AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 254. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER SI, 1939 LETO XLII. — VOL. XL11. Roosevelt je gotov zmage v poslanski zbornici Do glasovanja pride najbrže še ta teden, nakar se bo izredno zasedanje kongresa končalo. — Uporni demokrati bodo glasovali z predsednikom Rooseveltom. Washington, D. C. — Včeraj se je pričela v poslanski zbornici debata o nevtralni postavi, če se sprejme ali zavrže, kot jo je sprejela senatna zbornica. Kakor zdaj vse kaže, bo nevtralna postava tudi v poslanski zbornici sprejeta, razen če pride vmes kaj nepričakovanega. Videti pa je, da zbornica ni tako nasprotna nevtralni postavi, kot jo priporoča Roosevelt, kot je bila meseca junija. ■ Republikanski poslanci niso sicer izgubili še prav nič svoje bojevitosti in bodo šli do skrajnosti, da se predlog porazi, toda uporni demokratski poslanci, ki so še poleti glasovali proti Iioose-veltu, so zdaj spremenili svoje mnenje. Poslanec Sol Bloom, vodja odbora za tujezemske zadeve v poslanski zbornici trdi, da je dovlj demokratov spremenilo svoje mnenje, da se lahko že sedaj računa na sprejem nevtralne Postave, kakor jo je sprejela senatna zbornica. Da so. poslanci, spremen svth •ie mnenje, se pripisuje v prvi vrstJ dejstvu, da se je začela vojna v Evropi, česar kongres ni pričakoval v zadnjem rednem zasedanju. Republikanci pa pravijo, da je vlada z manipulacijo pridobila uporne demokrate, ker bo imela na razpolago mnogo del, ko se prične ljudsko štetje. Uporni poslanci ne bodo mogli dobiti teh del za svoje volivce. Republikanci so že izgubili upanje, da bi mogli dobiti dovolj glasov, da preprečijo sprejem nevtralne postave. Nasprotniki Roosevelta so tudi proti temu, da bi se kongres raz-šel, ko bo v obeh zbornicah sprejeta nevtralna postava. So za to, da ostane kongres v zasedanju, dokler bo trajala vojna v Evropi. Roosevelt bo pa zahteval in je tudi prepričan, da bo zmagal, da se kongres razide do rednega zasedanja 1. januarja 1940. Izmed 23 ohijskih poslancev, so se do zdaj samo trije izjavili, da bodo glasovali za odpravo em-barga, 16 jih je proti repealu, štirje so pa še na fencu. Neodločni so še: republikanca Bender in Marshall, ter demokrata Crosse* iz Cievelanda in Polk iz Iiigh,-; landa. Proti sprejemu nevtralne postave se bo boril tudi Martin L. Sweeney iz 20. distrikta. Z BOJNEGA POLJA: Father Coughlin apelira na poslansko zbornico, da obdrži embargo Detroit, Mich. Father Coughlin je v nedeljskem radio govoru apeliral na poslansko zbornico Zed. držav, da naj obdrži prepoved za izvoz orožja in municije vojskujočim državam. Na isti postaji in v istem smislu sta govorila tudi nadškof Francis Beckman iz Dubuque, Iowa in sodnik John A. Matthews iz New Jersey. Vsi trije so poživljali poslušalce, naj nadaljujejo z bojem proti sprejemu nevtralne postave, kakor jo predlaga predsednik Roosevelt. Nadškof Beckman je rekel: "Maše oči so zdaj- obrnjene na poslansko zbornico, do naših ljudskih zastopnikov, zadnji var-hi demokracije. Ne bodo varali našega zaupanja, če smo trdni v svojih zahtevah. Father Coughlin je obdolžil predsednika Roosevelta, da je "zmešal" narod in da nasprotniki embarga niso dokazali, da bo sprejem nevtralne postave preprečil Ameriki vstop v vojno. Povedal je tudi, da je poslanska zbornica razdeljena nekako na polovico v sentimentu za sprejem nevtralne postave in da je še vedno čas, da se sprejem iste prepreči. . Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Porota zahteva knjige od unije London, 30. okt. — Madtem, ko imajo vojaki na zapadni fronti delo največ s tem, da mečejo vodo in blato iz strelskih jarkov, se je vršilo nekaj manjših spopadov v zraku in na morju. Nemška letala so poskušala izvesti nekaj napadov na angleško obal od Kenta do JFirth of Forth, pa so bila pognana nazaj. Med An-Elijo in Dansko so se spopadli angleški rušilci z eskadro nemških letal. Angleško mornariško Poveljstvo trdi, da niso imeli Angleži nobenih izgub. Poročajo pa, da so nemške podmornice potopile včeraj tri angleške tovorne parnike. London, 30. okt. — Angleška flotila je poletela danes nad severno Nemčijo in vzela mnogo slik iz zrakoplovnih pristanišč. Pogrešajo eno angleško letalo, ki se do polnoči še ni vrnilo domov. Piloti so prinesli domov poleg fotografij tudi mnogo drugih važnih informacij. Ameriško ladjo vozijo Nemci domov Poročila iz Tromsoe, Norveška, Oznanjajo, da je v tem pristanišču za tri ure pristal ameriški t^rnik City of Flint, nakar je zo-odplul proti jugu pod povelj-stVom nemške posadke. Na kro-Vu je tudi ameriška posadka, ^ernci nočejo izdati, kam krmarijo ladjo, toda najbrže jo bodo skušali spraviti v Hamburg. Pot tje je jako nevarna, ker je tam polno min. Pluti bo morala ^sno ob, norveški obali. Ladja Jve odplula tako naglo iz norveškega pristanišča, ker je norve-vlada tako zahtevala. Kakor ' Poceni vožnja Ko je sprevodnik ulične želez nice na progi Cedar Ave. George Boardman, zahteval od nekega mladega človeka, da plača vozni-no, predno gre iz voza, ga je ta iako močno udaril po obrazu, da so morali sprevodnika prepeljati v bolnišnico. Potem je sirovež mrino odšel. Voz je bil natlačeno poln potnikov, toda nihče ni posredoval. se sodi, so nameravali Nemci tukaj izkrcati ameriško