INTERVJU Ш Častni meščan Celja ^ Milan ^ —7 V ■ V 5 Zupančič Str. 22-23 ■in im -r- NASA TEMA Uniforme v vrtcih in šolah (še) nesprejemljive str. 12-13 H 4WJIU Mhm H novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 40 / Leto 77 / 6. oktober 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Zaradi bruhanja in driske po pomoč na urgenco Začetek tega tedna je bil za marsikaterega Spodnjesavinjčana vse prej kot spodbuden. Na družbenem omrežju so se v ponedeljek dopoldne vrstile objave o bruhanju, driski, dehidraciji in slabem počutju nekaterih občanov Polzele, Prebolda in krajanov Šempetra v Savinjski dolini. Vsem naj bi bilo skupno pitje vode iz zajetja, ki napaja naselja Šempeter, Šešče, Matke, Ločica ob Savinji, Spodnje in Zgornje Grušovlje. Javno komunalno podjetje Žalec je takoj, ko je zaznalo okvaro za to območje, odredilo obvezno prekuhavanje pitne vode. Str. 3 (Foto: Pexels) CELJE H -■"-i- ja, Chef: Chefin prikupna Marjeta skupaj v paru! / L PRILOGA POLZELA Polemike o načrtovani gradnji nad Novo vasjo Str. 2 Odprli prenovljeno rojstno hišo Neže Maurer Str. 8 TV SPORED 2 AKTUALNO ZADETKI »Večino življenja sem vendarle preživel v Celju. W. M Naslednje leto bo 60. oble- ■ 1 tnica mojega prihoda.« m m Milan Zupančič, častni ob- čan Celja ~ Ш Sv-fc »V Sloveniji je veliko terapevtov z živalmi, vendar bi bilo dobro, ko bi tudi drugi domovi za upokojence spoznali učinke tovrstnega stika oskrbovancev z živalmi.« Daša Verbovšek, predsednica Društva za aktivnosti s pomočjo živali »Iz nekaterih šol dobivamo pohvale, da imajo otroci delovne navade in lepo zgrajene osebnosti. Pri nas so namreč potrjeni, saj so med sebi enakimi, skušamo najti in razvijati njihova močna področja, ki jih v rednih šolah ne bi nikoli razvili.« Nevenka Kus, ravnateljica Osnovne šole Glazija v Celju »Ni težko izgubiti nekaj kilogramov. Veliko težje je spremeniti način življenja, kar s seboj potegne spremembo urnika, spremembo prehrane, morda tudi spremembo druženja. Da s prijateljico ne gremo na tortico, ampak raje na sprehod.« Karin Zupanc, kineziolo-ginja »Ko se človek preseli v dom, mu je veliko lažje, če ima občutek domačnosti in pripadnosti skupnosti.« Mateja Fidler, delovna te-rapevtka v Pegazovem domu ČETRTEK PETEK / 24 10 23 9 SOBOTA NEDELJA 22 8 o V) oc < 18 10 Območje treh predvidenih novih hiš je označeno z modro barvo. Polemike o načrtovani gradnji nad Novo vasjo v Celju Svetniki za, stanovalci proti Mestni svetniki so z 21 glasovi za in s šestimi proti na zadnji redni seji v sedanji sestavi prižgali zeleno luč za gradnjo treh novih stanovanjskih hiš na strmem pobočju nad Novo vasjo, v bližini OŠ Frana Roša. Najbližji sosedi, stanovalci Travniške ulice, so bili ogorčeni, ko so izvedeli za te načrte, in tudi danes se z njimi ne strinjajo. Eden od njih meni, da svetniki sploh ne poznajo stanja na terenu in da so bili zavedeni. TATJANA CVIRN »Septembra 2020 smo stanovalci vložili tožbo na upravno sodišče in še ni prišlo do postopka. Na seji pa je bilo svetnikom rečeno, da je upravno sodišče ugotovilo, da je to od nekdaj javna cesta,« pravi eden od stanovalcev. Spor je namreč nastal zaradi postopka razlastitve na območju Travniške ulice. »Cesta je bila narejena ob gradnji zadnjih štirih hiš v ulici, plačana z denarjem graditeljev in na zemljišču, ki je njihova last,« poudarja sogovornik. »Široka je samo tri metre in svetniki sploh ne poznajo stanja na terenu. Ne bo zdržala težkih kamionov,« je prepričan. Dodaja, da je do parcel na pobočju dostop tudi s spodnje strani. »Če so parcele na težavnem terenu, naj se najprej uredi pristop, ne da hočejo nekomu nekaj vzeti.« Tudi lepo okolje je nekaj vredno V MČ Nova vas so prepričani, da bo gradnja velikih novih hiš precej vplivala na življenje v tem okolju, ki velja za nekakšno zeleno oazo in edinstveno okolje OŠ Frana Roša. Želijo, da se v vrh hriba ne bi posegalo. S poti ob šoli med šolskim gozdičkom in zemljišči je lepa razgledna točka na okolico. »Tudi lepo okolje in razgled sta nekaj vredna, čeprav se cene tega ne da postaviti,« meni predsednik sveta MČ Nova vas Maks Klemen, ki se boji, da bo gradnja novih hiš okrnila prostor in z gradnjo škarp omejila dostopnost do površin na vrhu hriba ter bistveno povečala promet po ozki Travniški ulici. Zato je svet MČ Nova vas občinskim svetnikom predlagal, da bi premislili o vsem in odloka ne bi sprejeli na zadnji seji. »Predlagali smo, da bi nato sklicali sestanek z vsemi prizadetimi in jim pojasnili celotno zadevo, da ne bi imeli občutka, da so postavljeni ob zid.« A to se ni zgodilo. Prvotno predvidena dovozna ceste z obračališčem na koncu Travniške ulice bi globoko zarezala v zeleni ob-šolski pas, čemur se je uprlo tudi vodstvo šole. Njene pripombe je občinski oddelek za okolje in prostor upošteval in kot je na seji mestnega sveta zagotovila Alenka Cizej, vodja Sektorja za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v MOC, ni predviden posek nobenega drevesa v šolskem gozdičku in območje šole bo ostalo takšno, kot je. Kot je povedala na seji, se je postopek za to, da bi bilo na parcelah na pobočju hriba mogoče graditi, začel že leta 2017. Na obravnavanih zemljiščih namreč z veljavnim prostorskim aktom ni bilo predvidenih gradenj. »Strategija razvoja mest veleva, da je treba pozidavo v urbanih naseljih, ki so dobro povezana s središčem mesta, zgoščevati ter izrabiti vsa stavbna zemljišča,« smo slišali na seji. Zato je bil pripravljen predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova vas - območje NV-4-1, v katerem je predvidena gradnja treh enostanovanjskih stavb. Svetnik Matija Kovač (Levica) je že v uvodu seje predlagal umik točke z dnevnega reda zaradi številnih pripomb občanov, a predlog ni bil sprejet. Tudi kasnejši poziv kolegom svetnikom, da bi zavrnili odlok, ni naletel na posluh. »Strinjam se, da se mesto mora zgoščati, a v mejah razuma in javne koristi,« je dejal. »Prav je, da se mesto razvija, ob čemer je vedno treba upoštevati javni interes ter razumeti prostorski kontekst. Pozidava na Golovcu je ena kakovostnejših in bolje domišljenih ureditev v Celju, zato me argumenti za dodatno pozidavo najbolj strmih zemljišč ne prepričajo.« Ne vidijo ovir Občina je lani izvedla javno razgrnitev in izpeljala javno obravnavo. Naročila je tudi dodatno geološko poročilo za območje ter prečni prerez Travniške ulice in stavb, kar so želeli občani. Po mnenju stroke ni ovir za gradnjo treh hiš, ki pa bodo precej večje, kot so sedanje. Tudi na ta vidik je opozoril Kovač, ki je navajal sklep iz leta 2017 o pripravi omenjenega prostorskega akta, da mora ta zagotoviti niz tipološko in vizualno enakih stavb. »To naj bi pomenilo manjše vrstne ali družinske hiše in takšno gradnjo bi občani verjetno lažje sprejeli.« Po njegovem mnenju so utemeljeni tudi pomisleki glede podobe hriba, razgleda in ne nazadnje dejstva, da bo treba posekati kar nekaj dreves na eni od parcel. Opozoril je še na odprt sodni postopek med stanovalci in občino glede zemljišč, kjer je speljana ulica. Cizejeva je na to odgovorila, da je upravno sodišče že ugotovilo, da je to od nekdaj javna cesta, in da sama ne vidi tehničnih težav, da ne bi bila primerna za vožnje v času gradnje. Župan Bojan Šrot je pred glasovanjem dejal, da ne razume, zakaj odloka ne bi sprejeli, saj je bilo ob njem toliko pogovorov kot pri red-kokaterem doslej. »Ljudje, ki tam živijo, si ne želijo gradnje in to je lahko težava pri vsakem OPPN, saj nihče ne bi imel novih sosedov v svoji bližini.« Cizejeva pa je dodala: »Razprava je bila opravljena in menim, da več kot smo se dogovorili, se tudi v prihodnje ne bomo.« Levo od poti ob šoli, na strmem pobočju nad Novo vasjo, naj bi zrasle tri nove stanovanjske hiše. (Foto: TC) AKTUALNO 3 Težava naj bi bila oporečna pitna voda iz vodnega vira v Matkah Zaradi bruhanja in driske po pomoč na urgenco Začetek tega tedna je bil za marsikaterega Spodnje-savinjčana vse prej kot spodbuden. Na družbenem omrežju so se v ponedeljek dopoldne vrstile objave o bruhanju, driski, dehidraciji in slabem počutju nekaterih občanov Polzele, Prebolda in krajanov Šempetra v Savinjski dolini. Vsem naj bi bilo skupno pitje vode iz zajetja, ki napaja naselja Šempeter, Šešče, Mat-ke, Ločica ob Savinji, Spodnje in Zgornje Grušovlje. Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec je takoj, ko je zaznalo okvaro za to območje, odredilo obvezno prekuhavanje pitne vode. Na preostalem vodovodnem omrežju v dolini ni težav, zato obvestilo o prekuha-vanju ne velja. ŠPELA OŽIR, SIMONA ŠOLINIČ Na družbenem omrežju so se v ponedeljek dopoldne vrstile objave o bruhanju, driski, dehidraciji in slabem počutju nekaterih občanov Polzele, Prebolda in krajanov Šempetra v Savinjski dolini. (Foto: Pexels) Zaradi ukrepa o prekuhavanju vode so Spodnjesavinjčani razgrabili večje plastenke navadne vode. Tako izropane so bile police na Polzeli. Zamenjava identitete še vedno odmeva S pljučnico ob ranljivem bolniku? V Splošni bolnišnici Celje so pretekli teden še dodatno pojasnili podrobnosti o zamenjavi identitete bolnikov, od katerih je pred dnevi umrl tudi drugi bolnik, ki so ga najprej razglasili za mrtvega. Bolnišnica zavrača očitke ministrstva za zdravje, da je bil interni strokovni nadzor dogajanja in zdravljenja obeh bolnikov skop. SIMONA ŠOLINIČ »Ves čas si prizadevamo za odpravo škodljivih posledic zamenjave identitete za oba bolnika ter za njune svojce,« pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Glede različnih navedb o tem, da naj bi bil eden ob bolnikov v času prevoza v bolnišnico »pogovorljiv«, Vindišar dodaja, da se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo že med bivanjem v domu starejših. Pravi, da je dokaz za to tudi dokumentacija iz doma, v kateri je navedeno, da je bolnik v zadnjih dveh dneh pred hospitalizacijo štirikrat za krajši čas izgubil zavest. Tudi njegovi svojci naj bi dejali, da je bila komunikacija z njim otežena, prav tako naj bi me- nili, da prevoz v polsedečem položaju glede na zdravstveno stanje očeta ni bil ustrezen.« Na navedbe ministrstva o skopem internem nadzoru Vindišar odgovarja: »V razgovorih je naša triažna sestra navedla, da ji je identiteto bolnika podal reševalec, ki ga je pripeljal v triažni prostor, komisija pa ni imela možnosti, da sooči vse, ki so opravili predajo in prevzem ter identifikacijo. Zato tega dela ni obravnavala. To lahko stori le eksterni strokovni nadzor, ki Da so obravnavali več bolnikov s tovrstnimi težavami iz Spodnje Savinjske doline kot sicer, so potrdili tudi v celjski bolnišnici. V ponedeljek dopoldne so zaradi slabosti oziroma črevesnih težav sprejeli štiri odrasle bolnike, popoldne 13, ponoči še dodatnih 15. Vse te bolnike so obravnavali večinoma v Ambulanti splošne nujne medicinske pomoči Urgentnega centra Celje. »Bolniki so bili vsi oskrbljeni in nato izpuščeni v domačo oskrbo. Nato smo v pediatričnem urgentnem centru sprejeli 19 otrok, dva sta bila nato sprejeta,« pravi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar. bo vključeval vse, ki so sodelovali v tem dogodku.« »Nadzor ni bil skop!« V bolnišnici se ne strinjajo z navedbami ministrstva, da je bil notranji nadzor skop. »Nadzor so opravili strokovnjaki s področja medicine, ki niso bili neposredno povezani s primerom. V bolnišnici smo prepričani, da je do zamenjave identitete prišlo zaradi nedoslednosti in pomanjkljivosti v sistemu obravnave stanovalcev so-cialnovarstvenih ustanov in drugih ranljivih skupin prebivalcev,« še dodaja Vindišar. Pojasnjuje, da se je vodstvo bolnišnice sestalo s predstavniki domov za starejše v regiji in podalo predlog, da bi pri prevozu oskrbovancev domov v bolnišnico enotno uvedli identifikacijske zape- Kriva tehnična okvara Da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, je žalska komunala ugotovila, ko je v ponedeljek nekaj minut čez 8. uro prejela klic iz Vrtca Šempeter, da je doma ostalo več otrok zaradi trebušnih težav. »Takoj smo ukrepali in v skladu z našim protokolom preverili stanje vodnega vira, ki napaja to območje. Ugotovili smo, da je prišlo do tehnične okvare pri pripravi pitne vode. Napako smo takoj odpravili, še prej smo v pooblaščenem laboratoriju NLZOH naročili obširno analizo vode. Takoj smo izdali obvestilo o obveznem preku- stnice. »Prisotni predstavniki domov temu predlogu niso nasprotovali, ampak so ga enotno podprli,« dodaja strokovni direktor bolnišnice. Skupnost socialnih zavodov Slovenije trditve, da naj bi bolnika v celjski bolnišnici zamenjali zaradi nedoslednosti osebja v domu za starejše, ocenjuje kot neutemeljene. Ob tem v skupnosti izrazili nasprotovanje predlogu, da bi domovi morali stanovalce pred napotitvijo v zdravstvene ustanove opremiti z identifikacijskimi zapestnicami. Toda Vidnišar ne odstopa od svojega mnenja: »Potrebno bi bilo izboljšanje zdravstvene obravnave stanovalcev v domovih za starejše. V njih namreč živijo posamezniki, ki večinoma sodijo v ranljivo populacijo s slabšim splošnim zdravstvenim stanjem, ki se ob akutnih obolenjih praviloma zelo hitro poslabša. Podatek iz splošnega dogovora za leto 2022, da je za posameznega stanovalca predvidenih šest ur zdravniške oskrbe letno, havanju vode, in sicer na območjih, kjer jo odjemalcem dobavljamo iz tega vira. Obvestilo smo izdali na Radiu Celje, na spletni strani JKP Žalec, centra za obveščanje, klicnega centra JKP Žalec ter preko SMS in e-sporočil neposredno odjemalcem na omenjenem območju,« je pojasnil direktor žalske komunale mag. Janez Primožič. Dokončni rezultati obširne analize vode bodo znani v teh dneh. Župan Občine Žalec Janko Kos je v JKP Žalec odredil interni nadzor v zvezi s problematiko, ki bo končan do konca tega tedna. »Nato bom kot predstavnik največje občine v Spodnji Savinj- je zaskrbljujoč, saj gre za populacijo, pri kateri je potreba po zdravstvenih storitvah izjemno visoka! Treba je preveriti tudi protokole prevozov z reševalnimi vozili, zagotoviti dosledno izdajo izpolnjenih poročil o reševalnem prevozu, kjer vključijo še identifikacijo bolnika ob predaji med reševalci in zdravstvenim osebjem, ki sprejme bolnika v nadaljnjo obravnavo,« pravi Vindišar. Tvegano In več kot očitno so reševalni prevozi naslednja tema, ki jo je odprl ta primer. Po mnenju nekaterih zdravnikov v tem primeru izstopa to, da so v reševalnem vozilu na urgenco iz doma odpeljali dva - po starosti in zdravstvenem stanju - ranljiva bolnika. Prvi naj bi imel pljučnico, ki je lahko tudi nalezljiva. To je namreč lahko tvegano za drugega bolnika, ki ga prevažajo v istem vozilu. »Prvi bolnik je imel diagnozo pljučnica, drugi pa stanje po možganski kapi oziroma uroinfekt. Oba sta imela ski dolini sklical vse župane občin ustanoviteljic, da bomo to obravnavali na izredni seji sveta ustanoviteljev. Sem pa vesel, da se ni zgodilo še kaj hujšega.« Obravnavali več kot 40 oseb Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar je pojasnil, da je za hidrično epidemijo značilno, da pride do vdora mikroorganizmov v vodo. »Kadar pride do hidrične epidemije, je ne razglasi bolnišnica, temveč Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mi smo v stiku z epidemiologi. Bolnikom smo tudi odvzeli vzorce kužnin, v dveh primerih je do torka zjutraj analiza pokazala prisotnost norovirusa. Analiza vzorcev vode, kolikor sem seznanjen, do torka še ni bila znana,« je v torek dejal Vindi-šar. Takšne težave zaradi pitne vode sicer niso zelo pogoste, a niso niti tako zelo redke. V bolnišnici glede na izkušnje pravijo, da zdravstvene težave povprečno trajajo 24 ur. »Po informacijah žalskega komunalnega podjetja, ki naj bi okvaro že odpravilo, menimo, da bi se situacija morala umiriti. Za ljudi je pomembno, da upoštevajo ukrepe in navodila o prekuhavanju vode. Epidemiologi bodo na osnovi podatkov o primerih opravili tako imenovano epidemiološko anketiranje, da bodo lahko preučili, ali bi lahko šlo še za druge vzroke za zdravstvene težave,« dodaja Vindišar. V bolnišnici so sicer takoj po prihodu več bolnikov s tamkajšnjega območja ustanovili posebno skupino in reorganizirali zaposlene za primer, če bi se število obolelih še povečalo. Kot dodajajo, načrta za množične nesreče niso aktivirali, saj so zadevo obvladali z obstoječim kadrom. okužbo. Težko komentiram, kakšna je bila napotitev, kajti delovni nalog, na katerem sta označena način transporta in stopnja nujnosti prevoza, je pri izvajalcu prevoza. Poleg tega ni bilo izpolnjenega protokola, ali je bil to nujni ali nenujni prevoz. Glede na stanje bolnikov bi rekel, da je šlo za nujni prevoz,« je Vindišar odgovoril na vprašanje, ali je strokovno sprejemljivo, da v reševalnem vozilu prevažajo dva bolnika, medtem ko je prvi bolnik v takšnem stanju, ki bi lahko bilo zaradi prenosa okužbe morda tvegano za drugega bolnika. Toda če bi šlo za nujni prevoz, potem je prevoz dveh bolnikov v istem vozilu skorajda nedopusten. »V nujnih primerih reševalci praviloma pripeljejo enega bolnika v ležečem položaju. Reševalno vozilo ima eno posteljo in kardiološki stol. Sin pokojnega, ki je umrl v bolnišnici in je vestno obiskoval očeta v domu, je dejal, da oče ni bil sposoben za takšen prevoz, torej v polsedečem položaju. Vendar še enkrat poudarjam, izvajalec prevoza ni bila bolnišnica. Dokumentacija, kakšen nalog je bil točno izdan, je pri izvajalcu,« dodaja Vindišar. Če bo preiskava primera pokazala, da bi moral glede na stanje bolnikov ta prevoz biti nujen, potem je bil prevoz dveh bolnikov v istem vozilu nedopusten. 4 GOSPODARSTVO LETO 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30. 6. (Občina Žalec) 12,10 14,90 15,40 14,00 13,20 10,80 9,80 9,10 11,10 8,50 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30. 6. (SLOVENIJA) 11,50 12,80 12,80 12 10,80 9,10 7,90 7,30 9,20 7,30 STOPNJA BREZPOSELNOSTI NA DAN 30. 6. (Savinjska regija) 12,20 13,60 13,60 13 12,20 9,90 8,80 8,10 10,20 7,80 Razpredelnica prikazuje stopnjo brezposelnosti v občini Žalec v zadnjih desetih letih. (Vir: Razvojna agencija Savinja) Brezposelnost v občini Žalec rekordno nizka, a nad državnim in regijskim povprečjem Njihove plače še vedno nižje od sosedovih Občina Žalec sodi med lokalne skupnosti z največ gospodarskimi conami. Na njenem območju jih je kar dvaindvajset. Samo v zadnjih štirih letih jih je za potrebe gospodarstva razširila za skoraj 20 hektarjev, za kar bo skupaj namenila 15 milijonov evrov. Pri tem računa na šest milijonov evrov nepovratnega denarja. Kako poslujejo gospodarske družbe v poslovnih conah in tudi v drugih delih te največje spodnjesa-vinjske občine, je na zadnji občinski seji predstavil direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik. SPELA OZIR »Če potegnemo črto pod preteklim letom, lahko rečemo, da je bilo za gospodarstvo naše občine in tudi celotne države uspešno. Upam, da bomo tudi druge krize, ki sledijo epidemiji, premagovali tako. Od gospodarstva je odvisen naš način življenja,« je v uvodu izpostavil Stojan Praprotnik. Razvojnih kadrov dovolj Leta 2021 se je v občini Žalec zmanjšalo število gospodarskih družb na račun samostojnih podjetnikov. Tovrstna poslovna oblika upada že od leta 2015. »Na drugi strani se krepijo večje gospodarske družbe. Pomembno je, da imamo po krizi, ki je bila okrog leta 2010, v naši občini zdrava podjetja,« je povedal direktor razvojne agencije in dodal, da so lani na ravni občine zabeležili največji porast zaposlenosti v zadnjih dvanajstih letih. Stopnja brezposelnosti je sredi leta znašala 8,5 odstotka, kar je najmanj v zadnjih desetih letih, ko je bila s 15,4 odstotka najvišja leta 2014. »Posledično se soočamo s pomanjkanjem delovne sile. Na podlagi pogovorov z nekaterimi podjetniki verjamem, da Plače delavcev v Žalcu še vedno zaostajajo za državnim in tudi za regijskim povprečjem. Za državnim povprečjem za celih 13 odstotkov. za tiste ključne razvojne kadre ni tako hudih težav. Drugače je z delovno silo za proizvodna dela. V gostinstvu in trgovini ni dovolj delavcev. Pomanjkanje je opazno tudi v gradbeništvu.« Plače podpovprečne Leta 2021 so prihodki gospodarskih družb na območju žalske občine presegli mejnik milijardo evrov. Od tega največje gospodarske družbe ustvarjajo več kot 45 odstotkov prihodkov na tujih trgih. »To je po eni strani zelo dobro, a po drugi morajo biti pazljive, saj ko se ohlaja globalno gospodarstvo, to čutijo tudi same,« je na seji izpostavil Praprotnik. Lani je dodana vrednost podjetij znašala približno 285 milijonov evrov oziroma 46.426 evrov na zaposlenega, Največ čistega dobička regije so lani ustvarile družbe iz celjske občine (50,7 odstotkov), sledile so družbe iz občine Žalec (10,7), nato Šentjurja (7,8), Rogaške Slatine (5,6) in Slovenskih Konjic (5,5). kar je manj kot na ravni države, kjer je bila 53.057 evrov na zaposlenega. »Nekoliko slabše so plače zaposlenih. Na tem področju zaostajamo tako za povprečjem Savinjske regije kot Slovenije. Od povprečnih plač na ravni države so nižje za 13 odstotkov.« Euribor vztrajno raste Kot je še dodal Praprotnik, so pri napovedih previdni. »Ena od težav naših podjetnikov so nestabilne preskrbne verige. Že lani smo bili priča zametkom energetske krize, letos se je le še poglobila. Letos se je prvič po dvanajstih letih zgodilo, da beležimo višjo medbančno obrestno mero euribor. Njeno šestmesečno povprečje znaša že 1,5 odstotka. Do konca leta naj bi znašala že 2 odstotka, prihodnje leto še več. Kakšna bo prihodnost, bomo videli, a upam, da ne bo prehudo,« je ob koncu še izpostavil Praprotnik in dodal, da takšni globalni ekonomski kazalniki niso dobri za vlaganja v naložbe in potrošnjo. ivii Pogled na poslovno cono Arnovski gozd, ki se na zahodnem delu še vedno širi. (Foto: arhiv Občine Žalec) Kakšna bo usoda edinstvene dediščine? Za grafično zbirko prispelo nekaj ponudb Stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška v stečaju Alenka Gril je prejela več nezavezujočih ponudb za nakup grafične zbirke Kurta Mullerja. Rok za zbiranje ponudb se je iztekel konec septembra. TINA STRMCNIK Zbirka obsega približno 40 tisoč grafičnih listov, ki izvirajo iz obdobja med 16. in 19. stoletjem in imajo zelo različno tematiko. Bila je last švicarskega zbiratelja, ki jo je med letoma 1985 in 1995 podaril slatinskemu zdravili- Petra Gašparić: »Stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška je zbirko doslej ponujala že dvakrat, vendar je ni prišel pogledat nihče. Iz tega je razvidno, da ni velikega zanimanja za njen nakup.« Občina je upala, da bo ministrstvo namenilo denar za popis zbirke, vendar se to še ni zgodilo. (Foto: Andraž Purg - GrupA) H H šču. S to gesto je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje. Za zbirko, ki je s stečajem zdravilišča postala del stečajnega premoženja, je ločitvena pravica priznana upniku Družbi za upravljanje terjatev bank. Za popis (še) ni denarja Stečajna upraviteljica je zbirko v drugi polovici junija lani na javni dražbi v okviru stečajnega postopka zdravilišča prodajala po izklicni ceni malo manj kot 3,5 milijona evrov. Dražbe se takrat ni udeležil nihče. Predkupno pravico za nakup zbirke je takrat imela Občina Rogaška Slatina, občinski svet pa se je na njen predlog predkupni pravici odrekel. Občina namreč kulturno ministrstvo že dolgo poziva k zagotovitvi denarja za nujno potreben popis zbirke. Ker ta ni popisana v celoti, pravzaprav ni znano, kakšne kakovosti so vključena dela in kakšna je resnična vrednost celote. Vodstvo občine je od DUTB pridobilo informacijo, da bo v okviru stečajnega postopka najprej skušalo prodati nepremičnine, kljub temu pa se je stečajna upravite-ljica zdravilišča letos poleti Na kulturnem ministrstvu so na naša pretekla poizvedovanja odgovorili, da vse od donacije grafični listi niso bili primerno evidentirani in kategorizirani, večina gradiva ni razvrščena in je brez vsake dokumentacije. Potem ko sta poročilo o stanju zbirke pripravila Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije in Narodna galerija, je ministrstvo odstopilo od svojega zanimanja za morebiten odkup zbirke. Stečajna upraviteljica Alenka Gril je pojasnila, da bo odločitev ločitvene upnice DUTB znana v obdobju 15 dni. Slednja lahko katerega od ponudnikov pozove k dopolnitvi ponudbe ali odloči, da se bo postopek zbiranja ponudb zaključil, ne da bi bila sklenjena prodajna pogodba. Ker je šlo za nezavezujoče zbiranje ponudb, stečajna upraviteljica namreč ni dolžna skleniti posla niti z najboljšim ponudnikom. odločila za zbiranje nezavezujočih ponudb. »Na kulturnem ministrstvu so nam pojasnili, da nam trenutno ne morejo zagotoviti denarja za popis zbirke, saj sredstva namenjajo reševanju dveh zbirk nacionalnega pomena. Niso nam dali podpore, za katero smo prosili,« je dejala vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve v slatinski občinski upravi Petra Gašpa-rić. Če bi vendarle prišlo do prodaje, bo kulturno ministrstvo uveljavljalo varstveni režim, kar pomeni, da novi lastnik zbirke ne bo smel odpeljati iz države. Ministrstvo se je z občino strinjalo tudi glede predloga, da bi zbirka, ki je že vrsto let hranjena in razstavljena v Aninem dvoru, ostala v Rogaški Slatini, kar je bila tudi želja donatorja. GOSPODARSTVO 5 Gorenje Keramika v boju z visokimi stroški plina Bo začasna ustavitev proizvodnje trajala dlje kot tri mesece? Zaradi razmer na trgu bo proizvodnja podjetja Gorenje Keramika od 1. novembra začasno ustavljena. Delavcem so ponudili možnost začasne prerazporeditve v druge družbe Skupine Hisense Europe. TATJANA PODGORŠEK Gorenje Keramika, ki je del Skupine Hisense Europe, je z 48-letnimi izkušnjami edino podjetje v Sloveniji, specializirano za proizvodnjo keramičnih ploščic. Hkrati je eden najbolj prepoznavnih ponudnikov omenjenih izdelkov na trgih srednje in vzhodne Evrope. Po nekaterih informacijah, ki so zaokrožile, naj bi v podjetju 1. novembra za tri mesece ustavili proizvodnjo, skoraj sto zaposlenih pa naj bi prerazporedili na delovna mesta v Skupini Hisense Europe v Velenju. Razlog za zaustavitev naj bi bila nezmožnost poravnave visokih stroškov za plin. Informacije smo preverjali pri direktorju tovarne Robertu Kotniku. Proizvodnjo prilagodili razmeram »Tako kot vsako prodajno nesezono ob koncu leta bomo tudi letos v podjetju Gorenje Keramika prilagodili proizvodne procese razmeram na trgu. To pomeni začasno zaustavitev proizvodnje za tri mesece. Velika verjetnost je, da bo zaradi nekonkurenčnih cen energentov zaustavitev morala trajati tudi dlje, česar danes še ne morem potrditi,« je sporočil Kotnik. »Letošnje razmere so posebne zaradi energetske krize in visokih cen energentov. Teh proizvajalci iz Slovenije ne moremo pokriti s povišanjem prodajnih cen, ker so naši konkuren- Gorenje Keramika za najmanj tri mesece ustavlja proizvodnjo keramičnih ploščic. ti iz drugih držav iz okolice deležni državnih subvencij v obliki cenovnih kapic na ener-gente, ki pa jih žal vsaj za zdaj naša vlada še ni sprejela. Zaradi teh negotovih razmer bomo proizvodnim delavcem ponudili možnost začasne prerazporeditve na delo za določen čas v druge družbe Skupine Hisense Europe.« Cene izdelkov so zaradi cen vhodnih surovin in energentov dvignili za 25 do 45 odstotkov, za nemoteno poslovanje pa bi jih morali za več kot 140. Na vprašanje, za koliko so letos že dvignili cene izdelkov in za koliko bi jih morali, da bi lahko poslovali nemoteno, je Robert Kotnik dejal, da so od začetka leta cene prilagajali rasti cen vhodnih surovin, energentov, različnim serijam in tehnologiji proizvodnje ploščic. Do zdaj so jih dvi- Zaradi negotovih razmer bodo proizvodnim delavcem ponudili možnost začasne prerazporeditve na delo za določen čas v druge družbe Skupine Hisense Europe. gnili od 25 do 45 odstotkov. Za redno porabo in za zakupe za leto 2023 bi morali po trenutnih cenah energentov na prostem trgu cene samo za pokritje dodatnih stroškov energentov dvigniti za več kot 140 odstotkov. V tem trenutku imajo proizvodne zmogljivosti zasedene, na zalogi pa dovolj izdelkov za zadovoljitev potreb kupcev. Hitre spremembe niso mogoče V minulih letih so v podjetju vložili v sisteme za manjšo porabo energije precej denarja, zato je - po zagotovilih sogovornika - danes njihova proizvodnja zelo racionalna, primerljiva s konkurenti ter standardi za proizvodnjo keramičnih ploščic. »Strošek energije je - ob upoštevanju trenutnih cen plina in elektrike - v povprečju za 4- do 7-krat večji, kot ga imajo naši konkurenti iz Evrope (Španija, Portugalska, Bolgarija, Srbija), kjer jim je s cenovno kapico pri energentih na pomoč priskočila država. Pri konkurentih zunaj Evrope so stroški energije še nižji, kot sem jih omenil prej.