92 številka.
V Trstu, v četrtek dne 2. avgusta 1894.
Tečaj XIX
nKDINOIT»
izhaja po trikrat na teden v iaatili iz-danjih ob torkih, ćatvtklh
in aobotah. /jutranjo izdanju ii-kaj* ob 6. uri zjutraj, večorno pa ob 7. uri rofer. — Obojno iiilinjr »tane: ■a jfilen meiec . t. —.M), izven AvatriJ« t. 1.40 *a tri mc»ec . , „ 2.00 , .	4,—
ca pol leta . . . .V— ... 8__
ta vh leto . . „ tO — . „ „ lfl — Na saraćfce brci priložene aaročalae ••
na jemlje oitr. Posamična številke ne dobivajo t pru-dajalnioah tobaka v Irstu po S n»8., v Gorici po S nvč. Sobotno večerno iidanj« v Irttu M n«., v Gorici 4 n«.
EDINOST
O^Iuii *e ra^uue po t irifu v p.titu; za naoloTf z debelino ^rknim ho plačajo proetnr. ko'IVor ol> i^.i Ara-Inih »r.tie. t\>«lnna uumrtn cc in javiiuiahvals. <i>»-mari oglaHi itd. rrfunajo po pogodbi.
Vm d»ipi»i naj si> loAlljajo uredniAtvu ; nllr« rBtcrm,i «t. 1 V«nko piemo murn hiti frankovnno, k n»f> ankovaiia «« ne sprej »mitju, RoknpiNi m« travnju.
Naročnino, reklamacij« in oglato »pro-jema Upravnimtoo ulica Casorrn.i 13. Odprte reklamacijo so pronte poAtnino,
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
■i f »<Umo»H J« m#t /
Nož na dve strani.
Mnogo imamo mi Slovenci nasprotnikov ia različnih narodnosti. In naj ae sicer njih narodne, politiike in gospodarske koristi kri« iajo ie tako oftitno, in naj so njih nasori o svetovnem položenju bodiai v najostrejiem nasprotja — v sovraitvu do naa Slovanov ao ai jednaki. V svojem srda do nas atoje v vrati kakor jeden moi, rama pri rami : Ne moi, Italijani in Madjari. To njih aovra* it?o do nas je toli atlno, da tema sovraštva na ljubo čeato puščajo v nemar cel6 avoje lastne nasore in avoja laatna načela. V znamenju tega aovraitva ao popustljivi drug proti dragemu. Naj ukrene n. pr. Italijan karkoli aibodi, kar je tudi avatrijskemu Slo« veneu in N o m o u na ikodo, gotovo latiaae nemiko-liberalno časopisje obe oćesi, da le ne bi kalilo nemiko-italijanske ivese proti nam. Narobe pa vidimo, da Italijani pri* vole v vae nemiki koloniji na Primorskem na ljubo, da jim le ta poslednja pomaga tlačiti naa Slovane. Ta zveza je aioer nenaravna in tudi pogubna s ozirom na driavno korist, ali račanati morimo injo kot dejatvom ter jo poltevati.
Glede srditosti in glede najina v postopanja so si pa najbolj slišni Madjari in — naii italijanski politikoni. V svoji srditosti ae ne sramajejo tadi najpodlejiih sredstev in ae ne sramujejo najbolj kričeče nedoaled-nosti. Ko gre sa njih korist, jim jo narodno načelo „svetu", ko pa se ni borimo v imenu istega narodnega načela sa avoja prava, tedaj pa v hipu poiabijo na to načelo, ter galijo s svojo drsno nogo uprav isto, kar je njim sveto. Najhujia nasilstva in vsako kričečo krivico v narodnem pogleda — ako so jo cagreiili oni ssmi — nam opisujejo kot pojav plomeaitega navduienja in idejalnega rodo-Ijubja, če pa mi ganemo le a mazincem naii narodnosti na korist, huj 1 to ao vam tnkoj po koncu italijanski in madjarski srditeži, da kriče v svet: glejte jih panalaviatiike puntarje, glejte j h nemirneie in predraneie, ki kalijo mir in issivljajo izgrede I
Najponiinejii vsklik nas Slovanov jim je aoak „panslavizma", dočita jim je njih italijanski irredentisem, oziroma ogersk* Sovi* nisem stvar, ki se razume sama ob sebi, ob katero ispudtikati se nima nikdo pravice. A pri tem je najbritkejie to, da t panslavizma" nikjer ni, med tem ko imamo vsak hip priliko tipati ialostni plod, kojega dozoreva resnični irredentisem, Ali niao torej ti ljubi Madjari in Italijani nož, ki reže na dve strani f
Kako skrbno prikrivajo vendar svoje laatne vnebovpijoče krivice, in kako trudolju-bivi, drz/ji in brezobzirni ao, ko jim gre za to, da črnijo — nedolžne 1 Ali ni to vrhunec neiakrenosti P1
O tem ao nam prinesli jasen dokaz uprav poslednji dnevi.