posadko, pa norveška vlada tega ni dovolila. razpustitev diesovega odbora Philadelphia, 30. okt. — Ame-r'ška liga za mir in demokracijo sprejela resolucijo, da se zah-razpustitev Diesovega pre-lskovalnega odbora, ki preiskuje aktivnosti deželi sovražnih elementov v Zed. državah. Liga je uoi pooblastila svoj izvrševalni odbor, da začne s tožbo proti na-f^niku tega odbora, kongresni-Ku Diesu, ki je pred par dnevi «°voril na radiu in obdolžil to li- Eo, da je kontrolirana od komunistov. Liga trdi, da je med 17,000 njenimi člani komaj 10 odstotkov komunistov in da bo takoj naperila tožbo proti Diesu, če se ta odreče nedoatkljivosti kot poslanec. Liga se je razburila, ko je Diesov odbor pred nekaj dnevi obelodanil imena 500 vladnih uslužbencev, katerih nekateri vlečejo zelo mastne plače, ki so člani te lige in priznani komuni sti. Kdo bo namestnik kongresniku Boltonu? S smrtjo kongresnika Chester C. Bolton,a, je izpraznjeno mesto zastopnika v 22. kongresnem distriktu. če se bo izpranjeno mesto izpolnilo s kom drugim pred rednimi volitvami 1940, je odvisno od governerja Bricker-ja. Governer ima po ustavi polno moč, da razpiše ,v ta namen primarne in posebne volitve, za katere se lahko priglasijo kandi-datje kot za redne volitve. Governer Bricker se tozadevno še ni izjavil, toda republikanski vodje so prepričani, da bodo razpisane izredne volitve in sicer enkrat po rednih volitvah 7. novembra. Govori se, fe'jbp eden kandidatov David S. Drills, osebni prijatelj pokojnega kongresnika. Tega bo najbrže podpirala republikanska stranka uradno. Nekateri mislijo, da bo kandidirala Mrs. Bolton, vdova pokojnega. Drugi.zopet pravijo, da bo morda kandidiral William C. Dixon, ki je v primarnih volitvah kandidiral za župana in ki je že leta 1934 kandidiral proti Boltonu za kongresnika v 22. distriktu. Pokojni kongresnik Bolton je bil spoštovan in upoštevan tako med svojimi republikanskimi kot demokraisKimi kolegi. Ko je zvedel o njegovi smrti Robert Cross-er, kongresnik iz 21. distrikta, je rekel: "Bil je vse časti vreden mož in eden najfinejših kongres-nikov v zbornici!" ---o—-- Kdo je okraden? Nekdo je poklical policijo in povedal, da je bil pravkar izro-pan na Sophia Ave. in Voodhill Rd. Opisal je roparja zelo natančno. Dva policista sta se odpeljala na označeni prostor, pa ni bilo tam nikogar. V bližini sta pa zagledala nekega mladega moškega, ki je do pičice odgovarjal opisu izropanega. Pri njem so dobili uro in $15. Zaprli so ga in z;daj čakajo, da se oglasi tisti, ki je bil izropan. V Chicagu je umrla Vera Zaje, rojena v Ameriki. Zapušča moža, mater, štiri brate in sestro, v stari domovini pa eno sestro. V Pueblo, Colo, sta obhajala zlasto poroko Martin in Mary Krašovec. V Milwaukee, Wis. je umrl Joseph Tratnik, star 52 let. Rojen je bil v Gornji Štifti pri Gornjem gradu na Štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1913. Eno leto je bival v Clevelandu, sicer pa ves čas v Milwaukee. V Ameriki ns zapušča nobenih sorodnikov, v starem kraju pa štiri brate iil dve sestri. V Johnstownu, Pa. je strela udarila v dežnik, pod katerim je bil mali Stanko Zupan. Strela je dečku razparala vso obleko in ga osmodila, vendar ga ni opokla ali ranila. Dečka so nezavestnega odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pa kmalu spravili k zavesti. V Springfield, m. je umria Albina Darovec, stara 54 let, doma iz Toplic na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova in štiri hčere, v starem kraju pa brata in več sester. V Svgan, Pa. je bil ubit od avtomobila Frank Klemenčič, star 53 let in doma iz žirovskega vrha na Gorenjskem. V Ciceru, lil. je umrl Anton Beton, star 59 let, doma iz Kranja Gorenjskem. Zapušča ženo, štiri sinove in hčer. V Chicagu, 111. je avto ubil John Zajca, star 57 let. Podrobnosti o njem niso znane. V Calumet, Mich., se je težko pobil pri delu Josip žaleče. V Milwaukee, Wis. je dobil slovenski fant Frank čandek udarec na desno uho pri igranju žoT ge. Na to uho je bil deloma gluh že od otroških let. Takoj po udarcu je pa zopet dobro slišal. V Moon Run, Pa. je umrl Frank Močnik, star 56 let, doma iz Kolovrata pri Litiji. Tu zapušča ženo in osem otrok. V Tire Hillu, Pa. je umrla Pavla Puntar, stara 50 let in "doma iz Rajnenberga. Zapušča družino. V Thoinas, W. Va. je umrla Mary Vertinek, stare 64 let, doma iz šmartna v Savinjski dolini. V Ameriki je bila 37 let in zapušča družino. FEDERALNA POROTA PREISKUJE RAKE-TIRSTVO V STAVBINSKI INDUSTRIJI Stavbeniki in podjetniki dolžijo unijo, da ni pustila računati nižje cene, kot je bilo določeno od unije. unijski uradniki pripravljeni sodelovati, pa niso pri volji izročiti vsega urada na razpolago po- Kot se doznava, je ta unija edina, ki se brani pokazati svoje knjige. Vsako drugo podjetje ali unija je dozdaj dala na razpolago poroti vse, kar se je zahtevalo. Porota je obtožila to unijo monopola za dela, pri kateri se rabijo parne lopate. Stavbeniki so izpovedali, da morajo v svojih ponudDah računati 90 centov od kubičnega jarda -zemlje in niti centa manj. To ceno je določila ta unija in vsak stavbenik mora ubogati, če ve, kaj je zanj dobro. Člani unije tudi niso hoteli delati za nobenega kontraktorja, če ni bil ta dobro zapisan pri uniji. 