Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje ŠT. 47 PTUJ, 25. novembra 1966 Cena: 0.4 ND, 40 SD letnik X!X »Tednik« Izhaj« pod tem Imenom od 24. Dovembra l«bl dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zav.^^r »Ptujski tedniki Ptuj Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Tel »56. Stev. tekočega računa: NB 524-3-72 - Tiska Casopi-sno podj Mariborski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ^.20 ND. M inosemstva ^ND... Ob rofsinem dnevu renublike Vsako leto praznujemo vrst( spominskih proslav; precej j< \senarodnih, pomembnih za naš narodni in državni razvoj. Pra- znovanje lakih jubilejev nas vsi drami in krepi, dviga naš ponos in nas tesneje združuje v narod nu skupnost. .^Icd take pomembne proslav« sodi tudi rojstni dan republiki .lusosluvije, ki jo vsi naši na rodi proslavljajo sirom po naš lepi domovini. Danes, ko eastimo ta velik jubilej, se spomnimo tisočcA borcev sirom po jugoslovansk domovini, ki so pred 23. leti za- čeli b/ti junaški boj proti raz- besnclim lašističnim hordam ii visoko dvignili prapor ideje člo vcčanskih in narodnostnih pra vic in za tx) idejo darovali svoji življenja. marca Uiti je bil v dunaj skem dvorcu >^Bclvedere« pod pisan trojni pakt, po kateren naj bi .lugoslavija pristopila I latiističnim državam. Takratn; vlada šestnajstih ljudi z mini strom Cvctkovičem in dr. Mač kom na čelu je izdala državo ii ljudstvo, ki je že naslednji d" odgovorilo: NE I Šestnajst mili Jonov .fugoslovanov je demon slriralo za čast in svobodo do movinc. Prvi se je zganil Bco srad 2H, mar''a rvcčer z demon straeijami delavcev In študen ^iv, nato je val dcmonstraci zajel vso državo. 27. marca 194 je vojaški puč vrgel vlado Ura giša Cvetkoviča, ki je podpisal: fašistični trojni pakt. Spregovo rilo je jugoslovansko ljudstvo ii odločno vzklikalo: »BOLJE RAl NFGo p.\kt:« Komunistična partija .Jugosla- vije je z letaki pozivala kmete delavce, meščane, mladino, vo jake. podotioirje in oficirje, na, v tej usodni uri združijo vs( svoje moči, da bi zagotovili mii in neodvisnost naših narodov Upor svobodoljubnega Beogradž je kakor bakla razpl^imtel pla- men upora po vsej državi. Se- deindvajseti marec je pokaza iskreno ljubezen jugoslovanske- ga ljudstva »O SVOBODE IN ODLOČNOSTL da se bojujt prgli kateremukoli napadalcu. (i. aprila l!)il so letala Ilitler- ■teve vojske zahrbtno napadla Beograd in spustila nanj velike težkih bomb. Tisoče ljudi, mec iijimi žene in otroci, so ta dar našli smrt pod razvalinami Beo- grada. — H. april je bil odgo- vor na 27. marec: fašizem se jc hotel maščevati nad upornostjc jugoslovanskih narodov, ki sc v zgled vsej zasužnjeni Evropi dvignili zastavo upora. 27. aprila 1911 jc bila v Ljub- ljani na poziv KP Slovenije nsUi novi jena Osvobodilna fron- ta, ki naj bi vodila borbo za osvoboditev ter prevzela sploš- no vojaško in politično vodstvo slovenskega naroda v borbi in v izgraditvi novega političnega in državnega življenja. Osvobo- dilna fronta si je postavila kot eno osnovnih točk svojega pro- erama: BRATSTVO IN ENA- KOST .11 GOSLOVANSKIH NA- RODOVI Slovensko ljudstvo je v ogromni večini sprejelo Osvobo- dilno fronto kot svojo politični! VODNH O IN KOT NOSILKO NOVE OBLASTI, KOT PRED- S1AVNICO NAROD.A V BOR- BI ZA NACIONALNO IN SO- ( lALNO OSVOBODITEV. V naslednjih mesecih po usla- novit\i Osvobodilne fronte se je že razplamtela splošna ljud- ska vstaja: 7. .iulija se je dvig- nila Srbija. 1:5. julija Trna gora, 22 julija Slovenija. 27. julija Hrvatska. Bosna in Hercegovina in II. oktobra ."Makedonija in osvobojeni so bili prvi večji te- ritoriji naše domovine v Srbiji, v Črni gori in v Bosni, pod vod- stvom Vrhovnega štaba z vr- ho\ nim komandantom tovarišem Titom. .Ingoslavija je postala zgled in spodbuda vsem okupiranim de- --»-r!?, kako sc jc treba upreti in boriti. Navedeni spominski dnevi in z njimi združeni do- godki označujejo pot nove .Ju- goslavije. Ta pot je vodila od oborožene vstaje jugoslovanskih narodov, štiri leta bojev do končne zmage v maju leta 1945. Vodila jo je pod geslom: V UPOR, K OROŽJU, ZA SVO- BODO. ZA SAMOODLOČBO, ZEDINJEN.JE IN ENAKO- PRAVNOST NARODOV .JUGO- SLAVI.JE, ZA DEMOKRATIČ- NO OBLAST IN SOC lALISTlC- NO DOMOVINO. Sredi najhujših bojev so bili že 26. in 27. novembra 1942 v Bihaču jasno začrtani obrisi bo- doče Jugoslavije, ki se je pora- jala v hudih bojih z mnogo močnejšim sovražnikom, SE KREPILA, ITRJEVALA DE- MOKRATIČNE PRIDOBITVE IN ZORELA V NOVO SKUP- NOST BRATSKIH NARODOV, KATERI SO BILI POSTAV- LJENI TEMELJI 29. NOVEM- BRA 194:] V BOSENSKEM ME- STU JAJCU NA II. ZASEDA- NJU AVNOJ-a. Dotedanje poli- tično predstavništvo osvobodil- nega boja Jugoslavije, Antifaši- stično veče narodne osvoboditve Jugoslavije, se je tedaj konsti- tuiralo v vrhovno zakonodajno in izvršno telo Jugoslavije, hkrati pa so ljudski zastopniki jugoslovanskih narodov ob tej priložnosti odrekli jugoslovan- ski begunski vladi v Londonu vsako pravico, DA BI KJER KOLI IN PRED KOMUR KOLI ZASTOPALA NARODE JU- GOSLAVIJE in kralju Petru prepovedali vrnitev v domovino. Sklepi, sprejeti na II. zaseda- nju Antifašističnega veča narod- ne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu, so bili jasen in vsem ra- zumljiv izraz volje jugoslovan- skega ljudstva, da si hoče v bo- doče samo pisati svojo sodbo in da svoje usode noče podrejati sebičnim računom samozvanih pokroviteljev. Duh, ki preveva le sklepe, jo duh vse naše kas- nejše notranje in zunanje poli- tike. BOJA ZA SVOBODO IN NEODVISNOST. ZA ENAKO- PRAVNOST NARODOV. ZA NEOVIRAN R.\ZVOJ VSEH USTVARJALNIH SIL LJUD- STVA, KI SE JE OPREDELILO /A NOVE, VISJE OBLIKE DRUŽBENEGA SOŽITJA — ZA SOCIALIZEM. Dvajseto obletnico naše socia- listične republike praznujemo v jkoliščinah. ki nas morajo na- idajati s ponosom. Največji op- imist! si ne bi mogli predstav- jati. kje bo Jugoslavija po d\eh icsctlctjih na svoji poti, ki so jo izbrali njeni narodi, ko sta jih Partija in Osvobodilna fronta pozvali k uporu. Na tej poti snu: dosegli SVOBODO IN ENAKO- PRAVNOST, URESNIČILI NA- ČELO FEDERATIVNE DRŽA- VE, ki je postala BRATSKA, LJUDSKO DEMOKRATIČNA IN ENAKOPRAVN.\ SKUP- NOST JUC^OSLOVANSKIH NA- RODOV, katere prihodnost te- melji na razvoju neposredne SOCIALISTIČNE DEMOKRA- CIJE. Zemlja je postala last tistega, ki jo obdeluje, tovarne uprav- ljajo delavci. Silen družbeni razvoj je v zadnjih letih prine- sel nove oblike samoupravlja- nja, dosegli smo velike uspehe na vseh področjih, zlasti v in- dustriji in zadnja leta tudi v kmetijstvu. Teh dvajset let je zgodovinsko kratka doba, a je bilo v tem času ustvarjenega za človeka več kakor prej cela stoletja. Spomnimo se samo na zaosta- lost in revščino, na narodno ne- enakopravnost v na pol kolo- nialni in zaostali stari Jugosla- viji. Spomnimo se na opustoše- nje po vojni, ki so nam ga za- pustili okupator in njegovi po- magači ter primerjajmo z našo deželo v sedanjosti. V tako krat- kem obdobju je s krepkimi ko- raki krenila na pot blaginje in sreče, velikih delovnih uspehov. Pred petindvajsetimi leti smo sredi najhujše vojne vihre, ki je divjala v Evropi, vzdignili za- stavo upora. Ves svet je gledal na Jugoslovane kot na neustraš- ne borce in partizane, drzne ju- nake in revolucionarje. Danes gleda svet na našo deželo s spo- štovanjem zaradi njenega do- slednega boja ZA MIR, ZA OHRANITEV NJENE NEOD- VISNOSTI. ZA ENAKOPRAV- NE ODNOSE MED NARODI IN DRŽAVAMI. V našo deželo pri- hajajo državniki, politiki, go- spodarstveniki in strokovnjaki iz vseh držav, da na kraju sa- mem vidijo, kako smo napredo- vali, kaj smo dosegli s svojo socialistično demokracijo, kako delajo naše komune, kako de- lavski sveti, kakšno jc naše družbeno samoupravljanje, kak- šni uspehi našega industrijske- ga razvoja in vzpona v krtietij- stvu, kaj je vse tisto, kar spod- buja našega delovnega človeka k ustvarjalnosti. 27. marec, 6. april, 27. april 1941, 29. november ldi?> in potem cela vrsta spominskih dni v na- ših koledarjih, ki označujejo dneve vstaje jugoslovanskih na- (Nadaljevanje na 2. sbrani) Ob podpisu deklaracije o razglasitvi FLRJ 29. novembra 1945 v Beogradu TE DNI indija in vpraš^anje prehrane o deželah, ki iz takih ali dru- gačnih razlogov niso sposobne same prehraniti svojih prebi- valcev, pogostoma govorimo in pišemo. V letošnjem letu tarejo te težave najbolj Indijo. Kakih 70 milijonov ljudi v vzhodnih delih dežele živi v težkih raz- merah in se lahko zgodi, da bodo morali hudo gladovati, če ne bodo poprej poskrbeli zanje. Večjo in sorazmerno najugod- nejšo pomoč lahko nudijo le tiste velike dežele, ki imajo do- volj kmetijskih presežkov. Le- tos so to pravzaprav samo ZDA. Treba je namreč upoštevati, da Indija ali katera koli manjša dr- žava v podobnem stanju ne mo- re rešiti nabave žitaric z doma- čim denarjem ali deviznimi sredstvi, temveč kvečjemu s posojili. Zato je treba z njo urediti posebne sporazume, ki ji to omogočajo. Vendar pa se je stališče do pomoči brez pogojev v Washing- tonu spremenilo. Tu so že ob nedavnem načelnem sporazumu za devet milijonov ton žita opo- zorili, da bi morala Indija re- organizirati svoje gospodarstvo in pokazati pri reševanju kmeč- kih vprašanj več pobude. Tedaj so tudi priporočali ameriški za- sebni kapital, ki bi se rad vklju- čil, seveda pod določenimi boni- tetami. Kar zadeva priporočila za zboljšanje kmetijstva verjetno ni nihče nič of>orekal. Di"ugo vprašanje pa je, če nekdo to in še vprašanje zasebnega kapitala postavlja kot pogoj, saj gre za dejansko vmešavanje v tuje no- tranje zadeve. Nekdo si ga lah- ko tolmači tudi kot ultimat, ki bi ga v mednarodni praksi ne smeli uporabljati, posebno še, če je kaka dežela v hudi stiski, kot je Indija. Načelo humanosti in človeške solidarnosti bi moralo spodriniti gole politične račune te ali one vlade. Predsednik Kennedy se je ravnal po tem, predsednik Johnson pa ne, verjetno na pri- poročilo tistih, ki jim indijska nevezana politika ni všeč in ki tudi nočejo pozabiti, da je pred- sednica vlade gospa Gandhi od- ločno zahtevala, naj Američani umaknejo svoje enote iz Viet- ' nama. Del ameriškega tiska te resnice niti ne prikriva, zatojc tako stališče toliko boli obsoja- nja vredno. Gre slednjič za ogromno število ljudi, ki uteg- nejo zaradi lakote izgubiti živ- ljenje ... Toda pomoč je treba dati ta- koj. Računati je treba, da jc omenjenih 70 milijonov ljudi že sedaj podhranjenih, da je treba žito prepeljati v Indijo in ga razdeliti. Ta naloga pa kljub velikim tehničnim zmožnostim današnjega časa ni tako lahko izvedljiva. DrugI dogodki že večkrat smo se dotaknili kitajske rdeče garde in njenih namenov. Kakor kaže, so tisti, ki so jo spravili na površje, le ugotovili, da s svojimi manife- stacijami delajo kitajskemu go- spodarstvu škodo. Slednjič se bodo morali študenti le vrniti na predavanja, ker z zborovanji in prebiranji Mao Ce Tungovih del gotovo ne bodo postali in- ženirji, zdravniki in še kaj dru- gega. Zato so gardijci pričeli te dni zapuščati Peking in se vra- čati v svoje kraje. Pa še nekaj je značilno za te dni. Rdeča garda se je notranje razdelila. Obstajata dva glavna stana: na novo ustanovljeni re- volucionarno odporniški glavni stan, ki se ima za edinega res- ničnega predstavnika maocetun- govske rdeče garde, medtem ko imenujejo drugi, starejši stan, »kraljevski«. Tretji uporniški štab pa je v zadnji številki Rde- čega vzhoda pozvjal vse, naj slednjič razbijejo »kraljevce«. Ta štab se imenuje revolucio- narna manjšina, ki se je 7. no- vembra uprla večini v štabu in jo označila za »kraljevske gen- tlemene«. Temu glavnemu štabu pripi- suje uporniška skupma glavni gj'eh, ker se je zavzela za par- tijske komiteje. Gibanje potem- takem ni enotno in nikjer ni rečeno, da bodo nesoglasja kar tako odsti-anili. Morda je tudi v tem eden izmed vzrokov, za- kaj so člane rdeče garde poslali čez zimo domov. UPOR V TOGU Pravzaprav gre bolj za »pre- tirano« demonstracijo. Skupina nezadovoljnežev je v noči od nedelje na ponedeljek vdrla v prostore radijske postaje in pri- pravila oddajo, v kateri je po- zivala ljudi, naj se upro vladi Grunitzkega.Kot kaže — četudi položaj še ni povsem čist — je vojska ostala vladi zvesta. Kljub temu štejejo ta dogodek za de- seti poizkus državnega udara v zadnjih osemnajstih mesecih v Afriki. Znano je, da je Togo postal leta 1960 neodvisen in da je dvanajst mesecev pozneje pre- vzel vladno krmilo po splošnih volitvah predsednik stranke to- govsko enotnosti Silvanus Olim- pio. Ta je skušal obračunati z vsemi opozicijskimi gibanji. Tu- di Grunitzky je moral v tujino. Nato se je vi-nil leta 1963 v tre- nutku, ko so politični nasprot- niki Olimpija ubili. Tedaj je oblast prevzela devetčlanska vo- jaška zveza. Olimpio je bil pristaš neveza- nosti in je bil kot član tako imenovane monrovijske skupine za radikalnejše rešitve v Afriki. Grunitzky pa je bil bolj »gib- čen«. USPEH NACISTOV Zahodnonemška nacionaldc- mokratska stranka (NPD) si je priborila te dni prva mesta v liessenski in bavarski deželni skupščini, v prvi sedem, v drugi pa dvanajst. Njeni voditelji pra- vijo, da bodo nacionaldemokrati sedeli tudi v novi. zvezni skup- ščini, v bundestagu. .Sicer