArts colleges). Knjižnica 41(1997)1 Svojo domačo stran na W3 je razvila dobra polovica ameriških univerzitetnih knjižnic. Njihovo število je največje pri univerzah z doktorskim študijem (78%). Ogledali smo si domače strani največjih in najbolj znanih univerzitetnih knjižnic: Harvard, Yale, California-Berkelev,... pogledali pa smo tudi v države z manjšim številom knjižnic (Wyoming, Nevada, Alaska). Po obsegu je največja univerzitetna knjižnica na svetu na Harvardski univerzi , najstarejši univerzi v ZDA, ustanovljeni 1638. Vsebuje nekaj nad 12 milijonov volumnov, med njimi dragoceno zbirko rokopisov, zemljevidov, fotografij, veliko število baz podatkov itd. Zbirke hrani v več kot 90 knjižnicah, največ jih je v Cambridgu in Bostonu, nekaj v VVashingtonu DC in celo v Italiji. Imajo pa tudi specializirane knjižnice: npr. Hougton (redke knjige, rokopisi), Lit-tauer (vladni dokumenti), Tozzer (antropologija). Vsaka šola te univerze ima svojo knjižnico, za administrativna opravila in dobro delovanje sistema pa skrbijo administrativne enote s skupnim nazivom Univerzitetna knjižnica (Harvard Universitv Librarv Administration, rečejo ji tudi HUL); med drugim za njihov enotni on-line informacijski sistem HOLLIS (dostopen preko TELNETA), za skupno depozitno hranilišče in arhiv. Podatke o knjižnicah so razvrstili po imenu, šolah in predmetu. Z njihove domače strani pa je mogoče priti še na HOLLIS Plus, preko katerega je možen dostop do slovarja The Oxford English Dictionarv online, že omenjenega HOLLIS-a, domačih strani knjižnic sistema, katalogov študijskih smeri na Harvardu ter katalogov drugih knjižnic (med drugimi Kongresna knjižnica, Kalifornijska univerza - Melvvl in Yale - Orbis), po vseh teh virih skupaj pa je tudi mogoče iskati. Na končuje dodana skrinjica za pripombe (Suggestion Box). Podobno sestavo domačih strani imajo tudi drugi knjižnični sistemi velikih univerz. Knjižnica univerze Yale iz Čonnecticuta ima raziskovalno postajo, ki omogoča dostop do baz na omrežju kampusov in zbira izbrane elektronske vire več predmetnih področij. ORBIS-ova zbirka obsega zapise od leta 1977 naprej in posebno izbrano starejše gradivo, za drugo starejše pa so na voljo listkovni katalogi. Štiri periodične citatne indeksne baze pa imajo omejen dostop za javnost. Knjižnica ima posebno službo za delo z invalidi. Največja in centralna knjižnica knjižničnega sistema Yale je Sterling Memo-rial Librarv, kije svojevrsten zgodovinski spomenik, zgrajen v gotskem stilu v spomin donatorju knjižne zapuščine Sterlingu. Hrani 3,75 milijona volumnov gradiva, urejenega večinoma v prostem pristopu, med katerimi je kar nekaj posebnih zbirk (afriška, babilonska, latinskoameriška zbirka, zbirka rokopisov, zemljevidov, starih plošč...). Uporabnik si že na domači strani lahko prebere nekaj osnovnih napotkov za premikanje po stavbi, saj so temu 11 http://www.harvard.edu/home/library/K29. 22.1996> 12 http://www.library.yale.edu/yulhome.html <29.12.1996> Verlič, Z. Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo posvetili kar dve strani. Dostop do skladišč je možen le z izkaznico, na kateri je fotografija lastnika, in posebno šifro. Tudi druge knjižnice imajo domačo stran podobno organizirano; vsaka na njej nudi še kaj posebnega, drugačnega. Naslovna domača Stranje ponavadi, vsaj pri večjih, opremljena s sliko knjižnice manjšega formata, da se celotna stran hitreje nasname, ker mora uporabnik pri večjih slikah (pre)dolgo čakati. Nekatere knjižnice imajo posebne laboratorije za razvoj računalniške programske opreme (Stanf ord Universitv Libraries ). Zanimiv je Librarv Information Kiosk 4, vstopna informacijska vrata v knjižnice Kalifornijske univerze Riverside in v Internet. Nekatere knjižnice pa so poleg izjave o namenu napisale še izjavo o viziji (A Vision for the Grinnell College Libraries ), kjer poudarjajo sodelovanje in izobraževanje, pa tudi dobro komunikacijo med osebjem ter reklamiranje svoje dejavnosti. Že omenjeni konzorcij Connecticut College Libraries (združuje več koledžev) se predstavlja na domači strani manjšega obsega. Na njej predstavlja svoje tri enote, z domačimi stranmi pa se predstavlja tudi osebje. Možna je medknjižnična izposoja za gradivo, ki ga sami ne hranijo. Za člane preskrbijo dostop do različnih baz podatkov. Univerza na Aljaski (Fairbanks) se predstavlja skupaj z državno knjižnico v projektu SLED 6 (Librarv Catalogs and Resources Menu), s katalogi sodelujejo tudi javne knjižnice. Alaska ima še t. i. "knjižnico brez zidov" , v kateri sodeluje tudi univerza (Alaska Southeast). Posameznik si lahko, če ima izkaznico, knjige rezervira z domačega računalnika, osebje pa poskrbi za dogovor o dostavi ali prevzemu. Za konec poglejmo še v Wyoming. Knjižnice njihove univerze domačo stran šele razvijajo, zato uporabnike vabijo, naj se še oglasijo. "Zunanjim" uporabnikom (državljanom, podjetnikom, vladnim agencijam...) je proti plačilu na voljo informacijska mreža UVVIN, ki tesno sodeluje z gospodarskimi organizacijami. Zbirka vsebuje 1,2 milijona knjig, 12.000 periodičnih, serijskih publikacij in časopisov, okrog 70 cd-romov, 420 online katalogov ter več kot 100 podatkovnih baz in indeksov preko knjižničnega kataloga CARL. Članke dostavljajo tudi elektronsko. Njihovo geslo je: Ko je uspeh merjen s kvaliteto vaše informacije, naj UVVIN dela za vas. 13 http://www.stanford.edu/K29.12.1996> 14 http://lib-www.ucr.edu/kiosk/KlO. 22.1996> 15 http://www. lib.grin.edu/information/oision.html <22.1.1997> 16 http://sled.alaska.edu/Library.html <5.1.1997> 17 http://educ.state.ak.us/lam/library/is/21lib.html <5.1.1997> 18 http://www.uwyo.edu/lib/home.htm k4. 1.1997> Knjižnica 41(1997)1 3. Slovenske univerzitetne knjižnice na Internetu 3.1. Splošni podatki Pogled na domačo stran Univerze v Ljubljani nudi nekatere splošne podatke za 541 univerzitetnih knjižnic. Vse skupaj so imele 1,452.203 naslovov, od teh je 6402 slovenske periodike in 6371 tuje periodike, ostalo pa so knjige. Ni pa navedeno, za katero časovno obdobje so podatki relevantni. Spodaj sta dve hipertekstni povezavi, kjer si lahko pogledamo seznam univerzitetnih knjižnic in dveh "neuniverzitetnih" knjižnic: NUK in CTK. Na domači strani NUK se z malo truda (podatek je najbrž namenjen le tujim obiskovalcem) prebiješ do podatkov o zalogi: 2,2 milijona vezanih volumnov (tiskane knjige in periodika), 3.600 naročene periodike, od teh 45% tujejezične. Novim uporabnikom bi prišlo prav nekaj napotkov o ureditvi same stavbe ter lokacijah posameznih zbirk v njej. Kar se tega tiče, je dober zgled knjižnica univerze Yale oz. njen center Sterling. Visokošolske knjižnice KISUM-a tudi nimajo skupnih podatkov. UKM navaja, da je imela 650.000 volumnov ob koncu leta 1992. Nikakor pa ni bilo možno izbrskati podatkov o drugih visokošolskih knjižnicah mariborske univerze; tudi pri fakultetah so komajda omenjene. 3.2. Domače strani Naše visokošolske in univerzitetne knjižnice se na Internetu ne predstavljajo v zadostni meri. Na tem področju le večje univerzitetne knjižnice sledijo razvoju. Zavedajo se, daje treba iti s časom naprej, zato so poskrbele za svojo predstavitev. Druge knjižnice pa bodo morale to šele storiti. Preko velikih je sicer možen dostop do katalogov vseh knjižnic, saj se je razvilo dobro sodelovanje pri graditvi slovenskega on-line kooperativnega sistema COB-ISS (katalog COBIB), ki vključuje tudi naše knjižnice drugih tipov. Takšno sodelovanje več tipov knjižnic je značilno tudi za ameriške knjižnice manjših držav. Če prištejemo NUK in CTK, jih še vedno nekaj manjka. Ambrožič (1993a: 15) jih namreč že za šolsko leto 1990/91 navaja 60, za šolsko leto 1993/94 pa eno več, skupaj torej 61. Glej še opombo pod številko 3. Uporabljen je napačen termin, saj so pod tem naslovom predstavljene visokošolske knjižnice. Po pregledu postane hitro jasno, da podatki niso pravi, čeprav Internet nudi prav možnost hitrega ažuriranja. 19 20 104 Verlič, Z. Ameriške univerzitetne knjižnice se predstavijo Visokošolske knjižnice pabi lahko poskrbele za boljšo skupno predstavitev na mreži, saj bi bila s tem njihova ponudba uporabnikom bolj transparentna. Zaključek Ameriške univerzitetne knjižnice se prilagajajo tehnološkim novostim. Vedno več se jih odloča za svojo predstavitveno stran na Internetu, kar njihovim uporabnikom prihrani nepotrebne poti. Svojo ponudbo stalno prilagajajo in dopolnjujejo, skrbijo tudi za izobraževanje uporabnikov za boljšo uporabo svojih storitev. Američani znajo poskrbeti za svojo promocijo, hkrati pa vsemu skupaj vdahnejo še osebno noto, kjer je to le mogoče. Zasluge za dobro splošno predstavitev knjižnic (tudi univerzitetnih) pa ima v veliki meri Zveza ameriških knjižnic. V povezavi s prihodnostjo knjižnic Južnič (1990:166) ugotavlja, daje "smisel avtomatizacije knjižnice v njeni komunikacijski odprtosti, v njenih povezavah navzven"; knjižnica naj torej omogoči uporabniku, da pride do informacije na delovnem mestu ali doma. Vendar to ne pomeni konec knjižnic, kot so nekateri predvidevali, saj je do "virtualne resničnosti" še dolga pot (Petrovič, 1996: 110). Za knjižnice je to prehodno obdobje tudi priložnost za uvajanje drugačnih metod dela z uporabniki v smislu zagotavljanja njihove informacijske pismenosti, ki je bistvenega pomena za preživetje v 21. stoletju (Jakac-Bizjak, 1990). Še prej pa morajo biti kadri knjižnice dobro usposobljeni za to delo. Pri nas vse to velja za večje knjižnice, ki so prevzele spoznanja iz tujine in jih prilagodile svojim razmeram in možnostim. Prilagoditi pa se bodo morale tudi druge visokošolske knjižnice. Navsezadnje bomo vsi postali "Internetski knjižničarji", kot smo zdaj "knjižni"22 knjižničarji. Za naše razmere to še ne velja, za američane pa je sedanjost, a z vso naglico prodira k nam. Če ob tem pomislimo na težave pri uporabi Interneta, s katerimi se soočamo danes, se zavemo, da se bliskovito bližamo zgornji meji njegovih uporabnikov. Nihče pa ne more z gotovostjo napovedati, kaj bo prinesla prihodnost. 21 Tudi če so bile opravljene raziskave na tem področju (npr. Ambrožič, 1993a,b), o njihovih rezultatih ni mogoče dobiti nobenih podatkov na mreži (pregledno - na enem mestu). 22 Schneider, K.: We Are ali "Internet Librarians", v Come On, Get Happ\j! 23 Intelliquest jo ocenjuje pri 41 milijonih. Zdaj je uporabnikov ok. 31 milijonov, število novih uporabnikov pa se vsak mesec poveča za 14% (Alkalaj, M: Globalni trg priliodnosti. Marketing Magazin.-11(1996),187'-.13). Knjižnica 41(1997)1 Viri z Interneta a) Electronic Services in Academic Libraries—Executive Summan/. (www.ala.org/alaorg/ors/exsummary.html) <23.11.1996> b) Hozv many libraries are there in the United States? LARC Fact Sheet Number 1. (www.ala.org/library/factl.html) <23.11.1996> c) Hozv many libraries are on the Internet? LARC Fact Sheet Number 26. (www.ala.org/library/fact26.html) <23.11.1996> d) Hoiu many people ivork in libraries? LARC Fact Sheet Number 2. (www.ala.org /library/fact2.html) <23.11.1996> e) Lynch, Mary Jo. Some basicfigures - ALA Library and Office for Research and Statistics. (ww w. ala. org/ alay ou/ publications / alaeditions / wlh /basicfig.html) <31.10.1996> f) Williams, Jeffrey. Academic libraries: 1992 NCES, 1994. (gopher://gopher.ed.gov.lOOOO/00/tab/library/academic/libr) <31.10.1996> Literatura 1. Ambrožič, Melita. "Visokošolske knjižnice. Knjižnični informacijski sistem ljubljanske univerze (1. del)." Knjižnica, 37(1993a)l-2: 7-39. 2. Ambrožič, Melita. "Visokošolske knjižnice. Knjižnični informacijski sistem ljubljanske univerze (2. del)." Knjižnica, 37(1993b)3: 7-50. 3. Berčič, Branko. "Univerzna / univerzitetna / visokošolska knjižnica." Knjižnica, 34 (1990)1/2:126-130. 4. Cešnovar, Nada. "Trženje v visokošolski knjižnici." Knjižnica, 33(1989)3-4: 123-128. 5. Jakac-Bizjak, Vilenka. "Knjižnice prihodnosti: možnosti in resničnost." Knjižnica, 34(1990)3: 53-62. 6. Južnič, Primož. "Bodočnost knjižnic in njihovo financiranje." Knjižnica, 4(1990)3:159-167. 7. Microsoft Encarta 95. The Complete Interactive Multimedia Encyclopedia. 8. Petrovič, M. "EDC, uporabniki in INTERNET." Knjižnica, 40(1996)3/4:105- 111. 1 06 9. "Zakon o knjižničarstvu." Knjižnica, 27(1983)1/4:122-134. ANALIZA ČLANKOV IN BIBLIOGRAFSKIH NAVEDB V REVIJI KNJIŽNICA ZA OBDOBJE 1990-1996 Tatjana Likar, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 01 /02(497.4)(050)"1990-1996"(049.3) Povzetek V analizo so zajeti prispevki, ki so bili v reviji Knjižnica objavljeni v letih 1990-1996 v poglavju Članki. Analizirano je število člankov, število avtorjev, citati ter oprema člankov s tabelami, grafikoni ali slikami. Dodatno je v analizi tudi ugotovljeno, kolikokrat so avtorji v navedenem obdobju pri pisanju člankov med bibliografske navedbe vključili tudi članke objavi jene v reviji Knjižnica. Ključne besede: Knjižnica, bibliometrija, analiza člankov, analiza citatov UDC 01 /02(497.4)(050)" 1990-1996"(049.3) Summary The article brings the analvsis of articles published in the librarv and information science journal Knjižnica in the section Articles in the period from 1990 to 1996. The subject of the analvsis was the number of articles, the number of authors, bibliographic references and the furnishing of articles with tables, graphs and pictures. The analvsis further states how often the authors included other articles published in the journal Knjižnica among their bibliographic references during the period analvsed. Key words: Knjižnica, bibliometrics, article analysis, citation analysis LIKAR, Tatjana. Analysis of articles and bibliographic references in Knjižnica in the period 1990-1996. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,107 -119 Knjižnica 41(1997)1 l.Uvod V Sloveniji trenutno izhajajo tri revije z bibliotekarsko vsebino, poleg Knjižnice še Šolska knjižnica in Knjižničarske novice. Vsaka od njih ima drugačen vsebinski okvir, tako da si med seboj neposredno ne konkurirajo, ampak se dopolnjujejo. Medtem ko sta zadnji dve namenjeni bodisi specialnemu bralcu bodisi hitremu informiranju, je Knjižnica temeljna revija, ki naj bi pomagala razvijati stroko v celoti in nudila potrebni medijski prostor slovenskemu bibliotekarstvu v najširšem smislu. (Gazvoda, 1996) Prav zaradi temeljne vloge revije Knjižnica za slovensko bibliotekarstvo in ker je bila za revijo Knjižnica že opravljena analiza podatkov o člankih in bibliografskih navedbah za obdobje 1974-1983 (Popovič, Ambrožič, Južnič), je analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 lahko eden od kazalcev stanja slovenskega bibliotekarstva v sedanjem obdobju. 2. Slovenski standardi SIST V letu 1996 smo v Sloveniji privzeli z razglasitvijo standardov ISO kar nekaj standardov SIST (Žaucer, 1996). Navedeni standardi so pomembni, ker določajo obliko periodične publikacije in prispevka v njej. Upoštevanje standardov za obliko periodične publikacije in prispevka v njej lahko bistveno zviša informativnost in odmevnost samih publikacij in tako posledično tudi njihovo strokovno vrednost (Bartol). Največ pomanjkljivosti pri bibliografski opremi slovenskih strokovnih periodičnih publikacij s področja knjižničarstva, informatike in dokumentalistike jebilo v preteklosti opaziti pri sprotnem naslovu (pagina viva), ki omogoča zanesljivo identifikacijo prispevka, če nam je na voljo le separat in pri ključnih besedah (vsi članki v strokovnih periodičnih publikacijah naj bi prinašali ključne besede v angleškem in slovenskem jeziku). 2.1. Ugotavljanje upoštevanja standardov Za revijo Knjižnica velja, da v navodilih avtorjem že vrsto let opozarja na obliko in opremljenost rokopisov, tako da je večina strokovnih člankov primerne oblike in opremljena z najvažnejšimi podatki. V letu 1996 je bil člankom dodan tudi sproten naslov, tako da publikacija ustreza glavnim 108 standardom za obliko periodične publikacije in prispevka v njej. Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 Kot neustrezno oz. pomanjkljivo se v zadnjih letih tudi v reviji Knjižnica še vedno kaže upoštevanje standarda o bibliografskih navedbah (ISO 690), predvsem njegovega 9. poglavja o citiranju literature. V navodilih avtorjem je jasno določena oblika pisanj a citiranih del (bibliografskih navedb) ter način označevanja citatov (navedb). Kljub temu se avtorji ne ravnajo vedno po navodilih. V člankih navedbe (citati) niso označene,* na koncu članka pa se pojavljajo bibliografije nekega področja in ne pregled dejansko uporabljenih del. Morda bi veljalo tudi za bibliografske navedbe in označevanje navedb pri člankih v reviji Knjižnica določiti eno od možnosti, kijih določa standard ISO 690. Na ta način bi bili članki nesporno jasno opremljeni z bibliografskimi navedbami (bibliographic references), jasno pa bi bilo tudi njihovo označevanje v besedilu - navedbe (citations). Pri sedanji opremljenosti pogosto ni jasna razlika med opombami in bibliografskimi navedbami ter med bibliografskimi navedbami in bibliografijami oz. seznami literature. Ta nedoslednost in nejasnost je razvidna tudi iz samega poimenovanja. V obdobju 1990-1996 lahko v reviji Knjižnica najpogosteje zasledimo naslednje bolj in manj ustrezne izraze: bibliografija, reference, citirana literatura, literatura, konzultirana literatura, opombe (ne v smislu opomb ampak kot bibliografske navedbe), ostali konsultirani viri, citirana literatura, citirani viri in ostali viri, literatura in viri. Neustrezno je tudi skupno navajanje virov in literature, saj naj bi bili viri dosledno navajani ločeno od literature. 