0'Donnell dolži Burtona, da hodi po piknikih in pojedinah, mesto da bi upravljal svoj urad Zed. države bodo vrnile zaplenjeno premoženje Washington, D. C.—Generalni zvezni pravdnik je odločil, da se vrne znanemu vojnemu beguncu, Grover Cleveland Bergdollu premoženje, vredno okrog $300,-000. Premoženje mu je vlada zaplenila leta 1920, ko je ušel iz vojaškega zapora in pobegnil v Nemčijo. Zaprli so ga, ker ni hotel v ameriško armado, da bi se boril proti Nemčiji, odkoder je prišla njegova rodbina. Premoženje je sicer ocenjeno na $535,-540, toda vlada bo obdržala $200-030 za dohodninski davek. Bergdoll se je pred par meseci prostovoljno vrnil iz Nemčije in bo moral odsedeti se tri leta prvotne kazni. Si bo zapomnila Miss Eleanor Luterick, 8916 St. Catherine Ave. je bila sinoči sama v pekariji na 3112 Fulton Rd., ko stj^ vstopila dva roparja. Zagrozila sta ji, da se ji bo nekaj strašnega zgodilo, če ne bo tiho, nakar sta pobrala denar iz registra, $36.44, in odšla. Samo Hitler lahko zaplete Zed. države v vojno, trdi senator Glass Washington, D. C. — Carter Glass, 81 letni senator iz Virgi-nije, demokrat, se je izjavil, da .je samo ena oseba, ki lahko zaplete Zed. države v vojno in ta oseba je "podla kreatura" Adofl Hitler." Dalje je Glass rekel, da je bedasto govoriti, da predsednik lahko zavede deželo v vojno. Rekoč, da ima edino kongres moč napovedati in razglasiti vojno, je dodal, da nas more edino Hitler zaplesti v boj, katerega svečana beseda ni vredna počenega groša. "Hitler se je ponovno zlagal o svojih namerah izza sestanka v Monakovem, zato se lahko z vso gotovostjo pričakuje, da smatra Nemčija pod njegovim podlim vodstvom pisane mirovne pogo^ dbe ket navaden kos papirja," je rekel častitljivi senator. "Potrošili smo bilijone dolarjev, da smo si zgradili fino trgovsko mornarico in zdaj se trudimo na vse načine, da bi zabra-nili t'jj mornarici pot na morje, razen v določene kraje," je zaključil senator Glass. -O-- 30 dni neprestano, z letalom v zraku Long Beach, Cal. — Wes Carroll in Clyde Schlieper sta v nedeljo popoldne zaključila rekordno vožnjo z letalom, s katerim sta se vozila neprestano 30 dni, ne da bi med tem časom kaj pristala na zemlji. Vsega skupaj sta bila v zraku 726 ur. Dosedanji rekord je bil 653 ur. Ko sta v nedeljo pristala na zemlji, sta bila tako slaba v nogah, da so ju morali nesti v taks i j in ju odpeljali v bolnišnico, kjer ju bodo zdravniki pregledali. Rekla pa sta, da se počutita čisto dobro, samo v nogah sta zanič, ker sta 30 dni neprestano sedela pri krmilu. Spala sta menjaje po dve uri vsak in sicer v tako* ozkem prostoru, da se niti obrniti nista mogla. Letalca sta imela skoro ves čas lepo vreme. Preletela sta 555,500 milj, pokurila 3,000 ga-lon gazolina in 300 kvortov olja. Kuriva sta dobila od drugih letal kar med poletom, kar je jako nevarno, toda je šlo vse po sreči. -o-- Prerokuje višjo najemnino L. J. Efferth, tajnik zveze lastnikov apartment hiš, je izjavil, da se bo najemnina stanovanj gotovo povišala, če bodo sprejeti pri volitvah Bigelowriv pokojninski načrt, predlog za davke za relif, predlog za izdajo bondov za popravo mostov, in dodatek k mestnemu čarterju za policijski in ognjegasni department. Vzdrževanje hiš stane veliko in so stroški vedno večji, zdaj naj pridejo pa še novi davki in najemnina bo poskočila, je rekel Efferth. Sulzmann je boljši Mr. John M. Sulzmann, veteran mestnih odbornikov, ki je bil resno zbolel za srčno boleznijo, je nekoliko boljši. Njegov zdravnik pravi, da bo moral Mr. Sulzmann še dolgo ostati v postelji. Radi društvenih zadev Tajnica društva št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj med 6 in 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev. županski kandidat John E. 0'Donnell na svojih shodih bom-bardira župana Burtona in mu očita, da je slab župan, ker raje hodi po piknikih, pojedinah in drugih zabavah, ki nimajo popolnoma nič opravka z mestno administracijo. 0'Donnell je tudi čital iz cle-velandskega časopisja odlomke, v katerih je še meseca junija ostro kritiziralo Mr. .burtona re-rekoč, da Burton ni tisto, kar se je pričakovalo od njega. Dalje je 0'Donnell bral izčrp-ke iz časopisja, v katerih se je napadalo župana Burtona radi znanega škandala, ko so WPA delavci, ki so bili nastavljeni od 5GC MILJ NA URO Washington, D. C.—že osem let so ameriški inženirji na delu, da iznajdejo motor, ki bi gnal aeroplane 500 milj na uro. Se-ve, sorazmerno s tem bodo morali izdelati tudi ^ogrodje letala tako, da bo lahko vzdržal tolik pritisk. Inženirji pravijo, da ne bo dolgo, ko bodo izdelali take vrste motor. Bosilov pogreb Pogreb pokojnega John Bosil se vrši v sredo zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Pavla. Seja čitalnice V sredo 1. novembra se vrši seja Slovenske narodne čitalnice. Pričetek ob 7:30 zvečer. Vsi člani so vabljeni, da se udeleže, ker je seja važna. mesta, pri delu spali. Dalje, ker župan Burton ni napravil pogodbe z vodstvom poulična železnice in pa ker ni dobil od predmestij denarja za vzdrževanje odvodnih kanalov, da morajo le stroške trpeti samo elevelandski hišni posestniki, čeprav se predmestja tega enako poslužujejo. "In mesto, da bi župan Burton sedel pri pisalni mizi in rešil pereče mestne probleme, pa hodi okrog po party jih in zabavah," je rekel 0'Donnell. "Ko bom jaz župan," je rekel 0'Donnell, "bom posvetil ves svoj čas mestnim opravilom. Dokler bom jaz župan, v mestu t ne bo prostora za raketirje in 'drugo tako sodrgo." )-—-- GA NE BO NAZAJ Chicago, 111. — Mrs. Mary Henry je šla na sodnijo, da dobi razporoko od svojega moža« Kot vzrok je navedla, da jo je mož zapustil in da je prepričana, da ga ne bo nazaj. Ko jo je sodnik vprašal, zakaj je tako trdno prepričana, da ga ne bo nazaj, je'žena rekla, da bi bil že prišel, če bi mislil, ker zapustil jo je še leta 1892v Joseph Widgoy umrl V Warrensville bolnišnici .je umrl Joseph Widgoy, star 81 let, oče fotografa Widgoya. