Posamezna številka 1 dinar.
kTArCI VSEH DEZEUr
y<>
Poštnina plačana v gotovini.

^TR.OK.OVMA.
BORBA
NEODVISEN STROKOVNI i—IST
žzlsaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravnišlvo:Ljubljana, Karla Marksa trg 2. — Naročnina znaša mesečno
LETO il.
Ljubljana, sreda 7. novembra 1923.
Štev. 41.
Pred šestimi leti.
23. Vlil. 1923.
Dragi Tone!
7. XI. 1917.
Buržuazija in veleposestniki, pa ludi del demokratične inieligence ni nikdar hoiel resnične odsiranitve carizma. Upor širokih mas, bi jim mogel pokvarili dober kšeft, ki so ga imeli z »obrambo domovine«, februarska revolucija pa je postavila parolo: miru in odpravo kapitalistične in veleposestniške nadvlade. Osem mesecev po februarski revoluciji je preteklo, brez da bi buržuazija socijalnim revolucijonar-jem in menjševikom ugodila in izpolnila najnavadnejše zahteve. Buržuazija je hofela še po februarski revoluciji obdržati si nadvlado in vpeljali železno diklaiuro generalov.
Na predvečer novemberske revolucije je bila Rusija na razpotju.
Prva pot je vodila k odpravi delavskih svetov. Z ognjem in mečem, s puškami in strojnicami zadušiti vsak izraz nezadovoljstva mase delavcev in kmetov, skratka pobih in pobesiti deset in desetiisoče revolucionarnih bolj-ševikov, ki so zahtevali sklenjenje miru in razlastitev veleposestev in tovarn. Tudi nekatere več ali manj »sirokovne« socijaliste, demokrate bi bilo potreba pozaprti, da bi v prvem času ne delali preglavice novi diktaturi. Na fronti vpeljati zopet železno disciplino in vpeljati prek! sod in smrtno kazen. Vprašanje miru in razlastitve zavleči do konsiiiuanie in poskrbeti, da bo večina buržuazna. (Kapital zna dobro delati večino.) V konstituanti bi se potem lahko govorilo o miru, o razlasfitvi, na deželi in v mestih pa vladali bajoneii, biči in kozaške sablje, ki bodo ščitile nedotakljivost privatne lastnine.
Ta pot je bila pot buržuazije, katero je v avgustu 1917 zavzel znani general Kornilov. Ni mu sicer uspelo ali bur-žuazija ni vrgla puške v koruzo in se z vso resnosijo pripravljala da prevzame oblast in da udejstvi svoj program.
Ostajala je pa še druga pot, ki je obstojala v tem, da se na en mah vrže koalicijska vlada demokratov, socija-lisiov, menjševikov in soc. revolucijo-narjev, da se vrže vojaška klika in vsi, ki se upirajo revoluciji. Vpostavili je bilo Ireba vso oblast delavskim, kmet-
f skim in vojaškim svetom in pozvati de-i lavno ljudstvo na obrambo nove sov-
•	jetske vlade. Brez čakanja in okleva-\ nja rezdelih kmetom zemljo, vpostaviti j v tovarnah delavsko kontrolo in po-' nuditi vsem narodom in vladam mir. > (Takrat se je Rusija nahajala še v voj-! nem stanju.)
•	To je bila pot delavnega ljudstva, pot \ delavnega razreda, pot delavcev, kme-J tov in vojakov. Boljševik! so vodili to i delavno ljudstvo v boj proti kapitali-! stom in veleposestnikom, katere so za-\ stopali kadeije (konsliiualni demo-j kralje).
i Kadeti ati boljševiki? Reakcija ali j revolucija? Naprej ali nazaj? Srednje i poti ni bilo.
i 7. novembra 1917 je ruska boljševiška
•	stranka, za katero je stal celokupen i proletarski razred in večina vojaštva, ^ izvršila napad na demokratično vlado
in vzela oblast v svoje roke. V prvih dneh revolucije so boljševiki strgali vse verige suženjstva in izvršili največje gigantsko delo osvoboditve delavskega razreda. Oblast Sovjetov je dala svobodo vsem, dolga stoletja zatiranim narodom, razveljavila je vse tajne pogodbe med čarom in drugimi državami, dala je kmetu zemljo, delavcem tovarne, vojake pa je poslala s fronte domov in sklenila mir. Z železno metlo je ruska novemberska revolucija po-mella v kratkem času z blatom cari-stičnega kapitalizma in v ognju boja uničila vse ostanke suženjske pretek-losii.
V štirih tednih je sovjetska vlada naredila za osvoboditev delavskega razreda tisočkrat več kot socijalni revo-lucijonarji, socijalni demokratje in menjševiki v 8 mesecih svojega vladanja in več kot je storila buržuazija v deset- in stoletjih .
Dekret o delavski kontroli, to je bil šele prvi korak, sledili so dekreti o razlastitvi veleposestev, o nacijonalizaciji indusirijskih podjetij, vse to so bile že določbe za prehod od kapifalizma v socijalizem. Vodstvo je prevzela komunistična stranka; in to dejstvo govori, da se je 7. novembra 1917 pričel na svelu začetek konca kapitalizma.
Dokazi o radikalnih izdajalcih.
Oz pisem radikalnega voditelja šun-iajza svojemu zaupniku A. Kastelicu v Zagorju).
20. VIII. 1923.
Dragi Tone!
Z velikim veseljem sem sprejel Tvoje ljubeznivo pismo. Z zanimanjem sem čila! novice v NRS. Z nestrpnostjo pričakujem natančnih in ugodnih (za našo Oel. grupo) poročil. Piši mi toliko kot le moreš, magar cel album. Razume se, da bo v časopisju »Glas Svobode« vse naperjeno proti nam, kot za časa voli-iev — saj se lahko jeze — če se spomnijo, kje imajo svojo avantgardo »Zvezo rudarskih delavcev«. Svest sem si, da sem precej pomagal pri razbitju iste. Dokler imajo s Turjaškim trgom svoje Neodvisnih strok, org., se jim do živega
ne pride. Rad bi znal, je 11 Hlebec na prostem? Bi se mu zahvalil za reklamo. Zakaj sem iu, to Ti lahko Miha ali Tone Podbevšek pove! Pisal sem Podbev-šku, pa nisem do danes sprejel nobenega odgovora od njega, ne od Emila. Kje po Novem leiu bi se začelo v stranki s prosvetnim delom. Glej, da kaj ženskih moči pridobite. V Trbovljah smo popolnoma brez njih — sicer pa tudi časa nismo imeli — da bi se organizacijsko poglobili. Le v višino, je bilo vse delo usmerjeno. Tu so trije iz Zagorja in črez 20 trboveljanov in Planinc je ludi tu. Ta si tudi misli. Pojdi k Miheiu, ki sem mu že tudi pisal in mi sporoči, kaj je zvedel in ga pozdravi.
Zdravo do svidenja Tvoj
Ante.