si (Konec na 7.stra.ni) NAROČNIKOM IN BRAVCEM! Glede na praznik v to- rek, 29. in v sredo 30. no- vembra 1.1. bo izšla na- slednja številka TEDNIKA v petek, 9. decembra 1.1., Občinska skupščina Piiij Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Oi)činski sindikalni svet Občiii.ska zvc/.a združenj borcev iSOV ()briiiski komile /MS Občinski s\c( /.veze Sv(il)(t(i in pio^vrtnili drii-^li \ in vs>e dni^c organizacije in društva rrijottio pra/iiovriiijr TEDNIK< — petek, 25. novembra 196« Stran 2 Foirma kokoši nesnic v Sdah v polnem obratovonji Vzreja piščancev na farmi in pri icooperantih Nova klavnica bo kmalu predana namenu Farma kokoši nesnic v Selah pri Ptuju, ki je eden izmed po- membnih obratov mesokombinata Perutnina Ptuj in obsega 18 proizvodnih objektov, poleg tega pa tudi upravno poslopje in skla- dišča, je začela v tem mesecu s polno proizvodnjo irt daje valilnici potrebna valilna jajca, ta pa daje piščance za potrebe farme broj- lerjev in tudi za potrebe kooperacije. S pritnerno organizacijo sku- pinske proizvodnje kokoši nesnic je dosežena enakomerna proiz- vodnja valilnih jajc skozi vse leto in iz njih bo imelo podjetje let- no okrog 5 milijonov enodnevnih piščancev. Doslej so te skupine postopoma uvajali, da je prišlo do polne kapacitete farme. To je omogočilo polno zasedbo objektov farme brojlerjev, pa tudi takšen presežek piščancev, da bo znašala v prihodnjem letu proizvodnja v koope«*aciji okrog 3 milijone piščancev in dva milijona piščan- cev na farmi, kar bo pomenilo okrog 5 milijonov piščancev, ali okrog 7 do 8 milijonov kilogramov mesa. Farma kcukoši nesnic je v Se- lah pri Ptuju in je bila prevzeta v proizvodnjo ob lanskem 29. no- vembru. Tam je zgrajena zato, ker morajo biti objekti izolirani od druge perutninske proizvod- nje in da jim je tako zagotov- ljeno nemoteno obratovanje in onemogočeno medsebojno oku- ževanje. Teren v Selah je bil za tovrstno graidnjo ugoden tako glede na zadostne količine vo- de, pa tudi gradbenega materi- ala, ki je bil potreben. Gornji deli zgradb &o iz aluminija, že- leza, salonita in raznih izolacij- skih materialov. Projekte za te objekte je dala praksa, k: se je že drugje pokazala kot najpri- mernejša za sodobno proizvod- njo. Gradnja teh objektov in oprema je stala okrog 900 mili- jonov starih dinarjev iz investi- cijsikih kreditov in iz lastnih sredstev. Po zgraditvi farme brojlertev je prešlo podjetje tudi na koope- racijsko proizvodnjo. To organi- zira lastni obrat za kooperacijo na Hajdini in sosedni kmetijski kombinati ter zadruge. Prostore imajo kooperanti sami, pa tudi delovno silo, podjetje pa jih za- laga s piščanci, krmo in opremo. So kooperanti, ki imajo do 8000 piščancev. Povprečno težo med 1,40 in 1,60 kg dosega večina ko- operantov v 8 tednih. Obračun je po prevzemu žive teže. Zlasti v začetku se je pokazalo, da je strokovna služba potrebna sko- raj vsem kooperantom, vendar vsem podjetje ni moglo poma- gati, ker ni imelo toliko strokov- nih sodelavcev, da bi lahko vsem željam ugodili. To službo sedaj razširjajo in imajo strokovni štab za perutninsko proizvodnjo, ki ga tvorijo agronomi, veteri- narji in tehniki. Ti so večinoma na terenu in uspeh skupnega de- la se vidi v tem, da prehaja ko- operacija iz začetnih težav v normalne tire in da se postopo- ma širi. Podjetje se je omejilo v last- ni proizvodnji in v kooperaciji na eno pasmo nichols, ki izhaja iz amerikanskega nel&ona. To je izrazito mesna pasma, ki da v skrbni negi in ob primerni teh- nologiji najboljše rezultate, ki so bili doslej doseženi v svetu. Prvotno je imelo podjetje drugo paismo tako imenovano vithrock cornich, ki ni dosegala tako dob- rih rezultatov pri vzreji in je to pasmo opustilo v korist pasme nicols. Najprej so kokoši ne&ni- ce te pasme uvozili, sedaj pa jih dobivajo iz reprodukcijskega centra iz Ljubljane. S tem, da je šlo celotno pod- jetje v polno proizvodnjo, je omogočeno povečati za več ko> 1-krat dosedanjo proizvodnjo Ker sedanja klavnica ne ustreza in ne zadostuje, je podjetje zgra- dilo novo klavnico ob Zagrebški cesti v Ptuju, ki je tik pred za četkom obratovanja. S tem bc trg založen z brojlerji v več kot enkrat večjih količinah perut- ninskega mesa. V. J MESOKOMBINAT »PERUTNINA« PTUJ 2ELI VSEM POTROŠNIKOM MESA IN MESNIH IZDEL- KOV IZ SVOJIH OBRATOV PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE. S PLENARNEGA SESTANKA OBČ. OUBOHA SZDL OR.\^OŽ 16. novembra je bil v Ormožu sestanek občinskega odbora SZDL. Na sestanku so dopolnili začasni sklep o volitvah v občinski orga- nizaciji SZDL in oviden^^irali kan- didate za poslance skup.šč:ne SRS Točneje so določili, kdo je lahko član ŠZDL. Člane konference bo- do izvolili z večino prisotnih. Spremenili so tud; plan delitve članarine Dopolnjeni začasni sklep so na- to sprejeli Po evidanuranju kan- didatov za poslance skupšč.ne SRS. so spregovorili o reviziji dvojne dobe za '^od-alavce NOB Ugotovili so. da občani z negodo- vanjem gledajo na oosamezniKe. ki imajo priznano dvojno dobo. čeprav si je niso zaslužil. Skle- nili so. da naj krajevni odbo- ri onemogočijo dod-?!j^vanje ka- kršnihkoli olajšav ljudem, ki si tega niso zaslužili. Na koncu so se domenili o proslavah za dan republike Z R murni ELESbIENTARNiH NEZGOD SPREMEMBA PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ V četrtek, dne 17. nov., je bila sk-jpna seja občmskegri zbora n zbora delovnih skupnosii skupšči- ne Ormož Po pregledu sklejjov :n odobrit- vi zapisnika XXI. sku,:)ne seje z dne 27. okt 1966 so se loti.i od- borniki razprave o predlogu za spremembo (rebalansi proračuna občine za leto 1966 Svet za druž- beni plan in finance je namreč pc razpravah na -zborih volivcev sprejel predlog sprememb prora- čuna občine, predvsem zaradi elementarnih nezgod, ki so mele bistven vpliv na dotok sredstev, kar se odraža v realizacji dohod- kov in predvidenih ocpisov dav- kov Razpravljali so lud o spremem- bah in dopolnitvah odloka o nor- mativih za vzdrževanje stanovanj- skih hiš in stanovani v družbem lastnini, načinu deatve sredstev za investicijsko 'n tekoče vzdr- ževanje in za upravljanje v ob- čini Ormož Doslej je bil procent sredstev, namenj3n za upravne stroške, določen !jl«-:U- na kR^ego- rijo posameznih stavb Ker se stroški upravljanja z gibanjem cen stor.tev. materia.a. osebnih dohodkov. ,. spreminjajo, so do- ločili, da sme -jporabliatj za te koče in investicijsko vzdrževanj? stanovanjske hše "/o zbrane sta- narine in najemnine, določen po starosti hiše. Nadalje so potrdili statute kra jevnih sk-jpnosti Za namestnika občinskega javne.^a ta'ilra v Ptu ju so imenovali Petra Cibeja. di- plomiranega pravnika Imenoval so tudi predstavnik-; v miciativii odbor izobraževalne Pki.-onosti M- ribor Skupščina je soelasno sprejela v ta odbor Edvarda Pe tra in Karla Korena Predlog za- kona o finansiranju vzgoje in izo- braževanja so sprejeli z nnog mi predlog; Poročilo o razvoju stanovanjskega gosoodarstva na območju občine Dmio? os bede obravnavali na prihodnji seji. Na koncu Je skupV-ina obravna- vala predolg za omilitev kazn dvema podjetjema, ki n sta čuval prehrambnih artkilov po pred- pisih sanitarne inšpekcije. ZR ORGANIZIRANOST ZK V OBČINI Organiziranost Zveze komuni' stov v občim je treba pojmovati široko. To m pojem za statično tnstitucialno strukturo, pač pa iz- raza tndi organizirano idejo. Po- leg tega izraža še organizirano idejno politično akcijo. Torej je organiziranost tudi celotno vse- binsko področje dela organizacije in ne samo institucij v vodstvih. Če organiziranost pojmujemo ta- ko široko, potem jo je treba raz- vijati v občim kot osnovni enoti v tem smislu, da je občina osnov- na politično ekonomska enota, v kateri so komunisti organizirani. Tudi to organiziranost je treba pojmovati kot vsebinsko katego- rijo. Nikoli ne bomo institucialno tako organizirani, da bi v občini imeli samo eno osnovno organi- zacijo po vzoru sedanjih osnovnih organizacii. V prihodnje bomo verjetno organizirani tako, da bo občinska organizacija v vsebin- skem pogledu osnovna organiza- cija. V okviru te pa se organiza- cijsko in strukturalno lahko orga- niziramo tako, da smatramo, da bo za naše pogoje dela in razmere najbolje. Osnovno organizacijo v organizacijskem smislu pa bomo v prihodnje imeli tam, kjer nam bo ta organizacija najbolj po- trebna. Menim, da je treba iti ce- lo dalje in organizacijsko oziro- ma institucialno organiziranost v celoti podrediti vsebinski organizi- ranosti. Treba se bo dokopati do tega, da bo organizacija tam, kjer je član vpisan, le institucija — le mesto, kjer bo izpolnjeval formal- ne statutarne dolžnosti, da bo pa idejno organiziran na najrazlič- nejših nivojih. Ce organiziranost tako pojmujemo, potem ni napa- ka, če organizacijo prenesemo iz delovne organizacije na teren ali kam drugam. Ko govorimo o reor- ganizaciji Zveze komunistov v ob- čini, moramo po mojem mnenju upoštevati naslednje: personalni element, članstvo, organiziranje, sredstva, povezovanje in konsti- tuiranje Zveze komunistov. Ne smemo mimo ugotovitve, da je sedanji sistem organiziranja Zveze komunistov v ormoški obči- ni delno ovira za boljše delo v osnovni organizaciji in občini. Od- mikanje od terenskega dela v naši zvezi ne gre pojmovati kot fizično odsotnost komunistov, npr. na ni- voju delovne organizacije ali ob- čine, temveč gre za drugačno, ne- klasično pojmovanje osnovne or- ganizacije. Ob razpravah naletimo cesto na ormoškem območju ".a stališča, za katera menim, da ".e upoštevajn dejanskih relacij oziroma »politič- nega realizma«. Menim, da mora- mo ob razpravah biti pazljivi in upoštevati prt reor j imzaciji, kaj je za našo družbeno prakso real- no in koristno in da glede na to v razpravah ocenimo, kako daleč smo na ormoškem območju pnšh in kaj ustreza tei stopnji. S tem v zvezi je prisotnost Zveze ko- munistov na našem območju nuj- no potrebna predvsem v tistih de- lovnih organizacijah in področjih, kjer temeljni elementi samouprav- ne družbe še niso dovolj močni. Ob rojstnem dnevu republike rodov pred petindvajsetimi leti, so naši svetli zgodovinski dnevi, povezani z velikanskimi žrtvami, navdajajo nas pa s ponosom, ker pomenijo za vse jugoslovanske narode konec starega in začetek novega. Spet smo pred velikimi nalo- gami, ki nam jih prinaša na- daljnji razvoj, ki nam jih nare- kuje reforma, ki jo začenjamo, in katere izpolnitev bo pome- nila nov vzpon naše dežele, pri- nesla nam bo nove gospodarske uspehe, od katerih je odvisno boljše in srečnejše življenje vseh državljanov socialistične Jugo- slavije. Tudi naša komuna, v kateri živimo, je krenila na pot blagi- nje in sreče ter velikih uspe- hov. Sredi Ptujskega polja stoji eden izmed velikanov naše tež- ke industrije, plod socialistične ustvarjalnosti, moderna tovarna glinice in aluminija v Kidriče- vem, sad potu in žuljev svobod- nega delovnega ljudstva, bo- dočnost Ptuja in njegove okoli- ce. Nov most čez Dravo, nove ceste, vodovod, kanalizacija, elektrifikacija Ptujskega polja. Slovenskih goric in Haloz. Okoli 809 slovenjegoriških in haloških viničarjev in kočarjev je bilo rešenih izkoriščanja in so po- stali svobodni proizvajalci. Na zemlji nemške in nernčurske gospode so nastala državna po- sestva: Zavrč, Podlehnik, Gor- ca-Dežno, Dravinski vrh in dru- ga, ki so danes v sklopu kme- tijskega kombinata Ptuj. Veliko pozornost smo posvetili tudi duhovni rasti in telesnemu razvoju delovnih ljudi v občini. Obnovljena ali na novo zgraje- na je bila vrsta šol, kulturnih domov in drugih kulturnih usta- nov. V novo zgrajenih in obnov- ljenih kulturnih domovih se v različnih " sekcijah v okviru »Svobod«, »Partizana« in drugih društev telesno kropi nas mladi rod in duhovno dviga naš de- lovni človek. Ko živimo v novi socialistični Jugoslaviji, ki je temelj boljše- ga življenja, ki si je pridobila ugled in priznanje vsega svobo- doljubnega človeštva, se spom- nimo in poklonimo danes z vda- no zahvalo v srcu vseh premi- nulih borcev za domovino, ki jim ne vemo imena in katerih kosti prhne po gorskih stezah in gozdovih in katerrh trupla in pepel počivajo po moriščih in.ta- boriščih sirom po naši domovini in daleč izven nje Vsi ti s« ŽRTVOVALI SVOJE ŽIVLJE- NJE ZA NAS. ZA NAŠE OSVO- BOJENJE. ZA NASO !V0V0 SOCIALISTIČNO DOMOVINO. Tudi naš Ptuj, Ptujsko polje, Slovenske gorice in Haloze, imajo številne borce, ki so dvig- nili upor, ko so začeli nemški fašisti z zverinsko krutostjo iz- vajati znano Hitlerjevo povelje. To so bili predani borci-knmu- nisti: Jože Lacko, Franc Osoj- nik, Franc Kramberger. brat.je Reš, Jože Kerenčič in drugi, ki so se zbrali pod zastavo s Pre- šernovimi stihi: »NAJVEČ SVE- TA OTROKOM SLIŠI SLAVE.