3. Model analize Publicirana literatura je temelj vsakega strokovnega oziroma znanstvenega področja. Poleg neformalnih kanalov je publicirana literatura najpomembnejše sredstvo komunikacije. Tiskano gradivo je tako stalen in lahko dostopen vir znanja in razvoja. Izsledke objavljenih rezultatov novi strokovnjaki vgrajujejo v rezultate svojega dela in na ta način akumulirajo znanje nekega področja. Da bi lahko določili, kakšna je stopnja razvoja določenega strokovnega oziroma znanstvenega področja, lahko analiziramo publicirano literaturo tega področja. Kvantitativna analiza publiciranega gradiva, ki pomeni analizo nekega strokovnega oziroma znanstvenega področja, je bibliometrična analiza. Bib-liometrija je namreč znanstveno področje, ki poskuša s pomočjo matematičnih in statističnih metod ustrezno kvantificirati knjige in druge komunikacijske medije. Osnovne bibliometrične metode raziskovanja so: - vodenje bibliografij in njihovo vrednotenje V splošnem poznamo dva osnovna načina označevanja citatov:- v besedilu številke citatov v zaporedju, kot ustrezajo po vsebini; v seznamu literature citati oštevilčeni po istem vrstnem redu;-v besedilu priimki in letnice izdaje; v seznamu literature citati po abecedi prvega avtorja. Knjižnica 41(1997)1 - analiza objav (to je tehnika, ki določa, koliko citatov je imel določen dokument, avtor, publikacija itd. v določenem časovnem obdobju (Ikpaahindi, 1985)) - analiza citiranja - kombinirane metode. Glede na uporabljene metode, bibliometrijske analize niso le analize določenih publikacij, pač pa rezultate bibliometrijskih analiz uporabimo za analizo posameznih strok. 3.1. Revija Knjižnica Za slovensko bibliotekarsko stroko je temeljna publicirana periodična publikacija nedvomno Knjižnica. Knjižnica je revija, ki je v letu 1996 praznovala svojo štiridesetletnico. V štirih desetletjih svojega izhajanja se je Knjižnica začela počasi usmerjati tudi navzven, izven slovenskega knjižničarskega področja. Delno je to usmeritev dosegala z upoštevanjem ISO standardov za oblikovanje vseh delov publikacij in objav v njej. Prvenstveno pa je Knjižnica namenjena slovenski strokovni javnosti in razvoju bibliotekarske stroke v slovenskem okolju. Kakšna je slovenska bibliotekarska stroka danes, pa lahko ugotovimo tudi z analizo podatkov o člankih in bibliografskih navedbah v reviji Knjižnica. 4. Analiza bibliografskih podatkov 4.1. Analiza podatkov o člankih V analizo podatkov o člankih so bili zajeti vsi strokovni članki, ki so bili v obdobju 1990-1996 objavljeni v rubriki Članki in seveda vsi strokovni prispevki s posvetovanj Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki so bili objavljeni v reviji Knjižnica. Povprečno je bilo vsako leto objavljenih 26 člankov, največ pa v letu 1996 in sicer kar 10 več od povprečj a. Razlog za to je iskati v velikem številu referatov na posvetovanju Knjižnica in njeni uporabniki. Pregled števila objavljenih člankov v zajetem sedemletnem obdobju pa je naslednji: Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 Tabela št. 1: Število objavljenih člankov v Knjižnici v letih 1990-1996 Leto Število člankov 1990 27 1991 25 1992 21 1993 19 1994 24 1995 31 1996 36 SKUPAJ 183 Če podatke o člankih za obdobje 1990-1996 primerjamo z analizo objavljenih člankov v letih od 1974 do vključno 1983 (Popovič, Ambrožič, Južnič), ko je bilo v povprečju na leto objavljenih 6,9 člankov, je rast števila člankov presenetljiva (378%). 4.2. Analiza avtorjev V letih od 1990 do vključno 1996 je svoje strokovne članke v Knjižnici objavilo 117 različnih avtorjev. Najmanj avtorjev je prispevalo svoje članke v letu 1993 (21 avtorjev), največ pa v letu 1996, ko je 46 avtorjev napisalo 36 strokovnih člankov (4 članki - delo dveh avtorjev, 3 članki - delo 3 avtorjev). Tabela št. 2: Število avtorjev na posamezni članek Št. avtorjev Št. člankov % 1 162 88,5 2 16 8.5 3 5 3,0 SKUPAJ 183 100,0 Za celotno sedemletno obdobje velja, da ima več kot enega avtorja 21 člankov. 16 člankov ima dva avtorja, pet člankov pa je takih, da so jih napisali trije avtorji. Za družboslovje je značilen nizek procent soavtorsrva in tako tudi pri člankih v Knjižnici zasledimo zelo majhno število soavtorstev (1,14 - kar je nekako spodnja meja, kije ugotovljena za povprečno število avtorjev na članek v družboslovju (Fitzgibbons, 1980, str. 304). Za obdobje od leta 1990 do 1996 velja, da je svoje članke objavljalo 117 različnih avtorjev. 76 avtorjev je v analiziranem sedemletnem obdobju objavilo po en članek, 19 avtorjev po dva članka, po tri članke je objavilo 10 Knjižnica 41(1997)1 avtorjev, štirje avtorji po štiri, trije avtorji po pet člankov, prav tako trije avtorji po šest člankov. Največ člankov sta v letih 1990-1996 napisala dva avtorja in sicer vsak po osem člankov. Tabela št. 3: Število člankov na posameznega avtorja Št. člankov Št. avtorjev 1 76 2 19 3 10 4 4 5 3 6 3 7 0 8 2 SKUPAT 117 Če upoštevamo avtorje, ki so v obdobju 1990-1996 objavili po pet ali več člankov, ugotovimo, da je 8 avtorjev objavilo kar četrtino vseh člankov. Avtorji, ki so objavili največ prispevkov so: Tabela št. 4: Seznam avtorjev, ki so v obdobju 1990-1996 objavili 5 ali več člankov Avtor Št. člankov Silva Novljan 8 Raj ko Slokar 8 Primož Rižnič 6 Eva Kodrič-Dačič 6 Saša Zupanič 6 Nada Češnovar 5 Alenka Šauperl-Zorko 5 Matjaž Zaucer 5 SKUPAT 49 Če primerjamo število avtorjev in odstotek avtorjev na posamezen prispevek v letih 1974-1983, ko je 6 avtorjev objavilo več kot tretjino vseh prispevkov, z obdobjem 1990-1996, ugotovimo, da se je krog avtorjev, ki objavljajo svoje 112 prispevke v reviji Knjižnica razširil. Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 4.3. Število citatov Pri štetju števila citatov (bibliografskih navedb, referenc.) so bile upoštevane vse enote, ki jih je avtor članka navajal v bibliografskih virih in opombah. Zaradi nedoslednosti pri citiranju je bilo pogosto težko opredeliti, kaj je citat in kaj je samo bibliografija. V obdobju od leta 1990 pa do konca leta 1996 se v Knjižnici še vedno pojavljajo članki, ki nimajo citirane literature, oziroma članki, pri katerih je citiranje literature pomanjkljivo. V navedenem obdobju je bilo 30 člankov, pri katerih citatov ni bilo. Tabela št. 5: Število citatov v člankih v obdobju 1990-1996 Leto Število člankov Število citatov 1990 22 240 1991 21 P 231 1992 19 204 1993 15 236 1994 21 261 1995 23 326 1996 32 358 SKUPAT 153 1856 Z referencami je bilo v obdobju od 1990-1996 opremljenih 153 člankov. Najboljša opremljenost člankov z bibliografskimi navedbami je bila v letu 1992 (samo 2 članka brez navedb), najslabša pa v letu 1995, ko bibliografskih navedb ni vsebovalo kar 8 člankov. Skupaj je bilo tako v 153 člankih navedenih 1856 referenc (povprečno 12 referenc na posamezni članek). Če upoštevamo tudi članke, ki referenc niso imeli, potem je povprečno deset referenc na članek. 4.4. Analiza opremljenosti člankov s tabelami, grafikoni ali slikami S tabelami, grafikoni ali slikami je bilo v obdobju 1990-1996 v reviji Knjižnica opremljenih 40% vseh člankov. 74 člankov je bilo namreč opremljenih s 449 tabelami, grafikoni ali slikami. Najslabšo opremljenost s tabelami, grafikoni ali slikami opazimo v letu 1994, ko je bilo tako opremljenih samo 6 člankov (od 24- ih), najboljšo pa ponovno v letu 1996, ko je 20 člankov (od 32- ih) prinašalo 112 tabel, grafikonov ali slik. 113 Knjižnica 41(1997)1 Tabela št. 6: Opremljenost člankov s tabelami, grafikoni ali slikami Leto Št. člankov Št. tabel, grafikonov ali slik 1990 8 54 1991 7 45 1992 11 40 1993 6 26 1994 6 40 1995 16 132 1996 20 112 SKUPAI 74 449 5. Analiza citatov V tem delu analize je bilo upoštevanih 83,6% člankov, objavljenih v reviji Knjižnica v obdobju 1990-1996 in sicer tistih, ki so bili opremljeni z referencami (153 člankov). Pri analizi so bili upoštevani vsi ti Članki, saj je delež samocitatov zanemarljivo majhen. Pri analizi citatov smo želeli ugotoviti naslednje značilnosti člankov v reviji Knjižnica: - analiza j ezika citiranih publikacij, - analiza citiranja različnih virov informacij, - analiza starosti referenc in - analiza citiranosti revije Knjižnica. 5.1. Analiza jezika citiranih publikacij 1856 publikacij, citiranih v reviji Knjižnica v obdobju 1990-1996 je v osmih različnih jezikih. Po številu vsekakor izstopajo publikacije v angleškem (944) in slovenskem (727) jeziku, saj skupaj predstavljajo 90% vseh citiranih publikacij. Pregled citiranih virov po jeziku in letih je sledeč: Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 Tabela št. 7: Citirane publikacije glede na leto in jezik publikacije LETO jezik slov. angl. sr-hr. nem. franc. ital. češki ruski 1990 73 140 20 6 1 1991 73 112 17 24 1 2 1 1 1992 44 133 12 5 2 8 1993 88 133 7 7 1 1994 111 123 10 13 4 1995 170 134 10 12 1996 168 169 17 4 SKUPAT 727 944 93 71 5 14 1 1 1 Iz tabele je razvidno, da avtorji pri svojem delu najpogosteje segajo po literaturi v angleškem jeziku. Število bibliotekarskih in drugih strokovnih publikacij v angleškem jeziku, ki so na voljo v Sloveniji, je veliko. V veliki meri pa je razlog za uporabo publikacij v angleškem jeziku tudi v enostavni dostopnosti podatkovne zbirke LISA, ki s svojim širokim pokrivanjem primarne knjižnične informacijske literature predstavlja trenutno enega vodilnih svetovnih informacijskih orodij za bibliotekarske in informacijske strokovnjake. Kljub temu da LISA prinaša podatke o primarni literaturi v različnih jezikih (angleščina, nemščina, ruščina, francoščina, italijanščina, španščina, ostali evropski jeziki...), je večina primarne literature zastopane v LISA v angleškem jeziku (cca. 65% v letu 1990). Dokaj visok delež citiranih publikacij v slovenskem jeziku kaže na to, da se je število strokovnih bibliotekarskih publikacij v zadnjih letih povečalo, izboljšala pa se je tudi povezanost idej in problemov v slovenskem bibliote-karstvu. 5.2. Analiza citiranosti različnih virov informacij Analiza citiranosti različnih virov informacij je zaradi nedoslednega in pomanjkljivega navajanja referenc lahko v nekaterih primerih zapletena, v določenem odstotku pa verjetno lahko tudi napačna. Kot viri informacij so v analizi upoštevani: - prispevki iz periodičnih publikacij, - monografije oziroma prispevki iz monografij, - uradne publikacije in - siva literatura. Knjižnica 41(1997)1 Največ težav je pri opredeljevanju prispevkov iz periodičnih publikacij v primerih, da je to prispevek, objavljen v periodičnem zborniku ali letni publikacij, pa to iz navedbe ni razvidno, ter pri opredeljevanju sive literature, ko so podatki nepopolni in ima zato navedek obliko monografske publikacije. Med citiranimi viri informacij v reviji Knjižnica v obdobju 1990- 1996 so na prvem mestu prispevki iz periodičnih publikacij (51%). Uporaba člankov iz periodičnih publikacij je pomemben vir znanstvenih informacij, njihova prednost pred monografijami pa je tudi v njihovi časovni aktualnosti. Podatki v monografijah lahko zaradi dolgotrajne priprave knjige zastarijo, prispevki v periodičnih publikacijah pa so objavljeni z veliko manjšim časovnim zaostankom. Zato je ena temeljnih značilnosti razvitih znanstvenih disciplin prav publiciranje prispevkov v strokovnih periodičnih publikacijah. Po številu citatov prispevkom iz periodičnih publikacij sledijo monografije oziroma prispevki iz monografij (38%), siva literatura je zastopana s 138 citati (7,5%), preostanek pa s tremi odstotki predstavljajo uradne publikacije. Razlog, da je citiranje uradnih publikacij tri odstotno, je v osamosvojitvi Slovenije (priprava nove - slovenske zakonodaje) in v poizkusih prilagoditve slovenske bibliotekarske zakonodaje sodobnim trendom v svetu. Tabela št. 8: Citiranost glede na leto in vrsto virov informacij Leto prisp. iz period, publ. monograf. oz. prisp. iz monograf. uradne publikacije siva literatura 1990 155 64 2 19 1991 111 94 2 24 1992 119 73 4 8 1993 141 72 4 19 1994 95 122 31 13 1995 141 160 9 16 1996 186 128 5 39 SKUPAJ 948 713 57 138 5.3. Analiza starosti citatov Pri analizi starosti citatov je bilo upoštevano dejstvo, daje proces zastaranja znanstvenih publikacij mnogo hitrejši pri narovoslovno-tehničnih kot pri humanističnih ali družboslovnih vedah. Zato so bili citati razdeljeni v dve starostni skupini: 1 1 O - do pet let starosti Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 - nad pet let. Starost citirane literature do pet let je namreč znak, da se stroka razvija hitro. V upoštevanem časovnem obdobju (1990-1996) je bilo več citirane literature novejšega datuma (55%), citirane literature, kije bila starejša od 5 let je bilo 43%, pri preostalih dveh odstotkih citirane literature pa starosti ni bilo mogoče ugotoviti, saj je bila pri navajanju izpuščena letnica. Tabela št. 9: Citiranost glede na leto in starost citatov Leto Starost do 5 let Starost nad 5 let Brez navedbe letnice 1990 152 82 6 1991 119 106 6 1992 131 69 4 1993 139 96 1 1994 114 141 6 1995 172 150 4 1996 190 158 10 SKUPAJ 1017 802 37 5.4. Analiza citiranosti revije Knjižnica Pri analizi citiranosti prispevkov iz periodičnih publikacij, zaradi množice različnih periodičnih publikacij, ni bilo mogoče ugotoviti pogostosti citiranja po naslovih. Tako je v analizi zajet samo en naslov periodične publikacije, in sicer revija Knjižnica. V obdobju od začetka leta 1990 pa do konca leta 1996 so avtorji člankov, objavljenih v reviji Knjižnica, v seznamih citirane literature med 1856 citati oziroma med 948 citati prispevkov iz periodičnih publikacij, 168-krat navedli kot citat tudi prispevek, objavljen v reviji Knjižnica. Tabela št. 10: Citiranost revije Knjižnica po letih Leto Št. citatov iz revije Knjižnica 1990 11 1991 19 1992 10 1993 24 1994 22 Knjižnica 41(1997)1 Leto Št. citatov iz revije Knjižnica 1995 28 1996 54 SKUPAT 168 Iz tabele je razvidno, da je bila revija Knjižnica v citatih najpogosteje zastopana v letu 1996 (32% vseh citiranj revije Knjižnica oziroma 6% citiranj prispevkov iz periodičnih publikacij oziroma 3% vseh citiranj v obdobju 1990-1996). 6. Zaključek Rezultati analize člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 kažejo viden napredek slovenske bibliotekarske stroke. V nasprotju z raziskavo iz leta 1984 (Popovič, Ambrožič, Južnič), ki je zajela obdobje 1974-1983, seje usmerjenost na neposredno prakso preusmerila tudi na teoretične temelje, skupinsko delo avtorjev je sicer na nezavidljivi spodnji stopnički, prisotno pa je le, vse več je mladih in angažiranih raziskovalcev (med njimi najbolj izstopa Saša Zupanič s kar 6 objavljenimi prispevki v reviji Knjižnica), nesistemaričnost, nekumulativnost in nepovezanost bibliotekarskih strokovnjakov pa počasi zamenjujejo sistematičnost, kumulativnost in povezanost. Stroka je v tem obdobju veliko pozornost posvetila spremljanju bibliotekarskih dosežkov v svetu (kar je razvidno tudi iz drugih prispevkov v reviji Knjižnica in ne samo iz prispevkov, objavljenih v poglavju Članki), z množico izobraževalnih tečajev in s pripravo novih priročnikov pa želi zapolniti tudi vrzeli, ki so nastajale v temeljih slovenske bibliotekarske stroke. Iz vsega tega sledi, da je slovensko bibliotekarstvo v zadnjem obdobju napredovalo in tako doseglo stopnjo, ko lahko marsikdaj enakovredno nastopa z bibliotekarstvom v svetu. Vse to se potrjuje tudi v težnji uredništva analizirane temeljne slovenske bibliotekarske periodične publikacije - revije Knjižnica - da bi kvalitetne slovenske bibliotekarske prispevke posredovalo v tujino. Tako bo Knjižnica v prihodnjih letih morala poiskati pot v mednarodno bibliotekarsko okolje (Gazvoda, 1996). Vse to pa bo nedvomno pomenilo še večji napredek slovenskega bibliotekarstva in njegovno aktivno vključevanje v svetovno sfero. Likar. T. Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990-1996 7. Literatura 1. Bartol, Tomaž. "Vloga INDOK centra kot osrednjega informacijskega člena pri posredovanju, urejanju in generiranju sekundarnih informacij". Knjižnica, 36 (1992)2 : 97-104 2. Fitzgibbons, Shirlv A. "Citation analvses in the social sciences". Founda- tions in library and information science, Vol. 10/B. - Greenwitch: Jai Press, 1980 : 291-345 3. Gazvoda, Jelka. "Revija Knjižnica in bibliotekarsko publiciranje". Knjižnica, 40 (1996)1 :9-14 4. Ikpaahindi, Linus. "An overview of bibliometrics: Its measurements, laws and their applications." Libri, 35 (1985)2 :163-177 5. ISO 690,1987: Documentation - Bibliographic references - Content,form and structure 6. Popovič, Mirko; Melita Ambrožič; Primož Južnič . "Nekaj značilnosti raz- voja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdobju. (Ob kvantitativni analizi člankov in referenc v reviji Knjižnica za obdobje 1974-1983)." Knjižnica, 28 (1984)3/4 :167-198 7. Zaucer, Matjaž. "Slovenski standardi SIST za knjižničarstvo, dokumentalisti- ko in informatiko, razvrščeni po mednarodni klasifikaciji standardov." Knjižničarske novice, 6 (1996)8/9 : Priloga (6 str.) ZGODOVINA KNJIŽNIC LIBRARV HISTORV LJUBLJANSKA MESTNA KNJIŽNICA, ŽUPAN IVAN HRIBAR IN MESTNI ARHIVAR ANTON AŠKERC Helena Seražin, Trzin UDK 027.5(497.4Lj.)