Ravnokar mi je povedal preiskovalni sodnik, da je Miha od gerentstva odstavljen. To si lahko misliš, kako je mene pogrelo in zabolelo. Po rnojem je to le maščevanje Luke radi nezaupnice na kongresu, katero je gotovo dobil. Sedaj bo pa meni slaba predla. To že iz preiskave, ki se jo vodi proti meni in iz obnašanja preiskovalnega sodnika in drugih tukajšnjih ljudi spoznavam. Do danes sem še malce upanja imel, da se bo našel na en ali drug način, kak trnek, s katerim se mene potegne ven, posebno, ko sem včeraj dobil od T. Podbevška kartico v kateri mi sporoča, da moram bili v teku par dni izpuščen. Od tega časa je pa že pet dni, kar sem pa tu, je pa že 21 dni in ne vidim nobene rešitve. Stopi v Trbovlje in reci Mihetu, da sem pisal včeraj eno dopisnico na županstvo in se bojim’ da so jo naši nasprotniki dobili v roke. Dopisnica je zelo važne vsebine in nas vse kom" promitira in se bojim, da ne bodo še odbor NRS aretirali, ker so znali, da sem jaz denar iz drž. posojila porabljal. Če se še kateri drugi aretira, potem pride do velikanske blamaže za nas in za NRS. Do tega ne sme pod nobenim pogojem priti. Miha naj se s Stefanovičem takoj odpelje v Beograd in se mora takoj odlok velikega župana glede razpusta trb. gerensiva takoj ukiniti in Luka mora iti kamor ima za iti. Stran, stran. Včeraj sem pa tudi pisal eno pismo na M. K., katero vsaj tudi upam, da je sprejel, v katerem so vsa navodila, kako se naj zagovarjajo. Treba je to pismo in dopisnico na vsak način najti, sicer nam vsem skupaj trikrat, devetkrat gorje. Če so nasprotniki to dopisnico v roke dobili, jo bedo zagotovo ... Treba se z vso silo, s katero razpolagate vsi vkup, vreči na delo, da zberete denarno sredstvo, da omogočite meni ven, da bodem javno nastopil in povedal ono, kar se nekateri, ki vedo ... nočejo ati ne upajo povedati. Do danes sem bil že 7 krat zaslišan in bom še najmanj 2 krat. V glavnem se gre, jaz sam sem na svojo roko izdat posojila članom, za katere so vsi vedeli, iz katerega fonda jim posojila dajem. Za gotove podpore je bil sklep, za vse pa ne. Gotovi člani oziroma tisti, ki so potrošili za intervencije, so znali iz katerega fonda sem stroške istih kril. Vedeli so Bogve, Strm., Jav., Velk., Kor., Kolenc, jaz, drugi so pa šele čez čas zvedeli. Gotove račune ozir. denarna nakazila je dovolil odbor, druge sem jaz sam po svojem preudarku plačeval. Spominjati se pa teh svot jaz in odbor ne more. To se naj izjavi. Miha naj one pobotnice, kaiere sem mu poslal na občino, naj jih pošlje sem na sodišče. Gvidona je Ireba obvestili, naj reče Jak. Možina, da je odpisal račun za popravila pisalnega stroja v znesku 140 Din, d ane bo kako kolobocije. Sicer pa naj vsakdo kateri bo aretiran ali kot priča zaslišan, naj pusti račun oz. pobotnico pokazati in vidi svoj podpis na istem naj reče, kar se bo spomnil. Veliko pa nobenemu ni treba govorili, je boljše za j nas vse. Deficita je okroglo 5052 dinar-i jev, katera svota mene obremenuje kot j posojilo. Vseh posojil je z mojim 15.112 j dinarjev, na organizacijo pride nekaj
črez 27.888 Din, natančne številke ne vem. Sedaj pa ne upam na noben uspeh, za mojo osebo. Jaz sem prepričan, da pridem še letos pred poroto in da bom nesel najmanj eno leto kazni, ker bo od nasprotnih strank, maščevanje za NRS in io se še jaz bojim, da bodo ludi drugi z mano Irpeli. M. mora izjavili, da je bil volilni fond že 12. do 13. marca popolnoma izčrpan, obljubilo se nam je, da se nam po volilvah nakaže golovo svoto za poravnavo volilnih stroškov. Račun Cokan se je plačal iz fonda in ne iz volilnega, da bo vedel. Za časa voliiev sem imel 1500 Din za mesec marec plačan. Za čas od 1. maja do 15. avgusta sem si pa zaračunal dnevnic 100 dinarjev kot odškodnino za zamujeni čas, in io znaša 300 Din in to vsoto sem si jaz izplačal. Vedeli so pa vsi odborniki, da jaz ne bom zastonj delal, ker sem jim lo že popreje povedal. Risarka je bila pa potrebna in smo jo radi tega zaposlili 16 tednov s tedensko plačo 400 kron, kar znaša skupno 6400 kron za vso dobo. Jurij Hacin je dobil za dvodnevno potovanje v Ljubljano dne 13. marca 1923 šele 20. marca izplačan znesek 960 kron, kar naj izpove; da pa on ni vedel iz kalerega fonda sem ga plačal. Mihalu pa, žal, tistih 200 Din, katere mi je vrnil, nisem mogel spraviti sedaj v račun in sem bil lih na ločko. Vsoto 200 Din pa vrnem, kadar bom prost. Moji materi pa naroči... To ne smeš, da mi pozabiš naročili. Ko sprejmeš to pismo, pojdi takoj k M. v kavarno in daj pismo prečitat, da se bodo znali pripravili in obravnavati. Znesek 28.000 Din smo si pa samo začasno »izposodili« iz fonda. To je Ireba tudi pri zaslišanju omeniti. Pošlji mi v trgovskem kuvertu eno malo pismo z znamko, da Ti bom še pisal navodila, katera boš izročil —. Tonetu sem danes pisal in mu piši vse, kar sem tudi Tebi pisal, ker sedaj se ne bodo ustrašili gotovih aretacij, ker jim je Luka dal korajžo, kar bi se preje ne ubrali lega sloriti. Torej pozor! Delajte, za Boga, sicer nas demokratje požro. Pozdrav! Antikrist.
Op. uredn.: Kratice imen si bodo rudarji znali razložili in ludi komentarja ni Ireba. Kam gre državno posojilo, je v pismu lepo povedano. Ko so si delili državno posojilo, sla se Stefanovič in Lukan še dobro razumela, torej sta oba za lo vedela in ludi oficijelni radikali Lukana niso nedolžni. Da so radikali delali na razbitju Z. R. D., se vidi tudi iz pisma in še marsikaj. Upamo, da bo io pismo marsikomu odprlo oči in da bo ludi g. dr. D. J. spremenil svoje dobro mišljenje o »delavski grupi Stefanoviča« v NRS.
Širite „Strokovno Borbo“!
S!BHHSHB9BSSHH9EIBBBiBS9R'
Vsak zavedni proletarec mora biti naročnik „Strokovne Borbe".
13 £3 H Sl E3 H ^ 9 Ü! 9 B a n ^ 9 ^ £3 9 g

iÄiätS«BSK:
Napad Zveze industrijcev na pravite deiavstva.
Da je jugoslovanski kapitalistični razred v svojem pohlepu po bogastvu brezobziren, je po celem svetu znano. Kadar je v vprašanju dobiček, se ne spoštuje nobenih zakonov, samo da se iz dneva v dan iz stotisočev delavcev črpa in sesa bogastvo in profit. Ponovni dokaz za to nam je dal občni zbor Zveze industrijcev, ki se je vršil dne 28. oktobra 1923 v Ljubljani. Tam je peščica industrijcev sklenila odvzeti delavstvu vse pravice in ga zasužnjiti. Tam je general in paša slovenskega vilajeta ing. Milan Šuklje (kot tajnik Zveze industrijcev) pokazal vse divjaštvo zblaznelega kapitalista. Z enim mahom hoče razveljaviti celo delavsko zakonodajo in uveljaviti edino svoj ferman, ki ga je že izročil jugoslovanskemu kapitalu. V dokaz tega divjaštva pustimo govorili lastno njegovo poročilo, ki med drugim pravi:
»Zveza industrijcev je koncem leta 1922 imela 288 članov. V podjetjih teh članov je bilo zaposleno 35.066 delavcev in še več, ker lesna podjetja naznanjajo samo delavce v industrijskem obratu, izpustijo pa gozdne delavce in kočijaže.«
Tore j 288 debetih industrijcev jaha okrog 40 tisoč delavcev in delavk in istotoliko njihovih družin in dece. Tukaj niso upoštevani mali obrtniki, ki izkoriščajo ravno isto število delavcev. Niso upoštevani veleposestniki, ki izkoriščajo še večje število kmetov in njihovih družin. Seveda, da veleposestniki ne zaostajajo niti malo v izkoriščanju delavcev-kmetov, od svojih kolegov industrijcev in zategadelj postaja enotna fronta delavcev in kmetov vse bolj pereče vprašanje. Od bojevne sposobnosti in razredne zavednosti industrijskih delavcev in delavcev-kmetov je odvisno, kako bodo v bodoče industrijci in veleposestniki izkoriščali stotisoče industrijskega in vaškega proletariata. To vprašanje imate rešiti Vi industrijski delavci in kmetje potom svojih enotnih, razredno zavednih, bojevnih in mogočnih organizacij, ak oniste voljni, da zblazneli kapital mesta in vasi požre še Vaše skelete, ki so Vam ostali.