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Podrobnosti prinesemo jutri. Najdena očala Našla so se očala, katere lastnik lahko dobi na 1253 E. 59th St. ITALIJA USTVARJA BALKANSKI BLOK Budapest, 30. okt. — Diplomati iz držav v južnovzhodni Evropi so te dni jako aktivni in pričakujejo važnih dogodkov še v tem tednu, ko se bo najbrže ustvaril balkanski blok proti ruskem. Na čelu bloka bo stala Italija. Italijanski diplomati so na delu v nuiun balkanskih kapitolih, da privedejo do sporazuma med Bolgarijo in Romunsko za južni del Dobrudže. če bo Bolgariji s tem ustreženo, se jo bo lahko pridobilo za balkanski blok, drugače bo šla pa k Rusiji. Kadar bo enkrat Bolgarski zadoščeno, se bo Italija lotila Madžarske in njene zahteve glede Sedmograške od Romunske. Ko bo enkrat; tudi tukaj dosežen sporazum, potem šele bo prosta pot za blok vseh balkanskih držav. Vodje unije operatorjev parnih lopat so se uprli ukazu federalne velike porote, ki je ukazala, da mora unija predložiti vse i knjige in zapiske, ki datirajo vse! od leta 1926. Federalna porota preiskuje namrečuže od 5. oktobra stavbinsko industrijo v Clevelandu, da pronajde vzroke, zakaj so cene stavbam ravno tukaj tako visoke. Porota je poklicala na zagovor tako stavbenike kot razne unije. . Tako je včeraj ukazala tudi uniji operatorjev parnih lopat, da predložijo vse knjige, račune, vrnjene čeke, zapiske in pogodbe za razna dela od 1926 naprej. Odvetnik unije, James C. Con-nell, je označil ta ukaz kot nepo-staven in da je proti ustavi Zed. držav. Connell je rekel, da so -c AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31. 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __________Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 254, Tues., Oct. 31, 1939 Kako bomo volili Prihodnji torek se vrše v državi Ohio volitve, kjer bodo volivci v 70 ohijskih mestih volili svoje župane in mestne odbornike, volili za razne predloge, dodatke, spremembe itd. Državljani bodo pri teh volitvah dobili precej glasovnic v roke in bo morda prav, če jih prej nekoliko seznanimo o tem, zlasti naše državljane v Clevelandu in okraju Cuyahoga. Povedali bomo, kaj je naše mnenje o tem ali onem predlogu, volivci naj pa voliio, kakor se jim zdi, da je prav. Vol ivci v Clevelandu bodo dobili v roke: 1. Official Citp of Cleveland Ballot. — Tb je glasovni ca, na kateri sta oba kandidata za župana in v vsaki vardi kandidata za mestno zbornico. O tej glasovnici bomo spregovorili pred volitvami še posebno besedo. 2. Official Board of Education Ballot. —To je glasovnica,« katero boste volili za tri člane šolskega odbora. Kandidatov je osem, voliti smete samo za tri. Mi priporočamo: Frank T. Jamieson, Lad E. Krejci in Mary B. Martin. 3. Official Question or Issue Ballot. —Ta glasovnica je za denar, ki se ga potrebuje za izgotovitev in izboljšanje Metropolitan park sistema in znaša 1 cent od vsakih $100 zemljiške vrednosti. Ta davek se bo pričel plačevati leta 1941 in se bo plačeval deset let. Mi priporočamo, da napravite križ pred "Yes," ker gre za izboljšanje in olepšavo mesta. 4. Official City Judicial Ballot. — To je sodnijska gla sovnica, s katero boste glasovali za načelnika mestne sodni-je in po enega sodnika za sledeče termine: ki se prične 1. januarja 1940, enega za termin 2. januarja, enega za 3. januarja, enega za 4. januarja in enega za 5. januarja. Mi toplo priporočamo, da ne prezrete to glasovnico in poiščete sledeča imena, pred katerimi napravite križ: John j. Busher, Frank W. Sotak; John L. Mihelich, Louis Petrash in Don C. Miller. Ti kandidatje so vsak v drugem razredu, torej lahko napravite križ pred vsakim teh imen. Če prezrete vse druge glasovnice, te ne smete. Je tudi lahko razumljiva, ker vam je treba poiskati samo gori omenjena imena in napraviti pred vsakim križ. 5. City of Cleveland, proposed Charter Amendment. — Ta glasovnica bo odločila, če postaneta policijski in ognje-gasni oddelek samostojna, to je, če ne bosta več pod vodstvom mestne administracije. Dosti je debate za in proti. Sedanja administacija in vse časopisje je proti temu amend-mentu, zato bo tudi težko prodrl, dasi se nam zdi, da bi bilo manj politike v policijskem in ognjegasnem oddelku, če bi se vodila samostojno. Pod to glasovnico je še ena majhna, ki predlaga izdajo bondov v vsoti $3,000,000. To se bo rabilo za popravo mostov. Mostove je treba popravljati, torej je ta denar potreben. G. Official Question or Issue Ballot, Referendum on House Biill No. 14. — To glasovanje so omogočili demokratje, ki so nabrali dovolj podpisov in glasovnica bo odločila, če je imela postavodaja prav, ko je odločila, da se lahko vsakega začasnega državnega uslužbenca odpusti .iz službe, tudi če je pod civilno komisijo. Po našem mnenju to ni prav in uslužbenci, ki prestanejo civilno izkušnjo bi ne smeli biti za tarčo državni administraciji. Zato priporočamo, da napravite križ pred "No." S tem boste volili, da se ne odobri odlok republikanske državne postavodaje in governerja Brickerja. To glasovnico bodo dobili volivci po vsej državi Ohio. 7. Official Questions or Issues Ballot, Cuyahoga County.