(091) Povzetek Članek poskuša osvetliti vlogo Antona Aškerca in Ivana Hribarja pri ustanovitvi ljubljanske mestne knjižnice, spomniti na prvi poskus ustanovitve slovenske narodne knjižnice, pojasniti nesporazum glede daru Slovanske knjižnice ljubljanski univerzi, pri katerem gre v bistvu le za izpolnitev Hribarjevega volila iz leta 1910, vsebuje pa tudi prepisa dveh še neobjavljenih Aškerčevih poročil o mestni knjižnici. UDC027.5(497.4Lj.)(091) Summarv The article tries to illustrate the roles of Anton Aškerc and Ivan Hribar in the foundation of Ljubljana city librarv, to recall the first attempt at the foundation of the Slovenian national librarv, to clarifv the misunderstanding regarding the gift of the Slavic Librarv to the Ljubljana Universitv which was actuallv the realization of the will of Hribar from 1910, and includes the transcripts of two unpublished reports of Aškerc on the city librarv. SERAŽIN, Helena. The Municipal Librarv of Ljubljana, Mayor Ivan Hribar and Municipal Archivist Anton Aškerc. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,123 -135 Knjižnica 41(1997)1 Med iskanjem virov za diplomsko nalogo o zgodovini knjižnic Filozofske fakultete v Ljubljani sem v Zgodovinskem arhivu mesta Ljubljane naletela na dokumente, ki bi lahko bili v veliko oporo raziskovalcem nastanka in razvoja ljubljanske Mestne knjižnice, predhodnice sedanje Slovanske knjižnice. Ob urejanju fonda Arhiv arhiva so se namreč našla poročila mestnega arhivarja, pesnika Antona Aškerca, o mestnem arhivu in knjižnici, katerih vsebina je bila do zdaj znana le iz sekundarnih virov. Ker letos* mineva petindevetdeset let od ustanovitve Mestne knjižnice, sto let od začetka županovanja njenega ustanovitelja, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ter sto štirideset let od rojstva Antona Aškerca, sem se odločila ponovno osvetliti pomen in vlogo obeh velikih mož v razvoju knjižnic slovenskega glavnega mesta. Ustanovitev ljubljanske magistratne knjižnice Ivan Hribarje v svojih spominih zapisal (Moji spomini, 1928,1932,1933), da je po natančnem pregledu uradov takoj po nastopu službe na ljubljanskem magistratu leta 1896 ugotovil, da bi zaradi zanemarjenosti mestnega arhiva potrebovali posebnega človeka, ki bi se posvečal urejanju starejših listin in dokumentov. Za mesto mestnega arhivarja je imel v mislih svojega prijatelja, pesnika in duhovnika Antona Aškerca Predstava o preprosti izvedbi tega načrta, ki jo bralec dobi ob branju Hribarjevega teksta, pa je močno varljiva. Aškerc je z objavo pesniške zbirke Lirske in epske poezije (1896) še dodatno poglobil prepad, ki ga je, kaplana liberalnih načel, ločeval od pogledov predstavnikov uradnih cerkvenih oblasti. Trdno odločen, da bo pustil duhovniški poklic, je že pozimi 1897 zaprosil za mesto konceptnega uradnika na mestnem magistratu, vendar je bil zaradi neustrezne izobrazbe zavrnjen. Ko je videl prijatelja v stiski, je Hribar zanj našel rešitev, ki jo navaja v že omenjenem delu. Tako je bila na njegov predlog na tajni seji ljubljanskega občinskega sveta 3.. marca 1898 ustanovljena nova služba mestnega arhivarja. Že štirinajst dni kasneje je Aškerc pri cerkvenih oblasteh vložil prošnjo za upokojitev, ki je bila odobrena 3. maja istega leta, in zaprosil za novo službo. Na drugi tajni seji, 7. junija 1898, je ljubljanski občinski svet kljub velikemu nasprotovanju nekaterih članov imenoval pesnika za začasnega magistratnega arhivarja. Službo je Aškerc nastopil 30. junija istega leta, šele 1. januarja 1900 pa je njegovo delovno mesto postalo stalno. * Članek je nastal leta 1996 (op. ur.) 1 To je npr. razvidno iz diplomske naloge Barbke Kajfež (1987). 124 2 Hribar, Ivan (1983) str. 165. Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc Po Hribarjevem pričevanju se nekdanji duhovnik v novi službi sprva ni najbolje znašel, zato je pri sodelavcih nemalokrat vzbujal posmeh in zaničevanje. Zato je"/.../ začel jako marljivo v uradu poslovati in je mestni arhiv spravil kmalu v prav lep red". Pri urejanju mestnega arhiva pa se je Aškerc nepričakovano spoprijel s težavo: kaj storiti s knjigami, nameščenimi v dveh omarah, saj so bile po njegovih besedah "/.../ v nevarnosti, da jih uničita plesen in trohnoba, ako se ne premestijo na sušji prostor". O slabem stanju knjižnega gradiva v arhivu je leta 1900 poročal županu Hribarju in ga prosil, da bi v posebnem prostoru uredili magistratno knjižnico. "Gospod župan je uočdel upravičenost tega predloga ter obenem odredil, da se imajo v knjižnici zbrati iz vseh magistratnih uradov predvsem državni in deželni zakoniki ter vse tiste juridične in druge pomožne knjige, ki se rabijo sedaj v tem, sedaj v drugem uradu.' V arhivu so se namreč hranile le tiste knjige, ki so bile iz takšnih ali drugačnih razlogov pogrešljive pri rednem uradniškem delu. Iz Aškerčevega poročila o delu v magistratnem arhivu in novo urejeni knjižnici (5. marca 1901) je razvidno, da je bila knjižnica tedaj že urejena in nameščena v posebnem prostoru poleg arhiva. Na svojem začetku je obsegala "/.../ nad 600 različnih knjig in brošur" ter nekatere ljubljanske časnike in časopise. Knjižno gradivo je bilo shranjeno v štirih omarah in stojalu s policami, razvrščeno pa v vsebinsko sorodne skupine. O tem, da seje Aškerc kljub pomanjkljivemu strokovnemu znanju dobro znašel, priča poročilo kasnejšega mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča ob selitvi arhiva in knjižnice v Turjaški dvorec leta 1935: "Svoj čas je bila knjižnica urejena po sicer zastarelem načinu, kakršnega je vpeljal še rajnki Aškerc, imel pa je to vrlino, da je bil vsaj smiseln. Knjige so se vpisovale po strokah in so se dale brez težave poiskati. Nedostatek je bil predvsem v tem, da se pri tem načinu ni mogel upoštevati knjižni format in da ni bilo listkovnega kataloga, ki omogoča hitrejše poslovanje. Vsekakor pa je za tako nepreobsežno knjižnico Aškerčev način ustrezal tedanjim potrebam, ko sta v knjižnici in arhivu bili zaposleni samo dve osebi. Modernizacija je bila nemogoča zaradi skrajno neprimernih in prerevnih prostorov in, ker nikdar niso bili - navzlic urgen-cam - dovoljeni potrebni krediti." 3 Hribar, Ivan (1983) str. 166. 4 Glej prilogo 2. 5 Glej prilogo 2. 6 Glej prilogo 1. 7 Glej prilogo 1. 8 Seražin, Helena (1996), priloga 1. Knjižnica 41(1997)1 V kratkem času je mestna knjižnica doživela pravi razcvet, saj je po Aškerčevem poročilu iz leta 1910 obsegala več kot 2000 knjig, zvezkov in časopisov.9 Za tak razvoj pa se mora zahvaliti posebni "zbiralni" akciji. Prvi poskus ustanovitve slovenske narodne knjižnice Hribar in Aškerc sta že v prvih letih tega stoletja razmišljala o ustanovitvi osrednje slovenske knjižnice, katere gradivo bi presegalo meje tedanje Kranjske. S tem sta se konceptu slovenske narodne knjižnice približala bolj, kot se mu je Licejska knjižnica v Ljubljani kadarkoli pred koncem prve svetovne vojne. Podlaga za to idejo so bila prizadevanja in hotenja ljubljanskega župana, da bi Ljubljano utrdil kot politično in kulturno središče slovenskega naroda in jo izenačil s prestolnicami drugih slovanskih narodov, za katere je verjel, da bodo v prihodnosti prevzeli vodilno vlogo v avstro-ogrski monarhiji. Licejska knjižnica, ki je prejemala kot dolžnostne izvode le tiske iz tedanje Kranjske, ni mogla zadovoljiti potreb po slovenski literaturi, ki je izhajala v drugih deželah monarhije. Popolno slovensko knjižno in časopisno produkcijo je bilo tedaj moč dobiti le v dunajski Dvorni biblioteki. Delo slovenskih znanstvenikov in predvsem bibliografov je bilo s tem močno ovirano, zato je Aškerc na pobudo bibliografa Janka Šlebingerja in ob podpori Ivana Hribarja leta 1904 poslal prošnje vsem uredništvom slovenskih časopisov po svetu, naj bi prostovoljno pošiljala izvod svojega časopisa v ljubljansko magistratno knjižnico. "Razun par uredništev odzvala so se do letošnjega leta vsa druga uredništva vseh strank in struj knjižnici ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša knjižnica vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder prebivajo Slovenci, celo iz Amerike."11 Na magistratu je bil zato v posebnem prostoru ustanovljen oddelek, kije od leta 1905 deloval kot prva slovenska časnikarska knjižnica. Po začetnem uspehu prve akcije je Aškerc začel razmišljati še o "dolžnostnem izvodu" slovenskih knjig. Leta 1906 je podobno kot dve leti prej poslal v imenu ljubljanskega županstva prošnjo "/.../ vsem založnikom slovenskih knjig in vsem slovenskim tiskarjem, da bi se poslej pošiljale po jeden eksem-plar vsake nove knjige ali brošure brezplačno kot dolžnostni izvod ljubljanski magistratni knjižnici." 2 9 Glej prilogo 2. 10 Dobrovoljc, France (1986) str.16. 11 Glej prilogo 2. 126 12 Glej prilogo 2. Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc Čeprav se je Aškerčev drugi poskus izjalovil, najverjetneje iz čisto finančnih razlogov, pa bo v zgodovini bibliotekarstva ostal znan kot eden najresnejših poskusov ustanovitve slovenske narodne knjižnice pred prvo svetovno vojno. Knjižnica ljubljanskega župana Ivana Hribarja Z ljubljansko Mestno knjižnico je povezana tudi usoda Hribarjeve zasebne knjižnice. Po neuspelem poskusu ustanovitve univerze v Ljubljani je župan, ki je predsedoval občinskemu vseučiliškemu odseku, v svojem neomajnem pričakovanju, da se bo načrt nekoč le uresničil, ob koncu svojega uspešnega županovanja leta 1910 sklenil, da bo svojo zasebno knjižnico podaril prihodnji ljubljanski univerzi ter jo do takrat dal v hrambo magistratni knjižnici. Knjižnica je obsegala "/••¦/1472 zvezkov pretežno slovenskega in slovanskega leposlovja ter periodik, med dr. precej obilno serijo izdaj ruskih avtorjev v petrograjski založbi A. F. Marksa kot prilog k žurnalu Njiva."14 Po vsebini naj bi bila zelo podobna knjižnici župnika Ivana Vrhovnika v Trnovem.15 Knjige so bile začasno vključene med fond magistratne knjižnice in tam na voljo redkim obiskovalcem, ki jih Aškerc omenja v svojem poročilu iz leta 1910.16 13 Hribar, Ivan (1928) str. 310. 14 Nachtigal, Rajko (1929) str. 344. 15 Pismo gospe Zlate Hribar z dne 9. septembra 1995. 16 Glej prilogo 2. Knjižnica 41(1997)1 Vendar do izpolnitve Hribarjevega volila ni prišlo že ob ustanovitvi ljubljanskega vseučilišča leta 1919, ampak precej kasneje. Na županovo knjižnico so verjetno za nekaj časa pozabili, saj seje po Aškerčevi smrti leta 1912 na mestu mestnega arhivarja in knjižničarja zvrstilo kar nekaj mož. Nanjo so se na univerzi morda spomnili šele 26. julija 1921, ob slovesnem prihodu Ivana Hribarja, tedaj vladnega ministra, v Ljubljano. Tako mestni arhivar Vladis-lav Fabjančič poroča: "Knjižnica, nazvana Ivan Hribarjeva, svoječasno poklonjena mestni knjižnici z naročilom, da se ob ustanovitvi slovenske univerze izroči isti, se je leta 1921 dejansko izročila univerzi. O tem ne obstoji nobenega spisa ali seznama, temveč so dijaki kratko po naredbi ted. magistr. ravnatelja dr. Zamika, izbrali iz mestne knjižnice vse knjige, ki so nosile podpis g. Ivana Hribarja."19 Največji del te zapuščine danes hrani knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, v inventarno knjigo pa je bila vnesena šele v študijskem letu 1923/24. V strokovni bibliotekarski literaturi je bil dogodek do zdaj označen kot dar Slovanske knjižnice Filozofski fakulteti. Melita Pivec-Stele npr. navaja, da naj bi magistratna (kasneje imenovana Mestna) knjižnica leta 1919 odstopila del svojega leposlovja slavističnemu seminarju, po njej pa so ta nepopolni podatek povzeli tudi nekateri drugi avtorji.21 Vzrok za to gre verjetno iskati v zmedi, ki je nastala ob delitvi knjižničnega fonda in selitvi knjižnice v Turjaški dvorec, o čemer je leta 1935 poročal Vladimir Fabjančič.22 17 Dobrovoljc, France (1986) str. 15. 18 Arhiv Univerze v Ljubljani, Rektorat, Zapisniki sej Univerzitetnega sveta od leta 1919 do junija 1922, Zapisnik redne seje univerzitetnega sveta z dne 17. oktobra 1921: "19. septembra je minister Hribar obhajal 70 letnico. Ker je gospod minister že svojčas kot poslanec ljubljanskega mesta v tedanjem deželnem zboru z vso vnemo deloval za uresničenje univerze v Ljubljani, poklonil ljubljanski univerzi svojo slovansko knjižnico in ji od začetka kazal posebno naklonjenost, so smatrali prorektor in dekani za dolžnost, da mu v imenu univerze ob tej priliki čestitajo in priporoče stvar univerze še nadalje njegovi naklonjenosti. Minister Hribarje deputacijo jako prijazno sprejel in obljubil univerzi v celem njenem obsegu kar najizdatnejšo podporo in pomoč" 19 Zgodovinski arhiv mesta Ljubljana, Arhiv arhiva 1, Zapisnik 1. seje Odseka za mestni arhiv in mestni muzej, ki se je vršila 9. junija 1933..., v katerem se Lojze Slanovec sklicuje na uradno poročilo Fabjančiča z dne 15. april 1930 (mag. št. 14.549 z dne 19. 4.1930.) 20 Filozofska fakulteta, Knjižnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Inventarna knjiga 1. 21 Pivec-Stele, Melitta (1947) str. 48; Dobrovoljc, France (1986) str. 16; Kajfež, Barbka (1987) str. 24. 128 22 Seražin, Helena (1996), priloga 1. Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc Zaključek Ljubezen do slovenskega jezika je združila dva velika moža, ki sta živela in ustvarjala na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Hribarjevo prijateljevanje z Aškercem je pripeljalo do ustanovitve ljubljanske magistratne knjižnice, ki je služila kot temeljni kamen šele po drugi svetovni vojni ustanovljeni Slovanski knjižnici v Ljubljani. Ivan Hribar je ta dogodek v svojem javnem delovanju postavil na posebno mesto, medtem ko je pomen Aškerca kot pobudnika za njeno ustanovitev ostal morda ravno zaradi nedostopnosti originalnih dokumentov pozabljen.23 Nepozabno pa je v zgodovini bibliotekarstva na Slovenskem ostalo skupno dejanje treh zanesenjakov, ki so na začetku tega stoletja skušali ustanoviti prvo slovensko narodno knjižnico. Hribarje v uresničitvi te ideje videl vezivo, ki bi lahko združilo vse Slovence v narodno celoto. Najdejavnejši med njimi, A. Aškerc, s katerega smrtjo leta 1912 je zamrlo tudi pošiljanje izvodov slovenskih časopisov, dejanske uresničitve te ideje ni več dočakal. Do ustanovitve Državne študijske knjižnice, kije opravljala naloge osrednje knjižnice za Slovenijo in je prevzela pravico prejemanja obveznega izvoda tiskov za vse slovensko območje v okviru nove jugoslovanske države, je namreč prišlo šele leta 1919, šest let kasneje pa je Janko Šlebinger, glavni pobudnik te ideje, postal njen direktor. Popolno uresničitev njihove ideje je leta 1945 prinesla šele ustanovitev Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1919 se je uresničila tudi Hribarjeva želja o ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani. Njegov dar je pomembno pripeval k bogatenju knjižničnega fonda Slovanskega instituta oziroma današnjega Oddelka za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S tem in 23 V pred štirimi desetletji izdanem Aškerčevem zborniku je tedanji direktor Slovanske knjižnice France Dobrovoljc (Dabrovoljc, France (1957), str.153) skušal osvetliti Aškerčevo knjižničarsko dejavnost. Pri temjepoudarilpredvsem pesnikov pomen priposkusu ustanovotveprve vseslovenske knjižnice ter vodenju mestne knjižnice, nikjer pa ni omenil Aškerčeve vloge pri ustanovitvi te knjižnice. Razlog za to je morda treba iskati v zmešnjavi, ki je nastala ob selitvi ljubljanskega mestnega arhiva in knjižnice v Turjaško palačo pred nekaj več kot šestdesetimi leti, zaradi česar so bili originalni dokumetni o začetkih knjižnice dalj časa nedostopni. Enaka ugotovitev velja tudi za dokumente,kipričajoousodi Hribarjeve knjižnice,nekateriodnjih,kotsozapisnikisej ljubljanskega magistrata od 31. avgusta 1910 do 23. januarja 1912, torej ravno iz dobe prenehanja Hribarjevega županovanja, pa so bili za vedno izgubljeni. 24 Kajfež,Barbka(1987)str.24. Knjižnica 41(1997)1 svojimi leposlovnimi prispevki je na svoj način pripomogel k razvoju te stroke pri nas. Z objavo prepisov dveh Aškerčevih poročil o mestni knjižnici ter novimi ugotovitvami o Hribarjevi zasebni knjižnici bodo tako zapolnjene še nekatere vrzeli v zgodovinski sestavljanki bibliotekarske stroke na Slovenskem. Literatura Dobrovoljc, France. "Arhivar Anton Aškerc in zgodovinar Franc Komatar." V: Aškerčev zbornik. Celje: Odbor za proslavo stoletnice Aškerčevega rojstva, 1957:152-154. Dobrovoljc, France. "Zgodovinski oris delovanja Slovanske knjižnice. Predz-godovina." V: Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana: Slovanska knjižnica, 1986:15-17. Dolar, Jaro. "Narodna in univerzitetna knjižnica." V: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana: Univerza, 1969:577-590. Grafenauer, Ivan. "Aškerc, Anton." V: Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga. Abraham-Lužar. V Ljubljani: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932. Hribar, Ivan. Moji spomini. III. del. Od 1929 dalje. Ljubljana: Slovenska matica, 1932, 208 str. Hribar, Ivan. Moji spomini. Prvi del. (Ponatis). Ljubljana: Slovenska matica, 1983, 641 str. Kajfež, Barbka. Razvoj in delovanje Slovanske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana, 1987 (diplomska naloga). Kidrič, France. "Biblioteški problem in univerza." V: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: Rektorat univerze kralja Aleksandra prvega, 1929: 423-439. Nachtigal, Rajko. "Seminar za slovansko filologijo." V: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: Rektorat univerze kralja Aleksandra prvega, 1929: 338-353. Pivec-Stele, Melitta. Zgodovinski razvoj slovanskih in slovenskih knjižnic. Ljubljana, 1947 (skripta). Seražin, Helena. Nastanek in razvoj knjižnic Filozofske fakultete v Ljubljani. Ljubljana, 1996 (diplomska naloga). Štirideset let Slovanske knjižnice. Ljubljana: Slovanska knjižnica, 1986,111 str. Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc PRILOGA 1 Zgodovinski arhiv mesta Ljubljana Reg II, t.e.:15 "Izvestje o magistr. knjižnici Na novo urejena knjižnica, kije nastanjena poleg arhiva (št. 4), obsega sedaj nad 600 različnih knjig in brošur. K tem se prištevajo še časniki: "Slov. Narod", "Slovenec" in "Laibacher Zeitung", vsakega posebej kakih 10. letnikov, ki so se dali vezati, ter so nekateri drugi časopisi. Knjižnica se je sestavila iz del, ki so bila poprej v dveh omarah v arhivu ter iz novejših knjig, ki so prihajala od raznih stranij na magistrat. Knjige, ki so bile poprej shranjene v arhivu, bi bile, ker je lokal vlažen splesnele in strohnele, to pa bi bila škoda, ker se po sodbi raznih veščakov -n. pr. g. zgodovinarja Radiča - nahajajo nekatere jako redke in dragocene stvari. To književno blago se shranjuje sedaj v 4 omarah in na eni stelaži. Na stelaži so uvrščene: 1. Nekatere stare medicinske knjige. 2. Razni zakoni (zborniki zakonov) cesarjev: Jožefa II., Franca I. in II. 3. Razni drugi zakoni znamenitih avtorjev (n. pr. Kropačka) in izdaja "Manz". V omarah (dveh starih) stoje: 1. Dragoceni stari topografski slovarji (avstrijski in štajerski). 2. Poštni leksikon iz 18. stoletja. 3. Francoski zakoniki (v francoskem jeziku) med njimi "Code Napoleon" z registrom vred. 4. Redke knjige o bivšem ilirskem kraljestvu (Zakoni ilirskega kraljestva in še nekatere druge stvari, tičoče se "Gouvernimenta ilirskega". 5. "Schematismus der Laibacher Gouvernements" od 1.1823-1848. 6. Valvasor: "Cronica". 7. Izvestja (letopisi) ljublj. trgovske zbornice. 8. Par zgodovinskih (splošnozgodovinskih starih) knjig. 9. (v drugi stari omari) so "Obravnave deželnega zbora kranjskega" (od 1. 1874-1900.) 10. Zapisniki sej mestnega sveta ljubljanskega (od 1.1850-1872. Ostali novejši so pri vložnem zapisnem uradu). 11. Gesetze f Krain (1860-1871). Knjižnica 41(1997)1 12. Verordnungsblatt f Oesterreich (1854-1868.) 13. Vojaški shematizmi (cela serija). 14. Hof- und Staats Handbuch (" "). V novih omarah se nahajajo: Veni: 1. Razne nove (moderne znanstvene knjige - zgodovinske, socialnopolitične, revije - 2. Par leposlovnih 3. Šolstvo (učbeniki, programi naših srednjih šol...) V drugi omari: 1. Administracija raznih mest (Izvestja: Prage, Brna, Gradca, Dunaja itd...). 2. Stavbinske stvari. 3. Zavarovalne stvari (Hranilniška izvestja) 4. Računski sklepi (Mestnega zaklada itd.) 5. V posebnem oddelku se bodo shranjevali vezani časniki. To je pregled nove knjižnice. Sistematični katalog se sestavlja sedaj. V interesu stvari same bi si dovolil predlagati, da bi se vse knjige v bodoče shranjevale izključno v knjižnici in da bi se ne puščale pri posamnih uradih, v kolikor ne služijo aktualnemu uradovanju. Ker sta sedaj arhiv in knjižnica pravzaprav samostalen urad in nista od registrature, prosi podpisani arhivar in knjižničar, da bi se blagovolil pribiti nad vratmi št. 4. poseben napis: Arhiv in knjižnica - tudi za tegadel, da ne bi v bodoče ljudje, ki imajo opraviti kaj na vojaškem uradu, iskali gospoda Barleta v sobi št. 4.- V Ljubljani, 5. marca 1901 132 Aškerc arhivar" Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc PRILOGA 2 Zgodovinski arhiv mesta Ljubljana Arhiv arhiva t.e.: 1 (odlomek iz dokumenta "Arhiv in knjižnica. Spisal A. Aškerc") "II. Knjižnica Že v arhivskem lokalu je bilo shranjenih v dveh omarah nekaj knjig juridične vsebine, zlasti serija francoskih zakonov, med njimi tudi sloviti "Code Napoleon". Te knjige pa so bile v nevarnosti, da jih uničita plesen in trohnoba, ako se ne premestijo na sušji prostor. Poročevalec teh vrst je L 1900 opozoril gospoda župana na te knjižne ostanke in prosil obenem, da bi se za uradno poslovanje dodala arhivu še sosedna soba št. 4, kjer bi se ustanovila lahko tudi potrebna magistratna knjižnica. Gospod županje uočdel upravičenost tega predloga ter obenem odredil, da se imajo v knjižnici zbrati iz vseh magistratnih uradov predvsem državni in deželni zakoniki ter vse tiste juridične in druge pomožne knjige, ki se rabijo sedaj v tem, sedaj v drugem uradu. Da pa se bode moglo vedeti, kje je najti ta ali oni priročni zakonik, zato naj bode osredotočene vse take knjige v biblioteki, iz katere si jih uradniki izposojajo proti posebni razvidnici. Tako je 1.1901 nastala magistratna knjižnica, ki šteje sedaj že nad 2000 knjig in zvezkov ter časopisov. Obširni katalog te nove knjižnice, pomeščene v peterih omarah in po štirih poličnikih, obsega dela juridične, zgodovinske, geografske, mestno-administrativne, vojaške, šolsko-stročne, socialno-znan-stvene, leposlovne ter razne druge vsebine (zmes.) Med juridičnimi knjigami morajo strokovnjaka zanimati: že omenjeni Code Napoleon s francosko-nemškim tekstom iz 1.1811, potem zborniki zakonov cesarja Leopolda II., Jožefa II. in Franca L, katere so izdajali Goutta, Kropaček I. dr., ter Laibacher Gouvernement - Gesetze od 1.1843 do 1.1849. Književna redkost je tudi: "Schematismus f das Laibacher Gouvernement -Gebiet um Knigreiche ...vrden" od 1819 do 1.1848. Med moderne juridične knjige spada važni Budamskega zbornik: "Erkennt-nisse des Vervvaltungsgerrehtshofes." Magistratna knjižnica ima popolni državni in deželni zakonik, slovensko in nemško izdajo izza leta 1849. in dalje ter obravnave deželnega zbora kranjskega. * * * Knjižnica 41(1997)1 Leta 1904. se je ustanovil v knjižnici čisto nov, moderen oddelek. Ker Ljubljana ni samo glavno mesto Kranjske dežele, ampak tudi duševno in kulturno središče vsega slovenskega naroda, zato prihaja sem vsako leto večslovanskih učenjakov, ki se hočejo poučiti o naših razmerah. Marsikdaj so taki možje, pisatelji in žurnalisti hoteli imeti tudi podatke o našem časopisju. Mislili so, da dobijo v našem središču na ogled vse slovenske časopise, toda motili so se. Licejska knjižnica dobiva po zakonu kot dolžnostne eksem-plarje samo tiste časopise brezplačno, ki so prišle na svetlo na Kranjskem. Pa tudi domači bibliografi so potrebovali in potrebujejo cesto podatkov o tem in onem izvenljubljanskem časopisu. Da se takim literatom delo olajša, so se bila naprosila uredništva vseh slovenskih časopisov, pa naj izhajajo kjerkoli, da bi pošiljala v znanstveno-literarne namene vsako po jeden eksemplar svojega izdanja v magistratno knjižnico ljubljansko. Razun par uredništev odzvala so se do letošnjega leta vsa druga uredništva vseh strank in struj knjižnici ljubljanskega županstva, tako da dobiva sedaj naša knjižnica vse slovenske časopise iz vseh krajev, koder prebivajo Slovenci, celo iz Amerike. To je razvidnica slovenske žurnalistike, ki bode imela za bodočega literarnega zgodovinarja še važen pomen. Prva podlaga tej razvidnici so bili trije ljubljanski dnevniki: "Slovenski Narod", "Slovenec" in "Laibacher Zeitung". Slovenska dnevnika ima knjižnica vezana od leta 1885 dalje, "Laibacher Zeitung" pa že od 1848. leta. S tem novim svojim oddelkom je magistrarna knjižnica narasla tako, da se je morala 1.1905. poleg sobe št. 4. dodati še sosedna soba. * * * Leta 1906. je stopila magistrarna knjižnica zopet korak dalje. Na predlog knjižničarjev je razposlalo ljubljansko županjstvo prošnjo vsem založnikom slovenskih knjig in vsem slovenskim tiskarnam, da bi se poslej pošiljale po jeden eksemplar vsake nove knjige ali brošure brezplačno kot dolžnostni izvod ljubljanski magistratni knjižnici. Tudi ta novi zavod magistralne knjižnice bode za slovenske literate največjega pomena. Dosedaj nismo imeli nikjer take centralne knjižnice, kjer bi bil mogel literat najti vse nove slovenske knjige za svoje študije. To je bilo mogoče le v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, kamor pa prihajajo sploh vse književne novosti iz vse Avstrije. C. kr. licejska knjižnica v Ljubljani dobiva dolžnostne eksem-1 34 plarje vseh tiskovin, ki izhajajo na Kranjskem. Založniki in tiskarji so dolžni Seražin, H. Ljubljanska mestna knjižnica, župan Ivan Hribar in mestni arhivar Anton Aškerc po zakonu pošiljati svoje novosti licejski knjižnici. Magistrat mesta ljubljanskega ne more z nobenim zakonom prisiliti tiskarjev in založnike slovenskih knjig, nego apeluje samo na njihovo narodno čustvo in pa na njihovo razsodnost. Zavest, da storijo dobro kulturno delo ter da olajšujejo literarnim zgodovinarjem trud jih bode brez dvoma ravno tako kakor tiskani zakon priganjala, da bodo radi pošiljali osrednji slovenski evidenčni knjižnici na ljubljanskem magistratu svoja nova izdanja. S temi vrstami sklepam svoje poročilo o ljubljanskem mestnem arhivu in o magistratni knjižnici. Aškerc" PREPOVEDANI TISKI V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI mag. Rozina Švent, Narodna in univerzitetna knižnica, Ljubljana UDK027.5(497.4Lj.)(098) Povzetek Prispevek obravnava nastanek in delovanje D-fonda (posebna zbirka prepovedanih tiskov) v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri tem se je NUK nenehno srečeval s številnimi zapleti, ki jih je povzročala naša zakonodaja ali pa smo si jih "povzročili" sami, ker smo se preveč dosledno držali nekaterih nepisanih pravil ("bolje ena več, kot ena premalo"). Tako se je v petdesetletnem obdobju izoblikovala edinstvena zbirka v določenem obdobju prepovedanih tiskov, kijih dopolnjuje prek 17.000 izpisanih člankov iz periodičnih publikacij. Ključne besede: Narodna (nacionalna) knjižnica Slovenija, prepovedane knjige, zakonodaja UDC 027.5(497.4Lj.)(098) Summarv The article deals with the formation and operation of the D-coUection (a special collection of banned prints) in the National and Universitv Librarv (NUL). The functioning of the collection was constantlv faced with different complications caused either by legislation or by librarians themselves, due to a too strict adherence to some unvvritten rules ("better one more then one less"). In the 50-years period, a unique collection of at that tirne banned prints was formed, complemented by over 17000 articles indexed from different periodicals. Key vvords: National library, Slovenia, banned prints, legislation ŠVENT, Rozina. Banned prints in the National and University Library. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,137 -141 Knjižnica 41(1997)1 Zelo preprosta definicija knjižnice je: "to je ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige".1 Ta opis velja prav za vse knjižnice po svetu. Vendar nam ta definicija nič ne pove o vsebini knjig, ki jih posamezne knjižnice hranijo. Glede na to, katere vrste knjig v neki knjižnici prevladujejo, sledi nadaljnja delitev knjižnic na splošnoizobraževalne, šolske, strokovne itd. Skoraj vse države na svetu imajo tudi svoje nacionalne knjižnice, kjer se sistematično zbira in hrani VSA pisna ustvarjalnost nekega naroda. Tudi Slovenci imamo od 24. oktobra 1945 svojo NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO - NUK.2 Pri tem je treba opozoriti na dejstvo, da ima NUK svoje predhodnike že v licejski in v univerzitetni biblioteki. Z novim poimenovanjem se je uradno povdaril njen narodni pomen. Med členi, ki bolj podrobno opredeljujejo njeno delovanje in naloge je za našo temo zanimiv predvsem 6. člen: "Narodni in univerzitetni knjižnici se pošiljajo tudi take knjige in druge tiskane stvari, katerih razpečevanje je iz katerih koli razlogov prepovedano." Za pojasnitev moramo pogledati še Zakon o tisku3 - predvsem poglavja III - V, ki govorijo o prepovedih v zvezi s tiski in o kazenskih določbah. Bistvo je zajeto v 11. členu: "Prepoveduje se razširjanje in prodajanje posameznih knjig in drugih tiskanih stvari, ako vsebujejo: 1. propagiranje, izzivanje ali razpihovanje narodnostnih ali verskih neenakosti, mržnje ali razdora; 2. pozivanje državljanov na upor, diverzijo ali sabotažo; 3. pozivanje državljanov na nasilno rušenje ustavne ureditve DFJ; 4. žalitve in obrekovanje prijateljskih držav z namenom, da bi se motili dobri mednarodni odnošaji in mednarodni mir; 5. odobravanje ali podpiranje delovanja zunanjih sovražnikov DFJ; 6. pozivanje, naj se ne izpolnjujejo vojaške dolžnosti; 7. širjenje neresničnih in razburljivih vesti, ki ogrožajo državne in narodne koristi; 8. izdajanje vojaških tajnosti; 9. žalitve ali obrekovanja vrhovnih zveznih in federalnih predstavniških zborov DFJ; lO.huda žalitev morale, pozivanje k zločinstvu." 15. člen obravnava inozemski tisk, ki sme prihajati v državo brez poprejšnjega dovoljenja (ob upoštevanju 11. čl.!). 2. odstavek pravi: "Izjemno od prejšnjega odstavka je dopustno prihajanje in razširjanje v naši državi časnikov, knjig in drugih spisov, ki se v inozemstvu tiskajo v jezikih naših narodov ali ki so namenjeni našim narodom, le po 1 Slovar slovenskega knjižnega jezika. II. - Lj., 1975 2 Uradni list SNOS in NVS 1/2, št. 46 (24. 10.1945), uredba št. 328 3 Uradni list DFJ št. 65 (31. 8.1945) Švent, R. Prepovedani tiski v narodni in univerzitetni knjižnici poprejšnjem dovoljenju zveznega ministra za informacije. Ako minister prihajanja in razširjanja takih spisov v naši državi ne dovoli, se to objavi v Uradnem listu DFJ." V petem poglavju so opredeljene kazenske določbe v zvezi s tiskom: 20. člen - Za razširjanje prepovedanega domačega ali inozemskega tiska in za razširjanje inozemskega tiska brez dovoljenja po drugem odstavku čl. 15. tega zakona se kaznujejo krivci z odvzemom prostosti do enega leta. Vsa ta določila, povezana s tiskom se nato ponovijo oz. dopolnijo še v zakonih o tisku iz leta 1960,1965 in 1974. Ob podrobnejšem pregledovanju uradnih listov DFJ, FLRJ in SFRJ, kjer bi morale biti objavljene odločbe o prepovedanih knjigah, ugotovimo neko nedoslednost. Prve prepovedi se pojavijo šele proti koncu petdesetih let. Prva je bila prepovedana Djilasova knjiga "The New Class" (New York, 1957 - kar je za NUK, ki je knjigo dobil šele leta 1979 brezpredmetno). Nato sledijo še druge prepovedi Djilasovih knjig, ki so izšle leta 1958, 1961 in 1962. Prva slovenska knjiga, ki je bila uradno prepovedana je bila Žebotova knjiga "Slovenija včeraj, danes in jutri", kije izšla v Celovcu leta 1967 (v NUK prišla leta 1968). V naslednjih letih so bile prepovedane še naslednje knjige: - Slovenija 1968. Kam?. - Trst, 1968 (v NUK prišla 1.1969) - Vinko Beličič: Nekje je luč. - Trst, 1975 (v NUK 1976) - Janez HLadnik: Od Triglava do Andov. - Gorica, 1978 (v NUK 1978) Za "vzorčni" model sem upoštevala uradne liste do leta 1988. Glede na objavljene prepovedi bi torej D-fond moral šteti le 11 enot, v resnici pa se je tam "nabralo" okoli 700 enot. Možne so številne razlage, vse pa imajo svoje predhodnike že v predvojnem obdobju. Že pred drugo svetovno vojno in prav tako po njej, so obstajali seznami prepovedanih knjig , ki pa v NUK-ovem arhivu niso ohranjeni. Knjige so se po teh seznamih opremile s poševno rdečo črto (preko signature), kije bila neke vrste "kažipot" za izposojevalca, da se te knjige ne smejo izposojati po redni poti. V predvojnem obdobju je ta prepoved veljala za vso marksistično in drugo napredno literaturo (npr. Travnovi socialni romani). Po vojni so na prepovedan seznam prišla vsa dela avtorjev, ki so leta 1945 zapustili domovino in odšli v emigracijo ter medvojna dela z nacistično in fašistično vsebino. Iz povedanega lahko vidimo, daje bila naša knjižnica v vseh obdobjih korektna in se vestno držala navodil, ki so bila predpisana. Na srečo, je ob vseh možnih prepovedih pri izposoji knjig, dosledno skrbela za zbiranje slovenskih tiskov, ne glede na vsebino. Pri nabavi je knjižnica koristila vse možne načine pridobivanja. Uradne -preko pooblaščenih uvoznikov (npr. ADIT, za katerega pa je NUK moral 4 Obstoj seznamov je na simpoziju zgodovinarjev "Slovenija v letu 1945" (CD, 27. - 28. 9. 