Gospod Šuklje dalje izvaja: »Zveza industrijcev je ob prijaznem sodelovanju rudarskega glavarstva in v tesnem sporazumu s Trboveljsko premogokop-no družbo temeljito proučila rudarski zakon. Načrt je v splošnem koncipiran v resnem strokovnem duhu.«
Rudarski delavci! Vaša koža je na prodaj in razmislite, kakšen bo rudarski zakon, ki je izdelan »v tesnem sporazumu s Trboveljsko družbo«.
Zveza industrijcev, sestavni del vladajoče buržuazije, si ni upala na svojem občnem zboru ožigosati korupcijo
režimskega aparata, ki je s svojim birokratizmom povzročil anarhijo v industriji in v celem narodnem gospodarstvu, nego so se ti trebušarji pod vodstvo Šukljeja in Golja vrgli z vso silo na delavskozaščitno zakanodajo, kar nam med drugim priča sledeči odstavek poročila Zveze industrijcev:
»Zveza industrijcev je posvečala posebno pažnjo socialni zakonodaji, ki pomeni težko obremenitev industrije. Razpravljala je o težkem položaju, ki je nastal za industrijo z uveljavljenjem zakona o zaščiti delavstva, zakona o inšpekciji dela ter zakona o zavarovanju delavcev. Ti zakoni so izšli ne glede na naše socialne prilike enostavno brez zaslišanja prizadetih činiteljev. Izročila se je vladi resolucija, ki z vso odločnostjo zahteva, da se brez odloga ti zakoni zamenjajo z novimi. Posebna komisija je izdelala zakon o zaščiti delavstva in ga predložila beograjski industrijski komori, ministrstvu trgovine in industrije ter ministrstvu socialne politike. Anketa od 26. febr. do 1. marca 1923 je izdelala pravilnike in so izšli pravilniki o delavskih zaupnikih, o ureditvi delovnega časa, o prostovoljnem podaljšanju delovnega časa. Zastopnik Zveze industrijcev je dal izjavo, da so ti pravilniki v tej obliki nespremenljivi. Osemurni delavnik 'naj velja samo tam, kjer to zahteva značaj obrata, za vse ostale obrate pa naj velja 9 uri delavnik razen sezonskih podjetij, kjer je delovni čas že itak 10, 12 in več ur.«
Ali je še kaj bolj podlega od zahteve, da se odpravijo zakoni in pravilniki, ki so že itak v svojem bistvu reakcionarni in so odvzeli delavstvu skoro vse pravice — razen pravice do garanja zastonj!
Proletarci! Delavci! Delavke!
Vaša zahteva je, da se ti zakoni odpravijo in zamenjajo z novimi, ali ne v duhu Zveze industrijcev, ampak v duhu pravic človeka in njegovih potreb. Ali boste Vi dovolili, da za par debelih trebuhov poginjajo še dalje Vaše družine, ali pa boste odločno nastopili v bran Vaših človeških pravic: za 8 urni delavnik, za obratne svete,
za izenačenje plač moških in žensk, za ukinienje nočnega dela, za moderno delavsko zaščitno zakonodajo,
čija bremena naj nosijo kapitalisti sami, ker Vi za njihove dobičke žrtvujete svoja življenja?!
Prohletarci! Delavci! Delavke! Dvanajst ura bije, na plan za močne, enotne, razredno zavedne in bojevne organizacije.
NOVINARSKI KOLEDAR ^
se ze dobi. Vezan je v polplaino in s svinčnikom. Vsebina koledarja je zanimiva. - Stane IS 13Ira.
Marii protestirajo in zahtevajo.
V nedeljo 4. novembra so se vršili v Trbovljah, Hrastniku in Rajhenburgu rudarski shodi, prvi po udušeni stavki. Po poročilih referentov so bile sprejete sledeče resolucije:
Rudarji, zbrani na javnem shodu, konstalirajo:
1.	Da je bil dvomesečni rud. štrajk posledica mizernega gmotnega stanja rudarjev in da so vsa sumničenja, da
i ima štrajk politično ali celo komunistič-; no ozadje, ogabna laž, katere so se poslužili gotovi eksponenti trb. družbe, da so mogii neovirano preganjati rudarje.
2.	Da je atentat na trb. električno centralo in pošiljanje peklenskih strojev bilo inscenirano cd gotove zločinske skupine agentov trb. družbe, ki so hoteli uničiti Z. R. D. in s tem tudi boj celokupnih rudarjev, kar pokazujejo celo rezultati buržuazijskih sodnih preiskav.
3.	Da je bil osemtedenski orjaški štrajk rudarskega proletarijata trboveljske družbe le vsled terorja državnih oblasti nasilno udušen, za kar nosi polno odgovornost radikalna stranka.
4.	Da je Zveza rudarskih delavcev ves čas stavke pravilno zastopala inte-
] rese rudarskega delavstva in vedno ravnala v prid rudarskih inieresov, dočim je socijalpatrijofska Unija siov. rudarjev igrala najsramoinejšo vlogo s tem, da ni podpirala štrajk, ravnajoč očitno v interesu trb. prem. družbe.
5.	Da rudarji kljub nasilno udušeni stavki in kljub terorju ne odnehajo od svojih zahtev in vztrajajo na njih toliko časa, dokler se ne ugode.
6.	Na shodu zbrano rudarsko delavstvo protestira proti nezaslišanemu nasilju, ki so ga izvajale oblasti, ko so preprečavale shode, zapirale delavske zaupnike, zapienjevale časopise, letake, in drugo, imajoč pred očmi interese trboveljskih kapitalistov.
7.	Zahtevajo rudarji, da vlada takoj vpostavi komisijo, v kateri bodo tudi zastopniki rudarskih organizacij, ki bo ugotovila, da je trb. družba v stanju povišati mezde rudarjem, posebno, ko je vlada še med stavko dovolila zvišanje cen premogu.
8.	Rudarji odločno zahtevajo, da vse odpuščene delavce trboveljska družba takoj sprejme nazaj v delo in da se rudarje, ki so še v zaporih, takoj izpusti na svobodo.
Končno poživlja shod, da se vsi rudarji slrnejo še močneje v svoji organizaciji »Zvezi rudarskih delavcev« in nadaljujejo borbo, ki se je započela, a še ne nehala.
(Resolucijo o soc. zakonodaji objavimo prihodnjič).
V	Trbovljah se je prijavil k besedi tudi predsednik Strokovne komisije Svetek, ki pa ni mogel doseči tega kar je nameraval, i. j. oprati Krušičevo linijo od štrajkbreherskih grehov. — V Rajhenburgu so pa »Orjunci« poskušali motiti shod. Prišel je celo iz Trbovelj Orjunski delegat in neki rajhenburški inženir je hotel v imenu Orjune braniti trboveljsko prem. družbo.