« in zbirali prve aktiviste okoli Ptuja takrat, ko je okupator mi- slil, da je zatrl ZADNJI DIH SLOVENSKE MISLI IN Si-^O- VENSKE BESEDE. Spominske plošče, spomeniki in številni grobovi slovenskih talcev za pokopališkim zidom v Ptuju, v Majšpcrku, Staršah, Cirkulanah in spomenik sloven- jegoriške čete v Mosteh in dru- cnd na slovenski zemlji, zgo- vorno obtožujejo okupatorja in njegovo krutost, /.verinske zlo- čine nad našim slovenskim ljudstvom. Imena talcev in padlih borcev bodo ostala med nami vsemi živa. kakor bo ostala živa vsa ta težka, a vendar veličastna borba, ki je dokončno nacional- no in gospodarsko osvobodila tudi naš Ptuj in vso slovensko zeml.io. Kdor ljubi domovino, se mo- ra ob tem jubileju spoštljivo ustaviti.in temeljito preudariti njegov veliki pomen Še bolj bo ponosen na naš skupni dom in še bolj se bo v njem utrdila ljubezen do naše sknnnosti. KI JO Z MOCNO. MODRO IN X \»>vo ROKO V^^' T"^^-\RIŠ TITO. Jože Maučec »Pleskar« se je specializiral na antikorozijsko zaščito S kvalitetnim delom v druge republike Zagotovljeno delo t^di v letu 1967 Slikarsko, pleskarsko in antikorozijsko podjetje Pleskar Ptuj I je imelo letos največ del v Bosni in sicer v železarni Zenica, KHK ■ »Boris Kidrič« Lukavac, v tvornici celuloze Plaški in Drvar, kjer ; opravljajo antikorozijsko zaščito konstrukcij in opreme. Pri prvih i podjetjih delajo že dalj časa, pri drugih pa so dela prevzeli letos, ' jih končali in prešli na druga delovišča. Več del imajo tudi na ob- močju Hrvatske in sicer na stalnih deloviščih v železarni in rafi- neriji Sisak in v tovarni dušika Kutina. Za zagrebško podjetje industrije nafte »INA« pa so prevzeli dela na kompletnih napra- vah na naftnih poljih V Zagrebu imajo dela še pri OKI Zagreb, pri Jugomontaži, Industromontaži in drugod. Veo del imajo tudi v Sloveniji, Mariboru. Jesenicah, v Kidričevem in drugod. Glede na obseg dela in na mnoga delovišča v državi, kjer opravljajo antikoroTiijsko zaščito industrijskih na.prav, bi lahko rekli, da se je podjetje speciali- ziralo na antikorozijsko dejav- nost. Za to imajo dovolj uspo- sobljenega kadra, priprave za čiščenje rje in drugo. V zadnjem času opravlja podjetle »Pleskar« tudi zaščito raznih važnih objek- tov s plastičnimi masami, kjer ne pride v poštev noben drug zaščitni material. Nekaj kadrov je dala delovna praksa, nekaj pa Jole, kamor jih je poslalo podjetje. Vseh koristi pa podjetje od usposobljenih kadrov ne doseže, ker jih nekaj po usposobitvi odide, čeprav je podjetje zanje mnogo žrtvovalo. Slabe izkušnje z nekaterimi strokovno usposobljenimi delav- ci silijo samoupravne organe k previdnosti pri odobravanju sredstev za strokovno usposab- 1 Janje delavcev, ki ne jamčijo podjetju, da bodo ostali pri njem vsaj pogodbeno dobo. Specialne naprave zahtevajo pravočasno oskrbovanje z nado- mestnimi deli, ki jih je težko do- biti, kar je večkrat vezano na plačilo z devizami ali pa z iska- njem po širšem inozemskem trgu. Delovne izkušnje in varčevanje z materialom zahtevajo stalno prilagajanje naprav, ki jih v raz- ličnih državah izdelujejo, ni pa pr nas rezervnih delov, čeprav so naprave redno uvožene. Pomembna za podjetje je tudi slikarsko-pleskarska dejavnost, čeprav ta ne dosega obseca an- tikorozijske dejavnosti. Za to dejavnost je večje pomanjkanje kadrov na splošno v državi. Na to močno voliva možnost zapo- slovanja v inozemstvi. Pred 4 leti v uk sprejelih nad 40 va- jencev, ki so postali pomočniki, podjetju danes ne koristijo, ker so odšli iz podjetja in si veči- noma našli zaposlitev v inozem- stvu. Zato prevzema podjetje se- daj le tista dela, za katera ima zagotovljen kader in za katera tudi lahko jamči pogodbeni stranki, da ji bo opravila delo v obljubljenem roku. Pri slikarsko- pleskarskih delih je podjelj«- ve- zano največ na dejavnost grad- benih podjetij na celotnem po- slovnem območju. Po letošnjem proizvodnem planu bi moralo podjetje doseči 480 milijonov prometa. Nadalj- nje vremenske razmere bodo lahko omogočile, da bodo plan ref» Stran 5 Vesti iz Kidričevega Oročitev sredstev Kred nedavnim je delavski svet TGA med drugim razpravljal o oročitvi sredstev pri splošni go- spodarski banki v Ljubljani. Predhodno je bilo vsem članom DS temeljito obrč7loženo, zakaj bodo uporabljena ta sredstva in kakšen je sploh namen oročitve, zato so člani delavskega sveta načelno sklenili, da se lahko pri Splošni gospodarski banki v Lju- bljani oročijo sredstva do pri- hodnjega leta v višini 13 milijo- nov N din, ki bi jih le-ta potre- bovala za nemoteno gradnjo va- Ijarne »Impol« v Slovenski Bi- strici. Sklenil je tudi, da se sred- stva lahko oročijo potem, ko bo z bamko in s podjetjem »Impol« iz Slovenske Bistrice — sklenjen ugoden aranžman za prodajo ca. 600.000 S. Nagrade društvom in organizacijam Delavski svet je nedavno skle- nil, da se dodelijo nekaterim društvom in organizacijam na- grade v višini od 1000 do 15.000 N din. Med drugimi so dobili na- grade AeroklubPtuj 10.000 N din, NK »Aluminij« 15.000 N din, Svo- boda Kidričevo 3000 N din. Par- tizan Kidričevo 3000 N din, AMD Kidričevo 3000 N din, Strelska družina 2500 N din, RK Kidričevo 1000 N din in ZMS Kidričevo 2000 N din. Gotovo bodo navede- nim društvom in organizacijam koristile pri nadaljnjem izvajanju svojih nalog. Tako je delovni ko- lektiv TGA dokazal, da ni poza- bil na tiste, ki računajo na nje- govo, čeprav skromno pomoč. Za večjo in boljšo proizvodnjo v ponedeljek, 21. novembra 1966, je delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Kidriče- vem praznoval 12-letnico obrato- vanja. 2e v jutranjih urah so se pričeli zbirati pred dvorano re- stavracije člani delovnega kolek- tiva, pozneje pa so pričeli priha- jati tudi vabljeni gosti od vseh strani. Slavnostna seja delavske- ga sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot, ki jo je vodil pred- sednik DS Ivo Tušek, se je zače- la s polurno zamudo. V svojem govoru je najprej pozdravil biv- ša direktorja tovarne, nato pred- sednico občinsike skupščine Ptuj ter ostale goste iz Ruš, Slovenske Bistrice, Prvomajske iz Zagreba in predstavnike iz Ražin pri Sibe- niku. Veličasten je bil pogled na prepolno dvorano, ki je bik- za- sedena do zadnjega kotička. V svojem nagovoru je orisal 12-let- no poit delovnega kolektiva, nje- gove uspehe in probleme, s ka- terimi se je teh 12 let boril v svojih prizadevanjih za dvig pro- izvodnje. Za predsednikom delav- skega sveta je govoril direktor podjetja, ki je govoril predvsem o strokovnih službah in pa o na- daljnji perspektivi podjetja, pred- vsem kar se tiče preskrbe z elek- trično energijo. TGA bo sofinan- ciralo agregat v Šoštanju s sko- raj blizu 12 milijard S dinarjev v naslednjih treh letih. Ob kon- cu govora se je zahvalil vsem članom kolektiva za njihov trud in prizadevnost ter jim čestital k prazniku tovarne in k prazni- ku dneva republike. Nato je predsednik UO Simon Pešec pre- čita! seznam članov kolektiva, ki imajo 10 let službe v podjetju, ki 60 dobili spominska darila. Po tem je podelil nekaterim društ- vom in organizacijam nagrade za njihovo vestno in marljivo delo, za kar jih je nagradil delovni ko- lektiv TGA. Potem je bil na vrsti kulturno zabavni program, kate- rega so izvedli gojenci glasbene šole i7 Maribora. Njihov program je bil zelo pester in bogat, naj- več aplavza pa je brez dvoma po- žela zadnja točka sporeda, za- ključno kolo iz Gotovčeve ope- re »Ero iz onega sveta«, ki so ga izvedli zares sijajno. Brez dvoma je bil to zares pravi praznik de- lovnega kolektiva, katerega se bodo njegovi člani dolgo spomi- njali. S POTI PC RAZSTAVI »TALCItf Učenci 8. a in 8. b razreda osnovne šole Franc Belšak Go- rišnica so obiskali v ponedeljek, 14. novembra, razstavo »Talci« v Ptuju. Za uvod v razpoloženje jim je tovariš Dušan Čoki v kratkem orisu približal krvav čas, ko so naši ljudje umirali za naš da- našnji svobodni čas. Pod vod- stvom Hedice Fric so pripravili kratek kulturni program (učen- ka Marta Horvat je deklamirala Krakarjevo Spomenik padlim, učenec Jože Rojko pa je prebral lasten sestavek o ljudeh, ki so padali pod streli pušk). Nato so učenci s pietetnim odnosom prebirali pisma talcev, ki so v njih izrazili svoje po- slednje misli in čustva. Po dve- urnem ogledu so zapustili raz- stavni prostor in še dolgo potem premlevali o času, ki ga niso doživeli, a so ga skušali nekje ujeti in podoživeti. -FC- S POLENŠAKA v zadnjih dneh S"0 vaščaini Po- lenšaika pridno vihteli krampe in lopate, da bi čimprej skopali jamo za cisterno, da bodo imeli gasilci kje črpati vedo v prime- ru požara. Občinska gasilska zveza jim je dodelila cement ter pctreben gramoz in železo. De- lo hiitro naipreduje, da bo potreb- no pohiteti s pripravami za za- ključni večer prostovoljnih gra- diteljev. V okolišu bo potrebno &e ogra- diti v Kakavi dve cisterni, na juršimskem bregu dve, v 3od- j kovcih ene, na bratisdavskem i bregu dve, na polenskem bregu i dve, v Preradu dve in na hla- pons'kem bregu eno, da bi vsaj \ do neke mere zadostili velikim potrebam krajev, kjer so že ob malo bolj suhem vremenu bre? vode. lAB BORCI ZA SEVERNO MEJO, POZOR! Kot smo 14. oktobra 1966 po- ročali, je bila letos dne 15. maja ustanovna skupščina Zveze pro- stovoljcev — borcev za severno mejo 1918/1919. Statut republi- ške zveze pro-stovoljcev — bor- cev za severno mejo 1918 — 1919 z dne 20. 6. 1966 je bil sprejet v Ljubljani in je bila Zveza vpi- sana dne 8 8. 1966 v republiški register društev pod št. 398 pri rep. sekretariatu SR Slovenije, za notranje zadeve v Ljubljani, V ptujski občini je sedaj pri- javljenih nad 80 borcev za se- verno mejo 1918 — 1919, večina Maistrovih borcev. Da se v ob- čini Ptuj ustamovi občinski oo- bor Zveze borcev za severno mejo 1918 — 1919 ustanovni občni zbor, ki bc dne 11. decem- bra 1966 z začetkom ob 9. uri v klub.skih prostorih Društva upo- ko.jencGv v Ptuju, A.škerčeva 1 ulica. V interesu borcev za severno mejo 1918 — 1919 in Maistrovih borcev iz ptujske ob- čine je, da se ustanovnega -vbč- nega zbora udeleže v čim večjem številu. Brez prijatelja? Ob-jpen jesenski dan V razre- du manjka mnogo učencev Pro- fesor kliče imena Na v.sak kl.c se j nekdo oglasi: »Tukaj!« Pri.ila j^e vrsta na Kovača Mclk Profesor se začudi: »Kaj :-;ima Kovač no- benega prijatelja?« Terapija Zdravnik pac:entu: vam ie po- treben popoln mir. nikakšnega napora Svetujem vam, da se vr- nete v službo. "LES« - Ptuj, pomemben izvoznik les« \ Postopna rekonstrukci|a m modernizaeiia - najvažnejši nalogi Izkušnje in načini za bodoče gospodarjenje z lesom Razgovor s samoupravnimi in upravnimi funkcionarji Franjom Masteiioni. inž. Edom Zorkom, Rudijem Majuikom in Vladom Cimermanom. »Les«, lesno industrijsko in trgovsko podjetje Ptuj, se je letos bolj kot prejšnja leta vključilo v svetovni trg z izvozom rezanega lesa listavcev, večinoma polfinalnih proizvodov, poleg tega pa se pripravlja na izvoz finalnih izdelkov. V prvem letošnjem polletju so bile pomemben kupec vzhodne dežele Češka, Poljska, ZSSR in Vzhodna Nemčija, v drugem polletju pa kažejo večje zanimanje za »Les« kot dobavitelja Italija, Francija in Španija. Pa tudi druge za- padne dežele se zanimajo za naš trg in za lesene poltinalne proiz- vode. Ta sprememba trga prinaša s seboj zahtevo po rekonstruk- ciji obratov za primarno predelavo in pa reorganizacijo finalne predelave lesa. Ze ob pripravah idejnega načr- ta za rekonstrukcijo se je zavedal kolekt v podjet.ia --"Lei«. da bo za- htevalo vedno večje uveljavJanje na svetovnem trgu vsaj tako re- konstrukcijo obratov, ki bc omo- gof^ala konkurenčnost na doma- čem m tujem trgu Praktično pomeni to zahtevo po moderniza- ciji obratov v intenzivnem smjslu izkoriščanja surovine, lažjega de- la r.aposlpnih. :loseKH(ija večje produktivnosti in izboljšanfa kva- litete izdelkov Ko se pogaja pod- jetje z nozemskimi m domačimi kupci za razne dobave, ti že mi- slijo na take pogoje dela, kot si j-h pcKljetje želi ustvariti in za- gnto\Ht- Izvedba rekonstruKcije je etap- no že začela in je prvi del rekon- strukcije skladiš.(^a hlodovine že skoraj 90'/« končan in že prvi »»'»mpmben stroj /a ta obrat po- m*"!!? 73 i>oiijet,ip ^^t celoto in za obrat veliko pridobitev. Portalni žerjav bo opravljal vso manipu- lacijo hlodovine, kar je dosJej opravljalo 18 delavcev Zerjavo- vodja bo sedaj sam to opravljal iz mehanizirane kabine Tunkci-ia tega stroja pa bo .še večja, ker bo opravljal tudi polnjenje n praz- njenje parilnic. nakladanje razne- ga lesa v skladovnice in na va- gone ali kamione Ta žerjav predstavlja za skladišče na.Vpo- membnejš stroj, ki bo tudi b's- tveno vpHval na znižanje stroš- kov. Prejšnja vpr-2žna pomoč bo ostala le v spominu na prejšnje delovne pogoje V drugi etapi žagalnica v drugi etapi bo zgraddo pod- jetje žagalnico. nabavilo n mon- tiralo osnovne stroje za predelavo ter delrip ureditev skladiš^-a re- zanega lesa Po dokončam drjgi etap: namerava podjerie v novo urejeni žagalnici takoj pričeti s i poskusno proizvodnj"©. k: pa bo I temeljila na boljših m sodobnej- ših prijemih predelave ter v skrajšanem delovnem času Zgra- { ditev žagaln ce in oroizvodnja na : novo montiranih strojih služita kot temelj 7 urnega delovnega I dneva, priseganju kvalitete za- I padnemu trgu m možnost; kon- kurenčnih sposobnosti. Tretja etapa bo obsegla kom- pleksno ureditev obrata v tem. da bo potrebno zgraditi novo kotlovn:co. premestiti j pralnica ter zgraditi sušilni kanal, končno pa že zgraditi skla- diišče rezanega lesa. Bodoča pro- izvodnja se ne bo več odvijala po načinu sedanje tehno^osije. ko so uporabljal; parni stroj kot po- gonsko sredstvo isnovnih strojev. Osnovne stroje bo finala električ- na energija, parni stroi pa bo služil za proizvodnjo tehnološke pare. ki je potrebna za paiilnce in sušimi kanal ter za gretfe ža- galnice Brez sušiln:=:ja kanala ne bi mosi; doseči hitre odpreme blasa za izvoz, ker se mora to sicer sušiti najmanj o do 7 me- secev pod naravnimi pogoj; Vse te bistvene spremembe bo- do pomenile za kolektiv podjetja preorientacijo delovne .sile v no- vo proizvodnjo 'zdelave slepega furnirja, k! bo omogočena na lu- ščilki. Reorganizacija gozdarske službe na surovinskem območj-j podjetja »Les« je pokazala, da je surovin dovolj, vendar jih je potrebno smoternejše izkoriščati m usmer- jati na sposoben predelovalna obrat Vedno kritičnei.