P. fo.b
kulturno - politično glasilo
':>1 .:#■.
s v e tos/nih
in domačih dogodkov
PoUni urad C<cli>'cc 1 — Vcrlaj»**pt»s.tanu Kla^cuiurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klai^enfuH
LETO XV. / ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 31. JANUARJA 1963	CENA 2.- ŠILINGA
Konferenca ¥ Brusilu se je razbila
Z veliko zamudo so se v ponedeljek tega tedna v Bruslju začela pogajanja za pristop Anglije k Evropski gospodarski skupnosti in s tem o bodočnosti Evrope. Brez-odmorni osebni razgovori med raznimi delegacijami najbolj osvetlijo položaj: zagrizeno prizadevanje peterih članov v omenjeni skupnosti, da bi v zadnji minuti preprečili zlom pogajanj. Nemški konferenčni krogi so izjavili: »Odločitev mora pasti zdaj — tako ali tako«. — In je res padla.
De Gaullova politika
V sporedu političnih dogodkov teh dni je spor med De Gaiullom in Anglijo. 'Kot ddino molžnost povezave s Skupnim evropskim trgom je De Gaulle ponudil Angliji na nedavni tiskovni 'konferenci načrt, po katerem naj bi 'ta 'država ostala iIzven te organizacije, toda se iz dolgoročno pogodbo povezala z njo ali se Vključila v kakšno drugačno obliko gospodarske povezave. De Gaulle pri tem misli na veliko svobodno gospodarsko področje, ki bi obsegalo večino nekomunističnega sveta, v katerem bi tri obstoječe gospodarske skupnosti {Skupni evropski trg, Anglija s svojim Common-vvealthom in Zdrulžene države Amerike z Južno Ameriko) ostale več ali mainj nedotaknjene. Francija bi vodila Zahodno Evropo. Anglija bi obdržala svojo staro vlogo 'pomorske sile na čelu Commoroveal-tha in bila povezana s svojimi evropskimi sosedi. ZDA bi vodile zahodno poloblo, torej ‘Zapadni svet. Mod temi 3 vele-gospodarskimi skupnostmi pa bi začeli polagoma zmanjševati carine, krepiti izmenjavo dobrin in vedno teisneje sodelovati na vseh področjih.
Kdo je dal De Gaullu moč, da more tako samovoljno nastopati proti Angliji, in to neglede na svetovno mnenje, ki je tozadevno v glavnem proti njemu? Braz-dvomno v prvi vrsti Francozi sami.
Preteklo jesen je bilo v Franciji namreč politično glasovanje, pri 'katerem je dosegel De Gaulle uspeh, kot ga ni dosegel v naših Časih nobeden (politik v demokratičnem svetu. Francija mu je odobrila novo ustavo, kot si jo je on sam zamislil brez vsakega kompromisa s katerimkoli gibanjem in s katerokoli stranko. Francoski volilci so šli za njim in pokopali četrto republiko ter ustvarili podlago za peto republiko.
De Gaullova zmaga je bila tem pomembnejša, ker se je De Gaulle boril sam. Ni se opiral na nobeno stranko, niti na Unijo za novo republiko, ki jo javnost smatra za njegovo in bi bila tudi sama rada »De Gaullova stranka«, kar pa general odklanja. Takoj v začetku volilnega boja je postavil načelo, da podpira samo tiste kandidate, ki so za njegovo politiko, ne pa morda samo kandidate, ki jih je postavila Unija. Proti sobi je imel vse stranke bivše četrte republike, komunistično, neodvisno, radikalno, socialistično in krščanske demokrate. Generalovo stališče je omogočilo lepemu Številu kandidatov, ki so jih postavile stranke, da se odločijo za De Gaullovo politiko.
Volitve 18. novembra so pokazale, kako *o se opredelili volilci. Za De Ganila so *e odločili ne samo volilci unijskih kandidatov, ampak tudi volilci 'tistih kandidatov, ki so izven Unije zagovalrjali De Gaullovo politiko. Bitko so zgubile vse štiri sredinske stranke: neodvisna, socialistična, radikali in krščanski demokratje. Ožje volitve 25. novembra pa so dale De Gaullu parlamentarno večino, ki je v prejšnjem parlamentu ni imel. Z njo bo lahko vladal do lačetka leta 19G6. Takrat poteče njegov mandat kot predsednika francoske republike. 'Da je »njegova stranka« dobila večino v 'parlamentu, je treba pripisati volilnemu sistemu, ki je dovoljeval pri ožjih volitvah vse mogoče politične kombinacije. Samo manjšina poslancev je bila izvoljena pri volitvah 18. novemlbra, velika večina pa 25. novemlbra s jvomoojO strank, ki so »odstopile« svoje 'volilce kandidatovi.
Že je pričel De Gaulle konsolidirati uspehe svoje zmage. Tako je na tem, da reorganizira francoski senat, ki danes ne igra nobene politične vloge. Dati mu 'hoče večjo vlogo v francoski politiki in tudi spremeniti način, kako je treba senat izbirati. Ni dvoma, da mu 'bodo volilci sledili itudi pri. tej reorganizaciji.
Mučno vzdušje med delegacijami
Najprej so morali preložiti začetek pogajanj, ker zahodnonemški zunanji minister Sdhroder zaradi mogle ni mogel pristati ne v Bruslju in ne v Luttichu. Letalo so morali preusmeriti na neko vojaško letališče blizu francoske meje. Takoj po svojem prihodu v Bruselj je Sdhroder stopil v stik z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem, potem z nemškim gospodarskim ministrom Erhardom in holandskim zunanjim ministrom Lunsom. In slednjič se je sestal s Couve de Murvdle za zadnji odločilni razgovor. Med tem Časom se je pogajal Erihard z angleškim glavnim delegatom Heathom ter z Belgijci in Luxem-buržani.
Vzdušje med raznimi delegacijami je bilo tik nad lediščem. Erhard se je 'pesimistično izrazil: »Položaj je izredno resen, ne samo, kar zadeva Francijo, Nemčijo in Evrppsko gospodarsko skupnost, temveč kar zadeva celotno Evropo ter atlantsko zvezo«. Celo Heath, ki je bil vedno dobre volje in veselo razpoložen, je tokrat čisto zgubil svoj humor. Holandski zunanji minister Lums pa je pred 'začetkom konference izjavil: »Nimam veliko upanja«.
Posamezne delegacije so bile zastopane izredno močno. Za najvažnejšega udeleženca so smatrali Erharda,.ki je že dan pred drugimi začel z razgovori.
Začetek konca
Prihod britanskega ministra za vprašanja Commonsvealtha, D unčama Samdysa v Bruselj je na sploh iznenadil. Vrednotili so ga kot hud predznak, kajti Angleži se bodo v slučaju, da bodo s pogajanji prenehali, takoj združili s poslaništvom Commonwealt-ha v Bruslju. Države Benelux, pred vsem belgijski zunanji' minister Spaak in njegov holandski kolega Lums so operirali s »politiko prostega sedeža«, to pomeni, z nadaljevanjem pogajanj glede pristopa Anglije k EVVG brez Francije. To se je izvedelo iz osebnih razgovorov. Kljub temu, da so se Nemci izjavili 'solidarne z državami Be-nel‘iix, je med 'delegacijami prevladovalo še vedno mnenje, da stoji nemška delegacija še vse preveč pod vplivom zveznega kanclerja Adenauerja, ki francosko stališče Vsaj, odobrava, če že ne podpira. »Nemci ne 'delajo z vsemi močmi«, se je pogosto slišalo v Bruslju.
Medtem je ameriški posebni pooblaščenec za vprašanja EVVG, Herter, odletel iz Bruslja v Ženevo. V Bruslju se je z EVVG
De Gaulle si je torej utrdil vsestransko svoj položaj navznotraj. Francosko ljudstvo stoji za njim. Prepričano je, da bo Francija ob De Gaullavem vodstvu pridobila nazaj ugled, ki ga je kot velesila nekdaj uživala. Pri tem je mašd general v nemškem kanclerju Adenauerj-u zvestega somišljenika, s katerim je pokopal v Parizu s posebno pogodbo večstoletno sovraštvo med obema državama. Z njim hoče pod vodstvom Francije utrditi položaj Evrope, ki naj bi bila po njegovi koncepciji čimbolj neodvisna od Amerike ter zmožna braniti svoje interese uspešno tudi nasproti Vzhodu.
Svet pa maje z glavami in se vprašuje, kam bo še privedla De Gaullova trdoglav-nost in samovoljnost Evropo.
pogajal o znižanjn carin. Bred svojim odhodom ni hotel dati nobenih izjav h krizi v Evropski gospodarski skupnosti,. V francoskih krogih 'so bili mnenja: »Herter ni zaželen v Bruslju«.
Isto pot je ubral deželni tajnik francoske gaulliistične stranke, Baumel. Izjavil je: »ZDA so po svoji trdovratnosti in po pritisku na vse prijateljske države dale razumeti, da so se odločile, da hočejo podvreči zunanjo, ter obrambno politiko držav v EWG ameriškemu Skrbništvu, če bi kdo mislil, da je mogoče spregledati odločnost Francije, potem je na napačni poti«.
Pogajanja so se zrušila
Ob šestih zvečer so se kdnčno razbila pogajanja za pristop Anglije k omenjeni skupnosti. S tem je padla odločitev za Anglijo in z njo za bodočnost Evrope. Kljub nenehnim nemirnim prizadevanjem skoraj vseh evropskih dižav in Združenih držav Amerike ni uspelo, zlomiti De Gaullov odpor proti pristopu Anglije v gospodarsko skupnost. Nekaj minut jx> koncu konference je zahod n on emški gospodarski minister Erhard — ves bled oid notranjega razburjenja i— izjavil:1 »To je bil evropski 'pogreb«.
Voditelji delegacij so zagrenjeni, neprespani in deloma nervozni zapustili belgijski zunanji ministerij. Eden prvih, ki je dal svoji jezi duška, je bil belgijski zunanji minister Spaak: »Gospodarska skupnost bo obstajala naprej,, toda evropsko mišljenje je izginilo. Izkazalo se je, da je peterim članom EWG nemogoče pogajati se z Angleži brez Francozov«.
Tudi komentarji k fiasku v Bruslju kažejo veliko zagrenjenost. Zahodnonemški gospodarski minister Erhard je izjavil: »Naša najvažnejša naloga je zdaj, da skrbimo, da se Evropska skupnost ne bo docela razbila«. Zunanji minister Schrbder je poskušal v kratkih besedah tolažiti Angleže: »Vse bomo storili, kar je v naših močeh, da podpremo željo Velike Britanije, da nekega dne vendar še najde pot v skupnost«.
Britanski glavni delegat Heath, ki je cel dan moral čakati v predsobi in so ga poklicali šele pri zadnjii seji, samo da bi mu povedali, da so bila vsa angleška prizadevanja skozi 16 mesecev zastonj, je bil na vise pripravljen. V kratkem nagovoru na več sto časnikarjev je podčrtal zgodovinsko Vlogo Anglije v Evropi in obžaloval odločitev konference. Navzoči so bili vidno ganjeni.
Sele proti koncu svojega govora je postal Heath ostrejši: »Mislim, da so bila pogajanja glede našega pristopa k EWG zelo blizu uspehu. Vendar je mogoče, da so nekateri ljudje smatrali pogajanja za pre-uspešma, da bi jih nadaljevali«.
S tem je Heath jasno obdolžil francoskega državnega predsednika de Ganila, da je iz političnih razlogov odklonil Angleže.
Kot sramočenje pa so sprejeli besede francoskega zunanjega ministra Couve de Murville. Hladno in brez vsake prizadetosti je minister 'izjavil: »Pogajanja niso prekinjena, temveč začasno razveljavljena. Ni bila nilkakšna 'politična odločitev, če smo izključili Veliko Britanijo«.
V Londonu je britanski ministrski predsednik Macmillah predčasno sklical kabinet k posebnemu zasedanju. Tudi britan-
NASIM NAROČNIKOM!
Uprava lista »Naš tednik - Kronika« se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu. Prosimo vas, da ostanete zvesti tudi v novem letu.
Tej in naslednji številki bomo priložili za tuzemstvo položnice. Kdor ne zmore plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1963 znaša za Avstrijo: za celo leto 80.—, za pol leta 40.— šil. in za četrt leta 20.— šil. Posamezna številka stane 2.— šilinga.
Kdor se nas bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo.
Uprava
ska Spodnja hiša se je sestala. Macmiillan je izpostavljen hudim napadom s strani opozicije v ŠjTOdnji hiši. — Govornik delavske stranke je brez ovinkov izjavil: »Počasi smo siti de Gaiulla. Kdaj bomo končno dobili jasno stališče? — Macmillan se je zagovarjal: '»Dejstvo, da je pet držav in vsa Evrqpa z nami in samo ena država proti nam, daje poguma.«
Očitni predznaki zloma
Belgijski ministrski predsednik Lefevre: »Položaj je v 'trenutku resnejši, kot leta 1954, ko se je razbila evropska obrambna skupnost. Samo 'združena Evropa je za Združene države Amerike in za Sovjetsko zvezo enakovreden partner.«
Predsednik zahodnonemške stranke Svobodnih demokratov, Mende: »Razočaran sem. Predvsem 'po izjavah Adenauerja«. (Adenauer je Angliji zagotovil podporo Zahodne iNemlčije). »Nedbhodno se bo to pokazalo v francosko-neniškem prijateljskem paktu«. S tem je namignil, da mogoče ne bo prišlo do te-pogodbe, ker ne bo privolila vanjo stranka svobodnih demokratov. Ollenlhauer pa je izjavil: »Krivdo na zlomu pogajanj nosi de Gaulle«.
Tudi Združene države Ameriške so razočarane. Ameriški vladni uradniki so imenovali ta dogodek udarec na evropsko enotnost. »Zbrati moramo črepinje 'in delati dalje«. Združene države Amerike so tik preči koncem konference povzele zadnji poizkus, da bi pozitivno vplivale na izid pogajanj. Nemški zunanji minister Schroder je spre j el v torek popoldne pismo, v katerem je Kertnedy podčrtal zaskrbljenost glede dobrega izida konference. Tudi ta poizkus ni imel nobenega uspeha.
Se v torek dopoldne je Schroder poskušal v 75 minut dolgem razgovoru preusmeriti francosko stališče. Vendar je Francoz kompromisni predlog Nemcev kratkomalo odklonil. — Ob dvanajstih so se ministri EWG sestali za petnajst minut, potem so preložili pogajanja. Že takrat se je kazalo, kakšen bo izid. Erhard je izrekel svoje slutnje: »Mislim, da so se pogajanja že razbila. Mogoče bo v teku popoldneva kdo še našel magično formulo, ki bo rešila razgovore«. — '»Govoril sem z ministrom Heat-hom — nimam nobenega upanja«.
Belgijski govornik je izjavil: »Če se ne zgodi posebni čudež, moramo smatrati konferenco za končano«. Spaak: »Z eno nogo že visimo nad prepadom, držimo se samo še slamnate bilke«. Francozi: »Pesimizem je dospel dlo 'točke, od koder ni več poti nazaj«.
Že ob štirih popoldne je govornik EWG izjavil: »Konferenca je končana«. Ob šestih zvečer so poklicali na sejo Angleže k zadnjemu razgovoru, ki pa je služil samo še temu, da so Angležem uradno sporočili konec pogajanj.
Kot neposredna polomija konference v Bruslju je močno padanje denarne vrednosti v Londonu.
Politični teden
Po svetu ...