« Obstajajo morda energetsko manj potratne tehnologije za proizvodnjo keramičnih ploščic? Kotnik pravi, da je v povojih priprava možnosti s kombinacijo vodika in zemeljskega plina, ki jo zdaj pospešeno razvijajo proizvajalci proizvodne tehnologije za keramično industrijo, enako tudi kombinacije s sončnimi elektrarnami za del elektrike. »A to niso hitro uresničljive možnosti, povezane so z velikimi vlaganji in so časovno odmaknjene. Hitre spremembe niso mogoče.« Bo treba proizvodne zmogljivosti iskati tudi zunaj Slovenije? To, kaj jim bo prineslo prihodnje leto, je prezgodaj napovedovati. Če bo vlada sprejela ukrep cenovne kapice na ener-gente in omogočila poslovanje pod konkurenčnimi pogoji, bo podjetje Gorenje Keramika (podobno kot vsa energijsko intenzivna podjetja v Sloveniji) lahko nadaljevalo poslovanje v skladu z načrti za leto 2023. Ti bodo v veliki meri prilagojeni razmeram na trgu z energenti, kar pomeni: »Če ne bo na domačem trgu konkurenčnih cen zanje, bomo prisiljeni zaradi optimizacije stroškov slednjih iskati proizvodne zmogljivosti tudi zunaj Slovenije in EU, da bomo lahko konkurirali na trgu in zadržali kupce ter tržne položaje,« je še dejal Robert Kotnik. Občina kupila zemljišča ob dvorcu Občina Šmarje pri Jelšah je na javni dražbi uveljavila predkupno pravico za nakup treh zemljišč okoli dvorca Jel-šingrad. Za malo več kot 23 tisoč evrov jih je kupila od Zdravilišča Rogaška v stečaju. Vodja oddelka za gospodarstvo v šmarski občinski upravi mag. Zinka Berk je pojasnila, da je občina kupila tri zemljišča v kraju Zadrže v skupni velikosti 2.657 kvadratnih metrov. Omenjena zemljišča so opredeljena kot površine za oddih, rekreacijo in šport. Občina je že lastnica tamkajšnjega dvorca, zato je želela pridobiti še dodatna zemljišča v njegovi neposredni bližini. Znižana cena na četrti dražbi je bila po besedah Berkove občini bolj dostopna, kot na preteklih dražbah. TS Svet zavoda Osnovne šole Frana Roša, Cesta na Dobrovo 114, 3000 Celje, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE Kandidat mora za imenovanje na mesto ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15 in 46/16; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 2. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbran kandidat bo imenovan za 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu, o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku, ter potrdilo iz evidence izbrisnih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost z ministrstva za pravosodje, ki ni starejše od 30 dni) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Frana Roša, Cesta na Dobrovo 114, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, zaželen je tudi življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v skladu z desetim odstavkom 53.a člena ZOFVI. Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Barvitih 50 let OŠ Glazija Pomoč za otroke s težavami »Naši otroci radi praznujejo in zato smo tudi obeleževanje 50-letnice šole razdrobili na več dogodkov v celem šolskem letu,« pravi Nevenka Kus, ravnateljica Osnovne šole Glazija v Celju, ki je namenjena otrokom s posebnimi potrebami. Obiskuje jo več kot 200 otrok iz 25 občin v regiji, zato je v okviru šole tudi dom. Prvi dogodek od petih v nizu praznovanj je bil pred približno tednom, ko so se otroci zabavali pri športnih igrah v šolski telovadnici. Sledili bodo tematsko zastavljeni športni in kulturni dogodki, predstavitve dela na šoli in medgeneracijsko druženje ter izmenjava dobrih praks. Junija bo zaključna prireditev kot svečka na torti slavljenke. TATJANA CVIRN Šola je nastala leta 1972. Otroci so vanjo vključeni na osnovi odločbe zavoda za šolstvo. Izvaja štiri programe. »V osnovno šolo s prilagojenim izvajanjem in nižjim izobrazbenim standardom so vključeni učenci, ki zaradi ovir, motenj in primanjkljajev potrebujejo prilagojeno pridobivanje in izkazovanje znanja za uspešno učno napredovanje,« pojasnjuje ravnateljica Nevenka Kus, specialna pedagoginja, ki v šoli dela že četrt stoletja. Otroci v tem programu končajo devetletno šolanje in se vključijo v nižje poklicno srednješolsko izobraževanje, nato se lahko zaposlijo ali nadaljujejo izobraževanje. »Iz nekaterih šol dobivamo pohvale, da imajo otroci delovne navade in lepo zgrajene osebnosti. Pri nas so namreč potrjeni, saj so med sebi enakimi, skušamo najti in razvijati njihova močna področja, ki jih v rednih šolah ne bi nikoli razvili. Je pa res, da ima vsak otrok, ki je pri nas, svoje težave.« Vsak otrok ima svoj program, oblike in metode dela učiteljev so bolj usmerjene k posameznemu otroku, tempo je počasnejši. Prednost obiskovanja OŠ Glazija je tudi, da nudi otrokom celostno obravnavo. Različni programi Učenci, ki tudi v tem šolskem programu niso uspešni in ne zadostijo standardom znanja glede na učni načrt, so na osnovi postopka usmerjanja napoteni v drugi, posebni program vzgoje in izobraževanja. Učenci v tem programu imajo veliko praktičnega pouka in usposabljanja za samostojno življenje. Po zaključku programa se vključijo v var-stveno-delovne centre ali pa dobijo asistenta in ostanejo v domačem okolju. Pri šoli je tudi dom za učence. Vanj so od ponedeljka do petka vključeni tisti, ki niso iz Celja. Vzgojni program je naravnan k učenju in spodbujanju delovnih in učnih navad, prav tako pa upošteva tudi potrebe otrok po prostočasnih dejavnostih, športnem in kul- turnem udejstvovanju in povezovanju z lokalno skupnostjo. OŠ Glazija je že skoraj trideset let povezana z večinskimi šolami, kjer strokovni delavci - izvajalci dodatne strokovne pomoči učencem v teh šolah nudijo pomoč pri premagovanju ovir in primanjkljajev na posameznih področjih učenja. Izvajalci pomoči so v večini specialni in rehabilitacijski pedagogi, pomoč pa nudijo tudi socialni pedagogi, psihologinja in logopedinja. Na šoli izvajajo tudi terapije, ki jih njihovi učenci potrebujejo za celostno obravnavo, ki jim omogoča varno in spodbudno učno okolje. Učencem na šoli ponudijo: delovno terapijo, fizioterapijo, prilagojeno privajanje na vodo po Halliwickovi metodi in različne metode za sproščanje in boljše psihofizično počutje. Na šoli učenci opravijo plavalni tečaj in kolesarski izpit. Obvezni program v šoli je razširjen z različnimi interesnimi dejavnostmi, ki se jih otroci udeležijo v času, ko so v šoli in tudi v popoldanskih urah. Omogočajo jim tudi terapevtsko jahanje, ki ga financirajo starši, šola pa pomaga s prevozom in kadrom. V času počitnic imajo otroci možnost počitniškega varstva, pozimi en teden in v času poletnih počitnic štiri tedne. Med sebi enakimi Posebnost šole je, da se vanjo vključujejo otroci celo šolsko leto, odvisno od tega, kdaj postane odločba o usmeritvi veljavna. A do tega ni vedno preprosta pot. »Starši težko sprejmemo, da otrok ni uspešen. Začne se pot iskanja, kdo je kriv, in pri tem najbolj izgublja otrok. Če je sreča na otrokovi strani, se v prvem triletju pokaže, ali bo zmogel redno šolanje.« Nevenka Kus meni, da je prav, da se otroku da priložnost, da poskusi v redni šoli. Ob tem staršem svetuje, naj pazijo, da otrok ne bi preveč trpel. »Če ne gre, pride otrok k nam, v okolje, kjer je med sebi podobnimi, pri čemer nekateri zacvetijo. Hudo je, če se zadeva vleče in pride otrok k nam šele v zadnjem triletju. Takrat so pogoste čustvene in vedenjske težave. Ni človeka, ki bi bil zadovoljen s tem, da je ves čas zadnji, da doživlja ves čas neuspehe in da se kar naprej neuspešno ukvarja s šolo ...« Želje v jubilejnem letu Šola ima lepo zeleno okolico, kjer je veliko možnosti za različne dejavnosti. A prostorska stiska je iz leta v leto večja, pravi Nevenka Kus in dodaja, da so jo ublažili z najemom prostorov v bližnji vili Regina, kjer je lahko 40 otrok. »Občino Celje smo zaprosili za prizidek, a se bojimo, da bomo glede na trenutne razmere čakali še kar nekaj časa.« Ko je šola sodelovala v štiriletnem mednarodnem projektu Pomoč in svetovanje otrokom in staršem, je upala, da bo postala center za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, kar bi pomenilo več svetovanja, delavnic za starše . A to se ni zgodilo. »Želimo si, da bi država prisluhnila tem prizadevanjem, ki so v Celju prisotna že desetletje.« Šola je nastala pred 50 leti kot posebna šola v okviru zavoda Ivanke Uranjek in takrat je imela v 19 oddelkih 227 učencev. V šolskem letu 1983/84 je vrata odprl še dom. Sedanje ime je dobila leta 1991. Nekaj let kasneje so tri specialne pedagoginje začele delati v treh osnovnih šolah, kar je bil začetek mobilne specialno-pedagoške službe. Leta 2001 je šola začela izvajati tudi terapije. V tri programe šole je danes vključenih 235 otrok iz 25 občin regije. V šoli je zaposlenih 137 različnih strokovnih in drugih delavcev. Dodatno strokovno pomoč izvaja 31 strokovnih delavcev na 21 večinskih osnovnih šolah, kjer tedensko opravijo približno 730 ur s približno 500 učenci. Ukradeni otroci na srečanju CELJE - Potem ko je v začetku septembra v prostorih I. osnovne šole Celje spominsko slovesnost pripravil Muzej novejše zgodovine Celje in spomnil predvsem na kruto usodo dojenčkov, odvzetih slovenskim materam pred 80 leti, je bilo konec tedna še tradicionalno srečanje Društva taboriščnikov - ukradenih otrok. Vsako leto ga pripravijo v okviru praznika Mestne četrti Dolgo polje. Osrednji govornik, predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok dr. Janez Žmavc je orisal družbeno-zgodovine razmere in okoliščine, ki so privedle do tragičnega dejanja, ko je nemški okupator nasilno odvzel 600 otrok, od nekaj tednov starih dojenčkov do 18-letnih deklet in fantov. Starejši otroci so končali v taboriščih, kjer so jih skušali ponemčiti, dojenčke in najmlajše do treh let so oddali v posvojitev nemškim družinam. Zbrane je pozdravila podžupanja MOC Breda Arn-šek in s predstavniki društva ter celjskega območnega odbora ZZB za vrednote NOB položila venec pred spominsko tablo na pročelju šole. V kulturnem programu so nastopili glasbenik Goran Bojčevki in Mešani pevski zbor Celeia Celje. TC V pričakovanju še boljših rezultatov CELJE - Na rednem volilnem kongresu Celjske županove liste (CŽL) je predsednik stranke Bojan Šrot napovedal svojo ponovno kandidaturo za župana Mestne občine Celje. Najmočnejša stranka v mestnem svetu Mestne občine Celje z enajstimi svetnicami in svetniki ima približno 950 članov. Na kongresu so z javnim glasovanjem za predsednika stranke ponovno izvolili Bojana Šrota, za podpredsednici pa sta bili izvoljeni Nataša Milohnoja in Breda Arnšek. Na kongresu so pohvalili visoko stopnjo dialoga z različnimi strankami in poudarili, da je CŽL neideološka stranka, ki jo zanima razvoj Mestne občine Celje. »Vedno smo bili odprti do predlogov drugih svetnikov različnih političnih opredelitev in nismo sklepali povolilnih koalicij, saj smo prepričani, da je to edina prava pot,« so poudarili na kongresu. Stranka je spomladi okrepila delovanje in k sodelovanju povabila vse, ki imajo predloge za razvoj mesta in kakovostnejše življenje ljudi. Te predloge bo stranka v največji možni meri vključila v volilni program za naslednja štiri leta. Ocenjuje, da je v minulih letih izpolnila večino volilnega programa in da mesto danes nima velikih težav. Največji zalogaj bo gradnja obvoznice sever-jug. V stranki verjamejo, da bodo na novembrskih volitvah svoj rezultat še izboljšali. TC Prvi Almin literarni pohod CELJE - V počastitev rojstnega dne svetovne popotnice in pisateljice Alme M. Karlin (12. oktober 1889) bo v soboto prvi Almin literarni pohod od Celja do Svetine. Dogodek bo preplet vodenja, tematske poti, literarne ekskurzije ter pripovedovanja in branja na prostem v povezavi s kraji, ki so povezani z Almo. Udeleženci nezahtevnega pohoda se bodo zbrali ob 9. uri v atriju Celjskega mladinskega centra, kjer je Almo naslikala umetnica Sara Filipovič. Pot jih bo vodila do rojstne hiše Alme M. Karlin in nato do Tica, kjer bo na ogled krajši animirani film o Almi. Čez Krekov trg, kjer stoji kip popotnice in pisateljice, se bodo pohodniki podali ob Savinji do Zagrada in do njene spominske hiše v Pečovniku, kjer bo postanek za počitek, malico in branje iz Alminih del. Mimo Celjske koče bodo nato šli na Svetino, kjer je znana Celjanka tudi pokopana. Literarni pohod se bo končal do 14. ure na Domu na Svetini, od koder bo organiziran prevoz nazaj v Celje. Idejna pobudnika pohoda sta Tibor Hercigonja in Jerneja Jezernik, avtorica dveh biografij o Almi M. Karlin in prevajalka njenih knjig, soorganizatorja pa Celjski mladinski center in PD Celje - Matica. Dogodek sofinancira Mestna občina Celje in je vključen v projekt nacionalnega meseca skupnega branja, katerega letošnja rdeča nit je povezava med branjem in gibanjem. Organizatorji priporočajo prijavo na FB, in sicer v napovedi dogodka ali na elektronski naslov info.jnanabhaktiprada@gmail.com. V primeru slabega vremena bo dogodek prestavljen. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 LAŠKO - Proslavili 120 let organiziranega čebelarjenja Marljivi in povezani kot čebele Čebelarstvo ima v Laškem dolgo tradicijo. V začetku 20. stoletja je zavzete čebelarje začel združevati sodnik Anton Zdolšek. Označujejo ga tudi kot pionirja sodobnega čebelarjenja na Štajerskem. Menil je, da čebelarji kot posamezniki nimajo prihodnosti - če želijo v takratni družbi kaj doseči, se morajo povezati. Njegova prizadevanja so obrodila sadove. Laški čebelarji so postali zelo dejavni in tako letos obeležujejo že 120 let organiziranega čebelarjenja. Jubilej so konec septembra proslavili s svečano akademijo, na kateri so podelili priznanja zaslužnim članom in podpornikom društva, ter z izdajo zbornika. BOJANA AVGUŠTINČIČ »To je že drugi zbornik, ki smo ga izdali v Čebelarskem društvu Laško. Prvega smo pripravili ob 100-letnici društva, uredil ga je Jure Krašo-vec. Tokratni zbornik predstavlja nekakšno nadgradnjo prvega in je za naše društvo velik dosežek,« je ponosen predsednik laških čebelarjev Franc Šolar. V zborniku je na 72 straneh predstavljena zgodovina društva oziroma njegovo delovanje. Pri nastajanju publikacije so s predstavitvijo svojih stališč o čebelah in čebelarjenju sodelovali številni, ki pomagajo pri delovanju društva, pravi Šolar. To so šole, vrtci, podjetja (Thermana, Komunala Laško, pivovarna ...), Stik in Občina Laško ter ogromno posameznikov. Zbornik, ki ga dopolnjuje tudi veliko fotografij, sta uredili dr. Alenka Hren Medved in Marina Bezgovšek. Vzgoja mladih čebelarjev »Pri nastajanju zbornika se je pokazalo, da ima Čebelarsko društvo Laško ogromno podpornikov, še več, kot smo mislili, da jih je,« ne skriva zadovoljstva Franc Šolar, ki društvo vodi že 34. leto. V Čebelarskem društvu Laško so zelo ponosni na podporo lokalnega okolja. Pomembnost čebel za življenje je prepoznala tudi Občina Laško, ki je v preteklih letih veliko prizadevanj namenila medoviti destinaciji Laško in pridobitvi naziva občina, prijazna čebelam. S čebelarskim društvom je uspela pridobiti tri šolske učne če- belnjake, s pomočjo katerih čebelarji izobražujejo mlade čebelarje v osnovnih šolah. Učni čebelnjaki so nameščeni pri osnovni šoli v Rimskih Toplicah, v Šentrupertu in v središču Laškega. Želijo si še katerega, pravi Šolar. Radi bi ga na primer postavili pri šoli v Debru, kjer prav tako dobro deluje čebelarski krožek. Učne čebelnjake, okoli katerih so otroci zasadili vrtičke me-dovitih rastlin, radi obiskujejo ne le čebelarji, ampak tudi številni obiskovalci. Center kot popestritev turistične ponudbe Laški čebelarji imajo tudi svoj čebelarski center. Pred Predsednik Čebelarskega društva Laško Franc Šolar tremi leti ga je občina uredila v središču Laškega, in sicer v hiši, ki je bila nekoč last zavzetega čebelarja Evstahija Krašovca. »Slednji je s svojim delom vidno vplival na razvoj čebelarstva v Laškem. Bil je tudi moj mentor pred štiridesetimi leti,« pravi Franc Šolar. Po Evstahijevi smrti je hišo kupila občina in jo s pomočjo evropskih sredstev preuredila v čebelarski center. V njem ima svoje prostore Čebelarsko društvo Laško, urejeni sta muzejska zbirka pred- metov na temo čebelarjenja in knjižnica s čebelarsko literaturo. Prostor je namenjen tudi predavanjem ter vzgoji in izobraževanju mladih čebelarjev. Ob centru stoji tudi Evstahijev učni čebelnjak, ki dopolnjuje turistično ponudbo Laškega. Cilji laških čebelarjev ostajajo vzgoja mladih čebelarjev, osveščanje o pomenu čebel in pomenu varovanja okolja, osveščanje o uporabi čebeljih pridelkov in izdelkov, o trajnostnem razvoju. Predsednik društva Franc Šolar poudarja, da je najbolj ponosen ravno na mlade čebelarje in na njihove zelo dobre rezultate, ki jih dosegajo na državnih tekmovanjih, ter na dobro obiskane čebelarske krožke v šolah. Ponosen je tudi na številne podpornike društva in čebelarjenja ter na to, da so laški čebelarji s svojim delom in z uspehi postali prepoznavni ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše. Foto: SHERPA Milijon evrov za oskrbo s pitno vodo DOBRNA - Občina je bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje oskrbe s pitno vodo. Od okoljskega ministrstva je prejela odločbo o sofinanciranju projekta v višini milijon evrov. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 2,1 milijona evrov. Začetek gradnje je predviden še letos, končana bo predvidoma v letu 2024. V sklopu projekta, ki ga financira Evropska unija, bodo zgradili vodovodno omrežje na območju vodovodnih sistemov Brdce nad Dobrno in Dobrna, cilj pa je zagotovitev varne in zanesljive pitne vode v nase- ljih Spodnje Brdce, Vinska Gorica, Strmec nad Dobrno, Parož, Dobrna in Pristova. Pro j ekt ob s ega gradnj o približno osmih kilometrov vodovodnega omrežja, dveh črpališč, servisnega objekta za pripravo pitne vode v Čistilni napravi Dobrna ter gradnjo treh vodohranov. Po končani naložbi se bo na javni vodovodni sistem lahko priključilo približno 42 novih stavb. S tem bo oskrba z varno pitno vodo zagotovljena za približno 130 prebivalcev občine Dobrna. Vodarna Lanšperk bo zagotavljala potrebne količine varne in zanesljive pitne vode za približno 1.120 prebivalcev. Župan Občine Dobrna Martin Brecl pravi, da bo po izvedbi omenjenega projekta večina občine priključena na javni vodovod: »Zatem bosta brez javnega vodovoda le še Strmec in Paški Kozjak. Tudi za ti dve območji imamo vse projekte pripravljene, vključno z gradbenimi dovoljenji.« Kot še dodajajo v Občini Dobrna, bo naložba v gradnjo novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo prispevala k zmanjšanju vodnih izgub na območju naselja Brdce nad Dobrno za več kot 20 odstotkov. Obenem bo zagotovila povprečno porabo energije pod 0,5 kilovatne ure na kubični meter pitne vode v naselju Dobrna. BA Iz KTRC Radeče na pot novih izzivov RADEČE - Direktorat za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo od 1. oktobra kot vršilka dolžnosti generalnega direktorja vodi Dubravka Kalin, dosedanja direktorica Kulturno-turistično-rekrea-cijskega centra (KTRC) Radeče. Vlada je namreč s položaja generalne direktorice direkto-rata za turizem razrešila Ksenijo Flegar. Kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je razrešitev izvedena na podlagi petega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih, ki ministru omogoča razrešitev generalnega direktorja v ministrstvu v enem letu od nastopa funkcije ali v enem letu od imenovanja uradnika na položaj. Dubravka Kalin bo na mestu v. d. generalnega direktorja direktorata za turizem najdlje do 31. marca prihodnje leto oziroma do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku. Kot je za Novi tednik ob imenovanju dejala Kalinova, bodo med prednostnimi nalogami na direktoratu za turizem »zagotovo udejanjanje politik in ukrepov, ki jih predvideva novo sprejeta Strategija slovenskega turizma 2022-2028, priprava novih zakonodajnih podlag ter iskanje rešitev za težave, povezane s človeškimi viri v turizmu«. Ob tem je dodala, da bo vsekakor treba vložiti tudi veliko energije v medsektor-sko povezovanje in povezovanje z različnimi udeleženci Občina Dobrna je bila uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje oskrbe s pitno vodo. V sklopu projekta bodo zagotovili varno in zanesljivo pitno vodo v naseljih Spodnje Brdce, Vinska Gorica, Strmec nad Dobrno, Parož, Dobrna (na fotografiji) in Pristova. (Foto: SHERPA) Nova ali prenovljena razsvetljava CELJE - Podjetje Elektrosignal, s katerim ima Mestna občina Celje sporazum o vzdrževanju naprav javne razsvetljave, je letos posodobilo velik del slednje. Zamenjalo je dotrajane luči in posodobilo razsvetljavo tam, kjer je občina urejala komunalno infrastrukturo. Vsi zamenjani svetlobni bo o mejnih vrednostih sve-viri temeljijo na LED-tehno- tlobnega onesnaževanja ter logiji in so v skladu z ured- oddajajo očem prijazno sve- Dubravka Kalin, bibliotekarka in profesorica zgodovine po izobrazbi, je vodenje KTRC Radeče prevzela po upokojitvi dolgoletne direktorice Marije Imperl. Kalinova je omenjen javni zavod najprej vodila kot vršilka dolžnosti direktorice, od januarja 2020 pa kot direktorica. 1. oktobra letos je bila imenovana za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorat za turizem na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. (Foto: Arhiv NT) v turizmu, da se bodo lahko uspešno lotili reševanja težav, ki ovirajo celosten razvoj sektorja turizma. BA tlobo toplih barv. Glede na vedno višje cene elektrike je pomembna tudi energetska učinkovitost novih svetilk. Pogodbeni izvajalec skrbi tudi za redno vzdrževanje naprav javne razsvetljave, jo pregleduje in odpravlja opažene napake. Pri tem so v pomoč tudi občani, ki v okviru Servisa 48 obveščajo, kje je prišlo do napake. TC 8 IZ NAŠIH KRAJEV Geologi o izzivih naše družbe ROGAŠKA SLATINA - Do srede, 5. oktobra, je bil v Rogaški Slatini 6. slovenski geološki kongres. Del dogajanja je bila okrogla miza z naslovom Vedeti (ne)vidno - vloga geologije v naši družbi. Sodelujoči na okrogli mizi so govorili o tem, kako lahko geologi pripomorejo k reševanju izzivov naše družbe, kot so podnebne spremembe, varnostni spori samooskrba, odpornost, zeleni prehod, krožno gospodarstvo in aktiven snovni krog. Dr. Nina Rman iz Slovenskega geološkega društva je pojasnila, da geologija preučuje vse, kar je pod našimi nogami, zanimajo jo tudi surovine pod tlemi, kot so nafta in rude, raziskuje pa tudi to, kar se dogaja na površju, na primer zemeljske plazove. V zadnjem času je cilj te vede zagotoviti natančne geološke karte in geološke modele. Slednji so kažipot, ki nam pove, kako uporabljati prostor, da ne bi prišlo do neželenih posledic. »Ko vlagatelji širijo naselja ali ko načrtujejo infrastrukturo, smo geologi tisti, ki povemo, kje je smiselno graditi, da je hkrati v bližini dovolj pitne vode, geotermalne energije in dovolj potrebnih surovin za recikliranje ali celo za pridobivanje.« Dodala je, da geologi veliko pozornosti namenjajo tlom, da so primerne kakovosti za pridobivanje hrane. Tudi v kmetijstvu lahko preverijo morebitna nahajanja geotermalne energije, ki je uporabna za rastlinjake ali hladilnice. Pomembno poslanstvo geologije je preprečevanje tveganj. S svetovanjem o primernem mestu gradnje lahko preprečijo številne težave, tako da v okolju ne prihaja do posledic zaradi zemeljskih plazov ali poplav. »Če ima država ali drug vlagatelj na voljo podrobne geološke informacije in če jih upošteva, obstaja manjše tveganje za nezaželene pojave. Posledično to vpliva na manjše stroške gradnje stavb ali infrastrukture ter na manjše stroške sanacije nezaželenih pojavov. Slednjih pravzaprav pogosto ne moremo dokončno ukrotiti,« je še pojasnila Rmanova. Geološkemu kongresu je sledilo še mednarodno srečanje hidrogeologov podonavskega območja. TS Bezenšek odstopil od kandidature Glasbenik Gregor Bezenšek iz Šentjurja je odstopil od kandidature za predsednika republike. Sporočil je, da so se nanj zaradi nje zgrinjali pritiski, sovražna sporočila in grožnje. Pojasnil je, da je bil deležen agresivnih in neposrednih groženj, kar je prekoračilo njegove meje, poleg tega ni želel, da bi se sovraštvo vmešalo v njegovo družinsko življenje. Za kakšne grožnje točno je šlo, v njegovem volilnem štabu v ponedeljek niso pojasnili, a so dejali, da jih jemljejo zelo resno, po potrebi bodo tudi ustrezno ukrepali pri za to pristojnih uradnih ustanovah. Po pojasnilih Državne volilne komisije gre doslej za prvi primer, ko je kandidat umaknil soglasje k že potrjeni kandidaturi. STA novi tednik »Brati časopis ni navada, je privilegij biti verodostojno obveščen« tr Spoštovani naročniki Novega tednika POLZELA - Odprli prenovljeno rojstno hišo Neže Maurer Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije želimo s 1. 1. 2023 v družbi NT&RC uvesti poslovanje oz. posredovanje mesečnih položnic tudi preko elektronske pošte. Višina stroškov pa ni edini razlog, saj tudi mi želimo z zmanjšanjem papirnega poslovanja prispevati k varovanju narave. Vljudno vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: narocnine@nt-rc.si ali na tel. št. 03 422 51 44 Hvala Uredništvo Novega tednika Med štirimi stenami ujeta preteklost Polzelani so postali bogatejši za obnovljen kulturni spomenik, s pomočjo katerega bo občina gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. Slovesno odprtje prenovljene rojstne hiše slovenske pesnice, pisateljice in novinarke Neže Maurer je bilo v petek popoldne. Neža Maurer se dogodka zaradi muhastega jesenskega vremena ni udeležila, a je zato v njenem imenu spregovorila njena hči Eva Škofič Maurer, ki je z županom Jožetom Kužnikom tudi prerezala slavnostni trak. ŠPELA OŽIR Hiša je ena redkih še ohranjenih v bližnji in daljni okolici in priča o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Neža Maurer se dogodka zaradi muhastega jesenskega vremena ni udeležila, je pa zato v njenem imenu spregovorila njena hči Eva Škofič Maurer, ki je z županom Jožetom Kužnikom tudi prerezala slavnostni trak. »Ko sem bil pred časom pri Neži Maurer in ji povedal, da gre obnova proti koncu, je bila srečna in hvaležna. Vem, da bi bila rada danes z nami, a je prav, da ni prišla. Hladno jesensko vreme ji morda ne bi dobro delo. Še bo sonce in še bodo toplejši dnevi in takrat bo z nami tudi Neža,« je na odprtju izpostavil župan Jože Kužnik. Njeno hčer Evo Škofič Maurer veseli, kakšne mostove je njena mama zgradila med vsemi in jih še vedno gradi. »Težko je biti zastopnica svoje mame, čeprav mi je ta častna dolžnost bila dana že večkrat, a vendar, moja naloga je in hvaležna sem za njo, da se v imenu Neže lahko zahvalim za vse, kar ste tukaj naredili in premaknili skozi leta,« je na odprtju povedala Eva škofič Maurer. Svojevrsten gradbeni izziv Občina Polzela je obnovo, vredno malo manj kot 217 tisoč evrov, začela takoj, ko je zanjo lani na razpisu prejela nepovratni denar. Ministrstvo za kulturo ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sklopu Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline sta za naložbo prispevala 139 tisoč evrov. Preostanek denarja, torej malo manj kot 78 tisoč evrov, je Občina Polzela zagotovila v proračunu. Restavratorska dela hiše, v kateri je Neža Maurer živela od leta 1930 do 1946, je vodila restavratorka Božena Ho-stnik. »Hiša ni videti velika, a je nakazovala znake dotrajanosti, zato je bila potrebna celovita statična obnova. Za eno od nabuhlih sten smo odkrili čudovito modro ša-blonsko poslikavo. Nad njo smo bili zelo presenečeni, saj je nismo pričakovali v skromni hiši.