V	nedeljo 9. se vrši prvi shod v Zagorju in tudi po drugih revirjih je zopet oživela Z. R. D. Iz zaporov došli so-drugi, kljub temu, da so odpuščeni, pridno sodelujejo. Upamo, da bodo rudarji, ki so zaposleni, uvideli bedo, v kateri se rudarji nahajajo in jim priskočili na pomoč z denarnimi prispevki.
živela Z. R. D.!
Živeli preganjani zaupniki Z. R. D.
O konferenci v Brodu na Savi, ki se je vršila v nedeljo 4. novembra in ] ki je razpravljala o novem rudarskem j zakonu, pirnesemo poročilo prihodnjič.
RUDARSKI KOLEDAR
Je IsBšel. Sferae v polplatSno vezan, z foopato, vsestranslco vseiblno 15 Din.
za leto
1924
EISTE K.
Kritični pregled na novo železniško pragmatiko.
Nacijonalni železničarji baje s 102 delegatoma, ki so zastopali baje organiziranih 50.000 železničarjev, so zborovali v Beogradu 28. oktobra 1923. leta. Izvolili so si v centralni odbor visoke gospode iz ministrstva saobraćaja, radikale in demokrate po političnem prepričanju. 102 delegata, ki so zastopali baje 50.000 organiziranih v nacijonalni organizaciji (Zveza Jugoslov. Železničarjev) železničarjev, so grmeli zoper novo pragmatiko in konstatirali nje reakcionarnost.
Tedaj pa, na dan 28. oktobra 1923. leta, je ta pragmatika dobila najvišjo sankcijo in poslala zakon. In tistih 102 delegata, ki so zastopali baje 50.000 organiziranih nacijonalnih železničarjev, z visokimi odborniki vred, so zamolčali in molče.
Zakaj, to kar so skuhali, morajo zdaj jesti.
Mi pa si oglejmo nekoliko podrobneje to jed.
*
Po novi pragmatiki se razdele vsi uslužbenci na:
A.	Uradnike in sicer v 3 kategorije.
1.	z visokošolsko izobrazbo. 2. S srednješolsko izobrazbo in 3. s 4 gimnazijskimi razredi ali odgovarjajočo strokovno šolo.
B.	Poduradnike.
C.	Sluge.
Poduradniki se dele na dve kategoriji. Prva zahteva najmanj 2 razreda srednje šole, druga pa le ljudsko šolo. !
V treljo uradniško kategorijo pridejo tudi nekatere dosedanje poduradniške kategorije (poslovodje, progovni mojstri itd.) pod gotovimi pogoji. Enako se tudi pri poduradnikih nadomesti šolska izobrazba s strokovno izobrazbo.
Kakor vidimo, so torej same kategorije, delenje človeka na razne stopnje. Le sluge imajo samo eno kategorijo.
Sprejemni pogoji so isti kot dosedaj ter je vsak sprejet kot pripravnik. Ko položi vse strokovne izpite, postane po 3 letih, ki so zanj predpisani, začasni uslužbenec. Začasni uslužbenec lahko postane stalen le, ako je dovršil 21. leto, je prost vojaščine ter je že 3 leta začasen. Dosedaj je bilo za to potrebno samo eno leto. K 3 letom začasne stopnje pa še mora imeti od svojega načelnika dobro kvalifikacijo o svojem obnašanju in delu v službi in izven službe. Torej kot vojak, ki je vedno v službi, ! četudi je »izven« službe. Popolno vzga- i
janje klečeplaziva in petolizunstva. Ako dobi začasni »uslužbenec« po treh letih slabo kvalifikacijo, lahko ostane še eno leto, če pa dobi tedaj slabo oceno, je odpuščen iz službe. Prepuščeni so torej ti »začasni« sužnji popolnoma samovolji načelnika.
Pa nič zato. V Rusiji, pred socijalno revolucijo so delali tudi tako. Sedaj se pa čudi buržuazni svet, kako je moglo priti do te socijalne revolucije.
Ko postane pripravnik začasen in pozneje stalen, dobiva sledeče prejemke:
a)	letno plačo,
b)	položajno plačo,
c)	stanarino in
d)	doklade za rodbinske člane.
Veliko je kategorij plač, a poglejmo
si jih natančneje.
Letne ali osnovne plače za uradnike so razdeljene na tri kategorije in 10 stopenj:
Stop- nja	I. kategorija (visokošolska izobrazba)	H. kategorija (srednješolska izobrazba)	IH. kategorija (4 gimnazije)
i.	3.600	3.000	2.709
2.	4.500	3.720	3.300
3.	5.520	4.440	3.900
4.	6.600	5.160	4.500
5.	7.800	5.880	5.100
6.	9.000	6.600	5.700
7.	10.200	7.320	6.300
8.	11.400	8.2S0	6.900
9.	12.600	9.240	7.620
10.	14,400	10.440	8.580
Tudi letne ali osnovne plače zvamč-nikov in služiieljev se dele na 10 stopenj in sicer:
Poduradniki in sluge:
Stop- , kategorija n:e (najmmj 2 razr. j srednjih šol)		II. kategorija (ljudska šola)	Sluge
i.	2.400	2.250	2.100
2,	2.880	2.670	2.460
3.	3.360	3.090	2.820
4.	3.840	3.510	3.180
5.	4.320	3.930	3.540
6.	3.800	4.350	3.960
7.	5.280	4.740	4.260
8.	5.760	5.190	4.620
9.	6.240	5.610	4.980
10.	6.960	6.130	5.340
I Ko doseže uslužbenec zadnjo stop-> njo in še služi dalje, mu pripade še 15%
S osnovne plače, ki se tudi vračuna v j pokojnino. Zadnja stopnja pa se doseže i tri leta pred polnoletnim službovanjem I (32 ah 26 let službe), i
j Položajne plače se odrejajo po gru-I pah v katere so uslužbenci uvrščeni, j Vsi uslužbenci ene grupe imajo isto položajno plačo, in sicer zopet po kategorijah. Tu ima L kategorija uradnikov 9 grup, H. kategorija 5 grup in 11L kategorija 4 grupe in sicer znašajo plače letno dinarjev:
n | )(|)|(| t m MMt), ,ut.	,, (t mt 0)l,	(.
Ali sl ase črlaiii	rudarslclln	^

»3U3ft-93S
Okrožnica jeseniških kovinarjev.
Da pojasnimo sodrugom zakaj smo izstopili iz Osrednjega Društva Kovi--narjev in ustanovili dne 7. oktobra t. 1. podružnico »Zveze delavcev in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije« rza Slovenijo v Ljubljani, podajamo lu kratko sliko v dogodkih, ki so se vršili na Jesenicah ob priliki zadnjega mezdnega gibanja. Reformistična politika Amsterdamske strokovne internacijona-ie, katera se dosledno izvaja s strani »Strokovne komisije za Slovenijo« in »Osrednjega društva kovinarjev« v Ljubljani (na čelu katere stojita glavna funcijonarja gg. Fr. Svetek in Jože Gol-majer) je s tem, da sodeluje z buržoazijo m s tem, da odklanja enoino fronto z revolucionarnim proletariatom, v veliki meri kriva, da se je kapitalizem v 2 povojnih letih konsolidiral tako, da je mogel pričeti z uspešno ofenzivo proti pridobitvam proletarskega razreda, katerega muči in odporno silo cepijo reformisti.