K ON GOSKA ZASTAVA NAD
EL1SABETHV1LLOM
NIC novega ni več v 'Zgodovini: v znamenje, da je podvržen slabotnejši, 'ki je večkrat ma njegovi strani ipravka, zaplapola nad nj.im 'zastava močnejišeiga. To se je zdaj zgodilo v Elisalbethville. Pravi vojaški zmagovalec OZN pa se mora ne brez sramu skriti za zastavo ikomgoškc centralne vlade. Z zastavo so vkorakali iz Leopold vi 11 e zmagovalci, vojaščina in dkoli 300 uradnikov, ki so takoj vzeli v roke upravo vseljevanja, carine in 'financ ter prevzeli oblast na vseih javnih mestih.
Moise Čomibe, ministrski predsednik Ka-tange, je zapustil svoje izadnje zatočišče, rudarsko mesto Ko'lwezi, in se podal v Elisa-betihville. Po pritisku nadimoči se je začel pogajati z 'zastopniki Združenih narodov. Pri tem je šlo v prvi vrsti za omenjeno mesto Kolvveizi, 'ki se mu vojaki OZN niso tipali prav približati, kajti Čomlbe je dal položiti mine ob vseh rudarskih in industrijskih napravah ter elektrarnah. Zdaj je zagotovil — gotovo tudi pod pritiskom —, da bo opustil svoj namen in teh naprav ne bo pognal v zrak. Nasprotno, skrbeti hoče, da njegovi žandarji ne 'bodo več ovirali del vojaščine OZN. Pripravljen je vključiti Kataingo v kongoSko državno zvezo.
Kar je Čombe s tem pridobil, je bore malo. Na njegovo željo je centralna vlada v Lcopoldville oprostila kazni katangoške u-poirnike — načrt, ki ga je predvideval že U Titant. Tako je čomlbeju, njegovim ministrom in državnim uradnikom za prvo silo zagotovljena svoboda in varnost. Prebi-valsiDvo v še nezasedenem delu Katange se je talko ognilo večjemu prelivanju krvi, vendar to ne spremeni ničesar na tem, da so ga osleparili za pravico samoodločanja. Generalno tajništvo OZN in z njim sami OZN so tako iz različnih in neverjetnih vzrokov našle pot, da so prelomile pravico drugega, pravico, ki ni naprodaj.
Zastopnik Generalnega tajnika OZN, Ralph Bunohe, ki so ga začetkom januarja poslali v Katango in v Kongo, je .pred kratkim v New Vorku razložil, kako je prišlo do protizakonite zasedbe katangoškega industrijskega mesta Jadotville. ki ga je zavzela 'vojaščina OZN 3. januarja 1963-. Kljub večkratnim oblj.ubam U Thanta so mesto napadli in zavzeli; za prelom obljube pa so se izgovarjali na zakasnjen prihod nekoga U Thantovega pisma. Po izjavi Bundheja so nastale pri posredovanju pošte res težkoče, glavno in odločilno pa je bilo to, da je poveljnik, ki mu pripada do-rični kontingent OZN, ravnal v osvojeval-nem pohlepu, če gledamo ta dogodek z vidika prizadevanj U Thanta, potem ima mogoče razne prednosti; da se je oblast vojaškega poveljnika OZN s tem nekaj skrčila, to na stvari ničesar več ni moglo spremeniti. Slučaj Jadotville je ena neslavnih iln značilnih strani poglavja o iKatanigi, ki se bliža svojemu koncu.
CASTRO PO KITAJSKI LdNIJI
Nc glede na obtožbe ministrskega predsednika HruSčeva na komunističnem kon-
gresu v Berlinu, ki so bile namenjene »pustolovski politiki'« Pekinga, se je kubanski diktator Fidcl Castro izrekel za Rdečo Kitajsko. Pozval je latinsko ameriške revoiu-cionairje v masovni boj. Ugotovil je, da karibska kriza še nikakor ni končana iln da ne zaupa v besede Kenncidyja. Razen tega predsednik Kcnndy Kubi — po njegovem mnenju — ni zagotovil nobene varnosti. Pidel Castro je govoril cb približno istem času v Havani kot Hruščev v Vzhodnem Berlinu. Da je Hruščev v Berlinu izjavil, da je našel za kubanske raketne baze ustreznejši prostor, pomeni tudi udarec po drznem Castru. Kot je postalo zanimanje Kremlja zanj majhno, tako malo more od tega pričakovati še Castro.
NOVI PREDSEDNIK V TOGU
še isti dan, ko so umorjenega državnega predsednika v Togu 0'lynn,pia slovesno in cb udeležbi 'tisočih žalnih gostov položili v grob, je dežela dobila svojega novega voditelja1 v osebi svaka umorjenega Oh/mpia, nekdanjega opozicijskega vodje Nicolasa GruaeLizkvja, ki je doslej živel v Dahomey-ju v izgnanstvu. Grunetzky je mulat, sin nemžko-pOlj-skega trgovca in Afričanke, študiral je v Franciji, postal inženir, gradbeni podjetnik in končno narodni poslanec Toga v pariškem narodnem zboru. Pod francosko vrhovno Oblastjo je vodil državne posle od leta 1956 do 1958 v Lome. Med tem 'časom se je močno bojeval proti njemu njegov svak 01ympio, ki je videl v njem »francosko maslo«.
Sodijo, da diktator Ghame ni bil udeležen pri umoru 01ympia. Kajti v nasprotnem slučaju bi bil najbrž imel tudi dovolj moči, da tbi preprečil imenovanje Grunetz-'kyja za novega predsednika. Umor je izvršila najbrž kakšna manjša Skupina nezadovoljnežev.
■Za to govori tudi dejstvo, da nikogar od upornikov niso sprejeli v mrvo vlado. Kabinetu pripada šest ministrov raznih strank; Gruinetzlky sam pa si je poleg predsedniotva prihranil še zunanje, notranje in obrambno ministrstvo. Njegov položaj je podoben položaju umorjenega svaka. Gru,netzky je tudi razveljavil deželno ustavo do predvidenih volitev. Na vprašanje, 'kdaj se 'bodo •vršile, je odgovoril »kmalu«,
FANFANI
Pogajanja meJd italijanskim ministrskim predsednikom Fanfanijem in ameriškim predsednikom Kennedyjem so se te dni vršila v Washingtonu. Razpravljala sta o vprašanju pristopa Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, o nadaljnem razvoju evropske integracije ter o uvedbi večlateralne atomske bojne sile NATO. — Posebno pažnjo sta predsednika posvetila tudi odnosom med Evropo in Združenimi državami, nadalje vprašanju razorožitve; Oba državnika sta izrazila upanje, da bo izid ženevskih 'pogajanj pozitiven.
Ministrski predsednik Famfani je povabil Keinmedyja na obisk v Italijo, kar jt ame-riški državni predsednik radevoljno sprejel. Vendar je zgrešeno, če bi mislili, da bo mogoče predsed. Kennedy istočasno obiskal vse evropske države in jim tolmačil
ameriško stališče napram vsem perečim in nejasnim odprtim vprašanjem. Pač pa je zigot or j en Kenne>dyjev obisk v Bonnu takoj po Rimu; kajti Adenauer je izrazil željo, da 'bi rad kot zvezni kancler sprejel ameriškega predsednika.
PROCES V PARIZU Pred vojaškim sodiščem se je začel proces proti Skupini ljudi, ki so sodelovali pri neuspelem poskusu atentata na francoskega predsednika De Ganila 22. avgusta lani. Sodili bodo devetorici zarotnikov, ki so skušali ubiti predsednika De Ganil«. Med njimi so 'polkovnik Jean Marie Bastien Thiry in več oficirjev, študentov, mehanikov in bivših legionarjev.
Notranji minister Frey je povedat, da so atentatorji priznali krivdo. Izjavil je, da so atentat na predsednika De Ganila zasnovali v tujini.
Vodja atentatorjev Bastien Thiry je v preiskovalnem postopku zatrjeval, da ni pripadal ultraški fašistični organizaciji v Franciji — O AS.
ATOMSKE BOMBE PEKINGA Že davno je japonsko obrambno ministrstvo izjavilo, da ima Rdeča Kitajska že dve atomski bomlbi. To vest je nedavno potrdilo vrhovno vodstvo bojnih sil Združenih narodov v Pacifiku na podlagi posebnih informacij, da so namreč Kitajci dejansko v stanu, da ibodo letos ali drugo leto preizkusili prve eksplozije z atomskim razstrelivom. V zvezi s tem pa opozarjajo informacije na veliko razliko med atomskim razstrelivom in atomsko bombo ter na težave, ki jih je treba premostiti od prve atomske bombe pa do oborožitve vojaščine z jedrskim orožjem.
TRENJA V JEMENU Radio Sana poroča, da so enote Jemenske arabske republike včeraj odbile skupino najemnikov, ki so Okušali iz be j banske smeri vdreti na jemensko ozemlje. Najemniki so se umaknili in pustili za seboj več strojnic in drugega orožja 'britanskega izvora.
Zadnje dni je zaprosilo za politični azil v Jemenski arabski republiki 12 pripadnikov padalskih enot Saudove Arabije in trije agentje saudske protiobveščevalne službe. Po njihovih izjavah, ki jih objavlja kairski tisk, je skupina oficirjev pripravila v lanskem decembru udar v Sau-dovi Arabiji. Oblasti pa so razkrile njihovo namero. Aretirali so 40 oficirjev in jih takoj ustrelili.
... in pri nas v Avstriji
ŠTUDENTI SO VOLILI Osrednji odbor avstrijskih visokošolcev ho odslej tvorilo 20 (doslej 18) zastopnikov volilnega bloka OcVP, 9 (9) »svobodnežev«, 4 (4) socialistični mandati, 3 (4) poslanci imenskih list in en zastopnik »Nove Evrope«. Celoten izid visokošolskih voli tet' kaže, da vlada tudi med študenti politična stabilnost.
Na volilni blok je odpadlo 13.793 (1961: 12,116) glasov, to je 55,4 odstotkov (57,1); na »svobodneže« 5698 (5967) glasov, to je 26,9 (28,1) odstotkov; na socialistične študente 2883 (2898) glasov ali 11,6 (13,7) odstotkov in na prvič nastopajočo '»Novo Evropo« 1272 glasov ali 5,1 odstotkov.
Zadnji delni izidi objavljenih rezultatov univerze na Dunaju so iznenadili s »preo-kretom« v pogledu na volilno udeležbo. 70 odstotkov vseh volilnih upravičencev se je aktivno udeležilo volitev, medtem ko jih je bilo pred dvema letoma le 67 odstotkov.
KANDIDATI ZA VOLITEV ZVEZNEGA PREDSEDNIKA Četudi, še manjka vsaika uradna vest, j.e več ali manj gotovo, da Ibo avstrijsko ljudstvo 28. aprila 1963 zopet moralo na volišče: tokrat seveda, da 'izvoli novega zveznega predsednika za naslednjih šest let. Vsak je po zakonu dolžan se udeležiti volitve. Kandidirajo lahko moški in ženske, ki so končale 35. leto. Aprila se Ibo moglo udeležiti volitev mnogo več mladih volilcev kot pri zadnjih volitvah državnega predsednika leta 1957. Letos se bo 715.484 Avstrijcev prvič udeležilo volitev državnega glavarja. Leta 1957 je bilo samo 573.490 mladovo-livcev.
V krogih OeVP zidaj tehtajo misel, če bi ne postavili na kandidatno listo zastopnika iz mlajše generacije. Kajti tudi pri zadnjih volitvah v državni zbor je nosila Avstrijska ljudska stranka levji delež glai-sov mladovolivcev. V tem smislu je bilo slišati o predlogu, da se naj ne tekmuje
Papeška okrožnica tudi v slovenskem jeziku
Generalni asistent jezuitskega reda p. Anton Prešeren nas je obvestil, da je že do-tiskan in razposlan prevod znamenite papeške okrožnice »Mater et Magistra«, ki se v slovenščini glasi »Mati in Učiteljica«. Papeške okrožnice ali enciklike so navadno izhajale ali samo v latinskem jeziku ali pa včasih tudi v katerem izmed tako-zvanih svetovnih jezikov. Papež Janez XXIII., ki je vpeljal razne značilne novosti v Cerkvi, je ob izdaji svoje velike socialne okrožnice »Mati in Učiteljica« storil nov, lep in za vse narode zelo simpatičen korak, da je to okrožnico izdal v izredno velikem številu jezikov in sicer tudi v jezikih narodov, ki ne štejejo po več milijonov duš. Med temi jeziki je tudi slovenski jezik. Resnično moramo biti Slovenci veseli in ponosni pa tudi hvaležni Sveti stolici, da nam je na ta način priznala našo narodno individualnost in jezikovno enakopravnost.
Veliko in odločilno zaslugo za to ima gospod pater Prešeren D. J. Zasluge, da je prišlo do prevoda, ima tudi znana socialna organizacija Družabna Pravda, ki je takoj ob izidu okrožnice sklenila, da jo izda v slovenskem jeziku na svoje stroške. Potem pa je prišlo od patra Prešerna obvestilo, da bo prevod natiskala vatikanska tiskarna in da naj Družabna Pravda samo oskrbi prevod in razpečavo okrožnice po vseh kontinentih razen v Evropi. Družabna Pravda je našla prevajalca v osebah rektorja v Adrogueju dr. Franca Gnidovca in vseuči-liškega profesorja dr. Ignacija Lenčka. Oba sta sc takoj lotila dela in sta v kratkem času prevedla okrožnico v slovenščino. Mnogi strokovnjaki v slovenskem jeziku in socialnem vprašanju, ki so rokopis prečkali, so bili mnenja, da je prevod odličen in dela čast prevajalcema in slovenski emigraciji. Za mnoge težke strokovne izraze sta prevajalca našla primerne in zelo posrečene slovenske izraze.
Prevod obsega 70 strani velikega formata in je tiskan na lepem papirju. Čeprav je bil tiskan v tiskarni, kjer ni slovenskih stavcev, je kljub temu brez tiskovnih napak. Kot rečeno, prevod so že odposlali iz Rima in ga bomo v kratkem imeli v rokah.
Ta nova, važna slovenska knjiga bo omogočila vsem Slovencem poznanje krščanskega socialnega nauka, ki je neprimerno bolj stvaren, izvedljiv in moderen, kot so vsi razni starejši in mlajši poskusi na socialnem področju s komunizmom vred. Naj ne bi bilo Slovenca, ki ne bi poznal krščanskega socialnega nauka in ki ne bi bil sposoben, da ga — kjer bi se pokazala potreba — širi, razlaga in brani. V tem pa le posnemajmo komuniste, ki svoj zmotni nauk dobro poznajo in se radi spuščajo v razgovore z ljudmi.
Okrožnica »Mati in Učiteljica« vsebuje v skrajšani obliki skoraj ves krščanski socialni nauk. Seveda prav vsega pa ne vsebuje, ker bi ga ne bilo mogoče podati na 70 straneh. Zato je potrebno, da se zlasti slovenski izobraženci, dijaki, javni in posebej še socialni delavci poglobijo tudi v druga socialna dela. Slovenci imamo krasna in odlična dela, ki jih je napisal prof. dr. Ivan Ahčin, ki je bil poleg dr. Aleša Ušeničnika gotovo največji slovenski sociolog. Njegov naslednik — prof. dr. Ignacij Lenček — pa pripravlja novo delo, ki bo vsebovalo ves krščanski socialni nauk s komentarjem. To delo bo izšlo v založbi Družabne Pravde in že danes opozarjamo vse rojake nanj.
Rudolf Smersu
med »rdeče« im »črno« temveč med »staro« in »mlado«. Pri tem mislijo na osebnosti kot so obrambni minister Selilein/cr (38 let) ali državni poslanec Leopold Halbiich (37 let), ki je postal znan 'po svojih socialnih imiciativah in po akciji »Sonnenzug«.