še zahteve trga bodo spravile žagarske obra- te, ki nesmotrno izlrori.^čajo ali kvarijo dragocene surovine, v Iz- redno težaven položaj Skupni :n- teresi bodo narekovali zaščito t«h surovin in ni zkljjčeno, da se bodo morali omejiti le na usluge za male potrošnike zasebn:h go- spodarstev Potrebe na svetovnem trgu bodo narekovale tudi colo- čene integracije na področju gozd- nega in lesnega gospodarstva. Za prvo etapo rekonstrukcije je porabilo podjetje iz svojih skla- dov okrog 50 milijonov starih di- narjev ter 44 milijonov kredita. Celotna rekonstrukcija bo zahte- vala 300 milijonov starih dinar- jev, od česar bi naj vložilo pod- jetje 150 milijonov iz ovojih skladov, drugo pa iz kredita. Na deviznem trgu ie doseglo podjetje 1965 leta nad 428.000 USA dolarjev, v letošni.^m letu pa bodo dosegli okrog 500 000 USA dolarjev Le VI« oartirpaciie na ustvarienem deviznem prilivu onemogoča podjetju nabavo pre- potrebnih uvoznih strojev i-.a re- konstrukcijo Ta KVJta zadošča ie za reprodukcijski maienal Pod- jetje je pr siljeno za uvoz strojev nabavit: potrebna devizna sred stva pod znatno neugodnim.! ;n dragim.i pogoji Dokler bo v prak- si tal?^ participacija, hosin rekon- strukcija in r.-n ' ...., ,0'»3 zelo otežkočeni. podjetje pa še vedno ob dosedii.ijih delno mt- haniziranih pogojih oroizvodnje Kljub takemu stanju pa je podjetje iz participirane kvote deviz od- stopilo dei sredstev še gozdar.^kirn podjetjem, dobav:teljem surovin, za gozdno mehanizacijo Ta pomoč omogoča gozdarskim podjetj^em dobave kvalitetnei.šp,ga lesa iz od- daljenejših območij, k- prej za eksploatacijo zaradi nedostopnosti terena niso bila dostopna. Koordinacifa sredstev, vcžen faktor rekonstrukcije Organi samoupravlianja podjet- ja ter rekonstrukcijo kažejo vse razumevanje za to, da bi zbrali sredstva enotno in centralno in Sa bi vlagali zhr^n,^ sKHistva tam iijer je ekonomsko utemeljeno in iiajbolj potrebno. Podjetje ima jbrate v Ptuju. Apačah in v No- Pem Marofu pri Varaždinu Frva rekonstrtikeija je že izvršena v Jbratu Apače, ki je bda najnuj- fiejša in je zahtevala nad 51) mili- jonov starih dinarjev Za popoino usposobitev tega obrata so potreb- le samo še ekshaustorske napra- ve_ Razvoj m rekonstrukcija poa- jetja zahtevata tudi vzporedno Jsposabljanie strokovnih kadrov. Izdelan je že program strokovne- ga izobraževanja -zaposlenih v pod.Tetju. da l»do razni tečaji ;n seminarji v sam-em podjetju v sestavu drugih podjetj za nekva- lificirane in polkvalific^rane de- iavce. za druge pa bo možno izo- braževanje v okvirj delavske un- verze O vseh teh vprašanjih in načr- ih bo mnogo povedanega tnrti na conferenci samoupravljavcev pod- "■tja. na katero se resno pripra^r- jajo. V. J. »^LES«-ova žaga v Rogoznici LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE PTUJ „LES" z obrati Ptuj, Apače in Novi Marof pri Varaždinu Vsem dobaviteljem surovin in kupcem izdelkov iz naših obratov naša iskrena čestit- ka za 29. november. Stran 4 ^TEDMK« — petek, 25. novembra i^hb Strnn 4 Z novimi stroji se je »Deltai« izkopala iz težav Mnogo dela tudi za inozemski trg Vzporedno s skrbjo za proizvodnjo tudi skrb za izobraževanje Delovna skupnost tovarne perila in konfekcije »Delta« Ptuj občuti sedaj koristi povečane proizvodnje po popolni reorganizaciji dela, po nabavi novih šivalnih strojev in likalnih garnitur, in po re- dnem šolan.iu strokovnih delavcev in po izpopolnitvi velikega števila zaposlenih. Od 1963. leta do 196,5. leta se je dohodek podje- tja povečal za liOO milijonov dinarjev, letos pa bo vsaj za 650 mili- jonov starih dinarjev večji. Na konferenc-, famoupravljav- cev 10. novembra 1966 so obrav- navali vsa odprta vprašanja, ki jih prinaša s seboj postopen raz- voj »Delte« kot specializiranega podjetja s pretežno ."ionsko delov- no silo, kjer dosegajo ženske enake proizvodne rezultate kot drugod moški in se enako resno .'spoprijemajo s težavami kot nji- hovi vrstniki drugod. Na konferenci so navzoče jasno in glasno povedale, da ne trpijo poleg uspehov poslovnih ncred- nosti, zato jih je potrebno sjjroti odpravljati. Iz njihovih innenj tudi izhaja, da se ne zadovoljuje- jo samo s predlogi in sklepi. temveč skrbijo, da morajo skle- pom slediti tudi dejanja, da je potrebno vse nejasnosti sproti od- praviti in da mora potekati skib za zaposlene vzporedno s skrbjo za proizvodnjo. Posebne težave, iz katerh se je izkopal ta kolektiv do sedanjih boljših uspehov, so bile v tem. da so imeli vedno na zaposlene malo angažiranih sredstev, zasta- rele stroje, delo v treh :zmenah in razmeroma visoke proizvodne stroške. Teh težav se je kolektiv končno rešii ob pomoči Občinske skupščine Ptuj in njene predsed- nice Lojzke Stropnikove in je do- segel boljSi poslovni uspeli po nabavi novih strojev, višji; neto produkt, večji celotni dohodek, izboljšano razmerje med skladi in proizvodnimi stroški itd. Letos so že v 1. ooLetju prede- lali skoraj 800.000 kvadratnih metrov tkanin ob povorečno 360 zaposlenih in delno zmanjšanem številu teh. Plan reaiizac-ie so presegli za 20 odstotkov, celotni dohodek pa za skoraj 10 odstot- kov. Poslovni stroški so nekoliko višji Osebni dohodki "sc kljub vsemu letos višji zaradi znatno višje proizvodnje Svojevrstne težave in probleme predstavljajo za »Delto« nekateri kupci, ki ne plačujejo račnnov. pa tudi surovine in izdelki so na zalogi. Zaloge nylona si je moralo podjetje vnaprej priskrbeti glede na nestalno založen trg s surovi- nami, na zaloge izdelkov pa vpli- vajo nihajoče potrehe kupcev tudi z njihovega prodajnega ob- močja. Nekatera povišanja siroš- kov in podražitve materiala pred- stavljajo poseben problem. Kljub vsemu daje letošnja delitev oseb- nim dohodkom 68. >kladom pa 32 odstotkov, kar jim ho potrebno za dograditev prepolrebnih pro- storov za obrate in sklidišča in za obratna sredstva. Z vsemi temi in drugimi pro- blemi je aktiven kolektiv dobro seznanjen, organi samoupravlja- nja pa skupno z upravno in stro- kovno službo dovolj aktivni, da njihovo delo ne ^aostiija za pro- izvodnim delom in da ne ostajajo sklepi samo na pap;rju. Rezultat poslovanja ter plačana realizacija sta najboljši barometer za delo kolektiva in samoupravnih orga- nov pa tudi političnih organiza- cij. Vsa prizadevanja in uspehi ko- lektiva v letoSnjem letu in pri- hodnjem letu bodo največ pripo- mogli do osnove, da bo podjetje izvedlo rekonstrukcijo obratnih prostorov, kar bo omogočilo za- poslitev še večjega števila žensk in povečan izvoz izdelkov. Konferenca samoupravljavcev je dala delu samoupravnih organov »Delte« ugodno oceno, k: jih lah- ko spodbuja, da bodo tudi v bo- doče dovolj aktivni, da se bo podjetje še dalje razvijalo, da bo dobro delalo in orodajalo svoje -izdelke na domačem in inozem- skem trgu, obenem pa da bo skr- belo za dopolnilno izobraževanje članov kolektiva ter tudi za nji- hovo življenjsko raven. V ,Jj_ V adjustirnici Delte Tovarna perila in konfekcije „ Del ta" Ptuj Tudi naše iskrene čestitke za dan republike vsem. ki nam dobavljajo surovine za izdela- vo kvalitetnega perila in vsem^ ki radi kupujejo in nosijo na- še izdelke. Bori že vabi na praznovanje dneva re publike in na silvestrovanj? Gostiinsk.0 podjetje »Letovišče grad Bori« se pripravlja na pri- jetno praznovanje dneva repub- like v prostorih gradu Bori. Vsa- ko leto pride na proslavljanje te- ga praznika več kolektivov iz raznih krajev Slovenije in iz so- sedne Hrvatske, ki si prej zago- tovijo pri podjetju prostore in vso preskrbo, pridejo pa tudi dru- gi ikolektivi, ki se prej ne javijo. Prostorov je v gradu Borlu do- volj, da sprejme podjetje tudi do 500 ljudi, od tega na prenočišče 110. Z godbo bodo pričeli 29. nd- vembra ob 15. uri. Prostori bodo prijetno ogreti. Po dnevu republike pa se bo kolektiv tega podjetja temeljito pripravil na letošnje silvestrova- nje, ki bo v viteški dvorani gra- du Bori. Rezervacije bodo spreje- mali že od 2. decembra 1966 da- lje. Gostins'ki obrat »Beli križ« Ptuj, Lackova 11, bo eprejemal rezervacije za Bori, pa tudi v re- stavraciji na Borlu. Ob lanskem silvestrovanju so bili gostje iz- redno zadovoljni z vso skrbjo podjetja za nje. Mnogi so ostali naslednji dan dopojdne in celo dva dni na Borlu. Kolektiv si bo prizadevar pripraviti za tokratne goste posebno presenečenje, zla- sti pa vse, kar bodo vnaprej na- ročile skupine gostov. Izreden Silvestrov menu je ob ^vsakem silvestrovanju ustrezal večini go- stov. TUDI NAŠA ČESTITKA ZA DAN REPUBLIKE! Papravijo..» da je začetek huliganstpa na daljnem Zahodu, od koder se je nevarno razpaslo sirom po svetu. Pomislite, tudi pri nas, tudi v Slovenskih goricah se je to jesen pojavil huligan in v strahu smo, če mu jih ne bo sledilo še več. Tiste dni je bilo, ko še nismo obrali naše zimske hruške tam za vogalom, da bi plodovi bolj dozo- reli in si nabrali več plemenitih sokov. Naša mati — to so mati moje matere — so imeli s temi hruškami posebne namene. Ne vem, ali so jih mislili spraviti v klet, ali posušiti, ali skuhati, ali morda dobro prodati, mogoče pa podariti vnukom in sosedovim otrokom? No, naj že bo kakorkoli, zgodilo se je sredi belega dne, ko so stopili na prag in se ozrli v široko krošnjo radodarnega dre- vesa. Nekaj se je namreč zganilo tam gori in nekaj počilo, kot bi se zlomila tanka veja. »Kaj pa je tam?« Vse tiho. Naša mati pa so gospodinja na mestu in nikoli ne obstanejo sredi poti. Urnih korakov so stopili pod hruško in se pazljivo ozrli med veje, kajti tam gori mora nekaj biti. Pa so zagledali frkolina kratkohlačnega, ki je hlastno se- gal po hruškah ter jih tlačil v žepe in za srajco. Kako si le upa? »Kdo pa st ti? Čakaj, čakaj, smrkavec!« zberejo mati svoj po- gum. »Beži, baba, beži! Jaz te bom za- klal! Jaz sem huligan!« je ostro zapretil s hruške in zahreščalo je med vejami. In kaj so hoteli naša mati, ki so bili takrat sami doma? Kaj so ho- teli pred nekom, ki grozi z umo- rom in pravi, da je hidigan? J o j, huligan! — Potegnili so se v hiso in ga pustili, da se je obložil s hruškami do mile volje. Le na očeh so ga imeli in zvečer, po- mislite, zvečer so pravih doma- čim, da so ga dobro videli, ko je splezal z drevesa in se zavlekel v klanec. Videli so ga in .spoznali. Veste, kdo je bil? Gustek'je bil. Šolar je še in sam se ima za huligana. Jo j, — za hu- ligana ... L Č. iZ, podjetje za popravilo voz Ptuj z NAŠIMI KVALITETNIMI IZDELKI IN USLUGAMI TUDI NAŠE ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER 500 ležišč v ptujski in ormoški bolnišnici r^onioč bolnikom iz občin Ptu t. in Ormož ter iz sosedne Hrvatske Idejni načrt za novo bolnišnico in zdravstveni doni že potrjen Ptujska bolnišnica, ki ima kirurški, ginekološko-porodniški, interni in otroški oddelek ter odsek za nalezljive bolezni, jc v le- tošnjem letu nekoliko presegla število zdravljenih bolnikov in iz- koriščenost posteljnega fonda in bo tudi vsaj v manjši meri pre- segla pian oskrbnih dni, pri čemer odpada največji del na kirur- .ški in interni oddelek. Plana pa letos ne bo dosegel ginekološko- poroduišlii oddelek, na kar znatno vpliva letošnje delovanje gi- nekološko specialistične ambulante pri ginekološkem oddelku, ker se več bolnic zdravi ambulantno kot na oddelku, pa tudi znižanje ležalne dobe v ginekološkem oddelku. V letošnjem letu in sicer s 1, oktobrom je ustanovila ptujska bolnišnica psihiatrični oddelek v Ormožu v bivši bolnišnici za zdravljenje pljučnih bolezni, ki jc bila tam ukinjena. Tako ima sedaj ptujska bolnišnica na razpo- lago nad 500 bolniških postelj, ima pa manj upravnega osebja ter v zvezi s tem tudi zmanjšane upravne stroške za okrog 20 milijo- nov starih dinarjev, kar bo tudi vplivalo na znižanje oskrbnega dne v 1967. letu. Kot prejšnja leta je bil tudi le- tos dotok bolnikov v oddelke ptujske bolnišnice s ptujskega in ormoškega območja t.ud:i iz naj- bližjih predelov sosedne republike Hrvatske, predvsem pa iz obmo- čja občin Krafjina. Varaždin .n Cakovec. Po pomoč v Ptuj pri- peljejo bolnike v skoraj vse od- delke, največ pa v kirufškega. saj .so razne nezgode in nesreče na dne\'nem redu. Dogaja se. da so oddelki od časa do časa tud: prenapolnjeni zlasti v marcu, ju- niju in juliju, pa tudi v rraju in avg-jstu. ginekološki-porodni pa predvsem v maru in juniju kakor tudi otroški oddelek. Letni časi imajo svoje lOsebnoFti. pa tudi možnosti za razna obolenja in nesreče. Več boln.kov pripe- ljejo rešllrui avtomobili, mani pa jih pride osebno in z dr-j;.5;mi vo- zli Največ časa ostanejo bolniki na zdravljenju skoraj 12 dni. kar je povprečje ležalnih dni. to pa je Dod republiškim povprečjem. Največ je zavarovancev komunal- nega zavoda, nekaj pa kmetijskih zavarovancev in samoplačhikov. Kolektiv ptujske bolnišnice tvo- i ri skupno z Ormožem nad ."60 za- I poslcnih, od tega 17 zdr.ivnikov, j nad 110 drugih zdravstvenih de- j lavcev ter upravno tehnično ose- j bje in bolniške strežnice na od- I delkih. Večina zaposlenih je stro- ! kovno usposobljenih že pred na- stopom službe, nekaj pa se jih še dopolnilno šola. kar zavod pod- pira, da bi bilo število izšolanih čim večje. V svetih delovnih enot, v upravnem oriborn in v de- lavskem svelu je 'ti zap(»s!en'rh, torej 20 procentov 7.v»pos!enih. ra- zen komisij, opravlja naloge v samoupravnih organih, ki se se- stajajo vsaj l-krat mesečno in obravnavajo organizacijska, fi- nančna in kadrovska vprašanja ter tudi o njih sklepajo. Samo- upravni organi delovnih enot sa- mostojno odločajo o delitvi čiste- ga dohodki «klarlne ^ !ir3vi'nikom o delitvi čistega osebnega dohod- ka, kakor tudi o uporabi skladov^ Na sejah je vedno nreeej Jivabno. ker Fo člani kolektiva in orga- nov upravljanja seznaui.