Amsterdamska intemacijonala, katera vporabija svoja finančna sredstva za ugonobitev revolucijonarnega pokreta, ■daje v to svrho g. Bračinacu 6000 frankov (od kod izhajajo denarna sredstva je zelo sumljivo). Dalje moramo pred vsem omeniti, da nas taktika naših soc. patrijotov prav nič ne iznenadi, ko čujemo čudne izjave in vidimo dejanja zastopnikov Amsterdamske strok, zveze; Hilterdinga, kako glasuje v Nemčiji za podaljšanje delovnega časa, ali pa gospod ministra K. Tomasa, kateri izjavlja,
da bo proletarijat moral pričeti mislili na to, da bo zahteval znižanje plač, ne pa za povišanja. Da se po smernicah iz Amsierdama ravnajo tudi Bračinaci, Svetki in Golmajerji smo se uverili tudi na Jesenicah pri mezdnih pogajanjih, ko je Svetek stavil za enkratni nabavni prispevek v višini 20% iemeljne plače, kljub temu, da se je zahteva glasila za 40% povišek doklad na temeljne plače. Istega dne po obravnavi pa izjavlja potem Sveiek na konferenci, da ako gredo jeseniški kovinarji v stavko, da jim bo centrala odtegnila vsako finančno m moralno pomoč. Ti podatki in izjave so jasen dokaz, da se gre zastopnikom okrog Amsterdamske internacijonale in v isti včlanjenim širok, organizacijam oz. zastopnikom za to, da pomagajo konsolidirati kapitalistično gospodarstvo na račun žuljev proletarijata, kateri živi v največjem pomanjkanju. Pri vsem tem ne smemo prezreli delovanja cenlr. odbora ODK., ki je na seji sklepal, da se pod nobenim pogojem ne sme dopustili, da stopijo jeseniški kovinarji v stavko, kar je v protislovju s pravilnikom, v ka-ierem stoji, da ako glasuje 80% delavcev v enem podjetju za stavko, se ista proklamira. To je dokaz, da jim ni svet in nedotakljiv pravilnik od njihove strani, zahtevajo pa od članstva, da ga morajo spoštovati, to se pravi, člani imajo dolžnosti za vplačevanje prispevkov na podlagi pravilnika, pravic oodločanja pa si pridržujemo sami.
(Konec prih.).
Dopisi.
Zagorje. Včeraj se je vršil shod Arhove Linije, ki je povsem propadel. Bilo je vseh okrog 30, a večina je bila naša. Arh. ki misli, da smo že z vsem terorjem poraženi, izrablja ta položaj, ki ga je ustvaril »Zakon o zaščiti države« in skuša priti s svojim majckinim čolničkom iz blata, kamor so zavozili s svojim reformističnim, denuncijantskim poslom. Nedeljski shod je dokazal, da 'radarji vedo, da si oni v kritičnem trenutku niso upali podpisati zahteve rudarjev in so s tem položili prvi temelj 'k razpadu štrajka. S svojim denuncijantskim poslom med štrajkom in po štrajku pa so se popolnoma uničili. Zagorski proletarijat je bil in bo razred-nobojen in se bo vedno organiziral v razrednobojne organizacije in to je Zveza rud. delavcev, ki je vodila ogromen boj, ki je bil le z najhujšim terorjem zahrt! — V petek, 26. t. m. sta se vrnila iz litijskih zaporov ss. Weinberger in Mile Klopčič. Vse ovadbe so bile ničeve in po mnenju sodišča samega
popolnoma brezmiselno sestavljene, ker se govori v njih o samih sencah. Očividno so bili naščuvani naši »dinsi-libi« orožniki od koga. Od Trboveljske, pa mogoče tudi od Arhiča, ki je pro-meniral v večerih večkarl pod kostanji z Jeršekom. Dejstvo pa je, da so socijaldemokratski ostanki pričali povsod in vedno proti aretiranim sodrugom. In ker ne vedo, da je to denuncijantsivo, pa gredo in tožijo naše sodruge na buržuaznih sodiščih, češ nas zmerjajo z denuncijanti. Le mimo in trezno glavo: zaslužili ste si s popolno pravico la naslov! Zdaj ga le nosile! — Na dan, ko so izpustili s. Mila iz zaporov, je dobil iz zagorske žandarmerije Jeršek & Zebre novo ovadbo: Omenjeni je pred 3 dnevi pisal letake po Zagorju. A on * je bil v zaporu. Jerška je najbrže opijanil kak »Jutrov« Lucifer, da vidi same sence, ki vrše atentate in same duhove, ki pišejo letake. Nekaj luciferskega so ! ti komunisti, kaj ne? — V nedeljo je bil j izpuščen tudi s. Franc Klopčič! Kakor so mnogi rudarji bili odpuščeni, sta tudi j brata Klopčič onemogočena nadalje- !
Grapa	I. kategorija (z visokošolsko izobrazbo)	II. kategorija (s srednješolsko izobrazbo)	III. kategorija (4 gimnazije)
i.	48.000	6.600	4.200
2.	42.000	4.800	3.000
3.	36.000	3.600	2.400
4L	12.000	2.640	1.680
3.	9.000	1.920	
r>.	7.200		*			*	
7.	5.400		•			•	
8.	4.200	—•:—		•	
S.	3.000	—•—		*	
Poduradniki imajo: L kategorija 4 grupe in II. kategorija 3 grupe. Sluge pa :2 grupi in sicer:
Poduradniki			Sluge
'Gsiapa	i. kategorija (najmanj' 2 gim.)	II. kategorija (ljudska šola)	
i.	1920	1440	1200
2.	1440	960	720
3.	960	840	—
->■	600	—			
Poduradniki in sluge dobe:
Poduradniki		Sluge
I. kaieg. in II. kaieg.		
prvih 15 let . . .	1020'—	900'—
po 15 leiih na-		
dalje		1200'—	1020'—
Zelo pa se spremene rodbinske doklade v škodo uslužbencev. Tako sploh popolnoma odpade doklada za ženo, ki je znašala dosedaj mesečno 150 Din, ali letno 1800 Din.
Enako se tudi zelo reducirajo doklade za otroke. Dosedaj se je dobilo za otroka na mesec 150 Din ali letno 1800 Din. Po novi pragmatiki pa se dobi za vsakega otroka:
Do 6 let 360 Din na leto (dosedaj 1800), od 6 let do 12 let 600 Din na leto in dalje 960 Din na leto.
Stanarina.
Redovna stanarina uradnikov 1., 2. in 3. grupe I. kategorije je 3600 Din.
Za ostale uradnike pa je:
1 I. kaieg.	
prvih 6 lel . .	1800
sada'jnih 9 lei	2100
aađalje . . .	2700
Tako bodo dobili po lej pragmatiki le samci in še par drugih nekaj dinarjev več, vsi ostali pa bodo dobili manj. V slučaju, da ostanejo iste draginjske doklade, kot so navedene v pragmatiki
H. koteq.	III. kateg.	(čuje se, da bodo še te na % zmanjšane)
1200	1020	bi dobil n. pr. sluga z 10 let službe s 5
1500	1200	otroci:
1800	1500	
vati svoje študije. Rudarji, ki so iskali dela v Ormožu, so se vrnili, ker je nemogoče tam živeti. Jame skrajno slabe in sam pesek, stanovanja pač jugoslovanska, draginja presega vse meje (slanina kg 240 K, — oblasti, kje ste?), tako da ostane tam pač tisti, ki nima ničesar na sebi in ne v sebi. Zato po-manjkuje kvalificiranih delavcev, vsled česar je jama pač popolnoma zmedena. Sodrugi, ki ne dobe dela, žive mizerno življenje. Sodrugi ostalih industrij, sklicujte protestne shode proti šikaniranju Trboveljske družbe, ki meče ljudi, ki so po 20 in več let življenja pustili v rovih ie tatinske družbe, na cesto! Zahtevajte, da se sprejme ie ljudi zopet na delo! Pomagajte na ta način sodrugom, ki trpe vsled svojega razrednega prepričanja in so se borili za vse rudarje, za vse proletarce Jugoslavije. Pomagajte vojakom avantgarde jugoslovanskega revolucijonarnega proletarijata!
Za zmago dela nad kapitalom!
Zagorski špartak.
DOPIS Z JESENIC.