— Na tej glasovnici boste dvakrat volili in sicer 1) za ali proti za relif in 2) za izdajo bondov v vsoti $4,500,000 za gradnjo cest. O tem smo že pisali in bi toplo priporočali, da volite pri obeh predlogih za. To glasovnico dobe v roke samo volivci v okraju Cuyahoga. 8. Potem dobijo vsi volivci v državi Ohio v roke glasovnico. na kateri so trije predlogi. Prvi je za odpravo točke 4, člen VI, državne ustave, da se ustanovi šolski odbor za državo n enega direktorja za vzgojo ter se odpravi sedanji urad superintendenta za šole. Po našem mnenju je sprememba državne ustave topogledno nepotrebna, torej napravite križ pred "No." Ostala dva predloga na tej glasovnici sta pa znana Bige-lowova predloga, prvi za starostno pokojnino in drugi za zmanjšano število podpisov na peticijah za dodatke, odpravo ali spremembo točk v ustavi države Ohio. Glede teh dveh predlogov smo že dovolj pojasnili- v časopisu, da veste o čem gre in kdor hoče dobro državi in samemu sebi, bo napravil pri obeh predlogih križ pred "No." Tukaj so splošna pojasnila o glasovnicah v Clevelandu in okraju Cuyahoga. Vsako mesto bo imelo pa vrhu teh še glasovnice za volitve, ki se tičejo samo njih mesta ali vasi, tako za župana, mestne odbornike in kar bo pač potrebno unekfno za njih mesto. Komur ni kaj jasnega o tem, se lahko oglasi v našem uredništvu, ali lahko tudi pokliče telefonično. Na obisku v stari domovini Pise Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. Potovanje do Italiji—Milano—Florenca Po štirih urah vožnje, odkar smo za p u s t i 1 i Benetke, smo dospeli v krasno mesto Milano. Potoma smo se ustavili v ličnem mestecu Padua, kjer je bil doma sv. Anton Pa-dovanski. Tu se je ustavila pred nami tudi naša sopotnica Mrs. Fritzel iz Pueblo, Colo., ter si tudi ogledala mestece in o katerem se je prav pohvalno izrazila. Tudi nas bi bilo zanimalo ogledati si mesto Padua, a ker smo imeli že za naprej rezerviran hotel Locarno, smo morali kar naprej. Okolica postaje, v katero smo dospeli, je napravila na nas kar najboljši vtis. Precej nas je spominjala na Zagreb in okolico s predmestjem. Po deset minutni vožnji s taxi jem smo dospeli v "via Finocchi-aro," pred hotelom Locarno se ustavimo in takoj so pritekli uslužbenci po našo prtljago. Takoj na prvi pogled smo videli, da bomo zadovoljni s hotelom, kajti take vljudnosti in postrežbe še nismo bili deležni na vsem našem potovanju raz-ven v Pragi. Ta hotel lastu-jejo samo domači, oče in trije sinovi s svojimi ženami vodijo to podjetje in resnici na ljubo povedano, da se mi je tako dopadlo, da bi bila naj-rajše kaj dalj časa ostala tukaj, kar pa ni bilo mogoče. Vsakemu bi priporočala do-tični hotel, ki bi se kdaj mudil v dotičnem mestu Italije. Naj nikar ne zamudi prilike ogledati si to lepo mesto Milano in se ustaviti v omenjenem hotelu. Tu govore angleško, italijansko in nemško. Takoj so rezervirali bus, da je prišel naslednji dan po nas, da smo'si lahko ogledali me sto. Najprej smo še ustavili na glavnem trgu, kjer smo si ogledali krasno in veličastno katedralo Milano, o kateri sem že tukaj v Ameriki mnogo slišala. Lepota iste prekaša lepoto vse cerkve, kar sem jih še videla. Dotična cerkev je bila zgrajena v stoletju, in so jo zidali sedem let. Cerkev je zidana v gotskem slogu, ima 135 stolpov in 2,000 kipov iz najtršega granita. Srednji stolp je visok 108 metrov in v katerem stoji kip Matere Bož je. V dotični cerkvi imajo dve prižnici in dve posebni klopi. Na eni strani za kraljevsko družino, in na drugi strani pa za kardinale. Cerkev, kakor tudi druge cerkve in katedrale v Evropi nimajo klopi za se denje, kakor smo jih mi vajeni tukaj v Ameriki. Na moje vprašanje, zakaj nimajo klopi, sem dobila odgovor, da je cerkev mnogo bolj veličastna in mnogo več pobožnosti vidiš v takih božjih hramih. Vrata te cerkve so velikanska in krasno delo iz brona. Na vratih so slika poleg slike in na'eni strani vrat je vdelano besedilo starega in na drugi strani pa besedilo novega testamenta. Notranjščina je zgrajena v obliki velikanskega križa. Podali smo se še v drugo svetišče, katero sk-rbujejo menihi. Tam smo* videli originalno sliko "Kristusovo zadnjo večerjo," ki jo je naslikal zna-niCTiiti umetnik Leonard Da-Vinci. Slika je zato nekaj posebnega, ker so bile po sliki posnete vse druge slike. Slika ie že precej obledela in je bila Zel CESE Napoleona zelo oskrunjena. Kajti v tem svetišču je imel Napoleon svoj hlev za konje in je dal napraviti posebna vrata kar skozi sredino te slike. Še sedaj se dobro vidi na sliki to oskrunitev. Dotični prostor, kjer hranijo to sveto in slavno sliko, se nahaja takoj za Kloster S. Maria Delia Gratia. Na velikem trgu v onem me- stu stoji velik kip iz brona, ki predstavlja kralja Victorio Emanuelle II. Tu imajo tudi velikansko gledališče, ki ima kar šest