« Kot so živeli nekoč Rojstna hiša Neže Maurer, ki stoji v naselju Kopank v Podvinu pri Polzeli in se je nekoč imenovala Zalesniko-va domačija, je uvrščena med pomembne kulturne spomenike v Sloveniji. Pritlična v breg potisnjena delno lesena hiša s predelano črno kuhinjo naj bi nastala, po zasnovi sodeč, sredi 19. stoletja. Kletni del je grajen iz kamenja, zgornji iz tesanih brun. Ob hiši je narejen kamnito-lesen prizidek, povezan pod enotno streho. Uporabljali so ga za žganjekuho. Hiša je ena redkih še ohranjenih v biižnji in daljni okolici in priča o načinu življenja, gospodarjenja in bivanja v preteklosti. Posebej je pomemben njen zgodovinsko-literarni del, saj predstavlja rojstni dom Zale-snikove Nežike, pesnice in pisateljice Neže Maurer, kiseje v njej rodila leta 1930. Občina želi hišo in kraj, ki sta neposredno povezana z rojstvom in življenjem Maurerjeve, povezati z drugimi vsebinami in javnim dogajanjem v občini. Foto- SHERPA Podelili so priznanja ŽALEC - Prejšnji četrtek, na dan, ko Mestna skupnost Žalec obeležuje praznik, je bila ob tej priložnosti v Domu II. slovenskega tabora Žalec slavnostna seja. To je dan, ko je bil Žalec leta 1964 razglašen za mesto. Priznanja Mestne skupnosti Žalec so letos prejeli dr. Barbara Lužar za prispevek k ugledu in prepoznavnosti Hiše sadežev, Marija Podbre-gar za uspešno in dolgoletno delo trgovine in darilnega bu-tika Cvetličarna MB, Robert Pernovšek za dobro delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Ložnica pri Žalcu, Sonja Lorger za dolgoletno dejavno in predano delo v Društvu upokojencev Žalec in Žan Skok za posebne dosežke mladih v podjetništvu. ŠO Prejemniki priznanj z vodstvom občine in mestne skupnosti (Foto: TT) IZ NAŠIH KRAJEV 9 V občini že vrsto let deluje Rogaška Riviera (na fotografiji), več hotelov ima pod streho svoje bazene. A očitno si občani želijo kopališče, ki bi delovalo pod okriljem občine. (Foto: TS) 'Aft ■'M' üg !И —' -iti '' ■■■■iMl№!!?"lli «in» 5 ЛЕВВвИ«а«ивива==нн; ............simi И|у| mm |!!!!!!5 != , s SffiaSH ЖЕан Збкзкг ШКЗ ■ ff . -P ' SB IS .јјДЈШШМШ! ROGAŠKA SLATINA - O davku na glavni dobitek glasovala le peščicaobčanov Se obeta še en bazen? ROGAŠKA SLATINA - 65 ods totkov sodelujočih v anketi, ki jo je slatinska občina pripravila o porabi davka na dobitek igre na srečo Eurojackpot, si želi gradnjo letnega bazena. 18 odstotkov sodelujočih si želi, da bi občina denar porabila za gradnjo prizidka k vrtcu Potoček. 16 odstotkov sodelujočih se zavzema, da bi občina s tem denarjem kupila stavbno zemljišče na območju nekdanjega mizarstva. TINA STRMCNIK Občina je sredi februarja v proračun prejela približno 1,7 milijona evrov davka od zmagovalnega dobitka. 250 tisoč evrov je razdelila med tri projekte, in sicer za asfaltiranje cest v krajevnih skupnostih, za nakup vozila za izvajanje storitve Prostofer in za dva večja koncerta, ki sta ju organizirala slatinski mladinski center in tamkajšnji javni zavod za turizem in kulturo. Občani so lahko od konca julija do sredine septembra glasovali o razporeditvi približno 1,4 milijona evrov. Največ sodelujočih je na- klonjenih ideji o gradnji letnega bazena, čeprav v občini pod okriljem Grand hotela Rogaška oz. podjetja SLKI že deluje Rogaška riviera. Tam je kopanje na voljo tako v pokritem kot v letnem bazenu. Župan mag. Branko Kidrič je pred časom za naš časopis pojasnil, da strategija razvoja občine v središču mesta ne predvideva gradnje bazenov s tobogani, ki bi privlačili množice obiskovalcev, saj je takšna ponudba na voljo v bližjem parku Aqualuna. A občinska uprava je doslej prejela več pobud o tem, da bi pod okri- ljem občine deloval letni bazen. Anketa je pokazala, da se zdi ta projekt občanom pomemben. O tem, ali se v občini obeta novo kopališče, bo razpravljal občinski svet pri predlogu proračuna za prihodnje leto. Slab odziv na anketo Možnost glasovanja je izkoristilo le 352 prebivalcev slatinske občine, kar predstavlja komaj tri odstotke vseh prebivalcev oz. malo manj kot štiri odstotke vseh volivcev. Med tistimi, ki so vendarle izpolnili anketo, jih je 98 svoj glas oddalo pisno, 254 pa elektronsko. Najmanj podpore, le 0,7 odstotka, je dobil predlog o komunalnemu opremljanju gospodarske cone Ratanska vas. Občani so lahko predlagali tudi svoje predloge, kar je storilo 117 sodelujočih. Največ jih je bilo naklonjenih nakupu zemljišč pod Janino in ureditvi celotnega območja, da bi bilo to namenjeno preživljanju časa v naravi. Slatinčani so predlagali še nakup zemljišča za gradnjo gasilskega doma PGD Steklarna, financiranje dežurne zdravstvene službe v občini, gradnjo neprofitnih stanovanj in stanovanj za mlade, ureditev prostorov za druženje mladih. Zavzeli so se še za ukrepe trajnostnega razvoja, za dodatne zelene ureditve in za vzdrževanje kulturne dediščine. Nagrajeni za trajnostni turizem ZREČE, ROGAŠKA SLATINA - Destinaciji Rogaška Slatina in Rogla-Pohorje sta se uvrstili na seznam stotih trajnostnih praks na svetu, ki so bile nagrajene v okviru konference o zelenih destinacijah v Atenah konec septembra. Destinacija Rogla-Pohorje je bila nagrajena zaradi prenove Žičke kartuzije, Občina Rogaška Slatina pa je prepričala s svojim infrastrukturnim projektom, in sicer z gradnjo nadhoda Sonce. Slednji vodi do parkirišča po načelu parkiraj in presedi ter do postajališča za izposojo koles, zato bo po prepričanju občinske uprave spodbudil trajnostno mobilnost v kraju. Na seznam stotih najboljših trajnostnih praks na svetu se je sicer skupno uvrstilo sedem slovenskih destinacij. Slednje so tudi nosilke znaka Slovenia Green, ki so ga pridobil za svoje prizadevanje za trajnostni razvoj. TS Širijo prostore za svoje uporabnike DOBRNA - Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je v tem mesecu kupil stanovanjsko hišo v Loko-vini, kjer bo prostor za šest uporabnikov in za podporne službe. Center se je namreč že lani poleti prijavil na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za sofinanciranje vlaganj v infrastrukturo za vzpostavitev stanovanjskih skupin za osebe, mlajše od 65 let. V okviru tega razpisasoprijavilitudiprojektzavzpostavitev stanovanjske skupine za šest uporabnikov in bili pri tem uspešni. Letos so z ministrstva prejeli sklep o potrditvi vloge, na podlagi katere bodo prejeli 277 tisoč evrov, ki so jih porabili za nakup stanovanjske enote. Hiša je primerna za uporabo, nahaja se v neposredni bližini matične stavbe centra, v njej pa bo potrebna manjša prenova prostorov, da bodo primerni za bivanje uporabnikov. Kot dodajajo vcentru, želijo doseči preobrazbo v center skupnostnih oblik oskrbe. SŠol Pomagajmo Nataši in Nini pri obnovi njune hiše, da bosta lahko enkrat rekli: »Imava dom!« Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri obnovi Natašine in Ninine hiše. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in Al. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/. Prizidek še uradno predali namenu Osnovna šola Šmarje pri Jelšah je bogatejša za tri nove učilnice, zbornico, na novo je urejena šolska kuhinja. (Foto: Občina Šmarje pri Jelšah) ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina se je naložbam v Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah posvečala več let. Omenjena stavba je bogatejša za prizidek z novimi učilnicami, zbornico, s skladiščem in sodobno kuhinjo. Šmarski župan Matija Čakš je povedal, da kuhinja v šmarski osnovni šoli že dolgo ni več sledila potrebam. Zaposleni so lahko dnevno pripravili dvesto kosil. Ker gre za tretjo največjo osnovno šolo v državi in največjo šolo v savinjski regiji, ima tam kar 700 učencev naročenih topel obrok. Zato je bilo kuhinjo treba nujno povečati, zdaj je v njej še vrhunska tehnološka oprema. Ker število učencev nenehno raste in v šoli občutijo prostorsko stisko, je izvajalec del v prizidku zgradil še tri nove učilnice in uredil novo zbornico za zaposlene. Po gradnji prizidka je bilo treba v šoli glede na zakonodajo poskrbeti za nov sistem varstva pred požari. Vsa stavba je zdaj na novo razdeljena na požarne sektorje, v njej so nova požarna vrata in nov sistem alarmiranja za primer vsakršne nesreče. Med gradnjo prizidka in urejanjem novih prostorih so se pokazale potrebe še po nekaterih izboljšavah. Na starem delu kuhinje je bila zamenjana dotrajana streha, na novo je bila urejena okolica, nov je tudi električni priključek. »Dodatna dela so bila vredna kar nekaj sto tisoč evrov. Ocenjujem, da je bila naložba dobro načrtovana in dobro izpeljana,« je dejal Čakš. Šmarska občina je naložbo, vredno 1,5 milijona evrov, uspešno prijavila na razpis Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport. Pridobila je skoraj 600 tisoč evrov sofinanciranja. Za nove prostore je pravočasno pridobila uporabno dovoljenje, zato so zaposleni z novim šolskim letom lahko obroke začeli pripravljati v sodobni šolski kuhinji. TS 10 IZ NAŠIH KRAJEV SLOVENSKE KONJICE - Najnovejša pridobitev v Žički kartuziji Obnovili cerkev sv. Janeza Krstnika Žička kartuzija v konjiški občini, spomenik državnega pomena, se ponaša s prenovljeno cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Približno dve leti so trajali gradbena obnova in utrjevanje zidov cerkve, izvedba nepomič-nega in pomičnega dela strehe ter ureditev razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Vrednost naložbe je ocenjena na 2,8 milijona evrov, večino denarja je zagotovila država. Tiha lepotica, kot so Žički kartuziji nadeli ime domačini, je s prenovo pridobila nove priložnosti za turistično oziroma prireditveno ponudbo. BARBARA FURMAN Vrednost prenove cerkve sv. Janeza Krstnika znaša skoraj tri milijone evrov. Slovesnost so pripravili na svetovni dan turizma, 27. septembra. Za dan slovesnega odprtja prenovljene cerkve sv. Janeza Krstnika je Občina Slovenske Konjice izbrala 27. september, svetovni dan turizma. To ni naključje, saj Žička kartuzija že vrsto let privablja obiskovalce od blizu in daleč. Konjiški župan Darko Ratajc je v slavnostnem nagovoru ob odprtju poudaril, da bo obnova cerkve med drugim pripomogla k večji turistični prepoznavnosti konjiške občine in k povečanemu obisku kartuzije. Pomoč države Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila v zelo slabem stanju, po besedah strokovnjakov bi se vsak čas sesedla sama vase. Ko je Občina Slovenske Konjice pred dvema letoma pridobila dva milijona evrov državnega denarja, se je lahko lotila gradbene sanacije in Prav na dan odprtja obnovljene cerkve je v Slovenske Konjice iz Aten prispela novica, da je Svetovna turistična organizacija turistično destinacijo Rogla-Pohorje uvrstila med sto najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Tema letošnjega izbora je bilo ohranjanje kulturne dediščine, Konjičani pa so na izbor prijavili zgodbo Žičke kartuzije. stabilizacije zidov cerkve ter nato izvedbe nepomičnega in pomičnega dela strehe ter ureditve razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Po besedah direktorice konjiške občinske uprave Brede Obrez Preskar so bili nato zelo veseli posluha ministrstva za kulturo, ki je zagotovilo dodatnega pol milijona evrov za dokončanje obnove. »Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 2,8 milijona evrov. Tudi po zaslugi dodatnih sredstev smo se letos lotili še četrtega dela obnove, v sklopu katerega smo obnovili romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin majhnega križnega hodnika, pod streho pa smo spravili še zadnja gradbeno-obrtniška dela s položitvijo tlakov,« je še pojasnila direktorica. Stroka razdeljena Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer ume-tnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. Po mnenju arhitekta Žnidaršiča je zaradi pomične strehe lahko strop cerkve tudi nebo. Prenovljena cerkev ima, kot še dodaja, prav zaradi sodobne dimenzije bolj monumentalen učinek, kot ga je imela kadarkoli doslej. Novosti Medtem se v konjiški občinski upravi ukvarjajo s tem, katere vsebine umestiti v kompleks Žičke kartuzije, v prostor, ki se ponaša z izjemno pomirjujočo energijo. Med drugim napovedujejo vodene oglede za manjše skupine - do dvanajst obiskovalcev z vodnikom. »Dvanajst menihov s pri-orjem je namreč nekoč bivalo v Žički kartuziji,« je pojasnila vodja Turističnoinformacijske-ga centra Slovenske Konjice Tjaša Kangler. Ob tem bodo na območju kartuzije tudi v prihodnje organizirali Poletne glasbene večere in druge kulturno-ume-tniške dogodke. In tudi poroke bodo mogoče v obnovljeni kartuzijanski cerkvi. V dveh pritličnih prostorih zgornjega gospodarskega poslopja so uredili lapidarij, v katerem so razstavljeni najkakovostnejši kamnoseški kosi iz kartuzije. Vsak od njih pripoveduje svojo zgodbo. Bogata knjižnica Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. kartuzija po vrsti in kot prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, kot prva v Srednji Evropi in kot prva od štirih kartuzij na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na slovenskih tleh. V 14. stoletju se je ponašala s knjižnico, ki je štela več kot dva tisoč knjig in je bila manjša le od vatikanske. Kartuzijani so se med drugim ukvarjali z naravnim zdravilstvom, lekarništvom in vinogradništvom, tudi z mlinarstvom, opekarstvom, s steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v dolini sv. Janeza Krstnika je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje Žičke kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa. Foto: Občina Slovenske Konjice Do Padeškega Vrha po prenovljeni cesti ZREČE - Na Gorenju nad Zrečami so se krajani razveselili prenovljene ceste Mavhar-Hrovat. Za asfaltiranje približno 700 metrov dolgega odseka so Občina Zreče, Krajevna skupnost Gorenje in krajani zagotovili 187 tisoč evrov. Krajani so za potrebe prenove ceste prav tako brezplačno odstopili svoja zemljišča. Cestni odsek Mahar-Hro- 2018 je Občina Zreče naročila vat, ki vodi do šestih kmetij izdelavo projektne dokumen- na Padeškem Vrhu, je bil v slabem stanju. Cesto so nekoliko razširili in asfaltirali, zato je zdaj promet po njej varnejši. Priprave na prenovo približno 700 metrov dolgega odseka po besedah zreškega župana Borisa Podvršnika segajo v leto 2017, ko so krajani v ta namen začeli zbirati del potrebnega denarja, leta tacije za rekonstrukcijo ceste, krajani so nato zemljišče brezplačno prenesli v javno dobro. Cesto so prenavljali postopoma; leta 2020 so asfaltirali 318 metrov dolg odsek, preostanek letos poleti. Združili moči Občina Zreče je na javnem razpisu za izvajalca cestnih del v prvi fazi izbrala žalsko podjetje Remont, drugo fazo cestne prenove je opravilo konjiško podjetje GMI, krajani Padeške-ga Vrha so opravili pripravljalna dela. Kot so še pojasnili v zreški občinski upravi, končna vrednost naložbe znaša približno 187 tisoč evrov. Krajani Padeškega vrha so zagotovili 14 tisoč evrov, Krajevna skupnost Gorenje 20 tisoč evrov in Občina Zreče malo več kot 153 tisoč evrov. Na odprtju prenovljenega cestnega odseka sta se predsednica krajevne skupnosti Gorenje Anamaria Hren in zreški župan Boris Podvr-šnik zahvalila domačinom, ki so finančno in organizacijsko pomagali pri izvedbi najnovejše cestne pridobitve v zreški občini. BF KULTURA 11 Izšla je slikanica o Blažu Kocenu Zemljevid do otroške duše Da kaznovanje ni prava pot krotenja nekoliko drugačne otroške duše, ampak da lahko mlade k sodelovanju pritegnemo, če jim prisluhnemo, je eno od sporočil knjige Blaževi zemljevidi. Povod za nastanek dela, ki ga je napisala Irena Zevnik s Ponikve, je bila dvestota obletnica rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena. TINA STRMCNIK Blaž Kocen, ki je med drugim znan kot oče šolskega atlasa, je bil leta 1821 rojen na Hotunju pri Ponikvi. Občina Šentjur, številna društva in zavodi so ob lanski okrogli obletnici njegovega rojstva pripravili kup dejavnosti. Takrat je bil pri založbi Ajda načrtovan tudi izid zgodbe, ki predstavlja nekaj vzporednic Knjigo Irene Zevnik je ilustrirala Andreja Gregorič, ki je že sodelovala pri delih, povezanih z velikimi občani Šentjurja, saj je likovno podobo pripravila za knjigo o Antonu Martinu Slomšku. med Kocenom in sodobnimi družinami, a je zaradi epidemije koronavirusa delo izšlo kasneje. Pod besedilo se je podpisala učiteljica razrednega pouka v Osnovni šoli Ponikva Irena Zevnik. Ta je med drugim vodja šolskega dramskega krožka, ukvarja se z re-žiranjem številnih prireditev v kraju in šoli. Po književnih delih Antona Martina Slomška je oživela tudi lika Bla-žeta in Nežice. V pogovoru z direktorico Knjižnice Šentjur Tatjano Oset je povedala, da je naročilo za zgodbo sprejela, čeprav je malo tudi dvomila, ali ji bo uspelo. »Na pisanje sem se pripravila tako, da sem si v knjižnici izposodila ogromno knjig iz zbirke Znameniti Slovenci, ki jo izdaja založba Ajda. V tej zbirki so med drugim dela o Ipavcih, Slomšku, Trubarju ... Svoje naloge sem se kar malo ustrašila, saj so pisci del o znamenitih Slovencih priznani avtorji.« Založnik je sprejel zgodbo, ki jo je pripravila, in predlagal nekaj sprememb. Irena Zevnik (desno) in direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset sta knjigo Blaževi zemljevidi predstavili konec septembra. Ker lepa beseda lepo mesto najde Zgodba govori o izmišljeni povprečni slovenski družini, glavni junak je deček Blaž, ki v šoli ne upošteva navodil, a tudi doma se rad umakne v svoj ustvarjalni svet, kjer riše zemljevide. Imena drugih likov, njegovih dveh sester, si je Zevnikova izposodila v druži- Tatjana Oset: »To je zgodba, v kateri je veliko naukov, ki nam pomagajo do lepšega in bolj srečnega družinskega življenja. In tudi k lažji vključenosti v šolo, ki je lahko včasih zelo stresna - ne le za učence, ampak tudi za starše in učitelje.« ni Blaža Kocena. »Razmišljala sem, kakšen je bil Kocen kot otrok. Zagotovo je bil malo poseben, morda samotarski, morda celo težaven, saj so takšni ponavadi učenci, ki so bistri in nekoliko drugačni.« Med knjižne platnice je vpletla veliko življenjskih modrosti. Kot učiteljica se namreč srečuje tako s srečo kot s težavami v šolskem prostoru. »Otrokom je treba prisluhniti, saj si najbolj želijo prav to, da jih odrasli poslušamo. Tudi mi Koncertni abonma in GM oder V sredo, 12. oktobra, bo v Narodnem domu prvi dogodek iz letošnje koncertne sezone Zavoda Celeia Celje. Nastopili bosta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in harfistka Urška Križnik Zupan. Zavod že od leta 1979 pripravlja glasbene abonmaje in ljubiteljem klasične glasbe zagotavlja vrhunske koncerte na domačih, celjskih odrih. Za koncertno sezono 2022/23 je pripravil glasbeni program s skladbami iz različnih slogovnih obdobij. Zanimivo je, da bodo imele v okviru Koncertnega abonmaja tokrat glavno vlogo ženske, mednarodno uveljavljene solistke in komorne glasbenice. »Še v začetku 20. stoletja je bila ženska umetniška ustvarjalnost pogosto omejena zgolj na meščanske salone. Ženske so se v vlogah skladateljic in izvajalk uveljavljale le v ozkih zasebnih krogih. V zadnjem stoletju se je njihov položaj spremenil. Vrhunske umetnice pomembno sooblikujejo glasbeno življenje na evropskih in svetovnih odrih,« je glasbeni izbor pojasnil Nenad Firšt, umetniški vodja glasbene dejavnosti v Zavodu Celeia Celje. Na odru Narodnega in Celjskega doma bodo poleg že omenjenih dveh umetnic koncertirale še saksofonistke iz zasedbe Roya Saxophone Quartet, violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc, pianistka Simone Leitäo ter Kvartet flavt 4Syrinx. V okviru drugega abonmaja, imenovanega GM oder, bodo nastopili mladi glasbeniki, ki so prepričali strokovno žirijo Glasbene mladine Slovenije. To so Trio ä chanter, Leon Ravnikar, Ema Krečič in Sara Koveš, Patricija Malovrh Mlačnik in Andraž Malgaj. Prvi koncert bo 23. novembra, vstop na vse koncerte GM odra je prost. TC Koncertno sezono Zavoda Celeia Celje bo v sredo odprla sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ob spremljavi harfistke Urške Križnik Zupan. (Foto: arhiv zavoda) smo v otroštvu delali lumpa-rije. Če mlade najprej opozorimo in jim lepo pojasnimo, zakaj nekaj ni dobro, to razumejo. Seveda je treba biti kot učitelj vztrajen.« Dodala je še, da ima v svojem razredu vsako šolsko leto kakšnega učenca, ki izstopa po drugačnosti. A to ni ovira, da se z njim ne bi dalo sodelovati. »Vedno se najde način, postopoma pa vključujem tudi vse druge učence.« Okno v domovino in svet Izid dela sta podprli Občina Šentjur in KS Ponikva. Rožle Bratec Mrvar, poznavalec Blaža Kocena, je za knjigo pripravil strnjen opis o tem kartografu in geografu. Pojasnil je, da si je Kocen želel, da bi lahko učenci pri pouku geografije lažje spoznavali domovino in svet. Zavzel se je, da bi učenci uporabljali zemljevide, učbenike in atlase, razmišljal je o njihovi uporabnosti z vidika velikosti in teže, a tudi dostopnosti. »S svojimi prizadevanji je dosegel, da so v večini šol šolski atlasi obvezni že 150 let, da so zemljevidi na stenah in da učitelji pričakujemo, da imajo na mizi svoje zemljevide tudi devetošolci.« Foto: Andraž Purg - GrupA Poročne fotografije drugače V celjski Galeriji AQ, ki v umetniški četrti deluje pod okriljem Gimnazije Celje - Center, bodo nocoj ob 19. uri odpri razstavo mednarodno priznanega slovenskega fotografa Aljo-še Videtiča. Tudi ta je posvečena 110-letnici šolske stavbe, tako kot že nekaj razstav pred njo. Na ogled bo do 17. oktobra. Aljoša Videtič je poročni fotograf, ki si je v poplavi tovrstne ponudbe ustvaril posebno mesto. Od mladoporočencev zahteva, da se pred objektivom vedejo tako kot sicer v normalnem življenju. Pošilja jih na ulice, v družbo z brezdomci, na samotne ceste prostrane Islandije, na postaje podzemne železnice New Yorka ... Pogosto ni mogoče videti, da gre za poročno fotografijo. S tem tudi demisitificira pojem poroke oziroma poročnih slavij. TC Plesalci spet navdušili Korpus je edini festival plesa na širšem celjskem območju, ki ga Plesni forum Celje že petnajst let organizira, da bi občinstvu približal sodobno plesno sceno. Na letošnjem Korpusu so poleg slovenskih sodelovali tudi plesalci iz Hrvaške. Na otvoritvenem večeru se je zvrstilo 61 plesalcev, ki so v 13 koreografijah predstavili raznoliko, a izvirno in kakovostno plesno ustvarjanje mladih. Sodelovali so Plesni forum Celje, Plesni studio Intakt Ljubljana, Plesni studio N Velenje, SVŠGUGL (Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana), Ursus Dancers, Studio za svobodni ples Ljubljana in Umjetnička organizacija plesna radionica Ilijane Lončar iz Hrvaške. Vsi nastopajoči so navdušili občinstvo. Na drugem večeru je obiskovalce navdušil vsestranski umetnik Žigan Krajnčan z izjemno ustvarjalno energijo in inovativnostjo v povezovanju petja, plesa, govora, giba in performansa. Zadnji dan festivala je bil namenjen mlajši generaciji gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali glasbeno-plesno predstavo Lunina čarobna flavtica. Avtor glasbe in zgodbe je Blaž Pucihar, pod koreografijo se je podpisala Goga Stefanovič - Erjavec. BF 12 NAŠA TEMA O (ne)smiselnosti uvedbe uniform v vrtce in šole Za večino (še) jemljive V Zasebnem vrtcu Mali grof v Slovenskih Konjicah so z odobravanjem staršev pred tremi leti uvedli enaka oblačila za vse otroke. Takrat in že nekajkrat pred tem se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali bi morali biti otroci v slovenskih šolah in vrtcih v uniformah. Te naj bi po mnenju nekaterih strokovnjakov zmanjševale socialne razlike med otroki, medtem ko so drugi prepričani, da predvsem zavirajo individualnost otrok. BARBARA FURMAN Čeprav se časi spreminjajo, so socialne razlike med otroki vedno prisotne. Na zunaj se vidijo predvsem v oblačenju, pri nekaterih namreč vidimo zadnje modne smernice, tudi znamke višjega cenovnega razreda. Da bi zmanjšali ta občutek socialnih razlik med otroki v vrtcih in šolah, nekateri razmišljajo o uvedbi šolskih uniform. Bi te res zmanjšale socialne razlike? V Sloveniji so na ministrstvu za šolstvo o uvedbi šolskih uniform razmišljali pred leti, ko so za mnenje pri tej odločitvi povprašali tudi državljane. Večina anketirancev se je takrat opredelila proti uvedbi šolskih uniform. Ministrstvo zato glede tega ni več izvajalo nobenih dejavnosti. Kako je po svetu? Šolska uniforma je praksa, ki v Angliji sega v 16. stoletje. Nošenje so uvedle številne druge države in tako so šolske uniforme danes pogoste v mnogih delih sveta. Uniforme lahko štejemo za spodbujanje socialne enakosti dijakov in učencev, kritizirali pa so jih zaradi spodbujanja oblike enotnosti, značilne za militarizem. V državah Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in številnih azijskih državah morajo šolski otroci nositi šolske uniforme, ki ustrezajo enotni politiki šole. V sodobni Evropi izstopajo Velika Britanija, Malta in Irska kot edine države, kjer državne šole široko sprejemajo šolsko uniformo in jo na splošno podpirajo nacionalne ter lokalne vlade, čeprav v državah ni zakonodaje, ki bi urejala šolsko uniformo. (Vir: Slovenska Wikipedija) Vrtec Mali grof: »Enotna oblačila so prava odločitev« Otroci so oblečeni v hlače in majčke z dolgimi ali s kratkimi rokavi. (Foto: Vrtec Mali grof) V konjiškem zasebnem vrtcu Mali grof so enotna oblačila za otroke uvedli pred tremi leti, ker je bila pozornost otrok v veliki meri usmerjena na videz oblačil in primerjanje med njimi, zaradi česar je bil moten vzgojni proces. Po besedah pedagoške vodje vrtca Andreje Kristan se je uvedba enotnih oblačil kljub začetnemu nasprotovanju staršev izkazala za pravilno odločitev. Kot je še povedala Andreja Kristan, so vzgojiteljice pri delu opazile veliko dejavnikov, ki so motili otroke pri njihovem delu, igri in druženju. Otroci so v vrtec prihajali neprimerno oblečeni za dejavnosti in igro, njihova oblačila so bila prav tako neprimerna letnim časom. Vzgojiteljice so opazile tudi, da otroci postajajo vedno bolj samovoljni in da jim starši prepuščajo izbiro oblačil za vrtec. Pravite, da so otroci že v zgodnjem otroštvu obremenjeni z videzom, dokazovanjem in s primerjanjem. Žal je tako. Starši smo s svojim načinom življenja otrokom odvzeli občutek varnosti in pripadnosti ter vanje vnesli nemir, zmedenost in tekmovalnost. Današnji pedagogi delamo z otroki, ki so zasvojeni s potrošništvom, saj jim največ pomenita lep videz in lepa obleka, uživali bi v brezdelju in občutku, da imajo vedno prav. Zato smo se v našem kolektivu po tehtnem razmisleku in posvetu z direktorico vrtca Mali Grof Nino Sešlar pred tremi leti odločili za uvedbo enotnih oblačil. V našem vrtcu so otrokom na voljo enotna oblačila v več barvah, na vseh je »Enotna oblačila otrok v našem vrtcu so v več barvah in nosijo simbol našega vrtca, to je Grofko. Na voljo so majice s kratkimi in z dolgimi rokavi ter jopica. Deklice in fantki imajo oblečene hlače po lastni izbiri, priporočamo, da na njih ni risanih junakov,« pravi Andreja Kristan, pedagoška vodja konjiškega zasebnega vrtca Mali grof. v Jože Skolc: »Nimamo uniform, imamo priporočila« Jože Školc, v. d. ravnatelja Waldorfske šole in vrtca Savinja Žalec, ne vidi razlogov za uvedbo uniform. V njihovem vrtcu in šoli imajo priporočila, kako naj bodo otroci oblečeni, saj želijo s tem ohranjati nemoten vzgojno-izo-braževalni proces. Priporočila so, kot še pravi, pripravili z mislijo na dobro počutje otrok in se razlikujejo glede na njihovo starostno obdobje. Po besedah ravnatelja Jožeta Školca morajo biti oblačila za šolo in vrtec predvsem uporabna. »Dobro je tudi, da pomislimo, kako vplivajo bleščice ali risani junaki na majici na pozornost otrok pri pouku. V naši šoli in vrtcu priporočamo oblačila iz naravnih mate- rialov, da otroka ne zebe ali da mu ni prevroče. Starši našim priporočilom prisluhnejo in jih upoštevajo. Zgodilo se je, da je imel otrok tako strgane kavbojke, da so se mu videle spodnjice. Nagovorili smo ga, naj pride naslednji dan v šolo primerneje oblečen.