Oni 'kandidati iz vrst OeVP, ki so bili imenovani že prej v zvezi z volitivijo državnega predsednika, po vsej verjetnosti ne bodo več prišli na kandidatno listo. Dr. Gonbadh se 'kot sedanji Vladni šef najbrž me hi hotel udeležiti zgodovinsko neugodne tekme; priljubljeni deželni glavar Nižje Avstrije, inž. Leopold Figi, stoji na višku svoje kariere im ima druge načrte.
Socialistična stranka pa bo najbrž postavila na histo sedanjega državnega predsednika dr. Adolfa Scharfa (73 let), ki je ma splošno znan im priljmbljon, ki pa seveda pripada najstarejši politični generaciji.
V delavnici ameriške firme RockeUlync v Califomiji izdelujejo posamezne dele ogromnih raketnih motorjev tipa F-I. Te rakete, ki jih poganjajo s tekočim gorivom, dosciejo gonilno silo 700 ton. Pet takih raket tipa F-l bo pozneje tvorilo prvo stopnjo one Saturn-rakete, s katero namerava Amerika poslati tri astronavte na mesec in zopet nazaj.
Poslanstvo našega odra
Barometer kulture in omike naroda je ramvajina stopnja in Jzdbralženotst njegovega jezika, govorjenega in pisanega. Jezik je osnova, je medij kulturnega nidejstvova-nija, most od rojaka do roj alka, preko katerega 'posredujemo svoje misli, svoje ideje, sredstvo, ki z njim izralžamo svoja doživetja iti čustva. Oblikovalec pisanega jezika je literatura, nosivec govorjene besede pa je oder. Na osrednjih odrih vsakega naroda pa se dokomlčno in merodajno oblikuje fiziognomija zbornega govora, kot najviS-ja stopnja govorjene besede in kot rezull-tat razvojnih, znanstvenih in umetniških prizadevanj. Gledališče govor požlahtni in oblikuj e, stopnjuje njegovo zvdčndst in lepoto, njegovo izrazno moč.
V 'prav posebni meri pa pripada naloga negovanja in posredovanja zbornega govora odru narodnih manjšin, kakor je ma-ša. V Času, ko nam je odvzeta osnovna šola, — in talko prva in edino uspešna možnost jezikovnega šolanja., — je ostal oder Se edina ustanova, ki z njeno pomočjo lahko čistimo in gojimo naš materin jezik. Na našem odru ne gojimo in ne izpopolnjujemo samo zvočne plati našega jezika, marveč gojimo in moramo gojiti preko tega še formalno in slovnično plat našega jezika.
^ NAS ODER JE POGOSTO JEZIKOVNA SOI,Al To je njegova prva in najvažnejša funkcija. Vendar bo mogel naš oder to »voljo nalogo izvrševati le potem, če se bodo naši kulturni delavci stoodstotno zavedali 'tega njegovega 'poslanstva in če se bodo vsaj režiserji lotili dela s potrebno jezikovno izobrazbo. (Veliko se je govorilo že o jezikovnih tečajih, a doslej se še ni nič ukrenilo). Teksti iger, ki jih uprizarjamo, Ibi bili potrebni temeljite predelave višaj v jezikovnem oziru, režiserji, naj bi se odločili ali za uprizoritev, ki naj bi bila vsa v narečju ali pa za uprizoritev v izbornem ali vsaj v očiščenem ipogovomem je-jiku. Pod pojmom očiščenega pogovornega jezika razumem obliko jezika, ki je prosta vsaj najvidnejših germanizmov in narečnih posebnosti. Naši režiserji pa pogosto oddaljujejo pismeno slovenščino govorni obliki naših narečij 'popolnoma nepotrebno in nepravilno, ker pogdsito (ne 'trdim, da po svoji krivdi) ne ‘poznajo osnovnih pravil -s lov eniškega pravorečja in se krčevito oklepajo za slovenščino neveljavnega načela: piši, kakor govoriš in govori, kakor pišeš. Kako bi se moglo isker dogoditi, da še pri naših centrajiniih(l) prireditvah nismo odpravili odbijajočega in neokusnega elka-11 j a. Toda o tem kasnej e.
Jasno, da ne kalže na podeželskih odrih forsirati izgovarjave ozkih in širokih 'samoglasnikov in drugih fines slovenskega izbornega govora, ker bi s tem zgubila odrska govorica živost in kontakt z gledavci. Nujno pa bi bilo potrebno opozoriti na nekaj napak izgovarjave, napak namreč, ki so posledica jezikovne neizobraženosti in zastarelosti Iter etimološke pisave našega jezika; s tem, da iztrebi mo te 'poglavitne pomanj-kljivosti, bi predvsem približali slovenski Uborni govor domači govorici. Nadomestiti je treba torej nepravilne in neokusne, našemu narečju in slovenščini tuje oblike izgovarjave, ter jih nadomestiti s pravimi.
Najvažnejše teh reform bi bile sledeče:
A) I z g o v a rj a v a 1 —
1.	Splošno pravilo velja, da v domačih busodah in Oblikah izgovarjamo II na koncu zloga prod soglasniki kot dvoglasniški u. Saj ne bi bilo, mislim, pretežko opozoriti igravce na izgovarjavo 1—a. Nihče doma ne relče da je .hodil’, ampak vsak, da je •hodiu’. Sicer ima to pravilo 'precejšnjo število izjem, vendar je bolje (če se že ne naučimo teh izjem), da 'izgovarjamo 1 pred soglasniki vedno kat ti, kot tla še naprej gojimo elkanje. Na splošno pa nam je naše narečje skoraj nezmotljiv vodnik, če v vseh Besedah, ki smo 'jih vajeni iz domače govorice, in ki vemo zanje, da so slovenskega izvora, govorimo dvoglasmSki u.
2.	Isto Ibi veljalo tudi za izgovarjavo {>ol-glasnika, le da je treba v tem slučaju nekoliko več teoretičnega jezikovnega znanja, ker za izgovarjavo ne obstaja tako enostavno pravilo kot v prejšnjem primeru. Polglasnik je prilagodljiv glas, ki ualjčešče nastopa pri zvočnikih 1, m, n, r, kadar so le-ti v položaju med dvema soglasnikoma ah med soglasnikom in koncem zloga, to se pravi, kadar so mosivci zloga. V pisavi ga Kaznamujemo pri I, m, n, z —e— ker zanj ni-niaiino posebnega znaka. Pri zvoku r -e-ja
ne pišemo razen v zadnjem zlogu. Najznačilnejša za polglasnik je njegova nestalnost. Ge tordj najdemo med dvema soglasnikoma ali med soglasnikom in koncem 'besede napisano — el — em — en in v drugih oblikah ta c izgine, ,potem izgovorimo ta e kot polglasnik in me kot e. Pri r-jU v istem položaju govorimo polglasnik, le da ta e — pišemo samo v zadnjem zlogu. Karel izgovorimo 'torej karal in odar, vetar, lu-tar itd. V besedalh kot so steber (stabar) čabar, tarnam pa imamo tudi v naših narečjih polglasnik. Polglasnik govorimo vedno tudi v besedah, Iki so sestavljene s predlogom s— (pišemo se): s osati, sastati, itd. Tudi s tam popravilom bi odrski govor pridobil na domačnosti. Žal izgovarjave polglasnika skoraj na nobenem odru ne 'slišimo in navadno se trudijo igravci — kor jim je ta -e — palč tuj, — da ga še prav posebno tolčno izgovorijo.
3.	Slednjič bi bilo treba upoštevati še asimilacijo ali prillikovanje glasov. Mučno je 'slišati, kalko se trudijo igravci in govorniki izgovoriti zveneče prod nezvenečimi
Nemški pesnik in dramatik Friedrich Schiller je umrl na vrhuncu svoje slave. »Ves svet je pretresla ta izguba, svet joče,« je napisal Ob Schillerjevi smrti njegov prijatelj, veliki pesnik Goethe.
Posneli so pesnikovo posmrtno masko. 'Dva odlitka, eden je iz terakote, drugi iž mavca, hrani knjižnica v Wcimam. Pesnika »o položili k zadnjemu pdčifku v mestno kostnico. Enaindvajset let pozneje pa je vveimarski mestni načelnik odredil, da pesnikove posmrtne ostanke poiščejo in 'prenesejo v drugo grdbnico. Toda laže je bilo prenos ukalzati, kalkor 'uresničiti. V kostnico so v letih ipo pesnikovi smrti pa do prenosa njegovih ostanikov pokopali še okrog 70 Ljudi. Pesnikovo truplo (prav tako obleka) je meldtem strohnelo. Kako torej najti v množici skeletov in lobanj tisto malo, kar 'je po tolikih letih ostalo od slavnega pesnika?
Mestni načelnik Schvvabe je mobiliziral vse Schillerjeve ‘sodobnike, 'ki so pesnika dobro 'poznali, med njimi tudi njegovega o-sebnega služabnika, da so se spuščali v mračno podzemlje kostnice in iskali posmrtne cstalnlke. ‘Kljub temu, da je bilo iskanje dolgo neuspešno, Schvvabe ni odnehal. Konično so našli skelet, o katerem so menili, da jie pesnikov, iln njegovo lobanjo. Izmed 23 lobanj, ki so jih pokazali Goetheju, Se je namreč pesnik in učenjak odločil za prav tisto, ki je bila tudi po Schvva-bejevem mnenju im mnenju drugih iskalcev Schillerjeva. Naredili so mavčno kopijo lobanje. Približno leto pozneje so na Goethejevo prošnjo prenesli pesnikove posmrtne ostanke v grobnico kneza Karla-AvgUsta, v kateri so pet let pozneje 'pokopali Goetheja. Ležita drug poleg drugega, v masivnih, iz dragocenega losa izdelanih sarkofagih, obdana s cvetjem.
Schiller jie tako našel svoj mir v grobnici knezov, toda potomci njegovih sodobnikov so pričeli dvomiti o tem, da zraven Goetheja resnično počiva Schiller. Leta 1883 je anatom Beldker v neki razpravi napisal, da odlitek lobanje, ki ga hrani wei-maidska'knjižnica, ne ustreza Schillerjevi 'posmrtni maski. Pričela se je dolgotrajna razprava, v kateri so sedelovali najbolj znani nemški anatomi in antropologi.
Osemindvajset let pozneje je nemški znanstvenik Frorron, prepričan, Sa je Belckerje-va ugotovitev 'pravilna, znova razburil duhove. V zvezi z njegovo izjavo so pričeli 'ponovno brskati in prekopavati po stari, sedaj že porušeni kostnici. Iz med 77 lobanj so izbrali, eno, ki jo bila po merah in obliki 'podobna pesnikovi maski iz gline v 'knjižnici. Ostanke so prenesli v Schillerjevo in Goethejevo grobnico. Na kongresu anatomov leta 1912 v Miinchenu je Frorrenu uspelo prepričati večino navzočih, da j c lobanja, ki jo je našel on, resnično Schillerjeva, meldtem ko je drugi posmrtni ostanek v grobnici lobanja neznanega človeka. Komaj leto dni pozneje so Frorrenovi nasprotniki pričeli trditi nekaj povsem nasprotnega, da je namreč lobanja, ki jo je našel Frorren, ženska.
Oseminsedemdeset let je trajal spor o Schillerjevih ‘posmrtnih ostankih. Da bi ga
(in nasprotno) čim točneje, kar ustavi tok govora, ga dela neenotnega in nelepega. Kratko opozorilo, da naj govore, če sledita diva soglasnika drug drugemu, prvega tako, da ga bodo lažje izgovorili, 'bo v večini primerov zadostovalo.
To bi bile osnovne in nujno potrebne reforme na naših podežel. odrih. Prav je, da ohranimo na mjiih še barvitost naših narečij, a nikakor ne smemo dopustiti, da se razpasejo (in so se žal močno razpasle) navade kot l-kanje in podobno, ker so tuje tako našemu narečju kot slovenskemu zbornemu govoru. Odpraviti jih moramo, ker bomo samo s tem približali odrski govor govorici preprostega človeka, kar bo stopnjevalo mOč iln neposrednost naših predstav.
Jasno pa, da ta minimalna mera jezikovnega izpopolnjevan j a volja samo za naše 'podeželske odre in prireditve. Odrske skupine pa, ki ddlujdjo v Celovcu, morajo gojiti vizgledem in čist slovenski Zborni govor. Naše osrednje prireditve moramo odslej pripravljati z večjo 'jezikovno skrbnostjo in odkritostjo do slovenske besede, do našega materinega jezika, Iki bo šele 'potem zablestel pred nami v vsej svoji lepoti m blagozvočnosti.	p. e.
končno rešili, je akademija znanosti nemške demokratične republike povabila znanega sovjetskega kiparja antropologa Mihailoviča Gerasimova, naj pode v VVeimar in razvozla sporno uganko.
Odprli so oba groba: prvega s posmrtnimi ostanki', Iki so jih 'položili semkaj kot Schillerjeve leta 1826, in drugega z lobanjo iz leta 1911. V prvem grObu so našli skelet moškega visoke rasti, starejšega od 40 let, v drugem pa lobanjo mlade ženske in db njej spodnjo čeljust in kosti nekega moškega. Žonška 'lobanja je bila majhna, z nepravilno zraščenimi zobmi. A sodobniki so se mnogokrat spominjali Schillerjevega očarljivega nasmeha. Obraz, ki ga je Gera-simov rekonstruiral jx> ženslki lobanji in priloženih moških kosteh, ni bil prav nič podoben Schillerjevemu. Frorrenovo mnenje je bilo s 'tem dokončno ovrženo. Toda, ali se nista zmotila tudi Goethe in Schvvabe? Torej je bilo 'treba rekonstruirati še druge posmrtne ostanike, ki so jih položili k počitku kot Schillerjeve.
Znanstvenik Gerasimov je pričel proučevati drugo lobanjo. Delal je pravzaprav z njeno natančno kopijo, da ne bi nehote poškodoval prave. Delo je bilo natančno iln zamudno.
— Ni dvoma, to je Schiller, — jie po končanem delu izjavil Gerasimov. — To so njegova lica, njegov tanek, nervozen nos. Poteze, ki jih poznamo s številnih portretov. Goethe se ni zmotil. Pronicljiv pogled genialnega starca jev nemi lobanji spoznal poteze mrtvega prijatelja. Natančna rekonstrukcija Schillerjeve lobanje, ki jo je naredil Gerasimov, je tudi pokazala, da je bila razlog za spore o Schillerjevih posmrtnih ostainkih predvsem netočno, dokaj 'površno Odlita posmrtna maska.
Namen je bil dosežen. Skoro Stoletni prepir je bil zaključen v nekaj urah. Toda olbraz, ki ga je Gerasimov rekonstruiral, je bil šele skica. Svoje delo je kipar antropolog nadaljeval v Moskvi, kjer je ponovil celoten postopek. 'Porabil je mnogo časa, da je rekonstruiral iz značilnosti lobanje vse značilnosti Schillerjevega obraza in značaja: ironičen nasmeh, sledove duševnega nemira, pečat notranjih protislovij, vihar strasti, plaz misli, ognjevitost borca in nežnost romantika. In čeprav je obraz ulit iz belega mavca, je ves živ in 'lahko pove človeku več, kot vedo povedati nekateri njegovi biografi in raziskovalci. Narava sama je največji 'kiparski mojster sveta.
V znanem delu »Študija možganov« njegov avtor pravi, da vsako človekovo misel in vsak »gib človekove duše« (spremljajo refleksivni mehanični gibi obraznih mišic. To je tako imenovana navajena mimična grimasa. In mišice z Vsakim gilbom gladijo Obrazne kosti. Tako so ne samo poteze o-braza, ampak tudi. njegov izraz komaj opazno zarisani na površini lobanje.