balkonov. Videli smo tudi krasno pokopališče, ka-koršnjih se le malo vidi na svetu. Zgrajeno je bilo leta 1866. Ko smo vse to opazovali in občudovali, so pristopili k nam Amerikanci iz Omahe, ki so se tudi z nami udeležili te ture ter so nam povedali, da so prišli iz Genove in da so videli najlepše pokopališče v Genovi. Rekli so, da oni pridejo vsako leto v Evropo in potujejo eno leto po Evropi in drugo leto pa po Ameriki, in da so se tako seznanili z vsemi mesti Evrope. Tako so nam lepo opisovali Genevo, da smo se končno tudi mi odločili, da si jo gremo tudi ogledat. Ti ljudje so bili zelo po-strežljivi, kajti vedeli so ravno toliko kot je vedel naš vodnik, ki je pa ravno v tem mestu govoril prav slabo angleško ter so nam tako oni prav vse raztolmačili, saj so vedeli za vse zanimivosti Milana. Dasi-ravno imajo tu v Milanu mno go starodavnih poslopij, katere opisuje zgodovina, imajo pa tudi kar po cele bloke moderno zgrajenih hiš. Videli smo veliko krasnih poslopij, parkov in številnih gradov. Ko smo si vse to ogledali, smo se morali posloviti iz Milana. Od tam smo se odpeljali v Florenco. Tam smo že imeli preskrbljen hotel, ker je hote lir iz Milana telegrafično sporočil, da pridemo in to je bila prava sreča za nas, kajti drugače bi ne bili dobili prostora v Florenci. Stanovali smo v hotelu Metropole. Tam smo se podali k večerji in v naše veliko začudenje so bili v tem hotelu sami Nemci. Po vsej obednici se je čula samo nemška govorica. Prav tako se nam je zdelo, kot da se nahajamo kje v Nemčiji in ne v Italiji. To je bilo največ radi tega, ker je Italija v tako prijateljskih odnošajih z Nemčijo. V Florenci smo zvedeli, da so vsi hoteli prenapolnjeni z Nemci, ker je bilo prišlo več vlakov in busov nemških učiteljev in mladih deklet na turo skozi Italijo in ravno dotični dan so dospeli v Florenco. Takoj smo si morali rezervirati tudi prostor na btfsu za prihodnji dan. Ko smo naslednje jutro prišli k zajtrku, smo opazili razburjeno množico mož, ki so držali v rokah časopise in se glasno razg&var-jali. Stopili §mo ven na ulico in že smo opazili velike lepake časopisa. Tudi mi smo se ustavili in pogledali kaj neki je tako važnega. Opazili, smo z velikimi črkami napise: "Sit-ution La Grave . . ." in dalje opis o Cehoslovaški in Nemčiji. Že prve tri besede so nam dovolj povedale, da vojna ni več daleč in čimprej se odpravimo iz mesta, tem bolje za nas, kajti nameravali smo obiskati tudi Rim in še kaj drugih mest, predno odpotujemo iz države, ki je v tako tesni zvezi z Nemčijo. Kajti vedeli smo prav dobro, kaj pomeni vojno stanje, saj smo to izkusili že leta 1914 ob izbruhu svetovne vojne, kako je bilo težko priti nazaj v Ameriko. Vse te slike so nam naenkrat stopile pred oči, radi tega smo bili kaj oprezni, da se nam zopet kaj enakega ne primeri. Ker smo pe ža imeli rezervirano turo po mestu, smo se je hoteli udeležiti,%predno se poslovimo od lepega mesta Florence. Tura se prične na trgu sv. Bernarda. Videli smo "fountain" Mojzesa, katerega zidovje je bilo zgrajeno v letu 1800. Podali smo se v notranjost velikega muzeja, kjer smo videli številne slikarje, ki so posnemali slike raznih umetnikov, katere so prodajali turistom za drag denar. Vse sobe v dotičnem muzeju so prenapolnjene s slikami, pred katerimi so imena raznih slikarjev in umetnikov, o katerih smo čitali. Vodnik nam je razlagal zgodovino in pomen vsake slike. Saj je mesto Florenca znano kot mesto največjih umet-nift. Ogledali smo si še veliko drugih znamenitosti in na eni izmed cerkva smo videli velika bronasta vrata, katere je umetnik delal celih 50 let. Tu se vidi v slikah celo življenje Matere Božje in vse to je napravljeno iz brona. Iz tega smo razvideli, kako visoko cenijo v Italiji umetniško izdelana vrata na cerkvah. Po sredini mesta Florence teče reka Arno. Na obeh straneh te vode se razprostirajo krasni parki ih palače raznih državnikov. Tam se zopet vidijo lepe gondole in barčice, ki plujejo na vse strani ob krasni obali L u n g a r o Amerigo Vespuci. Preko reke drži krasen most, ki ga je pa ob povodnjih voda večkrat že odnesla ali poškodovala. Prvi most je bil zgrajen leta 1252, toda šele leta 1570 je bil zgrajen tako močno, da vzdrži vsako poplavo. Številni in k'rasni mostovi so res pravi kras mesta. Videli smo krasno palačo, ki je last raznih vojvod, imenuje se "Pitti." Mesto Florenca nudi v resnici mnogo razvedrila in pouka vsem onim turistom, ki se zanimajo za tako stvar. Zato ni čuda, da je tu vedno toliko študentov iz raznih delov Evrope. Približal se nam je čas, ko smo se morali podati na kolodvor, ker smo bili že skoro pozni za vlak. Omenim naj še, da tako lepega kolodvora kakor ga. ima Florenca, ga težko vidiš kje drugje na svetu. Vsa postaja izgleda kakor en sam "arcade," kar napravi, že takoj ob prihodu, na potnika zelo ugoden vtis. Vse je bilo živo na postaji in ker je bilo videti tudi veliko vojaštva, je izgledalo kakor da ima vojna vsak čas izbruhniti. Ker smo imeli že vse plačano za naše potovanje po Italiji, smo morali tudi nadaljevati in odpeljali smo se pi^ti središču Ita lije—v Rim. Vseh sv Hov dan v do^pini Raj odpri jim večni oče, duše k Tebi naj hite . . . Vsaka k domu večnem hoče, duše rajnih, raj žele . . . Dih jeseni se povsod opaža, narava kaže