« Spoštovanje in sodelovanje »Šola je vzgojno-izobraže-valno okolje, kjer sobiva veliko otrok in tudi odraslih. Z izbiro oblačil lahko izrazimo sebe, hkrati pa mora naš videz izkazovati spoštovanje in pripravljenost na sodelovanje z drugimi. Otroci, ki se oblačijo v izrazito izstopajoča oblačila, nam s tem nekaj sporočajo in to moramo kot odrasli prepoznati,« še poudarja v. d. ravnatelja in dodaja, da se moramo zavedati, da smo odrasli zgled otrokom tako s svojim vedenjem kot tudi oblačenjem. našit simbol našega vrtca Grofko. Na voljo so majice s kratkimi in z dolgimi rokavi ter jopica. Deklice in fantki imajo oblečene hlače po lastni izbiri, priporočamo, da na njih ni risanih junakov. Strošek za enotna oblačila krijejo starši. Ne gre za velik znesek, menimo, da je cena primerna. Ceno oblačil je določil dobavitelj, vrtec pri tem nima finančnega dobička. Kaj ste dosegli z uvedbo enotnih oblačil? Z uvedbo enotnih oblačil smo otrokom vrnili sproščeno otroštvo brez primerjanj, dokazovanj in tekmovanj. V teh treh letih smo odpravili vedenjske težave otrok. Ker so se vsi otroci poistovetili z našim simbolom Grofkom, so se bolj povezali, čutijo pripadnost. Bolj dosledno sledijo dogovorjenim pravilom kulturnega vedenja, med seboj so vzpostavili pristnejše prijateljske odnose. Menda se starši s pobudo o enotnih oblačilih sprva niso strinjali. Večina staršev je naši ideji najprej nasprotovala. Zato smo ubrali drugo pot, obrnili smo se na otroke. Pojasnjevali smo jim, zakaj je uvedba enotnih oblačil koristna zanje. In jih navdušili. Zato so otroci potem starše prosili, da bi imeli majico z Grofkom. Prehodili smo dolgo in trnovo pot. Priznam, da sem nekajkrat povsem obupala, a vztrajanje v dobrobit otrok se je obrestovalo. Zdaj smo zadovoljni vsi - otroci, njihovi starši in zaposleni v vrtcu. Dokazali smo, da je bila uvedba enotnih oblačil dobra odločitev. Smo prvi vrtec v Sloveniji, ki jih je uvedel. Ali smo edini, ne vem. Družba se spreminja. Pravite, da današnja družba ni dober zgled za odraščajoče otroke. Zakaj ne? Zato, ker smo kot družba pretirano potrošniško naravnani. In v tem duhu vzgajamo tudi otroke, ki so usmerjeni v imeti namesto v biti. Otroci so odvisni od zaslonov, sladke in nezdrave hrane, odvisni so od tega, kakšen je njihov videz. Imajo izkrivljen pogled na življenje. Tudi sama sem mama dveh šoloobveznih otrok in tudi sama se srečujem s tovrstnimi izzivi. Upam, da bomo kot družba vendarle začeli korakati v pravo smer. Da ne bomo več sužnji obilja, ampak da bomo znali v tem obilju uživati ter bomo hvaležni zanj. NAŠA TEMA 13 V Veliki Britaniji, na Irskem in Malti so v državnih šolah prisotne šolske uniforme. (Foto: Pixabay). Jožica Frigelj: »Učenci enakost enačijo s pravičnostjo« Morebitni uvedbi uniform v šolah je naklonjena profesorica razrednega pouka Jožica Frigelj, članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo. Pri tem, kot poudarja, ne gre za nobeno omejevanje otrokovih pravic, gre za občutek pripadnosti nečemu pomembnemu - šoli. Otroci morajo najprej zadovoljiti potrebo po pripadnosti ter prepoznati svojo vrednost, še dodaja. »Otroci iščejo svoje mesto v družbi, nekam morajo spadati. Nihče ni rad sam, osamljen, drugačen. Otroci pa sploh ne. Da jim odklanjamo možnost, da bi pripadali šoli, pravzaprav kaže na naš negativen odnos do šole in izobraževanja,« je prepričana Jožica Frigelj. »Nihče ne bo prišel na prireditev v Cankarjev dom v kratkih strganih kavbojkah, nihče ne bo niti na počitnicah prišel na hotelsko večerjo v kopalkah, nihče ne bo prišel k maši z dekoltejem do popka. Le v šoli morajo otroci izražati svojo individualnost. Zelo narobe. Šola je prostor, kamor se prihaja po znanje. Za to, da se učim matematiko, ne potrebujem biti naličena, za to, da spoznavam lepote slovenskega jezika, ne potrebujem umetnih nohtov, za to, da se učim geografijo, ne potrebujem razkazovanja bogastva spodnjega perila,« dodaja. Plitvo potrošništvo? Ostra nasprotovanja uniformam so po mnenju Jožice Frigelj najverjetneje posledica socialističnih časov, čeprav ima sama na to obdobje prijetne spomine. Ponosna je bila, ko je oblekla pionirsko uniformo. »Uniforma me niti malo ni zafrustrirala. In večine, ki jo poznam, tudi ne. V današnjem času so oblačila otrok velikokrat zgolj odsev plitvega potrošništva. Nobenih nasprotovanj ni proti dresom športnega kluba, skavtskim ali taborniškim uniformam, enotnim oblačilom pevskega zbora. Dvolično, kajne?« Ker Jožica Frigelj pogosto potuje, je marsikje srečevala skupine šolskih otrok v uniformah. V množici, na primer v Louvru, so se skupine lažje identificirale že po videzu. Vedeli so, da spadajo skupaj. Na svojo uniformo so bili učenci ponosni.« Jožica Frigelj vidi več prednosti glede uniform v šolah. (Foto: Osebni arhiv) »Učenci pojem enakosti enačijo s pojmom pravičnosti: pravično je, če dva učenca za enako znanje dobita enako oceno, • V I • I «I v • v • pravično bi bilo, če bi bili vsi učenci v enakih oblačilih, ker otroci za socialni status svojih staršev ne smejo biti kaznovani z zasmehovanjem,« navaja profesorica Jožica Frigelj. Občutek pripadnosti Po mnenju Frigljeve bi se morala vsaka šola sama odločiti, kakšna vedenja bo spodbujala, kakšno oblačenje in kakšne norme. Ker poučuje angleščino, se v okviru medkulturnega osveščanja vsako leto sreča tudi z uniformami. Ko se pogovarja z otroki, niso proti: »Vedo celo, kakšno uniformo bi sprejeli. Jo narišejo. Opišejo. Enake majice živahnih barv, enake puloverje s kapuco, udobne hlače. Vsekakor naštejejo več prednosti kot pomanjkljivosti, če bi imeli uniforme. In na prvem mestu med prednostmi je vedno - vsi bi videli, kam spadamo.« Kaj je dostojno oblačilo? Pravi še, da se sprenevedamo, ko se pogovarjamo o tem, kaj je dostojno obla- čilo za šolo ali vrtec. »To vsi vemo. Le manjšina bi rada na milimetre predpisano dolžino kril, las, nohtov, koliko centimetrov hrbta naj pokrivajo fantovske hlače, koliko kvadratnih centimetrov kože na ramenih deklet je lahko odkritih ... Oblačilo za vrtec ali šolo mora biti funkcionalno. Ne moreš v visokih petah teči krosa, ne moreš z dolgimi umetnimi nohti žagati lesa ali igrati odbojke, ne moreš napol gol za štedilnik. Pika.« Je izzivalno tudi pomanjkljivo? V nekaterih šolah so v pravilniku navedli, naj se učenke ne oblačijo pomanjkljivo in izzivalno, ker je to moteče za fante. Je prav, da se k dostojnosti poziva le dekleta, smo še vprašali Jožico Frigelj. ob robu Ne za videz, za vrednote gre! Šolske uniforme v slovenskem prostoru niso bile nikoli v uporabi, družba jim večinoma ni naklonjena. Zanimivo. Dostojen oziroma pričakovan način oblačenja brez zadržkov upoštevamo v poslovnem svetu in cerkvah, pri ogledu kulturnih prireditev, pri večerji v hotelu, v športnih društvih ali taborniških skupinah. Vse to smo sprejeli kot nekaj samoumevnega. Pri omembi šolske uniforme pa se mnogi le pritajeno nasmejijo, ker v tem prepoznavajo zgolj težnjo po dušenju edinstvenosti otroka. In verjetno večina ob izrazu šolska uniforma dobi asociacije na nekakšne haljice ali suknjič, krilo, hlače na rob in podobna zastarela oblačila. Čeprav so današnje šolske uniforme, ki jih nosijo učenci v številnih šolah po svetu, vse prej kot to. Barvite in sproščene so. A pomembna je sporočilna vrednost šolskih uniform, poudarja Jožica Frigelj, ki govori o nekakšnem »ekipnem dresu«, ki naj bi podobno kot športni dres izražal pripadnost bodisi šoli bodisi vrtcu. Pa si rečem, ne za videz, za vrednote gre. Za solidarnost, sočutje in povezanost. Ne trdim, da bi bila uvedba uniform edina rešitev, sploh ne, je pa lahko ena od rešitev pri soustvarjanju boljšega sveta. Morda? BARBARA FURMAN »Tega najraje sploh ne bi komentirala. Dekleta imajo v genih, da izzivajo, in fantje imajo v genih, da se jim prilizujejo. In v nekem obdobju si to vsi želijo. Dekletom je všeč, da so poželjive, fantje so ponosni, da so vzburjeni. In s tem ni nič narobe, to je čisto naravno. Je pa težava, če oziroma ko za izkrivljena dejanja krivimo izzivalno oblačenje. Moja nekdanja učenka je rekla, da bi se lahko tudi gola sprehajala pred sošolcem, a mu to ne bi dalo pravice, da bi se dotaknil njenih prstov na nogah. In kdo pravi, da je izzivalno nujno tudi pomanjkljivo? Včasih je bilo izjemno izzivalno, če je ženska pokazala gleženj.« Za pet minut slave Nedostojno oblečeni učenci po besedah Frigljeve večinoma žanjejo priznanja in pohvale, sovrstniki jih občudujejo, doživijo svojih pet minut slave. »A ne zaradi sebe, svoje osebnosti, temveč zaradi pomanjkljive obleke. Kar je pravzaprav žalostno, saj obleka ne naredi človeka. Ampak v rosnih najstniških letih jim je tistih pet minut pozornosti najpomembnejših. Šele kasneje, ko mogoče izvedo za obrekovanja za hrbtom, se verjetno zamislijo. Do naslednjič ...« Poudarja še, da učitelji niso tu, da kritizirajo, ampak da se z mladimi pogovarjajo in jih opozarjajo ter osveščajo. »Trudimo se tudi, da bi vsaj s šolskimi pravili mlade in njihove starše osvestili, da je pomembno, da so oblačila vsaj v skladu z varovanjem lastnega zdravja. Pozimi ni zdravo razkazovati popka in ledvic. Je pa zanimivo, da tega ne preprečijo starši, ampak je to postala naloga šole. Se v tem kaže nemoč staršev? Mene moja mati v takšnih oblačilih niti od doma ne bi pustila.« Ravnatelja: eden za, drugi proti Za mnenje smo vprašali Gregorja Pečana, predsednika Združenje ravnateljev Slovenije, ki meni, da bi bil vsaj temeljit razmislek o uvedbi enotnih oblačil oziroma uniform v vrtcih in šolah pri nas potreben. »Zaradi neprimerno oblečenih učencev in zaradi poudarjenih ekonomskih razlik se mi zdijo pobude o uvedbi uniform v šolah smiselne. To je moje osebno stališče, pri čemer v združenju ravnateljev o tem nismo razpravljali.« Ob tem se Pečan zavzema za spoštljivo in dostojno kulturo oblačenja, ustanovi primerno. H kulturnemu oblačenju je treba pozivati oba spola, ne le dekleta, kot to počnejo v nekaterih osnovnih šolah, še dodaja Pečan. Zato bi bilo po njegovem mnenju pametno poiskati celovito sistem- sko rešitev za vse šole glede primernega oblačenja. Uvedbi uniform v vzgojno--izobraževalnih ustanovah odločno nasprotuje upokojeni ravnatelj ljubljanske OŠ Prule Dušan Merc, ki je pred časom za nek spletni portal dejal, da bi bila uvedba uniform odmik od normalne oziroma prave poti. »Pogost argument za uvedbo uniform je zmanjšanje socialnih razlik med otroki, a se s tem razlike zgolj prikrivajo. Sem proti uniformam, ker ustvarjajo nesvobodno vzdušje. Uniforma zahteva posebno obliko vedenja in odnosov,« poudarja Merc. Po njegovem mnenju uniforme zgolj navidezno odpravljajo razlike med otroki, ki izhajajo iz bolj premožnih družin, in med tistimi, ki so iz manj premožnih družin. »Pogost argument za uvedbo uniform je zmanjšanje socialnih razlik med otroki, a se s tem razlike zgolj prikrivajo. Sem proti uniformam, ker ustvarjajo nesvobodno vzdušje,« poudarja upokojeni ravnatelj Dušan Merc, ki nasprotuje morebitni uvedbi uniform v šole in vrtce. 14 KRONIKA V enem tednu Dve voznici vozili v V napačno smer po avtocesti V torek zgodaj zjutraj so policisti na avtocesti Vran-sko-Šentrupert ustavili starejšo voznico, ki je vozila v nasprotno smer. Vožnja se je k sreči končala brez posledic, saj so jo policisti s predstavniki upravljavca avtoceste uspeli pravočasno ustaviti. Zoper njo bo sledil obdolžilni predlog. To je bil v zadnjih nekaj dneh že drugi primer vožnje v nasprotno smer na avtocesti. V noči na soboto so namreč policisti med izvozoma Celje - Center in Lopata prav tako ustavili starejšo voznico, ki je vozila v nasprotno smer. Tudi zoper njo so podali obdolžilni predlog. SIMONA SOLINIC Vožnja po nepravilni strani avtoceste se zaradi velikih hitrosti velikokrat konča s hudimi posledicami. Spomnimo samo na tragedijo pred leti na avtocesti pri Žalcu, kjer je pijan voznik vozil v napačno smer in pri tem trčil v vozilo, v katerem so umrli trije mladi ljudje, ena oseba pa je bila izredno hudo poškodovana. V primerih voženj v napačno smer na avtocesti gre večinoma za hude napake voznikov. »Ti preprosto ne upoštevajo prometne signalizacije in zapeljejo na avtocesti v napačno smer. Najbolj značilen odziv voznikov, ki se srečajo s tem, da pred seboj zagledajo nasproti vozeče vozilo, je, da stopijo na zavoro. Toda voz- nik, ki se mu zgodi to, naj se čim prej s prehitevalnega pasu umakne na odstavnega,« pravijo pri Darsu. Najvišja kazen Po Zakonu o pravilih cestnega prometa je vožnja v nasprotno smer na avtocesti prepovedana, globa za takšno dejanje je določena v višini najmanj 1.200 evrov in z izrekom 18 kazenskih točk, kar pomeni takojšen odvzem vozniškega dovoljenja. Dars je že pred leti na priključkih na avtocestah in hitrih cestah postavil dodatne informacijske table (tako imenovane roke) ter priključke dodatno označil s prometnimi znaki za prepovedan promet v eno smer, ki se večkrat ponovijo, ter na vozišču dodal puščice. Vzpostavil je tudi sistem zaznavanja vožnje v napačno smer, med drugim na avtocestnem priključku Vransko na štajerski avtocesti. Na odsekih avtocest in hitrih cest, kjer je nameščen sistem za nadzor in vodenje prometa, s sistemi video in mikro opazovanja pri Darsu samodejno zaznavajo nasproti vozeča vozila. S pomočjo sistemov in nadzornikov prometa v nadzornih centrih ob zaznavi opozarjajo pravilno vozeče voznike s pomočjo prometnih vsebin na elektronskih portalih nad avtocesto oziroma hitro cesto. Vsi daljši predori na avtocestah, med njimi so tudi Ločica, Jasovnik, Trojane, Podmilj, Golo rebro in Pletovarje, so opremljeni z video zaznavanjem, ki v celotnem predoru omogoča tudi zaznavo nasproti vozečega vozila. A vse to očitno ne ustavi voznikov, ki vse to tudi spregledajo. Foto: GPU, Pixabay Najpogostejši razlogi za vožnjo v nasprotno smer na avtocesti so namer-nost, neupoštevanje prometne signalizacije, objestna vožnja, stave, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil in slabše psihofizične sposobnosti za vožnjo. Zlasti nekateri starejši občani niso vajeni vožnje po avtocestah in nehote zapeljejo v nasprotno smer. Večmilijonska kazen Okrožno sodišče v Celju je General Electricu naložilo plačilo 23 milijonov evrov denarne kazni v zadevi, povezani s preplačilom naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Tožilstvo je Američanom očitalo pomoč pri zlorabi položaja, General Electric pa je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju odgovornosti, o čemer smo že poročali. General Electric je pravni naslednik Alstoma, ki naj bi na račun Teša pridobil 261 milijonov evrov premoženjske koristi, ki pa jih bo vrnil. Američani so namreč s Tešem sklenili dogovor o poravnavi, po katerem je moral General Electric Tešu marca lani izplačati 138,7 milijona evrov, poleg tega pa še 110 milijonov evrov za servisne storitve in 12 milijonov evrov v povračilu drugih stroškov in prihrankov. Servisne storitve bodo do leta 2029 oz. 2030, vključevale pa naj bi tri redne obnove Teša 6 in digitalno prenovo. Tožilstvo sicer v zadevi Teš, ki jo obravnava celjsko sodišče, nekdanjemu direktorju Urošu Rotniku, vodji projekta Teš 6 Bojanu Brešarju in lobistu Petru Kotarju očita zlorabo položaja in ponarejanja listin. Rotnik naj bi Alstomu omogočil premoženjsko korist v višini več kot 284 milijonov evrov, pri čemer naj bi se s prejetjem provizij okoristil tudi sam. Rotnik je Teš vodil od aprila 2003 do novembra 2010, v času, ko je prišlo do odločitve o gradnji 600-megavatne elektrarne, katere vrednost se je s prvotno ocenjenih 650 milijonov evrov povzpela na 1,4 milijarde evrov. Sojenje so zaradi ekonomičnosti in zato, da vsem obtoženim ne bi bilo treba prihajati na vse obravnave, razdelili na tri sklope. Trenutno obravnavajo posel z merilniki, nato bo od sredine oktobra na vrsti obnova Teša 5, december in januar bodo posvetili naložbi v šesti blok elektrarne. PONEDELJEK in SREDA: 8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK: 8.00-10.00 in 11.00-13.00 info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 Kako ukrepati, ko opazite, dapo avtocesti nekdo vozi v napačno smer? Ostanite mirni. Verjetno bo vozilo v napačno smer vozilo skrajno po svoji desni, torej na prehitevalnem pasu, zato takoj zmanjšajte hitrost: vožnje in se umaknite na voz;ni ali celo na odstavni pas. Vklopite vse utripalke, da opozorite še voznike za seboj, varnostna razdalja med vozili v smeri naj bo zadostna. Če po radiu slišite», da nekdo vozi v napačno smer na odseku, kj er ste trudi vi, zmanjšajte hitrost vožnje, vozite na varni razdalji do vozila pred seboj, ne prehitevajfe, vozite po vozeem ali odstavnem pasu ttr se, če je le možne, umnknits na prvo počioelišče. Cn uspete pokhcati (še bolje je° ee to naredi vaš sopotnik) policije (113) ali Piometno-informacijski center ea državne ceste(PIC) na kratko telefonsko številkn 1970 (ali ebičajne neletonske številke01/51l 815 18). Če ei lahko zspomeite registrsko šrevilko avtomobila in tip vozila ter odsek, kjer ste nasp roti vozeoega voznika opazili, bo v postopku iskanja voznika ta informacija volo koristna. Če sena napačni strani avtoceste znajdete sami ... ... takoj ustavite na odstvvnem pasu oziroma na najbližjem robu vozišča, vklopite ukripalke in zasenčene luči ter nemudoma po kliOite pomoč, ... ne eoz ite vzvtatno, ... nn vračajte se po priključku, po katerem ste nepravilno uvozili na avtocesto, tuOi če gre za izvoz s počivališča, ...ne obračojte vozila na avtocesti, ... ne vozite čez vozne pasove. Če boste izsjopili iz aviomobila, si nadenlte varnostno svetlobno oblačilo m stopite na prostor zunaj voznih pasov, za jekleno varnostno ograjo, pri čemer se1 zlasti ponoči in pri slebi vidljivosti predhodno prepričajte, kam rtopate zunaj cestišča. Če niste prepričani glede kraja, kje se sploh nahajate, je najbolje, da pokli0ete po aistemu klica v sili, to je stebrička oil avtocesti s teiefonom SOS, saj bo tako vaša lokacija takoj praviloodolo čena. Počakajte na pomoč. Vaše vozilo bo odstranjeno po kriteriju »ovira na cestir, pomembno pa je, da ne pride do poškodb ljudi vas in drugih udeležencev v prometu. od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 k. A ШИИ telemach ■ C kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 ŠPORT 15 V Podčetrtku judoisti, ki se prebijajo proti evropskemu vrhu Sedemdeset prostovoljcev je pripravilo tekmovanje Tradicionalni, že 16. evropski pokal v judu je bil v soboto in nedeljo v Podčetrtku. Kot je že v navadi, je turnir priložnost za še neuveljavljene tekmovalce na mednarodni ravni. Na njem lahko pokažejo pridobljeno znanje in napredek. Tako je bilo tudi letos v dvorani v Podčetrtku. DEAN SUSTER Prvi dan tekmovanja je bil za Slovenijo najbolj zanimiv dvoboj med Niko Tomc in Ano Škrabl, ki sta se v kategoriji do 57 kilogramov pomerili za bronasto kolajno. V zelo izenačeni borbi je Ana Škrabl izkoristila manjšo napako nasprotnice in osvojila tretje mesto. Nika Tomc iz Judo kluba Z'dežele Sankaku Celje je po porazu pristala na petem mestu. Isti položaj je prvi dan tekmovanja zasedel tudi Tobias Fürst Črtanec v kategoriji do 66 kilogramov. Slovenija na četrtem mestu Drugi dan je za Slovenijo na blazine v težjih kategorijah stopila bolj izkušena ekipa, kar se je vsekakor pokazalo pri rezultatih. Nicki Norčič je v najtežji ženski kategoriji osvojila zlato kolajno, Enej Marinič je bil v najtežji moški kategoriji drugi. Srebrno medaljo je osvojil tudi Juš Mecilošek, ki zaradi poškodbe, ki jo je staknil v polfinalu, ni imel možnosti, da bi se potegoval za zlato odličje v finalnem dvoboju. Četrto mesto je v kategoriji nad 78 kilogramov osvojila Urška Torkar, peto pa v kategoriji do 90 kilogramov Narsej Lackov-ič. Sedmi sta bila Jaro Vezjak do 100 kilogramov in Asja Vanessa Herič do 78 kilogramov. »Judo klub Z'dežele Sankaku s približno 70 prostovoljci je organiziral celotno tekmovanje, ki je bilo dobra priložnost za mlajše domače tekmovalce. Pomerili so se lahko s konkurenti iz Evrope, ki ne bodo tekmovali na svetovnem prvenstvu,« je dejal celjski tre ner Marjan Fabjan. Slovenija je bila četrta najuspešnejša država na tokratnem evropskem pokalu. Foto: Andraž Purg - GrupA Urška Žolnir Jugovar je zdaj podpredsednica Judo zveze Slovenije. Tina Trstenjak si je pozorno ogledovala domače in tuje tekmovalce in tekmovalke. Vadbi se dobitnica zlate in srebrne olimpijske medalje še ni posvetila na vso moč. Marjan Fabjan je iz kota dvorane spremljal dogodke na blazinah. 16 ŠPORT Mojca Novak (desno), predsednica organizacijskega odbora dirke, in mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, sta županu Mestne občine Celje Bojanu Šrotu predali repliko 5.2ÜÜ let starega kolesa, k 'г ■ najdenega na Ljubljanskem barju Na Starem gradu je etapno zmago prešerno slavil Tadej Pogačar, tudi kasnejši zmagovalec v skupnem seštevku. Za finale kolesarske dirke Po Sloveniji priznanje za knežje mesto Najboljši gostitelj ene od etap je bilo Celje Na Starem gradu so pred tednom razglasili najboljšega gostitelja ene od etap kolesarske dirke Po Sloveniji. To je seveda Celje. Komisijo za izbor je vodila Marjana Grčman. Odločiti se je morala med 41 tekmeci, ki so sodelovali pri izvedbi letošnje dirke Po Sloveniji. Člani komisije so tudi tokrat imeli zelo zahtevno delo. DEAN ŠUSTER Ambasador celjske etape je bil Tone Tiselj, nekdanji selektor obeh slovenskih rokometnih reprezentanc, zdaj poznavalec kolesarstva: »Vse je posledica dolgoletnega dela. Potrudil sem se po svojih močeh. Večkrat sem zmagal, tokrat smo zmagali vsi skupaj. Ponosen sem, da so me izbrali za ambasadorja, čeprav ne prihajam iz kolesarskih vrst. Sem pa prepoznavna športna oseba, jezik mi dobro >leti<. Vsake zadeve se lotim zelo resno. Ta me je zelo razveselila.« V Celju sredi junija Direktor dirke Bogdan Fink je čestital Mestni občini Celje: »Odlična priprava, odlična izvedba, ogromno dejavnosti pred dirko. Veseli nas, da so dejavnosti že precej časa pred začetkom kolesarske dirke. Idej organizatorjev in občin za naslednje leto je veliko, konec leta jih bomo postavili na skupni imenovalec. Želimo spreminjati etape in tudi njihov vrstni red. Naslednja dirka Po Sloveniji bo med 14. in 18. junijem.« Cilj bo v nedeljo v Novem mestu. Celju bi vsekakor ustrezala sobotna etapa in cilj v središču mesta. Nagrada tudi obveza Celjski župan Bojan Šrot je ponosen na prejeto priznanje: »Letos smo bili devetič gostitelji ene od etap. Gre za veliko priznanje, ki hkrati pomeni obvezo za prihodnje. Nagrajeni so vsi tisti, ki so se trudili več mesecev. Dirka za nas ni le pomemben mednarodni športni dogodek, ampak tudi velika priložnost za promocijo krajev in mest, ki jih obiščejo kolesarji. Veseli smo tudi zato, ker je bila konkurenca močna. Vsi gostitelji so se zelo potrudili.« Šrot je dodal: »Vsekakor želimo biti naslednje leto gostitelj starta etape ali njenega cilja.« Mojca Novak, predsednica organizacijskega odbora dirke, in mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, sta Šrotu predali repliko 5.200 let starega kolesa, najdenega na Ljubljanskem barju. Ta dragocen pokal pripada zmagovalcu tekmovanja za naj gostitelja dirke in je enak tistemu, ki ga je prejel najboljši kolesar Replika najstarejšega kolesa na svetu, ki ga hrani Mestni muzej Ljubljana. na dirki Po Sloveniji. To je bil lani in letos Tadej Pogačar. Rekordne številke »Mestna občina Celje nas je prepričala s svojim strokovnim in profesionalnim pristopom k promociji in z večmesečno pripravo na prihod dirke z izvedbo številnih dejavnosti z značajem. Celjani so med drugim pokazali tudi izredno inovativnost pri zagonu in promociji destinacije,« je bilo med drugim navedeno v obrazložitvi komisije. Slatin-čanka mag. Maja Pak že dolgo živi v Ljubljani: »Na koncu smo res lahko zadovoljni, saj si je letos dirko ob progi ogledalo 300 tisoč gledalcev in kar enajst milijonov ljudi v televizijskih prenosih, še petnajst milijonov pa si je ogledalo vse oglaševalske kampanje, ki so spremljale dirko.« Popestritev z zgodovinsko predstavo Predstavniki Mestne občine Celje in Zavoda Celeia Celje so letos zaradi prizadevanja za naziv naj gostitelja dirke pripravili veliko več promocijskih dejavnosti in spremljajočih dogodkov kot minula leta. Mestno središče so okrasili z zastavicami z motivi dirke, plakati na velikih panojih in v svetlobnih vitrinah so napovedovali tretjo etapo, v rondoje so namestili zelena kolesa, ob trasi proge so bili nameščeni zeleni krogi z logotipom cilja etape v Celju ... Na Krekovem trgu je bila na ogled razstava dr. Boruta Batagelja Celjski peloton o zgodovini kolesarstva v Celju. Trg je krasila instalacija, ki so jo ustvarili v Šolskem centru Celje. V podobo dirke so odeli enega od Celebusov. Z zeleno barvo, ki je barva majice vodilnega kolesarja na dirki, je bil osvetljen Stari grad. Na Krekovem trgu so pripravili tudi Kolesarski dan s Polževo dirko, pri tem in še drugih dogodkih je bilo zelo dragoceno sodelovanje Kolesarskega kluba knežjega mesta Celje in Kolesarskega društva Lava Team. Prvič so imenovali ambasadorja dirke v Celju, to vlogo so namenili Tonetu Tislju, ki je svojo vlogo opravil odlično. K izvedbi dirke Večina glavnih akterjev celjske etape na dirki Po Sloveniji sta precej prispevali tudi javni podjetji ZPO Celje in Zelenice, ki so poskrbele za kolesarsko okrasitev in ureditev mesta. Ogromno dela je vložil Robert Gorjanc, nekdanji novinar, zdaj pa predstavnik za stike z javnostmi v Mestni občini Celje. Med drugim je izpeljal idejo o nizu kolesarskih oddaj na Televiziji Celje, njegova zamisel je tudi kolesarska priloga v Novem tedniku. Foto: Andraž Purg - Gr upA Enajst medalj za veterane Kladivarja Atletski veterani iz Slovenije, med katerimi so zelo uspešni člani celjskega Atletskega društva Kladivar, so končali svojo tekmovalno sezono v grškem Solunu. Tam so bile med 23. in 25. septembrom 31. Balkanske igre. Udeležilo se jih je 847 atletov in atletinj iz trinajstih držav. Slovenska veteranska reprezentanca je štela 44 članov, med njimi je bilo pet predstavnikov Kladivarja, ki so odlično nastopili. Marko Božiček je v kategoriji M60 osvojil kar tri zlate medalje, v tekih na 300 m z ovirami, 100 m z ovirami in na 400 m, »zlati« beri pa je dodal še bronasto odličje v teku na 200 m. Zvonka Blatnik (Ž60) je bila prva v tekih na 400 in 200 m, na 800 m pa je osvojila srebrno medaljo. Valentina Kroflič (Ž40) je letos prvič tekmovala v veteranski atletiki in se na balkanskem prvenstvu izkazala z dvema osvojenima srebrnima medaljama, v tekih na 100 in 400 m. Nekdanji odličen rokometaš Alojz Snedič, daleč najstarejši med celjskimi atletskimi veterani, se je prav tako šele letos začel udejstvovati v veteranski atletiki. V kategoriji M80 je v teku na 100 m »pometel« s konkurenco in prepričljivo postal balkanski prvak. Damjan Gril (M55), predsednik Združenja atletskih veteranov Slovenije, je v skoku s palico osvojil bronasto medaljo. Naslednje leto bo balkansko veteransko prvenstvo v dvorani v Carigradu, na prostem pa v Izmirju. DŠ V nedeljo so Marku Božičku čestitali tudi njegovi nogometni soigralci. Marko (v rdečih »kopačkah«) je bil še bolj kot štirih medalj z balkanskega prvenstva vesel odločilnega gola, ki ga je dosegel za zmago svoje ekipe z 2 : 1. (Foto: DŠ) ŠPORT sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 17 Vrhunski mojstri za preobrate Celjski nogometaši še enkrat obrnili tekmo na glavo Tudi po enajstih krogih 1. slovenske nogometne lige je Celje na lestvici drugo. V nedeljo je z 2 : 1 ugnalo ekipo Kalcerja iz Radomelj. To je bila peta zmaga ekipe trenerja Romana Pilipčuka zapovrstjo. Mojstri za preobrate so spet zaostajali, nato so jim gostje pomagali z avtogolom, v izdihljajih tekme je odlično z razdalje sprožil Vasilije Janjičić in razveselil 700 gledalcev. Vasilije Janjičić je odločno zamahnil, nato pa silovito sprožil in premagal gostujočega vratarja. DEAN ŠUSTER Preostali izidi so bili: Domžale - Mura 2 : 2, Olimpija - Tabor Sežana 2 : 0, Koper - Bravo 2 : 0 in Gorica - Maribor 1 : 4. Tokrat neprepoznavni Val, na katerem odlično jadrajo, se je začel v 95. minuti domače tekme z Gorico, ko je gostujoči igralec Širok zakrivil enajstmetrovko. Žogo je na beli krogec postavil Vasilije Janjičić, zadel in Celjani so osvojili tri točke. Sledile so še štiri zmage, v Kopru z 2 : 0, doma z Olimpijo s 4 : 3 ter z Domžalami in s Kalcerjem z 2 : 1, potem ko so vodili tako Domžalčani kot Radomljani. Napadalec Gregor Bajde je priznal: »Danes nismo bili prepoznavni, preveč napak smo storili pri podajah, bili smo premalo agresivni, toda pomembno je, da smo nadaljevali zmagovalni niz. Tekma ni bila privlačna, a treba je upoštevati, da so nas pestile bolezni in kazni.« Flis se je odkupil Trener Roman Pilipčuk je v slogu Dušana Kosića govoril zelo iskreno: »Nočemo se izgovarjati na težave, ki smo jih imeli pred tekmo. Danes si verjetno nismo zaslužili zmage. Igro bomo pozabili, točke bodo ostale vpisane. Odločil je naš ekipni duh.« Po tekmi z Domžalami je omenjal Nina Milića, ko je postalo jasno, da ne bo igral Grigorij Morozov. Pilipčuk je pojasnil: »Nino je bil zaradi reprezentančnih obveznosti odsoten dva tedna. Nismo vedeli, v kakšnem stanju je. Odločili smo se, da damo prednost bolj izkušenemu igralcu.