^ai z vso »roblrmatiko zavdd.i. Za sredo, dne 2:]. novembra 196.5. so skli- cali predstavnike "/n, brezalkohol- nih in osvežujočih pijač za H" - itd. Letošnje slabo vreme jr močno vplivalo tudi na proiz- vodnjo brezalkoholnih pijač Celotni dohodek so presegli za 4i»»/«, dohodek za 69 "/n, osebne dohodke za 54 "In in sklade z;i 138 «/«. Letošnja delitev dohodka bc dala več sredstev za sklade, ce- lotno poslovanje pohvalo delov- nemu kolektivu, organom upravljanja pa priznanje za do- bro gospodarsko politiko, ki bo omogočila podjetju moderniza- cijo obratov, povečanje proiz- vodnje in več proizvodov na trg B. Nesreča v Loki je prizadela vso okolico K zadnjim hujšim nesrečam z avtobusi štejemo v Sloveniji tudi prometno nesrečo v Loki, ki je bila v ponedeljek, dne 21. novembra zjutraj, ko se je pri trčenju avtobusov Maribor — Ptuj in Kog — Maribor avto- bus iz smeri Kog — Maribor skotalil po obrežju pod cesto skupno z mnogimi potniki. Pri tej nesreči je bilo devet potni- kov huje poškodovanih in hitro prepeljanih v mariborsko bol- nišnico, drugi pa so bili laže poškodovani ali pa so ostali k sreči sploh brez poškodb. Vest o prometni nesreči v Lo- ki je hitro preplavila vso oko- lico in Ptuj je zvedel za podrob- nosti, ko so se vanj vrnili pot- niki iz ponesrečenega avtobusa, ki jim je nesreča prizanesla s hujšimi poškodbami. Vsakdo je pri \sebi želel, da bi ne bilo smrtne žrtve in da bi poškodo- vani v mariborski bolnišnici hitro okrevali. 2al pa je ta ne- sreča terjala življenje Ane He- džet iz Maribora, iz Kamniške ulice 31, osem teže poškodovanih p& je dobilo hujše poškodbe. Z območja občin Ptuj in Ormož so se znašli v bolnišnici v Ma- riboru nekaj minut po nesreči po zaslugi pridnih reševalcev tudi Franc Križmanič iz Ormo- ža, Školibrova 9, Ignac Kosi iz Ptuja, Mestni vrh 44, Neža Pa- veo iz Sedlaška 5 v Halozah, Ivan Trop iz Loperšic 32, Nežka Kolarič iz Ptuja, Naselje bratov Rešev, in Franc Ožek iz Ormo- ža, Cvetlična 14. Avtobus iz smeri Kog — Ma- ribor je vozil šofer Vodelšek. drugi avtobus Maribor — Ptu' pa Rok Toplak. Tudi slednji javnosti znan kot dober in pri - viden šofer avtobusa, ki je si- cer preživel že trčenja z avto- busom, vendar brez lastne kriv- i de. Nikdo se zato ni hotel spu- | ščati v polemiko o tem, kdo je zakrivil to nesrečo. Jasno je bi- lo vsakomur, da vreme tokrat ni bilo ugodno za vožnje avto- busov, cesta pa je bila mokra in spolzka, zato je prišlo toliko laže do nesreče ob najmanjšem vzroku. Vse okoliščine te nesreče bo dognala preiskava. Ljudje se o dogodku v Loki še vedno pogo- varjajo in se zdi, da tudi vsi šo- ferji vozijo sedaj skrajno pre- vidno, ker si nikdo ne želi na- kopati odgovornosti za nevarna dogajanja na cesti, za kar zado- šča najmanjša neprevidnost. V. J. Imate sina pri vojakih? Naročite mu TEDNIK, ker j si zelo želi novic iz da- i inačih krajev! Imate svojce v inozem- stvu? Naročite jim TEDNIK, da bodo seznanjeni z dogajanjem v domačih krofih! TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« PTUJ S 24 POSLOVALNICAMI OB 24. ROJSTNEM DNEVU SOCIALISTIČNE FEDERA- TIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE ČESTITAMO CE- NJENIM PREBIVALCEM PTUJSKE IN SOSEDNIH OB- ČIN PA TUDI REPUBLIK IN JIM ZAGOTAVLJAMO, DA SE BOMO TUDI V BODOCE TRUDILI VSESTRAN- SKO ZADOVOLJITI VSE SVOJE STRANKE V VSEH NASIH POSLOVALNICAH. Z NOVO POSLOVALNICO GUMA SMO PRISPEVALI NOV DELE2 V RAZVOJU SPECIALIZIRANIH TRGO- VIN V PTUJU IN V SKRBI ZA POTROŠNIKE VSEH INDUSTRIJSKIH IZDELKOV IN ZlVIL. KOLEKTIV IZBIRE PTUJ Stran 6 >TEDNIK€ — petek, 2^. ncvembrn 1%6 Stran 6 Montažfiio podjetje »Elektrakovinar« Ptuj se razvija Izdelava elektromotorjev odpira nove možnosti razvoja K izdelavi elektromotorjev še i:(delava črpalk za pralne stroje Montažno podjetje Elektrokovinar l'tuj se postopno pripravlja na spremembo obsega in strukture podjetja, kljub temu da zdru- žuje pod skupno streho sedem strok z različno organiziranim delom in poslovanjem ter z različnim razmerjem med produk- tivnim in režijskim delom. Ob montažni dejavnosti bodo razvijali tudi proizvodno in obstaja možnost, da bo lahko proizvodnja elektromotorjev malih moči in sčasoma še črpalk za pralne stroje pri ustvarjanju dohodka presegla celo osnovno, to je sedanjo montažno dejavnost podjetja. Razvijanje proizvodnega oddelka zahteva določeno rekonstrukcijo podjetja, preureditev sedanjih prostorov, drugačno razvrstitev delavnic in strojev, obenem pa .bo ta sprememba prinesla nove možnosti za zaposlitev moških in žensk, potrebnih kvalifikacij, pa tudi priučitev moči brez za- htevanih kvalifikacij za razna dela. Po dnevu republike bo lahko začela redna proizvodnja motorjev malih moči, ker je v poskusni proizvodnji dosegla pričakovane rezultate. Iz obširnega elaborata pod- jetja v zvezi s predvideno re- konstrukcijo podjetja in s po- trebnimi investicijami za proiz- vodnjo elektromotorjev v koope- raciji z »Elektrokovino« in uni- verzalnih motorjev lastne kon- strukcije, pa tudi iz velikih sprememb v prostorih za to no- vo proizvodnjo se vidi, da se namerava podjetje »Elektroko- vina« resno uvrstiti med proiz- vajalce večjih količin elektro- motorjev malih moči in črpalk za pralne stroje in se namerava tudi uveljaviti kot izvoznik svo- jih izdelkov. Med podjetjem Elektrokovina Maribor in tem ptujskim pod- jetjem je že sedaj tesno poslov- no sodelovanje in kaže podjetje iz Maribora resno skrb za raz- voj ptujskega partnerja, ker se je ta izkazal kot sposoben za proizvodnjo ustreznega tipa elektromotorjev v kooperaciji pa tudi lastnega tipa motorja lastne konstrukcije, ki ga je mogoče uporabiti v avtomobil- ski industriji, pri jugoslovan- skih železnicah in pri drugih naročnikih. Za podjetje Elektrokovinar Ptuj so pomembni kooperanti pri izdelovanju elektromotorjev tudi Tovarna avtoopreme Ptuj, Strojne delavnice Ptuj, Tovar- na Jože Kerenčič Ormož in drugi. Razvoj proizvodnega oddelka je odvisen poleg dobre volje ko- lektiva, njegovih finančnih spo- sobnosti, dobre organizacije dela ter kvalitetnega zadovoljevanja naročnikov tudi od kreditov, ki so jim potrebni. Pri dosedanjem prizadevanju podjetja v proiz- vodni smeri sta pokazala vse ra- zumevanje tudi Občinska skup- ščina Ptuj in Zavod za zaposlo- vanje delavcev z večmilijonski- mi sredstvi, da so se lahko stroj- no usposobili za izdelavo in do- bavo prvih 14.000 elektromotor- jev. Ko jim bo uspelo prepričati o koristnosti razvoja tudi v tej smeri še Kreditno banko Ptuj i in doseči zaprošeni kredit za na- bavo najpotrebnejših obratnih sredstev in reprodukcijskega materiala, se bo podjetje lahko v treh etapah usposobilo za iz- polnitev večjih naročil motorjev in črpalk. Zraven podjetja Elek- trokovina Maribor je ocenila to podjetje v Ptuju kot sposobno za resnega kooperanta tudi pod- jetja v Ptuju kot spcisobno za resnega kooperanta tudi pod- jetje Gorenje z naročilom črpalk za pralne stroje, ki bo lahko odprlo podjetju v Ptuju mož- nosti za večje dobave. Ob sedanjih operativnih po- vršinah in skladiščih za celotno poslovanje in za to proizvodnjo motorjev ter ob potrebnem ka- dru je podjetje Elektrokovinar Ptuj že sposobno izdelati za trg 25.000 elektromotorjev letno, in sicer nekaj (11.000) po koopera- cijski pogodbi, drugo (14.000) pa svojih specialnih motorjev. Ob teh količinah ne izčrpujejo ce- lotnih kapacitet. Sele z mno- žično proizvodnjo teh izdelkov bodo lahko dosegli polne kapa- citete. S proizvodnjo črpalk bo- do lahko po rekonstrukciji pod- jetja kapacitete v celoti zasede- ne, zlasti ko bo nastala potreba še po drugi izmeni, kar bo po- menilo za podjetje izdelavo 240.000 črpalk in 25.000 lastnih motorjev letno. O vseh teh možnostih, sposob- nostih in problemih kolektiv, zlasti pa njegovi organi uprav- ljanja, resno razmišlja in tudi dela, ker ve, da bosta morala dajati montažna in proizvodna dejavnost kolektivu stalno delo in dohodek, možnost boljšega nagrajevanja po delu in tudi potrebna sredstva za sklade. Ra- čunajo z razumevanjem kredit- ne banke Ptuj po potrebnih kre- ditnih sredstvih, ki se bodo podjetju in banki zopet takoj vračala. Od teh je največ od- visno, ali bo druga etapa raz- voja novega obrata hitro sle- dila prvi in tej še tretja, ali pa bo razvoj novega obrata pre- puščen možnosti podjetja sa- mega in pomoči podjetij, s ka- terimi bo podjetje Ptuj v ko- operaciji ali v pogodbi za do- bave. Sedaj je zaposlenih v podje- tju okrog 250 ljudi, vštevši eno petino vajencev in več ustreznih višje in visoko kvalificiranih strokovnjakov. V neposredni proizvodnji je 144 delavcev, drugi pa so vajenci. Mlad teh- nični kader se dobro uveljav- lja. V proizvodnji elektromotor- jev je bilo najprej zaposlenih 14 delavcev, sedaj jih je nad 40 in do konca leta jih bo lahko okrog 60. S proizvodnjo elektro- motorjev so se odprla Elektro- kovinarju Ptuj vrata tudi za zaposlitev več žensk. Po rekon- strukciji podjetja bo njihovo delo lažje, dohodki pa ugodnejši, kot so sedaj pri začetni proiz- vodnji. Pogled z mostu čez Stu- denčnico na dvorišče podjetja Elektrokovinar Ptuj vam potr- di, da se to podjetje razvija in da so vedno bolj polni dela tu- di prostori ob Mariborski cesti, ki se bodo še razširili. V. J. VSEM DOBAVITELJEM IN STRANKAM, KI SO NAM BILI DOSLEJ NAKLONJE- NI IN S KATERIMI BOMO SE SODELOVALI, TUDI NASE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE Ob 60-ietnici Gregorčičeve smrti V počastitev 60. obletnice Gre- gorčičeve smrti je priredilo Zgo- dovinsko društvo v Ptuju Gre- gorčičev spominski večer v četr- tek, 24, novembra 1966, ob 19,30, v ptujskem gledališču. O življe- nju in delu pesnika bo gorovil profesor Viktor Smolej iz Lju- bljane; njegove pesmi bodo de- klamirali dijaki ptujske gimnazi- je. Zgodovinsko društvo Ptuj Za letošnji dan republike v Gorišnici Gorišničani bomo končali pro- slave v čast in spomin 25-let- nice vstaje spet po svojih že ustaljenih tradicijah. S svojimi proslavami in prireditvami, kulturnimi in veseličnimi udej- stvovanji dokazujemo, da smo kljub vsem reformam in zdru- žitvam, pripojitvam, razdružit- vam, centralizaciji in decentra- lizaciji še vedno stari Gorišni- čani, ki gremo vedno samo na- prej. Tako tudi letos! Mladinski aktiv pripravlja za soboto, 26. novembra, kar pre- cejšen program. Ob 16. uri bo tek republike. Ob 18. uri pa bo quiz oddaja, ko se bodo pome- rile ekipe mladih v poznavanju zgodovine NOB Slovenije, lite- rarne zgodovine (moderna) Slo- vencev in v športu (svetovno nogometno prvenstvo v Angliji). Tematika oddaje dovolj zgovor- no dokazuje, da je gorišniška mladina na pravi poti. Po oddaji oziroma razdelitvi nagrad in priznanj zmagovitim ekipam se bodo mladi zavrteli ob zvokih priznane godbe iz Or- moža. KO SZDL pripravlja ob so- delovanju prosvetnega društva in osnovne šole slavnostno aka- demijo v nedeljo, 27. t. m., ob 18. uri. Po akademiji bo tradi- cionalna veselica, ki se bo na- daljevala še v torek, 29. t. m. K prireditvam in proslavam vabimo občane od blizu in da- leč. Za prijetno razvedrilo in okrepčilo bodo poskrbeli požr- tvovalni gorišniški gasilci. Sre- čolov (glavni dobitek je moško kolo) pripravlja KO ZZB NOV. K 29. novembru — dnevu re- publike — čestitamo vsem de- lovnim ljudem in kličemo na srečno svidenje v Gorišnici! KO SZDL KO ZZB NOV Aktiv ZMS Gasilci PREMALO PODPORE MLADINI V ORMOŽU Vsak dan hujši prestopki mla- doletnikov in začetki mlad.nskega krimmala bi ustrezne družbene organe morali opozorit;, da bo tre- ba bolj skrbeti za mladino. Da se ne bo potikala po neprimernih krajili, kjer ;ma cesta nanje če- dalje večji vpliv, bi bilo najbolje, dati jim klub za njihovo kulturno :n zabavno življenje. Tja se naj zatekajo v prostem času, se raz- vedrijo in si ob revijah, radiu, televiziji, predavanj;h . . širijo splošno razgledanost .