Talentu 'znanstvenika, obogatenem z notranjim umetnikovim svetom, je v Schillerjevem primeru ponovno uspelo, da v rekon-isitruirani podobi odkrije vso polnost duhovnega bogastva in raznolikosti, ki je sicer lastna samo živim ljudem.
Schillerjev grob
Končan je skoro stoletni spor, ali so posmrtni ostanki v Weimarju resnično Schillerjevi. — Znanost, združena z umetnostjo je odkrila, kdo je imel prav.
ICcatUt UidiutHZ ut&ii
•	SPLIT
Ta mesec se (jugoslovanska gledališča sjMnnmjajo 25-letnice smrti priljubljenega srbskega komediografa Branislava Nušiča. V splitskem Narodnem gledališču so to obletnico počastili s premiero Nušičeve komedije »Dr.« Zrežiral jo je Teja Tadič, ki je odigral tudi glavno vlogo.
© MOSKVA
Pravkar končujejo film »Optimistično tragedijo« po drami Višnjevskega in začenjajo snemati »Žive in mrtve« po romanu Konstantina Simonova. »Mosfilm« namerava v bližnji prihodnosti prenesti na platno tudi »Tišino« Bondareva in roman Kočctova »Sekretar obkoma«. V koprodukciji z De Santisom že snemajo sovjetsko-italijanski film »šli so na vzhod«. Sovjetski pesnik Jevtušenko in kubanski pisatelj Pi-neda-Barnet sta napisala scenarij za sovjet-sko-kubanski film »Jaz-Kuba«. Filmsko podjetje, ki nosi ime Gorkega, bo letos posnelo 12 umetniških filmov, prav toliko jih ima na programu leningrajska proizvodna filmska hiša. Med njimi je tudi film po romanu Požeznjikova »Sjroznajte se, Balu-jeva«.
9 NEW VORjK
V	New York je prispela znana jugoslovanska operna pevka Biserka Cvejič, ki bo v Metropolitanski operi pela nekaj vlog. Cvejičeva bo nastopala v New Yorku do konca sezone, vendar bo medtem gostovala še v Bruslju in Buenos Airesu. Pevka je že leta 1961 gostovala na metropolitanskem odru in dosegla velik uspeh kot Amneris v Aidi.
•	DUNAJ
Podjetje za izdelavo gramofonskih plošč »Amadco« je zaupalo grškemu dirigentu Angelu Ephrikianu (zahtevno nalogo. V zasedbi, Iki bo čim bolj ustrezala izvirnemu instrumentalnemu sestavu, bo posnel na plošče eno naj starejših oper, »Evridiko« Jacopa Pcrija, ki so jo prvič izvajali v Firencah leta 1600.
•	NEAPELJ
Izvedbo .»Borisa (Godunova«, p katerim gostuje V Neaplju zagreška 'Opera, je italijanski tisk (zelo pozitivno ocenil. Tudi publika je spremljala izvajalce z aplavzom na odprtem odru. Kritiki z najlepšimi pohvalami omenjajo zlasti interpreta naslovne vloge Miroslava Gangaloviča, vse priznanje pa so izrekli tudi dirigentu Samu Hubadu za njegovo precizno glasbeno vodstvo.
•	MOSKVA
Pred odhodom iz Sovjetske zveze, kjer se je mudil na štirinajstdnevnem obisku, je pisatelj IJean Paul Sartre podal za tisk izjavo, v kateri se je zavzel za organizacijo srečanja 'književnikov vsega sveta. Udeleženci bi (razpravljali o svetovnih kulturnih vprašanjih z geslom miroljubne koeksistence in boja za mir na svetu.
© LONDON
Letos jeseni bodo V Londonu priredili teden ruske glasbe. Doslej so udeležijo napovedali moskovski filharmonični orkester. Aram Hačaturjan ter David in Igor Oj-strah. Na programu tedna bo med drugimi deli verjetno tudi Šostakovičeva 13. simfonija na ( besedilo pesnika Jevgenija Jevtušenka, ki je doživela lani decembra v Moskvi prvo izvedbo.
© PARIZ
V	Lourvru po odprli razstavo del slavnega kiparja Rodina, ki so bila doslej likovnemu občinstvu skoraj nepoznana. Številne skice, študije in načrti odpirajo nove poglede v umetnikovo ustvarjalnost. Na tej razstavi so prvič predstavljene javnosti Rodinove risbe k Dantejevi »Božanski komediji«, portretne študije Isadore Duncan in drugih umetnikov ter nedokončane skice za Meščane iz Calaisa, ki se močno razlikujejo od ikončne kompozicije.
© REKA
Preti kratkim je v reški Operi gostovala kot oblikovalka naslovne vloge V Puccinijevi »Madame Butterfly« prvakinja ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva. Kritika je gostovanje zelo pohvalno ocenila in jjo-udarila, da je slovenska sopranistka vnesla v interpretacijo znanega lika nove zanimive elemente. I
BOROVLJE
, (Zimska razprodaja pri Kometterju)
Od konca minulega tedna lahko opazujemo živahno vrvenje v znani boroveljski trgovini K o m e 11 e r. Vzrok temu sko-ro neverjetnemu dotoku ljudstva iz mesta itn z dežele je zimska razprodaja. Saj je po vsem Rožu znamo, da je glede cen, izbire in kvalitete trgovina Kometter brez-komkureračna.
Najvažnejše pa je to: v zimski razprodaji ponujeno 'blago je v ogromnih količinah na razpolago, kajti le nakup v velikih količinah omogoča tako nizke cene, ki jih naletimo pri Kometterju. Tako bo tudi za vse one kupce, ki se 'bodo zaradi poznejšega prejema plače šele februarja meseca lahko odločili za nakup potrebščin iz zimske razprodaje, še več kot dovolj ižbire.
Na primer: volnene odeje za 89.— šil., klotaiste prešite odeje za 99.50 Sil., brisaiče frotirke od 7.80 navzgor, Gloriette-prevle-ke za blazine namesto 53.— samo 29.— šil., moške srajce znamke »Gloriette« po 59.— šil., dolge fantovske hlače vseh velikosti za izredno ceno 59.— šil., ženske in otroške spodnje hlačke po 7.80 in tako dalje.
Prihodnjo soboto, dne 2. februarja, je trgovina odprta tudi popoldan. Prav tako se ta dan začne posebna PALMERS-razpro-daja z izredno ugodnimi možnostmi. Ena od teh so 3 pari perlonskih nogavic za skupno samo 15.— šilingov.
N ikomur, ki se ho sam prepričal o vsem tem, ne Ibo žal.	<>
SPODNJE BOROVLJE (Vaznikov dom ima mladega gospodarja)
Vaznikov dom je ddbil mladega gospodarja. Oče in mati sta se preselila v svojo hišico, kjer se 'bosta odpočila po težkem delu in skrbeh. Leta 1933 je oče prevzel na ‘licitaciji svoj Vaznikov tlom in spravil z velikim trudom in pridnostjo gospodarstvo na višek. Meseca novembra lani je oddal dolbro urejeno V a« ni kavo kmetijo sinu Francu, ki je tudi dobro izučen v kmetijstvu. Obiskal je kmetijsko šolo v Litzl-hofu in je 'bil po tem pol drugo leto v Švici. Ko se je vrnil domov, se je oprijel z veliko vnemo svoje domače grude. 27. decembra lani pa je bila v podružni cerkvi v Spodnjih Borovljah poroka mladega Va-znika s Štefko Resman, ki je doma na Tratnikovi kmetiji na Ledincah. Tudi Štefka je pošteno kmečko dekle. V času Hitlerjeve strahovlade je bila z vso Tratnikovo družino izseljena, vendar so se še vsi srečni mogli vrniti na svoj dom. Poročno mašo so imeli domači župnik, č. g. Barbič, 'poroko pa je izvršil č. g. Jože Ga-bruč, ki je ženinov 'bratranec. Po poroki smo se izbrali v Ravšovi gostillni v Spodnjih Borovljah, kjer so nam imenitno postregli. Saj je Ravšova mama znana kot spretna kuharica. Ravšev atej pa je pravkar dokončal centralno kurjavo, tako da so se vsi svatje temeljito pogreli. Pečniški cerkveni pevci, so cel večer prepevali domače pesmi. Gospod Galbruč pa je skrbel, da smo se do dobrega nasmejali. Preko 'polnoči je trajalo veselo razpoloženje, potem smo se razšli in vrnili na svoje domove. Mlademu paru kličemo: na mnoga srečna in zadovoljna letal
BILČOVS - ŽELUČE
Od Želučanov že dolgo niste slišali kakšnega 'poročila. Čisto pri Dravi živimo m večino novic odnese Drava, da jih ni treba poročati svetu. Zdaj pa, ko smo dobili ledeni most, ki ga nam naredi vsaka zima, je treba, da nekaj povemo.
Pred kratkim smo stopili sosedje skupaj in sklenili povedati javnosti, da imamo v vasi posebno pripraven hrib za smučanje. Tudi tisti, ki se radi sankajo, ‘bodo prišli na svoj račun. Vendar bo treba piogo še podaljšati. Na vrhu hriba se razprostira
polje dobrega kmeta, ki bi gotovo bil pripravljen odstopiti nekaj svoje zemlje pod poljem. Taka dolga proga bi bila kakor nalašč za športnike. Že dolgo smo hoteli spregovoriti o tej pripravni smučarski progi vsaj športnikom od bliizu. Vsaj korajžni Rožami bi si upali čez ledeni most k nam. Vsem športnikom pa povemo še tole, da bodo letele smuči in tudi sanke skoraj do vasice. Pod vasjo imamo tudi gostilno. Tam se boste mogli okrepčati z dobro mavžno, poleg tega pa ima gostilničar na razpolago še razne vrste vina, likerje in žganja, da segreje vsakogar. Gostilničar je humorist, ki zna zabavati. Gostje radi 'posedijo pri njem. Bil je svojčas v Ameriki in je od tam prinesel vse polno muh in šal s seboj. Sosedi snlo imeli že veliko veselih večerov.
ROŽEK
(Zdravo ljudstvo)
V minulem letu se je v naši župniji, ki šteje nekaj nad tisoč duš, rodilo 30 otrok. Od teh je bilo 27 cerkveno zakonskih, 1 Iz samo civilnega zakona in 2 nezakonska. Po spolu je bilo 10 fantov in 20 deklic. V domači farni cerkvi je bilo 9 otrok krščenih, ostalih 21 pa v cerkvi sv. Nikolaja v Beljaku oziroma v celovški bolniški kapeli. Ker v domači občini za enkrat nimamo izprašane babice, gre večina mater v bolnico, kjer so vsestransko dolbro oskrbljene. Zelo bi bilo želeti, da bi bili otroci vsaj krščeni v 'domači farni cerkvi, saj bodo tukaj v šolo hodili, tukaj prejeli prvo sv. obhajilo in najbrž tudi sv. zakon m bodo morda na domačem 'pokopališču pokopani.
Če odštejemo od 30 krstov 11 pogrebov v minulem letu, šteje farna družina ob začetku leta 1963 za 19 članov več kot v starem letu. Ako upoštevamo še veliko število porok v minulem letu, lahko trdimo, da prebiva tukaj zdrav rod.
SELE
(Smuški tečaji)
Ugodne snežne razmere in pripravna lega omogočujejo šolanje v smučanju. Smuški tečaj se je že vršil iza obmejne carinike, kmalu se pridejo vežbat vojaki v Mrzli log. Točasno pa je na Kališču živahen živžav, ker se urijo v smučanju tretješolci slovenske gimnazije. Za njimi pridejo še drugi sošolci in sošolke. Njih krušna mati in gospodinja je s. Gabrijela iz Skoci-jana z eno pomočnico.
PRIBLA VES
(Še enkrat — skrb za našo vas)
Resnici na ljubo bodi povedano, da nismo bili tako neznani širnemu svetu — kot poroča prejšnji dopisnik. Saj smo se že večkrat oglasili v našem listu ter poročali vse podrobnosti iz našega kraja; bodisi vesele ali žalostne, da bi pa vse malenkosti obešali na veliki zvon, kar se godi in suče okrog nas, pa ni naša navada. Res so se vozili veliki gospodje skozi našo vas, ko je bila otvoritev dela za kazaško elektrarno, med njimi sam bivši minister Walbiunner im naš deželni glavar. Da bi pa kdo teh gostov obiskal našo starodavno podružno cerkev, o tem ni govora. Zato smo res radovedni, katere gospode je prejšnji dopisnik videl v maši podružnici? Kvečjemu kake letoviščarje, ki pogosto pridejo med nas. Resnica je, da so imele visoke cerkvene oblasti opraska z nami im z našo podružnico, Iki bi jo najiraje brez naše vednosti avtomatično priključili h kazaiški župniji. Ker pa to ne gre tako naglo, smo zvedeli za to nakano tudi mi. Postavili smo se v bran in Če bo trdba, se še bomo. Zbrali smo se cerkveni ključarji, oz. podružnični cerkveni svet k posvetovanju. Res so prišli tedaj med nas tudi malš nadvse ljubljeni dušni
pastir — sam častiti g. prošt, da so nas bolje obvestili o tej zadevi. Zato smo jim mi vsi farani iz srca hvaležni. Na tem mestu jim veljajo'besede Gospodove: »faz poznam svojo čredo m ona pozna mene«. Le prekmalu je minil ta nedeljski popoldan in raziti smo se morah, a v nadi, da se še večkrat snidemo, če bo treba. Da bi pa bili zbrani ključarji še iz dobe Franca Jožefa, je goro-stasma laž in natolcevanje. Tudi ni res, da od one zgodovinske seje prihajajo k nam vsako nedeljo maševat naši marljivi kaplani, ker so prihajali že tudi prošnja leta v tem času, ker vidijo nabito polno podružno cerkev vernega ljudstva. Res smo se malo pomnožili, ko so prišli nekateri od potopljene Breze pod plašč sv. Miklavža. Da bi pa mi zato bili priključeni h kazaški župniji — nam še na misel ne pride. Doiarih 87 odstotkov prebivalstva je zato, da ostanemo pri fari Dobrla ves, kakor je že od začetka nastanka naše vasi bilo odločeno. Le nekaj privandrancev in Brežljanov je rza Kaizaze. Zato jim 'povemo to odločno, enkrat za vselej: če se ne 'boste držali človečanskih pravic, se jih bomo pa mi sami. Če se teptajo človečanske pravice, se tepta tudi vera.
In še tole. Na eni strani omenja pisec, da je tu vsako nedeljo sveta maša, na drugi strani pa pravi, da vozi avtopodjetje Sinom k naše ljudi v Dobrio ves. Ni to smešno? Res je, da vozi avto, če ni pri podružnici maše, po potrebi tudi dvakrat, da tako zadostimo naši nedeljski dolžnosti. Ah hvala Bogu, do sedaj še nismo pustili nobenega, da bi moral peš skoz Dobravo ali Lovanke domov. Zato pa s tem pokažemo vsem, kako radi imamo Kazazane. Da bi pa mislili na svojo šolo in farovž, pa nam še na misel ne pride, saj nismo daleč od drugih, in nikakor ne na drugem koncu sveta.	Vaščan A. M.
LOČE
(Romanje na Brezje)
Korošci radi romamo. Naši predniki so romali peš preko Grajščice in Belce ali čez kakšen drug prelaz, seveda dokler ni bilo 'železnice. Pa tudi na Višarje so radi hodili in še danes pripovedujejo stari ljudje, da je moral vsakdo nesti »za pokoro« poleno iz Žalbnic in da je bila popotnica zelo »suha«, navadno kuhan fižol v žepu. Se razume, da ta način »pokore« ni bil za vsakega »sladko breme«, pove pa, da je ‘bilo romanje v starih časih odpoved, vsekakor pa trd in pičel »dovoz« za takratne želodce. 'Danes pa se dene v popotno torbo pišek, pa še ta ni več taiko »ževčen«.