« Ta izkušen igralec je bil Žan Flis, ki je »zakuhal« vodstvo gostov. Kasneje se je odkupil za napako; po njegovem ne prav nevarnem strelu je gostujoči branilec zabil žogo v lastna vrata. Tekmo je s strelom z razdalje v izdihljajih tekme (spet) odločil Vasilije Janji-čić. Med čakanjem na »Mesija« Celje je zelo pogrešalo Charlesa »Mesija« Ikwue-mesija, ki je zbolel. »Upamo, da se bodo bolni in poškodovani igralci čim prej vrnili. Proti Kalcerju sta prvič v članskem moštvu igrala dva mladinca. Tekme se vrstijo v hudem ritmu. Na treningih so nam manjkali igralci. Morali bomo napraviti analizo, a jasno je, da smo proti Kalcerju igrali zelo slabo,« je zaključil Pi-lipčuk. Nihče ne bo jezen, če bodo Muro premagali s slabo igro. »Končno smo vseh 90 minut igrali dobro, zato je ta poraz za nas zelo boleč. Zaslužili smo si več. Odločil je tudi proračun Celja, ki je sedemkrat višji od našega. Kolikšen je naš? Nimamo niti milijona evrov,« je pripovedoval trener Kal-cerja Nermin Bašić. V svojem slogu je dodal: »Treniramo v blatu ali na plastiki. Na vseh tekmah smo gostje. Ampak ko sem videl svoje fante v Celju ... Mi lahko napademo Rusijo!« Brani- lec Uroš Korun je nekdanji nogometaš celjskega kluba: »Znašel sem se v zelo pozitivni sredini. S takšnimi predstavami raste samozavest.« V nedeljo bo Celje gostovalo v Murski Soboti. Foto: Andraž Purg - GrupA Celje je bogatejše za dve košarkarski igrišči. Prvega so slavnostno odprli v torek pred opoldnevom na Ljubljanski cesti, imenuje se Mavs. Tega je v celoti financiral klub Dallas Mavericks in je prvo igrišče v Evropi, financirano iz lige NBA. Naložba je bila vredna 152 tisoč evrov. Odprtje je bilo spektakular-no, v režiji fantov iz svetovno znane skupine Dunking devils. Odprtje igrišča Dončić je bilo v torek popoldne na Mariborski cesti. Zanj je Mestna občina Celje vložila 70 tisočakov, 20 jih je prispeval klub Luke Dončića. Vsi skupaj si želimo dvig kakovosti celjske moške košarke. V 1. krogu 2. slovenske lige je Celje doma izgubilo s Sežano z 90 : 69 ... DŠ Odprtje paša za oči in ušesa Višek odprtja igrišča na Ljubljanski cesti je bila predstava Dunking devils.( Foto: Andraž Purg - GrupA) Lan Tominc dvakratni državni prvak Državno člansko prvenstvo za kajakaše na divjih vodah je bilo zaradi previsoke Save na rezervni progi v kanalu v Tacnu. Odlično so se - ob odsotnosti Petra Kauzerja - odrezali trije najboljši celjski kajakaši. Državni prvak je postal član KKK Nivo Celje Lan Tominc. Martin Srabotnik je bil drugi, Jan Loč-nikar četrti. Ko so bili skupaj na progi, so prepričljivo osvojili prvo mesto na ekipni tekmi in še dodatno razveselili svojega vodjo, predsednika kluba Du- šana Kondo: »Kljub odsotnosti Kauzerja je naš uspeh nesporen. Dokazali smo, da imamo v Celju tri vrhunske kajakaše. Za Martinom Srabotnikom prihajata dva odlična dvajsetletna mladeniča Lan Tominc in Jan Ločnikar. Naš srednjeročna cilja sta osvojitev posamične medalje na velikem tekmovanju, evropskem ali svetovnem prvenstvu, ter nastop na olimpijskih igrah. Mladinski ekipi smo pred mesecem priključili še enega trenerja, Alešu Kudru in Pavliju Kuraltu se je pridru- ■'■Milili ijj Na najvišji stopnički z zlatimi medaljami z leve stojijo Celjani Lan Tominc, Martin Srabotnik in Jan Ločnikar. Lan Tominc je osvojil prvo mesto na DP pred Martinom Srabotnikom in Nikom Testenom. žil Nejc Konda.« Pred tednom je v finalu slovenskega pokala za mlajše kategorije na Zmajčkovem pokalu na Ljubljanici, kjer je nastopilo 300 kajakašev, med 48 cicibani do 10 let prvo mesto prepričljivo osvojil Maks Kuralt, drugi je bil Jakob Krajnc, četrti Patrik Cujež in peti Vas j a Gaube. Celjski klub je imel kar štiri tekmovalce med najboljšo peterico. V kategoriji U12 je Luka Pajk osvojil drugo mesto, Crt Korenjak peto. Med deklicami (U14) je bila Ema Kuralt tretja. DŠ, Foto: KKK Nivo Celje na kratko Prvi poker zmag Celje: Hokejisti LedX Celja so včeraj odigrali tekmo državnega prvenstva v Mariboru, v soboto pa bodo začeli tekmovati še v mednarodni regionalni ligi, imenovani IHL. Gostili bodo ekipo Team Croatia Select (18.00). Vodstvo celjskega kluba je bilo zadovoljno z rezultati ob koncu prejšnjega tedna. Prvič, odkar je vpeljalo vse mlajše selekcije, je bil istočasno dosežen popoln izkupiček. Celjski mladinci so s 6 : 2 premagali ekipo Select team Beograd, kadeti so na Bledu zmagali z 8 : 6, ekipa U15 je nadigrala Select team Beograd z 8 : 2, mlajši dečki pa so bili boljši od Mariborčanov z 12 : 0. To je najbrž prvi poker zmag v zgodovini celjskega hokeja. Presenetile favorizirane Kamničanke Celje: Celjske kegljavke, o katerih se po smrti nepozabnega trenerja in vodje Lada Gobca malo sliši, si po dveh krogih 1. slovenske lige delijo prvo mesto s Pivko. Na svojem kegljišču so presenetljivo ugnale Calcit s 5 : 3. Razlika v podrtih kegljih je bila pet v korist Anje Kozmus, Mire Grobelnik, Mojce Preglau, Klavdije Farasin, Brine Janjić in Jožice Šeško. Dolgo lomili Koprčane Celje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v štirih krogih prve slovenske lige štirikrat zmagali. Po porazu v Barceloni in pred naslednjo tekmo lige prvakov z Nantesom so v dvorani Zlatorog ob odsotnosti kaznovanih Žige Mlakarja in Matica Suholežnika premagali ekipo Kopra s 34 : 30. Najboljši strelec pri domačih je bil Gal Marguč z osmimi goli, odlično mu je na levem krilu sledil Tadej Mazej s šestimi zadetki. (DŠ) 18 NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 10. 11.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Odprtje prodajne razstave izdelkov uporabnikov Centa za varstvo in delo Golovec 18.00 Narodni dom Celje Mohorski večer: Ljubeznitve Bine Štampe Žmavc predstavitev nove pesniške zbirke 18.00 Savinov likovni salon Žalec Mini, maksi - cvetje je veselje! Odprtje skupinske razstave članov likovnega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje. Pokrajinski muzej Celje vabi na otroško ustvarja I nico SKRIVNOSTNE PODOBE Ustvarjalnica bo v soboto, 8. oktobra 2022 ob 10.30, v Knežjem dvoru v Celju. Izvedeli bomo kdo so bile Barbara Celjska, Ana Celjska in Veronika Deseniška ter poskusili poustvariti njihove podobe. Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom. Izvedla jo bo Enea Bronja Gajšek. Obvezne so prijave: muzej@pokmuz-ce.si 03/4280 962. Cena: 5€ m П7Г muzejnovejšezgodovine celje VEČERA V MUZEJSKI KAVARNI V sredo, 12. oktobra 2022, vas ob 18. uri vabimo na predavanje dr. Klemna Senice PODOBE JAPONSKE V POTOPISNIH ZAPISIH ALME M. KARLIN V sredo, 19. oktobra 2022, vas ob 18. uri vabimo na predavanje Tatiane Isaieve, direktorice Muzeja zgodovine žensk in spolov iz Ukrajine NJENA ZGODBA O VOJNI Predavanje bo v ukrajinskem jeziku s prevodom v slovenščino. Vstop na oba dogodka je prost. http://www.muzej-nz-ce.si 19.00 Občinska knjižnica Prebold Podobe Prebolda iz preteklosti Predavanje in voden ogled razstave 19.30 Gledališče Celje_ Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Abonma po posebnem razporedu in izven 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Jure Pukl in Urška Centa: Na pragu nevidnega Koncert abonmaja Klub in izven PETEK, 7. 10. 17.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Večer s pisateljem Tonetom Partljičem Pogovor o njegovih zadnjih knjigah 17.30 MC Šmartno ob Paki -dvorana Marof Kokoška Emilija Otroška predstava ob Tednu otroka; Gledališče Velenje in DPM Šmartno ob Paki 18.00 Narodni dom Celje 28. koncert prijateljstva Tradicionalni koncert MeKPZ Celje v sodelovanju z MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka in MePZ italijanske skupnosti Haliaetum iz Izole; vstop prost 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Odsev časa Predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar 20.30 Celjski mladinski center Samantha Maya z gosti Koncert; vstop prost SOBOTA, 8. 10. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Grdi raček Otroška predstava, Grajsko lutkovno gledališče Sevnica; vstop prost 17.00 Gledališče Celje_ Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Abonma po posebnem razporedu in izven. NEDELJA, 9. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia - mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Musica academica X Koncert študentov in diplomantov glasbenih akademij in visokih šol iz občine Šentjur; vstop prost PONEDELJEK, 10. 10. 11.00 Gledališče Celje_ Kristian Smeds: Žalostinke iz srca Evrope Mladinski abonma 17.30 Osrednja knjižnica Celje, študijska čitalnica Poklon Himalaji Predavanje in predstavitev knjige Barbare Popit v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. 18.00 Velenjski grad Predstavitev monografije Foto Ojsteršek Fotografsko monografijo fotografa Lojzeta Ojsterška je pripravil kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič. 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Predstavitev desete knjižice iz zbirke Izviri naše dediščine: Tudi pesem je luč... TOREK, 11. 10. 19.30 Gledališče Celje_ Johnna Adams: Gorazdov vozel Izbirna predstava za abonente in izven. 20.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Vročica Glasbeni show, org. Špas teater in ZKŠZ Žalec SREDA, 12. 10. 17.00 Mestna galerija Šoštanj Šoštanj, ki ga ni več Odprtje razstave, ki jo je pripravil Damijan Kljajič. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Podobe Japonske v potopisnih zapisih Alme M. Karlin Predavanje dr. Klemna Senice; vstop prost 19.30 Narodni dom Celje Andreja Zakonjšek Krt, sopran in Urška Križnik Zupan, harfa Koncertni abonma Druge prireditve ČETRTEK, 6. 10. 9.00 do 20.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Z igro dodediščine v tednu otroka, Dnevi evropske kulturne dediščine Kozjanska ustvarjalnica, vodeni ogledi po razstavi Živi svet Kozjanskega parka in ustvarjalnica; prijave: info@mnzc.si; za otroke in družine vstop prost 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Iskanje lepega med možganskimi vijugami - zakaj človek potrebuje lepoto? Predavanje dr. Zvezdana Pirtoška 18.00 Celjski mladinski center Tečaj orientalskega plesa: Shekaya 19.00 Občinska knjižnica Polzela Z avtom in kamero po Republiki Južni Afriki Predavanje popotnega fotografa Nejca Draganjeca; vstop prost 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Franci Horvat: Po poteh XIV. divizije Literarni večer bo avtor popestril s predavanjem. PETEK, 7. 10. 10.00 Park pri fontani piv Žalec Rožnate pletenine 2022 (ovijanje dreves) Obeležitev meseca boja proti raku na prsih. SOBOTA, 8. 10. Od 10. do 17.00 Grad Žovnek Srednjeveški dan Dan odprtih vrat 10.00 Lilekova in Gubčeva ulica Celje_ Festival Rol. Ce & Vin. Ce Kulinarični festival 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Z igro do dediščine v tednu otroka, Dnevi evropske kulturne dediščine Bonton v naravi, voden ogled po razstavi Hermanov bonton in ustvarjalnica; prijave: info@mnzc.si; za otroke in družine vstop prost 10.00 do 18.00 Celjski sejem, hala E Mednarodna razstava mačk Tudi v nedeljo ob istem času. 10.30 Pokrajinski muzej Celje Skrivnostne podobe Otroška ustvarjalnica namenjena osnovnošolskim otrokom; prijave: muzej@pokmuz-ce.si 11.00 Center mesta - zvezda, Tržnica Ulični nastop za oživitev mestnega jedra 11.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvoran Pika miga 19. mini festival otroških plesnih skupin. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 11.00 do 18.00; v primeru dežja odpade 17.00 Celjski mladinski center Tečaj slikanja portretov Vodi celjski slikar in umetnik Đorde Aleksić Dimitrijević NEDELJA, 9. 10. 11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pika miga 19. festival otroških plesnih skupin. PONEDELJEK, 10. 10. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pod morjem okoli sveta Multimedijska projekcija podvodnega fotografa in snemalca Andreja Vojeta. TOREK, 11.10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton za šolarja in šolarko Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Hermanov bonton. 16.00 do 19.00 Središče mesta Celje_ Jesen v Celju Kreativna in zabavna jesenska doživetja za vso družino 17.00 Mladinski center Žalec Delavnica knjigovezništva 17.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Osnove in informacijske medicine Predavanje 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pogovor z beletrininim trubadurjem, pisateljem Ferijem Lainščkom SREDA, 12. 10. 10.00 Dom krajevne skupnosti Ljubečna Demenca: Odkrijmo jo zgodaj! Predavanje 11.00 Celjski dom_ Je napenjanje res samo neprijetnost? Predavanje Tanje Zorin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. 18.00 Celjska kulturnica Literarno srečanje Bralno srečanje članic in članov Celjskega literarnega društva 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Igor Kršinar: Komu je bil napoti Ivan Kramberger Predstavitev knjige; gost večera bo tudi Ivan Kramberger mlajši 23. praznik kozjanskega jabolka v Podsredi ČETRTEK, 6. 10. 19.00 Dom krajanov v Podsredi 10. Aškerčev večer v Podsredi Ob 110 obletnici smrti Antona Aškerca SOBOTA, 8. 10. 10.00 Trg Podsreda_ Slavnostno odprtje Praznika kozjanskega jabolka, podelitev naziva Carjevič leta 2022 10.00 do 18.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih produktov Tržnica, predstavitev društev, predstavitev predelovalnice jabolčnega soka, tekmovalne in družabne igre, ustvarjalnice za otroke, bogat kulturni program 11.00 Slovensko-bavarska hiša v Podsredi Odprtje razstave gob Gobarskega društva Kozjansko Kozje NEDELJA, 9. 10. 10.00 do 17.00 Trg Podsreda Sejem regionalnih produktov Tržnica in bogat kulturni program, predstavitev društev in druženj, ustvarjalnice za otroke Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 Iščemo te povsod! Kjer si, še se srečamo! ZAHVALA Zapustila nas je naša draga MARTINA BLAZINŠEK iz Brezove, Šmartno v Rožni dolini (22. 12. 1980-24. 9. 2022) HVALA! Vsem, ki ste našo Martino v njenem zemeljskem bivanju spoštovali, jo spodbujali v njenih težkih trenutkih bolezni, ji dajali energijo za boljši jutri z mislimi, besedami in dejanji! HVALA! Vsem, ki ste nam stali ob strani, ko nas je Martina zapustila in odšla med angele, vsem, ki ste nam nudili pomoč in tolažbo v besedah in dejanjih! Vsi njeni: ati, mami, Barbara z družino 744 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE KUPEC iz Latkove vasi 265 (16. 7. 1938-12. 9. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja ter moralno in materialno pomoč. Zahvala tudi Klemnu Pozniču, dr. med., DSO Polzela, TD Šempeter, cvetličarni Boža, gospodu župniku Srečku Hrenu in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni MOTORNA VOZILA PRODAM PRODAM IZRABLJENA in karambolirana vozila kupim. Uredim prepis. Telefon 031 82 3-0 5 5.736 STROJI KUPIM TRAKTOR, možno tudi v kompletu s kupim. Telefon 041 285-944. PRODAM ŠTEDILNIK, 3 x plin, 1 x elektrika, električna pečica, prodam. Telefon 031 733-965. 741 JAVNO PODJETJE, d .o.o ., Lav/a 2a, 3000 Celie PRAZNJENJA MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV - oktober 20222 CELJE VOJNIK ŠTORE DOBRNA Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in starega ata JANEZA STRAŠKA iz Ulice talcev 10, Šentjur se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz ulice, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem podjetja Itra, d. o. o., Štore za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Niku Marovtu iz Buč za ganljivo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Zagajšek za organizacijo pogreba, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču za odigrano pesem Cvetje v jeseni. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi, bili del njegovega življenja in ga pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in graha-ste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p KOKOŠI nesnice, rjavvjnghorn, grahaste, črne, štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice, že v nesnosti, črne, rjave in grahaste, prodamo. Možna dostava. Telefon 051 720-294. p KRAVO simentalko, v 4. letu starosti, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 515-187 633 Nasmeh tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. ZAHVALA V 86. letu se je poslovil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric MARTIN VIDIC z Blatnega Vrha 17 (30. 10. 1936-26. 9. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu Jožetu Andolšku in gospodu Janezu Puhanu za opravljen cerkveni obred, cvetličarni Palaška ter praporščakom in pogrebni službi Žalujka za celotno organizacijo pogrebnih storitev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi TELIČKO, staro 4 tedne, prodam. Telefon 041 556-020. 748 DVA kozliče srnaste pasme, stara 6 mesecev, primerna za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam.Cena podogovoru. Telefon 041 589-267. 750 KRAVO s teletom prodam. Telefon 040 290037 751 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM KUPIM MED, domač, pridelan na naraven ekološki način, ugodno prodam. Telefon 040 642206. 740 OSTALO DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p Poroke Celje Poročila sta se: Xheneta SARAMATI iz Krškega in Li-man VEZAJ iz Celja. Laško Poročila sta se: Romana ŠIREC in Robi ROS, oba iz Žetal. Žalec Poročila sta se: Eva KOVA-ČIČ IVANJKO iz Domžal in Gašper KUNDIH iz Gotovelj, Maja GERŠAK in Luka BANO-VIĆ, oba iz Maribora, Patricia POVŠNAR in Tan LONČAR, oba iz Žalca. Velenje Poročila sta se: Melisa SPAHIĆ iz Žalca in Denis NUŽDIĆ iz Velenja. PRODAM GROB oziroma prostor na celjskem pokopališču, velik približno 2 x 2,5 m, prodam. Cena 200 EUR. Telefon 041 714-838.736 VALJ Inox, za sadni mlin, z jermenico in le-žaji, prodam. Telefon 041 818-899. 743 SUHA bukova drva in traktorsko prikolico, nosilnost 4 t, prodam. Telefon 070 367257. 745 SVINJSKO polovico in krompir za ozimnico prodam v Šmartnem v Rožni dolini. Telefon 041 ?10-336 747 60-letni moški iz Prlekije, z obveznostjo, želi spoznati žensko za občasna srečanja; vezano, samsko ali ločeno. Leta niso pomembna. Samo resne, pokličite 031 449-727. p VDOVEC s hišo, pokojnino in z avtomobilom iščem resno vdovo (70 let, 70 kg). Nudim ji topel dom. Telefon 070 241-455. 742 RAZ IŠČEM soplesalko, starejšo, za tečaj plesa. Telefon 040 306497 749 p p Z ] ] MAR nazadnje je (29. Z bolečino v srcu se mili na njeni zadnji p pis Hvala tudi pevkam z, Tako tiho, skromno je živela, takšno tudi življenje je imela. Zdaj rešena vseh je bolečin, za njo ostal je lep, a boleč spomin... ZAHVALA h V 92. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča ÜJA KNEZ iz Medloga ; bivala v Domu Lipa Štore 1. 1931-17. 9. 2022) zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospre-oti, darovali sveče in cvetje ter izrazili na in ustna sožalja. a odpete pesmi in duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni 730 lu M MIRE (10. se iskreno zahvaljuj znancem za izrečena na Posebna hvala gosp Tončki za Hvala gospe Heleni i tje, skupini Eros za gospodu ž V Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, 1 tašče, babice, prababice in sestre REBERŠAK iz Celja 6. 1934-16. 9. 2022) emo vsem sorodnikom, sosedom in L sožalja ter cvetje, sveče in spremstvo 1 njeni zadnji poti. ie Marjani, gospe Marinki in gospe nesebično pomoč in nego. z cvetličarne Novak za čudovito cve-čustveno odpete pesmi in govor ter upniku za opravljen obred. žalosti: vsi njeni 738 4 - ; j- f ET X? VIDE (7. < se iskreno zahvaljuji darovali cvetje in sv Ž Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome in prababice i MLAKAR iz Pečovnika 1. 1927-29. 9. 2022) emo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, eče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. žalujoči: vsi njeni 739 ŠTEF iz Soc (19. Hvala vsem, ki z lep Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V SPOMIN 1 Danes mineva 20 let, ! kar nas je zapustil AN KRIVEC :ke 30 pri Novi Cerkvi 12. 1940-6. 10. 2002) io mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji 737 20 REPORTAŽA Savinjski Oktoberfest pritegnil številne ljubitelje tega bavarskega praznika Z naj dirndlom in najštevilnejšo »lederhosen« skupino V Žalcu je bilo v soboto zvečer mogoče čutiti bavarski utrip. Tržnica pri fontani piva se je že šesto leto spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta, za katerega organizacijsko skrbi Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest. Pivo, klobase in preste so ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki so se ob živi glasbi in zabavnih igrah veselili do jutranjih ur. Med njimi sta bila kot medijska partnerja Novi tednik in Radio Celje, ki sta dogajanje dodatno popestrila z izboroma za naj dirndl in najštevilnejšo »lederhosen« skupino. SPELA OZIR S tem sta spodbudila, da je bilo pod prireditvenim prostorom, kjer sta za vedro vzdušje skrbeli skupini Chi-cas in Vigor, letos mogoče opaziti še več obiskovalcev, ki so se odločili, da si bodo nadeli to tradicionalno bavarsko oblačilo. Komisijo, v kateri ni manjkala niti velika ljubiteljica in poznavalka Bavarske, podjetnica Mira Petre, je z dirndlom najbolj navdušila nekdanja hmeljarska princesa Barbara Bosnar, medtem ko je najštevilnejša »lederhosen« skupina prišla iz okolice Žalca. Da se je sodelovanje splačalo, so razlog privlačne nagrade, ki so jih prispevali Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest ter Novi tednik in Radio Celje. Ekipa Novega tednika in Radia Celje je dodatno popestrila dogajanje z izboroma za naj dirndl in najštevilnejšo »lederhosen« skupino. S svojo različico Kot se za pravi Oktoberfest spodobi, se je tudi njegova savinjska različica začela z zabijanjem pipe v sod. To častno opravilo je pripadlo žalskemu županu Janko Kosu in Miri Petre, ki je tudi zaslužna, da je Spodnja Savinjska dolina dobila svojo različico tega znanega bavarskega pivskega praznika. »Že kot zelo mlada sem odšla na Bavarsko. Najprej sem odpotovala na obisk k teti, kasneje sem na Bavarskem z možem živela deset let,« je zaupala. V zadnjih letih Savinjski Oktoberfest nastaja pod okriljem istoimenskega kulturnega društva, nad katerim bdi njena hči Ane Mari Petre Aubreht, sicer izvršna direktorica podjetja Petre. V veliko pomoč pri organizaciji tega dogodka ji je njena pomočnica Sabina Pa-lir. Podporo nudita še Občina Žalec in tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem. Z etnološkim pridihom A Savinjski Oktoberfest ni zgolj »uvožen« praznik piva, temveč ima tudi bogato domačo etnološko noto. Del dogajanja je tradicionalni Hmeljarski likof, na katerem hmeljarji ob koncu obiranja hmelja potegnejo črto pod Najštevilnejša »lederhosen« skupina je prišla iz okolice Žalca. i i hmeljarsko sezono. Združenje hmeljarjev Slovenije ga je dolga leta pripravljalo v Hmeljarskem domu Petrovče, zadnja leta je na prostem v središču Žalca in s tem veliko bolj viden javnosti. Foto: Andraž Purg - GrupA Več fotografij najdete na spletni strani Novega tednika. Ted ni ko ve zaodbe Št. 40 / Leto 77 / Celje, 6. oktober 2022 Razstava v zgodovinskem arhivu Mostovi, povezovalci ljudi Je bilo v Celju dovolj mostov? »Verjetno jih ni bilo dovolj, saj ljudje nismo nikoli zadovoljni. Vedno bi se dalo kakšno pot skrajšati z novo brvjo ali mostom in takšne pobude je mogoče slišati tudi danes,« odgovarja na to vprašanje dr. Bojan Himmelreich, avtor istoimenske razstave in kataloga v Zgodovinskem arhivu Celje (ZAC). Razstava prinaša opise skoraj 40 mostov na Savinji, Voglajni, Koprivnici in Sušnici, medtem ko se obsežen in bogat katalog na 136 straneh dotakne tudi ozadij njihovih nastankov, vpliva njihovega obstoja na življenje ljudi in prinaša spomine, povezane z mostovi in brvmi. V katalogu je več kot 160 slikovnih prilog, zato je še toliko bolj dragocen. Borut Batagelj (levo) in Bojan Himmelreich na razstavi Je bilo v Celju dovolj mostov. Na ogled bo približno pol leta, katalog pa je mogoče kupiti na spletni strani arhiva. (Foto: TC) TATJANA CVIRN »To je eden od presežkov v naši osnovni dejavnosti arhiva, ki pridobiva različna gradiva, jih vrednoti, hrani in nudi dostop do njih. Razstava ne pomeni le predstavitve arhivskega gradiva, ampak njegovo nadgradnjo z raziskovanjem in s poznavanjem tematike. To ni zgolj pregled zgodovine 40 mostov v širšem mestnem jedru, temveč gre za prispevek k zgodovini Celja,« je dejal dr. Borut Batagelj, direktor Hiše pisanih spominov, kot tudi imenujejo ZAC. Mostovi na razstavi ... Zametki ideje o preučevanju mostov segajo v leto 2002, ko je Bojan Himmelreich iskal razglednice poplave za razstavo, ki jo je pripravljala kolegica, in opazil pomožni most čez staro strugo Savinje. To mu je zbudilo zanimanje, k odločitvi za poglobljeno preučevanje teme pa je prispeval tudi kanček nostalgije, saj se spomni nekaterih mostov na Koprivnici in Sušnici, ki jih ni več. Verjame, da bo zato razstava zanimiva tudi za mnoge druge Celjane. S pomočjo gradiva v arhivu in drugih celjskih ustanovah ter časopisih je sestavil zgodbo mostov in brvi na štirih celjskih rekah oziroma potokih. »Manjkata Ložnica in Hudinja, ker sta bolj zunaj ožjega dela mesta in tudi gradiva ni bilo toliko, da bi lahko pripravil zgodbo o njunih mostovih.« Ugotovil je, da so že na ve-duti Celja z okolico iz sredine 18. stoletja narisani štirje mostovi. Sredi 19. stoletja je nastalo nekaj novih, med drugim tudi brv v park. V prvi polovici 20. stoletja se je mesto širilo in to je pomenilo gradnjo novih mostov: na Sušnici na območju današnje Vrtnice in pri bolnišnici, čez Koprivnico, ki je tekla na območju današnje Aškerčeve ulice ... »Gradnja mostov je doživela velik razmah v letih od 1956 do 1973. Takrat je zraslo sedem mostov na Voglajni in Hudinji, ki še danes stojijo, medtem ko so bili na Sušnici in Koprivnici odstranjeni, saj sta bila potoka preusmerjena in deloma postavljena v kanale,« ugotavlja avtor in dodaja, da do leta 2014, ko je bila zgrajena nova brv v park, v Celju ni bilo gradnje novih mostov. ... in v katalogu Če je razstava zastavljena na osnovnih dejstvih o mostovih in brveh, prinaša katalog več vsebin, na primer o tem, kako so bili ljudje povezani z mostovi, kaj so si želeli in kako se je oblast odzivala na tovrstne zahteve ... »To sem skušal ujeti tudi z nekaterimi odlomki iz spominov ljudi, iz njihovih izjav, zapisov iz časopisov ... Ko so na primer v Liscah krajani želeli most, so najeli odvetnika, ki je pisal občinski upravi o teh zahte- Za mostove v Celju je značilno, da so jih veliko zgradili iz materiala starih mostov, ki so jih podrli ali jih je deloma odnesla narasla voda. vah. Oblast se je v odgovorih pogosto sklicevala na to, da Savinja še ni regulirana in da zato mosta še ne bo. To je veljalo tudi pri željah za Kapucinski most,« razlaga avtor. Zanimiv se mu je zdel odziv ljudi, ko je odneslo Pantnerjev most čez Savinjo med Polulami in Pečovni-kom. »Krajani so leta 1963 na občino naslovili dopis, da je nemška oblast zgradila most, medtem ko ljudska oblast deset let ni naredila nič za gradnjo novega. Pri- merjava obeh oblasti je bila v tistih časih kar nerodna.« Zanimiva je tudi zgodba o Grenadirjevi brvi pri gostilni Koštomaj-Belaj na Polulah. »Ljudje so jo sami zgradili, ker so želeli krajšo pot do Celja, in so jo morali nato tudi sami vzdrževati, pri čemer se je kdo hotel temu izogniti. Obstajajo zapisi, da so komu zarubili kakšno stvar, na primer stensko uro, svinjo, voz, ker ni plačal svojega deleža za popravilo mosta.« Pasji terapevt se je upokojil str. 24 Z 0 M bo ibanjem do Povezanost z zemljo jšega življenja str. 25 in duhom str. 32-33 22 INTERVJU Pogovor s častnim meščanom Celja Milanom Zupančičem »Celjski klub je zmagal, ko je prepričal Toneta Turnška« V vlogi predsednika je vodil celjske hokejiste in rokometaše, bil je na čelu jugoslovanske rokometne zveze, nato še slovenske. Kot poslovnež se je znašel v vrhu celjskih podjetij Cinkarne in Aera. Letos je postal častni meščan Mestne občine Celje. Milan Zupančič je star 91 let. Že pred šestimi leti je med zadnjim intervjujem pristal na nov pogovor, a iskrivo dodal: »Obljubim pa ne ...« Večkrat za nek dogodek reče, da ga ima še v svežem spominu. »Mislim, da nihče v dvorani Zlatorog ni predvideval, da bomo premagali nemškega velikana. Pričakoval sem razliko desetih golov v korist Kiela. Alema sem poklical po tekmi in mu čestital.