1995), omenil tudi dr. Aleš Gabrič Knjižnica 41(1997)1 poprej dobiti uradno dovoljenje za uvoz od Zveznega ministrstva za notranje zadeve v Beogradu); preko osebnih poznanstev knjižničnih delavcev z ljudmi v tujini itd. Zbirka tako zbranih tiskov se je sprva nahajala v eno izmed omar v ravnateljevi sobi (od tod tudi ime "direktorjev" = D-fond). Danes je povsem nemogoče rekonstruirati prvotno "zalogo". Ob podrobnejšem pregledu vseh knjig, ki se danes nahajajo v D-fondu sem ugotovila, da sta "najstarejši" knjigi Mauserjevi deli Rotija in Sin mrtvega (iz leta 1947, v NUK prišli leta 1947 oz. 1948). Sledi jima: - Fran Erjavec: Slovenci in katoliška cerkev, 1948 (v NUK 1949); - Lado Piščanec: Pesmi zelene pomladi, 1950 (v NUK 1951); - Frank B vič: Brezdomci, 1948 (v NUK 1951) itd. Vse knjige, razen Erjavčeve, so bile vljučene v tekoče izdaje Slovenske bibliografije - SB (seveda so bile lahko vključene le tiste, ki so prišle v knjižnico dovolj zgodaj po izidu - dopustili so približno dveletni zamik). Pri tem smo priča še enemu nesmislu. Knjige, ki so bile vključene v SB, niso imele listkov v javnih katalogih, ampak so se le-ti hranili v rokopisni zbirki. Še več nedoslednosti je bilo pri obdelavi. Nekatere knjige so bile že vključene v SB za določeno leto, podatki v sami knjigi pa govorijo neko povsem drugo zgodbo. Samo kot primer - SB za leto 1952 ima popise naslednjih knjig iz D-fonda: 1. Bosan L: Kaj nam prinaša komunizem? (inventarizirana 1.1976) 2. Čez Izaro (inv. 1962) 3. Tine Debeljak: Poljub in Velika črna maša za pobite Slovence (inv. 1965) 4. A. Majhen, M. Mizerit: Naša beseda (inv. 1965) 5. Koledar Svobodne Slovenije za leto 1949,1950 in 1951 (ker si je postavit-vene izvode že pred leti izposodil - in ne vrnil! - F. Saje, se ni dalo ugotoviti leta inventarizacije) 6. Matija Škerbec: Rdeča zver pijana krvi (inv. 1965). Vse do konca sedemdesetih let, ko je skrb za D-fond prevzela Milica Strgar, ne moremo govoriti o redni obdelavi. Knjige so sicer bolj ali manj redno prihajale v knjižnico, se popisale za potrebe slovenske bibliografije, nato pa so se počasi obdelovale. Ponavadi je šlo za hkratno obdelavo več deset knjig. Zaradi posebnih (internih) določil o obdelavi D-tiskov 5 ga je lahko obdeloval izključno vodja oddelka. S knjigo je potoval tudi roža kataložni listek, na katerega so vodje oddelkov morali vpisati datum prejema in oddaje knjige. Še bolj obvezujoča je bila zadnja točka zapisnika: "Kdor opazi v redni postavitvi literaturo, ki bi sodila v D-izvode, je dolžan to takoj javiti vodji nabavnega oddelka, ki poskrbi, da se izvod prestavi, listki pa poberejo iz 5 Postopek pri obdelavi tiska, označenega z D (D-izvod) - zapisnik delovne skupine (vodij oddelkov), z dne 9. 4.1976 (Arhiv NUK) Švent, R. Prepovedani tiski v narodni in univerzitetni knjižnici javnih katalogov in hranijo med listki za D-izvod." Iz zapisanega sledi, da so postali vsi delavci NUK neke vrste cenzorji - oz. lahko govorimo o neke vrste avtocenzuri. Seveda so se ob tem dogajale tudi povsem nelogične stvari. Samo za primer - Vauhnikovi spomini "Nevidna fronta", so bik' v D-fondu (vključno s kartotečnimi listki), njegovi isti spomini v nemščini, pa so bili v redni postavitvi (čeprav vsebujejo celo nekaj poglavij več, kot slovenska izdaja!). V osemdesetih letih je postopno prihajalo do bolj "normalnih" postopkov pri obdelavi in izposoji D-izvodov. Omejitve so bile najprej odpravljene pri leposlovju in pri verskih tiskih. Z aktom osamosvojitve Slovenije in s prenehanjem veljavnosti zveznih zakonov o tisku, je tudi D-fond postal povsem odprt za vse uporabnike (zanj veljajo isti pogoji izposoje, kot za ostalo gradivo, ki se hrani v NUK). Zaradi izrecne želje uporabnikov D- fonda je zbirka ostala neke vrste "corpus separatum", ki jo dopolnjuje izredno bogata kartoteka izpisanih člankov iz zdomske in izseljenske periodike. Zaradi posebne vrednosti (kot raritete) se sistematično dopolnjujejo v D-fondu samo še begunski tiski, ki so nastali v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji v času od 1945-1950. PRVA INVENTARNA KNJIGA LJUDSKE KNJIŽNICE ŠIŠKA Albin Buttolo, Knjižnica Šiška UDK 025.341:027.022(497.4Lj.) Nastanek Ljudske knjižnice Šiška Ponovna vzpostavitev samostojne javne knjižnice v Šiški po drugi vojni je pravzaprav trajala kar dolgo, če pomislimo samo na razmeroma bogato tradicijo delovanja javne knjižnice v sklopu čitalnice, ustanovljene že leta 1878 (poimenovali so jo "Čitalnica v Zgornji Šiški"). Seveda je požig knjižnice med italijansko okupacijo (12.6.1942), ko je zgorelo, predvsem pa bilo razneseno precej knjig, tudi opravil svoje. V povojnem obdobju je knjižnica delovala najprej v okviru "Rajonskega ljudskega odbora II Bežigrad-Šiška", od 1950 do 1955 pa kot podružnica Mestne ljudske knjižnice. Kot samostojna ustanova je zaživela šele z odlokom Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška z dne 30.3.1956, ko je dobila uraden naziv Ljudska knjižnica Šiška. Kar nekaj dokumentov nedvoumno izpričuje, da je knjižnica začela pod enakim imenom delati že slabih 10 let pred uradnim odlokom. Tu je najprej na razpolago zapisnik o prvi seji knjižničnega sveta z dne 13.8.1946. Govori o opravilih, ki so potrebna za začetek dela knjižnice. Nepodpisani zapisnikar ugotavlja, da seje seja "vršila ob 21,30 v knjižnici, Celovška cesta 97" ob navzočnosti predstavnikov "vseh organizacij". Izkaže se, da ti zastopniki pri sejanju v poznih nočnih urah nikakor niso bili tam le za okras. Tako je konkretno AFŽ dobila "nalogo, da zainteresira žene do čitanja". Ista obveznost je doletela zastopnika mladine, predstavniku sindikata pašo naložili še posebno nalogo povsem praktične narave: "da uredi pod v knjižnici sami". Kako resno so zastavili, pove tudi finančni obračun, iz katerega je razvidno, da so med drugim "za nabavo knjig pri SKZ" porabili enkrat 256, drugič pa 247 din; po drugi strani pa jih je stal samo les za mize 1350, steklo za okna pa 1450 dinarjev. BUTTOLO, Albin. The first inventorv list of the Šiška Public Librarv. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1,143 -148 Knjižnica 41(1997)1 Ohranjena je tudi inventarna knjiga iz leta 1946, kjer so pod datumom 30.10.46 vpisane prve knjige. Nazadnje ima tudi Imenik izposojevalcev Ljudske knjižnice Šiška pod zapisno številko 1 vpisano Valerijo Arhar, učiteljico, 5.11.46. Glede na to, da je bila druga seja knjižničnega sveta 16.12.46, je vsaj v tem vmesnem času začela knjižnica organizirano urejati in izposojati knjižno gradivo. Inventarna knjiga Sedaj si lahko podrobneje ogledamo Inventarno knjigo v knjižnico vpisanih knjig Ljudske knjižnice Šiška, ki nosi zaporedno številko 1. Vpisi obsegajo obdobje od 30.10.1946 do 22.7.1948, ko so zaključeni z inventarno številko 2055. Teh dobrih 2000 knjig je bilo v tem času tako ali drugače strokovno obdelanih in danih bralcem, članom knjižnice, na razpolago. Pri tem moramo zanemariti zelo veliko verjetnost, da so lahko bralci segali tudi po drugih knjigah, naprimer tistih iz starih zalog, ki so jih ljudje rešili ob požaru, inventarizirane pa so bile kasneje. To knjižno gradivo lahko razvrstimo na več načinov. Prva razvrstitev, za katero je dovolj točnih podatkov, bi bila glede na čas izida posamezne knjižne enote. Tako dobimo: - knjige z letnico izida pred začetkom druge vojne oziroma okupacije, t.j. do leta 1941 (delno): 1463 izvodov (71,2%) - knjige, ki so izšle med vojno, t.j. od 1941 do 1945 (delno): 197 enot (9,6%) - povojna dela, od 1945 do tekočega leta vpisa: 336 izvodov (16,4%). Nazadnje lahko kot zanimivost izpostavimo še knjige, ki so imele že antik-varno vrednost - tiste z letnico 1800: teh je bilo vpisanih 57 naslovov in hkrati izvodov (2,8%). V strukturi obravnavane knjižne zaloge torej občutno prevladujejo dela izpred druge svetovne vojne, saj jih je kar 74%. Na drugem mestu so izdaje iz povojnih let, ki jim pripada 16 odstotni delež. Medvojne knjižne izdaje pristajajo pri skoraj 10% (večina naslovov gre naračunpopularneSlovenčeve knjižnice). Vse knjige so v slovenskem jeziku, razen dveh v hrvaškem (izpričana zaloga 144 knjig v nemškem jeziku očitno še ni bila vpisana). Buttolo, A. Prva inventarna knjiga ljudske knjižnice Šiška Podrobnejši pregled knjižne zaloge Od skupaj 2055 knjižnih zvezkov je 1189 različnih naslovov. Leposlovju pripada 1687 izvodov (84%) in 974 naslovov (82%); preostanek, t.j. 368 izvodov in 215 naslovov pripada t.i. poljudnoznanstveni literaturi. KNTIGE PO UDK - IZVODI 0 1 2 3 5 6 7 80 82L 82P 9 SKUPAJ 12 4 0 90 56 63 18 7 1687 12 106 2055 KNJIGE PO UDK - NASLOVI 0 1 2 3 5 6 7 80 82L 82P 9 SKUPAJ 6 3 0 45 34 48 6 5 974 9 58 1189 Vsebinska razdelitev po posameznih področjih je seveda dovolj zgovorna. Prevladovanje leposlovnih del je zelo izrazito, saj dosega njihov delež kar 82%. Med tistimi 368 izvodi poljudnoznanstvenih del, kar zajema 18% zaloge, jih je največ s področja - zgodovine 106 - družboslovja s filozofijo 94 - uporabnih ved 63 - naravoslovja 56 - jezikoslovja in literarnih ved 19 - umetnosti 18 - splošno 12 Značilno in v duhu takratne "nabavne politike" je dejstvo, da ni nobenega dela, ki bi ga lahko postavili v skupino "verstva". Avtorji, založbe Za popolnejšo vsebinsko podobo obravnavane knjižne zaloge so zanimivi avtorji in založbe. ZASTOPANOST AVTORJEV Naslovi Izvodi Leposlovje Slovenski avtorji 488 977 Tuji avtorji, 486 710 Stvarna literatura Slovenski avtorji 104 183 Tuji avtorji 111 185 SKUPAT 1189 2055 Knjižnica 41(1997)1 Razmerje med slovenskimi in tujimi avtorji je povsem izenačeno pri leposlovnih delih, če upoštevamo naslove; prednjačijo pa slovenski pisci po številu izvodov teh del. Poljudnoznanstvena dela dajejo rahlo prednost tujim avtorjem, tako pri naslovih kot pri izvodih. Od posameznih avtorjev se največkrat pojavljajo naslednja imena: F. Bevk (16 krat), I. Cankar (12), K. May (11), s po 5 do 8 izvodi pa si sledijo L.N.Tolstoj, I.Šorli, I. Pregelj, J.Kozak, F.M.Dostojevski, J. London, J.Verne, M. Gorki, F. Detela, Prežihov Voranc, M. Kranjec, J. Jurčič, J. Alešovec in drugi. V skladu z republiškimi navodili za izločanje neustreznega gradiva ne zasledimo imen kot so Balantič, Debeljak, Javornik, Kociper in drugi, katerih dela so bila v nasprotju s "progresivno usmeritvijo uradne kulturne politike". Med založbami se pojavlja na desetine bolj in manj znanih imen. Lestvica prvih 10 izgleda takole: - Vodnikova družba - 212 - Družba sv. Mohorja -184 - Slovenski knjižni zavod - 119 - Učiteljska tiskarna - 94 - Slovenska matica - 87 - Jugoslovanska knjigarna - 84 - Tiskovna zadruga - 77 - Mladinska knjiga - 74 - Konzorcij Slovenca - 73 - Državna založba Slovenije - 63 - Sledijo: Cankarjeva založba, Zvezna tiskarna, L. Schwentner, Narodna tiskarna in druge. Dobro so zastopani tudi samozaložniki, saj premorejo 45 izdaj. Tik po vojni seje pojavilo lepo število manjših založnikov oziroma izdajateljev, ponavadi so bila to društva ali politične organizacije. Tako je med drugim ZMS terena Prule izdala knjižico Emila Freliha Stari Matija, ki je označena kot novela iz partizanskih bojev. Društvo za kulturno sodelovanje z ZSSR je 1947. poslalo na trg brošuro Leninov mavzolej, ki naj bi se uporabljala kot vodnik za strokovne ekskurzije. Založba literature v inozemskih jezikih iz Moskve je že 1.45 priložila delo J.V.Stalina O dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Pri nekaterih založbah so se pojavile zbirke, ki so imele namen poučevanja in prosvetljevanja. Tak primer je bila Poljudno znanstvena knjižnica pri SKZ, kjer so izhajali značilni opisi iz naravoslovnih ved, povečini prevodi ruskih 1 46 avtorjev. Založba MK je dodala Iljinovo Povest o velikem načrtu, ki si jo je Buttolo, A. Prva inventarna knjiga ljudske knjižnice Šiška knjižnica nabavila v 4 izvodih (po 38 din). Zaostajala ni niti DZS, ki je med drugim postregla z delom Umetnostni problemi sovjetske arhitekture, avtorja akademika arh. A.G. Mordvinova. Značilno za to propagandno gradivo je, da je vpisano v več izvodih; l.knjiga Zbranega dela Srečka Kosovela pa naprimer samo v dveh. Opombe, odpisi Zunanja značilnost vpisov je dobra čitljivost, skrbnost pa opazno odpove pri izpolnjevanju nekaterih rubrik. Tako je razdelek "način nabave" sploh problem zase, saj ostaja velikokrat prazen, kar bi lahko pripisali inventarizatorjevi zadregi ob novem popisovanju stare zaloge, ko je držal v rokah knjigo, ki ni bila niti nakup niti dar. Zelo na gosto so popisane "opombe" in to ne samo z oznakami izrabljena in odpisana, neizterljiva, izgubljena, nadomeščena, ampak velikokrat tudi s prevezana v dva dela. Nekaj del je bilo odpisanih tudi po dvakrat, v časovnem razmaku več let. Datumi posameznih odpisov sicer posegajo že v drugo obdobje, vendar so zelo zanimivi. Predvsem nam govorijo, kako se knjižnižarjem z odpisovanjem ni nikamor mudilo. Prvemu izvodu že omenjenega Leninovega mavzoleja se je knjižnica odrekla šele 1. 1966, dokončno pa je ostala brez te mojstrovine 1.1968. Izredno strahospoštljivo obnašanje do nepotrebnih del, ki so kradla dragoceni prostor na prenapolnjenih policah, verjetno ne gre pripisati pomanjkanju kriterijev, ampak prej odsotnosti bolj določenih navodil, kot so bila na razpolago naprimer za Balantiča in Velikonjo. Prvi zares opazen poseg v odvečno knjižno gradivo je bil opravljen v letih 1966 in 1968. Seveda pa je tudi znano, da so se nekatere javne knjižnice lotile tega posla še kasneje, razne sindikalne in društvene pa sploh nikoli (to je lepo razvidno ob pregledovanju sindikalne knjižnice kakega podjetja, ki je šlo v stečaj). Za konec Obravnavani vzorec že zaradi skromnega števila enot in posebnih razmer, ko je šlo v veliki meri za vpisovanje starih zalog, ne more služiti kot izhodišče za ocenjevanje razvoja temeljne knjižne zaloge, čeprav so seveda razvidne nekatere prevladujoče težnje. Ne moremo mimo izrazite usmerjenosti v leposlovje, kjer prevladujejo starejše izdaje, med njimi pa romani in povesti, ki so po svoji nezahtevnosti očitno namenjeni sprostitvi in zabavi. Knjižnica 41(1997)1 V podkrepitev te trditve nam služi tudi pregled zastopanih založb, med katerimi se redkeje pojavljajo take, ki so gojile visoko raven svojih izdaj. Za primer: izbogatega programa Modre ptice je vpisanih samo 18 del, Akademska založba je zastopana s petimi. Nakupi nove literature so bili skromni, saj je iz obdobja 1945/48 samo 336 izvodov, čeprav Slovenska bibliografija za leta 1945 do 1947 navaja 1339 naslovov monografskih knjižnih izdaj. Pričujoči pregled je resda v prvi vrsti statistične in opisne narave, vendar tudi kot takšen poizkuša ponuditi verodostojen vpogled v povojne začetke javnega knjižničarstva v Šiški. Viri 1. Inventarna knjiga v knjižnico vpisanih knjig Ljudske knjižnice Šiška, za- poredna številka 1 (inv. št. od 1 do 2055 ; od 30.10.1946 do 22.7.1948) 2. Zapisniki sej knjižničnega sveta Ljudske knjižnice Šiška za 1.1946 3. Romani, povesti in novele v slovenščini: seznam. Lj.: Mestna ljudska knjižnica in čitalnica v Ljubljani, 1958 4. Slovenska bibliografija 1945-1947. Ljubljana : DZS, 1948 5. Moravec, Dušan: Novi tokovi v slovenskem založništvu. Ljubljana : DZS, 1994 BIBLIOGRAFIJA BIBLIOGRAPHY SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE V LETU 1996 Lidija Wagner, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Splošne bibliografije Amon, Smilja: Bibliografije; Literatura. - Amon, Smilja. Tisk in politika v Jugoslaviji (1918-1941). 1996 str. 250-256 Urejeno po abecedi *Biblioteka Metropolitana (Zagreb). Bibliotheca Valvasoriana. Bibliotheca Valvasoriana: katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja v biblioteki Metropolitani v Zagrebu / kataloška obdelava Božena Kukolja ; priredba, predgovor, indeks Vladimir Magič ; vodja projekta in urednik Lojze Gostiša ; prepis rokopisa Žana Šikič ; prevod v slovenščino, hrvaščino, nemščino, angleščino Ksenija Osem .../ et al. /; fotografije Boris Gaberščik. - Ljubljana : Valvasorjev odbor pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ; Zagreb : Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 1995. - 895 str.: ilustr.; 25 cm 2.630 enot Bilten novosti / Narodna in univerzitetna knjižnica. -1994 št. 1- . - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica št. 15 - št. 25 (1996) Urejeno po abecedi Brgoč, Milena: Opisna bibliografija slovenskega tiska v Avstraliji / zbrala in uredila Milena Brgoč = An annotated bibliographv of Slovenian books and periodicals published in Australia (compiled by) Milena Brgoč. - Melbourne: M. Brgoč, 1996. - 36 str.; 21 cm Vsebuje: pisatelji in njih dela; zbrana dela; revije in glasila Čučnik-Maj cen, Nada: Celotna bibliografija. - Čučnik-Majcen, Nada. Zapis v čas. 1996 str. 109-121 Urejeno po vsebini Hočevar, Matjaž: Mesečna bibliografija. - Knjiga 1996 št. 1/2 - št. 7/8 Urejeno po vsebini UDK skupin Jovanovska, Zdenka: Novosti v knjižnici. - Vzgoja in izobraževanje 1996 št. 1 - št. 6 Urejeno po abecedi VVAGNER, Lidija. Slovenebibliographies in 1996, Knjižnica, Ljubljana,41(1997)l, 151 -173 Knjižnica 41(1997)1 Knjige v tisku. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica januar - december (1996) / uredila Alenka Kanič Urejeno po vsebini UDK vrstilcev Kušej, Mateja: Bibliografija. - Kušej, Mateja. Prve učiteljice, prve pisateljice - kdo jih še pozna? 1996 str. 167-171 Urejeno po abecedi Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja : nove knjige. - Teorija in praksa 1996 št. 1 - št. 6 Urejeno po vsebini Pavlič-Maver, Magda in Majovski Ksenija: Slovenska bibliografija v Italiji. -Jadranski koledar 1996 str. 220-242 Priporočilni seznam knjig - izbor iz leta 1995 izdelan v Knjižnici Otona Župančiča, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana. - šolska knjižnica 1996 št. 2 str. 59-68 Urejeno po vsebini Seznam knjižnih novosti / Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. -1971, št. 1- . - Ljubljana : Centralna tehniška knjižnica Univerze št. 1 - št. 5 (1996) / sestavila in uredila Erika Maver Urejeno po vsebini UDK skupin Seznam novosti: (izbor). A, Knjige. B, Periodika. C, Neknjižno gradivo / Univerzitetna knjižnica Maribor. - Maribor : Univerzitetna knjižnica št. 1 - št. 2 (1996) Urejeno po gradivu Slovenskabibliografija. /Računalniška datoteka- CD-ROM/. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica št. 2 (1996) Vsebuje: knjige od 1989-1995 Slovenska bibliografija . Knjige . - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica št. 1- št. 4 + letni register (1996) / uredila Lidija VVagner s sodelavci 3844enot. Urejeno po vsebini UDKskupin. Vsebuje tudi: Imenskokazalo,predmetnokazalo Slovenskabibliografija. A, Serijskepublikacije. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica 44/45 (1990/1991) (tiskano 1996) / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Dime, Matjaža Hočevarja, Alenke Maver- Laznik, Tjaše Pavletič-Lacko, Marjete Šušterčič, Betke Trunkelj in Tjaše Ujčič 1300 enot. Urejeno po abecedi. Vsebuje tudi: imensko kazalo in kazalo po strokah UDK *Subotič, Irina in Vida Golubovič: Bibliografija "Zenita". - Subotič, Irina. Likovni krog revije "Zenit". 1995 str. 154-184 Urejeno kronološko Bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij Bauman, Ivanka, Branko Lesjak: Objave knjižničnih delavcev. - Osrednja knjižnica Celje včeraj, danes, jutri. 1996 str. 117-134 Urejeno po abecedi Bibliografija.- Fakulteta za kmetijstvo. 1996 str. 121-169 Urejeno po abecedi Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 »Bibliografija arhivskih delavcev v letu 1995. -Arhivi 1995 št. 1/2 str. 197-204 Urejeno po abecedi *Bibliograf ijanekaterih članov akademije za leto 1995. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti knj. 46 1995 (tiskano 1996) str. 78-110 Urejeno po abecedi 'Bibliografija raziskovalcev za leto 1995. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti knj. 46 1995 (tiskano 1996) str. 376-433 Urejeno po abecedi *BibliotekaSAZU. Bibliografija. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti knj. 46 1995 (tiskano 1996) str. 211-212 Urejeno po abecedi Čučnik-Majcen, Nada in Jedert Vodopivec: Bibliografija 1956-1996. - Zapis in podoba. 1996 str. 87-91 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: kronološki pregled objav; posterji; razstave; posvetovanja; simpoziji; pedagoško izobraževalna dejavnost; raziskovalna dejavnost; diploma; magisterij ; naloge za strokovni izpit *Fabjančič, Marija: Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. III. razred: Matematične, fizikalne in tehniške vede. Del 1 / uredila Marija Fabjančič Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995. - 249 str.; 24 cm Urejeno po abecedi Habilitacij e: bilten Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru. - Maribor: Univerza v Mariboru 1996 / ureja Metka Režman Kandus, Nataša: Bibliografija sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino v letu 1995. - Prispevki za novejšo zgodovino 1996 št. 1/2 str. 21- 38 Bibliografija objavljena v prilogi: Poročilo o delu Inštituta za novejšo zgodovino 1995. -Urejeno po zvrsteh Kastelic, Jelka: Bibliotekarska bibliografija delavcev Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani: 1945-1995 : (izbor). - Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice. 1996 str. 113-188 Urejeno po abecedi Kos, Peten Bibliografija strokovnih delavcev Narodnega muzeja. - Argo 1996 št. 1/2 str. 210-212 Urejeno po abecedi Kuzmič, Franc: Bibliografije delavcev knjižnice : (izbor za čas, ko so bili delavci knjižnice ali to so). - Soboška knjižnica. 1996 str. 32-35 Urejeno po abecedi *Mavrin, Vanja in Samo Ribarič: Bibliografija Inštituta za patološko fiziologijo : 1945-1995. - Inštitut za patološko fiziologijo. 1995 str. 99-129 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: znanstvena in raziskovalna dela; strokovna in pregledna dela ; ostala dela Milačič, Alenka: Bibliografija delavcev Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo : 1981-1995 / Alenka Milačič. - Golnik : Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, 1996. - 99 str.; 25 cm Vsebuje: knjige (553 enot) ; abstrakti iz znanstvenih in strokovnih srečanj (209 enot). Vsebuje tudi avtorsko in stvarno kazalo Knjižnica 41(1997)1 Sket, Ivanka. Pregled raziskovalnega dela : 1954-1995 / pripravila in uredila Ivanka Sket. - Ljubljana : Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 1996. -110 str.; 24 cm 225 enot. Vsebuje tudi: kratke vsebine raziskav Škulj, Edo: Bibliografija profesorjev TF v letu 1995. - Bogoslovni vestnik 1996 št. 2 str. 235-244 Urejeno po abecedi Vovko, Andrej in Mateja Ribarič: Publicistična dejavnost; Znanstvene in strokovne objave muzejskih delavcev; Delna bibliografija objav o dejavnosti muzeja. - Šolska kronika 1996 str. 285-288 VVagner, Lidija: Bibliografija delavcev Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani : 1945-1995 : (izbor). - Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice. 1996 str. 189-211 Urejeno po abecedi Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografija bibliografij *Adlešič, Gregor: Bibliografja Časopisa za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo - letnik I (1973/74) do vključno XXI (1993) / pripravili Gregor Adlešič, Jasna Kamin in Marija Kokot. - Ljubljana : Časopis za kritiko zanosti, 1994. - 2, 60 str.; 22 cm Vsebuje: kronološka bibliografija po številkah; abecedna bibliografija po avtorjih Bibliografija Geodetskega vestnika (GV) v letu 1996 (letnik 40). - Geodetski vestnik 1996 št. 4 str. 387-391 Urejeno po vsebini Contents of volumens I-XXV. - Acta neophilologica 1996 št. 29 str. 113-118 Urejeno kronološko Gobec, Mitja: Bibliografsko kazalo zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije od številke 1 do številke 187. - Zbirka vodnikov. 1996 str. 55-65 187 enot. Urejeno kronološko Gobec, Mitja: Seznam knjižic zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije po krajih oziroma območjih. - Zbirka vodnikov. 1996 str. 66-77 Urejeno po abecedi Gobec, Mitja: Seznam knjižic zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije po temah. - Zbirka vodnikov. 1996 str. 78-86 Urejeno po abecedi Lipej, Božena: 40 let Geodetskega vestnika - nekaj pregledov. - Geodetski vestnik 1996 št. 3 str. 264-270 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: pregled izdajateljev; pregled uredniških odborov Orožen, Božena in Branko Lesjak: Celjske knjižnice in knjižničarji v povojnem tisku. - Osrednja knjižnica Celje včeraj, danes, jutri. 1996 str. 97-116 609 enot. Urejeno kronološko Signalne informacije iz bibliotekarstva. - 1993, št. 1- . - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica št. 1 - št. 12 (1996) / uredila Jelka Kastelic Urejeno po vsebini VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 *Turk, Janj a: Bibliografija Geografskega vestnika 1925-1995: letnik 1-66. - Geografski vestnik 1995 str. 215-263 691 enot. Vsebuje: Uvod; Geografski vestnik - obseg letnikov in uredniki; Osnovni izpis po vsebini; Avtorsko kazalo; Regionalno kazalo Urbanija, Jože: Seznam tezavrov in strokovne literature v NUK in na Oddelku za bibliotekarstvo. - Urbanija, Jože. Metodologija izdelave tezavra. 1996 str. 61-70 VVagner, Lidija: Slovenske bibliografije v letu 1995. - Knjižnica 1996 št. 1 str. 103-131 Urejeno po vsebini Filozofija. Psihologija Komel, Dean: Literatura. - Komel, Dean. Razprtost prebivanja. 1996 str. 191-207 Urejeno po abecedi *Miheljak, Vlado: Literatura. - Miheljak, Vlado. Camera obscura psihologije. 1995 str. 338-351 Urejeno po abecedi Verstvo Bibliografija.- Spisi apostolskih očetov. 1996 str. 369-396 Urejeno po vsebini. Vsebuje: Temeljni priročniki; Prvo Klementovo pismo ; Sv. Ignacij Antiohijski in Polikarp Smirnski; Drugo Klementovo pismo; Barnabovo pismo; Herma Mastnak, Tomaž: Bibliografija. - Mastnak, Tomaž. Kristjanstvo in muslimani. 1996 str. 284-304 Urejeno po abecedi *Smolik, Marijan: Bibliografija. - Smolik, Marijan. Liturgika. 1995 str. 251-266 Urejeno po vsebini. Bibliografija v tekstu Zadnikar, Anica, Jasna Hrovat in Marijan Smolik: Bibliografija slovenskihprevodov svetopisemskih besedil. - Biblije na Slovenskem. 1996 str. 217-227 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: rokopisi; tiski Družbene in politične vede Avsec, Franci: Uporabljena literatura. - Avsec, Franci. Zadruga v primerjalnem pravu. 1996 str. 167-186 Urejeno po abecedi Bahovec, Eva D. in Zdenko Kodelja: Bibliografija. - Bahovec, Eva D. Vrtci za današnji čas. 1996 str. 227-235 Urejeno po abecedi Bešter, Helena: Literatura. - Bešter, Helena. Pokojninski sistemi v svetu in pri nas. 1996 str. 149-157 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojna dela (53 enot); članki in referati (53 enot); viri (18 enot) Knjižnica 41(1997)1 Bešter, Janez: Literatura. - Bešter, Janez. Prevzemi podjetij in njihovi učinki na delničarje, managerje, zaposlene, upnike in državo. 1996 str. 145-150 Urejeno po abecedi Cerar, Miro mL: Literatura. - Cerar, Miro ml. Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti. 1996 str. 237-246 Urejeno po abecedi Ferjan, Marko: Literatura. - Ferjan, Marko. Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu. 1996 str. 203-206 92 enot. Urejeno po abecedi Geč-Korošec, Miroslava: Literatura. - Geč-Korošec, Miroslava. Družinsko pravo. 1996 str. 282-303 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: slovenska in bivša jugoslovanska literatura; tuja literatura GV register: veljavni predpisi Republike Slovenije. - Ljubljana: Gospodarski vestnik št.l-št. 12 (1996) Urejeno po vsebini *Jogan, Maca: Literatura. - Jogan, Maca. Sodobne smeri v sociološki teoriji. 1995 str. 153-166 Urejeno po abecedi Kuzmanovic, Tonči: Literatura. - Kuzmanovic, Tonči. Ustvarjanje antipolitike. 1996 str. 273-289 Urejeno po abecedi Miklavčič-Brezigar, Inga: Literatura in viri. - Miklavčič- Brezigar, Inga. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Občina Tolmin. 1996 str. 323-335 Urejeno po abecedi Milenkovič, Marija: Literatura. - Bavcon, Ljubo. Kazensko pravo. Splošni del. 1996 str. 459-466 Urejeno po abecedi Milenkovič, Marija: Nove knjige v knjižnicah Inštituta za kriminologijo in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. - Revija za kriminalistiko in kriminologijo 1996 št. 1- št. 4 Urejeno po vsebini Perovšek, Jurij: Viri in literatura. - Perovšek, Jurij. Liberalizem in vprašanja slovenstva. 1996 str. 286-292 Urejeno po zvrsteh Pirih, Nataša: Izbor iz bibliografije. - Jezik in slovstvo 1995/96 št. 6 str. 332-333 Urejeno kronološko Planina, Janez: Literatura in viri. - Planina, Janez. Uvod v turizem. 1996 str. 179-188 89 enot (literatura) + 12 enot (viri). Urejeno po abecedi Porenta, Ana: Literatura, ki nam pri delu pomaga. - Porenta, Ana. Ustvarjajmo, raziskujmo, igrajmo se pri pouku. 1996 str. 153-157 Urejeno po vsebini. Vsebuje: splošna literatura ; matematično področje ; naravoslovno področje; jezikovno področje; glasbeno in plesno področje; likovno in tehnično področje Ravnik, Mojca: Viri in literatura. - Ravnik, Mojca. Bratje, sestre, strniči, zermani. 1996 str. 270-277 Urejeno po abecedi Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 Sajovic, Bogomir: Literatura. - Sajovic, Bogomir. Osnove civilnega prava. 1996 str. 13-18 Urejeno po abecedi *Sketelj, Polona: Viri in literatura. - Sketelj, Polona. Na stičišču dveh kultur. 1995 str. 201-204 Urejeno po abecedi Smrke, Marjan: Literatura. - Smrke, Marjan. Religija in politika. 1996 str. 197-211 Urejeno po abecedi Stanonik, Tončka: Seznam virov in literature v zvezi s klekljanjem in čipkami. -Stanonik, Tončka. Podobe iz čipkaste preje. 1996 str. 164 Svetličič, Marjan: Literatura. - Svetličič, Marjan. Svetovno podjetje. 1996 str. 392-412 Urejeno po abecedi Škof, Bojan: Literatura. - Škof, Bojan. Nekateri pogledi na obdavčitev z davkom na dodano vrednost v Sloveniji. 1996 str. 203-211 144 enot. Urejeno po abecedi Špec, Boštjan: Literatura : članki in monografije. - Špec, Boštjan. Poslovanje na podlagi notranjih informacij. 1996 str. 213-219 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige; časopisni članki; uporabljeni pravni viri Republike Slovenije; tuji pravni viri Terseglav, Marko: Seznam uporabljenih virov za hrvaške in srbske pesemske različice. - Terseglav, Marko. Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. 1996 str. 252-253 49 enot Terseglav, Marko: Viri in literatura. Terseglav, Marko. Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. 1996 str. 124-128 190 enot Uhan, Stane: Literatura. - Uhan, Stane. Vrednotenje dela I. Organizacija dela, sistemizacija dela, zahtevnost dela. 1996 str. 286-290 Vsebuje: avtorska dela; članki avtorjev; ostali viri Ule, Mirjana: Literatura. - Ule, Mirjana. Psihologija tržnega komuniciranja. 1996 str. 264-267 Urejeno po abecedi Zidar, Andraž: Literatura; Pravni viri. - Zidar, Andraž. Lustracija. 1996 str. 239-246 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige in monografije; strokovni članki, razprave in poročila s strokovnih srečanj; miscellanea Naravoslovne in uporabne vede. Medicina *Adamič, France. 200 let kmetijskega tiska na Slovenskem (1792-1992) = 200 years of the agricultural press in Slovenia (1792-1992) / France Adamič. - Ljubljana : Agronomski oddelek Biotehniške fakultete Univerze, 1992. - 70 str. ; 24 cm. -(Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Supl. 16. Kmetijstvo) Urejeno po zvrsteh Knjižnica 41(1997)1 Bilten novosti v knjižnici / Zavod za gradbeništvo Ljubljana. - Ljubljana : Zavod za gradbeništvo - ZRMK let. 15 (1996) Čibej, Jože Andrej: Literatura. - Čibej, Jože Andrej. Matematika za računovodje in finančnike. 1996 str. 403-414 Urejeno po abecedi *Gašperšič, Franc: Literatura. - Gašperšič, Franc. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. 1995 str. 396-403 Urejeno po abecedi Grecs-Smole, Brigita: Veterinarv publications activities in Slovenia. - Zbornik Veterinarske fakultete Univerze Ljubljana. 1996 št. 1 str. 147-162 Bibliografija delno v tekstu. Vsebuje tudi: universiU/ textbooks ; terminološke slovarje ; bibliografije; osebne bibliografije; strokovne knjige; disertacije in magistrska dela; članki Jerman, Igor in Artur Štern: Reference. - Jerman, Igor. Gen v valovih. 1996 str. 277-289 284 enot. Urejeno po abecedi Kanjuo-Mrčela, Aleksandra: Literatura. - Kanjuo-Mrčela, Aleksandra. Ženske v menedžmentu. 1996 str. 183-189 Urejeno po abecedi Knez, Martin: Literatura. - Knez, Martin. Vpliv lezik na razvoj kraških jam. 1996 str. 130-137 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: objavljena dela; neobjavljena dela Kranjc, Maja: Škocjanske jame. A contribution to bibliographv / compiled by Maja Kranjc. - Postojna : Karst Research Institute ZRC SAZU ; Ljubljana : Slovenian Commission for UNESCO, 1996. - 52 str.; 21 cm 399 enot. Urejeno po abecedi. Vsebuje tudi kazalo ključnih besed in kazalo avtorjev Literatura. - Reja drobnice. 1996 str. 306-309 Urejeno po abecedi Oblak, Milica: Literatura. - Oblak, Milica. Ameriške borovnice. 1996 str. 120-122 52 enot. Urejeno po abecedi Perko, Franc in Janez Pogačnik: Literatura. - Perko, Franc. Kaj ogroža slovenske gozdove. 1996 str. 179-183 74 enot. Urejeno po abecedi Petaros-Kmetec, Ksenija: Bibliografija knjig Mestne knjižnice Piran na temo drog. -Mreža drog 1996 št. 1 str. 118-121 *Slabe, Tadej: References. - Slabe, Tadej. Čare rocky relief and its speleogenetical significance. 1995 str. 116-120 Urejeno po abecedi Šercelj, Alojz: Literatura = References. - Šercelj, Alojz. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. 1996 str. 129-134 Urejeno po abecedi Urbančič, Dina in Anica Gradišek: Literatura. - Urbančič, Dina. Osnove zdravstvene nege bolnika. 1996 str. 337-340 89 + 5 enot. Urejeno po abecedi VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 Založništvo Inkret, Franka in Špela Mihelač: Bibliografija založbe Mihelač : 1990-1995 / zbrali in uredili Franka Inkret, Špela Mihelač. - Ljubljana : Mihelač, 1996. - 67 str.; 18 cm Urejeno kronološko. Vsebuje tudi pregled knjižnih zbirk, imensko kazalo avtorjev, nagrade založbe Mihelač Kalčič, Dunj a in Elektra Tsigaridas. Unescove publikacije v Narodni in univerzitetni knjižnici : izbirna bibliografija : ob 50-letnici Unesca / uredili Dunja Kalčič in Elektra Tsigaridas. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 1996. - 60 str.; 25 cm Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: serijske publikacije (63 enot) in monografske publikacije (536 enot) Kuzmič, Franc: Pregled publikacij PiŠK : (kronološki prikaz). - Soboška knjižnica. 1996 str. 36-37 Opetnik, Franc. Bibliografija Mohorjeve družbe v Celovcu : 1851- 1994 / sestavil na podlagi "Orisa zgodovine Mohorjeve družbe" Marjana Smolika (Celje 1992) in bibliografij Karla Bohma (koledarji Družbe sv. Mohorja v Celovcu) Franc Opetnik. - Celovec ; Ljubljana ; Dunaj: Mohorjeva založba, 1995. - 112 str.: ilustr; 15 cm Urejeno kronološko Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1995. - Letopis SAZU knj. 46 1995 (tiskano 1996) str. 217-232 Urejeno po vsebini (razredih) Sketelj, Polona: Viri in literatura. - Sketelj, Polona. Knjige in koroški Slovenci. 1996 str. 143-145 Urejeno po abecedi Smolik, Marijan: Pregled dosedanjih izdaj Mohorjeve družbe Celovec - Prevalje -Celje - Ljubljana - Gorica. - Inzko, Valentin. Družba sv. Mohorja. 1996 str. 121-195 Urejeno kronološko. Vsebuje tudi imensko kazalo avtorjev in kazalo naslovov Umetnost Antonello, Andrea: Bibliografija. - Antonello, Andrea. Gotske cerkve v Posočju in Goriških brdih. 1996 str. 44-46 Urejeno po abecedi Blatnik, Aleš: ZF filmi petdesetih, urejeni po letnicah. - Blatnik, Aleš. Napad radioaktivnih filmov. 1996 str. 156-162 Urejeno kronološko Hartman, Bruno: Literatura; Viri in opombe. - Hartman, Bruno. Slovensko dramsko gledališče v Mariboru do druge svetovne vojne. 