minljivost, listje rumeni in pada na zemljo . . . Cvetje gine, le krizainteme se razcveta j o, da bodo za veliki dan, za praznik Vseh svetnikov, krasile gomile naših rajnih. Tja na mirno in tiho pokopališče, se bodo ta dan zgrinjale množice z venci rož, da okrase grobove svojih dragih. Na grobovih bodo zagorele svečke in svojci bodo pokleknili na grobovih svojih dragih, da se jih tako spomnijo v molitvi. . Da, na grobove bi §rčno želela tudi jaz, na grobove v naši domači župniji, kjer počivajo med drugimi farani tudi moja mati, babica, nepozabne svakinje in prijateljice, pod domačo rušo . . . Davnost prepletena z veselimi in žalostnimi spomini se obuja na domači kraj, v mojem srcu se oglašajo spomini na vas dragi, ki vas srčno ljubim. Večni prag ste vi že prestopili, tek življenja vaš je tukaj dokončan, % da bi rešeni iz vic trpljenja bili, v večni sreči slavite svetnikov dan. Prijateljica moja, ti rešilni angel moj, koliko se imam tebi zahvaliti. Naj ti Večni za vse dobrote nagradi. Tukaj se nocoj spominjam nekega tihega večera, ko sve pletle vence za najine pokojne-—za na gomile. Globoko si se zamislila, pogledala si me z jasnimi očmi in vprašala: "Katera izmed naju bo šla prva v grob . . .? Obmolknili sva in se zamislili, ker se nama je zdelo v tesnem prijateljstvu in vroči lju-bavi to nekaj težkega. Oprijela sem se njene roke in rekla-, da po starosti gre pač meni prvo mesto, ker sem dve leti starejša ... in danes? Tukaj obnavljam spomine najinih srečnih dni, gledam trpljenje, katero ti je poslal Oče, namesto domnevane sreče. V duhu hitim k tvoji bolniški postelji . . . Gledam te v trenutkih, ko sem se strta od boli poslavljala od tebe, ko si mi s pojemajočim glasom v svoji materini ljubavi in skrbi izročala svojega štiriletnega Konrada božjemu varstvu. Prosila si me, da naj napišem kartico tvojemu možu na bojišče, da ga obvestim, da so ti podelili sv. zakramente za u mirajoče. Kartico si pokropila s solzo . . . Bog ti daj večni mir . . . Sama tavam v tuji ni . . . Za teboj so odhiteli vsi tvoji, najprvo je izdihnil na bojišču brat Konrad, za njim brat Valentin in zlata mama. Tudi tebe, draga mladostna prijateljica č. s. Gerarda se sporni njam nocoj. Naj v d-uhu pokleknem ob tvoji gomili tam na Magdalenskem pokopališču . . . bele krizanteme . . . šopek rož, tebi angel! Imela sem srečo, da sem zadnja leta preživela tam v nepozabnem Melju, tam v samostanu pri tebi. Tvoja ljubeča beseda nas je bodrila vse, posebno mnogo si storila za našo drago staro mater, ki so ležali bolni, nad dve leti, v postelji. Tolažila si -jih in jim vžigala trdno in neomajno zaupanje v Boga ter ji z besedo kazala, kje nas čaka večna sreča. Večna luč naj vam sveti! Poklonila bi rada tukaj v tujini na grob drage gospe Marice Šerbec. Tukaj v spominu gledam na tebe Marie, v duhu gledam na tvoje vrline in te blagrujem, saj bodo na ta dan darovali sv. maše kar trije čč. gg. duhovniki. Molili bodo za te č. g. Ernest Ter-stenjak, tvoj ljubljeni brat in dva tvo'ja nečaka-duhovnika. Bodi srečna nad zvezdami. Rada bi napisala še mnogim, ki so v moji 20-letni odsotnosti odhiteli ... Da tamkaj v večnosti je Bog povrnil vid tudi vam, moj dragi, globoko verni sosed Tomaž. Kako ste želeli v času 18-letne slepote, da bi vsaj trenutek zopet videli žarele svetlobe, da bi vsaj za trenutek videli svoje drage. Sedaj vam sije večno sonce po mučeftiškem trpljenju. Počivajte v miru! Rada bi napisala v spomin vsem mojim številnim dobrotnikom in prijateljem, katere že pokriva črna zemlja, da napolnila bi list z imeni, a naj vas nagradi tisočkrat tam nebeški Oče. Želim vam večni raj nad zvezdami . . . Daleč tam v Lemontu počiva naša č. m. M. Sebastijana. Tudi na tebe mislim in molim za te! V tvojo družbo so po-! ložili v gomilo tudi č. s. pro-' vincijalko Kordolu, ko sem sedela na klopici, ob vaši strani, sem vas zavidala za- vaše samostansko srečno življenje. Radujte se pri nebeškem ženi-, nu . . . Povrni vam vse dobro- te dobri Bog! Globoko v spominu vas v srcu ohranim, na praznik vaš, rajni vsi, mislim na vse, nikoli do groba, vas v srcu ne zabim, na grob to pokloni hvaležno srce . . . Marija Kurnik. Volivcem 23. varde Potom časopisa "kramljamo," se pogovarjamo, spoznamo kaj narod želi, zahteva, odobrava itd. Bliža se čas, ko bo izbran in izvoljen od naroda v 23. vardi ter poslan za dobo dveh let v mestno zbornico tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov. Letos imamo kandidata za mestno zbornico Edward j. Kovačiča. Mladega moža z jekleno voljo, z globokim spoznanjem in čutečim srcem. Vsi se zavedamo, da živimo v težkih časih. Lastniki hiš, mali trgovci, delavci, relifniki in drugi. Vsi ti stanovi imajo od časa do časa to ali ono zadevo rešiti, oziroma iščejo nasveta ali pomoči pri svojem coun-cilmanu. Končno pride na councilma-na velika odgovornost in ogromno delo, ako hoče in če je zmožen, da vedno in povsod svoje državljane pravično zastopa! Gotova stvar je to, da kandidat Edward J. Kovačič, ni kandidat radi lepe plače in ni mu za čast, toda v njegovem srcu se oglaša klic, da je čas, da se v 23. vardi veliko izboljša in pomaga popolnoma vsem. Hitra pomoč mora priti za vse tiste, ki jo v resnici potrebujejo in ne glede kakšnega prepričanja je prosilec. V slučaju, da bo izvoljen