« DEAN SUSTER Imel sem možnost in tudi čast spoznati nekaj čudovitih ljudi, ki so v najbolj vročih rokometnih časih stali ob strani celjskemu klubu. Mednje zlasti spada Milan Zupančič. Večina ljudi ga kliče Mile. S posebnim užitkom pripoveduje šale in se včasih že pred razpletom sladko smeji. Njegov sin Boštjan je star 58 let. »Saj ne morem verjeti. Ampak tako pač je,« pravi Mile. Starejša vnukinja Ana je stara 25 let, vnuk in vnukinja, dvojčka Martin in Veronika, jih imata enajst. Martin je kajakaš na mirnih vodah (pri klubu Žusterna) in je na Bledu osvojil naslov državnega prvaka, Veronika je vratarka Ženskega nogometnega kluba Obala. Izvedel sem, da je Milan Zupančič pred dnevi padel. Kako je, ste bolje? Leva noga me ne boli, a mi večkrat preprosto odpove. Padam naprej. Zašili so mi čelo. Ko sem odšel na previjanje, mi je moj zdravnik Sašo Djurić dejal, da imam že dva rumena kartona. Vprašal sem ga, ali je naslednji rdeč. Pritrdil mi je in dodal, da me ne bo več sprejel. Zato si pri hoji pomagam s palico. Na srečo se veliko šalita. Še vozite avto? Še. Djurić mi je dovoljenje podaljšal za eno leto. In me je zanimalo, zakaj le za tako kratko obdobje. Odvrnil je, da bi me pač rad večkrat videl. Čez leto sem se spet pojavil pri njem, a me je začudeno pogledal. Rekel se mu, da spet potrebujem novo dovoljenje, in je takoj razumel. Vidimo, da ste reden obiskovalec rokometnih tekem. Kaj menite o trenerju Alemu Toskiću, ki očitno odlično opravlja delo? Tekme mi predstavljajo še eno redkih zabav. Vedno sem v družbi Valterja Ernsta. Glede Toskića bom pošteno povedal. Ko je lani prišel v klub, sem malo dvomil vanj in nisem bil prepričan, ali mu bo uspelo. Toda kako zdaj igra njegovo moštvo ... Še zlasti proti Ki-elu se je izkazalo. Mislim, da nihče v dvorani Zlatorog ni predvideval, da bomo premagali nemškega velikana. Pričakoval sem razliko desetih golov v korist Kiela. Alema sem poklical po tekmi in mu čestital. Govorila sva po srbsko, čeprav se je zelo lepo naučil govoriti slovensko. Tri leta je bil trener na Madžarskem. Po madžarsko sem ga vprašal, ali se je naučil madžarskega jezika. Odgovoril je po madžarsko, in sicer na kratko, da ne. Vašo hokejsko zgodbo, o kateri bova spregovorila kasneje, in madžarsko je pred petimi leti povezala prijateljska tekma hokejskih reprezentanc Slovenije in Madžarske v Celju. Spominjam se, da ste bili navdušeni kot majhen otrok. Res je. Po dolgem času sem v živo gledal hokejsko tekmo. Kakšna hitrost, sem se čudil. Na televiziji se tega ne opazi. V celjski dvorani v mestnem parku sem bil na manjši tribuni, ki je skoraj nad ledeno ploskvijo. Spremljanje dogodkov je od tam čudovito. Pozno ste postali častni meščan Celja. V obrazložitvi je zapisano: »Milan Zupančič naziv častnega meščana prejme za uspešno delo v gospodarstvu, za neizbrisno sled in pomoč pri vzpostavitvi temeljev razvoja zlate dobe celjskega rokometa ter za velik prispevek k ugledu in prepoznavnosti Celja doma in v tujini.« Kaj vam pomeni to priznanje? Bil sem zelo počaščen, ko me je obvestil celjski župan. Obenem sem bil presenečen. Mislil sem, da ta naziv pripada samo rojenim Celjanom. Pomislil sem na prejšnje dobitnike, tudi na nekdanjega zdravnika celjskega rokometnega kluba Rudija Čajavca. Potem »Ko sem odšel na previjanje, mi je moj zdravnik Sašo Djurić dejal, da imam že dva rumena kartona. Vprašal sem ga, ali je naslednji rdeč. Pritrdil mi je in dodal, da me ne bo več sprejel.« Ko je bil Mile Zupančič gost na Radiu Celje, je izbral štiri glasbene želje: Ima dana (Kraljevi ulice), Ave Maria (Andrea Bo-cceli), Strangers in the night (Frank Sinatra) in Na Golici (ansambel Avsenik). pa v redu, sem si rekel. Večino življenja sem vendarle preživel v Celju. Naslednje leto bo 60. obletnica mojega prihoda. Lahko rečem, da sem že napol Celjan. Spet ste se na široko zasmejali. Kaj ste storili z denarno nagrado? Znašala je štiri tisoč evrov bruto in sem jo podaril Rokometnemu klubu Celje Pivovarna Laško. Čeprav moram dodati, da sem bil zelo razočaran, ko ob visokem klubskem jubileju ni bil omenjen Aero. Rodili ste se desetletje pred začetkom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh v Subotici. Zakaj? Oče je bil uslužbenec na železnici. Takrat so jih v banovinah prestavljali iz kraja v kraj, iz mesta v mesto. Mama je z mano in mojo sestro govorila madžarsko, zato sem jezik dobro obvladal. Nikoli nisem hodil v madžarsko šolo, zato pisanja, ki je zelo zahtevno, ne obvladam. Kako ste občutili vojno vihro? Bila je nesrečna tudi za nas. Moj oče ni znal govoriti madžarsko. V bližini naše hiše je bil miniran most. Umaknili smo se k teti. Oče je šel pogledat naše stanovanje in madžarski vojaki, ki so se v Subotici predstavljali za osvoboditelje, so ga ustavili. Obsodili so ga, da je četnik. Mimoidoči je vprašal, kaj nameravajo z gospodom. Z očetom sta se pogovarjala po nemško in naključni možakar je pojasnil, da je moj oče služil v avstro-ogrski vojski. Za tri dni je moral v zapor, potem se je vse uredilo. Vmes nam je bilo hudo. Dovolili so nam, da smo se odselili v Pančevo. Odločili ste se za študij kemijske tehnologije. Začel sem ga v Beogradu, nadaljeval v Ljubljani. Že v Subotici sem treniral odbojko. Bili smo trije podajalci ob treh tolkačih. S svojo telesno višino danes ne bi prišel zraven. V Ljubljani je bila odbojka že zelo dobro razvita, zato sem se odločil za igranje velikega rokometa, pri Svobodi na Viču. Kakšna je bila vaša pot po opravljeni diplomi? Imel sem obveznosti do podjetja, ki me je štipendiralo, in sem tri leta delal v Suboti-ci. Nato sem prišel v Celje. Zaposlil sem se v celjski cinkarni. Pri proizvodnji organskih barvil smo potrebovali led. Na drsališču je bila le-darna. Zato je cinkarna pomagala pri gradnji drsališča. V hokejskem klubu so predlagali, naj cinkarna določi predstavnika. Generalni direktor cinkarne Drago Čeh je določil mene in postal sem predsednik Hokejskega društva Celje. ' »Večino življenja sem vendarle preživel I v Celju. Naslednje leto bo 60. obletnica mojega prihoda.« INTERVJU 23 Po sprejemu naziva častnega občana Celja je Mile Zupančič nagovoril zbrane v Narodnem domu. Mile Zupančič v dvorani Zlatorog. Veliki rokomet je igral na nogometnem igrišču na Viču. i D m Desno od Mileta Zupančiča sedijo nekdanji predsedniki celjskega rokometnega kluba, Tone Turnšek, Dušan Zorko in Bojan Cizej, ter sedanji prvi mož kluba Gregor Planteu. (Foto: Slavko Kolar) Pred osmimi leti se je Mile Zupančič udeležil predstavitve knjige Zgodovina celjskega rokometa - od začetkov rokometa v Celju in ustanovitve kluba do naslova evropskih klubskih prvakov, ki jo je napisal njegov dolgoletni sodejavec Andrej Šušterič. (Foto: Slavko Kolar) Mile Zupančič v družbi Veselina Vujoviča, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše roko-metaše vseh časov. (Foto: Slavko Kolar) i , i Zlata poslovna leta ste preživeli pri Aeru, kajne? Drži. Leta 1973 sem postal pomočnik direktorja Mirana Mejaka, ki je nekaj let pozneje postal prvi doktor znanosti na mariborski fakulteti. Prehod iz cinkarne v Aero je bil zame presenetljiv. V cinkarni smo izvajali sanacijski program zaradi težav v proizvodnji cinka v topilnici. V Aeru sem postal dodana vrednost. Malo me je sicer skrbelo, kako bom sčasoma prevzel vodenje tako uspešnega podjetja. Bilo je zelo znano in priznano v Jugoslaviji. Po pripojitvi tovarne celuloze v Medvodah smo lahko izpolnili načrte. Imeli smo lasten papir. Letno smo porabili 20 tisoč ton papirja v vseh svojih obratih. Aero ste vodili med letoma 1975 do 1987. Rokometni klub Aero Celje je bil v Jugoslaviji in tudi v nekaterih sosednjih državah sinonim za dobro in uspešno delo z mladimi igralci. Kako ste se povezali s športnim društvom? Imeli smo denar, namenjen klubu, ki ne bi pomenil zgolj pomoči, temveč bi tudi nam prinesel korist s prepoznavnostjo podjetja. Pri nas so bili na obisku celjski košarkarji in z njimi smo se načelno že dogovorili, da jim bomo pomagali. Dobil sem namige, da se v prvo jugoslovansko ligo ob Olimpiji in tudi Mariboru ne bodo uspeli uvrstiti. Nato so se javili roko-metaši. Videli smo večjo možnost širitve imena našega podjetja v prvi jugoslovanski ligi. Odločitev smo sprejeli s komercialnim direktorjem. Kako ste spremenili vodstvo celjskega rokometnega kluba? Morali smo vključiti naše delavce v upravni odbor kluba. To nalogo je opravil Andrej Šu-šterič. V Aeru je bilo zaposlenih kar nekaj ro-kometašev. Moja želja je bila, da bi naši delavci hodili ob nedeljah ali sobotah na tekme in ne v gostilne. Mladinska moštva so začela nizati nepozabne uspehe v državnem prvenstvu. Toda glede članskega moštva bi poudaril, da so se takrat v jugoslovanskem rokometu in športu nasploh dogajale čudne stvari. Kljub temu smo se nekajkrat uvrstili v prvo ligo. Ko sem odšel, se je klub še zadnjič, leta 1991, uvrstil v prvo jugoslovansko ligo, a zaman. Še uspešneje je svoje delo nadaljeval v samostojni Sloveniji, saj je postal ugledno ime v evropskem prostoru. Kako so vas cenili, zgovorno priča podatek, da ste bili predsednik Rokometne zveze Jugoslavije. Bili ste uspešni v tej vlogi, mar ne? To je bilo med letoma 1984 in 1986. Zelo živi so spomini na svetovno prvenstvo leta 1986, kjer je Jugoslavija osvojila zlato medaljo. Bil sem določen za vodjo reprezentance. Selektorju Zoranu Tuti Živkoviću sem dejal, da ne bom odpotoval z izbrano vrsto. Pred tem sem bil namreč z mladinkami na SP, kjer se je Jugoslavija slabo odrezala. Jugoslovanski rokometaši so bili aktualni olimpijski prvaki iz Los Angelesa leta 1984 in bilo me je rahlo strah, da ne bodo ponovili uspeha. Živković mi je odvrnil: »Pa nismo mi dekleta!« Potem sem šel v Švico in priznam, da bi mi bilo zelo žal, če si ne bi premislil. Naši fantje so igrali izjemno. Prvič se je zgodilo, da so premagali tako Sovjetsko zvezo kot Nemško demokratično republiko in se gladko uvrstili v finale. Ko smo leteli proti Zürichu, me je selektor vprašal, kaj menim, kdo bo prvak. Rekel sem, da ne vem, a da se mi zdi, da bo v finalu poleg Jugoslavije igrala še Madžarska. Z začudenjem me je pogledal. Mislil, je, da nimam pojma o rokometu. Vaša napoved je bila pravilna. Je obstajalo ozadje? Svojim fantom smo obljubili, da bodo lahko odšli v tuje klube, preden dopolnijo 28 let, če bodo osvojili medaljo. Mile Isaković je bil najbolj zagret za odhod. Madžari so imeli le enega igralca v tujini, Petra Kovacsa v Nemčiji. Predvideval sem, da tudi drugi madžarski rokometaši želijo zaslužiti v tujini. In da bodo dali vse od sebe, samo da se uveljavijo na svetovni sceni in dobijo možnost odhoda iz svoje države. In to se je uresničilo. Veselin Vujović je bil dve leti po švicarski zgodbi razglašen za najboljšega igralca na svetu. Kasneje je bil selektor Slovenije, s katero je osvojil tretje mesto na SP. Sta obdržala stike? Sva, ko je bil selektor Slovenije, sva se tudi videvala. Imam ga v lepem spominu. Bil je izreden borec, taktično zelo discipliniran. Toda zapletlo se je po koncu svetovnega prvenstva, »Rekel sem, da bo v finalu poleg Jugoslavije igrala še Madžarska. Z začudenjem me je pogledal. Mislil, je, da nimam pojma o rokometu.« ko bi morali naši rokometaši na svečan banket, ki ga je obiskal tudi podpredsednik Švice. Igralci so rekli, da so utrujeni in da jim ni za banket. Nisem vedel, kaj se jim je pletlo po glavi in kakšne načrte so imeli. Rekel sem Živkoviću, ki je vodil vrhunske igralce, Bašića, Arnautovića, Isakovića, Vukovića, Vujovića, Elezovića, Cvetkovića, Elezovića, Portnerja in druge, naj gre na banket, in ko ga bodo vprašali, ko bo sam sedel pri mizi, naj pove, da njegovi fantje niso prišli, ker so domišljavi. Kapetan je bil Momir Rnić. Čez deset minut so bili vsi v oblekah in kravatah. Ni jim bilo žal, dekleta so delila darila. Po slovenski osamosvojitvi ste postali predsednik Rokometne zveze Slovenije. Kakšna so bila leta v boju za uveljavitev na mednarodnem prizorišču? Najprej naj omenim, da se je Aero ob slabšem zaslužku umikal iz kluba. Ko je ta prepričal Toneta Turnška, je bila to izjemna poteza. Celjski klub je zmagal. Pivovarna Laško je neposredno vstopila v vrhunski šport. Vložek se ji je povrnil, kar je bilo dokazano tudi v diplomskem delu. Klub je dobil pokrovitelja za daljše obdobje. Odšel sem v pokoj, zato sem sprejel mesto predsednika RZS. A tega ne moreš početi, če nisi več zaposlen, ker nimaš več povezav. Za SP na Islandiji leta 1995 je imela RZS denar le za letalske karte. Veliko podporo mi je v kriznih trenutkih nudil Tone Turnšek. Z vidika celjskega kluba bo težko ponoviti leto 2004. Zadnje čase gradimo na slovenskih igralcih in številnih celjskih rokometaših. Tujcev je manj. Pred leti so nam očitali, da uspehe dosegamo samo po njihovi zaslugi. V desetletjih ste stkali prijateljske vezi na Madžarskem. Sad tega je bila tudi gradnja dvorane v Veszpremu. Kako je prišlo do tega? Med evropskim prvenstvom v Sloveniji sem bil na tekmi v dvorani Zlatorog z županom Ve-szprema in generalnim sekretarjem madžarske rokometne zveze. Ta je kar naenkrat dejal, da je čisto vseeno, kje sedi v dvorani. Da se z vsakega sedeža odlično vidijo vsi kotički igrišča. In da je videl že veliko dvoran, a takšne še ne. Vprašal sem ju, zakaj ne bi tudi oni imeli takšne dvorane, kajti rokomet je v Veszpremu zelo priljubljen in je bila dvorana vedno premajhna za vse ljubitelje tega športa. Župan Veszprema me je vprašal, ali resno mislim. V dogovoru s celjsko občino in projektantom Valterjem Ernestom so s podarjenim projektom zgradili dvorano. Izvedel sem, da se je pritožilo madžarsko združenje arhitektov, ker ni bilo razpisa. Vedno ste bili zelo umirjeni. Ste bili takšni tudi v službi? Ste morali kdaj udariti po mizi ali ste imeli svoj način vodenja? V dveh podjetjih sem se zelo dobro počutil, ker nisem imel vodilnega položaja. V cinkarni smo imeli krizno obdobje in osemdesetodstotne plače. Aero je bilo dobro podjetje. Eden od sodelavcev je rekel, da nečesa ne bo naredil. Zanimalo me je, zakaj. Odgovoril je, da se tega pač ne da narediti. Vprašal sem ga, ali je služil vojaški rok. Odvrnil je, da ne. Rekel sem mu le, da mi je zdaj vse jasno. Foto: Andraž Purg - GrupA »Rekel sem Živkoviću, naj gre na banket, in ko ga bodo vprašali, ko bo sam sedel pri mizi, naj pove, da njegovi fantje niso prišli, ker so domišljavi. Čez deset minut so bili vsi v oblekah in kravatah.« 24 ŽIVALSKI SVET Terapevt Jack z izjemnim poslanstvom se je upokojil! »Veselje v njihovih očeh pokaže, da je takšna terapija vredna!« V Domu ob Savinji so pred kratkim imeli prav posebno zabavo, ki je imela še bolj posebna razloga: Jackovo upokojitev in njegov rojstni dan. Več kot 30 oskrbovancev doma mu je zapelo in dalo darilo, ki ga je ponosno nosil naokoli in se prav po pasje pohvalil z njim. Jack je angleški buldog. Je pravi pasji terapevt. V več letih svojega delovanja v Domu ob Savinji, kjer so ga z lastnico Dašo Verbovšek sprejeli odprtih src, je razveselil že nešteto oskrbovancev, s katerimi je preživel ogromno lepih trenutkov. Danes je Jack zasluženo upokojen. Če vas zanima, kaj počne zdaj, berite do konca, da boste prebrali, kakšen zanimiv sladek »hobi« ima ... SIMONA ŠOLINIČ »Jack je >lubček< in >klovn<,« ima na svoji spletni strani zapisano njegova lastnica Daša Verbovšek, predsednica Društva za aktivnosti s pomočjo živali Daša in prijatelji. Jacka je posvojila leta 2015 in takrat se je med njima spletla izjemna vez. Ta pasji »lubček« je izjemno šolan, z Dašo sta opravila izobraževanje za terapije, ki sta jih z roko v roki izvajala v Domu ob Savinji v Celju pod mentorstvom tamkajšnje delovne terapevtke Lucije Pangerl. »O, glej, jabolka!« »Vsak obisk je bil vedno načrtovan, dodelan, ciljno, metodično ali kognitivno usmerjen in prilagojen oskrbovancem doma. Starejši so naju bili vedno veseli, priznam, da mi je zaradi čustev kdaj pritekla solza,« odgovori Verbovškova na vprašanje, ali so bili ti obiski tudi čustveni. Pred Jackom je delo terapevtskega psa opravljala Dašina ovčarka Kala, ki je danes ni več. Jack je njeno poslanstvo izjemno dobro nadaljeval. Daša Verbovšek se je za tera-pevtko z živalmi izobraževala v Avstriji, kjer je pridobila za to delo tudi licenco. Svoje znanje ves čas dopolnjuje. Vendar pravi, da je treba v praksi to znanje združiti s strokovnjaki s področja delovne terapije. Ob tem je nujno treba poznati živali, s katerimi posamezniki terapijo izvajajo, tudi to, kakšne so njihove sposobnosti: »Vse živali za takšno delo niso primerne, vsaka dejavnost, ki jo v terapiji izvajamo, je skrbno dorečena in načrtovana z delovno terapevtko Doma ob Savinji,« dodaja. Zdaj se je upokojil. In če vas zanima, kaj počne v zasluženi »penziji«, Daša s smehom odgovarja: »Sedi pod jablanami in je jabolka. Nor je nanje. Uživa v tem. In v briketih, seveda.« Preden se je Jack upokojil, je poskrbel, da je svoje veščine, vrednote in način dela prenesel še na svoji pasji prijateljici Jackie in Mayo ter na mačjega »kamerata« Mica. Ta trojica bo zdaj nadaljevala njegovo delo, v katerega se je že dodobra vpeljala. »Mic je bil tudi v sobah pri oskrbovancih, tudi pri tistih, ki so nepomični. Lepo je, kadar vidiš, da se človek, ki ne more hoditi ali se ne Jack zdaj kot upokojenec uživa pod domačo jablano. Na fotografiji je ob njem lastnica, terapev-tka z živalmi Daša Verbovšek. Jabolka so Jackov najboljši posladek, tudi hrušk se ne brani. Ko so mu v Domu ob Savinji pripravili poslovilni »žur«, je imel tudi rojstni dan. Dragi Jack, vse najboljše ti želimo tudi v uredništvu. Ko se snidemo, prinesemo posebno kost! Člani in podporniki Društva za aktivnosti s pomočjo živali Daša in prijatelji. Na skrajni desni je direktorica Doma ob Savinji Bojana Mazil Šolinc: »Veselje v očeh naših oskrbovancev pokaže, da je vredno, da smo odprti za te stvari. Njihove oči in radost nam povedo veliko. Dolga leta sodelujemo z različnimi društvi in temu, da naši oskrbovanci lahko uživajo v družbi z živalmi, namenjamo velik poudarek. Ko pridejo k nam na obisk, smo veseli vsi, tudi zaposlenim to polepša dan.« zelo odprt za takšne stvari, izredno smo se ujeli in to, da lahko obiščemo oskrbovance, mi ogromno pomeni. In tudi njim pomeni veliko, saj je takoj mogoče opaziti, da so veseli obiska, da uživajo z živalmi in da jim to daje energijo,« razlaga sogovornica. Čuti, kdo ga potrebuje Terapevtsko delo z živalmi ni le cartanje, čeprav ga je ogromno, pravi Verbovškova. »Gre za metodične ali kognitivne vaje, vsak sprehod ima svoj namen, vsaka vaja oskrbovancem pomaga. Nič se ne dogaja na silo, nič ni nedorečenega. Nekateri oskrbovanci imajo raje pse, nekateri muce,« razlaga Daša. »V Sloveniji je veliko terapevtov z živalmi, vendar bi bilo dobro, ko bi tudi drugi domovi za upokojence spoznali učinke tovrstnega stika oskrbovancev z živalmi. Domu ob Savinji sem hvaležna, da je to prepoznal in uvedel v svoje delo in v skrb za ljudi,« pravi Daša Verbovšek. Za takšno delo je nujna visoka raven strokovnosti, terapevt z živalmi ne more biti vsakdo: »Odnos s psom je zelo pomemben. Sama sem uspela razbrati, kako veliko to pomeni mojim živalim. Jack je čutil stvari. Prišel je do neke osebe, se ustavil, se pustil >pocarkljati<. Ali je včasih zavil v neko sobo, kot bi vedel, kdo ga v tistem trenutku najbolj potrebuje.« Sogovornica prizna, da je terapevtov z živalmi v Sloveniji veliko, vendar je premalo zanimanja za tovrstno delo v ustanovah. »Nič ni narobe, če je na postelji kakšna dlaka od muce. Ko vidimo, kako se nekdo, ki ne more hoditi in je popolnoma neodziven, naenkrat nasmeji, ko položimo muco v njegovo naročje, je ta občutek nekaj najboljšega,« pravi Daša. Zato je tako vesela, da so v Domu ob Savinji spoznali pomen takšnega sodelovanja. Kmalu naj bi takšne terapije začela tudi v Termah Dobrna v oddelku, ki je namenjen pooperativni rehabilitaciji bolnikov. Foto: Photo Maja - Maja Adam »Zur« ni bil samo »žur«. Bilo je veliko cartanja, a tudi dejavnosti, ki so za delo s starejšimi, z oskrbovanci doma, izjemnega pomena. Jack točno ve, kdaj kdo potrebuje njegovo nežnost in pozornost. zaveda okolice, nasmeji, ko začuti, da je ob njem muc,« doda Verbovškova. Hkrati doda, da nikoli ne more ostati ravnodušna pri tem delu. »Te stvari se dotaknejo človeka. Oskrbovancev in mene. Gre za ljudi, ki so morda celo življenje preživeli na kmetijah, imeli so živali, pse, muce. In zanje je stik z živalmi nepogrešljiv, obuja jim spomine, četudi morda ne morejo hoditi ali so bolni,« dodaja Verbovškova. Tudi osliček kmalu na obisk Idej Daši ne manjka. Slovi po tem, da svoje zamisli uresniči in pri tem vedno deluje strokovno. »Kdo bo v dom pripeljal tudi oslička, če ne jaz?« se nasmeji. S tem »izda«, kdo bo njen naslednji sodelavec v domu. »Kmalu bom pripeljala tudi njega, da.« Doda, da se mora tudi on najprej dobro usposobiti za to delo, ki mora biti zelo premišljeno, strokovno in izvedeno na najvišji ravni. »To vse je posvečeno oskrbovancem, da se bolje počutijo, da jim polepšamo življenje in jim pomagamo,« pojasni Daša. Ideja o tem, da bi s svojimi živalmi lahko to počela, je vzklila pred leti: »Videla sem, koliko ljubezni premorejo živali. In si dejala, da je treba to ljubezen deliti. Dom ob Savinji je Na delavnici gibanja v Centru za krepitev zdravja Šentjur Z gibanjem do boljšega življenja Gospe s širokimi nasmehi, v športni opremi in odločene, da bodo naredile vsaj majhen korak k spremembi življenjskega sloga, so nas pričakale na ponedeljkovo dopoldne v centru za krepitev zdravja (CZK), lui deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Šentjur. Delavnico gibanja jemljejo kot skrb za svoje dobro počutje, zato ne peeseneča, da se nekatere tej obliki vadbe pridružijo vsako leto. Tiev STR MCNI K S fotografom sva se tokrat pridružila delavnici Gibam sea, v katero so vključene osebe s poeišanim indeksom telesne mase, ki se dogajanju pridružijo po napotitvi osebnega zdravnika. Udeleženci tovrstnih delavnic s? pomočjo skupinskih srečanj spoznavajo različne oblike gibanja, raziskujejo svoje telo in se naučijo, kako lahko vadbo vključijo v svoj življenjski slog. Mag. kineziolosije Karin Zupanc je omenila, da je vključitev v tovrstne delavnice za čdraale dobrodoola, saj številni ljedja v otroštvu in mladosti niso bili »agibalno vzgvjeni«. Ka dobijo spodbudo, je tudi volja za njihovo to-lesno dejavnost večja, je dodala. »Ljudem pomaga že to, da imajo delavniao uvrščeno na svoj urnik, pomaga jim, ds so obkroaem s skusino tistih, ki imajo psdobna prizadevanja. Tako začutijo večjo cd d-govosnost do skrbi zase in do svojega zdravja.« Več razli aznihr o blik vadbe Ljudje, ki se psidružijo dk-lavnicam gibanj"a pod okri- ljem CZK Šentjur, s sabo včasih poinesejo predsodke, dajsm dejavnosti morda ne bodo pomagal e. Velikekrat se1 bojijo, da bo telovadba aanje pretežka. »»Ta strah je odveč, saj so vaje zastavljene rehabilitacijsko in fizioterapevtsko, poaas i ji h stopnjujejo, obremenitev se veča le postspo-ma. Predsodke ovržemo kar Mag. Karin Zu-anc v CZK Šentjur vodi vadbo za vosečnice, vadbo p o porodu, krav tako je aa voljo za individualne pogovorne ure. Nevrcrfičio terapija Freitag Tel.: 031 313 504 www.nevrofizioterapija.com ■■KlJA NA DOMU 18 let delovnih izkušenj v URI Soča Fizioterapijo izvajamo pri bolnikih z vsemi I nevrološkimi stanji (možganska kap, multipla skleroza ...), ortopedskimi poškodbami (zlomi, menjava kolčnega sklepa ...) in pri splošno oslabelih bolnikih. Počasi in oztxqjHO skupaj hoDm zwagam napjioti! hitro,« je povedala sogovornica. Na delavnicah mentorji udeležencem predstavijo čim več različnih oblik vadbe. Cilj je dvigniti asrobno rposobnost vadečih, okrepiti mi-ice, kar je po besedah Zupanove zelo pomembno za stsrejše ženske. Velik poudare k je na krepitvi mišic medeničnega dna. Nekatere vaje so namenjene izboljšanju ravnotežja in koordinacije in ss bi lahko nošte-vali. »Seveda ječ ta delavnica, ki traja "tri mesvcet premalo. Udeležence spodbujamo- naj bodo °ejavni tudi, ko jo končamo.« Čsz tri mesecv in čez pol lata sez udeleženci spet pogovorijo, ocenijo njihovo stanje ierjim svntujejo, čemu naj še posvetijo pozornost. »Ko se s jvosamezniki srečujsi m o v kraju, nam povevto, alisn še gibajo al1 so nehali. Nekateri vzdržujejo z°rav življenjski slog, nekateri spet pridobijo neželene kilograme. A če spsemembo spodbudimo psi enem posamezniku, je naš cilj izpolnjen,« je poudarila. Ob delavniciGibam seje v CZK Šentjur na voljo še delaoniea Zdravo hujšanje, kate ri se pri-družijoiisti z vi°jim indeksom telesne mase ins kroničnimi boleznimi. Z dobro družbo gve tažje Da se je delavnici pridružila, dn b- ioVoljšala svoje zdravje, je de,sla Marija Mosinak. Od kor sodslvje p ri vadbah. se bolje počuti. Ker je v skupini dobia rlružba, ji odhod na telovadbo ne predvtavlja težav, nam je zaupala. »Doma vsak dan po malem izvajam vaje, ki jih spoznavam pod mentorstvom fizioterapevtke. Nasploh se gibaim kolikor le lahko, a nekaterih oblik oekreatije mi zdravje ne do.ušča vn-.« »»Tkdi meni je všeč, da malo miga m. Včasih sem hodilv v službb, zdaj pa sem si ppto-iskala nove zadolžitve,« je povedala Vera Vengušt. Zadovoljna je, ko naredi nekaj zase in je ob tem še obkrožena z drugimi vadečimi. Udeležba na delavnici se ji Karin Zupanc: »Ni težko izgubiti nekaj kilogramov. Veliko težje je spremeniti način življenja, kar s seboj potegne spremembo urnika, spremembo načina prehranjevanja, morda tudi spremembo druženja. Da s prijateljico ne gremo na tortico, ampak raje na sprehod.« Na delavnici Gibam se so udeleženke vadile ob mentorstvu diplomirane fizioterapevtke Lucije Lavbič. zdi zelo koristna, saj je tako dobila spodbudo, da si je tudi za gibanje treba vzeti čas poleg aseh drugih dejavnosti. Sicer se v prostem času rada odpravi na sprehode, veseli jo tudi pridelava zelenjave na domačem vrtu. »Ljudem svetujemo, naj se po koncu naše delavnice pridružijo kateri drugi obliki rekreacijeinnajgredovečkratna sprehod. Stem lahkoizboljšajosvojezdravje, svojo presnovo, odpravijo nekatere bolečine ter lažje uravnavajo krvni sladkor in krvni tlak,« Foto: SHERPA je poudarila Karin Zupanc. Udeleženci, ki se pridružijo delavnicam, dobijo številne napotke o tem, katere vaje izvajati in kako se jih lotiti. Ekipa strokovnjakov že 30 let skrbi za zdravje in dobro počutje Celjanov! 26 VEDNO AKTIVNI Živahen utrip v Pegazovem domu v Rogaški Slatini Z dejavnostmi krepijo misli, dušo in telo »Naši stanovalci velikokrat povedo, da bi se že prej preselili v dom, če bi vedeli, da je tukaj tako prijetno, saj se vedno kaj dogaja.« Tako pravita Mateja Fidler in Valentina Jecl, delovni terapevtki v Pegazovem domu v Rogaški Slatini. S sodelavci poskrbita za najrazličnejše vsebine in dejavnosti, ki vplivajo na večjo kakovost življenja starejših. Slednji se v novem okolju bolje počutijo prav zaradi občutka sprejetosti in domačnosti. TINA STRMCNIK Mateja Fidler je pojasnila, da je marsikdo na jesen življenja doma žal prepuščen družbi televizije. Starejši imajo veli- kokrat slabo socialno mrežo, premagujejo lahko le še krajše razdalje, kar vpliva na slabšanje kakovosti njihovega življenja. Takole so stanovalci Pegazovega doma uživali, ko so obiskali Mini zoo v Slovenskih Konjicah. V Pegazovem domu se močno trudijo, da jih vključujejo v najrazličnejše dejavnosti. Delovni terapevtki jih nagovarjata, da je dobro poskusiti kaj novega, česar še ne poznajo, saj lahko tako odkrijejo novo zanimanje. »Vsaka dejavnost lahko pozitivno vpliva na telo, misli in dušo. To spozna vsakdo, ki dovoli, da ga nagovori kakšna nova vsebina,« je povedala sogovornica. Dodala je, da smiselne in namenske dejavnosti ljudem dajejo občutek samostojnosti, občutijo tudi, da so še vedno pomembni za družbo. Pomagajo jim, da lahko dlje časa skrbijo sami zase - da se sami umijejo, oblečejo, uredijo, da hodijo samostojno ali s pripomočki ter da so po svojih močeh dejavni vsak dan. Od bavarskega do španskega dne Pri izbiri vsebin, ki so v domu na voljo vsem, ki se le želijo pridružiti, upoštevajo letni čas, običaje, iščejo vsebine, ki so bile starejšim blizu, ko so bili še mladi. Po besedah delovnih terapevtk iz Pegazovega doma je ohranjanje starih običajev zelo pomembno, saj imajo starejši, ki so veliko prispevali k razvoju ж. шГ naše družbe, mnogo zanimivih izkušenj in spominov, ki ob tovrstnih dejavnostih spet privrejo na plan. Zaposleni se s stanovalci ves čas pogovarjajo o tem, kaj si še želijo, poleg tega tudi sami spremljajo vse dogajanje v kraju in širše. Zelo priljubljene so novoletne zabave, na katerih v vseh gospodinjskih skupinah nastopi veliko nastopajočih. Valentina Jecl je poudarila, da je izvajanje raznolikih dejavnosti lažje zaradi lepo urejenih zunanjih površin. Stanovalci so na primer zelo veseli, ko lahko skrbijo za vinsko trto, pred dnevi so imeli trgatev. Na prostem imajo bralne dejavnosti, vaje za spomin, telovadbo. Gospe, ki so nekoč same skrbele za svoje družine, rade skrbijo za rastline na gredicah ob domu. Med stanovalci se navdušenje širi tudi ob tematskih dnevih. Lani jeseni so na primer zanje priredili bavarski dan, ko so lahko okušali pivo in preste, po domu so se razlegale bavarske pesmi. »Stanovalci še niso pozabili, da smo zaposlene prišle oblečene v bavarske narodne noše,« je izpostavila Jeclova. Doslej so med drugim priredili še 9ШЈ Nordijska hoja v okolici doma. dalmatinski, španski, ruski, madžarski in bosanski dan. Ob dnevu slovenskega športa so si ogledali trening domačega košarkarskega kluba, nad čimer so bili udeleženci zelo navdušeni. »Zelo veseli smo, če se nam pri dejavnostih pridružijo svojci. Če kdo od njih poje v pevskem zboru, v kakšni glasbeni skupini, ga vedno povabimo v dom in ljudje se radi odzovejo.