Ko je neko nedeljo g. župnik oznanil romanje na Brezje, se je zglasilo kar dosti željnih romanja, starih in mladih. Avtobus je bil poln in g. župnik je moral sesti na skromen stolček; talko je imel tudi .boljši razgled po svoji čredici.
Zgodaj zjutraj smo se podali iz Loč preko Brnce čez Strmec. Bilo je temno in tako nismo ne videli in ne čutili strmine in nevarnih ovinkov, kjer smo opravljali prvi del »pokore«. Naši sosedi so menda še sladko spamčkali, na jugoslovanski strani pa so menda bili še v spodnjih hlačah, šele v Podkorenu se je začelo daniti in tako smo tudi lalhko opazovali prvi del romantične gorenjske 'pokrajine. Nedaleč od Podkorena so Rateče, na meji med Jugoslavijo in Italijo. Tu so hrabre ženske, ki so po prvi svetovni vojni 'pognale z gnojnimi vilami Lahe iz vasi in tako osvobodile vas in preprečile nadaljnji pohod tuje zemlje lačnih Lahov. Med potjo proti Kranjski gori pa smo vidoli izvirek Savice »Dolinke«, ki nas je spremljala poleg železniške proge ob vznožju Karavank preko Jesenic.
Rateče, Kranjska gora, Martuljek, Dovje-Mojstrana so znani letoviški kraji, kamor prihajajo dobrega višinskega zraka potrebni letoviščarji in zimoviščarji. Po vsej tej dolini i»tam, 'kjer teče bistra Sava« pa do Jesenic je gromko odmevala iz grl romarjev pesem 'za pesmijo. Nikjer drugod ne pride tako do izraza »mogočno Se dvigajo naše gore ...« kot tu; prav kmalu se pojavi očanec »Triglav moj dom, oj Triglav moj dom, kako si kratsan ...«. In pod tem vplir vom in čarom »na Gorenjsko oziram se skalnato stran ...« smo se tudi kar kmalu znašli na Brezjah. Vsa romarska družba se
-----Naše prireditve
Katoliško prosvetno društvo »Planina« v Selah vabi na prvo pustno prireditev v nedeljo, 10. februarja, ob 1. uri popoldne v farni dvorani.
Na sporedu sta dve šalo igri:
»Kolomonov žegen« ali »Mož — čarovnik«, »Tri sestre« ali »Mož je glava«.
Vstopnima je kot prispevek h gradnji nove cerkve.
Od teh iger se bo vsakdo nasmejan vrnil domov. Zato prisrčno vabljeni!
Farna mladina št. Jakob v Rožu gostuje z igro
»DESETI BRAT«,
v nedeljo, dne 3. februarja 1963, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Globasnici. Vsi prisrčno vabljeni!
Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi vse prijatelje iz Celovca in okolice na
PUSTNO PRIREDITEV,
ki bo v nedeljo, dne 17. februarja 1963 zvečer v Kolpingovem domu v Celovcu. Pester spored in družabni ples bo nudil 'razvedrilo za mlado in staro.
je podala v cerkev, večina odložila --žakl«, saj taka je tudi navada in ko so se duše romarjev naužile potrebne hrane smo se po okrepčilu podali proti Ljubljani in se znašli pri »Šestici« na Titovi cesti. Tu so prav prijazni ljudje, dobra postrežba in dobra kapljica. Naše mamce so kar debelo glodale, ko je dunajski zrezek »kukal« čez krožnik in se ga skoraj niso upale lotiti. Nato smo si ogledali belo Ljubljano, obiskali sorodnike in znance. Povsod je bilo ■polno radostnega veselja. Ljubljana je postala res lepa in zanimiva, polna novih impozantnih modernih stavb in stanovanjskih blokov, isto v Kranju in Tržiču. Ura 'teče in nič ne reče in kmalu smo vzeli slovo in se 'podali »nazaj v planinski raj«. V tihem pričakovanju »na Brezje, na Brezje, tja vleče nas srce« smo se zdravi in čili brez »smole« zopet vrnili nazaj v našo ljubo domovino.	v.
Mohorjeva družba sporoča
Ker je naša zaloga Koledarjev za leto 1963 pri kraju, prosimo gg. poverjenike, da pohite z razpečavanjem knjig, ker bi radi postregli s preostalimi Koledarji še nekaterim povpraševalcem.
V pripravi je prva številka družinskega lista »Vera in dom«, ki bo odslej izhajala vsakega 10. v mesecu (razen januarja in avgusta). Vsebina bo letos nadvse zanimiva za našega preprostega človeka, pa tudi za iizobražonca.
Dolgo pričakovana 'knjiga »Ricciotti, Jezusovo življenje« je za božič izšla in je že v prodaij.i. Ta knjiga s 678 stranmi stane broširana 120.— šil. Klljiulb temu, da je ta izdaja enakovredna nemški in italijanski, je še vedno cenejša. To polj uidnoaznansitv eno knjigo priporočamo vsem, ki se žele česa naučiti in razširiti svoje obzorje.
Za vsakega človeka pa je knjiga »Škrinjar, Premišljevanja — Jezus Kristus, I. del«, ki je nedavno izšla v Trstu in smo jo prevzeli v prodajo. Za vsak dan skozi pol leta je v 'tej 'knjigi kratko in zanimivo berilo, ki ga naj človek premišljuje, da o-bogati svoje notranje življenje. Strani je 416. Broširana knjiga stane 58.— šil.
»Dries van Coillie sprioht in Graz! Der begeisterte Sellbstmord« smo brali v graški Kleine Zeiltung, 13. januarja. Nato sledi oglas za nemško knjigo, Iki ima 472 strani in stane 106.60 šil. Te knjige imamo v slovenščini še na razpolago in jo vsem priporočamo. Da jo lahko vsi nabavijo, jo dajemo za skromno ceno 18,— šilingov.
Na razpolago imamo sedaj tudi molitev za proglasitev k blaženim škofa Antona Martina Slomška. Natisnjena je na posebnem lističu. Vse prijatelje Slomškovega dela za naše 'ljudstvo vabimo, da jo pogosto molijo.
Radimpt
B E L I TEDE N !
ffUMnaga vaccet/ati
Theresienthaler-tkanina pri
MNMAVR
BELJAK-VILLACH
Slovenski oktet v Koncertni dvorani
Ne zdi se nam nič več novega, če je pri kakšni prireditvi v okviru izmenjave med Koroško in Slovenijo tako navdušenje med koroško publiko, da so vstopnice že več dni pred predstavo razprodane. Za Celovec je vsako gostovanje južnega soseda doživljaj. Ne le za Celovec, ampak — kot je napisal pred nedavnim časopis — celo Dunaju bi delalo čast. Gostovanje Ljubljanske opere, Ljubljanske filharmonije in pretekli ponedeljek koncertni večer Slovenskega okteta so brez dvoma mejniki kulturnega življenja na Koroškem. Pa tudi pregled kritik iz raznih evropskih držav kaže, da naši pevci slavijo res kot pevci svetovnega formata.
G'ba tenorja smo že spoznali nedavno
gostovanja Ljubljanske opere, drugi so nam bili sicer novi, a so na hip očarali. Kar v začetku naj bo omenjeno: enotnost in preciznost, ki ju je nudil ta zlbor, se nam Tdita neprekosljlva. čistost intonacije, bri-lamtnost vstopanja v zelo težkih situacijah so dokazali, da imajo pevci svoj e glasove fes dobro '»v roki«. To je dokazala edinstvena dinamika, ki je segala od tankega piamisima, ki se pa je vendar slišal do zad-njeiga sedeža, pa tja do mogočnega forti-sima, kjer si pozalbil, da imaš preti seboj samo osem pevcev. Moč svojih glasov pa •o pokazali tudi v raznih interpretacijah solov. Dramatično podajanje se je dobro izražalo tudi v programu. Daleč nazaj so posegli, v čase di Lassa, Willaerta, Byrda', Hasslerja, do nekako prvega »slovenskega« skladatelja Jakoba Gallusa - Petelina. Njegove pesmi so tvorile višek prvega dela. Vse kaže, da so pevci tudi kar tiče jezikov (ladinsko, nemško, angleško, francosko, rusko, srbsko, slovensko, italijansko in celo dansko) 'pokazali na svoj internacionalni nivo.
'Napol nabožni prvi del, se je povzpel od štiriglasnega Bonjour, mon coeur, preko Sem pr e mi rilde sta, Eoce, quomodo morb dur iustus in drugih — do viška, do osem-glasne Quam puldhra es, amica mca.
Drugi del je predstavil razne narode v svoji specifični melodiki in ritmiki. Ej, 'Kora, hora iz Slovaške je neposredno na-
vdušila, medtem ko bi ruska Taribari delala čast Kozaškemu zboru; Večer, danska ljudska pesem, in Oba Negro špirituala so kazali, kako se zbor uživi v narodne posebnosti.
Čas po odmoru je bil posvečen slovenskim in drugim slovanskim pesmim. Mo-kranjac, znan po svojih ljudskih ciklih, je v tej interpretaciji, ugajal, kar je povedal aplavz. Komično žilico Gotovca (ki ga bomo kmalu spoznali v Operi »Ero iz onega sveta«) je dala slutiti Jodvanka za teletom. Slovenski narodni pesmi Pojdam v Rute, kjer aplavz prvič skoraj ni hotel jenjati, in F1 osti rek a sta ne le slovensko publiko močno navdušili. Voduškov Makedonski ples je bil po smislu precizno podan. Pri zadnjih pesmih pa se je navdušenje v dvorani in na odru tako stopnjevalo, da se publika na koncu skoraj ni dala spraviti iz dvorane. Nocoj pa oh nocoj — morda bi jo imenovali nočno himno — nam bo po takem prednašanju ostala dolgo v spominu. Koroški skladatelj Pavle Kernjak je našel v pevcih in predvsem v solistu Grošlju sijajne tolmače. V Ribniški ■po Maroltovi harmonizaciji se je izkazal predvsem solist Kozlevčar; z narodno pesmijo iz Dubrovnika Limdjo se je večer pestro zaključil.
Aplavz v polni dvorani mi nehal. Sedemkrat so se morali pevoi še postaviti s pesmijo in ugoditi nenasitni publiki. S. K.
ŠPORTNE NOVICE
SMUČANJE:
Senfjanžani so doživeli lep šporfni dan!
V okviru Vsakoletne smučarske priredi-— letos že 13. —, ki jo prireja športni klub St. Janlž, se je preteklo nedeljo srečalo na SentjanSkih Rutah nad 55 sloven-•kih tekmovalcev k zahtevnemu veleslalomu. Tekmovanje je potekalo ob krasnem
rm&
vremenu, idealnih snežnih razmerah in Slični organizaciji brezhibno in brez večje nesreče. Nad 1,5 km dolgo progo s 350 m višinske razlike sta zakoličila z 32 vratci Kunčič Mirko in Einspieler Pepi. Nastopi-|i so člani Slovenske gimnazije, UNIONA iti Alpenvereina s Celovca, ATUS-Bistrice, TVN-Rcbrce, DSG-Borovelj, DSG-Sel in
*portnega društva št. Jamž.
., Najboljši čas dneva si je suvereno osvo-Jd Oitzl, preel Užnigom (oba iz Sel); na vse K1 vozil tudi izvrstni selski smučar, Oraže Maks, ki je z drzno vožnjo zaznamoval z sekundami prednosti najboljši vmesni Ca*» a Že skoraj uresničene sanje o zmagi po težkem padcu v zadnji polovici pro-»splavale po vodi«. Solidno je prevozil Pristovnik Tonfi, brat slavnega Maksija, lTl z zmago v mladini presenetil številne gledalce iz Št. Janža in okolice. Do prave-8<l dvoboja med Mešnikom (št. Janž) in Vgrisom (Sde) pa je prišlo v skupini šolar-lev, v katerem je za pičlo sekundo podlegel koroški DSG prvak šolarjev, Ogris Hu-ert. Odlično so vozila tudi šentjanška de-
klet a, izmed katerih je WciB Zorka z ume-na 2. mesto, zapustila najboljši
*ti't,vijo
vtis.
Slavnostna razglasitev zmagovalcev se je 'jr&ila v gostilni pri Tisdilerju. Najboljši ricva je sprejel iz rok šenitjanškega društ-Venega predsednika, Gabriela Miheja, drah goccn pokal, kakor tudi šentjanški društ-Vepi prvak, ki je bil kot lani ponovno spet ‘u Mošitz; prvi in drugi 'iz vsake skupine ^ dobili plaketo, tretji pa listino. Posebej <0 bili nagrajeni s plaketami in listinami Jrijbolj&i šemtjanški smučarji, za katere je lla ta prireditev Obenem društveno prvenstvo.
Doseženi so bili naslednji; rezultati:
Deklice:	1. Burger Margit (UNION Celovec)
1:09,0 sekund; 2. WeiB Zorka (St. Janž) 1:11,0; 3. Mošitz Greti (5t. Janž) 1:42,6.
šolarji: 1. Mcšnig Walter (št. Janž) 0,55,0; 2. Ogris Hubert (Sele) 0,56,0; 3. Laipuš Cvetko (St. Janž) 0,59,0.
Mladina: 1. Pristovnik Tomi (Sele) 1:35,6; 2. Gabriel šteSi (St. Janž) 1:36,7; 3. Pšcuder Hanzi (St. Janž) 1:37,9.
Mladina in splošna .skupina so vozili skupno progo.
Splošna skupina: 1. in najboljši dneva Oitzl Hanzi (Selc) 1:23,3; 2. Užnig Hermi (Sele) —lanski zmago valeč tega tekmovanja — 1:25,7. 3. Mošitz Vili (St. Janž) 1:27,4.
(V splošno skupino so bili vklju&ni tudi junior-ja, k.i pri razglasitvi niso tvorili svoje skupine.)
Splošno zaporedje v konkurenci 28 tekmovalcev te vrste pa je sledeče: 1. Oitzl Hanzi (Sele); 2. Užnig Hermi (Sole); 3. Mošitz Vili (St. Janž); 4. Gabriel Hamzek (Št. Janž); 5. Kropivnik Pepi (Atus-llistrica); 6. Užnik Erih (Sele); 7. Lip uš Tomi (Št. Janž); 8. Traun Franc (TVN Rebrca); 9. Pristovnik To mi (Sele); 10. Gabriel Stelji (št. Janž); 11. Kropivnik Robert (St. Janž); 12. ex acquo Pšeider Hanzi in Einspieler Pepi (oba St. Janž); 14. Oraže Anton (Sele); 15. Roblek Tomi (Sele).
JANKO ZWITTER ZOPET MLADINSKI PRVAK KOROŠKE V NORDIJSKI DISCIPLINI
Leta sem slovi mladi slovenski smučarski skakalec, Zahomčan Janko Zwitter, kot najboljši naraščajni skakalec Koroške. Poleg velikih usjjehov, ki jih je žel doma, se je priboril do odličnih umestitev celo že v inozemstvu.
Že kar v začetku letošnje sezone je dokazal svojo kvaliteto na raznih prireditvah v skakanju kot n. pr. na novi Venediger-skakalnici v Neukirchenu na Salzburškem, kjer je v hudi konkurenci med 52 skakalci iz Koroške, Predarlskc, Tirolske, Štajerske in Salzburške dosegel izvrstno drugo mesto v svoji skupini.
Preteklo soboto si je, kot že lani, priboril naslov koroškega mladinskega prvaka v specialnem skoku in v nordijski kombinaciji (skok in tek na dolgo).
Jaukov društveni prijatelj Jože Fuchs se je dokopal do tretjega mesta v specialnem skoku ter do zmage v kombinaciji v svoji skupini (mladina I).
vom 26.1. bis 9.2.1963
BauimvaH-Geschirrtiicher, rot- oder blaukaricrt, ca 54x54 cm ....