Mnogo let posluje na Nemikem Šolsko druitvo, ki čuje na ime „Allgemeiner deutscher
PODLISTEK.
102
Kmeitkl upor*
Mgodovtmska pavfl iemtnajttvi/a veka.
—	Spisal Avgust Šenoa. Preložil 1, P. Planinski. —
—	Jana, ali se je vrnil tisti Možina domov P
—	Ne vem, oče, trikrat som Že vpra-Sala pri Ilijinih, pa ga če ni iz Žumberka. Niti pomisliti ne snem, pravi deklica in si otre solzo iz očosa. Oh oče, nadojem ae in nadejem leto na leto, a njega ni. Kako srečna
—	— ali molčiva raje, vzdihne Jana, polo-živSi si roko na Brce, moj Jurij, moj Jurij l Ali glodaš ti to aolnce, katero jaz glodam P Sedaj sem vae naprela, aedaj je vae akon-čano, a avatbena oprava mi plesni v skrinji.
—	Ali ako se Jurij ne povrne P vpraia starec, ali ne bi — —
Schulverein*. Dokler je to inozemsko druitvo snovalo avoje iole le po slovanskih krajih, dokler je bilo delovanje tega druitva naperjeno le v rasnarodovanje slovanska dece, do tedaj je bilo vse prav in lepo, do tedaj ni priilo resnico, in pravicoljubnim Madja-rom niti na misel, da bi protestovali proti temu, da ae inozemsko druitvo vtika v naie notranjo sadove. Molčali ao kakor riba in si meli roke v zadovoljstvu, da se s pripo-močjo p t u j e g a, inozemskega denarja grabi slovanska dcca is naročja svoje matere, svoje narodnosti.
Te dni pa se je dogodilo nekaj nenavadnega : madjarska glasila ao se oglasila, da plamenečimi besedami protestujejo proti vtikavanju nemikega schulvereina v naie notranje avstro-ogerake zadeve. Kaj pa je provzročilo to nenadno spremembo v nazorih Madjarov o delovanju prusko-nemikega achul-vereinaP Kaj je razvozljalo Arpadovim sinovom jezike, da so z vso poznano madjar-sko odločnostjo jeli protestovati proti vtikanju nemško-sohulvereinskih kolovodij P No, to je priilo čisto naravno. Dokler jn Schulverein lovil le slovanske otroke, bilo je vse prav in lepo, ko se je pa isti Schulverein spomnil tudi svojih nem&kih rojakov, živečih na Ogerskem, zaplapolalo je takoj v madjarski hiii.
Pred par dnevi smo bili priobčili tudi mi, da je nemiki schulverein sklenil resolucijo, v kateri posivlja avoje nemike rojake na Ogerskem, da adružijn a drugimi ne« madjarakimi narodnoatmi ter da naj ae roka v roki a temi narodnostmi uprejo nasilnemu madjarizovanju rgnrake vlade.
Ta resolucija ie-le jo vzbudila vest vrlim Madjarom, da v tonu starih profesorjev poučujejo Nemce, da je to nedoatojno, ako so vtikajo v notranjo zadeve aosednje države.
Tu imate torej nož na dva kraja: dokler inozemski Nemoi zastavljajo svoj vpliv Slo. vanom na ikodo, do tedaj molče praviooljubni Madjari, ko pa ae isti Nemoi oglase proti nasilstvu Madjarskemu — ja Bauer, das ist was anderes —, tedaj je to nedostojno in nasprotno ozirom, katere ao dolžne drŽave jedna do druge.
Za las slični so naii Italijani avojim ljubim madjarskim prijatoljom. Tudi naii Italijani nočojo niti čuti o tem, da kar je jed-nemu prav, je tudi drugomu ljubo. Naii mogočneži tirajo kolikor se le da italijanskih podanikov v deželo, da ti poslodnji množe in krope tu italijanski iivelj, Kadar-koli se jim prigodi kaj neljubega, kličejo takoj italijansko diplomacijo na pomoč, zahtevajoč od iste, da zastavi svoj vpliv — oprt na sedanjo mednarodno konstelacijo — avstrijskim Italijanom v prilog. Sami pa vedno sumničijo naa Slovence kot veleizdajce, kot panslaviste, kot Ruse, dasi nimajo najmanjega povoda v to. Kjer koli se snideta dva Slovenca, že upijejo v svet peklensko zlobnoatjo: preitevala sta
—	Drugega vzela P pristriže ga Jana, Petru, kaj ne P Nikarite oče ! jednomu bom prisegla, njegova hočem biti ali od nikogar, In da pridejo vsi angelji, ne bi mo pregovorili. Jaz ne prodajem srca.
—	Pa dobro, dobro, prikima starec, bodi po tvojem.