Na demagogijo v »Delavcu z dne 11. in 25. oktobra t. 1. pod naslovi: »Sličice z Jesenic« in »Laži«, smo — akoprav se neradi pečamo z osebnostmi — primorani jeseniškemu širokoustnežu zamašiti usta s sledečimi dejstvi:
V prvo označeni številki »Delavca« se očita gotovim sodrugom, da so iskali vzroka za razkol pri zadnjem mezdnem gibanju s lem, da so hujskali na stavko. Konšiatirati pa moramo, da je vpričo vseh udeležencev članskega sestanka, ki je bil sklican v svrho določitve taktike z ozirom na vloženo spomenico nekdo predlagal (kdo? To ve g. dopisun), da naj se prične s pasivno resisienco, nakar je g. dopisun predlagal, da je pred vsem on za io, da se zavzame najskrajnejši boj, t. j. za stavko, kateri predlog je končno bil tudi sprejet. (Pred kratkem pa je ravno isti predlagatelj izjavil na sestanku svojim vernim, da je bil ravno on iisli, ki je dela! na to, da ni prišlo do slavke.)
Da preidemo dalje, očita isti dopisun v »Delavcu« z dne 25. oktobra našim (ali svojim) sodrugom razredno nezavednost, kvalificirano demagogijo in jih imenuje kol družbico notoričnih opote-kačev, ki so bili vzgojeni v predvojnem klerikalnem duhu! Ha! Ha! Gospod Jeram! Ali ste morda imeli ogledalo pred seboj, ko ste ia članek sestavljali? — — Dajte drugič vsaj jasno povedati, da velja članek Vam in v Vašem krogu se nahajajočim sodrugom, ki vedno kričijo, da so razredno zavedni socialisti, svoje otroke pa pošiljajo klerikalcem in orjuncem v vzgojo! In kaj, to še ni vse! Tudi notorični opoiekači ste skoro vsi do zadnjega, katerim prednjačite ravno Vi, gospod Jeram, ker skačete iz grma v grm kot dolgouhi strahopetec!
Po novem na leto	Dobival po starem
Osnovna plača Din 2820*—	Din 1200'—
stanarina „	900'—	(20 «/„od
za ženo	„	—-•—	plače) „	240'—
za 5 otrok	za ženo in
ako so 3 pod 6 lefom	„ 1080'— ako sta 2 nad 6 letom	„ 1200'— položajna	5 olrok „ 10.800'—
placa	„	720'—	Skupaj torej
bkupdj lorei na leto Din 6720 —	na lelo Din 12.240'— k iemu je še všteti osebno draginjsko doklado, ki po novem odpade.
Dobi torej letno 5.520 Din manj nego dosedaj.
Tako izgleda dobrota, ki jo hvalijo sih.
In 50.000 organiziranih železničarjev v nacijonalni organizaciji (Z. J. Z.) je po svojih 102 delegatih (saj tako so poročali buržoazni list) izvolilo v centralni odbor uradnike iz ministrstva saobra-čaja. Najbrž v zahvalo za dobrote.
(Dalje prih.).
Kaj se je že ohladil Vaš razjahani »ši-meiček«? No, — pa saj vemo, da niste prišli v naše vrste zgolj iz prepričanja, pač pa le vsled tega, ker se Vam je odvzela »felvebeljska šarža«, za kar ste bili hudo užaljeni ter ste računali na to, da napravite v naših delavskih vrstih razkol s svojo »felvebeljsko« izobrazbo in diktaturo. Da snujete razkol tudi v gospodarskih organizacijah, vemo ludi prav dobro, kar boste morda hoteli ulajili, pa ne bo šlo. Mi vemo, da ste inscenirali razkol v slrokovni organizaciji ravno Vi, gospod Jeram, ker je bil io tudi Vaš namen, da razbijete, kar se razbiti da, pa če bi se bili odbori vseh treh kovinarskih podružnic postavili na stališče, da ščitijo pravilnik, bi pa Vi udarili na nasprotno slran, v tem smo trdno prepričani. Da Vam ne gre za razredni boj proti kapitalu, smo se sedaj uverili, ker Vam gre le za osebno gonjo proti Vam neljubim osebam iz političnih ozirov, kar je videti v vseh zadnjih številkah in v Vaših dopisih v »Delavcu«. Nadejamo se pa v najkrajšem času, ko zbijete na Jesenicah ves nekdanji enoten delavski pokret, da postane kovinarski proletariat za vsako razredno akcijo nezmožen, da odrinete nato v radikalne vrste (kamor sploh spadate s svojim absolutizmom), da tamkaj nadaljujete svoje razdiralno delo, do katerega ste kakor ustvarjeni, ter s tem napravite jeseniškemu proletarijatu dvojno uslugo, in sicer na eni strani z razbiijem današnjega radikalskega režima, na drugi strani pa bo jeseniški proletarijat postal zopet enoten ter proti izkoriščajočemu kapitalu boja zmožen. Za danes toliko ter upamo, da se nam ne bo potreba v bodoče več baviti z osebnostmi, v kar smo danes bili primorani, da odgovorimo na osebno oblafenje in izzivanje v »Delavcu« s strani jeseniškega dopisnika.
AKCIJSKI ODBOR JUŽNE ŽELEZNICE ZA ZAŠČITO INTERESOV OSOBJA JUŽ. ŽEL.
nam je poslal kopijo dopisa konzulata Češkoslovaške republike:
Konzulat Republike Češkoslovaške v Ljubljani si Vam dovoljuje naznaniti, da smo zopet intervenirali v Vaši zadevi, in sicer tokrat pri gospodu generalnem ravnatelju Deroku. Vprašali smo ga, kaj namerava vlada sedaj po podržavljenju juž. žel. napraviti s personalom, ki je pristojen v češkoslovaško republiko. Gosp. generalni ravnatelj Deroko je odgovoril, da je po rimskem dogovoru potrebno, da podajo vsi uradniki, poduradniki in uslužbenci bivše juž. žel., ki niso jugoslovanski državljani — torej tudi državljani češkoslovaške republike — pismeno izjavo, da so pripravljeni zaprositi za jugoslovansko državljanstvo, kadar bo to mogoče, in sicer po odobritvi novega državljan-
IlEZPllIll
k „Železničarskemu koledarju“ za leto 1924 j@ priloga „Iz-ideček iz nove železničarske pragmatike in nje kritika“.
V posebni brošuri podajamo v poljudni in lahko razumljivi razlagi važne določbe nove železničarske pragmatike, kakor: raz-vrščenje po kategorijah in stopnjah. Plače. Napredovanje. Službena trajnost. Odpust. Pokojnina. Disciplina in drugi predpisi itd.
Kdor kupi »Železničarski koledar«, dobi to brošuro kot prilogo
BREZPLAČNO
Kdor pa hoče samo brošurico, pa jo dobi za 5 dinarjev.
Sodrugi železničarji! Naročite takoj »železničarski koledar« za j leto 1924 .Stane z bogato, vse-I stransko vsebino in z vloženim f praznim papirjem, vezan v platno j 15'— dinarjev.
Metooj icaicoj ^latitatrinto s'vojl sfrolco^sil	I

*
skega zakona in kadar bo vladi v Beogradu mogoče take prošnje reševati. Stvar dogovora med vladama Češkoslovaške in Jugoslavije bo, da bo češkoslovaška vlada brez težkoč izločila prosilce iz svoje zveze.
Ni treba dvomili, da bi se take prošnje s strani češkoslovaške vlade ne rešile ugodno.
Dajemo Vam to na znanje in Vas prosimo, da obvestite o tem nemudoma vse češkoslovaške državljane v službi južne železnice, da bi takoj podali zadevno izjavo.