« Na koncert ali na izlet Zaposleni v domu radi povabijo ustvarjalce iz kraja, a tudi od drugod. V vseh teh letih so gostili številne uveljavljene ter tudi ljubiteljske glasbenike in glasbene sestave. Povezujejo se z društvi v občini in širše. Mateja Fidler je povedala, da imajo glasba, petje in ples poživljajoče učinke na vse ljudi, stanovalci v domu se ob tem radi spominjajo, kako je bilo nekoč, radi se udeležijo tudi glasbene terapije, za katero skrbi ravnateljica slatinske glasbene šole. Še ena priljubljena dejavnost so izleti, ki jih zaposleni skrbno načrtujejo, stanovalci pa se jih zelo veselijo. »Spremljava, kje namenu predajo kaj novega, in seveda si to želimo ogledati tudi mi. Trudimo se, da z nami >odrajžajo< tudi gibalno ovirani, osebe na invalidskih vozičkih, a tudi osebe z demenco, ki potrebujejo nekoliko več pozornosti.« Stanovalci se najraje podajo v domače kraje, takrat so po besedah sogovornic še posebej ponosni. Ko se vrnejo z izletov, pa ne skoparijo s pohvalami. Foto: Arhiv Pegazovega doma MEDICAL CENTER IZVIR ROGAŠKA ZDRAVJA STOMATOLOGIJA +386 3 811 7060 I info@rogaska-medical.com | www.rogaska-medical.com Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o. | Zdraviliški trg 9 | 3250 Rogaška Slatina | Slovenija 6J>> Terme Olimia Do specialista, ko ga potrebujete Kdaj ste nazadnje na prvo mesto postavili sebe in svoje zdravje? Kako pomembno je slednje, se pogosto zavemo šele, ko se soočimo z boleznijo. Hiter dostop do strokovne pomoči je v takem trenutku izjemnega pomena za uspešno r eševanje težav. V Centru zdravja Olimia omogoč ajo, da do izbranih specialistov, medicinske rehabilitacije in drugih fizioterapevtskih storitev pacienti dostopajo takrat, ko to potrebujejo. Individualni pristop in celostno zdravljenje Center zdravja Olimia je pomemben del Term Olimia. Njihovi zdravniki in fizioterapevti s svojim znanjem pomagajo pacientom z bolečinami v križu, vratu, kolkih, kolenih, gležnjih in ramenih. Uspešni so tudi pri lajšanju revmatskih in kožnih boleznih, rešujejo poškodbe po športnih aktivnostih in izboljšujejo stanje po operacijah. Popravljajo napačne gibalne vzorce, ki so v največji meri krivi za težave in bolečine gibalnega aparata, opravljajo diagnostične ultrazvočne preiskave in injiciranje blokad. Njihove največje prednosti so bogato znanje, celostni in individualni pristop ter združevanje izročil Vzhoda s tehnologijami Zahoda. Strokovne programe sestavlja ekipa zdravnika, fizioterapevtov in strokovnega kadra njihovega centra. Sprejemajo paciente na zdraviliško zdravljenje na podlagi odločbe imenovanega zdravnika ZZZS, na podlagi pogodbe z ZZZS pa nudijo tako stacionarno kot ambulantno zdraviliško zdravljenje. Specialisti v vaši bližini V Centru zdravja Olimia ponujajo preglede pri različnih specialistih, pacienti pa se tako izognejo dolgim čakalnim vrstam v zdravstvenih ustanovah.Vsi s težavami lokomotornega sistema - vratu, hrbtenice, kolkov ali kolen-se lahko naročijo na pregled pri dveh ortopedih: Marku Nabergoju, d r.mad., specialistu ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra, in paim. Slavku Krambergerju, dr. med., specialistu ortopedske kirurgije, Oi inn a več kot deset let izkušenj na področju ortopedije. S septembrom pa ,e avojo ambulanto v Centru zdravja Olimia odprl tudi asis. dr. Matjaž Voršič, diamed., specialist nevrokirurgije z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Izboljšujemo počutje in vračamo gib Na pregled pri izbranih specialistih v Centru zdravja Olimia se lahko narcčij'o vsi pacienti s težavami lokomotornega sistema. Svetovali jim bodo pri zdravljenju poškodb, predlagali najbolj optimalen plan za povrnitev oiba in dobrega počutja, ter opravili fizioterapijo v Centru zdravja Olimia.Če tudi vi želite že danes poskrbeti za svoje zdravje, dostopati do specinlista v svoji bližini in se izogniti dolgim čakalnim vrstam, jih pokličite nrtel. št 03 829 78 02, jim pišite na e-naslov zdravje.info@terme-olimia.comalipih obiščite na recepciji Centra zdravja Olimia v Hotelu Breza v Termah Olimiai Terme Olimia d. d. Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek info@terme-olimia.com, +386 3 829 78 36 spremembe na irE|i|bt(fE)l^i<-^ jhon d n^^ič.^ ^^опсЈ>1 oza, spoadilartrozaa .„), - h^1^1 јјо<С11|1^5; (teniš^ Oomolec), eindaom l-«r.ii,rpoiilrro^^a kanala, - г-1^-^ po |n»ošlčo<^ 1;ј)егt-- in operativnih posegih, - tinitue (^^»^пп^г-ГгЈсее v bšesih), neprijetni občutki po obiazu, motnje vida. V skrbi za vaše zdravje V medicinskem centru MOGY z ordinacijami po vsej Sloveniji deluje sedem zdravnikov specialistov. S tehnikami manualne medicine vam pomagajo do zdravja in boljšega počutja. Ordinacija MOGY v Celju deluje v prostorih klinike Ludvig dental na Mariborski cesti 76. Med obiskom ambulante zmo srečali Arijam, K je ravno prišla s terapije: »Po tejapijah se počitjim krasno, to je zagotovo dober enak. Posebeb za nas starejše, -i imamo neCatere dele telesa iz it^I^I,^--:-:«?. Sem sem prišla zaradi pogosti h gia vopoiov in križa- ze lo «nem zadovoljn a, zkravnilri imajo zame čudeiOne roke) Lr-idie tn zkOcelaenje mogoče premsio poznajo lit se zdra-s pnotibalečinslcimi -vati l ota m .. S cam a s em jih ponolnoma op ustila, ker pridam na terapijo enkratna mosec.«« POSEBNA UGODNOST ZA BRALCENOVEGATEDNIKA Brezplačnaterapija obprvem pregledu. Ugodnostveljazanaročilado20.10.2022 v ordinaciji MOGY Celje. Rednacenaterapijeje45evrov. Brezplačnaterapijaseizvedepo presoji zdravnika v primeru indikacij za zdravljenje. Brezplačna številka (((• 080 12 оз) www.mnky.c: MANUALNAMEDICINA Zdravljenjegibalnegasistema Naročila in infoamncije: ordinacija Mogy Culje, T: 040 866 Uoroac Bu-dsmuk, (iJri medv spec. ortoped, snec.ro onualne medicine ordinacija MogyTszin,T:01 561 25 21 Asdrej Kotov, (Crl rond., spen. nevrotag, s-ec. man ualne medians ondin<:iicij£ii Mogy Maribor in Tišina, T: 02 470 bV 13 Cergej FeU orov, d e medo spec. a eoro log, sueo mkeuainu medicin e Vlado0 Redo sop, с1|Ј| med., spec. nev roiog, spee. roanuahe medicine ordinanija Mogo Nova Ckorica in Izola, T: 05 300 23 77 ; Arkadk Jnnuškeo|č, dre rmed., spec. nev-otaj, čpoc. mnnualne ! medicine ; Genadi( I-,! ip^ov, сЈ|ј. me cL, spec. nevrotag. spec. orto pred, spec. ! manuslne mudkine Dimit-ij Gaidukevich, dr.med.,spea. cartoped, cpec.manualne ' medicine ve» sloski Smnčarcka ^oven-e PRIPOROC:^ MAGNEZIJ IN VSI B VITAMINI ENOSTAVNA UPORABA 1 vrečka na dan se raztopi v ustih MULTI ESSENCE Maanezi mikrogranule za neposredno uporabo prehransko dopolnilo, s sladili za zdrave odrasle (starejše od 18 let) 1400 +B kompleks Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Pomembna sta raznolika in uravnotežena prehrana ter zdrav način življenja. Prekomerno uživanje ima lahko odvajalni učinek. To prehransko dopolnilo je primerno le za zdrave odrasle (starejše od 18 let). Shranjevati nedosegljivo otrokom! Distributer: ALKALOID-INT d.o.o., Šlandrova ulica 4, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija VEDNO AKTIVNI 31 Optika Irman Do novih očal brez dolgih čakalnih vrst Optika Irman že skoraj 30 let nudi svojim cenjenim strankam kakovostne optične pripomočke in strokovne storitve. Matični poslovalnici v Žalcu se je kmalu pridružila poslovalnica v Velenju, nato še v Ljubljani. Po več kot desetletju prisotnosti v Velenju so se odločili za nov korak in odprli novo, prostorno in sodobno opremljeno poslovalnico. Velenje bo tako pridobilo prvovrstno optično izkušnjo v središču mesta. Prvi korak do odličnih očal je strokovno opravljena meritev dioptrije. Da je izbira očal udobna in priročna, lahko v vseh poslovalnicah Optike Irman opravite meritev dioptrije za izdelavo novih očal brez dolgih čakalnih vrst. Meritve dioptrije opravlja optik/opto-metrist - strokovno usposobljena oseba za predpis dioptrije za izdelavo očal in korekcijo očesnih napak (kratkovidnost, daljnovidnost ...). Ker odlično pozna tudi lastnosti dioptrijskih stekel in očalnih okvirjev, lahko stranki že med pregledom svetuje primerne rešitve za njene težave in želje. Sodobna optična oprema ter izbrane znamke optičnih pripomočkov omogočajo, da v Optiki Irman svojim strankam zagotavljajo najvišje standarde kakovosti. Izbirate lahko med svetovno uveljavljenimi znam- kami očalnih leč, očalnih okvirjev ter sončnih očal ter tudi med butičnimi kolekcijami »limited-edition«. Strokovno usposobljena ekipa Optike Irman po temeljitem pogovoru stranki svetuje pri izbiri najbolj primernega optičnega pripomočka in seveda odgovori na morebitna vprašanja. Po osebnem svetovanju nato v lastnih optičnih laboratorijih mojstrice očala izdelajo po meri oz./ali očala ustrezno popravijo. Gre za povsem individualen pristop, med katerim se v celoti posvetijo stranki in potrebam njenega vida ter poskrbijo, da stranka odide domov z odličnimi očali. Imate težave z vidom? - Meglen/nejasen vid - Knjigo/telefon si vedno bolj oddaljujem. - Zvečer težko berem. - Oči se mi solzijo. - Opažam lažje glavobole, napetost v očeh. - Očala imam, e z njivi ne vidim večostro. Če ste na katero vprašanje odgovorili pritrdilno, morda potrebujete nova očala. Vabimo vas na meritev dioptrije v Optike Irman. optika irman OPAZITE RAZLIKO ZAUPAJTE V 30 LET STROKOVNOSTI IN KAKOVOSTI PO ODLIČNIH CENAH. Nova poslovalnica v Velenju Šaleška cesta 19a Naročite se lahko preko spletnega obrazca na www.optikairman.si, elektronske pošte optika@irman.si ali po telefonu: Žalec 051 288 010, Ljubljana 051 288 014 oz. Velenje 051 288 019. www.optikairman.si V mestu diši po jeseni Zabavna poletna druženja V Celje po Veselje v mestnem jedru so se odlično "prijela", mestnemu marketingu Zavoda Celeia Celje pa dala zagon tudi za jesen. V torkovih popoldnevnih bo v mestnem jedru čisto zares dišalo po jeseni. Že 11. oktobra se bo po mestnih ulicah vil vonj po domačih štrukljih, šmor-nu in kostanju ter aromatičnih napitkih. Mamljive vonjave bo na zvezdi spremljala glasba z izvedbi učencev Glasbene šole Celje ter otroški živžav ob izdelovanju unikatnih lasnic in umetniških podvigih na slikarska platna. Torkova dogajanja V mestu diši po jeseni bodo potekala od 16.00 do 19.00, ko bomo na stojnici tudi zbirali kupončke ter z žrebom srečnemu nagrajencu povrnili celoten znesek nakupa pri mestnih ponudnikih. Dobimo se v mestu! Že ta torek! •••••••••• ••••• ••••• ••• ••• • •••• • medici risk .s VenoFarmacija Kje najti dober nasvet in kvaliteten izdelek? »Ne bodite skromni! Naj vas leta in vse kar pride z njimi ne ovira na vaši poti. Naj pot še vedno ostane vesela in nasmejana.« V Celju, na Vrunčevi 27 se nahaja naša trgovina z medicinskimi pripomočki VenoFarmacija, kjer vam poleg široke ponudbe kvalitetnih izdelkov svetujemo in hkrati nudimo tudi dostavo. SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z MEDICINSKIMI PRIPOMOČKI Izposoja in izdaja invalidskih pripomočkov na ZZZS ali zasebno. MOŽNA DOSTAVA TUDI NA DOM! V NAŠI PONUDBI LAHKO NAJDETE: invalidske vozičke in skuterje, hodulje z ali brez koles, bergle, palice, sanitarne pripomočke, povišice, razna dvigala, blazine proti preležaninam, blazine za podlaganje, navadne in električne postelje, posteljne mizice, plenice, vložke, posteljne predloge, merilec sladkorja, merilec za pritisk, oksimeter, ortoze/opornice, prsne proteze, kompresijske - preventivne nogavice, nogavice za diabetike, pripomočke za stomo, pripomočke za premeščanje, ortopedske čevlje in vložke, električne grelne blazine, oblačila za oblikovanje telesa, kreme ... VENOFARMACIJA d. o. o. T: 03 828 02 31 Uradni partner: Vrunčeva 27, 3000 Celje https://medicinski.si 32 STIK Z NARAVO & « ГЗЖ Sobivanje ob gozdu Sorojenci Urša, Miha in Neža najbolj uživajo v sobivanju z naravo. Letos mineva pet let, odkar so mladi navdušenci nad sonaravnim življenjem začeli obnavljati staro zapuščeno kmetijo v bližini Vojnika in graditi svoje sanje o pristnejšem, preprostejšem ter bolj zdravem življenju, ki so ga poznali iz otroških dni. Med odraščanjem, šolanjem in bivanjem v mestu se je izgubil, pravijo sorojenci Miha ter dvojčici Neža in Urša Belak iz Dramelj, ki so se odločili za življenje na tej domačiji, odmaknjeni od mesta in hitrega tempa življenja. Vsi trije so visoko izobraženi, Miha je magistriral iz farmacije, Neža in Urša sta magistrirali iz psihologije. S takšnim načinom življenja se povezujejo tudi njihovi partnerji. Skupaj so oblikovali vizijo Prostor ob gozdu, ponoven stik z naravo. BINA PLAZNIK Domačija je bila last njihovega pradedka, ki se je ukvarjal z lončarstvom. Še danes hranijo na podstrešju hiše kopico starih, a odlično ohranjenih lončarskih mojstrovin. Ob sprehodu po posesti začutimo milino mladih prebivalcev in njihovo sobivanje z naravo. Počasi obnavljajo hišo z naravnimi materiali, zunaj so postavili krušno peč iz starih opek, gline in slame, kjer več- krat na teden zadiši po sveže pečenem kruhu iz starodavnih žit. Na vsakem koraku je kakšna prisrčna podrobnost, sestavljena iz cvetja, lonče-vine, v zraku je vonj po zeliščih. Zgornji del skednja je Miha preuredil v velik odprt prostor za izvajanje delavnic. Uporabljajo kompostno stranišče. »Z najlepšim razgledom!« komentira Urša. Imajo permakulturni in gozdni vrt »Verjamemo, da je vse mogoče.« STIK Z NARAVO 33 ter krog za srečanja ob robu gozda. Ko duša začuti živost Miha pravi, da ga je nazaj k naravi pripeljal notranji klic. Doživel je razočaranje zaradi spoznanja, kako deluje sodobna družba: »Starši so nas vzgajali čisto normalno, odraščali smo na vasi. Ko sem končal študij, nisem želel v službo. Doživel sem klic zdravljenja narave. Moja duša je začutila, kaj je živost, kaj je zemlja. Vse se je začelo s spoznavanjem permakulture, to je sonaravne-ga načina obdelovanja zemlje. V sodobni družbi nisem našel prostora zase.« Tudi Neža in Urša sta povedali, da sta raziskovali življenje, potovali, doživeli marsikaj in našli na tem prostoru to, kar jima je všeč. Neža opaža, da je večina ljudi nesrečnih v svojih službah in življenjih in da pravijo, da drugače ne gre, če hočejo preživeti, sama pa želi poslušati sebe in preizkusiti na lastni koži, ali res ne gre drugače. Urša se pridružuje mnenju obeh. Že od otroštva razmišlja zunaj okvirov. Raziskuje alternativne in holistične oblike zdravljenja in želi preizkušati znanje starodavnih ljudstev. Ker ji življenje v mestu ni bilo pogodu in se domov ni želela vrniti, se je odločila, da bo preizkusila sonaraven način življenja na domačiji ob sestri in bratu. Sobivanje ob gozdu Skupaj so oblikovali vizijo Prostora ob gozdu, ki zajema ponoven stik z naravo, uporabo načinov dela, ki predstavljajo obnovitveni pristop do zemlje, opolnomočenje posameznika, raziskovanje odnosov, sodelovanja in podpore drug drugega ter odkrivanje globljih zmogljivosti človeštva. Miha razloži: »Ideja skupnosti je, da najprej najde vsak skupnost s sabo, s planetom, na katerem živimo, in hkrati s tem se lahko vsak posameznik, ki je edinstven po svoji naravi, povezuje z drugimi posamezniki. In to je sobivanje.« Doda, da je to prostor iskalcev: »Obiščejo nas ljudje, ki iščejo notranji mir, stik z naravo, nekaj, česar sistem ne ponuja. V zadnjih letih so naš stik vse duše, ki se prebujajo. Smo podpora prebujajočim se dušam.« Izmenjava znanj Urša in Miha sta obiskala veliko ekovasi v Evropi in po svetu. Tam sta stkala mrežo prijateljev in enako mislečih ljudi. Veščine in znanja, ki sta jih pridobila, želita deliti tudi s Slovenci. Zaradi želje po širjenju svojega znanja so začeli izvajati nekatere dogodke in srečanja. »Čeprav smo glede nekaterih stvari še vedno začetniki, smo veseli, da lahko nekaj utrinkov vsega, kar smo preizkusili in spoznali med skupnim bivanjem na kmetiji oziroma širše, delimo in izmenjujemo z ljudmi, ki so za to odprti in jih zanimajo podobne teme.« Organizirani so v obliki zavoda in se prijavljajo na razpise nacionalne agencije Movit in Evropske unije, programa Evropske solidarnostne enote. Ta finančna sredstva jim omogočajo, da imajo udeleženci njihovih delavnic skoraj vse brezplačno. »Želimo združiti to, kar v resnici smo in kar radi počnemo, pri čemer menimo, da je to dobro za nas, za Zemljo in človeštvo. Vse to želimo deliti z drugimi, s katerimi se želimo povezati s pomočjo energije, v katero verjamemo,« Obnovljen prostor na skednju za izvajanje srečanj in delavnic. »Obiščejo nas ljudje, ki iščejo notranji mir, stik z naravo.« pojasni Urša. Tu gre za zelo praktične teme, kot so perma-kultura, vrtnarjenje, delavnice fermentacije, konzervacije, izdelava narave kozmetike, naravna gradnja, gozdni vrt. Do bolj psiholoških, ustvarjalnih, plesnih, gibalnih in samorazi-skovalnih tem ter duhovnosti in raziskovanja duše, lastnega smisla in klica v življenje.« Avgusta so imeli devetdnevno mednarodno izmenjavo, ki se je imenovala »Digitalno razstrupljanje: Raziskovanje notranjih in zunanjih pokrajin«. Sodelovali so udeleženci iz Slovenije, Italije in Francije. Tudi v tej delavnici so se prepletale omenjene teme, imeli so omejen dostop do tehnologije in ozaveščali so o varni rabi interneta. Poleg tega trenutno izvajajo še dva projekta, vsak ima sklop mesečnih dogodkov, ki so prosto dostopni za vsakogar in potekajo na njihovem Prostoru. Projekta se imenujeta »Narava, prijaznost in čuječnost za vse« ter »Moja zgodba za lepši jutri«. V teh projektih sodelujejo tudi z lokalno šolo, kjer izvajajo delavnice. Zaključujejo pa projekt »V naravo po moč«, ki je nastal kot odgovor na stanje v družbi v času epidemije koronavirusa in je spodbujal ljudi, da se odpravijo po moč in odpornost v naravo. Usklajevanje s sistemom Miha pravi, da si je ustvaril takšno življenje, ker ima občutek, da obstoječi sistem razpada: »Moj sistem je Nova zemlja, to so prostori, ki jih vidite tu. Zato nas v javnosti označujejo tudi z imenom Otroci Nove zemlje. Ljudem želimo približati, kaj se dogaja in kam vodi kolesje sistema. Gozdni vrt predstavlja sobivanje jagodičevja, sadnega drevja, zelišč in dreves ter grmovnic iz narave. Lahko postane raj na Zemlji.« Urša, ki je most med duhovno in praktično platjo na domačiji, pojasni, da marsikdo reče, da se vse sliši lepo, da so sanjači, pri čemer ljudi zanima, kako to usklajujejo z obstoječim sistemom, ko je treba plačati telefon in položnice. »Ni več takšnega razkola med tem, kako živimo mi, in med sistemom. Vse je nekako organsko povezano. Denar si zaslužimo prek razpisov, delavnic. Povezujemo se s prijatelji, ki imajo podobne vrednote, in pri njih kupujemo na primer mlečne izdelke, žita, zelenjavo, sadje imamo svoje ... Seveda plačujemo položnice in gremo v trgovino, ko si zaže-limo na primer kakav. Lahko smo enakovreden del družbe s stvarmi, ki jih počnemo in smo zanje tudi denarno podprti. Če si bomo ustvarili svoje družine in imeli otroke, bomo poskušali povezati svoj način življenja s sistemom. Imamo vedno več somišljenikov, verjamemo, da je vse mogoče.« Ko sanje zaživijo Miha za konec doda, da je hvaležen bralcem, ki bodo to brali: »S tem prostorom sem se povezal, ko sem bil iskalec, moja želja je bila, da bi mu vdahnil življenje. Ta prostor je dal meni sebe. Ljudje, ki pridejo sem, pridejo poiskat delček sebe. Doživijo izkustvo resnice. To je bistvo katerekoli povezave. Bralci bodo to začutili. To naj bo spodbuda vsem, ki imajo sanje, da v skladu z njimi tudi zaživijo.« Več o Sobi-vanju ob gozdu lahko najdete na Facebooku. Foto: Bina Plaznik Stari lončarski izdelki so razstavljeni na podstrešju hiše. Urša si izdela naravno kozmetiko, Neža je bolj umetniški tip in izdeluje med druaim tudi blazine z ajdo in sivko ter jih umetelno izveze. Lepota je v podrobnostih Sobivanje trte in bezaa v aozdnem vrtu Oči privabi veliko simpatičnih podrobnosti. 34 BRALCI POROCEVALCI Ni izgovora, tudi ti zmoreš V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije smo leto začeli s tradicionalno prireditvijo Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Torej simbolično - da se poklonimo najuspešnejšim dijakom v preteklem šolskem letu, spodbudimo k temu še druge dijake in sprejmemo zaveze oziroma vrednote, zapisane v Kodeksu sožitja. »Kodeks sožitja Srednje šole za strojništvo, mahatroniko in medije Celje je rezultat večletnega načrtnega prizadevanja naše šole, da bi razvila visoko stopnjo sodelovalne kulture in dobrega počutja tako dijakov kot učiteljev in staršev. Dobri odnosi so temelj kakovostnega dela. Kakovost pa je odlika naše šole.« V prvem delu prireditve smo imeli priložnost uživati v prvih posnetkih in vtisih s snemanja mladinskega celovečernega filma Šepet metulja. Velik del filma je bil posnet v podjetju Mik, zato se nam je ob tej priložnosti pridružil tudi direktor podjetja Franci Pliberšek, ki je pojasnil, kaj ga je prepričalo, da je že pred tremi leti podprl idejo o filmu. Podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek je ustvarjalcem filma izrekla priznanje, dijakom, vpisanim v Zlato knjigo, pa je iskreno čestitala za odličen uspeh. Ob tem je poudarila, da verjame, da je njihov uspeh velika spodbuda za vse druge dijake. Osrednji del prireditve je bil namenjen najuspešnejšim dijakom v šolskem letu 2021/22, ki jim je bila izročena listina o vpisu v Zlato knjigo. Voditelj-ski par je ob tem izpostavil, da njihovi dosežki dokazujejo, da nenehno iskanje izgovorov ni prava pot in da je z željo po znanju in napredku, z radovednostjo in vztrajnostjo mogoče stopiti iz povprečja ter uživati v sladkih občutkih uspeha. Dijaki, ki so bili odlični na zaključnem izpitu, odlični vsa leta šolanja, zlati ali celo diamantni maturanti, so Jakob Arlič, Zala Benko, Jakob Čoper, Žan Fendre, Urban Grajžel, Andraž Grat, Luka Javeršek, Ema Kač, Matej Krivec, Rina Medić, Tia Meh, Pa-tricija Mlakar, Tone Potočnik, David Pšeničnik, Staš Resnik, Jan Rutar, Simon Sovič, Matej Strašek, Samanta Šalamon in Matic Vidic. Ali obstaja recept za uspeh, je v imenu najuspešnejših dijakov razmišljala diamantna dijakinja Ema Kač: »To šolo sem izbrala, ker verjamem, da bom s to izobrazbo lahko dosegla svoje cilje. In vendar ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila v naši šoli, ni neposredno povezana z učno snovjo. Gre za spoznanje, da uspeh pride takrat, ko se zavemo, da so vse ovire samo izzivi, ki nam pomagajo postati boljši. In če želimo uspeti, moramo najprej sploh verjeti, da lahko uspemo.« Predstavniki dijakov 1. letnika so se s podpisom Kodeksa sožitja simbolično zavezali k spoštovanju in upoštevanju njegovih pravil. Podpisali sta ga tudi Andreja Vinko Marko-vič v imenu učiteljev in ravnateljica Simona Črep. Ravnateljica Simona Črep je s predstavniki podjetij, s katerimi šola preko različnih projektov že sodeluje, podpisala tudi pismo o nameri o načrtnem in sistematičnem sodelovanju ter s tem še dodatno okrepila sodelovanje z delodajalci. Hkrati se je zahvalila podjetjem, ki so šoli kakorkoli pomagala. TADEJA KOLMAN Evropski dan jezikov v III. OŠ Celje Na pobudo Sveta Evrope od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Na poseben dan, posvečen jezikom, praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Na svetu obstaja od šest tisoč do sedem tisoč jezikov, ki jih govori več kot sedem milijard ljudi. Jezik, ki ga govori največ ljudi, je mandarin-ska kitajščina. Sledijo angleški in španski ter nato hindujski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški. Letos smo se tudi v III. OŠ rabljamo kar dvanajst jezikov, Celje odločili, da bomo obeležili evropski dan jezikov s celostnim kulturnim dnevom za učence od 6. do 9. razreda. V šoli pasivno in aktivno upo- zato smo jih želeli še podrobneje spoznati. Kulturni dan je ponudil raznovrstne dejavnosti, ki so bile za učence zanimive, zato so se naučili marsikaj novega. Najprej so učenci brali knjige v slovenskem in tujih jezikih, od hrvaščine, srbščine, bosanščine, albanščine, ruščine, manjkale niso niti knjige v kitajščini, da o angleščini in nemščini sploh ne govorimo. Nato je sledil pogovor o knjigah, ki so jih prebirali, potem so učenci po skupinah izdelovali plakate o posebnostih posameznega jezika, njegovi abecedi in najpogostejših frazah ter narisali zemljevide držav, kjer se ti jeziki govorijo. Učenci so sošolcem jezike predstavili, več kot dvajset različnih se jih je nabralo, najboljše plakate pa smo razstavili na obsežni razstavi v prostorih šole. Vodja kulturnega dne, učiteljica slovenščine in angleščine Metka Vajdič s sodelavci upa, da bo praznovanje raznolikosti jezikov v šoli postalo tradicionalno, saj smo jezikovno res bogata šola, učencem pa je, če sodimo po odzivih, ta tema zelo zanimiva. III. OŠ Celje Letos smo se tudi v III. OŠ Celje odločili, da bomo obeležili evropski dan jezikov s celostnim kulturnim dnevom za učence od 6. do 9. razreda. Predstavitev glasila na temo pravice do slovesa Slovensko društvo Hospic je julija izdalo glasilo, katerega predstavitev je bila na območnem odboru 12. avgusta v prostorih Slovenskega društva Hospic v Celju, in sicer v Kocenovi ulici 4. Prisotne je nagovorila tudi predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban. Osrednjo temo je predsta- Žalujoči svojci ob tem doži- vljala pravica do slovesa. Gosta sta bila Špela Klara Jambrek in Matija Tomc, oba prostovoljca Slovenskega društva Hospic. Skozi pogovor, ki ga je vodila Alenka Križnik, strokovna delavka celjskega območnega odbora, sta razmišljala o minljivosti in umiranju. Izpostavila sta tudi nekaj lastnih življenjskih izkušenj, ki so ju vodile do Slovenskega društva Hospic. Predstavila sta projekt Facing death (Soočanja s smrtjo), ki se razvija v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic. Pogovor je bil v prvi vrsti o pravici do slovesa. Dotaknili smo se stisk umirajočih in njihovih svojcev, ki jim ni dana možnost za poslednji objem in poljub ter poslednje slovo. vljajo poleg globoke žalosti še travmatično izkušnjo, ker se od ljubljene osebe ne morejo posloviti. Sloves od ljubljene osebe v sebi nosi moč, ki pozitivno vpliva na proces žalovanja. Osrednji pogovor z gostoma je spremljal kratek kulturni program. Literarna prispevka iz glasila sta predstavili prostovoljki Slovenskega društva Ho-spic Nada Teržan Herman in Aleksandra Trdin, za glasbeno spremljavo je poskrbela Doroteja Križnik. Zaključili smo s kratkim druženjem in pogostitvijo. V Slovenskem društvu Ho-spic si prizadevamo opozarjati na pravico do izbire do poslovi-tve. Podpreti želimo umirajoče in njihove svojce, biti ob njih zanje, jih sprejeti, poslušati in slišati v vsej njihovi bolečini in stiski. Izvajamo več programov, kot so spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanje odraslih, žalovanje otrok in mladostnikov, detabu-izacija smrti ter prostovoljstvo. Programi potekajo v obliki skupnih srečanj ali individualnih pogovorov. Vsem, ki doživljajo stisko zaradi bolezni ali izgube bližnjega, smo na voljo v vseh odborih Slovenskega društva Hospic po Sloveniji, v Celju smo v Kocenovi ulici 4, kamor se lahko oglasite tudi po brezplačen izvod glasila. Pokličete nas lahko na telefonske številke 03/54 86 011, 051/418 446 ali 051/415 446. Lepo vabljeni, da spremljate dejavnosti društva in se udeležite tudi kakšnega dogodka, kjer boste v sproščenem vzdušju lahko zastavili vprašanja, ki vas morebiti begajo, a zanje v današnjem svetu ni prostora. KATJA JUH Srečanje težjih invalidov v Gorici pri Slivnici Člani MDDI Šentjur in Dobje smo 10. septembra organizirali in uspešno izvedli težko pričakovan dan invalidov občin Šentjur in Dobje. Zaradi covida ga dve leti zapored ni bilo. Srečanja se je udeležilo presenetljivo veliko članov. Kljub slabi napovedi nam je vreme prizaneslo, zato smo preživeli prav prijeten dan. Organizirali smo lep kulturni program, nastopile so priznana pevka Tea Leskov-šek, citrarka Jasmina Levičar in pevska skupina Taščice. V kulturnem programu je najprej predsednik društva Šentjur in Dobje Vlado Robič pozdravil prisotne in predal besedo gostom, podpredsedniku Zveze delovnih invalidov Slovenije Ivanu Kostrev-cu, predsednici koordinacije društev Dragici Mirnik, pod-županji Občine Šentjur Silvi Koželj in županu Občine Dobje Francu Leskovšku. Na koncu smo predali besedo še kandidatu za predsednika republike Gregorju Bezenšku mlajšemu. Sledila je sveta maša, ki jo je vodil slivniški župnik Marko Šramel, obogatili pa so jo cerkveni pevci iz Slivnice. Po protokolarnem delu, ki ga je vodila moderatorka Polonca Jazbinšek, je sledila pogo- stitev. Naprej sta nam golaž postregla Branko Uduč in Adi Lončar iz Dobja. Vsem je zelo teknil. Člani društva so poskrbeli za peko in strežbo, zato so bili želodčki polni, in tudi žejo so pogasili. Za zabavo je skrbel ansambel Pik, ki prihaja iz Šentjurja. Veliko nastopa na festivalih in žanje velike uspehe. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi srečanja, se iskreno zahvaljujem, posebej občinama Šentjur in Dobje, krajevni skupnosti in gasilskemu društvu Gorica pri Slivnici, ker nam vsa leta nudijo prekrasen prireditveni prostor. VLADO ROBIČ Utrinek s srečanja težjih invalidov iz Gorice pri Slivnici PODLISTEK 35 CELJE 28. 5. - 30. 5. 1993 SLOVENIJA 20. MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 20th INTERNATIONAL YOUTH CHOIR FESTIVAL Brošurica Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju 1993 (arhiv Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje) ALBUM S CELJSKEGA Slavko Ciglenečki s harmoniko okrog 1940 Šmarski fotograf Slavko Ciglenečki, vsestranski umetnik in športnik, je bil med drugim tudi izredno nadarjen glasbenik, igral je na več instrumentov, kitaro, flavto in harmoniko. Na portalu www.kamra.si objavila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.kamra.si kamra zgodbe iz domoznanske kamre Edvard Goršič dirigira združenemu mladinskemu zboru, ki je štel več kot 2000 pevcev in pevk (arhiv Konrad Frece). Edvard Goršič (12. 3. 1937-18. 6. 2002) (7) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Edvard Goršič je aktivno sodeloval pri organizaciji mladinskega pevskega festivala v Celju. V letih 19772001 je na različne načine sodeloval pri organizaciji in izvedbi festivala. Bil je član festivalskega in glasbenega odbora ter član in predsednik glasbenih žirij. V letih 1981-1989 je bil za nemoteno izvedbo festivala odgovoren tudi kot direktor Zavoda za kulturne prireditve v Celju. Širši javnosti pa se je najbolj zapisal v spomin kot dirigent množičnega zbora. Edvard Goršič je s svojim delovanjem pri organizaciji in izvedbi Mednarodnega mladinskega festivala v Celju in kot predavatelj in svetovalec drugim zborovodjem bistveno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva v drugi polovici dvajsetega stoletja. CO 4t Festivalska trojica Tudi zavoljo njih je festival uspel: Emil Lenarčič, »tehnični« šef Mladinskega pevskega festivala: »Vse bo še v redu, saj je vse pripravljeno za veliki trenutek množičnega koncerta.. Č Edvard Goršič, dirigent množičnega zbora: »Malo me pa skrbi, če bom tale dvatisoččlan-ski zbor živahnih pevcev lahko ukrotil z dvema rokama?« Marjan Lebič, član organizacijskega odbora: »Pa jih prej še preštejmo, če jih je res toliko!« Spomini »V štiridesetih letih, odkar sem povezan s celjskim mladinskim pevskim festivalom, mi je bilo, poleg prejetih treh zlatih plaket s celjskim gimnazijskim zborom najprije-tnejše doživetje vsakič, ko sem dirigiral množičnemu zboru v Mestnem parku. To je res veličasten občutek, ki ga privoščim vsakomur, ki se s tem ukvarja« (Edvard Goršič, Novi tednik, 3. 5. 2001, str. 18). Se nadaljuje. Dr. Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje novi tednik vgdw г шшј1. radio celie 36 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Konec tedna v Celju tradicionalna razstava mačk Bi radi domov pripeljali mačko? Raziskave kažejo, da samo pet do deset minut igranja z mačko dnevno vpliva na vaše daljše življenje. Ne glede na to, ali verjamete tem izsledkom ali ne, bo mačji prijatelj prijetno popestril vaše življenje. Strokovnjaki so dokazali, da so ljudje, ki imajo domače živali, srečnejši in bolj umirjeni. Zlasti za mačke velja, da imajo zelo blagodejen, če ne celo terapevtski vpliv na ljudi. Če razmišljate o tem, da bi v svoj dom pripeljali novega mačjega mladiča, a niste povsem prepričani o tem, kakšnega, sledite nasvetom, ki vam bodo v pomoč pri odločitvi. Želite zunanjo mačko? Če imate dovolj varnega zunanjega prostora, se lahko odločite za mačko, ki bo živela na prostem. Prostoživeče mačke so sicer bolj izpostavljene nevarnostim in imajo več možnosti, da se okužijo z mačjimi kužnimi boleznimi. Zato takšne mačke potrebujejo skrbnega lastnika, ki bo poskrbel za sterilizacijo oz. kastracijo, redno cepljenje, ustrezno prehrano, zaščito pred zunanjimi in notranjimi zajedavci in po potrebi za veterinarsko oskrbo. Za mačji FIV žal ni cepiva. Tako imenovani mačji aids se ne prenaša na človeka. Zunanja mačka se lahko tudi zelo naveže na lastnika, občasno prinese na domači prag kakšen plen, se mota okoli lastnikovih nog in je rada v njegovi neposredni bližini. Če ji boste Tradicionalna mednarodna razstava mačk v organizaciji Felinološkega društva Celje, ki letos praznuje 35 let neprekinjenega delovanja, bo to soboto in nedeljo v hali E Celjskega sejma. Na njej boste lahko videli mačke različnih pasem iz petih držav. Prisotne bodo tudi domače mačke. Od lastnikov boste zagotovo dobili vse potrebne informacije, da se boste kasneje lažje odločili za morebiten nakup. dovolili, bo slej ko prej postala tudi notranja mačka z rednimi izhodi na prosto. Mladega mucka lahko posvojite iz zavetišča, ga najdete s pomočjo oglasov ali vam ga podarijo znanci. Pri izbiri notranje mačke imate dve možnosti Če želite notranjo mačko, najprej pomislite, ali je kdo v družini morda alergičen na mačjo dlako. Alergen se nahaja v mačji slini, ki jo mačka ob vsakodnevni skrbi za lepo dlako nanaša po celem telesu. Obstajajo pasme, ki so manj alergene, kar je lahko pomembno pri odločitvi za pasemsko mačko. Gole mačke niso nič manj alergene, a ker jih je treba redno kopati, odstranjujemo s telesa tudi alergeno mačjo slino. Pri izbiri notranje mačke imate dve možnosti. Posvojite domačo mačko, ki je vajena bivanja v stanovanju, je socializi-rana, zna uporabljati mačje stranišče in mačji praskalnik. Zelo pomembno je, da ima domača mačka z ljudmi predhodno dobre izkušnje. Druga možnost je nakup pasemske mačke. Za takšno mačko je treba odšteti malo več denarja. Ne kupujte mačka v žaklju! Tudi danes je rek aktualen in velja tudi za nakupe mačk s pomočjo spleta na podlagi prisrčnih fotografij. Izogibajte se vzrediteljem, ki vam ponujajo poceni pasemske mačke brez rodovnikov. Če ni rodovnika, ni mogoče dokazati pasme. In ne verjemite, da ga nimajo, ker ga niso želeli ali ker je bilo v leglu preveč mladičev in kar je še drugih takšnih pravljic. Rodovnik je dokument, ki poleg prednikov zagotavlja, da je vzreditelj upošteval vzrej-na pravila, da je registriran in član katerega od felinoloških društev. Naj vas ne zapelje samo videz Ko se odločate, kakšno pasmo mačke želite, naj vas ne zapelje samo njen videz. Pozanimajte se o značaju pasme, ker je med njimi veliko razlik in nekatere niso primerne za začetnike. Poiščite vzreditelje izbrane pasme, pozanimajte se, ali so mladiči registrirani v eni od priznanih felinoloških organizacij. V Sloveniji je zveza felinoloških društev edina organizacija, ki vodi rodovno knjigo in izdaja slovenske rodovnike. Dober vzreditelj vam bo dal možnost, da si ogledate mladiče, preden se odločite za nakup. Mačke vzreja v domačem okolju in vam bo na vašo željo tudi pokazal zdravstvene izvide vzrejnih mačk. Dobro si je ogledati tudi samico. Pomembno je, da so mladiči soci-alizirani, razigrani, zdravi, brez zajedavcev, lepo negovani ter navajeni na mačje stranišče in praskalnik. Tatjana Malgaj, predsednica Felinološkega društva Celje RAZSTAV« celjeHTT 8. in 9. OKTOBER ИИ1а CELJSKI SEJEM - INFORMACIJI FDCELJE Več informacij o razstavi najdete na: https://www.fdcelje.si/sl/domov/ Slovenska vzrejališča registrirana v ZFDS so objavljena na tej povezavi: Vzrejališča pasemskih mačk v ZFDS | Zveza felinoloških društev Slovenije bGRAJE KOČEVAR BRO VSE ZA PISARNI • Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav -jfl • Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si T: (03) 425 6100 ZAPOSLOVANJE 37 Trgotur www.trgotur.si Izkušen kadrovski strokovnjak m/ž (Velenje) Od vas pričakujemo: vsaj 3 leta samostojnega dela na celotnem kadrovskem področju, poznavanje in izvajanje postopkov zaposlovanja tujcev v Sloveniji, odlično poznavanje delavnopravne zakonodaje in njene uporabe v praksi, širok pregled delovno-pravnega področja in upravljanja kadrov, vsaj višja stopnja strokovne izobrazbe, osnovni nivo uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in Office aplikacij, zaželeno znanje angleškega jezika na stopnji B2, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, vozniško dovoljenje B-kategorije. Ponujamo vam: takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom, delo v profesionalnem kolektivu in delovnem okolju, po začetnem uvajanju možnost samostojnega dela od doma, timsko podporo, osebno rast in razvoj, redna izobraževanja in usposabljanja, stimulativno plačilo za opravljeno delo. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si. Komercialist m/ž (Šoštanj) Od kandidata pričakujemo: VI. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri ali druge ustrezne smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja nabave in prodaje, aktivno znanje tujega jezika, sposobnost organiziranja in vodenja prodaje, znanja v okviru Windows okolja (Word, Excel, mail, internet). Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativna in redna plačila, možnosti za strokovni osebni razvoj. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022 KZ Šaleška dolina, z.o.o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si Tehnični direktor m/ž (Vojnik) Od kandidata pričakujemo: visoko strokovno izobrazbo/druga bolonjska stopnja ali več ali ustrezno znanje s pridobljenimi izkušnjami za opravljanje dela, vsaj 5 let delovnih izkušenj, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji C1. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022 Makropol, d.o.o., Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si Komercialist m/ž (Vojnik) Od kandidata pričakujemo: višjo strokovno izobrazbo/prve bolonj-ske stopnje ekonomsko komercialne smeri, vsaj 3 leta primerljivih delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B1, napredno poznavanje in uporabo računalniških orodij. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem, stimulativno plačilo, nagrajevalni sistem za uspešno opravljeno delo, dopoldanski delovni čas. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022 Makropol, d.o.o., Celjska cesta, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si Prodajalec - kolorist m/ž (Maribor) Od kandidatov pričakujemo: poklicno ali srednjo izobrazbo, vozniško dovoljenje B-kategorije, dobro razvite komunikacijske in organizacijske sposobnosti, smisel za barve, avtomobile, estetiko, zaželene so izkušnje, vendar pa niso pogoj, poznavanje osnov dela z računalnikom, zaželeno znanje angleškega ali nemškega jezika. Nudimo: zaposlitev v družinskem, dobro stoječem podjetju, zaposlitev za določen čas z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, stimulativno nagrajevanje, možnost osebnega in poklicnega napredovanja, DPP. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022 Spekter, d.o.o., Žalec, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitveni-mi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo: izpit B kategorije, osnovna računalniška pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, s poskusnim obdobjem dveh mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Levec) Od kandidata pričakujemo: izpit za viličarja, srednjo poklicno izo-brazoa, osnovno znanje računalnika zaradi proizvodnega programa. Kandidatu nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem, polni dopoldanski delovni čas od ponedeljka do petka. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec za sestavo strojev m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: priprava materiala, sestava strojev in končni pregled, pakiranje strojev, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana znanja in izkušnje: zaželene izkušnje, vendar niso pogoj, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, delo v timu. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas dopoldan, nedo- ločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Vi--ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: samostojno nastavljanje in upravljanje CNC-stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija. Zahtevana znanja in izkušnje: kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 3-izmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www. trgotur.si. Električar za vezavo strojev m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: sestava in vgradnja elektroomar, oži-čenje in priklapljanje električnih elementov ter končni pregled strojev, popravila in servisi, izdelava izboljšav in predelav na strojih ter prototipih, izpolnjevanje delovne dokumentacije, skrb za urejen delovni prostor. Zahtevana izobrazba: srednja poklica ali tehnična izobrazba. Zaželena znanja: zaželene izkušnje na področju ele-ktrovezave vsaj eno leto, branje tehničnih načrtov, branje in razumevanje električnih shem. Urnik dela in trajanja zaposlitve: delo poteka od ponedeljka do petka na sedežu podjetja, dopoldansko delo, polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 16. 10. 2022. Vi-ja, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. 38 RAZVEDRILO Oven Tehtni ca шШ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Halo! A si ti končal asfaltiranje? Moram skopati za vodovodne cevi! Še sreča, da je računalnik! Hčerki rečem, naj se lepo vede, pa mi odgovori: »Za vse reklamacije se obrnite na proizvajalca!« Kar se tiče seksa, lahko v mojih letih, kadar želim. Lani na primer nisem želel... Moža sem poslala v trgovino in izklopila telefon. Postati mora malo bolj samostojen. Oglas: Iščem simpatičnega, duhovitega in pametnega moškega srednjih let z veliko energije, da bi bil ljubimec moje šefice, ker to postaja nevzdržno ... Samo copata vpraša ženo, ali lahko gre v gostilno. Pravi moški ve, da ne sme. Posebna postelja za poročene več kot 10 let V prodaji tudi z električnim pastirjem za poročene več kot 20 let! Preživite urice v tem tednu po ustaljenih normah in poslušajte notranji glas. Delavni boste in polni novih idej, kar bo odlično za napredovanje. V naslednjem tednu se lahko obeta nepričakovan preobrat. Vaš vladar biva v zračnem znamenju, zato vam idej in nenavadnih zamisli ne bo primanjkovalo. Čas bo za načrte, ki lahko spreminjajo vaš način življenja. 3ik lev Devica Iskali boste notranje ravnotežje in veliko misli posvečali ljubezenskemu življenju. Ugotovili boste, da ste nehote nekoga zanemarili, zato bodo naslednji dnevi nekoliko bolj romantično obarvani, kar bo v veliko veselje vašemu partnerju. Vaša vladarica biva v vašem znamenju, ne bo vam manjkalo poguma, da uresničite res kakšno drzno in predrzno potezo. Čaka vas krajša pot. Vpliv planetov bo prijeten, veliko opravil in nalog lahko uspešno opravite. V začetku tedna bodite pazljivi, saj bo prisoten položaj, ki lahko prinaša nepričakovane dogodke, ki so povezani s preteklostjo. Vaša vladarica v tehtnici ne bo polovičarska, zato boste prodorni in za resnico pripravljeni iti do konca sveta. Bodite umirjeni, saj tako močna energija škodi odnosom, predvsem zaradi neobzirnosti. škorpijon Dvojčka Močno obarvana zračna energija bo povzročala, da boste zasanjani, vaša domišljija bo delovala z vso močjo. Pazite se slepega optimizma. Ne prezrite lepe priložnosti, ki se vam kaže na poslovnem področju. Zbrati morate vse moči, da boste dosegli kompromis med tistim, kar želite, in tistim, kar je dobro za vas. Vpliv tujine bo nekoliko močneje prisoten. Rak Veliko energije boste usmerjali v delo in finance. Z veseljem boste ugotovili, da se vam obeta idealna priložnost za zaslužek, ki je ne smete zamuditi. Venera biva v zračnem znamenju, zato njeno energijo obrnite v svoje dobro tudi na ljubezenskem področju. Prenehali se boste ukvarjati s preteklostjo, saj vam prinaša samo razočaranje in izgubo. Pogumno se boste lotevali novih projektov in se pri tem počutili odlično. Strelec Jupiter še vedno biva v ognjenem znamenju, z njegovimi vibracijami obrnite življenje v svoje dobro. Premišljeno in spretno se boste lotili nove naloge, zato uspeh ne more izostati. Nostalgično se boste spominjali dogodkov, ki so pustili sledi v vašem življenju. Povsem nepričakovano lahko pride do večjega preobrata v ljubezni. Prepustite se, življenje piše najlepše zgodbe, tudi če niso predvidene. Veliko energije boste vložili v nek projekt, ki izhaja iz preteklosti. V naslednjem obdobju lahko dobi epilog, vendar še malo stisnite zobe in usmerite energijo v zmago. Vaša energija bo močna, zato lahko končno naredite velik korak naprej. Z lahkoto boste usklajevali nasprotja v vsakdanjem življenju. V ljubezni zaenkrat ne bo večjih premikov, počakati bo treba, da Jupiter vstopi v vodno znamenje, kar se bo zgodilo konec meseca. Kozorog Čustvena energija bo še vedno povečana, povečan bo tudi notranji nemir, zato boste več energije usmerjali v ljubezensko razmerje. Zelo dejavni boste tudi na ustvarjalnem področju. Vaš vladar v zračni tehtnici bo pripomogel, da boste v naslednjem in tem obdobju usklajevali nasprotja, ki izhajajo predvsem s partnerskega področja. Pomembno je, da uskladite razum in čustva, šele nato sprejemajte odločitve, ki lahko zelo spremenijo vaše življenje. Veliko veselja in sreče se vam obeta v teh dneh. Nepričakovana odločitev za neko krajšo pot vam lahko prinese veliko dobrega. Počutje bo zaradi vpliva planetov nekoliko slabše, zato več energije usmerite v prehrano in rekreacijo. Stres, ki ste ga doživljali v zadnjem obdobju, močneje vpliva na vsa področja življenja. Umirite se in z zanosom nadaljujte svojo pot. Vodnar Potrudili se boste in končno dosegli zmago. Nič obetavnega se vam ne kaže v odnosih. Zadeve se lahko še poslabšajo, če ne boste popustili in jih z diplomacijo rešili. Mars biva v vašem znamenju, izkoristite njegovo moč za napredovanje, imeli boste priložnost, da obrnete nov list v življenju. Vpliv preteklosti bo močan na ljubezenskem področju. Ustavljali se boste ob malenkostih, zato lahko zamudite kakšno dobro priložnost. Notranji nemir lahko sprostite z rekreacijo in večjo telesno dejavnostjo. Urice konec tedna bodo presenetljive, doživite lahko kakšno posebno presenečenje. Vaš vladar v znamenju device zelo močno vpliva na vsa področja življenja. Analizirali boste in se odločali, kako spreminjati nekatere zadeve, ki vam jemljejo energijo in moč. V zdravstvenem smislu se boste odločili za preventivo. Ribi Veliko moči in energije boste usmerili v finančno področje in delo, zato uspeh ne more izo-stati. V ljubezni boste previdni, saj so vam pretekli dogodki omajali zaupanje in prižgali v glavi alarm, ki še vedno gori. Vpliv Venere v tehtnici bo dobro vplival na vsa področja vašega življenja, prodorni boste in polni novih domislic. Vaša prodornost lahko obrodi sadove, o katerih lahko samo sanjate. HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 39 SUDOKU 538 Nagradna križanka GIBLJIV STIK MED KOSTMI KrižaiiKe & TEŽKE 80 t ugamKe SOSEDNI AFRIŠKI DRŽAVI TELEFON JE PRAVLJICA ... PEROCI SOPROG 2 W NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA SLAVKO AVSENIK NAUK O LEPEM KOS POHIŠTVA S TREMI SEDEŽI PRIPRAVA, KI NOSI OKENSKO KRILO ODPRAVIM SE MED (STAR.) V ... SE DIAGONALI RAZPOLAV-LJATA AMERIŠKI IGRALEC (CLINT) POTREBNA SO ZA OPRAVLJANJE DELA 10 SNEŽENI MOŽ OSEBA IZ TELUR VISOŠKE KRONIKE IGRA Z VSEMI VZETKI PRI TAROKU ANGLEŠKA TV-SERIJA: ALO . ... JE PA BOSA PO . ZVONITI JE PREPOZNO SRBSKA IGRALKA (EVA) PREŠTEVA NEKDANJA SMUČARKA PRETNAR NOVINAR BABAČIĆ PREPOVEDANI PESTICID AMERIŠKI IGRALEC (ARMAND) MORSKI SESALCI RICHARD WAGNER STRONCIJ IGRALEC TAROKA PROJEKT IZVEDENIH DEL VRSTA PAPIGE OČKA KOREOGRAF OTRIN IZVEN MESTA PRIPRAVA ZA SEJANJE (MOKE) IGRALEC SMOLEJ SEKIRA MU JE PADLA V . AMERIŠKI IGRALEC HARRIS FR. IGRALEC DELON ŠVEDSKA KRONA FINANČNA, BEGUNSKA OPEKA Z VELIKIMI LUKNJAMI KDOR IZKORIŠČA Z VIOKO CENO ŠTEVILKA (STAR.) NARODNA: FANTJE PO POLJ ... JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (NORIAKI) PREIZKUSA ZNANJA OVČJI SAMEC RASTLINA Z BELIM ZVONČASTIM CVETOM UTRJENA PASOVA OB CESTI TOBOGAN IN GUGALNICA ZVONIMIR BOHTE NAPRAVA ZA PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE PES, ... LAJA, NE GRIZE PREDEL LJUBLJANE SAUDOVA ARABIJA JE SOSEDA ... NASPROTJE PASIVE TATUM O'NEAL PRINCE: PURPLE . JEZIK JUDOV NA PODLAGI NEMŠČINE SLABO, UMAZANO SLOVENSKI TELEVIZIJEC (STOJAN) PRINT NEKDANJI PREDSEDNIK NDR KRENZ PRIMEREN, PRAVŠEN SLOVENSKI SLIKAR (MAKSIM) OČE (LJUBK.) JOŽE STARA KLJUKA, ... SI GA NE UPA RIBONUKLE-IN. KISLINA DRŽI SE KOT MILA ... ČRT KANONI PISANE PAPIGE MAJHNA RUTA SPIKE LEE SEVERNOAMERIŠKO INDIJANSKO PLEME 6 12 SLOVENSKA PEVKA (DEJA) SAUDIJKE SO SOSEDE ORLI, KANJE, KRAGULJI EGIPČANSKA BOGINJA NAREJEN IZ TEKSTILA DELAJO ANALIZE 5 7 6 4 1 5 9 3 4 6 3 1 2 6 7 9 3 8 1 1 5 7 2 3 5 8 6 SUDOKU 229 4 9 1 3 7 2 8 2 5 9 6 1 4 7 8 1 6 5 7 8 4 2 1 9 9 2 5 7 REŠITEV SUDOKU 537 REŠITEV SUDOKU 228 9 8 7 2 3 5 6 1 4 5 2 4 6 7 1 3 8 9 6 1 3 9 8 4 5 2 7 1 7 9 5 6 8 2 4 3 4 3 5 7 2 9 1 6 8 2 6 8 4 1 3 9 7 5 7 4 2 3 5 6 8 9 1 8 5 6 1 9 7 4 3 2 3 9 1 8 4 2 7 5 6 3 2 7 8 1 5 4 9 6 9 4 6 2 3 7 8 1 5 1 8 5 9 4 6 7 3 2 7 5 1 6 9 3 2 4 8 6 3 4 5 8 2 1 7 9 8 9 2 4 7 1 6 5 3 4 7 8 3 2 9 5 6 1 5 1 3 7 6 8 9 2 4 2 6 9 1 5 4 3 8 7 1 2 5 3 9 11 4 GNUS 8 7 novi tednik Vedno £ илтој / kupon Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 11. oktobra. Geslo iz številke 39: V deželo prihaja jesen Izid žrebanja 1. nagrado: Deodon deodorant za noge, Balmodon krema za suhe pete ali Naildoon obnovitveni lak proti glivicam ter AN. NIKA pila za pete prejme: Silvija Ravnikar iz Petrovč 2. nagrado: Deodon deodorant za noge ali Nailodon obnovitveni lak proti glivicam prejme: Milena Mešič s Polzele 3. nagrado: Balmodon krema za suhe pete prejme: Danica Maček iz Štor Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naših križankah ženske upravljajo letala, Križanke po meri reševalcev. Ker si zaslužite najboljše. 40 TA PISANI SVET Kakšna bo jesen? Zgornje vprašanje je ve-deževalki, ki je prihodnost ljudem napovedovala na dogodku, posvečenem preteklosti, verjetno zastavil šmarski župan Matija Čakš. Čakš je reden obiskovalec srednjeveškega dne, ki ga v Lembergu pripravljata tamkajšnje turistično-kulturno društvo in šmarski zavod za turizem, šport in mladino. Letos je bil obisk še toliko bolj dobrodošel, saj je župan, ki je že napovedal, da se bo na volitvah potegoval za nov mandat, še pred anketami javnega mnenja lahko preveril, kakšen rezultat se mu obeta. TS Z novim častnim občanom Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Polzele je bila v soboto zvečer. Na prireditvi, na kateri je nastopil duo Maraaya, je občina podelila letošnja priznanja in naziv častnega občana. To je postal Anton Mešič za dolgoletno požrtvovalno delo, zasluge in družbeno angažiranost na gospodarskem, negospodarskem, okoljskem in političnem področju. Občinska grba sta prejela Medgeneracijsko društvo Mozaik generacij za prostovoljsko delo in Rudolf Jazbec za življenjsko delo na področju gasilstva in hortikulture. Plakete so prejeli Tomaž Cvikl za prispevek na področju športa in za skrb za naravo, Iztok Drobež za uspešno delo na področju gasilstva ter društvenega delovanja in Rok Bastl za prispevek k razvoju in promociji gasilstva. Na slavnostni akademiji je župan podelil tudi županova priznanja, ki so jih prejeli Mirko Jegrišnik za uspešno vodenje Planinskega društva Polzela od leta 2017 do 2022 ter za sodelovanje na državnih in mednarodnih tekmovanjih v planinski orientaciji, Darko Hlupič za aktivno sodelovanje pri projektu Evropski teden mobilnosti in za predanost polzelski košarki ter Mladinska sekcija Kulturnega društva Andraž za uspešno delo, ki bogati Andraž nad Polzelo. ŠO Čakš je reden obiskovalec srednjeveškega dne. (Foto: SHERPA) Splitska klapa zapela Lanu Tomincu V soboto zvečer se je celjski kajakaš Lan Tominc vrnil v Celje z dvema zlatima medaljama, ki ju je osvojil na državnem članskem prvenstvu v Tacnu. Najprej se je seveda ustavil v čolnarni na Špici. Lačnemu Lanu so v restavraciji takoj postregli s pico. Ko jo je snedel šele pol, ga je »zmotila« klapa Jadranski maestrali iz Splita in mu zapela pesem. Skromen Lan je mirno počakal na njen konec, potem se je ponovno lotil že malce ohlajene pice. Razpoloženi Dalmatinci so nato ogreli druge obiskovalce priljubljene celjske točke. DŠ Glasbena spremljava ob slastni pici (Foto: KKK NIVO CELJE) Rad bi vam povedal Edvard Stepišnik je bil pred desetletji gospodarstvenik, predsednik Skupščine občine Celje, torej župan, gasilec, še vedno je rotarijec, planinec, ljubitelj zelišč in še marsikaj. Je tudi oče in dedek, ki je predvsem vnukom posvetil svojo avtobiografijo Rad bi vam povedal. Nedavno jo je predstavil v Osrednji knjižnici Celje v pogovoru s Kristianom Koželjem in požel nemalo pohval poslušalcev, ki so s tem začeli novo sezono univerze za tretje življenjsko obdobje. TC Kjer teče krepčilna voda Terme Dobrna so konec septembra namenu predale nov pitnik vode v tamkajšnjem parku. V zameno za kozarec, ki ga obiskovalci in domačini lahko kupijo v prodajnem avtomatu, si lahko štirikrat natočijo termalno vodo. Krepčilni kozarček vode, ki ima blagodejne učinke na zdravje, si je v družbi direktorja term Leona Toma-šića privoščil direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Zaposlene v turizmu, ki so se pred časom soočali s težavami zaradi epidemije koronavirusa, pred nove izzive postavljata energetska in draginjska kriza. Zato krepčilo še zdaleč ni odveč. TS Altbauer (levo) in Tomašić sta se strinjala, da je bila namestitev pitnika v stekleni paviljon sredi parka dobra poteza. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Edvard Stepišnik s svojo knjigo z naslovom Rad bi vam povedal (Foto: Andraž Purg - GrupA) Vožnjo so starodobni kolesarji končali pri muzeju starodobnikov v Novi Cerkvi. Za konec je sledila še skupinska fotografija. (Foto: Lea Sreš) Nostalgija na kolesih Če ste se minulo soboto dopoldne peljali iz Vojnika proti Vitanju ali obratno, ste verjetno na poti srečali skupino kolesarjev, kakršnih ne vidite ravno vsak dan. In morda vas je ob pogledu nanje »zagrabila« nostalgija na nekdanje čase. Fantje in dekleta, oblečeni v posebno kolesarsko opremo, so vrteli pedala na kolesih, ki jih le še ob posebnih priložnostih lahko vidimo na cesti oziroma kolesarski poti. Sekciji starodobnih kolesarjev iz turističnih društev Vojnik in Dobrna sta namreč pripravili 5. srečanje starodobnikov. Udeležilo se ga je približno sto starodobnih kolesarjev iz različnih koncev Slovenije. Najstarejše kolo je bilo iz davnega leta 1898. Start letošnje panoramske vožnje je bil na parkirišču Centra Noordung v Vitanju, cilj je bil v Novi Cerkvi. Kolesarji so si ogledali tudi nekaj krajevnih znamenitosti. V Vitanju so obiskali Noordung center ter cerkev, na poti proti Novi Cerkvi pa so se ustavili v Sorževem mlinu v Polžah. Vožnjo so starodobni kolesarji končali pri muzeju starodobnikov v Novi Cerkvi, kjer so na ogled stari avtomobili in motorji, tudi kolesa, kmetijska mehanizacija iz 19. in 20. stoletja ter drugi stari predmeti. BA