RaiumvvoII-Hlauhandtucher, gesaumt, miit Schlingerl, ca. 44x90 cm, ■/z-iDuticond-Pack-ung...............S
Baiurvivoll-KrcppHandtucher, hunt gemustert, gesaumt, mit Schlingerl, ca. 45x90 cm, 6 St. in Polypaokung S
Ilarinnvoll-Frouicr-Handtiicher,
'in modemen, bunten Dessins,
50x90 cm S 19.80	40x70 cm S
Bauimvoll-Frottier-Badetucher,
100 x x 150 cm...........................S 85.—
Baumwoll-Frottier-\Vaschhandschuhc, S 4.50, 3.50 Damcn-Taschcntucher, woiB S 3.20, farbig .... S
Herren-Taschentucher, faibig S 4.65, karieri ... S Baumwoll-Tischtucher, hunt karieri, durchgevvebt,	j
120 x 120 cm ..................................S 34.
Plastik-Tischtucher, transparent und hunt bedruokt, n i 115x140 cm ................................S 13.80	©•
17.M
Polsterbezuge, G 0 C - H »usvvebe. 60x60	cm . . . .
	per Meter
GČ>C-Prima-Webe, 80 cm brek .	.	.	s H.80
GOC-Hausbettuch, 150 cm brek . .	S 17.50
la-Bcttzeug, mehrfarbig, modem gemustert, 130 cm brek		S 19.80
Vorhangstoff, hunt bedruckit, 120 cm brek 16.90, 80 cm brek		s II.90

por kg
lO.56
Bettfedem
Biurter Hiihmerrupf.................S
per StiiA
Polster, GroBe 60x80 cm, irohCairbigcK, foderdiichles Inlett,	AT 50
gut gcfiillt miit V/i kg Huhnerrupf S “t» ■ Tuchenten, GcoBe 130x190 cm, roh-fiaabiges, federdiichtes Inlett, gefullt
mit 2V4 <kg grauem Rupf .
per Garnitur
Bett-Gamitur, 1 Tuchentbczug, 120 x 190 cm,
2 Polvtorbezuge, 60 x 60 cm, bedirucktcr BottkoLsch, 4 4 "7 geblumt ........................................Sil* * •—
per Meter
s 73.80 s 43.80
Flanell-BcttUcher, eanfhrbig, mit Bordiire, oder bunter	gg
Deckeirkapizen-SchHipfer, GOC-Hauswel)e
130 x-185 an .................................
Bettiicher, abgepaBt gesaumt, GOC-Hausbettuch, 150x230 tm . ...................................
Streif, 126 x 220 cm, in Polvpackung ... S 46.80 39.^
!IS Sliši
©@C KA UFHAUS
K LA G E;N FORT, B a h n hojst rass^T 37
Rcklanic-Ghiffon, 74 cin brek..................S
G6C-Hauswebe, 130 cm brek S 15.80, 80 cm brek S

8.5#
S.80
HOKEJ NA LEDU scmII med najlzolj hitre in dinamične ter prav zato tudi med najbolj naporne športe. Za uveljavitev in uspeh v tej igri je treba imeti maksimum telesne kondicije in duševne zbranosti. Če kje, tedaj je neba ravno v hokeju svoje moči trošiti racionalno in v pravem času ravnati z njimi kar najbolj gospodarsko. Igralca na ledu bremeni razen fizična potrošnja tudi nezaslišna huda živčna paza; in ravno v kritičnih
situacijah, ko pride do osebnega obračunavanja, odloča moč volje in vstrajnost posameznika, Vrlin tega nosi še težko opremo, ki tako ni napak trditi, du zahteva hokej celega človeka, duševno in telesno konstitucijo, da se lahko uveljavi. Vse to daje hokejskemu športu na ledu pečat ene najhitrejšili in ene najbolj moških iger, ki kna prav zato po vsem svetu mnogo pristašev in priteguje na tisoče gledalcev.
-a mladmo in prosveto
Kako misli mladina
Nikdar Se mladina ni bila 'tako izpusta,v-djena tdkovam časa, kakor V dada&njiih časih, ki se sipremanjajo 'vse bolj hitro kot nekdaj. 'Naglica sprememb in povsem nova sredstiva sploSne iiz.obra.zibe 'postarvlljajo da-na&nljo mladino v položaji, da živi pod popolnoma drugačnimi 'Vplivi, kot je to bilo nokdč. To moramo ugotavljati že tam, kjer v zadnjih desetletjih niso doživeli revolu-cionarnih predbratov družabnega življenja. Mnogo 'bolj pa velja to Se za mladino v do-
ciniki sta najlbolij Oboževani Elizabeth Tay-lor ter Sofija''Loren.
Tudi o 'veri je bila ivpraSama ita mladina. Polovica Se j'ih je izjavilo, da je vera nepotrebna za življenje. Od ostalih pa so se mnogi izjavili jasno, da verujejo in živijo s Cerkvijo, dočim so ostali dali nejasne odgovore, iz katerih pa je .razvidno, da jim vera ni prazna stvar. Vdbče pa gledajo na smisel življenja pozitivno. Zlasti o družinskem živlljenjb se je nad 60 odst. izrazilo,
ZA FANTE:
Pravica do lepe ljubezni
Bog j|c vse stvari naredil deležne svoje ljubezni. Več vrst ljubezni jim je podelil. Najmočnejša mod njimi je ljubezen med ženinom in nevesto, ki potem preide v Ljubezen med 'možem in ž.eno.
Vzporedno s 'telesnim nagonom v človeku je Stvarnik položil v njegovo dušo ljulbezen in željo po ljubezni. Človek se pa sme tej 'ljubezni predati samo v soglasju z najplemenitejšo Ijulbetznijo.
V	življenju je tako, da se na splošno moški in ženska poročita in gresta skopaj v življenje. Iz njune ljubezni nastanejo še nova bitja, njuni otroci, ki bodo najbrž prevzeli njuno miselnost in dejavncVst in ju nadomestili po smrti. Tudi ta nova bitja jima mudijo Ijjiulbezen in ljubezen od njiju »uidi pričakujejo.
Ljubezen je skrivnostna sila, ki vleče osebo k osebi, ne da bi čakala na ukaz volje. iPrava, nravno nedporečna ljubezen je ono najilepBih človekovih doživetij. V njej ise 'hoče vsega dati drugi osebi, to osebo pa popolnoma dobiti v last. Z njo hoče postati eno ...
Vzgojni pisatelj Sdhilgen lepo pravi: »Fant čuti, da potrebuje njegovo življenje nekega zunanjega ddpolnila. Manjka mu bitja, sorodnega ipo duši in srcu, .ki bi delilo z njim radost 'in žalost. Manjka mu družice, Iki bi ga s svojo ljubezni vos tjo osrečila, kadar bi se truden vračal z dela im mu z ljubečo rolko pregnala skrbi, ko mu zasenčijo čelo. Sele ona bi prinesla skladnost v njegovo živlljenje; šdle skupaj z njo bi postal cel človek. S svojim sončnim vplivom bi mu lepšala življenje, ga tolažila v težkih urah in skrbela za hišo in dioma-čijo.
In če se fantu dozdeva, da pozna tako bitje, da 'pozna dekle, ki bi mu mogla nuditi to, kar potrebuje, potem se je oklene z mislijo in srcem. Želja, z njenim življenjem združiti svoje lastno življenje, postane tako velika, da se iztrga iz družinskih vezi, zapusti Očeta im malter ter se drži žene. Talka je bdžljia volja.«
*
Fanti Spoštovanj e taki ljubezni!
Veliki in Slavni glasbenik Mozart je pisal star 25 lat nekemu svojemu prijatelju:
V	sebi čutim isti glats narave kot vsak drug človek. Morda je ta glas še močnejši kot v kakem drugem, neolikanem, podivjanem človeku. Vendar se ne morem ravnati po vzgledu mnogih mladeničev moje starosti. 'Predvsem sem preveč veren, preveč Ijiulbilm svojega bližnjega, da bi si upal prevariti nedolžno bitje. Pa tudi zdravje mi je dragoceno, da bi ga tvegal zaradi kakih dvomljivih zvez. Pred Bogom lahko prisežem, da si do danes ne morem očitati nobenega prekrška proti čisti ljubezni.«
.Prelep vzgled! Tudi ti imaš pravico do ljubezni, toda samo do lepe, plemenite in nesebične ljubezni . . .
Sfdošftasč nalet
Vodilne misli življenja ali NAČELA imajo SPLOŠEN ZNAČAJ. To pomeni, da so veljavna za vsakega človeka kot na primer: vsak človek mora spoštovali starše ...
Če so ta načela izražena v obliki ukazov, so pravtako splošna in se obračajo na vse. Načelo: spoštuj starše, se ne obrača samo na tebe, temveč na vse; saj vsakemu govori: spoštuj starše!
žoMi, ki so šle skozi komunistično revolucijo in raste danes poid popolnoma drugačnimi okoliščinami.
Iz tega ražloga je zanimiva ahiketa, ki jo je prod časom izvedel zagrebški tednik »Globus« med 3000 mladimi Ijuidimi v starosti med 17. ih 22. leti. Med vprašanimi je 'bilo 40 Otto. akademikov, 37 odst. dijakov srednjih šol, ostali pa so bili iz vrst delavstva.
Glavno Vprašanje jie bilo, kakšne so skrbi im želje današnje mladine, preden bo vstopila v samostojno življenje. Polovica te mladine je Včlanjenih v državno organizacijo Narodne omladine, kjer se vzgajajo v komunističnem duhu. Na (vprašanje, če se bodo posvetili političnemu življenju, se je za to 'izjavilo le skromnih 5 odst., kar pomeni; da je zanimanje za 'politična vprašanja med mladino zelo majhno. Tudi sodelovanja v organizaciji se udeležuje le ena tretjima, dočim so ostali do življenja v Omladinski organizaciji brezbrižni.
Na Vprašanje, zakaj hodi mladina v šolo, je 54 odst. odgovorilo, da Ibi tako lahko dosegli »donosnejši poklic«, 20 odst. pa zato, ker 'so k temu »prisiljeni«. Zanimanja za kulturo in umetnost je med to mladino sorazmerno malo; za abstraktno umetnost se zanima le 26 odst. Več je med mladino volje 'do 'domače in svetovne literature; med svetovnimi pisatelji ji ugaja najbolj pred leti umrli Hemingway. Tudi za filmsko umetnost je več razumevanja in med zvez-
Četudi bi kdo zatrjeval, da se drži »svojih« načel, je to le navidezno. Nekdo je rekel, da je »njegovo« načelo: jaz sem človek. A tudi tu jc jasno, da je to »njegovo« načelo nekaj splošnega in hoče povedati, človek, bodi človek ali ravnaj vedno po človeško in tako, kakor je v skladu s človeško častjo in dostojanstvom!
Na splošno torej lahko rečemo, da so načela neke splošne vodilne misli ali smernice za življenje.
da ga IjiUbi lin da je njihov glavni smoter 'Ustanovitev lastne družine.
Zanimiva jie tudi' sodba, Ikatero so vprašani izrekli o samem isdbi, to je o današnji mladini vdbče. Na splošno so izjavili, da se današnja mladina raje zabava kot pa resno dela in se pripravlja na življenje. 47 odst. je odgovorilo, da '»mlada generacija nima idealov«. Med mladino je vse preveč nezadovoljstva (40 odst.) in 20 ddst. trdi, da je temu krivo pomanjkanje denarja.
Kako Ibi pa bilo, če 'bi tudi pri nas 'izvedli poddbno mladinsko anketo. Morda bi tudi mi začudeno gledali in bi nas mar-silkak odgovor presenetil ali razočaral. ..!
ZA DOBRO VOLJO
Optimisti in pesimisti
Angleški turist, kir se je vrnil iz vzhodnega Berlina, pripoveduje:
»Tudi v vzhodnem Berlinu so optimisti in pesimisti.«
»Kako si jih razlikoval?«
»O, prav lahko! Optimisti se učijo angleščine, pesimisti pa kitajščine.«
Nezadovoljen sinko
»Mama,« se je 'pritoževal srednji od treh bratcev, »jaz nočem več biti drugi, ker sem vedno kriv.«
»Kako to?« se čudi mati.
»Da! Ker ti rečeš: .Starejša dva sta kriva, ali pa .Mlajša dva sta to naredila!’ sem jaz vedno zraven.«
jUniškega sorta
Avstrijska televizija v razmahu
Na ‘kulturnem poslanstvu filma in televizije zgledno sodeluje v Avstriji cerkvena in državna Oblast. To moremo ugotavljati pri akciji »Za dober 'film«, kjer zaznamujemo zadnji lop uspeh tega prizadevanja, ko je po prošnjah centralnega odbora »Dobrega filma« in po vzgledu nekaterih pokrajinskih vlad bila za filme, ki imajo najboljšo oceno, taksa s strani finančne uprave pred kratkim črtana.
Pa tudi televizija je zadnji čals v Avstriji nastopila novo pot. Pod okriljem zveznega predsednika dr. A. Scharfa in dunajskega kardinala idr. Koniga se je vodstvo svetovnega Kulturnaga programa sporazumelo z avstrijsko televizijo za sodelovanje. Pod geslom »Kultura prinaša sadove« bodo izdelal! kulturne programe za široke plasti ljudstva iz vseh 'področij znanosti. P.ri tem bi naj sodelovali najboljši strokovnjaki m tudi inozemske televizijske postaje bi naj bile povabljene k 'sodelovanju. Programi bodo vsebinsko enotno obdelani in bodo trajali na filmskem traku pribl. 15 minut.
„Štirji dnevi v Neaplju"
Tako se imenuje film, ki so ga pravtako izdelali v Italiji! pod režijo Nanni Loya in prikazuje odporniško gibanje v Neaplju v dnevih od 28. septembra do 1. oktobra 1943. Film bi naj bil nekakšen slavospev neapeljskemu ljudstvu, ki jev tistih dneh še posebno Občutilo težo zasedbe po nemški vojiski. Glavni junak v filmu je nea-peljsiko ljudstvo, ki je takrat pokazalo izredno junaštvo in se uprlo tiraniji tuje okupacije v upanju, da tako reši sebe in mesto.
Film zelo posrečeno prikazuje grozoto in 'stisko .tistih dni in brez vsakih pretiravanj opisuje tragične epizode, kot so one, ko matere v dveh mrtvih (mladeničih iščejo svoje pogrešane sinove ali ko si matere odtrgajo od hrane, da nasitijo izstraidene otroke.
Film je bil v Italiji zelo ugodno sprejet in je tudi v poslanski zbornici v Rimu doživel pravi aplavz. Vse drugače pa so ga sprejeli v 'Nemčiji, kjer niso prav nič zadovoljni, da prikazuje ta film nasilstva, ki so jih nacisti zagrešili nad neoboroženim svobodoljubnim neapeljskim ljudstvom. Nemška filmska kritika skuša oporekati verodostojnost v filmu prikazanih dogodkov in jxwi-conjevati junaštva italijanskega odporniškega gibanja.
Uspeh filma ,,Barabbas"
Kolt smo že pred časom poročali, ispada barvni fillm »Baralbbas« med moderne veleli ii Im e. Sodelujejo pri tiljcm uajvečfji umetniki (Qu!inn, Gassman, Palance, Mangano). Na Japonskem še dosldj noben film ni imel tolikšnega uspeha.
Skromna hči
Hči materi: »Karel je zares dober mož-Karkoli isi želim, vse mi ustreže.« Mati pa: »Hčerka moja, to je samo dokaz,-da si vedno premalo želiš ...