O tem smo istočasno obvestili: 1. Mi- i nistarstvo zunanjih zadev Č. S. R. sek- j čija IH./2 v Pragi,
Občinski delavci.
Ljubljana. Tudi občinski delavci imamo strok, organizacijo, katera se je v kratkem čisu zelo lepo razvila, kljub temu, da imamo tudi mi med seboj razne razdirače, katerim ni organizacija nič kaj povolji. Med temi se najbolj odlikuje bivši obrat, zaupnik Štefan Planinc, kateri je poznal našo organizacijo samo toliko časa, dokler se niso povišale plače, potem mu je bila organizacija zadnja briga in je pričel ruvariti še med drugimi zaupniki in sodrugi, da naj nikar ne plačujejo organizacije, ker jim to nič ne koristi. Temu se je pridružil tudi enako vreden bratec Jakob Grum, kateri preživlja vse dneve v vinjenosti in zmerja zaupnike z raznimi priimki, da s tem razburja vse svoje sodelavce in da se vsa javnost zgraža nad njim.
Vprašamo cestno mestno nadzorstvo, ali bo to še dolgo časa trpelo in ako ni delovni red za vse en in isti, da se dela izjeme. Upamo, da cestno mestno nadzorstvo vendar enkrat ukrene potrebno, da se pri delu rabi le trezno delavstvo, ne razne vinjene kleče-plazce in razdirače del. strok, organizacij.
Končno se moramo dotakniti tudi mestnih voznikov (hlapcev), kateri so vsled svoje nezavednosti zapustili organizacijo, ter jim polagamo na srce, da spregledajo napako in se zopet oprimejo svojih organizacij, katere edine so zmožne zboljšati gmotni polžaj delavstva.
Sodrugi, vsi na delo, da pripeljemo še one sodruge in sodelavce v organizacijo, katerih še danes ni med nami.
Naj živi razredno zavedna strokovna organizacija mestnih delavcev!
Iz Niša nam sporočajo, da vlada med usnjarji velika brezposelnost in da naj sodrugi ne potujejo doli, preden nimajo od organizacije obvestila, da bodo dobili delo. Enako je v Užicah. V Prilepu in Veliki Kikindi pa so usnjarji v mezdnem gibanju.
Centrala Saveza radnika metalne industrije v Beogradu se je preselila v hotel »Royal«, Sarajevska ulica 67. — Številka telefona ostane ista: 1264.
Naš centralni organ »Organizovani Radnik« je beograjska policija zaplenila (85. štev.), ker je pisal o imenovanju 75 novih generalov. Sodišče pa je zaplembo razveljavilo. »O. R.« pravi v omenjenem članku, da je radikalna vlada po dragih monarhističnih svečanostih ob priliki krsta prestolonaslednika osrečila narod s 75 novimi generali, ker si vlada misli, da je boljše zasigurati si položaj z vojaško silo, kot pa ugoditi nezadovoljnemu ljudstvu z zahtevanimi reformami.
S kongresa krojaških pomočnikov v Sloveniji.
Dne 21. oktobra se je vršil v Ljubljani kongres krojaških pomočnikov Slovenije (pripadajo Strokovni komisiji), katerega se je udeležil tudi s. Stankovič iz Beograda kot zastopnik Saveza oblačilne industrije Jugoslavije (ki pripada kot mi C. R. S. O. J.).
Krojaški pomočniki Slovenije imajo vsega štiri podružnice z 268 člani. Premoženje organizacije znaša 56.000 Din, Letošnjo sezono ne mislijo izvesti nobenega mezdnega gibanja, ker je organizacija preslaba. Vseh krojaških pomočnikov je okoli 1500. Plače in tarife so vsled tega za 100% nižje kot v Zagrebu, kjer imajo najnižje tarife v ujedi-njenem neodvisnem Savezu. Zoper potrebno ujedinjenje slovenskih krojačev z južnimi sodrugi je nastopil v imenu
2.	Poslaništvo C. S. R. v Beogradu,
7>. Češkoslovaško obec v Ljubljani,
4. Klub Čehov v Mariboru.
Generalni konzul: Dr. Beneš s. r. Priobčujemo v vednost vsem železničarjem, ki še niso državljani SHS.
ZAHVALA.
V moji dolgotrajni bolezni sem prejel od Neodv. Strok. 2el. Organizacije, podružnica Ljubljana L, podporo v znesku 200 Din, za kar se tem potom zahvaljujem!
Franc Pungerčar.
Usnjarji, ne potujte v Karlovac, kjer so usnjarji stopili v stavko.
Strokovne komisije znani Svetek, ki je predlagal celo neko čudno resolucijo, da bo Strokovna komisija pomagala vzpostavljati krojaške organizacije, če bodo potem te organizacije tudi obračune pošiljale Strokovni komisiji. Delegati, neinformirani o dejanskem položaju, so seveda sprejeli Svetkovo resolucijo proti ujedinjenju.
Naš Savez oblačilne industrije ima dosedaj 40 podružnic s 3000 člani. Premoženja ima organizacija 131.319 Din. Od ustanovitve pa do danes, torej v 36 mesecih, je Savez vodil 104 mezdna gibanja in tarifo mezd zvišal za povprečno 161%. Od 104 mezdnih gibanj je bilo 99 zaključenih z uspehom, 5 pa brez uspeha. Vsled stavke je bilo izgubljenih 42.657 delavnih dni, stavkovne podpore je bilo izdane 90.946 Din.
Medtem, ko je naš Savez oblačilne industrije bil organizacija, ki je vodila borbo za obrambo delavskih interesov, je Strokovna komisija s Svetkom in Uratnikom napela vse sile, da prepreči ujedinjenje, ki bi bilo v korist slovenskih krojaških pomočnikov. Toda krojaški pomočniki Slovenije bodo spregledali in kmalu uvideli, da je njihova rešitev le v ujedinjenju s Savezom oblačilne industrije, ki je sposoben in ki hoče, da se bori za zboljšanje položaja
krojaških pomočnikov.
Krojači.
Štrajk krojaških pomočnikov v Ložnici, ki je trajal dva meseca, je bil zaključen 18. oktobra s popolnim uspe-homm za pomočnike.
živilski delavci.
V Valjevu so se živilski delavci dobro organizirali in 11. oktobra so stavili svoje zahteve, na katere so mojstri 18. oktobra morali pristati, ker bi v nasprotnem slučaju izbruhnila stavka, na katero so se živilski delavci dobro pripravili. Važne so poleg materijalne strani sledeče pridobitve:	1. mojstri
smejo sprejeti v delo samo one pomočnike, katere jim pošlje organizacija.
2.	Spori se rešujejo le z organizacijo.
3.	Minimalna plača za mlajše pomočnike se je določila poleg prostega stanovanja in hrane na 300 Din. Starejše pomočnike se plačuje več po sposobnosti. 4. Prvi majnik je praznik. 5. Mojstri morajo preskrbeti pomočnikom udobno stanovanje in jim dajati dobro hrano. Od 21 delodajalcev je te pogoje podpisalo 18 mojstrov. Ostale tri pa pomočniki bojkotirajo.
Lesni delavci.
Na parni žagi v Plaškem (Hrvatsko) so delavci stavkali. Na zaupnike, ki so bili poslani na pogajanja, sta ravnatelj in poslovodja iz zasede streljala in trojico ubila, štiri pa težko ranila. Orožniki so bili priče tega zverstva. Organ NDSJ Hrvatske »Borba« objavlja ta slučaj in zahteva, da se objavi rezultat preiskave, ker se neki gospodje trudijo, da bi ta morilca sodišče oprostilo. »Borba« pravi: Če teh zločincev ne bo sodišče sodilo, ju bodo sodili delavci sami.
Krekičev »Savez« in njegov lisi »Željezničar«, ki je dosledno lagal in naravnost obratno pisal o vsem, kakor je bilo v resnici, preneha izhajati. S tem je tudi konec razdiralne organizacjie, ki ji je bilo ime »Savez železničara Jugoslavije«.