Jutro je, lopo vedro jutro. Svežo zelenje drhti pod kapljicami, ptico plavajo no-mirno po zraku, a človek diha a vso duio, da so mu prtia napolnijo življenja. Na njivi ob reki Krapini mej nizko zeleno koruzo stoje vrste kmetskih deklet, ki okopavajo zemljo i motiko. Krila so jim belijo, robci rdećć, kito jim igrajo po belih srajcah ; vse hkratu se pripogibajo, hkratu zasajajo svitle motike v črno zemljo. Tudi Jana je mej
ruske rublje. Njim ne bi smel nikdo iteti v zlo, ako na najdrznejši način pretirajo vae važne dogodke v naii in njih vladarski hiii, in ako urejujejo svoje časopisje tako, kakor da izhaja kjo doli v Milanu ali Rimu, nas reveže pa slikajo kot nemirnože in puntarje, ako le postavnim potom zahtevamo to, kar nam zagotovljajo zakoni.
V imenu „narodnega načela" zahtevajo naii italijanski aodeželani popolna narodna prava v Soli, uradu in javnem življenju, a v isti sapi gazijo oui sami isto narodno načelo s tem, da hočejo in tudi re« iirijo nasilno poitalijančovanje po slovenskih krajih. In kar nič ae no zmenijo za to, da narodno načelo velja istotako Slovanom, kakor Italijanom. Ali ni res torej, da so tudi naii Italijani nož na dve atrani P Ta nož reže neprestano tako, da dobivajo jedni vse, drugi pa — nič.
Ta dvorezni nož zadaja nam Slovanom in vsej deželi smrtne rane, ta nož je kriv na vseh groznih bojih, ki razjedajo blaginjo prebivalstva. Ta uož treba iztrgati iz rok itali-janakim politikom in potem de le nastane isti blagodejni mir, katerega trebamo kakor riba vode.
Proč z noži na dve strani v državi naii t
Politiške vesti.
Lojalnost mestnega zastopa Triden-tiliskega. Znano jo, da so poznani nvatrij-sko-italijanski krogi neizrečeno dovzetni, kar se dogodi — Italiji. Kdor se hoče osvedočiti o tem, naj lo v naglici prečita naie tržaške liste. Ako kdo le kihne v Italiji, čitai ga naslednjega dno v brzojavki v na&ih listih. Pri tuki dispoziciji jo pač umevno samo ob sobi, da jo zmaga Italijanov pri Kasali v Afriki navduiila tudi naie Italiji.no. Zlaati je morala vzrsdostiti vrle TriJentince, kajti mestni za-itop je na ta način dal duška svojemu veselju, da je odposlal brzojavno čestitko generalu Baratieriju, poveljniku pri Kasali. Ta pojav „patrijotizma" pa ni bil menda po volji tamoinjemu namestniStve-nemu oddelku, kar moramo sklepati iz tega, da je dalo mestnemu zastopu ukor radi omenjene brzojavko.
Na ta ukor je podžupan Dorigani opravičil mestni zastop s tem, da jo bil Buratieri rojen v Tridentu ter da ima So sedaj mnogo prijateljskih zvez v Tridentu! O, to verujemo radi — morda več nepo bi dopuičala dolžna lojalnoat do avstrijike države. Ali bodi Bi ka<or hoče: Baratieri jo sedaj general v ptuji vojski in Tridentinski zastop se je t omenjeno brzojavko vsakako pregrešil proti lojalnosti. Vpraiamo lo : kakov hrup bi zagnali isti Italijani, ako bi se ini Slovenci toliko spozabili, da bi poSiljali brzojavke ruskim generalom P I Kar na križ bi nas pribijali kot voleizdajalce. In kako so hrumeli, ko jo biskup Stroasmayor odposlal brzojavko na zgolj Cerkveno slavnost —
njimi, ali ona je bolj rdeča, bolj polnn. Zasukala jo rokave na polnih rokah, dekliika prsa so ji vzdigajo, lahko in okretno vzdiga in spuSča motiko. Ženske zapojo, počasi se gubi pesem po ravnini in odmeva v zateglih zvokih po gorovji, ali Jana molči, Jana gleda v zemljo, kakor da je onemola. Že je blizu poldneva. Tedaj pridirja od Sosoda dvojo konjikov. Žonske vzdignejo glavo.
— Gospod gre, Sopnejo vse hkratu. Da, na konji pridr'i Tahi, a za njim služabnik Poter Bofnjak. Lice Btarčo»o je obledelo, iz višnjevih očesnih dolbin drhti dvoje ognjenih očij, obraz mu jo naguban, ustnice zadrhte časi kot od boli. Jana vzdigne oko. Opazi Petra. Zardi in kakor da Bi ji razbeljen nož porinil v Brce. Dela dalje. Gospod Tahi hodi na konji okolu delavk, prido tudi do Jane. Peter namežikne z očesom ia pokaže
slavnost, ki je bila velepomenljiva za vse krSčanstvo. O ti nesrečni dvorezni n )i !