1996 str. 250-277 Vsebuje tudi: predstave Dramatičnega društva v Mariboru po sezonah med 1909 in 1914 Frelih, Darja: Novosti s knjižnih polic na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. - Bilten / Slovensko muzikološko društvo 1996 št. 7 str. 48-51 Urejeno po zvrsteh Kaufman, Mojca: Bibliografija knjig, serijskih publikacij in člankov v sezoni 1994/95. - Slovenski gledališki letopis 1994/1995 (tiskano 1996) str. 179-289 Vsebuje: knjige(72 enot); serijske publikacije (73-100 enot); članki (101-2110 enot) Knjižnica 41(1997)1 Kokole, Metoda: Novosti s knjižnih polic v knjižnici Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. - Bilten / Slovensko muzikološko društvo 1996 št. 7 str. 51-53 Urejeno po zvrsteh Krstulovič, Zoran: Novosti s knjižnih polic v glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. - Bilten / Slovensko muzikološko društvo 1996 št. 7 str. 32-48 Urejeno po zvrsteh *Jenko, Mojca: Bibliografija. - Gotika v Sloveniji / gl. ur. Janez Hofler. 1995 (2. popr. izd.) str. 403-432 Urejeno po abecedi Lipoglavšek, Marjana: Bibliografija. - Lipoglavšek, Marjana. Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. 1996 str. 135-138 Urejeno po abecedi Pišek, Blaž: Slovenska numizmatična bibliografija. - Numizmatični vestnik 1996 št. 24 (posebna izd.) str. 13-16 Pomembnejši teksti o stripu v slovenskih publikacijah. - Slovenski strip. 1996 str. /106/ Urejeno kronološko Pregled sezone 1995/96. - Gledališki list / Primorsko dramsko gledališče 1996 št. 3 str. 25-29 Vsebuje: uprizoritve v sezoni 1995/96; PDG na festivalih ; nagrade v sezoni 1995/96 ; število ponovitev; gostovanja; igralski nastopi Reichenberg, Mitja: Novosti s knjižnih polic v glasbeni zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor. - Bilten / Slovensko muzikološko društvo 1996 št. 7 str. 55-56 Urejeno po zvrsteh »Repertoar LGM1974-1995. - Letopis Lutkovnega gledališča Maribor. 1995 str. 28-69 Urejeno kronološko Salmič, Karmen: Novosti s knjižnih polic v knjižnici Pedagoške fakultete v Mariboru. - Bilten / Slovensko muzikološko društvo 1996 št. 7 str. 53-55 Urejeno po zvrsteh Sofokles na slovenskih odrih. - Gledališki list SNG Drame Ljubljana 1995/96 št. 7/8 str. 21 Urejeno kronološko Šimenc, Stanko: Filmografija slovenskih celovečernih filmov. - Šimenc, Stanko. Panorama slovenskega filma. 1996 str. 107-114 232 enot. Urejeno kronološko Šimenc, Stanko: Izbrana literatura za zgodovino slovenskega filma. - Šimenc, Stanko. Panorama slovenskega filma. 1996 str. 115-121 Urejeno kronološko Vignjevič,Tomislav: Bibliografija. - Vignjevič, Tomislav. Mojster Kranjskega oltarja. 1996 str. 90-93 Urejeno po abecedi Žitko Sonja: Literatura. - Žitko, Sonja. Po sledeh časa. 1996 str. 126-130 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: temeljita literatura ; leksikoni ; enciklopedije ; dodatna literatura in viri; posamezni spomeniki Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 Šport Bibliographv. - Šport in the Republic of Slovenia. 1996 str. 113-121 Urejeno po abecedi Velkovrh, Ciril: Slovenska planinska bibliografija za leto 1995. - Planinski vestnik 1996 št. 12 str. 543-547 Urejeno po vsebini Jezikoslovje. Književnost Borovnik, Silvija: Literatura. - Borovnik, Silvija. Pišejo ženske drugače? - 1996 str. 261-274 Urejeno po abecedi Buršič Guidici, Barbara: Bibliografia dell'istrioto. - Annales 1996 str. 261-270 Golden, Marija: Izbrana strokovna literatura; Navedena literatura. - Golden, Marija. O jeziku in jezikoslovju. 1996 str. 357-358,1-XVII Humar, Marjeta: Viri in literatura. - Humar, Marjeta. Papirniški terminološki slovar. 1996 str. 352 Urejeno po zvrsteh Kalin-Golob, Monika: Viri. - Kalin-Golob, Monika. Jezikovna kultura in jezikovni kotički. 1996 str. 155-173 Keber, Janez: Seznam pomembnejših virov in literature. - Keber, Janez. Leksikon imen. 1996 str. 71-76 Urejeno po abecedi Kočij an, Gregor. Literatura. - Kocijan, Gregor. Kratka pripovedna proza v obdobju moderne. 1996 str. 257-264 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: odnosnice; konzultirana literatura; opombe *Kos, Janko: Bibliografija. - Evropska lirika. 1995 str. 32-34 Urejeno po abecedi Kos, Janko: Bibliografija. - Kos, Janko. Očrt literarne teorije. 1996 str. 181-184 Urejeno po abecedi *Logar, Tine: Bibliografija. - Svetovna novela 19. in 20. stoletja. 1995 str. 105-113 Urejeno po zvrsteh *Merše, Majda: Viri in literatura. - Merše, Majda. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. 1995 str. 327-341 Urejeno po abecedi Mihurko, Katja: Popravki in dopolnila k bibliografiji o perspektivarski dramatiki, objavljeni v številki 535- 537/1994 revije Borec. - Borec 1996 št. 551/552 str. 237-239 Milani, Nelida in Silvano Zilli: Bibliografia linguistica dell'Istria : ambito istrovene-to. - Annales 1996 str. 243-260 Pliško, Lina: Bibliografija članaka iz dijalektologije u časopisu "Istarski mozaik" i "Istra" od 1963 do kraja 1993. - Annales 1996 str. 271-274 Knjižnica 41(1997)1 Poniž, Denis: Literatura. - Poniž, Denis. Kako interpretiram povest in roman ter preživim maturo. 1996 str. 127-130 Urejeno po zvrsteh Slovenska književnost / uredili Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik; avtorji Frančiška Buttolo .../et al./. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1996. - 572 str.; 21 cm. - (Zbirka Sopotnik) (Leksikoni / Cankarjeva založba) Štuhec, Miran: Viri; Literatura. - Štuhec, Miran. Rad prebiram misli, ne živim jih pa rad. 1996 str. 175-179 Urejeno po abecedi *Troha, Vera: Novosti iz knjižnice Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo. - Primerjalna književnost 1995 št. 2 str. 69-76 Urejeno po abecedi *Zorko, Zinka: Literatura. - Zorko, Zinka. Narečna podoba Dravske doline. 1995 str. 355-357 Urejeno po abecedi Osebne bibliografije AJDIČ, ANDREJ Ajdič, Andrej: Grafička umetnost i skulptura. - Ajdič, Andrej. Andrej Ajdič, mag. art. 1996 str. 15-17 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki; nagrade; kolekcije; samostojne razstave ; skupinske razstave »APOLLONIO, ZVEST Marvin, Nives: Documentazione e bibliografia. - Apollonio, Zvest. Z. Apollonio. 1995 str. 151-155,158-166 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: nagrade ; TV in video ; knjižne ilustracije ; koledarji ; oblikovanje; scenografija; publicistika; likovne kolonije; samostojne razstave; skupinske razstave; bibliografija *BAJUK, ERIKA MARIJA (Dokumentacija). - Bajuk, Erika Marija. Erika Marija Bajuk. 1995 str. 12-15 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; izbrane samostojne razstave; izbrane skupinske razstave; javne zbirke »BATISTA, MILAN Globočnik, Damir: (Dokumentacija). - Batista, Milan. Milan Batista. 1995 str. 103- 108 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija ; samostojne razstave; izbor skupinskih razstav; nagrade in priznanja; izbor iz bibliografije *BAVČER, MARTIN Marušič, Branko: Izbrana literatura o Bavčerju. - Pater Martin Bavčer. 1995 str. 17-18 Urejeno kronološko BIBER, DUŠAN Kandus, Nataša: Bibliografija Dušana Bibra. - Prispevki za novejšo zgodovino 1996 št. 1/2 str. 265-266 BLOCH, MARC Bibliografija. - Bloch, Marc. Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic. 1996 str. Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 175-176 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjižna dela Marca Blocha; nekaj del o Marcu Blochu BORŠNIK, MARJA Izbor iz bibliografije dr. Marje Boršnikove. - Zaupala je v mladega človeka. 1996 str. 9-12 Urejeno po zvrsteh. Vebuje: dela ; leposlovna dela ; intervjuji in pogovori z dr. Marjo Boršnikovo BRATUŠA, MIRKO Intihar-Ferjan, Jana: /Dokumentacija/. - Bratuša, Mirko. Mirko Bratuša. 1996 str. (23-24) Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki; nagrade; javna dela; samostojne razstave ; skupinske razstave; izbrana literatura o umetniku BRITOVŠEK, MARJAN Cindrič, Alojz: Bibliografija prof. dr. Marjana Britovška. - Kriza socialnih idej. 1996 str. 21-26 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne publikacije ; znanstveni in strokovni sestavki ; recenzije; uredništva; ocene; poročila; intervjuji BRODAR, SREČKO Likar, Peter: Bibliografija. - Likar, Peter. Srečko Brodar. 1996 str. 48-55 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: znanstvene razprave; poljudnoznanstveni članki; poročila ; ocene; literarna dela in ocene BUČIČ, VESNA Bibliografija dr. Vesne Bučič. - Argo 1996 št. 1/2 str. 219-221 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne publikacije, razprave in študije; poljudni članki ; recenzije in poročila CANKAR, IVAN Bibliografija. - Cankar, Ivan. Hlapci. 1996 str. 65-68 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: Hlapci v knjižnih izdajah; Hlapci v prevodih; uprizoritev Hlapcev v slovenskih poklicnih gledališčih ; študije o Hlapcih in Cankarjevi dramatiki; drugi viri Jan, Zoltan: Bibliografski dodatek. - Primerjalna književnost 1996 št. 1 str. 82-86 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojni knjižni prevodi Cankarjevih del po letu 1945 ; prevodi Cankarjevih del v italijanski periodiki; strokovna literatura CANKAR, IZIDOR Sedej, Danijela: Bibliografija. - Cankar, Izidor (1886-1958). S poti. 1996 str. 235-252 Vsebuje: Literarna dela: knjižne izdaje ; leposlovje v revijah ; ocene in kritike ; razno. Prevodno delo: prevodi Cankarjevih del v knjigah in revijah; ocene in študije romana "S poti". Umetnost: knjižne izdaje. Drugo delo: knjižne izdaje; objave v časopisju CIUHA, PETER Dokumentacija. - Ciuha, Peter. Peter Ciuha. 1996 str. 31 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: osebni podatki; pomembnejše skupinske razstave; pomembnejše samostojne razstave; pomembnejše ilustracije; nagrade in priznanja ČENGIČ, BATO Nedič, Lilijana: Biografija ; Filmografija. - Bato Čengič. 1996 str. 39 ČERNE, PETER Dokumentacija. - Černe, Peter. Peter Čeme. 1996 str. 14-16 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: osebne razstave; skupinske razstave; nagrade in priznanja Knjižnica 41(1997)1 DEBEVEC, CIRIL Moravec, Dušan: Režije Cirila Debevca. - Moravec, Dušan. Slovenski režiserski kvartet (z gostom). 1996 str. 283-286 Urejeno po gledališčih DEMŠAR, TONE Demšar, Marjeta: Bibliografski podatki. - Demšar, Tone. Tone Demšar. 1996 str. 70-78 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; samostojne razstave; skupinske razstave; simpozij • javna dela; nagrade; bibliografija DOLINAR, LOJZE Čopič, Špelca, Breda Ilich-Klančnik: Razstave; Bibliografija. - Dolinar, Lojze. Lojze Dolinar (1893-1970). 1996 str. 203-219 DOSTOEVSKIJ, FEDOR MIHAJLOVIČ Cuderman, Vinko: Bibliografija. - Dostoevskij, Fedor Mihajlovič. Zločin in kazen. 1996 str. 39-40 Vsebuje: Zločin in kazen F.M. Dostojevskega v slovenskem prevodu; dramatizacija romana Zločin in kazen na slovenskih odrih; o Dostojevskem in romanu Zločin in kazen; glavni viri v slovenskem jeziku ELIADE, MIRCEA Bibliografija del Mircea Eliadeja (izšlih v francoščini). - Eliade, Mircea. Zgodovina religioznih verovanj in idej. 1996 str. 227-228 »ENDE, MICHAEL Pogačar, Tanja: Michael Ende: biografski in bibliografski podatki. - Otrok in knjiga 1995 št. 39/40 str. 83-85 Vsebuje: Seznam knjig iz baze COBIB: v slovenskem jeziku ; v nemškem jeziku ; izbor prispevkov o Michaelu Endeju FELC,JOŽE Doslej izdane knjige pisatelja Jožeta Felca. - Felc, Jože. Prošnji dnevi. 1996 str. 175 Urejeno kronološko FILO, BREDA Gabron-Vuk, Cirila: Breda Filo : osebna bibliografija za obdobje 1960-1995. -Knjižničarske novice 1996 št. 8/9 priloga 11 str. GAVELLA, BRANKO Moravec, Dušan: Režije Branka Gavelle. - Moravec, Dušan. Slovenski režiserski kvartet (z gostom). 1996 str. 286-287 Urejeno po gledališčih GESTRIN,FERDO Stergar, Nataša: Bibliografija akademika prof. dr. Ferda Gestrina za leta 1977-1996. - Zgodovinski časopis 1996 št. 3 str. 333-339 Urejeno kronološko *GOLIJA, DARKO Golija, Darko: Dokumentacija. - Golija, Darko. Oblak. 1995 str. 6 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; nagrade; samostojne razstave; skupinske razstave ; javne postavitve *GRAFENAUER, BOGO Samec, Drago: Bibliografija akademika prof. dr. Boga Grafenauerja : 1976-1995/1996. - Zgodovinski časopis 1995 št. 4 str. 524-536 VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 Urejeno kronološko Samec, Drago: Bogo Grafenauer - bibliografija. - Grafenauerjev zbornik.1996 str. 43-86 Urejeno kronološko GRAFENAUER, NIKO Stoka, Tea: Bibliografija Nika Grafenauerja. - Grafenauer, Niko. Vezi daljav. 1996 str. 188-192 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: pesniške zbirke ; esejistika ; pesmi za otroke in mladino ; radijske igre za mladino; mladinska proza; prevodi iz tujih jezikov; prevodi v tuje jezike (izbor); intervjuji (izbor); literatura o avtorju (izbor); objave v antologijah (izbor); nekaj pomembnejših tujih revialnih objav HACOUET, BALTAZAR Hacquetov opus. - Hacquet, Baltazar. Veneti, Iliri, Slovani. 1996 str. 191-193 HOČEVAR, LEOPOLD Forte, Aleksandra: Dokumentacija. - Tršar, Marijan. Leopold Hočevar-Hoči. 1996 str. 86-99 Urejeno po zvrsteh: Vsebuje: nagrade; sodelovanje v umetniških kolonijah ; literatura o umetniku; katalogi; ilustracije; osebne razstave; skupne razstave; Hočevarjeva dela v stalnih zbirkah HOFER, FRANZ Bio-filmografija = Bio-filmografie. - Prvi sledovi starosti. 1996 str. 70-77 62 enot. Vsebuje: življenjepis in pregled filmov HOROVITZ, ISRAEL O avtorju. - Gledališki list / Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. 1995/96 št. 6 str. 4 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; igre; filmski scenariji; TV igre; romana; poezija ; nagrade IBSEN, HENRIK Koler, Samo: Bibliografija. - Ibsen, Henrik. Hiša lutk (Nora). 1996 str. 34-35 Po zvrsteh. Vsebuje: knjižne izdaje Ibsenovih del v slovenščini; literatura o Ibsenu in Hiši lutk; uprizoritve dram Henrika Ibsena v slovenskih poklicnih gledališčih IVANC-OLIVIERI, ALEKSA Vodeb, Rafko ../(et al./: /Dokumentacija/. - Ivane- Olivieri, Aleksa. Aleksa Ivane Olivieri. 1996 str. 35-36 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave; skupinske razstave; ilustracije knjig in revij JAKOBSON, ROMAN B.N.: Bibliografija knjig in knjižnih izdaj Romana Jakobsona. - Jakobson, Roman. Lingvistični in drugi spisi. 1996 str. 245-247 Boškovič, Lidija: Jakobson v Jugoslaviji: 1945-1988. -Jakobson, Roman. Lingvistični in drugi spisi. 1996 str. 248-253 Urejeno kronološko in po zvrsteh. Vsebuje: samostojne izdaje; posamični prispevki JANČAR, DRAGO Toporišič, Tomaž: Bibliografija. - Jančar, Drago. Veliki briljantni valček. 1996 str. 28-31 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjižne izdaje Jančarjevih dram v slovenskem jeziku; knjižne Knjižnica 41(1997)1 izdaje Jančarjevih dram v tujini; slovenske uprizoritve Jančarjevih dramskih del v tujini uprizorjene Jančarjeve drame ;film ; televizija ; radio; knjižne izdaje drugih Jančarjevih del v slovenskem jeziku; literarne nagrade JOANNES PAULUSII, papež Karol Wojtyla v slovenskih prevodih. - Joannes Paulus II, papež. Ljubezen mi je vse razodela. 1996 str. 21 JERAJ, ZMAGO Pomembnejše razstave, biografski mejniki, nagrade in knjižne opreme na področju fotografije. - Jeraj, Zmago. Krivoustneži. 1996 str. 76-77 Urejeno kronološko *KAHLER, FRANZ Objavljena dela prof. dr. Franza Kahlerja. - Geologija 1994/95 (tiskano 1996) str. 9-21 Urejeno kronološko KALAŠ, BOGOSLAV (Dokumentacija). - Kalaš, Bogoslav. Bogoslav Kalaš. 1996 str. 29-30 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; samostojne razstave; skupinske razstave; seznam del KIRBIŠ, DUŠAN Dušan Kirbiš. - Kirbiš, Dušan. Časovni most. 1996 str. 15-16 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki; samostojne razstave; izbrane skupinske razstave KOCBEK, EDVARD Virk, Tomo: Bibliografija : razprave o zbirki novel Strah in pogum. - Kocbek, Edvard, 1904-1981. Strah in pogum. 1996 str. 37 Urejeno kronološko , KOZLER, PETER Kordiš, Ivan: Dela in članki Petra Kozlerja. - Kordiš, Ivan. Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. 1996 str. 64 KREFT, BRATKO Moravec, Dušan: Režije Bratka Krefta. - Moravec, Dušan. Slovenski režiserski kvartet (z gostom). 1996 str. 287-288 Urejeno po gledališčih KRIŽNAR, NAŠKO Skrt, Darja: Filmografija. - Skrt, Darja. Po sledovih reizma. 1996 str. 109-121 Urejeno po zvrsteh LENČEK, RADO L. Lenček, Rado L.: Izbrane razprave in eseji. 1996 str. X- XXXV Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige in zborniki; članki in znanstvenoraziskovalne razprave ; biografski podatki in intervjuji LOGAR, LOJZE Butinar-Čeh, Olga: Dokumentacija. - Logar, Lojze. Lojze Logar. 1996 str. 48-68 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; nagrade; samostojne razstave; skupinske razstave ; iz bibliografije LOGAR, TINE Bibliografija Tineta Logarja do leta 1996. - Logar, Tine. Dialektološke in jezikovnoz-godovinske razprave. 1996 str. 413-426 VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 150 enot. Urejeno kronološko. - Pregledana in dopolnjena bibliografija iz leta 1986, ki jo je sestavila Alenka Logar- Pleško LOVKO, ERIK /Dokumentacija/. - Lovko, Erik. Erik Lovko. 