« O uspehih ;n težavah mladine v Ormožu nam je govoril predsed- nik mladinskega komiteja. Martin Habjanič. »Pogoji za delo organizacije so zelo slabi, zato tudi nimamo uspe- hov, kot to žel;jo občani Pred- vsem rabimo prostor, kjer bi se sestajal; in delali Ker ga ni. ne- kateri mladine: zahajajo v gostil- ne, kjer prehajajo pod vpliv ne- zdrave sredine Mnogi ovirajo ae- lo mladine, ker vidijo delo mla- dinske organizacije in lik mladin- ca po posameznik h. ki se opijajo v gostilnah Teh je v Ormožu manj, ustvarjajo pa lavnc mne- nje, ki ni upravičeno. Večina na- še mladine pa študira v Ptuju .n ' drugih mestih So vo/,ači. zato j njihova aktivnost v mladinsk or- j ganizaciji ni velika Mladinskti aktiv ne razpolaga z nobenimn sredstvi. Stroške krije mladinski komite, ki pa sam n:ma dovolj sredstev Ko se namreč razporeja- jo sredstva v kraje-mi skupnosti so upoštevane vse organizacije, na mladinsko pa se pozabi Mladi- na si opomore s prirejanjem za- bav Za prireditve, k' j h prireja mladina, ni zanimania Občan: ne dajo spodbude nadaljnjemu delu kljub dobri vseb ni oroarama. Ormoški mladinci so letos kljub slabim pogojem .'.a delo, bili pre- cej delovni Pr redili Bevkov večer, proslavo za 'i7 april, razgo- vor z borci za 4 j-jlij Sodelovali so na občinskem športnem tekmo- vanju Aktivno so vk'jučeni v športno društvo Ormož Plesne vaje je obiskovalo 60 mladincev Upamo, da bodo kon^^no naletel' na razumevanje s strani ostSiih orgnizacii v -^bčini. (ci so odgovor- ne za delo M. O.« Lepi vtisi z obiska Piiberčanov v Ptufu Gostovanie Ptujčanov v Pliberku Koristna izmena kulturnih prireditev 22. in 23. oktobra 1966 je bila v Ptuju in na Borlu na obisku skupina 33 članic in članov slovenskega prosvetnega društ- va Edinost iz Pliberka (Blei- burg) na Koroškem. Ogledali so si Ptuj, Bori, Ptujsko goro in Kidričevo, prisostvovali so prireditvam, ki so bile te dne- ve na Borlu po programu med- občinskih srečanj in v Kidriče- vem ob obisku večje skupine avstrijskih turistov. O njihovih vtisih in spominih pove največ pismo z dne 12. no- vembra, ki ga objavljamo v celoti: »Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku, Koroška. V Pliberku, dne 12. novembra 1966. i P. n. Zveza kulturnoprosvet- nih organizacij Slovenije, občin- ski svet Ptuj, Ptuj, Slovenski trg 13. Oprostite, da vam naše slo- vensko prosvetno društvo Edi- nost piše šele danes, da izrazi svojo hvaležnost in zadovolj- stvo o nadvse uspelem poučnem izletu v Ptuj in okolico. Izletniki smo se vrnili srečni in z nedeljenimi vtisi prijetne- ga, zanimivega in poučnega do- živetja v vaših krajih in med vašimi vedrimi in prijaznimi ljudmi. Spomin na dneve izleta bo ostal vsem v nepozabnem in lepem spominu. O vsem boga- tem in lepem ter znamenitem, kar smo doživeli in videli na potovanju po tem prelepem delu Slovenije, se izletniki, ka- dar prideta vsaj dva skupaj, vedno pogovarjajo ter o vsem tem navdušeno pripovedujejo tudi drugim. Zaradi tega ima društvo za svojo prijetno dolžnost, da se tudi pismeno zahvali Zvezi kul- turnoprosvetnih organizacij Slo- venije, občinskemu svetu Ptuj — to se pravi njegovim pred- stavnikom, kakor tovarišem Staniču, Korenu in Vrablu, za vso nesebično požrtvovalnost in tovariško pozornost, ki so jo izkazali našim izletnikom. Or- ganizacija z vaše strani za ves potek izleta je bila brezhibna in zgledna. Zato še enkrat v imenu vseh prisrčna in iskrena hvala! Društvo že razpravlja o mož- nosti, da bi ob primernem ča- su, najpozneje prihodnjo pom- lad, gostovala vaša pevskokul- turna skupina v našem kraju na Koroškem. To misel v okviru našega društva vsi iskreno po- zdravljajo ter bomo z vašo organizacijo v tej zadevi stopili v tesnejše stike, da se domenimo o programu in času prireditve. Ne nazadnje — in kar je važ- no — je bil posrečeni izlet v Ptuju in okolici za naše ljudi nov pogum in pobuda za živah- no kulturno dejavnost med Slo- venci na avstrijskem Koroškem, da bo slovensko ljudstvo klju- bovalo ponemčevanju ter ostalo zvesto sebi in svojemu narodu. Tovariške pozdrave! L. S. Lovro Potočnik, s. r. predsednik.« (Pripis: Tako se obeta Pliberku in Ptuju več medsebojnih srečanj na kulturnoprosvetnem področ- ju. Tudi Ptuj bo tako v matični Sloveniji pomembno mesto za zamejske Slovence, s katerim bodo radi zamenjavali gostova- nja in obiske. Uredništvo) Verjemite ali pa se prepričajte! V starem Rimu so uporabljali za pošiljanje pisem poštne la- stovke, ker letijo te mnogo hitre- je kakcr golobi. Otrok v storosti 4 let postav- svojim staršem vsak dan pov- prečno 437 vprašanj. Na Zemlji živi okoli 2500 vrst kač. Najbolj strupena med nji- mi je tigrova kača. Njen strup deliuje neposiredino na dihalne centre v možganih. Na enem kvadratnem kilo- metru živi več. insektov kakor ljudi na celotni zemeljski obli. Tropska ptica Oropendola gra- di svoje gnezdo v bližini osjih gnezd, da bi ose varovale gnezdo pred živalskimi tatovi jajc, V eni minuti gre skozi pošte vsega sveta pKvvprečno okrog 3 milijone pisem. O Napoleonu je bilo napisanih okrog 10.000 knjig, to je povpreč- no v vsakih 120 urah ena knji- ga, računajoč čas po njegovi smr- ti. Stran 7 ^TEDNIK« — petek, 25. novembra 1966 Stran 7 Združene zadruge uspešnejše Pred kratkim so se kmetijske zadruge v ptujski občini priklju- čile Kmetijskemu kombmatu Ptuj v enoten obrat za koopera- cijo. V obratu menijo, da imajo združeni večje možnosti pri de- lu. O novih pogojih dela ki na- črtih obrata je za Tednik go- voril tehnični vodja obrala Vin- ko Dreo: — Kakšne usluge tehko nu- dite svojim kooperantom? »Kooperantom nudimo ves re- produkcijski material, strojne usluge in kredite za nakup kme- tijskih strojev. Orgamiziramo tu- di vaške skupnosti, ki uporab- ljajo naše stroje.« — Ali nudite kooperantom kakovcistno seme, ki je pogoj za dobro žetev? »Večinoma ga sami zahteva- jo. Za vse kooperante vodimo seznaim, po katerem prLsiilimo ostale, da vsaj vsako četrto leto zamenjajo seme. Večina ga že prej.« — Kako je s prodajo umetnih gnojil? »Umetnih gnojil predamo čez dva tisoč ton, to pa še zdaleka ne zadostuje za naše velike po- vršine. Veliko je tu haloškega področja, ki ni tako donosno, zato tam zemlje ne gnojijo do- volj. Večji del gnojil porabijo v nižinskih predelih. Tudi tu ne vržejo dovolj gnojila po hekta- ru.« — Kako obračunavate uslu- ge in reprodukcijski material? »Usluge in material večina kooperantov plača v naituraii- jah.« — Ali obiskujete vaše koope- rante? Je ta obisk trgovskega ali strokovnega značajia? »NajisLaibše v kmetovi proiz- lišu sta eden do dva tehnika. Predvsem v zimski dobi obišče- ta vsakega kmeta in se sezna- nita s pogoji njegovega kmeto- vanja, nakar mu strokovno us- merita proizvodnjo.« — Kaj opazite pri takih obi- sJcih. Kakšne napake delajo naši kmetijski proizvajalci. Kaj jim svetujete? Najslabše v kmetovi proiz- vodnji je to, da se ukvarja z vse mogočo kmetijsko proizvodnjo. Pri{x>ročamo jim, da se usme- rijo v eno panogo. Tudi zadruga dela v tej smeri, pokazali so se že vidni uspehi.« — Ali imate z vašimi koope- ranti strokovne sestanke ali morda tečaje? »Pozimi bomo imeli sestanke na vsem območju. Seznanili jih bomo z našiim planom in jih vključevali v kooperacijo.« — Kako .gledate na kmete, lastnike traktorjev? »Na večjih kmetijah ali v so- laistništvu dveh ali treh kmetov je traktor rentabilen. Z njimi sodelujemo v strojnih uslugah. Zaslužijo lahko tudi pri nas.« — Ali tudi vi prodajate svo- jiim kooperantom kmetijske stroje? »Doslej smo prodali nad sto ročnih motornih kosilnic in nad deset traktorjev. Prodajamo jih za dinarje na kredit za eno leto.« — Vaši načrti v prihodnje? »Pripravili bomo ves repro- dukcijski material in vse potreb- no, kar od nas zahtevajo koope- ranti. Predvsem pa bomo razši- rili plan v živinoreji. V letu 1967 bomo redili v kooperaciji 4000 govejih pitancev, 2000 telet in 8000 bekonov. Ker dobivamo iz Hrvatske prašiče slabih pasem, bodo kooperanti pitali 50 ple- menskih svinj najboljših pasem. Kooperanti bodo s pujski, ki nam jih bodo dajali, vxikupili svinjo. Našo dejavnost bomo ši- rili v perutninairstvu. Za sode- lovanje .s-mo se obrnili na trgov- sko podjetje »Perutnina« Ptuj, ki j>a je odklonilo vsako sode'.o- vanje. Tako bo neko drugo pod- jetje postalo naš poslovni part- ner. To je seveda v škodo podje- tju Perutnina, ker se bo na nje- nem področju pojavil konkurent. V drugih krajih najdejo podje- tja način za sodelovanje, ne vem, zakaj ga pri nas ne more- jo ...« Z. R. IZ DESTERNIKA Občaooi krajevne skupnosti De- stemik v zadnjem času resno razpravljajo o silabi električni razsvetljavi v naseljih Desternik, Vintarovci in Janežovski vrh. Zgodi se, da sedaj v zimskem časti, ko je več časa za poslušanje radijskega programa in gledanje TV programa, le-tega ne more- jo. V čaisu med 16. in 20. uro je napetost toka taiko nizka, da cme- mogoča poslušanje programa. Sprašujejo se tudi, zakaj morajo plačevati tako drago naročnino, če pa programa sploh ne dobijo. Ali ni pri tem potrošnik spet na stebšem. V čem je vzrok? Prav tako se sprašujejo, ali ni dobavitelj, v tem primeru Elektro Maribor dolžan nuditi potro.šniku toka z napetostjo 220 voltov. Navedena naselja napaja tra- fopostiaja iz Gomilic, ki pa jc po mnenju samih delavcev tega pojetja preobremenjena. Prej ali slej bo potrebno zgraditi novo trafopostajc v centru Destemi- ka. Potrošniki že vedo, da je lo- kacija določena. .Sprašuje.io pa se, kaj je vzrok, da podjetje ni začelo z gradnjo postaje. Ver- jetno bodo ta problem iznesli tu- di na prvem zboru občanov. Prav bi bilo, da bi podjetje občanom, ki so tako prikraJLŠani. odgovori- lo, da bodo vedeli, kako dolgo bodo še čakali na boljšo luč. cc.— TUDI V ZNAMENJU BRATSTVA IN PRIJATEUSTVA Zgodovinski arhiv v Celju, Ptu- ju in Varaždinu ter Pokrajinski arhiv v Mariboru so organizirali posvetovanje arhivskih delavcev 11. novembra v Varaždinu in 12. novembra v Cakovcu. Posveto- vanje je bilo v okviru prijatelj- stva občin Cakovec, Varaždin, Ptuj in Ormož. Na področju teh občin, poleg drugih, vršijo ti ar- hivski zavodi obvezno arhivsko službo. Orgainiizator posvetovanja je bil Zgodovinski arhiv v Varaždi- nu. Namen posvetovanja je bil, da spoznamo organizacijo arhiv- s sike službe in delo arhivske cen- trale Zgodovinskega arhiva v Va- raždinu in organizacijo arhivske službe na področju občine Cako- vec, kjer ima Zgodovinski arhiv v Varaždinu svoje skladišče — arhivski zbirni center na Medij arhivski zbirni center za Medi- mnrje. Posvetovanje je bilo posveče- no problematiki organizacije ar- hivske službe, arhivske terenske službe, problematiiki arhivov go- spodarskih organizacij, kakor tu- di odnosu arhivske službe in ar- hivskih zavodov na eni in občin na drugi strani. Organizator posvetovanja je pripravil za udeležence več refe- ratov. Tako je Marija Mlinaric ia Zgodovinskega arhiva v Varaždi- nu predavala o organizaciji ar- hivske zunanje službe Zgodovin- skega arhiva v Varaždinu in 6 odnosih med Zgodovinskim arhi- vom v Varaždinu in občinami, za katere vrši arhiv obvezno arhiv- sko službo. Profesor Andrej Sva- Ijek iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru pa je v obširnem refe- ratu govoril o arhivskem in re- gistraturnem gradivu pri gosp"0- darskih orgamizacijah. Ravnatelj Zgodovinskega arhiva v Varaž- dinu, profesor Mirko Androič, je pripravil zanimivo uvodno pre- davanje o ekonomskih odnosih Varaždina in Podravine s seve- rovzhodno Slovenijo in srednjo Evropo od 13. do 20. stoletja. V okviru posvetovanja so si udeleženci ogledali tudi Zgodo- vinski arhiv v Varaždinu in ar- hivski zbirni center v Cakovcu ter muzeja v Varaždinu in Ca- kovcu. Slovenski udeleženci so odnes- li s tega posvetovanja res naj- lepše vtise. Zlasti je bila očitna pristna povezanost varaždinske- ga arhiva s predstavniki občin- skih skupščin in veliko zanima- nje okrajnih im komunalnih pred- stavnikov uprave za problema- tiko sodobne arhivske službe. Navzočnost tajnikov in načelni- kov strokovnih služb varaždin- skega okraja in več občin, pri- srčni sprejemi z nevezanimi raz- govori udeležencev in splošno vzdušje na tem dvodnevnem zbo- rovanju, vse to je dokazalo, da se je arhivska služba v naši ne- posredni soseščini, v bratski re- publiki Hrvatski, že močno uve- ljavila in da je splošno cenjena kot enakoipravna in družbi nad vse potrebna strokovno znanst- vena in kulturno prosvetna de- javnost določene pokrajine in celotnega hrvatsikega naroda. . H. G, PRIPOROČILO VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V PTUJSKI KOMUNI Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je na svoji redni seji dne 21. novembra 1966 rried drugimi vprašanji razprav- ljalo tudi o predlogu komisije Občinskega sindikalnega sveta Ptuj za socialno politiko in stan- dard v zvezi z novoletnim praz- novanjem najmlajših. Predsedst- vo je priporočilo vsem delovnim organizacijam novo obliko obda- rovanja otrok ob novem letu. Pred nami je novoletno praz- novanje in želimo vsem, posebno pa našim najmlajšim pripraviti prijetno praznovanje. Prav hi bi- lo, da bi se otroci spominjali no- voletnega praznovanja skozi vse leto. S tem v zvezi priporočamo, da vse delovne organizacije še v večji meri posvetijo splošno skrb otrokom in za reševanje proble- mov, s katerimi se srečuje delav- ska družina. Predsedstvo ugotavlja, da ima- jo posamezne delovne organiza- cije patronate nad posameznimi osnovnimi šolami in talko z ra- zumevanjem skrbijo za reševanje problemov šol in njihovih šol- skih kolektivov. Delovni (kolektivi se naj ob no- vem letu spomnijo na otroke vseh zaposlenih delavcev s tean, da omogočijo tem otrokom varst- vo in šolsko prehrano. Predsedst- vo ugotavlja, da so mnoge delov- ne organizacije že opustile indi- vidualni način obdarovanja otrok s paketi, zato predsedstvo pripo- roča vsem delovnim orgarulasaci- jam, da obdarijo šole s praktič- nimi novoletnimi darili, pred- vsem z učnimi, vzgojnimi in dru- gimi pripomočki, ki jih šole ne morejo kupiti zaradi pomajijka- nja finančnih sredstev. Zelo do- brodošla pa bo tudi pomoč šol- skim kuhinjam. Nova oblika obdarovanja naij- mlajših na naših šolah bo po- memben prispevek k prijetnemu praznovanju otrok in šolskih ko- lektivov, a to tembolj, če bodo predstavniki samoupravnih Oirga- nov in sindikalnih organizacij iz delovnih organizacij obistoali otroke in šolske kolektive na vseh šolah v ptujski komuioi. Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj Pionirska trUmnš Kulturna nedelja v Žetalah Kdor je obiskal 2etale v jese- ni, bo potrdil, da je ta kraj ču- dovit, a mnenje bo spremenil, če bo opazoval to megleno naravo 20. novembra. Seveda se mu ne bi nudil bogati razgled, vendar bi lahko to nedeljo zavil v prosvet- no dvorano, kjer bi se lahko raz- vedril. Lepo nedeljo smo preži- veli žetalski pionirji, ki smo za- čeli s kulturnim programom že ob 10. uri. V kinodrovani smo si ogledali več barvnih filmov, ki so nas poučili in razvedrili. Nato smo odšli v šolo, kjer je bilo za nas najlepše doživetje. Nestrpno smo pričakovali goste iz Kidri- čevega, ki se našemu vabilu niso mogli odzvati. Kljub temu smo naš program lepo izvedli. V učil- nici smo zapeli nekaj pesmi, lite- rati so recitirali lastne pesmi, pevski trio iz 7. razreda je zapel pesem: »Vstal bom sam.« Tov. Valter je poudaril v govoru glav- ni namen te prireditve; namreč pionirskemu predstavniku — Mi- leni je predal ključ pionirske so- be. Milena je takoj odlklenila prostor, ki se odslej imenuije pio- nirska soba. Pionirji smo ponos- ni na lepo urejeno pionirsko so- bo, zato smo dolžni izreči zahva- lo TGA Kidričevo. V tej sobi bo- mo imeli razne krožke, ta prostor bo tudi zatočišče pionirjem — vozačem. Učencem, katerim po- vzroča učna snov težave, se bo nudila tu dodatna pomoč. Pio- nirji smo se razšli, ponovno smo se vrnili ob 15. uri. Po blatni ce- sti sta pridrvela dva avtobusa iz Kidričevega, ki sta pripeljala godbo na pihala, moški pevski zbor, mlade pevke in malega pi^o- nirja, ki nas je najbolj razveselil s svojo harmoniko. Program go- stov nas je presenetil, saj je nji- hovo zinanje bogato, izvedba pa kvalitetna. To prireditev so obi- skali tudi starejši. Vsi smo bili zadovoljni. Želimo si več takih nedelj, ki bogatijo zimski čas v Zetalah. Pionirii iz Zetal Pisma uredmstvu Resnična slika v Tedniku ste pred kratkim ob- javili sliko, kako prevažajo lju- dje drva m druge pridelke z dvoj- no vprego. Ta slika ni prav nič lažnivega. Živim v odročnem kotu Haloz in dobro poznam težko živ- ljenje vseh nas, ki živimo tod blizu hrvaške meje, po teh hri- bih okrog Malega Okiča. Zelo smo prizadeti, ker tod sploh ni več nobenih cest. Ceste niso več pre- hodne niti za živino, kaj šele za kakšno motorno vozilo. Včasih smo s kulukom popravljali ceste; lahko trdim, da so bile takrat pre- cej boljše, zdaj plačujemo krajev- ni prispevek, ceste pa popravlja- jo le okrog Cirkulan, torej okrog centra nase krajevne skupnosti. Zamislite si naše haloške klance v tem deževnem jesenskem času in otroke, ki hodijo po njih v šo- lo, ali pa malega haloškega kme- tica, ki si hoče popraviti svoje gospodarsko poslopje. Kako naj hodi tak otrok v šolo in kako si naj kmet pripelje potreben mate- rial? Nihče se naj ne čudi. če mladi- na zapušča svoje domove in one- mogle starše v njih ter odhaja kamorkoli, samo da ne bo treba nositi na hrbtu vsega, kar je v hiši in v gospodarstvu potrebno. Cest itak ni bilo in jih tudi zdaj ni. Martin Belšak Odprta II. razstava slovenskega romtina REDKE IZDAJE ROMANOV RAZSTAVLJENIH JE OKROG 140 ROMANOV — VELIKO ZA- NIMANJE MED MARIBORSKIMI ŠOLARJI V avli študijske knjižnice v Mariboru je odprta II. razstava slovenskega romana. Obiskovalci te izredno zanimive in zelo skrb- no urejene razstave lahko vidijo v vitrinah dela slovenskih ro- manopiscev iz obdobja med obema vojnama — od leta 1918 do 1941. Med romani prevladujejo družbeni, zgodovinski in kmečki romanL Razstavljenih je 200 eksponatov I — prvi natis in knjižna izdaja. Na razstavi je okrog 140 romanov. Tretjina jih je iz obdobja do leta 1930, dve tretjini pa iz obdobja od leta 1930 do 1941. Med razstavlje- nimi deli so na častnem mestu dela Miška Kranjca. Lovra Kuhar- ja. Ivana Potrča. Toneta Seliškar- ja. Antona Insroiiča. Ivana Preglja. Antona Slodnjaka, Vlada Levstika in drugih piscev. Zanimivo je, da so v slovenski književnosti iz ob- dobja med obema vojnama zelo močno zastopani pisatelji iz Pri- morske, ki opisujejo v svojih delih življenje primorskega življa. Obiskovalci se lahko na razstavi seznanijo modi z nekaterimi red- kostmi. V prvi vrsti bi omenili roman Bratka Krefta Človek mrt- vaiških lobanj iz leta 1929. V „Alplna" Ziri proda v Ptuju mnogo čevljev Industrijska prodajalna obutve tovarne čevljev »Alpina« Žiri pri Skofji Loki se je v Ptuju in oko- lici v 8 letih poslovanja dobro uveljavila, ker dobiva v proda- jo vedno najnovejše modele otroške, ženske in moške obutve za vse letne čase in ker ima prodajalno v zelo prometni uli- ci, poleg tega pa izložbe vedno tako urejene, da vzbujajo pozor- nost razjitavljeni vzorci. Največje zanimanje je za žen- sko obutev, ker so kupci ugoto- vili, da izdeluje tovarna »Alpi- na« modele, ki jih lahko nosijo prebivalci iz mesta in s podeže- lja in ker je obutev te tovarne zelo trpežna. V jeseni se zani- manje najbolj poveča, ker je ta trgovina edina v Ptuju in oko- lici založena s smučarskimi čev- lji in z drugimi zimskimi čevlji iz kvalitetnega usnja. V zadnjem času je bila večja prodaja poletnih vzorcev obutve »Alpina«, posebno žen.skih salo- narjev ter otroške obutve. Veli- ko zanimanje je tudi za gumije- ve izdelke zlasti za vse vrste škornjev. Tudi letos bo prodajalna hitro uredila izložbe za novoletne praznike. V tem urejanju je v P^uju vedno pravo tekmovanje, zato se vsa podjetja zgodaj po- trudijo presenetiti svoje stranke 6 čim bolj okusno in vabljivo dekoracijo. V. J. . V TGA SO JIH PRISRČNO SPREJELI V torek so predstavniki tovar- ne TGA »Boris Kidrič« priredili 60 pionirjem ptujske občine pri- srčen sprejem ob obletnici tovar- ne. Najprej je inž. Vojteh Rajher pokazal pionirjem glavne obrate tovarne in jih seznanil z načinom proizvodnje aluminija. Radoved- ni pionirji so se živo zanimali za proizvodni proces in življenje delavcev v tej tovarni. V sejni dvorani so se zbrali predstavniki uprave, samouipravnih organov in pionirji, med katerimi se je raz- vil živahen razgovor. Ivo Tušek, predsednik delavskega sveta je obrazložil učencem sistem delav- skega samoupravljanja, poudaril glavne naloge teh organov in do- sežene uspehe v obdobju delav- skega samoupravljanja. Tudi pio- nirji SO- bili pripravljeni na raz- govor. Lepo so pripovedovali o programih pionirskih odredov, o doseženih uspehih v pionirskih jugoslovanskih igrah, o življenju učencev v šoli, o težavah pri učenju itd. Povedali so tudi, da jim povzroča velike preglavice angleščina. Na več šolah so pio- nirji zbirali pridelke za šolsko kuhinjo. Potožili so tudi, da jim zaradi obremenjenosti z delom na polju primanjkuje časa za učenje. Iz več šol so povedali o težavah troizm^nskega pouka, ki ovira učence pri ostalem vzgoj- nem delu, ne morejo imeti krož- kov n.e ostalega razvedrila. Že- lijo, da bi tudi pri njih imeli no- vo šolo. Pionirji so izrazili željo, da bi predstavniki tovarne več- krat obiskali šole, pionirje in da bi se z njimi večkrat pogovarjali. Pionirji iz ptujske občine so delavskemu svetu tovarne »Boris Kidrič« izročili pismeno prizna- nje za pomoč in razumevanje pri vzgojnem delu. Predstavnikom tovarne so poklonili svoje izdel- ke, tovarniškemu sindikatu pa al- bum slik iz dela in življenja pio- nirjev. Na koncu so pionirje tu- di pogostili. Pionirjem so v to- varni obljubili, da bodo njihove prispevke iz razgovorov objavili v tovarniškem glasilu in ga po- slali vsem šolam. 'Srečanje bo ostalo pionirjem v lepem spominu, predstavniki to- varne »Boris Kidrič« pa .bodo še nadalje spremljali življenje in delo mladih proizvajalcev. A. Ziberna DRUGI DOGODKI (Nadaljevanje s prve strani) prizadevajo, da bi se predsta- vili med občinstvom kot »vse- nemška stranka«, toda jasno je, da je v bistvu naslednica na- cistične stranke. Kaže, da to stranko bolj kot vsa dosedanja nacistična giba- nja podpira veliki kapital, saj je strankin kader »s polno pa- ro« sodeloval v predvolilni kam- panji. Značilno je dalje, da so na nevarnost ponovnega naciz- ma v obliki zakonite stranke opozorili tudi komentatorji v tujini, posebno britanski in francoski, danski, norveški. . . Vzbudila se je vest Evrope, ki še ni pozabila nacistične oku- pacije in njenih zverstev. Seve- da tudi niso neprizadete nemške stranke, posebno doslej tretja najmočnejša, liberalci, na račun katerih so se razbohotili nacio- naldemokratski predstavniki. KONEC VISOKEGA OBISKA V AVSTRIJI Predsednik prezidija vrhov- nega sovjeta Podgorni je v sre- do končal uradni obisk v Av- striji. Razgovori na Dunaju so pokazali, da v Moskvi vztrajajo pri nevtralnem statusu avstrij- ske države, kot je to določeno v državni pogodbi, medtem ko so avstrijsko-sovjetsko sodelo- vanje ugodno ocenili in mu od- orli nm^e ventile. Na splošno pa je obisk potekal v zelo prisrč- nem ozračju, k čemur sta pri- pomogla sam sovjetski gost in njegova čedna hčerka. _ Ormoški mladinci pred letno konferenco V nedeljo, 20. novembra, je bi- la v Ormožu razširjena seja Ob- činskega komiteja ZMS. Razprav- ljali so o izvedbi letne konferen- ce, ki bo v nedeljo, 11. decem- bra v Ormožu. Delegate za letno konferenco bodo volili aktivi in sicer enega delegata na deset članov. Vsak udeleženec konference bo prejel pripravljeno poročilo o delu in nalogah Občinskega komiteja. Na konferenci bodo prebrali še dva referata o delu in problemih mla- dine ormoškega področja. Na seji so posvetili največ po- zornosti kadrovskemu vprašanju za novi komite. Opozorili so na vse možne spremembe, ki lahko vplivajo na neresno delo v ko- miteju, ali celo na izstop iz or- ganizacije. Zaradi odhoda v JLA in preselitve, je odšlo iz komi- teja pet članov, med njimi tudi pred.sednik. Te 'kadrovske spre- membe so vplivale na zastoj de- la. Opozorili so tudi na mnoga druga vprašanja, ki jih bo mora- la obravnavati letna konferenca. Na letni konferenci bodo mo- rali predstavniki aktivov m čla- ni Občinskega komiteja poročati o delu, uspehih in neuspehih v preteklem obdobju ter narediti načrt dela za novo obdobje. Le tako bo letna konferenca mladin- ske organizacije uspela in vpli- vala na nadaljnje delo ormoške mladine. Z. R. Naše iskrene čestitke za dan republike. Otienem priporočamo naše kvalitetne izdelke Stran >TEDNIK< — petek, 25. novembra 1%6 Siran (t : SlfOSt ŠF^RX ISTRA-ALUMINIJ 1:0 (0:0) Čeprav jc Aluminij uprizoril eno od svojih boljših iger, je igrišče zapustil premagan. Raz- log tega poraza ni boljša igra Istre, ki je sicer igrala dobro, temveč zelo slab sodnik Radič :n poškodba Toliča že v začetku prvega polčasa. Aluminij je bil enakovreden nasprotnik, včasih toidi boljši, toda groba igra do- mačne obrambe, ki jc je dovolil sodnik, je popolnoma onemogo- čila fizičrfo slabše napadalce »belih«. Dobro ilustraciijo tekme je dal eden najboljših igralcev »belih« Slavkovič: »Sodnik je delal ne- razumljive naipake in dovolil preveč grobo igro domačinov. Ko je Tolič zapustil igrišče, je Istira to izkoristila ter z enim golom vzela obe točki, vsekakor neza- služeno.« ISTRA: Radoševič, Premate, Rozinjoli, Cekada, Giljanovič, Višnjevac, Maras, Stojanovič, Košara. Poldrugcvac, Skeria. ALUMINIJ: Šoštarič, Grba- vac, Tolič (Kneževič), Satler, Muršec, Vodušek, Slavkovič, Kaniški, Kmič, Sovrovič, Spe- honjia. Strelec: Maras v 49. minuti. Edini zadetek tekme je bil dosežen že v 4. minuti II. polča- sa. Kot za Istro je izvedel Stoja- novič na ta način, da je žogo po- slal v blagem loku do nekritega Marasa, ki jo je z glavo :x>::lal mimo nemočnega Soštairiča. Najboljši mož v vrstah gosboiv tokrat m mogel posredovati. Sama tekma je potekala v ze- lo hitri in lepi igri. Glede na to, da je igrišče bilo pod vodo in da s-o noge igralcev dc gležnjev o.