JANEZ JALEN:	16
CVETKOVA (dilha
Cilka se je še dolgo mudila v kuhinji, preden je šla v hlev. Živina jc spokojno ležala in prežvekovala. V svinjaku je smrčal prašič, kateremu je bil namenjen nož še pred božičem. Kobila se je pa ozirala in stegovala glavo proti kadi. Žejna je bila. Poldrug škaf vode je popila in se koj začela pripravljati, da leže.
Tiger, ki je smuknil za Cilko skozi vrata, je ostal kar v hlevu. Zaril se je v listje. Cilka ga ni hotela izganjati. Počemu! Čuvaj tako ni bili prida. Lovec pa dober. Se enkrat je posvetila po živini in odšla. Zapahnila je vežne duri in upihnila luč v kuhinji.
Z drobnim zvitkom sveče v roki se je počasi vzpenjala od stopnice do stopnice. Tiho in z zasenčeno lučjo je stopila v zgor-njico. Viktor je že spal. Da ga nc predrami, je ugasnila svečo in se slekla kar v temi. Pokrižala se je in legla. Streslo jo je. Postelja je bila mrzla. V zgomjici pri Cvetku ni bilo nič peči.
Cilka ise jie prebudila. V po/lldromavici jo je najprej zaskrbelo kakor vsako jutro, če ni morda zaležala. Urno je segla po vžigalicah, da posveti na uro, pa se je grede spomnila, kaj je o Viktorju sinoči povedala teta. Potegnila je roko nazaj pod odejo.
»Naj 'kar sam pazi na dan. Se mu bo zvečer vsaj malo bolj mudilo domov in mu ne bo ostajalo čaisa, da bi posedal pri pijači in grdil svojo ženo.«
Blizu nad glavo je Slišala drobiti žepno uro. Viktor jo je obešali zvečer na vogal končnice, da sta la'h ko oba kar s postelje pogledala na uro. Cilko je zamikalo, da bi uro snela in nizko pri tleh posvetila, koliko kaže. Pa se je premagala, da bi le ne predramila moža. Škodoželjno je celo želela, da ibi Viktor zaležal. Skušala je uganiti čas brez ure.
Zunaj je bila še vedno trda tema. Pod omaro je škrtala miš. Treba ji bo nastaviti. Viktor je v spamjiu globoko sopel. Oče 'tudi še ni vstal; vsaj Cilka ga ni slišala nikjer hoditi, ne po hiši ne pred hlevom. M inčo pa je morala talko vsako jutro buditi, včaisi še po večkrat. Zmeraj ji je bilo prezgodaj vstati.
Na vasi j c Cilka bolj slutila, kakor Slišala zamolkel ropot. Uganila je, da Ljudje že opravljajo živino, vsaj konje, ki jih lM>do skoraj zaproglii. Hotela je vstati iln iti klasi kobili, pa se je znova oglasila v njej nejevolja na molža:
»Kaj me briga kobila! Saj ni moja. če noče sam skrbeti zanjo, pa kakor hoče. Ne bom mu za deklo.«
Seveda! Za faneza bi hitro vstala, nakrmila kobilo, skuhala zajtrk in ga šele potem poklicala, da bi se bolje odpočil od težkega tlela. In če bi stala v hlevu še Lisca, bi isi zavoljo živali same pritrgala 'počitek.
Viktorjeve kobile pa mi nikoli prav mogla. Kadar je vozila z injo, je le prerada rabila bič. Zavedala se je celd, da grdo ravna, da je žival nedolžna, pa se le ni mogla premagati.
Zaspati ni mislila več, zamežala je pa vomdar.
Tema se ji je spremenila v brezkončno, temnozeleno planjavo, vso posuto z glavi-častimi rdečimi cveti In od daleč, da ga •je komaj spoznala, je prihajal Janez. Kosa se mu je svetila na rami in z roko ji je mahal v pozdrav.
Cilka se je zavedela, da gleda pred seboj 'brezmejno polje cvetoče detelje. Živo se je Spomnila poletnega jutra v Mladem losu. Dve loti in pol je od takrat. Janez jo je prestrašil z zajčkom, ki mu ga je koj na jeisan Viktor ustrelil. 'Domov grede sta bila ona in Jalnelz trdno prepričana, da 'bosta kdaj še mož in žena. Saj je celd olče namiga-val, da spadata skupaji.
Tako lepih ur v življenju Cilka kar nič ni1 užila.
Ni dosti manjkalo, dane leži sedaj Janez poleg mjiC namesto Viktorja.
»Jahezl«
Misli so ji ušle na taka pdta>, da jih je morala kar resno zavrniti. Nič kaj rade nišo 'poslušale.
Miš pod omaro je utihnila. Začutila je, da trka dan na Okno. Umaknila' se je v telmo k počitku.
»In samo zavoljo kratke zaiverovamosti
pri stogu se nama je z Janezom obrnilo oiarobe.«
Cilka je tako živo Občutila stisko zagaže-naga življenja, da bi najrajši glasno zakričala, pa se še premakniti ni upala, da ne bi zbudila molža: »Da bi se Lisca ne bila naizrla sparjene detelj^!«
V hlevu je zateglo zapel petelin. Glasno so se Odprla vrata iz hiše v vežo. Kakor Ibi hotele zbuditi vse, kar je živega v hiši, so ncjevoljino zarOrx)tale očetove cokle čez prag.
Cilka je Vstala. Oblekla se je kar v temi in samo na pol. V samih nogavicah je pri-tipala do vrat iln jih tiho odprla. Prepričana, da je neslišno odšla, je prezgodaj spustila kljuko iz roke. Kakor bi .bevsknil pas. jie udarilo železo ob železo.
Cilka je za hip postala in prisluhnila ■nazaj v zgornjico. Postelja je zaječala, Viktor se je zbudil. Cilki je bilo, kakor bi jo bil kdo 'zalotil pri nepoštenem delu. Pa sc je hitro pomirila: »če ugane, kaj mislim, pa naj ve.« Nič več se ni potajevala. Nataknila je copate in glasno odšla budit Mineo-
Viktor se je predramil in posvetil na uto.
»Pozno je že. Za na Rudno polje prepozno. Nalašč me je pustila, da zaleži m,« je bil nejevoljen na ženo, namesto da hi se bil pokrižal.
»Nič ne de. Posebnega opravka na Rudnem polju nimam. Butare in nekaj doma' čih drv zvozim danes. Delal se pa bom.
P*l*S*A*N*0	* B * R * A * NI * J * E
I. V.:
deda Ivana
(Prosto po bolgarski pravljici)
Zgodnjega jmtra se je ustavil preti žele-8nkni neibeSkimi vrati ded Ivan, vaščan in odbornik iz Ražuva.
Težka železna vrata so se nekoliko odprla. Pokazala se je glava ključarja svetega Petra.
»Kdo trka?«
»Ded Ivam, vaščan in odbornik iz Ra-Žova.«
»Po 'kalj si prišel?«
»Pravičen sem. Končala so se moja leta na zemlji. Naveličal sem se vsega, posebno pa skrbeti za svojo vas in delati ljudem dobro. Prišel sem, da si odpočijem pod kakšnim rajskim drevesom im uživam nooe-Sko lepoto.«
Sveti Peter 'je snel nebeško tehtnico z fobija, kjer je vnsola.
»Takoj pogledam, ded Ivan. Ti razlagaj in naštevaj svoja dobra dela, kakor veš in znaš. Tehtnica bo ■ tečno pokazala. Na levo stran tehtnice, glej, položim tvoj greh. Majhna kapljica je to, kajne? Na desno pa polagaj ti svoja dobra dela. Ako bodo težja in dvignejo greh, potem pojdeš v
raj.«
»Lahko,« je odgovoril sveti Peter. »Le poglej, tehtnica je pravična, ne takšna, kakršno ralbijo doli na zemlji. Točna je in pravična. Tvoj greh, četudi na videz majhna kapljica, je težji od studenca, mosta in cerkve.«
»Ali mi lahko poveš, kakšen je ta greh, ki je na videz kakor kaplja, a je tako težak?«
Sveti Peter je dejal:
»Ali se spominjaš tistega dne, ko si dovršil zidani most?«
»Spominjam se,« je rekel ded Ivan. »Mnogo ljudi je prišlo iz deveterih vasi, da bi se poveselili in videli most.«
»Da, mnogo 1'jiudi je prišlo, zakaj res lep je bil tisti most. Veliko vina se je iztočilo, kdo bi meril. Mnogo dobrih jedi se je pojedlo, kdo bi tehtal. Spominjaš se, ded Ivan?«
»Spominjam se,« je rekel ded Ivan. »Daroval sem, da bi pohvalil svojo dušo.«
»Poleg maslu je sedel v prahu lačen slepec. Se spominjaš? Iztezal je roke, da bi se ga usmilil, ker je bil laičen. Sube ustni-
ce so mu ndkaij šepetale. Besed ni bilo slišati, zakaj preveč je bil lačen. Se spominjaš?«
Ded Ivan je gledal in mislil:
»Zdi se mi, ne vem pa natanko, ali je bilo to tistikrat.«
»Pri nas je zapisano, da je bilo tistikrat, ded Ivan. Imamo dobre in vestne zapisovalce. Kaj si storil, ko je iztezal tisti slepec roke k tebi?«
Ded Ivan je zopet mislil. Zmajal je z glavo:
»Nič. Nič nisem storil.«
»O pač. Pozabil si že. Doli na zemlji radi pozabljate take malenkosti, ki so pa na naši tehtnici zelo težke. Ko si šel mimo njega in videl njegove iztegnjene .oke, se nisi dotaiknil svoje denarnice. Nisi natočil vina, ki je teklo, nisi odrezali od pogač, ki jih je bilo tam v izobilju. Pač pa si se sklonil, pobral kamenček, ga položil slepcu v iztegnjeno dlan in rekel:
— Na. Iz toga je zgrajen most.
Slepec je potipal kamen, a ni rekel besede. Samo iz desnega očesa mu je kanila solza in se zabliskala v soncu. Ali vidiš tisto solzo? Glej, položil sem jo na tehtnico. Kapljica samo, ali težja je od tvojega studenca, od zidanega mostu in lepe cerkve.«
Ded Ivan je 'povesil glavo, se obrnil in odšel nazaj na zemljo delat pokoro.
Jokajočemu otroku
Ded Ivan se je popraskal za ušesi in začel naštevati:
»Najprej, sveti Peter, vržem na tehtnico studenec, ki sem ga izkepa! na koncu vasi v korist in zdravje vaščanov. Voda je čista kakor solze. Vsa vas hodi k temu studencu po vodo.«
»Premalo je,« je rekel sveti Peter.
'»Če je premalo, dodam še veliki zidani ‘inost. Zgraditi sem ga dal čez reko, da ljudje lahko hodijo na drugi breg. Tisoč zlatnikov me je stal. Ali je še zmeraj premalo?«
»Še zmeraj, ded Ivan. Tvoj greh je, kakor vidiš, veliko težji.«
»Kako je to mogoče, božji ključar,« je rc|kel ded Ivan in se zamislil. Nato je vrgel na tehnico novo cerkev.
^Ali si jo že videl?«
»Se ne,« je odgovoril siveti Peter.
‘»Poglej skozi oblake... Kaj ni lepa? Vi-diS, kako se beli tam sredi vasi. Visoko nad Vrhovi najvišjih orehov je križ. Sedem let sem delal. Koliko noči sem prebedel zaradi te cerkve, se ne da niti dopovedati. Ampalk ni mi žal. Vse, kar sem delal, sem delal za sv<>jo dušo.«
'Sveti Peter je vzdignil tehtnico. Desna skodelica je švignila kvišku, leva pa, na kateri je ležali greh, se je znižala do tab.
»Povej mi, sveti Peter, kakšen je moj greh?!«
»Težak je!«
»Kako more biti tako majihna kapljica težja od studenca, mosta in cerkve?«
Dete, tiho bodi, nikar ne jokaj sredi ceste! Nikar ne jokaj, zakaj glej, doma te čaka mamica v skrbeh in z ljubeznijo.
Tepli so te, zato jolkaš? In naj te so, nikar ne jokaj, zakaj glej, doma te čaka mamica.
Če so bili udarci boleči, božajoča bo njena roka, ki ti pogladi kodre s čela in ti poboža breskvino ličece.
Še kričijo za teboj, še 'te zmerjajo, ko že beže, 'ki so te tepli? Naj! Le nikar ne jokaj, zakaj glej, doma te čaka mamica. Če te bolč kričečih tovarišev besede, kakor bi lučali kamenje vate, beseda tvoje mamice je dobra, mehka in sladka. V enem tre-mutku ho pregnala iz srca trpke spomine na vse grde psovke.
Tiho hodi, dete, nikar ne jokaj. Glej na pragu stoji tvoja mamica in te čaka. Z reko si senči oči, da bi videla dalje in razločneje. Njene oči in vse njene misli so eno samo vprašanje, eno samo pričakovanje:	»Kje hodi danes tako dolgo naš
J arniko?«
Kadar prideš po cesti proti domači hiši, topleje nego žarek sonca v čašico cvetlice 'ti bo pošiljal v srce žar njenih ljubečih oči.
Nikar ne jokaj,, hiti, ker mamica čaka na
pragu. Vso žalost in vso bridkost pozabiš ob njej ...
Se že smehljaš, otrok moj mali? Resnično, tisočkrat lepši od razdraženega joka je tvoj dasi še otožni smehljaj.
Daj, pogovoriva se malo, otrok moj, da ti morem še gledati v Oči, da si morem še ogrevati srce Ob tvojem smehljaju.
Povej mi, mali mOj, kaj imaš doma lepega, kdo vse te pričakuje doma?
Sabljiča, vojaška čepica? Se mi je zdelo, da si junak. Talkšni kakor ti so vsi junaki.
Pa bi jokal? Kalj bi pa rekla sabliica, ki jo sme vzeti v roke le pravi junak? Kaj pa vojaška Čepica? Še -z glave bi ti padla, češ: »Kaj bi na glavi junaka,-zajčka, ki se cmeri in joka?«
Ali si videl vOjake-junake, ko so šli skozi vas, šli v boj in v smrt? Pa so jokali? In ko so ranjeni, brez roke, brez noge, z leseno nogo, prihajali nazaj — ali so jokali, kaj?
Ti bi pa jokal? —
Kaj še imaš doma, kdo te še čaka?
Sestrici? — Dve? — Manjši, večji? — Ena mlajša, ena starejša? — Ali mar starejša tudi vsak dan joka? Pa se ne bi smejala, če bi jokal njen bratec, junak Janko, ki nosi vojaško Čopko in suče bridko sabljico?
Mirko:
Terezija Neumann
(Nadaljevanje in konec)
C. Vsi izločki telesa se morajo preiskati.
7.	Stalno se mora meriti vročima, delovanje srca ter krvni pritisk.
8.	Kri se mora vsaj enkrat na teden preiskati.
9.	O krvi, ki teče ob petkih iz ran, se morajo napraviti posnetki.
11.	Ob petkih porabljene obveze se morajo oddati in raziskati.
12.	Sestre naj pazijo kakšno je njeno obnašanje do svojcev, sosedov in drugih.
13.	Pri vseh dvomljivih 'kretnjah naj se takoj pokliče zdravnika.
To je bilo dobesedno določilo za preiskavo, izdelamo od prof. Evvalda. Sestre 'so prisegle, da bodo vse do pike natančno zapitovale im opazovale. Zapisovale so vsako njeno 'kretnjo in vsako besedo. Pri vsem tem pa Terezija ni izgubila na teži telesa. Nazadnje je prof. Ewakl .izjiavil, da je T. vsak dan zaužila samo eno osminko hostije. To se pravi skupno tri hostije med celo preiskavo. Vsi ti zapiski so shranjeni v originalu na škofijskem ordinariatu v Regensburgu. Te zapiske je že mnogo znanstvenikov preštudiralo.