Protestni shod proti ukinitvi ministrstva za socijalno politiko se je vršit v Zagrebu 28. oktobra v Olimp kinu.
O bednem stanju brivskih pomočnikov v Splitu poroča R. Š. v Zagrebu, ki pravi, da je brivska zadruga pričeta silno napadati 8 urni delavnik ter da uvaja v brivnice 10 urni delavni čas. Odpraviti se hoče nadalje kolektivne pogodbe in nedeljski odmor. Na 20 brivskih pomočnikov pride 32 učencev, ki morajo delati cel dan v brivnici, pred delom in po delu pa še gospodinji pomagati v kuhinji in doma. Organizacija se je zopet pričela oživljati, ker pomočniki spoznavajo, da se brez organizacije ne morejo upreti mojstrskim zahtevam.
Usnjarji v Zagrebu pri firmi rrkovič i drug in v Veliki Kikindi so pred štrajkom. Ne potujte doli.
Krojači v Brodu na Savi stavkajo. V Zagrebu se krojači — konfekcioneri nahajajo v mezdnem gibanju.
Lesni delavci naj ne potujejo v Osjek, Zagreb in Mitrovico, kjer se vodi mezdno gibanje.
Rudarji iz flrasinika, ki so odšli v * Francijo, pozdravljajo vse sodruge. Naslov je Gričar Filip, Rue de Vissonf N. z9 Sollamines P. L C. France—Nord.
Dobili smo poročilo, da je 28. oktobra 1923 bila otvorjena pisarna centrale Z. R. D. v Trbovljah, katero so orožniki med stavko zapečatili.
S. Marcel Žorga je bil na obravnavi 29. oktobra v Mariboru obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Priziv vložen. Več prihodnjič.
Kovinarska stroka.
V	nedeljo 28. in 29. oktobra 1923 se je vršila plenarna seja Saveza radnika metalne industrije in obrti Jugoslavije, na kateri je bilo zastopanih 27 podružnic.
Na tej plenarni seji se je razpravljalo o združenju vsega kovinarskega proletarijata Jugoslavije in v bodočih nalogah njihovega dela za pospešitev akcij napram kapitalistični iofenzivi, katera odpravlja razne socijalne pridobitve in za ščitenje osemurnega dela.
Na plenarni seji je bil tudi naš delegat Zveze del. in delavk kovinske industrije in obrti Jugoslavije za Slovenijo v Ljubljani, s. Verge, kateri je pozdravil enotno organizacijo kovinarskega proletarijata Jugoslavije in podal poročilo o kovinarskem gibanju razredu ozaved-nih strok, organizacij Slovenije in obžaloval, da še ni kovinarski proletarijat ujedinjen in da je 80% vsega delavstva, kateri se še nahaja izven razredno zavednih strok, organizacij.
Nato so se sprejeli razni predlogi za pospešitev organizacij ter da se gre na delo, da se spravi vse one v organizacijo, kateri še niso med nami in da se čimpreje mogoče stvori enotna falanga vsega kovinarskega proletarijata Jugoslavije.
Kovinarji.
Naš centralni organ »Organizovani Radnik« objavlja v svoji 84. št. pregled dohodkov in izdatkov »Saveza radnika metalne industrije in obrti Jugoslavije«, iz katerega je razvidno, da ima ta organizacija v Srbiji in Hrvatski 27 podružnic. Od 1. marca do 30. septembra L L je imela kovinarska organizacija skupno 225.974 Din 15 p dohodkov in izdatkov pa 103.071 Din 91 p. - Dne 28. in 29. oktobra se je vršila plenarna seja v Beogradu, na katero je bil poslan tudi delegat iz Slovenije. Članov je doslej že preko 3000. O sklepih plenarne seje bomo poročali, ko se vrne delegat iz Beograda.
Sekcija elektrikarjev v kovinarski organizaciji v Beogradu se je preselila v kafanu »Vojvoda«, Cara Dušana ulica br. 140.
V	Brodu na Savi je položaj tamošnjih kovinarjev neznosen. Zato odsvetujemo vsakomur iskati dela v Brodu, posebno opozarjamo sodruge, da ne nasedajo praznim obljubam agentov, ki vabijo kovinarje v Brod.
Sodrugi, zbirajte povsod za žrtve belega ierorja v revirjih Trboveljske družbe.
k neodvisnih strokovnih organizacij.
Rgmo,
Beogradska »Republika« poroča: Leta 1919 je neka francoska družba kupila za 20 milijonov frankov del Hiršo-ve železnice v Makedoniji. Leta 1913 pa je radikalni minister dobil od radikalne vlade dovoljenje, da sme v imenu vlade kupiti isti del železnice za 145 milijonov frankov. Pri tej kupčiji je »mešetar« radikalec Praporčeiovič »zaslužil« 3 milijone frankov (15 milijonov dinarjev) in ogromne svote tudi radikaini ministri. Za celo »kupčijo« pa stoji znani Paši-čev sin Rade, katerega v Beogradu poznajo bolj po imenu Krade Pašič. — Ali sedaj veste zakaj povišujejo davke?
Vukovarski Delavski Dom bo 30. decembra t. 1. prodan. Ko nekemu radikalnemu advokatu ni uspelo, da bi podkupil upravni odbor in ga pridobit za prodajo, je radikalni policijski komisar napisat denuncijacijo, da zadruga podpira protidržavno propagando in je zahteval, da se Delavski Dom proda, Rekurzi niso pomagali in 30. decembra t. 1. bodo prodajali Vukovarski Delavski Dom, v katerem se je leta 1920 vršil kongres komunistične stranke. Buržu-azija trdi, da je privatna lastnina »sveta in nedotakljiva«, vidi se pa, da ta nedotakljivost traja samo toliko časa, dokler je privatna svojina v rokah buržuazije.
S. Pavle Pavlovič je bil 27. oktobra v v Beogradu aretiran. Obsojen je na 3G: dni zapora, ker je brez potnega lista šel na 111. kongres komunistične internacionale, sodišče go bo brez dvoma obsodilo, tako kakor vse ostale člane iz~ vrševalnega odbora KSJ, ki so bili izvoljeni na vukovarskem kongresu.
Oklic!
Vsem članom ljubljanskih podružnic Neodv. Širok, železn. organizacije!
Železničarska pragmatika je sankcijonirana. Da pa bomo dobro informirani o nji in da nam bo dodobra znano, kaj nam ona nudi, oziroma, kaj nam je vzela, je podpisano društveno vodstvo sklenilo prirediti štiri predavanja-diskuzije o pragmatiki.
Prvo predavanje se bo vršilo v četrtek, 8. novembra ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih Delavskega Doma. Na tem predavanju se bo vsak, kdor se zanima, poučil vsestransko o novi pragmatiki in o plačah. Drugo predavanje si pa določimo v četrtek na prvem predavanju.
Izdali smo pole, na katere se naj vsak, ki bo posečal ta predavanja, podpiše. Zaupnikov pa je naravnost dolžnost, da se podpišejo in da poselijo ta predavanja.
Ta predavanja-diskuzije bomo potem organizirali tudi po izvenljub-Ijanskih podružnicah NSZO.
Ljubljana, dne 3. novembra 1923.
S sodružnim pozdravom
Društveno vodsivo neodv. strok, železničarske organizacije za Slovenijo v Ljubljani.
Izvleček
iz nove železničarske pragmatike
je kot posebna brošurica
priložena k „Železničarskemu koledarju“ za leto 1924 in sicer
Železničarji, naročite si takoj koledar.
Stone 15 Oln.
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik: Vergel Anton. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.
aBBBHSEsnssssas&gsgigesssaane»