^tajale v blatu, je bila prava umetnost obvladati žogo, kom- binirati in streljati na gol. V pr- vih minutah tekme je imela rah- lo premoč Istra, vend-ir so vse žoge bile plen Soštariča in dobre •obrambe. Pozneje jo Aluminij prevzel igro v svoje roke in dik- tirali svci način igre. V tem ča- sa.1 so si beli ustvarili nekaj pri- ložnosti, toda slab teren in ostra obramba Istre sta te priložno- sti onemogočila, V drugem polčasu, po preje- tem golu, je Aluminij nia vse na- čine poskiišal izenačiti rezultat. Z dobro igro so se posebej izka- zali v tem delu Sovrovič. Kani- ški ter Slavkovič. ki so bili or- ganizatorji igre Aluminija. Te- žak teren je vplival na igro obeh mo.?te7. posebej na kondicijsko slabo pripravljene Pu]'jaine. V teh trenutkih je bil Aluminij go- spodar igrišča in vsak čas je bi- le pričakovati izenačenje. Toda sreča ni bila naklonjena Kidri- čanom. Treba je priznati, da je vratar Lstre Radoševič svojo na- logo opravil zelo dobro ter je večkrat v zadnjem trenutku obranil nekaj nevarnih strelov. Igra se ie včasih prenašala tudi na polovico »belih«, toda Pulja- ni niso našli poti v mreže Sošta- riča. Približno sedem minut pred koncem tekme je sodnik Radič naredil veliko napako in s tem oškodoval moštvo Aluminija. Kaniški, ki je bil nepravilno ustavljen nekje v sredini igri- šča, je z zadnjimi močmi poslal uporabno žogo preti Kmiču. Kr- nic je preigral dva nasprotna igralca in zraven nemočnega Radoševiča poslal žogo v gol. V tem trenutku je sodnik Radič zažvižgal, razveljavil doseženi zadetek in dosodil prekršek nad Kaniškim na sredini igrišča. Puljska publika je po tem upri- zorila pravi koncert žvižgov na račun slaibega sodnika. Končno se je nekaj minut pred koncem Kaniški prebil v kazenski pro- stor, ostro streljal, vendar ;e žoga končala v rokah vratarja. Celo moštvo Aluminija je igralo dobro in kolektivno, med- tem ko so pri Istri bili boljši cd ostalih Radoševič, Košara in Stojanovič. Za sodnika Radiča iz Splita ne moremo napisati nič lepega, saj je njegovo sojenje oškodovalo gostujoče moštvo najmanj za točko. Vojo Veličkovič V. V. MAČKA - ZAGONETNA ŽIVAL V vaši hiši živi zagonetno bitje. Ni še namreč znano, ali si je izbral človek mačko, ali mačka človeka za svojega dru- žabnika. V naseljih bronaste dobe so našli poleg okostij drugih živali tudi okostja mačk. S čim so lahko koristile mačke našim dav- nim prednikom, če ne upošteva- mo njihovega predenja okoli ognja? V starem Egiptu je bila mačka sveta žival. Njej je bilo posve- čeno celo neko mesto — Bu- bastis. Diodor Sicilijski poroča, da je bila določena v tistem ča- su v Egiptu za usmrtitev mačke najstrožja kazen. V srednjeveški Angliji so morali tisti, ki so mu- čili mačke, plačati velik znesek za kazen. V Franciji pa so ob- toževali mačke čarovništva ter jih sežigali skupaj s čarovnica- mi. Naj bo kakorkoli čudno, ven- dar dejstva ostajajo to, kar so: mačko štejemo kot eno najbolj skrivnostnih bitij. Njena narava niti še ni do konca dognana. Mačka je predvsem nedružab- na žival. Je individualislka in lastnica.- V »svojo« hišo ne pu- sti nobenih repatih obiskovalcev. V »njenem« lovskem revirju je bolje, da je ne srečamo. Res je, da njena soseda sme stopiti v njen revir, vendar to ni drugo kot oboroženo premirje. Ce opa- zi mačka prekršek, kršilca takoj prisili k begu. Ce se srečata mački na nevtralnem ozemlju, sovražnici nekaj časa gledata druga drugo. Samca se, po pra- vilu, spoprimeta in mora prema- ganec zbežati z bojnega polja. Ce je med samci v starosti pre- velika razlika, zahteva starejši pokorščino. Slabo bo zvozil mla- dič, ki se bo izognil natančnemu ovohavanju. Boj bo težak. Mačka je strasten lovec. Pri lovu ji pomaga posebna sposob- nost njenih oči. Ni povsem ugo- tovljeno, ali vidi v temi. Vendar ustroj njene zenice, ki se lahko spreminja od velikega kroga do komsj vidljive špranje, omogo- ča zaznavanje in sprejemanje najmanjše količine svetlobe. Mačka pa slabo loči barve. Mačka je pravi ropar. ,Svojo žrtev ubije z ugrizom v tilnik. Pripeti se, da mora mačka po- begniti z bojnega polja pred svojim sovražnikom — psom. Vendar je tudi v tem pogledu treba upoštevati, da le redkoika- teri pes vzdrži spopad z licem v lice z mačko, čeprav jo vsi pre- ganjajo. Ali pa je. sovraštvo psov in mačk le nadležen ne- sporazum? Obe živali izražata svoje občutke z mahanjem repa. Vendar pomeni pri psu dvignjen rep jezo ali grožnjo, spuščen mahajoč pa zadovoljstvo, med- tem ko ie pri mački vse to obratno. Kako bi ob takšnih po- gojih razumela drug drugega? Znano je, da se mačka privadi ^ na hišo in se bo vrnila na svoj dom, če jo odnesete tudi 10 km daleč. Svetovni rekord v tem po- j gledu ima vsekalkor mačka ame- j riškega zdravnika Martina. Ta ni smatrala za pametno preseli- tev svojega gospodarja iz Indi- diie v Pennsiivanijo. Nekega le- pega dne je odšla in sc pojavila na svojem starem domu. V enem mesecu je prehodila 1120 km. Na kakršenkoli način bo pa- dla, na tleh bo vedno pristala na vseh štirih. To je posledica teoreme, dobre znane v mehani- ki, o momentu količine gibanja: če mačka pada, stisne tace in rep k telesu, vse do trenutka, ko zavzame telo položaj, da so tace spodaj. V tem trenutku jih iztegne, vrtenje preneha in mač- ka pristane na vseh štirih. Njen živčni sistem je nena- vadno občutljiv. Ne samo z br- ki, vsaka dlaka njene kože za- znava najmanjšo gibanje. Nekateri psihologi skušajo po- jasniti vzajemne odnose ljudi z mačkami; v ta namen so razdelili človeštvo na dva dela, na prija- telje psov in prijatelje mačk. Ti trdijo, da med prijatelji mačk ni aktivnih, delovnih ljudi. Vseka- kor na enem primeru tega ne bi mogli trditi: kardinalu Richelieu- ju bi lahko vse očitali, samo od- sotnost aktivnosti ne. Govori se namreč, da on ni mogel delati, če v njegovem kabinetu ni pred- la mlada mačka. Še podatek statistikov o mač- kah; letno ulovi ca. 600 miši in štiri ptice. M. P. DROBNE ZANIMIVOSTI Vsako minuto izide na svetu okrog 2.000 strani tiska. V Parizu živi okrog 6000 vede- žcvalcev, astrologov in ja^snovid- cev, ki dajo v enem dnevu okrog 50.000 »nasvetov« in ki dobijo vsako leto od praznovemih klientov do 500.000 novih fran- kov za svoje »usluge«. Najbolj kompliciran grb na j svetu ima Danska; v njem je ! srebrni križ, labod z zlato krono na glavi, konj z jahačem, tri kro- ne, konjska glava, 6 levov, koš- trun, medved, 16 src in še en zmaj. Na Viktorijini zemlji v An- tarktiki so našli jezero, katerega voda je enajstkrat bolj ?lana kot navadna morska voda. Zaradi te- ga zmrzne šele pri minus 50 sto- pinjah C. Vzrokov te velike sla- nosti še niso ugotovili. Trgovsko podjetje POVRTNIHfl MARIBOR proda.jalna (pri Magdi) Ptuj Ko kupujete in uživate sad- jo, zelenjavo in drugo, kar imamo v prodaji iz raznih republik naše domovine in iz drugih dežel, sprejmite tudi dobre želje ljudi, ki so to vse pripravili in spravili do vas, enako pa naj oni sprejmejo ob dnevu repub- like vaše dobre želje in če- stitke! Vsem našim dobaviteljem in odjemalcem tudi naše če- stitke za dan republike. Vedno smo veseli vašega obiska in se radi potrudimo, da bi bili z nami zadovoljni. Kolektiv prodajalne Ptuj povrtnine in sadja v ptujski poslovalnici »'Pavrtnine« Grozdje II. 3,50, hruške II. 3, jabolka I. 3,60, jabolka II. 1,80, jabolka III. 1,40, kaki 2,20, smok- ve odprte 5.40, banane 4,90, gra- pefruit 4,30, limone 4,20, manda- rine 5, orehi — jedrca 38, rozine 7,94, slive suhe 5, čebula 1,50, česen 4,50, korenje (jedilno) 1,20, krompir II. 0,90, ohrovt 1,20, pesa 1.30, peteršilj 2, redkev črna 1, repa (kisla) 1, solata (endivija) 2,30, zelje (sveže) 0,60, zelje (kis- lo) 1,30, fižol (prepehčar) 4, fižol (enobarvni) 3, fiž'Dl tetovec 3,50, papirnate vreče 3,15, olje belo 1 liter oNdLn. „PETROL" trgovsko podjetje z naftnimi derivati LJUBLJANA Skladišče Ptuj s servisi v Ptuju in Ormožu Vedno imamo t zalogi go- rivo in maziva za vse vrste motornih Tozil, pa tudi olje za oljne peči — vse po starih cenah. Za dan republike tudi naše čestitke in želje, da bi ga vsi prijetno praznovali. Komisija za razpis delovnih mest pri LJUDSKI IN STUDIJ- SKI KNJIŽNICI V PTUJU raz- pisuje po 123. členu zavodovega statuta delovno mesto KNJIŽNIČARJA(-KE) v oddelku mladinske knjižnice v Kremplovi ulici 2. Za zasedbo delovnega mesta je potrebna srednja, po možnosti pedagoška izobrazba. Razpisni rok traja do 25. decem- bra 1966. Kandidati naj pošljejo prijave v navedenem roku v zaprti ovoj- nici razpisni komisiji ljudske in študijske knjižnice v Ptuju. Želimo vam prijetno praznovanje dneva republike in mnogo uspehov v prizadevanjih za gospodarsko moč naših republik UREDNIŠTVO IN UPRAVA TEDNIKA, PTU.) Oglašujte^ Obvestilo TRGOVSKO PODJETJE PANONIJA, PTUJ, OBVESCA CENJENE ODJEMALCE, DA BODO TRGOVINE PANONIJE ODPRTE v PETEK, 25. novembra, in v PONEDELJEK, 28. novembra, , 9 v mestu od 7.30 do 18. ure, # na podeželju od 7.30 do 17. ure; v SOBOTO, 26. novembra, bodo vse trgovine odprte od 7.30 do 16. ure razen non-stop trgovine, ki bo odprta v svojem red- nem času; v NEDELJO, 27, novembra, in v SREDO, 30. novembra, bo SAMO- POSTREŽNA TRGOVINA odprta od 7.30 do 11. ure. ISTOČASNO ŽELIMO VSEM CENJENIM DOBAVITELJEM IN POTROŠNIKOM PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA RE- PUBLIKE. Danes in jutri Kino Gorišnica 27. novembra t. 1. nemiki barvni film PRI ČRNEM KO- NJIČKU; 29. novembra t. 1. jugoslovanski film DVOJNI OBROČ. Kino O.mož 26. in 27. novembra t. 1. film ŠTIRJE NEAPELJSKI DNEVI; 29. novembra film UMRETI V MADRIDU; 30. no- vembra film MACARIO. Kino Ptuj 25., 26. in 27. novembra t. 1. zahodnonernško-jugoslovan- ski film POKOL V CRNEM GOZDU; 29. novembra jugoslo- vanski film NE JOCI PETER. Kino Tomaž pri Ormožu 27. novembra t. 1. angleški kinemaskops-ki film KROG ZAROTNIKOV. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od sobote, 26. novembra, do sobote, 10. decembra 1966. Polna luna bo v ponedeljek, 28. novembra, ob 3.41. Zadnji krajec bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 7,23 Na.poved vremena: v času okrog polne lune bo viharno vreme s snegom. V času okrog zadnjega krajca bo dež in sneg. Vmes bo nekaj lepih dni. Alojz Cestnik PRODAM 300 litrov jabolčnjka prodam ali zamenjam za večje puj'ske. Ur- banija Janez, Desternik 25. Skoraj nov osemlitrski bojler TIKI prodam. Kostanjšek Erna, Vičavska pot 5, Ptuj. Prodam ostrešje 9X10 m. Vršič, Krčevina 76, Ptuj. Planinsko društvo Ptuj pri- redi dne 27. novembra 1966 enodnevni IZLET V NEZNANO (250 km celotne poti) z avtobusom. Zbirališče bo pred Petovio ob 6,30. Vabimo predvsem starejše člane, ker bo vsa pot z avto- busom. Delne stroške prevoza bo plačalo društvo za mla- dince. Prijave sprejema Hermina Misotič, Petovia, Ptuj, Trste- nJakova ulica 11, do 26. no- vembra 1966. Planinsko društvo Ptuj vas vabi na lep izlet. LOVSKA VESELICA V JURŠINCIH 27. novembra ob 13. uri po- poldne priredi LD Juršinci v počastitev dneva republike LOV- SKO VESELICO s programom: 1. Divji lovec v zanki, lovski pogon, lovski krst; 2. po programu lovsko rajanje. V ponudbo bo, kar si bodo dobrodošli želeli, prevsem pe- čeni fazani, dobra domača žlaht- na vinska kapljica, klobase itd. Vabi LD Juršinci RAZNO Pred 10. dnevi je bila najdena rjava usnjena podložena roka- vica (leva) v Gregorčičevem drevoredu v Ptuju. Pridno in vestno dekle z dežele (prednost imajo starejše) sprej- mem za gospodinisko pomoč- nico. Plača do 30.000 S din. Pis- mene ponudbe pošljite Egidiju Rajku, Pesnica 60 pri Maribo- ru. Gospodinjsko pomočnico, lahko začetnico, sprejmem. Angola Podgorelec, Radvanjska 101, Maribor. Opremljeno sobo išče mlad sam- ski moški. Naslov v upravi. Opremljeno sobo v Ptuju išče mlad miren fant. Gre tudi za sostanovalca, Nasl-^v v upravi. Mirna uslužbenka išče sobo v Ptuju, Naslov v upravi. Otroški dispanzer v Ptuju obve- šča, da popoldne 28. novembra 1966 ne bo otroške posvetoval- nice v Ptuju. POPRAVEK V Objavi KMETIJSKEGA KOM- BINATA Ptuj o prodaji stano- vanjskih hiš in gospodarskih po- slopij v 46. številki Tednika dne 18. novembra t. 1. je po zaslugi tiskarskega škrata izostala za be- sedami: ». . . in sklepa z dne 29. 9. 1966« navedba, da gre za Vil. NATECAJ. Prosimo bravce za ra- zumevanje. Osebna kronika ROJSTVA: Marija Roškar, Strelci 9 — deklico; Rozalija Kline, Mar- kovci 68 — dečka; Majda Pinta- rič, Senčak 24 — Bojano; Ma- rinka Dra.škovič, Prepolje 42 — deklico; Terezija Ritonja, Kaj- žar 9 — dečka; Marija Gajzer, Breg 3 — Stanislave; Marija Meglic, Markovci 5 — Valerijo; Terezija Predikaka. Gornje Ple- terje 45 — Stanka; Marija Pro- senjak, Moškanjci 111 — Sonjo; Alojzija Težak, Virje 25 — de- klico. POROKE: Jožef Zinko, Prešernova 22, in Katarina Rodošek, Gerečja vas 7; Adolf Vidovič, Hajdoše, in Marija Petelinšek, Hajdoše; An- ton Ceh, Podvinci 48, in Terezija Kosec, Podvinci ^8; Franc Kir- biš. Tržeč 32, in Angela Kozo- derc, Zg. Hajdina 74; Branko Vajda, Polenci 45, in Jožica Ve- gan, Lackova 9; Jožef Gaberc, Hrvatski trg 1, in Terezija Ivnik, Ciril-Metodov drevored 1/b. UMRLI SO: Anton Rogina, Spolenjakova 14, rojen 1885, umrl 16. novem- bra 1966; Draga Drobec, Pre- šernova 13, rojena 1913, umrla 15. novembra 1966. TOVARNA PLASTIČNIH IN KOVINSKIH IZDELKOV »JOŽE KERENČIC« ORMOŽ razglaša delovno mesto: vodja tehnične priprave dela Pogoj: — višja strokovna is^obrazba in 5-letna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu, ali — srednja šolska izobrazba tehnične smeri in 10-lelna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis in dokazila o dosedanjem delu. pošljite upravnemu odboru tovarne »Jo- že Kerenčič« Ormož do 10. 12. 1966.