Nemška ii!iroiiri;i posest. K>r j> „81 Narod" nedavno naglntal potrebo, da bi bila pri deželnem sodiSču na K'jroSkcm v.inj tre-" tjina svetovalcev zmožna slovenskega jezika, pri viijecu deželnem sodišču v Gradcu pa v<aj polovica, razlutila so jo znana ,Noue Freue Prešao" proti tej zahtevi, čeS, da bi se s tom krdila netn&kii „narodna posest*. — Po takem Brno zopet tam, kjer smo bili : nemška narodna posest — ta nežna hčerka naSe koalicije — je torej zapopitdena v krivici Slovencev | Zthtev* „Slov. Narola" jo sicer popolnoma utemeljena v Številnem razmerju probivaUtva — kajti na KoroSkom jo vsaj tretjina prebivalstva slovenskega rodu, dočim je v okrožju vi&jega sodišča Gr,»sitega vsaj polovica Slovencev ali kaj de to, ko se jej upira glasovita tiotnilta „narodna posest". Pravica do vseh dobrih služeb, to jo nomSka narodna posost, naSa narodna posest pa je — ponižno molčati in mirno trpeti krivico.
Češki katoliški slioil v Brnu. Dno !il. t. m. so se nadaljevala posvetovanja. Po dnevu no bilo Boje odsekov, na večer pa jo bil drugi javni zbor. OJ-ioki so sklonili razno resolucijo o vorski šoli, o poronnžonju iol „Matice Školsko", o corkvenetn nadzorstvu, o posvečevanju nedelj in praznikov, o uvođenju sncijologije ki>t predmet na katoliških zavodih, proti uve donju zlato valute, in za osnovo posebno banke za duželn češko krono za izdavanje papirnatega donarja. Zt delavce se ziihtova občo volilno pravo, toda le potom delavskih zbornic. Nadaljna resolucija zahteva, da »o osnujejo zbornico za rokodelce, da no pomnože češke srednje šolo ter da so v Brnu osnuje tehniška višja 8nla. Ako ne bi mogli privoliti v to poslednjo zahtevo, pa naj bi se uvel utrakvizein na sedanji nemški tehniški Soli. Konečno zahteva resolucija, da no učiteljska mesta na vseučiliščih popolnijo s silami, ki niso bo-vražne krščanstvu. — V javni seji jo govoril istega dno došli Škof Budijoviški, dr. Hihn, priporočevaje, da bi ho II. čoški katoliški shod vršil v Pragi. P. N o u s o h I jo zahteval, da ao uvede občo volilno pravo na podlagi zustopstvaintoroaov. Tudi drugi javni zbor no je zaključil s papeževo in cesarsko pesmijo.
Vojska med Kitajem in Japonsko je napovedana. „Bureau Router" javlja včerajšnjega dne službeno v London, da jo Japonska firmttlno napovedala vojsko Kitaju. Angleška vlada prijavi v kratkem svojo nevtralnost, zajedno pa stori potrebne korake v zaščito angleških podanikov. — Iz &angaj>t poročajo, da jo bil 31. julija hud boj med Kitajci in Japonci pri Vešanu. Japonci so napadli Kitajce, ki bo stali v močnih utrdbah, toda Kitujci so baje odbili napadalce. — Nadalje poročajo iz Londona, da Japonci
h prstom na Jano. Tahi razširi obrvi, oko mu zablinne in prikima.
—	Ali Hte čule, izpregovori Tahi, danes lahko obedujete na Sosedu, vem, da doma itak nimate ktuha. Pa ste tudi zaslužile.
Mej tem zazvoni v Btdovci poldne. Žensko odlože motike in jo prekrižajo.
—	Nu sedaj pojdite na Sosed, pravi Tahi, dobro sto delale. Ali vso mi morajo iti, jaz hočorn tako.
Jani začne Brce silnojo bfti, ali tudi ona dene motiko na rauio ter gre poveš« ne glavo za drugimi.
Po kosilu se je bilo treha vrniti na delo. Pučasi je šla vrata belili kmetic skozi grajska vratrt. Tudi Jana hoče iti, Ali ta hip stopi pred njo krepak sluga, rekoč :
—	Dekle, stoj malo!
(Daljo prih.)
niio potopili Kitajaka vojne ladije „Chen*
YuenJ (Glej „politiike vesti* v današnjem »jutranjem izdaijju), ampak da au jo le po-Škodovali, (I« dosedanjih poročil is Londona
0	t*-j vojni je jasno razvidno, da AngleSka tajno stoji nu utrani Kitajcev, Mor^i hoče s tete nekako vplivati na Rusijo P Ur.)
Različne vosti.