O raziskavi, ki je trajala dva tedna, so časopisi veliko pisali. Nek komunistični časopis je priobčil članek, v katerem blati te dogodke kot neresnične. Razen tega pa izjavlja pod navedbo priče, da je Terezija porodila hčerko in da so to drugi zamolčali. Navaja celo datum in kraj rojstva. Pozneje se je izkazalo, da je ta priča neresnična in da niti ni pravo njeno ime, ampak da je izmišljena. Urad v Bambergu, kjer bi se moralo izvršiti rojstvo hčerke, je izpričal, da med tem časom ni bilo zapisanih nobenih rojstev. Tako se je ta dopis izkazal kot neresničen.
Takšnim in podobnim raziskovanjem se je morala Terezija podvreči. Mnogi so se spreobrnili in prestopili v katoliško Cerkev. Tisti' ipa, ki so bili mlačni, so postali goreči kristjani.
In manjša? Štiri leta ji je? Ta rada joka? A kdaj se ti zdi lepša, kadar joka ali kadar se smeji? — Kadar se smeji, praviš? Sem si mMil. — A kadar joka, ji praviš šale, ji kažeš, kako leti ptica poti nebom, kako si briše smrček veverica, na veji sedeča, kako smešno skaklja zajček po Obronku hriba doli. Im sestrica se zasmeji sredi sol/, in ti se smejiš z njo.
Kaj ne, kako lepo, kadar se smejita obal
Koga še imaš doma, kdo te še čaka? — Mamica? — Glej, mamko imaš doma, pa bi jokal?
Ne, ne! Smej se, vriskaj in poj!
'Kadar matere ne 'boš več imel, tedaj jokaj, oitrcik moj ...
kakor da sem se že včeraj namenil 'postoriti 'k opravke.«
Negibno je ležal v postelji in lovil glasove. Cilka je pristavljala zajtrk, Minca se Jo umivala, oče je pa že opravljal kobilo: »Prav! Potemtakem se meni še nič ne ^ludi.«
Nerodno mu je bilo kakor že davno ne. • Res se je sinoči pogajal za les, pa je bilo P‘jače zmeraj več in je tudi njega speljala kupčije v norčije. Kako pa Tinca tudi ®na! Z vsakim je prijazna in nikoli ji ne Manjka besede.
Fantje so si izmislili in začeli peti: »Tinca, Tinca pod gorč, kdor jo ujame, tega bo.«
Kar samo od sebe je prišlo, da so začeli k'nco tudi loviti. Viktor se mi mogel spom-n‘fi, kdaj ga je potegnil s seboj razposajeni ]n njemu, prav njemu in nalašč nje-ku se je pustila Tinca skoraj vselej ujeti, k vsakikrat sta se vpričo vseh poljubila. Fako so se bili pač domenili. Če zve Cilka!
»Jo že kako zavrnem, če bo sitna. Tudi <>na ni bila pred poroko svetnica, čeprav k sedaj z Bajtuikovim vpričo ljudi komaj e hočeta poznati.«
Kakor bi se bil skril pod ii>ositeljo sam ^rat, je zaslišal Viktor iz mehke pernate Plazine očitke. Za vse njegove nerodnosti N škrat vedeli, še prav posebno pa je predeval tisto njegovo zaletelost med vojsko, ** mu je bila prizadejala toliko skrbi in ga opravila celč v bolnico: »Ah, za fanta so te •LČi vse drugačne kakor za dekle,« je sku-
šal izgovoriti samega sebe, pa si ni mogel nič kaj trdno verjeti .
»Kar potrpi, če ti ni prav. Kalj pa si silil za Cilko,« je nov očitek zavračal njegov zagovor.
Viktor si je moral priznati, da ni prav ravnal. Res je. 'Predvsem mu je bilo za Cillkimo domačijo. Seveda za Cilko t udi. Saj je malo takih brhkih deklet, kakor je bila ona. Zna pa biti tako samosvoja kakor menda nobena druga ne. Kajpak! Neprevidno je bilo, ko ji je kaj prvi teden poočital Bajtnikovega Janeza. Kako je zrasla! če ni res, mu ne bo nikoli čilsto odpustila in Janeza nikoli pozabila.
Skoz okno je pogledal prvi svit poznega dneva. Cilka je klicala očeta in Minco k zajtrku.
»Otroci bi zravnali nasprotja, pa jih ni im upanja je zmerom manj. Saj človek ne ve, za ikoga naj se prav za prav ubija.«
Viktor se je obrnil in sklenil, da še malo poleži.
Ne. Sedaj bi več ne silil v hribe, tudi za Cilko ne več, je spet povzel svoje prejšnje prišli. V dolini bi poskusil priti do domačije. Ali bi kalj kupil ali bi pa kar znova zidal. In če bi dobil 'kako tak6 'podjetno kakor je Tinca ... Ona doma pri gostili, on sam pa za lesom. Kar sam bi letel denar skupaj.
»Sicer pa... Saj sem pri Cvetku sedaj jiaz gospodar. Če bi prodal in se preselil kam v ravnino?«
Zagledal je pred seboj; togoten očetov obraz. Tik očeta pa je stala Cilka in si trmasto grizla ustnice. Sprevidel je, da bi prodaje ne mogel izpeljati.
V kuhinji je oče molil očenaš po jedi, pa tako trdo, kakor 'bi s pestjo tolkel po mizi. Prisluhnil je, če bo kaj naravnost pogodr-njal. Pa ni nič. Motčč je odšel na skedenj.
Cilka je ukazala M inči, naj gre k Robarju. Po kaj:, pa Viktor ni razumel.
Na hruški pod oknom je zakrakala vrana. Viktor je vstal.
Trdno namenjen, da se bo prepiru ognil, je Viktor naletel pred hlevom na očeta. Nekako opravičujoč se, ga je nagovoril: »Dolgo sem potegnil danes, kajne?«
»Gospodar sam najbolje ve, do kdaj mu nese ležati.«
Viktor je že odprl usta, da bi odsekal nazaj, pa je stopila Cilka na prag.
»Domača drva in butare sem namenil danes voziti,« se je Viktor na pol premagal, na pol pa potajil.
»Je kar potrebno. Saj 'kmalu ne ‘bo s čim kuriti.«
»Tako na koncu pa tudi nismo,« se je oglasila Cilka, ki je nalašč za to prišla na dvor, da bi se oče in mož ne sporekla.
»Če jc pa tako... Ti sama boš najbolje vedela. Saj ti kuriš, ne jaz,« je oče 'popravljal preostro besedo. Da bi ne bil on vzrok novemu nesporazumu v hiši, se je ponudil Viktorju, da mu gre pomagat nakladat. Ne-
umno se mu je pa zdelo, da Cilka možu tako odnehava. Viktor nikakor ni maral sprejeti očetove pomoči, kakor bi bil uganil njegovo misel.
Cilki se je posrečilo, da je zabranila prepir. Že je hotela oditi spet po opravkih, pa je pritekla Minca, dvignila obe roki hkrati in v oni sami sapi hitela pri-povedati: »Pri Robarju so kupili dvojčici. Eni bo ime Minca, eni pa Cilka in bosta imeli kar zapovrstjo god. Minca na praznik Marijinega darovanja, na svoj rojstni dam, Cilka pa naslednji dan. In ti boš obema botra. Pa prav na svoj god!«
»Res?« se je razveselila Cilka.
»Prav zares,« je prikimala Minca. Pa je že gledala Cilko, kakor je imela navado pogledati kot otrok, kadar si je hotela kaj posebnega izprositi: »Cilka! Še ti kupi tako majhno deklico!«
»Kaj pa govoriš!« jc Cilka zavrnila Milico.
»No, ali pa fantka. Prav tako rada ga bom pčstovala.« Minca je prijela svojo omoženo sestro za roko.
Oče jie 'prisiljeno zakašTjal, Viktor je pa glasno rožljal z verigo. Cilka je dobro razumela, kaj hočeta povedati. Minca pa ni nič posebnega slišala. Cilki je bilo nerodno. Že dolgo ne tako.
»Vroča si. Prehladila se boš. P6jdiva brž v kuhinjo.« Cilka je odpeljala Minco, ko da je njen otrok.
(Dalje prihodnjič)
Gospodarji pozor!
V četrtek, dne 7. februarja 1963 Vam je svetnik kmetijske zbornice g. Mirko K u m-mer od 10. do 12. ure dopoldne v pisarni Kmečke gospodarske zveze v Mohorjevi hiSi na razpolago. Zglasite se pri njem v Vaših gospodarskih zadevah!
Osrednja pisarna KGZ
Šport
HOKEJ NA LEDU IEV — avstrijski prvak 1963
ČolovSki atletiki, ki so v ‘solboto v lepi igri premagali branilca tega naslova, WEV, <z rezultatom 4:3, so veliko 'pripomogli k temu, da si je innsbruško boikejsiko moštvo (IEV) osvojil naslov avstrijskega prvaka 1963.
N adaljini izidi:
VSV -W.W 0 : 6 <0:6, 0:0, 0:0)
Zeli a. See - IEV 1 : 7 (0:1, 1:4, 0:2)
KOŠARKA
Odlična zmaga slov. gimnazije 45:32
nad reprezentanco nemške humanistične gimnazije
S precejšno razliko 45:32 košev je 21. 1. v tprijaiteljyki igri, ki' jo je spremi o vodil prof. Baumgartner, moštvo 'slovenske realne gimnazije in gimnazije za Slovence v telovadnici Eggermanove igimn. premagalo tamkajlšno elito obrnili razredov. Borbeno im tehnično dobri 'slovenski igravci se v prvi 'polovici igre (18:14 za Humanistično gimm.) niso prav iznašli in 'zato je bila igra »prva precej izenačena, kar je pripisovati tudi začetni nervoznosti. A kar po odmoru »o prevzeli Iniciativo gosti (namreč naši) in z učinkovitimi zadetki Malleja (je dosegel 20 košov) in Kropivnika R. (19) se je srečanje odločilo po krasni kombinaciji in
njuni prodorni molči v prid Slovenske gimnazije. Odlične 'napadalne akcije Slovencev so prednjačile docela v bliskovitosti, talko da nasprotnik ni mogel — posebno proti linišu — priti do veljave.
Izmed slovenskih ilgravcev (Malic Anton 8. r., Kropivnik Robert 7. r., Miki Bogotaj 8. r., Mohar Manfred 7. r., Kropivnik Tini 7. r., Arbcitstein Lojzl 7. r. in Ordblacher Franci 6. r.) imata največ zaslug za to uspešno zmago poleg Malleja in Kropivnika R. tudi taiktilono spretna igravca Bogotaj in mladi Grdblacher. Tehnično dober igravec Arbeitstein pa se bo moral odvaditi streljanja iiz daljave in polagati važnost bolj na precizno podajanje, kot na samostojne prodore, kar se • deloma tiče tudi drugih.
Tilm&Ua ace-Ha
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»
Borovlje. — Sobota, 2. 2.: Die drei Alusketiere (1. Toiil) (III). — Pustolovska zgodba iz kraljevskega dvora francoskega kralja Ludviga XIII. — Nedelja, 3. 2.: Die drei Musketiere (2. Tell) (IVa). — Nadaljevainje 1. dela, moralni zadržki! — Torek, 3. 2.: Rio Grande (III). — Družinski konflikt za časa indijanskih borb v mehiškem obmejnem o-zemlju. — čefcrtdk, 7. 2.: Aufstand der Tscherkcs-sen (III). — Zgodovinski pustolovski film.
Dobrla ves. — Sobota, 2. in nedelja, 3. 2.' Šanson in Salzburg (Ha). — Muzikalična veseloigra.
Bistrica v Rožu. — Sobota, 2. 2.: Urlambschein nach Pariš (IV). — Doživljaji korporala, ki je preživel svoj dopust v Parizu. — Nedelja, 3. 2.: Julia, du bist zauberhaft (IVb). — Starejša filmska igralka prelomi svoj zakon in začne ljubezensko razmerje z. 20 let mlajšim moškim. 7,a odrasle z resnim pre-miLselkom. — Sreda, G. 2.: Dracula .(V). — Grozljiva /godba iz Anglije, ki jo odsvetujemo.
Sefton m 08»—
SckfafeLfntnee?
NafUrlich — wonn Sie dtoson Betrag anzahlen, liefern wlr Ihnen das beg-hrte 7tcilige F.R.C.-Schlalzimmer -BOŽE N" kostonlos ins Haus.
Es bestehf aus 2 KSslen, 2 Beffan,
2 Nachtkasfchen und 1 Psycho und ist In Birke>Macor4a furnierf
AuBerdem sfollon wir Ihnen dieses Schlaf-zlmmer gratis auf.
Lassen Sle slch in unseren Kiirntner F. R. C. - M 6 b o I h a u s e r n mehr daruber sagen I
9 Dlo»« ANSCHAFFUNGSERLEICHTERUNG wird nui- bis 15. Februar gevviihrfl
F.R.C.-MOBELFABRIK
VILLACH
QLEDALISČE V CELOVCU
Petek, 1. februar, ob 19,30: Der fidele Bauer ('krstna predstava). — Sobota, 2. februar, ob 15.00: Treffpunkt Magie; igra Oha>rly Trtbusoh, prvi avstrijski čarovnik; posebno primerna predstava za mladino vse starosti. Znižane vstopne cene. Isti dan ob 19.30: Ein Ma.skenball. — Nedelja, 3. februar, ob 15.00: Der Zarewitsch. — Torek, 5. februar, Ob 19.30: Carmen. — Sreda, 6. februar, ob 19.30: Der fidele Bauer. — Četrtek, 7. februar, ob 19.30: Minna von Barn-helm (zadnjikrat). — Petek, 8. februar, ob 19.30: Jenufa (krstna predstava). — Sobota, 9. februar, db 19.30: Der fidele Bauer. — Nedelja, 10. fdbruar, ob 15.00: Ein Masken-ball. — Za vse predstave prosta prodaja vstopnic.
MALI OGLASI
Vsi k SATTLER, Heuplatz, Klagcnfurt-Cclovec:
Moške flanelaste srajce	S	39,-
Otroške flanelaste srajce	S	29,-
Svilene prešite jopice	S	139.-
Ženski puloverji iz čiste volne	S	68-
Otroški anorak	s	95,-

IZREDNO
NIZKE
CENE
pn zimski razprodaji
B1AGO — PERILO
po najugodnejših cenah
£. tkmm
Klagenfurt-Celovec Alter Piatz 35
Nainovejše kmetijske stroje, Štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Pailitschgasse (Prosenhof)
Proti mrazu topla volna! Tudi puloverje in jopice dobite zelo ugodno v WOLL- u. STRICK-BAR, Klagenfurt-Celovec (nasproti kapucinske cerkve).
Rcvma-volna zanesljivo pomaga. Volna sedaj ugodno naprodaj v WOLL- und STRICKBAR, Kl»' genfurt - Celovec (nasproti kapucinske cerkve).
Hitro in lopo lahko pletete sami s Pass.ip-plctil nim aparatom. Naprodaj pri WOLL- und STRICKBAR, Klagenfurt-Celovec (zraven kapucinske
cerkve).
Iščemo za Celovec gospodično za gospodinjstvo i* nego otrok. — Ponudbe na upravo lista.
Snt £ekaii£M - dami kaatf en j
r
(Lekarna - duaa kiujufea!
(Selnm(eiutw zeitjeu bes te ^((alitateu
zil nieAjt igjteji rf )ire is en !
...am besten gleichzu SAMONIG
(Uillaek am cLa at im i(} Se k
List izhaja vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naž tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7,— Sil., letno 80.— Sil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik i* izdajatelj: Natodni »vet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, RadiSe, p. Zrelec. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. Štev. uredništva in uprave 43-5«.