1996 str. 4 + 14-16 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija ; samostojne razstave ; simpoziji ; nagrade ; bibliografija (izbor) MAGAJNA, MARIO Magajna Mario in Primož Lampič: Bibliografski podatki = Bibliographical data. -Magajna, Mario. Mario Magajna. 1996 str. 68-72 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: monografije; intervjuji; izbrana literatura in viri o avtorju ; izbrana bibliografija avtorja; izbor člankov in publikacij s fotografijami Maria Magajne; nekatere najpomembnejše samostojne razstave in predavanja z diapozitivi; nekatere pomembnejše skupinske razstave MAL, JOSIP Samec, Drago: Josip Mal - bibliografija. - Malov zbornik. 1996 str. 150-176 308 enot. Urejeno kronološko. Vsebuje tudi: uredništvo; biografski zapisi o avtorju MARFLAK, ŠTEFAN Kožar, Jernej: Štefan Marflak. - Marflak, Štefan. Štefan Marflak. 1996 str. 55-58 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave ; skupinske razstave ; scenografije ; likovna oprema; nagrade; članki MAUSS, MARCEL Bibliografija del Marcela Maussa. - Mauss, Marcel. Esej o daru in drugi spisi. 1996 str. 304-307 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje tudi: kratek življenjepis ; glavna avtorjeva dela ; izbor delo Marcelu Maussu MULLER, HEINER Cetinski, Uršula: Heiner Miiller - dramski opus : seznam del, krstnih izvedb in uprizoritev v Sloveniji. - Gledališki list SNG Drama Ljubljana 1995/96 št. 7/8 str. 83-84 OBLAK, MOJCA Intihar-Ferjan, Jana: /Dokumentacija/. - Oblak, Mojca. Transcendentalni maniri-zem. 1996 str. 16 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; samostojne razstave; skupinske razstave; izbrana umetničina bibliografija; izbrana literatura o umetnici PEKLENIK, JANEZ Peklenik, Janez: Bibliographv; Patents. - Peklenik, Janez. Manufacturing svstems evolution. 1996 str. 305-316 Urejeno kronološko POGAČAR, VOJKO (Dokumentacija). - Pogačar, Vojko. Paris-Mars. 1996 str. 6 + 8 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki; samostojne razstave; skupinske razstave ; nagrade in priznanja PREMRL, STANKO Škulj, Edo: Premrlova glasbena bibliografija. - Premrlov zbornik. 1996 str. 229-272 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: spisi in skladbe kot članke in kot samostojne izdaje PROSENC, NATAŠA Prosenc, Nataša: /Dokumentacija/. - Prosenc, Nataša. Nataša Prosenc. 1996 str. Knjižnica 41(1997)1 15-16 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; samostojne razstave;festivali; skupinske razstave ; nagrade; štipendije PROUST, MARCEL Bibliografija. - Proust, Marcel. Iskanje izgubljenega časa. V Swannovem svetu. Combrav. 1996 str. 32 Urejeno po vsebini. Vsebuje: Proustova dela v slovenskih prevodih; o Proustu in njegovih delih PUŠ, LUDOVIK Švent, Rozina: Bibliografija knjig. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna gorica, Do-brepolje. 1996 št. 19 str. 184 8 enot. Urejeno kronološko RANT, ANDREJ Krasnov, Gjuro: Slovenski numizmatiki: dr. Andrej Rant. - Numizmatični vestnik 1996 št. 24 (posebna izd.) str. 99-103 Vsebuje: biografija; bibliografija RAVNIKAR, EDVARD Zelenik, Alenka: Bibliografija Edvarda Ravnikarja; Bibliografija o Edvardu Ravnikarju. - Krečič, Peter. Edvard Ravnikar. 1996 str. 117-124 Urejeno kronološko *REPNIK, ANTON Anton Repnik ; Samostojne razstave ; Bibliografija. - Repnik, Anton. Jubilejna razstava del slikarja Antona Repnika ob 60. letnici. 1995 str. 67-78 -RIHARJOŽE Bibliografija Jožeta Riharja od 1944 do 1994. - Strokovno srečanje čebelarjev ob 80. obletnici rojstva prof. dr. Jožeta Riharja. 1994 str. 40 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne publikacije (13 enot); znanstvene publikacije (32 enot); znanstvena in strokovna dela (41 enot); poročila in drugo (54 enot); poljudnoznanstveni članki (65 enot) RORSCHACH, HERMAN Šali, Borut: Kratka bibliografija. - šali, Borut. Rorschachova psihodiagnostika. 1996 str. 389-395 ROZMAN, SMILJAN Čater, Dušan: Beseda o pisatelju. - Rozman, Smiljan. Lov za ukradenimi milijoni. 1996 str. 191-193 Bibliografija delno v tekstu *RUS, VOJAN Rus, Vojan: Bibliografija knjig avtorja. - Rus, Vojan. Žive vrednote antifašizma. 1995 str. 139-140 58 enot. Urejeno po vsebini SIVEC, IVAN O pisatelju Ivanu Sivcu. - Sivec, Ivan. Biseri bolečine. 1996 str. 192 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: za mladino; za odrasle; drame in dramatizacije O pisatelju Ivanu Sivcu. - Sivec, Ivan. Skrivnost zlate reke. 1996 str. 237-238 Vsebuje: biografija; pregled del za mladino (6 enot); dela za odrasle (18 enot) VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 SKAZA, ALEKSANDER Logar-Pleško, Alenka in Anka Sollner-Perdih: Bibliografija Aleksandra Skaze: (ob šestdesetletnici). - Slavistična revija 1996 št. 2 str. 229-247 Urejeno kronološko SLOMŠEK, ANTON MARTIN Emeršič, Jakob: Gradivo za bibliografijo A.M. Slomška. - Škof Anton Martin Slomšek. 1996 str. 150-160 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: Slomškove knjige in knjižice; knjige in samostojne publikacije 0 Slomšku SMOLE, DOMINIK Hočevar, Matjaž: Bibliografija Dominika Smoleta. - Dominik Smole. 1996 str. 275-291 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjižne izdaje ; leposlovje v časopisih in revijah ; prevodi ; uprizoritve in odzivi nanje; literarno - kritični zapisi; diplomske naloge, magisteriji in doktorati; biografski zapisi »SMOLIK, MARIJAN Smolik, Marijan: Avtorjevo raziskovanje slovenske cerkvene preteklosti. - Smolik, Marijan. Liturgika. 1995 str. 267-269 SPACAL, LOJZE (Dokumentacija). _ Spacal, Lojze. Lojze Spacal. 1996 str. 18-19 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; osebne razstave; nagrade in priznanja; monografije ; grafične mape STAFF, LEOPOLD Štefan, Rozka: Staff v slovenskih prevodih. - Staff, Leopold. Leopold Staff. 1996 str. 141-142 Urejeno kronološko STANČIČ, ZORA Intihar-Ferjan, Jana: Zora Stančič. - Stančič, Zora. Chiaroscuro. 1996 str. 13-15 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija; samostojne razstave; skupinske razstave; ilustracije ; izbrana bibliografija STUPICA, BOJAN Moravec, Dušan: Režija Bojana Stupice. - Moravec, Dušan. Slovenski režiserski kvartet (z gostom). 1996 str. 288-289 Urejeno po gledališčih »STUPICA, MARIJA LUCIJA Avguštin, Maruša: Seznam knjig z ilustracijami Marije Lucije Stupice; Nagrade. -Otrok in knjiga 1995 št. 39/40 str. 64-67 Urejeno kronološko STUPICA, MARLENKA Avguštin, Maruša, Breda Mahkota, Tanja Pogačar: Bibliografija; Knjige v drugih jezikih; Izbrana bibliografija člankov in prispevkov v knjižnih izdajah o Marlenki Stupici; Nagrade in priznanja. - Otrok in knjiga 1996 št. 41 str. 60-68 (74 enot + 88 + 62). Urejeno po zvrsteh Pregl-Kobe, Tatjana in Nuša Podgornik: Pregled opusa. - Šolska knjižnica 1996 št. 1 str. 17-21 Urejeno kronološko Knjižnica 41(1997)1 »ŠARF, FANČI Rogelj-Škafar, Bojana; Bibliografija Fanči Šarfove. - Etnolog 1995 str. 416-418 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: monografije; ocene razstav in publikacij; poročila; nekrologa ŠEST, OSIP Moravec, Dušan: Režije Osipa Šesta. - Moravec, Dušan. Slovenski režiserski kvartet (z gostom). 1996 str. 279-283 Urejeno po gledališčih ŠRIBAR, LUKA Bibliografija mag. Luke Šribarja. - Geologija 1994/95 (tiskano 1996) zv. 37/38 str. 583 *ŠTREKELJ, KAREL Kropej, Monika: štrekljeva bibliografija. - Traditiones 1995 št. 24 str. 42-46 ŠUŠNIK, TUGO Intihar-Ferjan, Jana: Dokumentacija. - Šušnik, Tugo. Tugo Šušnik. 1996 str. 86-93 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: Bibliografija ; nagrade ; samostojne razstave ; skupinske razstave; izbrana bibliografija TAHARA,SHOZO Kurent, Tine: Objavljena Adamičeva dela, ki jih je prevedel ShozoTahara. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. 1996 str. 206-207 Urejeno kronološko TAUFER, VENO Juvan, Marko: Literatura. - Jezik in slovstvo 1995/96 št. 6 str. 305-308 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige Vena Tauferja; knjižno objavljeni Tauferjevi prevodi ; obsežnejši intervjuji; bibliografija; biografija; uporabljena literatura o Tauferju (odnos-nice) TAVČAR, SEKA Biografija; Bibliografija (izbor). - Tavčar, Seka. Seka Tavčar. 1996 str. 25-27 TISNIKAR, JOŽE Kožar, Jernej: Bibliografija; Razstave. - Tisnikar, Jože. Jože Tisnikar. 1996 str. 77-105 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: monografije; sestavki; članki; recenzije; samostojne razstave ; skupinske razstave; razstavni katalogi TITAN, EVGEN Kuzmič, Franc: Izbor iz bibliografije. - Titan, Evgen. Med iskanjem in tveganjem. 1996 str. 23-28 Urejeno po vsebini. Vsebuje: športna dejavnost; likovna dejavnost; oblikovalna dejavnost ; uredniška in souredniška dejavnost; zapisi; nekaj zapisov o Evgenu Titanu TOMAŽIČ, IVAN JOŽEF Tadina, Ivanka: Bibliografija škofa Tomažiča; Literatura o škofu Tomažiču. - Škof Ivan Jožef Tomažič. 1996 str. 79-88 UDOVIČ,JOŽE Hribar, Marija. Bibliografija Jožeta Udoviča : 1929/30- 1996 : ob deseti obletnici pesnikove smrti / Marija Hribar. - Cerknica : Knjižnica Jožeta Udoviča : Občina ; Loška dolina : Občina, 1996. - 296 str.: ilustr.; 21 cm 1431 enot. Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: objave Udovičevih pesmi ; prevodi Udovičevih pesmi ; Udovičeva proza, dnevniški zapisi; Udovič- literarni zgodovinar, kritik, razno; Udovič-- — — prevajalec poezije, dram, proze; prikaz Udovičevega življenja in dela; razno. Vsebuje tudi: I / U imensko kazalo, naslovno kazalo in kazalo serijskih publikacij VVagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 URŠIČ, BRANKO Bernik, Stane: /Dokumentacija/. - Uršič, Branko. Oblikovalec Branko Uršič. 1996 str. 30-34 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: Seznam razstavljenih del; izbrana bibliografija; samostojne razstave; skupinske razstave; nagrade in priznanja VIDOVIČ-MIKLAVČIČ, ANKA Janša-Zorn, Olga: Bibliografija Anke Vidovič-Miklavčič. - Prispevki za novejšo zgodovino 1996 št. 1 /2 str. 262 VOJSK, MILAN Rak, Peter: Literatura o umetniku. - Vojsk, Milan. Milan Vojsk. 1996 str. 101-105 58 enot. Urejeno kronološko Rak, Peter: Razstave in razstavni katalogi. - Vojsk, Milan. Milan Vojsk. 1996 str. 97-99 23 enot. Urejeno kronološko VREZEC, ŽARKO (Dokumentacija). - Vrezec, Žarko. Vrezec. 1996 str. 35-40 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki; samostojne razstave; skupinske razstave ; nagrade; likovna srečanja ZADRAVEC, FRANC Logar-Pleško, Alenka in Anka Sollner-Perdih: Bibliografija Franca Zadravca : ob sedemdesetletnici. - Slavistična revija 1996 št. 1 str. 113-123 Nadaljevanje bibliografije, ki jo je izdelal Miran Hladnik in objavil v Slavistični reviji 1985 št. 4. - Urejeno kronološko ZAJC, DANE Kvas, Jana: Bibliografija Daneta Zajca. - Kvas, Jana. Šolska ura z Danetom Zajcem. 1996 str. 55-56 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: poezija ; dramatika ; poezija za otroke; pravljice; lutkovne igre za otroke; pomembnejši eseji; knjige Novak, Boris A.: Bibliografija Daneta Zajca. - Zaje, Dane. Kepa pepela. 1996 str. 172-177 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: poezija; prevodi; dramatika; gledališke uprizoritve; radijske igre in izvedbe ; poezija za otroke ; pravljice ; lutkovne igre za otroke ; eseji; spomini ; polemike; intervjuji; zbornik o umetniškem opusu Daneta Zajca ZALA, GYORGYA Fater, Bernadett: Bibliografija. - Zala Gyorgy. 1996 str. 63-74 70 enot. Urejeno po vsebini. Vsebuje tudi: podatki iz življenja in dela G. Zale ZELKO, IVAN Kuzmič, Franc: Bibliografija Ivana Zelka. - Zelko, Ivan. Zgodovina Prekmurja. 1996 str. 331-333 Urejeno kronološko ŽERJAL,EDI Vuk, Marko in Edi Žerjal: Dokumentacija. - Žerjal, Edi. Edi Žerjal. 1996 str. 12-19 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: življenjepis; grafike; akvareli; osebne razstave; skupinske razstave; bibliografija ŽONT AR, JOSIP Bibliografija Josipa Žontarja. - Življenje in delo Josipa Žontarja. 1996 str. 49-52 Urejeno kronološko Knjižnica 41(1997)1 Bibliografije več oseb Bačer, Karel: Gradivo za Dolenjski biografski leksikon. - Rast 1996 št. 1/2 str. 128-133 Od Rendla Stanka do Schulz Ferdinand. - Urejeno po abecedi Borovnik, Silvija: Krajša bio-bibliografija nekaterih književnic. - Borovnik, Silvija. Pišejo ženske drugače? 1996 str. 245-259 Urejeno po abecedi Dolinar, France M.: Seznam papežev. - Slovenija v papeških listinah. 1996 str. 67-75 Vsebuje: biografski podatki Lavrenčič, Darja in Breda Mahkota in Tanja Pogačar: O pisateljih. - Bisernica. 1996 str. 295-338 Urejeno po abecedi. Vsebuje: biografija in bibliografija Podatki o avtorjih in njihova dela. - Slovenski strip. 1996 str. 102-105 Urejeno po abecedi *Stropnik, Ivo: Izbrane slovstvene biografije (gradivo za Šaleški biografski leksikon). - Zbornik 1994/95 / uredil Ivo Stropnik. 1994 str. 31-60 Bibliografija v tekstu. Vsebuje tudi: biografski podatki Zemljepis. Zgodovina Adamič, France: Bibliografija občine Grosuplje 1994-1995. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. -1996 št. 19 str. 213-223 Urejeno po vsebini. Vsebuje: občina in občani (44 enot); nastanek in razvoj novih občin C22 enot); kultura, prosveta in znanost (41 enot); pevski tabor v Šentvidu pri Stični (12 enot); Cerkev, politika in vojska (38 enot); odšli so (10 enot) Bradeško, Tatjana: Izbor literature za pouk zgodovine. - Zgodovina v šoli 1996 št. 1 -št. 4 Urejeno po abecedi Dolenc, Ervin: Viri in literatura. - Dolenc, Ervin. Kulturni boj. 1996 str. 383-394 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: arhivski viri; tiskani viri; časopisi in revije; literatura Dolinar, France M. in Jože Skofljanec: Seznam papeških listin v slovenskih arhivih. - Slovenija v papeških listinah. 1996 str. 121-189 Urejeno kronološko Kebe, Janez: Viri in literatura. - Kebe, Janez. Loška dolina z Babnim poljem. 1996 str. 582-589 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: tiskani viri in literatura; arhivski viri; zbrana pričevanja Kladnik, Darinka: Literatura. - Kladnik, Darinka. Mestna hiša v Ljubljani. 1996 str. 150-153 Urejeno po abecedi Kovačič, Lojze: Viri; Literatura. - Kovačič, Lojze. Cerkev sv. Florijana v Ljubljani. 1996 str. 50-51 Urejeno po abecedi _ _ _ Literatura. -Pozdravljeni, prednamci! 1996 str. 117 1/2 Zgodovina Ljubljane. - Urejeno po abecedi Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 1996 »Nove pridobitve arhivov. - Arhivi 1995 št. 1/2 str. 192-196 Urejeno po posameznih arhivih ' Piekalkiewicz, Janusz: Bibliografija. - Piekalkiewicz, Janusz. Prva svetovna vojna. 1996 str. 594-599 Urejeno po abecedi Samec, Drago: Domoznanska bibliografija knjig: za leta 1993-1995 in dodatek za leti 1991 in 1992. - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje 1996 št. 19 str. 225-248 Urejeno kronološko Simič, Marko: Literatura. - Simič, Marko. Po sledeh soške fronte. 1996 str. 231-232 Urejeno po abecedi Slana, Lidija: Literatura. - Slana, Lidija. Brdo pri Kranju. 1996 str. 128-131 Urejeno po abecedi Stopar, Ivan: Viri in temeljna literatura. - Stopar, Ivan. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. Knj. 11996 str. 160-163 Urejeno po abecedi Stopar, Ivan: Izbrana literatura. - Stopar, Ivan. Ljubljanske vedute. 1996 str. 50 Urejeno po abecedi Šuštar, Branko C: Viri in literatura; Opombe. - Šuštar, Branko C. Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane. 1996 str. 312-339 Viri in literatura. - Zbornik občine Lenart. 1996 str. 179-181 Urejeno po vsebini *Zupan, Marj an: Viri in literatura. - Zupan, Marjan. Podhom, gorenjska vas skozi čas. 1995 str. 271-274 Pisani viri (50 enot); ustni viri (61 enot); fotografije, karte in ilustracije Enote označene z zvezdico (*) so izšle pred letom 1996 NAVODILA AVTORJEM - Rokopise sprejema uredništvo revije oziroma glavni urednik na naslov ZBDS s pripisom "Za Knjižnico" - Avtorje prosimo, da svoje prispevke pošiljajo na računalniških disketah z oznako zapisa in navedbo uporabljenega urejevalnika besedil ter izpisom na papirju. - Članki naj ne bodo daljši od ene avtorske pole. - Naslovu rokopisa (na posebnem listu) sledita ime in priimek avtorja z naslednjimi podatki: avtorjev poklic, delovno mesto in popoln naslov. Dodati je potrebno številko žiro računa oziroma izjavo, da žiro račun ni potreben. - V primeru, da je prispevek napisalo več avtorjev, naj vsak od njih posreduje podatke iz tretje alineje, razen tega pa še svoj delež pri prispevku v odstotkih ali številu strani. - Rokopisu članka je potrebno priložiti povzetek, ki naj ne bo daljši od 100 besed; po želji lahko avtor sam poskrbi za prevod naslova in povzetka v angleščino. - Besedila, ki jih uvrščamo v Zapise ali druge rubrike, ne potrebujejo povzetka. - Rokopis članka naj bo opremljen z UDK vrstilcem, po želji pa tudi s ključnimi besedami. - Citirana dela naj bodo prav tako na posebnem listu, tipkana z enakim presledkom kot ostalo besedilo in označena z enakimi številkami kot v besedilu. Pri navajanju člankov iz revij je potrebno označiti ime in priimek avtorja, naslov članka, naslov revije, letnik, letnico, številko in strani, na katerih je članek izšel. Pri citiranju monografij je za popolnost podatkov treba upoštevati tudi kraj izdaje in izdajatelja oz. založbo. - Citati v besedilu članka naj bodo natančno označeni, naveden mora biti vir: priimek avtorja, leto izdaje, stran. - Uredništvo sprejema le taka besedila, ki še niso bila objavljena drugje in niso predložena v objavo v kakem drugem časopisu (za to odgovarja avtor).