Prepeljanje pok nadvojvode Viljelma na Dunaj. Iz Jiiidna javljajo včeraj : Oh CJ. uri zvečer blagoslovili so truplo jiokojnega nadvojvodo v domači kapelici pokojnikovi. Zatem ao prepeljali krsto skozi Crno preproženo me*.to na kolodvor, od koder jo je odpeljal poseben vlak na Dunaj. Ob 11. uri zvećttr pričel so je nn Dunaju pomikati sijajni tur-tvaaki »prevod med tiioći in tisoči žalujoftih prehivalcfiv od kolodvora proti cesarskemu dvoru. Mrtvaški voa so spremljali dvorni tra-bantjo z bradnicami in konjiki cesarske telesne straže z golimi meči v roki. Krsto so postavili na mrtvaški oder v dvorni župni cerkvi in jo blagoslovili v novič. Ključ krste vzel je najvišji dvornik v pohrano. — Cesar je dospel nocoj iz Išla in se podal v svoj grad v Schonbrunn. Z istim posebnim dvornim vlakom dospel jo princ Leopold Bavarski.
Sožalje mesta tržaškega povodom smrti nadvojvode Viljelma. Kakor smo bili omenili na kratko v današnjem zjutranjem izdanju, izjavilo je med ostalimi mesti tudi zastopstvo našega mesta na Najvišjem mestu svoje so« žalje povodom smrti nadvojvodo Viljelma. O tom doznamo, da jo župan dr. Pitteri skupno s podpredsudnikoma mestnega sveta dr. Mojzesom Luzzuttom in dr. Dompierijem izjavil Nj. Veličanstv u brzojavnim potom iskreno sočutje mesta tržaškega na grozni nesreči. (Zakaj no občine tržaške? Mari okolica ni baš tako lojalna, kakor jo mesto, oko no še bolj P Ur.) — Predsednik tržalke trgovinske zbornice izjavil je sočutje zbornice pri ces. namestniku.
Za družbo sv. Cirila in Metoda sti darovali pravoslavni družini I. J. in Š. A. po
1	krono. Neki „Sokola** je plačal kazen 20 Stotink, ker jo izgovoril ptujo boaedo.
V zjutranjem izdanju od minole sobote smo izkazali svoto 7 kron 22 stotink. Med darovalci je bilo po pomoti izpuščeno ime gosp. Benedikta S u bana, ki je daroval 1 krono.
TržaSk mecen za .Narodni dom" v Ljubljani. Citamo v „Slov. N.", da je gosp. Fran K h I i s t e r veletržeo v Trstu, izročil uredništvu omenjenega lista 2000 kroil aa „Narodni dom".
Izlet V Postojino. Kakor čujemo, je zanimajo za slavnost posebno veliko in vsestransko. JieSke izletnike opozarjamo posebno, da stno storili potrebne korake, da bode tlak namenjen ob 9. uri 22 minut zvečer iz Št. Petra na Heko, imel zvezo s posebnim vlakom, tako, da bodo moi/li omenjeni izletniki takoj nadaljevati svoje potovanje. — Čujemo, da nekateri okoličani »amerujojo peljati se do Divače po državni železnici. Tega naj nikar no store, kajii prihranijo si tem le borih 26 novč.; zato pa bi morali prezgodaj iz Postojino, ali bi so pa marali voziti z muuan-ceni vso noč. Ne glede na to, nam jo pa Tržačanom dolžnost, da nastopimo vkupno in solidarno. — „Slov. Narod" javlja v današnji svoji številki, da prideta k alavnosti večja deputaciju čeških Sokolov in pa „Primorsko planinsko društvo" iz Ritke.
Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Sežani nam piše : Št. 1030
O. i. sv.
Uglednemu vreduištvu .Edinost"
v Trstu
Glede na dopis, priobčen v Vašem cenjenem listu št. 89, večerno i/.da nje od dne 20. t. m., v oddelku „različno veati" pod naslovom : „8 Krasa", prosim na podlagi 19 tisk. postave, da sprejmete sledeči pupravok;
Ni ros, da ao jo v zadnji seji pomno-»enega okrajnega šolskega sveta dne 13. t. m. stavil predlog, vzeti posojilo v znesku 100.000 gld. v »vrbo, da se hitrejo dozidajo potrebna šolska poslopja.
Res je le, da so je jeden člunov izrazil v omenjeni seji, da 90 boji, da pri seJiinjom zistemu, staviti glavnice za zidanje šolskih poslopij v proračun okrajnega šolskega zalogn, dospejo doklftde, katere znašajo sedaj 04%, v bližnjih letih do skoraj utdoBežne visokosti in da b-i tre\a skrbeti
M ugotoaja pokritje at««*k»v a* mJmj« Ul-
•kih poslopij, katera se imajo ie postavno vrliti.
Pri tej priči se je to nagta&alo, da bi ■e s tem, da se eventuvalno vzame primerno posojilo aa zidanje in to amartiauje v določenem času in da s« dene * I m t o o proračune, kar je treba i a anuitete, veliko prištedilo in da bi bilo mogoče poteia shajati le s rasmerno mali« poviftkom do-klad.
Toraj le i osirom na davkoplačevalce sprožila se je ta misel in ni treba ie posebej opomniti, da okrajni iolski svet, kojemu ao natanjčno znano ekonomične raz mere na Krasu, ne namerava sidati luksurijoz-mh šolskih poslopij in da pridejo pri tem v poštev le tista iolska poslopja, katora se morajo po postavnih določilih • e a i d a t i v bližnjem času.
Razume se tudi samo od sebe, da okr. šolski svet ie le potem končno sklene, ko se doienejo dotične preiskave, katere se je sklonilo soglasno in lo na podlagi natanjčnih sestavkov o priliki posvetovanja o proračunu ; vrhu tega jo treba la takšno sklepe viijega odobrenja,
Bežana, 30. julija 1894.
Predsednik okrajnega Šolskega sveta : Bchaffgotsch. Zopet vse v redu! Dne 22. junija t. I. pregledovali bo blagajno mestnega zaklada, dne 14. julija pa blagajno mestno davkarije. Naši „liberalci* naglaiajo s komično resnobnostjo, da sti bili obe blagajni „lopet v redu." Morda ae čudijo, da ati bili vedno ie t redu P
„Mattino" ostane „Mattlno*. Tak je in
tak ostane, dokler bode živel, to je, dokler mu bodo prilivali življenja sok znani krogi: zagovornik italijanskega radikalizma. Nepo-znavalcu naših razmer bilo bi sioor težko razumeti postopanjo ,smernega" „Mattina", ali nam je jasno — vse! Poročajoč o nameri „Lege Nazionale", ustanoviti v Devinu laiko iolo, pravi namreč ta vrlina v avoji denainji številki, da mora omenjena iola postati „un baluardo, cho impedisce la minacciata soln-zione di eontinuitii nazionale." Po naši bi rekli, da mora ista postati člen v verigi, ki veže tržaško ozemlje a P u r I a-n i j o in Italijo. Ako bi hoteli torej verjeti „Mattinu", je vse ozemlje tržaško italijansko, ki ne želi drugega, nego da ae sveže t — Italijo. In v tej zvezi naj bi bila iola v Dev mu trdna postajanka 1 Pojdi no, laž-njivi ,Mattino" : ozemlje tržaiko si prav nič ne želi takih zvez, pač pa al jih želito vi italijanski „tmerni*, da bi le pridobili kak pravni naslov sa radikalne „idojale". Hinavci!
Popravek. V zjutranjem izdanju i dne 28. m, m. sporočili smo bili ped naslovom »Sodoijsko* o razpravi proti biviemu denar-ničarju občine Dutoveljske, g. Antonu Tavčarju. V istem poročilu smo bili tudi reMi, da je bil g. Tavčar blagajnik od leta 1887-
1889.	Sedaj pa nas prosi isti gospod prijaviti, da jo posloval kot blagajnik občine Dutoveljske od 14. maj« 1885 do 18. junija
1890.
Gimnazij V Kranji. Prvi razred se baje odpre že v prihodnjem šolskem letu in se polagoma razširi v Brazredni gimnazij.
Statistika tržaika. OJ 22. do 28. min. tu. porodilo so je v tržaški občini 84 otrok (41 možkih in 43 žonskili); poleg teh bili ao 4 mrtvorojeni. Umrlo je 99 oaeb (51 možkih in 48 žonskih). V razmerju na Ste« vilo prebivalstva pride 32*22 mrličev na vsakih 1000 duS. Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti 8 slučajev škrlatice, 5 da-vice, 1 slučaj porodne mrzlice, 10 slučajev jetiko, 7 slučajev vnetja supnih organov in 1 Hluča j k lipi.
Dobra misel za povzdigo prometa v Barkovijah. Te dni je sprožila „Triester Ztg.* izvrstno misel, da bi mogla c. kr. pomorska vladu z noznatnimi stroški storiti mnogo za razvoj cvetoče in vodno rastoče obrti v Barkovijah s tem, da podaljša že obstoječi pomol in tako odpre Barkovlje najjednostavnejši in najnaravnnjši cesti : morju. Ta misel je zuriis dobra in želeti je, da bi jo rornio uvažili morodajni faktorji. — Čudno p» jo pri v«em tem, da si jo to misel današnji ,11 Picoolo" jednostavno — prisvojil, no da bi omenil vira, kje jo jo bil zajel. Seveda ne velja najboljše priporočilo nič, fik> no prihaja iz liberalnega" viru ; vendar pa bi zahtevalo pu našem skromnem menenju pre-
>witi iaenihankt p »i ta« j a, da aa pri
takih in enakih stvareh navaja vir, kajti iivestno ni častno šopiriti ae a tujim perjem 1
Samomor. 34Ietni zidar Ivan Ravbar stanujoč pri Sv. Mariji Magd. Gornji in službujoč. pri tukajšnjem brsojavnem, odnosno telefuniškem uradu, sastrapil se je sinoč v gostil ni .Bainella* v ulici Farneto. Prihitevši zdravnik iz sdravniike postajo mu je ispral želodec, a videvši, da niti ta pomoč ni pomagala IU v barju, odposlal ga je v bolnišnico, kjer pa je nearečnei umrl ob 10. uri s*e-čer. Ostavil je vdovo in dete. Vzrok samomoru je iskati v rodbinskih razmerah, kajti pred nekoliko meseci že je hotel Ravbar končati svoje življenje.
Nezgoda. Včeraj je ponesrečila 47ietna perica Magdalena Živic, v tem ko je obetala perilo. Padel ji je ras nek aid velik kamen na deano nogo in jo močno poškodoval. Od. peljali so jo v bolnišnico.
Policijsko. Predvčerajšnjem je nek hudobnež ukradel sopet prašička na Mauroner-jevem letovišču pri Sv. Alojsiju hit. 63. To jo sares nezaslišano, da se tržaškim „*ne-dožom" dopade baš pečenka is hlevov gospoda Poldeta! Al' bode prihodnja volitev v II. okraju okolice — pusta ! — Kmetovalec Josip Mrvio, do 30. m. m. gostilničar na V rdeli hit 776, prijavil je, da je dno 29. m. m. v njegovi gostilni ,v ilovo* razbijal mesar Josip Glavina, stanujoč v ulici Scoglio hit. 422 in mu rasbil 2 kozarca vredna 10 nvč., 1 krožnik, vreden 12 nvč. in v nameček 2 atola, vredna 2 gld. — Isvoiček Dominik Piva, stanujoč v ulioi Amalia hit. 16, prijavil je včeraj policiji, da se jo njegot pasterek, voznik Josip Furga, grozil, da umori njega in njegovo soprogo Angelo. Ker se je Piva te grožnje jako prestraiil, stavili bodo lepega ainČka pod ključ. — Včeraj zjutraj je prišel v pisarno odvetnika drja. Ricchettija nek mladenič, rekii da ga je poslal odvetnik D* Angeli, da mu posodijo nek slovar. V pisarni je bil poslovodja sam navzoč ; iel je po slovar v drugo aobo, a ko se je vrnil, isginil je bil mladenič, in ft njim is listnice poslovodje svota 94 gld. Listniea bila je v suknji, ki je visela poleg pisalne mise. Cuj cmo, da ao drsnega tatu naili že sinoč in ga zaprli.
Loterijske ktevilke. Izžrebane 1. t. m.
Brno	9, 32, 77, 62, 34.
Inomoat	85, 2, 64, 21, 78.
Najnovejše vesti.
Dunaj 2. Ljudstvo drvi v gostih trumah v dvorno cerkev h krati nadvojvodo Viljelma. Krsto obkoljuje častna cesarska telesno straža, Do peludne čitala je duhovičina pri treh oltarjih nepretrgoma sv. maše. — Namesto nemškega cesarja priiel je k pogrebu princ Friderik Hohengolleriki. Nastanil ae je na cesarskem dvoru.
Praga ,2. Povodom smrti nadvojvode Viljelma je ostala danes borza zaprta.
Meran 2. Nadvojvoda Albreht jo odpn-toval v Trident.
Budimpeita 2. ,Magyar Allam" javlja, da jo kuesoikof-pritnas sklical ikofovsk ahod, ki se snide med 15. do 18. t. m. Škofi s* baje že sklenili, da predložijo oetarju-kralju spomenico, s katero ga prosijo, da ne bi po-trdil cerkveno-politiikih zakonov.
Budimpeita 2. Iz raznih krajev kralje stva prihajajo vesti o silnem deževju.
Zagreb 2. .Hrvatska" javlja kljubu vsomu oporekanju, da jo doznala is saueslivega vira, da ban od-topi tekom treh mesecev.
Bellgrad 2. Radikalna stranka namoruje ostaviti svojo pasivno politiko ter se hoče vdeležiti prihodnjih volitev.
Sredec 2. Iz Tirnova poročajo, da so isgredniki zažgali Stambulovo letovišče. Tudi is drugih krajev Bolgarsko prihajajo vesti o požarih.
Peterburg 2. .Sviotu" poročajo iz Bo-logagrada, da so jo razkralju Milanu ponro-čilo izvabiti srbski vladi 300.000 fankov, da so je mogel saČiisno nastaniti v Parizu. Via la je baje žrtvovala to svoto v nndeji, da ho bode mogla sporazumeti z radikalci ko odide Milan, kajti radikalci se niso hoteli niti po-gajnti, dokler je bival Milan v Srbiji.
Lyon 2. Danes zjutraj je pričela razprava proti Caseriju. Policija je uvedla jako strogo nadzorstvo; občinstva niti ni bilo v dvorani, ampsk lo kakih 300 fiasnikarjov, ki so prišli k razpravi iz vseh krajev Francoske in razni tudi iz inozemstva. Caierio je bil jako miren, ce!6 nekoliko drzen v svojih odgovorih. Sodišče ga jo izpraševalo po tolmač n Janevolu.
London 2. Podkralj Thung-Chang jo izjavil, da so bode Kitajska vojevala do skrajnosti, kor jo je J<iponska izzvala. Kitajska si boco najeti evropskih častnikov.
2. la Tokija javljajo, da je japonska vlada prijavila zastopnikom tujih držav, da je napovedala vojsko Kitaju.
_	bnojavi.
BUdlmpjšta. Pšenica s* je*en 6 60 -«-62 ta spomlad 6 99 - 7 0U Komi« za arg.-sept. 5-32 <]o o lH Oves /a jesen 6 03-6 05. Iti za jewn 5 08-T, 09
nova <vl 77 kil. f. fl"45—6 50, ...i 78
ki . t «55-«MO, od 7» HI. f. « «5-«-7o „d HO
kil. f. «70-6 75, od 81 kil. for. ____
le^nien 6-75 - 7'— j proso —_._
Silne ponudbe pSenice, mlini reservirani trs j«ko mlačen. Prodalo ho jo 15.00U mot. nt. ssnprt 5 ne. cenojo. K-ru«a nmlo mirneja, c-ono jiesprmiiBii-jeno. Oves 5 nč. dražji. Vrome: lepo,
Praga. Neraliniranl sladkor za avgust f. 1-1.90 nora roba za december f. 1412, jako ralaćno.
Havra. Kava Santos gond average za avgust 97 25, za decombor 86 25, trg »talen.
Hamburg. Santosgood averaj[e ta avgust 77-— ■optombur 75-25, doecrabor 69 25, trg stalon.	'
Dun^Jaka borza
„ x .	189«.
Državni dolg v papirju , .
■ .v srobru . . Avstrijska renta v zlatu •	• v kronah
London 1» Lst.....
Napoleoni.......
100 italj. lir.......
a. aavtfi	
včeraj	danes
. 98'4<)	98-40
. 9840	98-40
. 122.50	123-55
. »7-70	»7-60
	384-25
. 124 70	124-70
, »91	090
	8105
44-30	44 35
Slovencem tržaškim fiJE?1T B.t
k" vi j ah „Alta bella Irleite". liborna domača kuhinja, pristna domača vina in kraški teran.
Oabrljal Davatak.
Gostilna „All'Antico Moro"
uhen Soli tari o 12, fpo rtmiale j>W „ l'riačkovcu") priporoča pravi kratki teran iz Komna I. vrste po 40, II. po Sil in belo vipavsko po 33 ni. liter. — Driei se ge*hi: „Rojak k rojaku", priporola se podpisani za obil obisk, Anton Vodopivec,
gostilničar.
pivovarne bratov
Rtifilnghaus v Stelnfeldu — Gradič
In	1156
IS
pri
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, Via degli Artisti it. 8. zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Lavant,
O. kr. dvorna l«k
Ivana Hizzana
VIA CAVANA V TRSTU.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da ja previsi gori ouinnjeiio lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč ae nnjtopleje in ob-ljubljujoč natančno postreibo z umerjenimi ca-nmul. Članom „Delalskuga podpornega društva4 pa naznanja So posebej, da mu jo odbor Utega dovolil "prejemati recopte od njih v slučaju, ako njim tak&ue društvena zdravnika predpišeta. Za dučajno lekarsko potrebe se priporoča 'Oi-aO_Ivan Mlzzau.
Gostilna „Alla Citta di Vienna"
Piazza Caserma h. St. 2, (zraven Tiskarne Dolenc) toči tar*n I. vrati iz prvih kletij iz Kaielj in Avberja po 48 n6. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — G rut k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nomSka) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101)	Ant. Brovedani.
Svoji k svojimi
t'o neverjetno nizkih cenah dobivajo se najno-vojia vsakovrstna
Kolesa (bicykli)
(model 1804)
za openski novi oe-tti št. 18, blizi pivovarne, ue /n vsako kolo 12 mesecev. Kdor ne zna 8'iauči gii bruz nevarnosti in brezplačno dnoh slovenski učitolj, in nikdo naj ne misli bi su naučiti mogul. — Pošilja se na dežulo kraju. Ceno so :
Kolo s tanjkiin kavčukom........gld.
n z votlim kavčukom gushion . . . . „ „ pneumatično so širokim kavčukonr. „ „ „ močnejše Dnulop ali Kontinenta! „ „ „ h tansfentnimi prečkami . . . „ Stroji 8 3 koleai z železnimi ob 1-0ti za otroke . „ „ » » fantičo obroči iz kaučuk .
Na«lov :
Zaloga koles v Irstu, Strada nuova
Jamči voziti, v treh da ne
in vse
108 — 138— 145— 150—
12 -20-
it. IS
DROGERIJA
na debole in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza ddle Legna 1. Odlikovana tovarna ftopi^av.
Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo /. Angleškega, iz Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkoto in pode.
Mineralne vode
iz mtjb' lj znanih vruluov
kakor tudi romanjeko žveplo za žve-pljanjo trt. io4-{
Lastnik politično društvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mlkota. — Tiakv Tiskarna Dolenc v Tratil.