Edward J. Kovačič, bo imel svoj urad. tq v vardi, da na ta način lahko z vsakim dnem zasleduje probleme naroda in boste lahko prišli k njemu brez bojazni vam bo pomagal. Težko je pisati za tega ali onega kandidata, zato pa narodu (volivcem) priporočam, da storite po svoji volji. Vi, volivci' imate tisto moč, da si lahko postavite za dve leti dobrega councilmana. Dolžnost vsakega volivca in volivke je, da kandidata dobro pozna—česa je zmožen, kakšno je njegovo srce in njegovo delo v preteklosti. Če storite tako, kakor sem storil jaz, da vsak volivec tako globoko spozna Edward J. Kovačiča v srce, njegovo življenje, delo in značaj, bo gotovo stoodstotno izvoljen EDWARD J. KOVA-ClC! Frank (Butch) Glach. Premirje—Armistice V soboto, 11. novembra letos poteče 21 let, ko je bilo sklenjeno med vojskujočimi državami premirje. In dočim se danes na'istih bojnih poljanah zopet preliva kri med Nemci in zavezniki, pa se ameriški soudeleženci seda j, in upajm0 tudi v bodoče, lahko vesele miru in pokoju. Da se tega nekoliko spomnimo in obnovimo stare spomine, so sklenili bivši vojaki svetovne vojne prirediti na ta daN plesno veselico v Knausov' dvorani. Kakor vedno, bo tud1 za ta dan preskrbljeno za vse' stransko zabavo. Na razpok' go bodo razna okrepčila, tak" v jedi kakor v pijači. Za pl_c' saželjne pa bo skrbel znani 115 obče priljubljeni Trinkov °r' kester. Naše veselice se nepreklicn0 udeleži tudi boginja sreče, kaJ ti trije izmed udeležencev do deležni posebnih nagrad gotovini. Preskrbite si vstoP nice pri članih pravočasno. Vstopnina je samo 25 ce tov. Zapomnite si torej 11. novembra v Knausovo dv rano. R. F. <*. i"" " AMERIŠKA DOMOVINA, .OCTOBER 31, 1939 *^inii»iiii»iiiiiiii:»H»n»»:nn»»»»»»»i»»»»»»»»»inn»H»i»H»»i>ii»»r WINNET0U Po nemškem tevirailn K. Maya sunntmtmmnmmnmun "In kaj je rekel?" "Čisto miren je ostal. Slučajno je bil poleg službujoči častnik in- njemu je povedal svoje mnenje." "Zanimivo, zelo zanimivo! Rud bi ga bil slišal, kaj je povedal častniku. Prijaznih besed gotovo ne." "Seveda ne. Pa ni mnogo govoril.- Le takole je dejal: 'Be-lokožci niso zabranili umora in ga niso kaznovali, čepray se je zgodil na njihovih tleh. Odgovorni so za umor!' Tako je povedal Pa je šel." "In potem —t" je napeto poizvedoval Old Death. "Zajahal je na dvorišču. Častnik je stopil za njim in občudoval njegovega krasnega konja. In tedaj mu je Indijanec rekel: 'Pošten bom, bolj pošten, nego so beli. Povem vam, da je z današnjim dnem boj med Apači in Malimi. V miru so živeli Apači v svojih šotorih, Komanči pa so Planili nad nje, postrelili mnogo naših bojevnikov, druge pa odpeljali v ujetništvo in jih do smrti mučili na kolu. Ugrabili so ham naše žene, naša dekleta in naše otroke, odvzeli šotore, ko-in odeje. Modri očetje Apa-cev na to kršenje miru niso takoj odgovorili z bojno sekiro, pokušali so glas velikega Duha, ki boče mir med rdečimi rodovi, in s° poslali k vam svoje starešine, da se pogajajo s Komanč1". U-Pali so, da bo njihovo življenje na vaših tleh varno. Toda pred vašimi očmi so Komanči napadli in umorili dva odposlanca A-Pačev. Niste kaznovali morilcev, Pustili ste, da so odšli. S tem ste pokazali, da ste sovražniki Apa-čev. Vsa kri, ki bo od danes naprej tekla, naj pride nad vaše glave i' ;< Tako je govoril Apač in —." "Da> da! Tak je Winnetou! Čisto kot d,a sem njega slišal!" je pravil Old Death. "In kaj je častnik odgovoril ?" /'Vprašal je Apača, kdo da je. In šele tedaj mu. je Apač povedal, da je Winnetou, vrhovni poglavar vseh Apačev. Koj je častnik dal zapreti vrata, da bi Apača ujel." "še to povrhu!" se je jezil Old keath. "Naš častnik je smel in mo-ral to storiti. Apač nam je napo-v°dal vojsko in ni ga ščitila nedotakljivost odposlanca, 'ker je v čisto zasebni zadevi prišel v trdnjavo." "No, in kaj je storil Winnetou?" "Zaničljivo se je nasmejal, Wjel konja za uzdo, podrl častna na tla in nekaj vojakov po-pa šinil črez ograjo, prav {akor prej ranjeni odposlanec, v°j so poslali za njim močno če-0,(Pa ga seve ni niti videla več." "Takole —! Sedaj pa imate Vl'aga —i Krvavi ples se bo /a-ve'! Gorje trdnjavi in posadki. t0 komanči ne zmagajo! Apači lle bodo nikomur prizanesli! . Ali vas je še kdo drug obiskal ?" "Da. Predvčerajšnjim. "Kdo?" . . "Samoten jezdec je bil, v Sa-nal je bil namenjen." "Ali veste, kdo je bil?" "Poznali ga nismo. Le to ve-ftl0>. da mu je Clinton ime. Bil ®ern na straži pri "vhodu pa sem Cul, ko j.e povedal svoje ime." vest nas,ni iznenadila. Vede-1 Sl*o, da je moral Gibson pred 'arni tod mimo priti. In čisto l'aviino smo računali, da ga bo-došli. Samo dva dni je še bil nami. ^ "Clinton —?" je dejal Old "Popisal vam ga bom, da pm°> ali je tisti, ki ga iščemo." °Pis se je ujemal z možem, j,alg;a je podčastnik videl. Poka-' «l6m mu tudi njegovo sliko. ga?>> •ie!" .ie pritrdil. "Iščete "Da » • d- Je povedal Old Death. nm.umiuut»mH»»»mm»»»»»nimm "Nalagl vas je. Prav nič ni namenjen v Sabinal. Prišel je le v trdnjavo, da bi zvedel, kako je pri vas in ali je pot varna. Govorili ste prej o sodrgi, ki se tod klati in skuša priti črez mejo v Mehiko. In eden izmed njih je tisti Cinton. Tovariši so ga kje zunaj na preriji čakali. Nevaren zločinec je, vohunit je prišel, prevar il vas je! Druga posebnega se nič ni zgodilo?" "Ne. Vsaj jaz ne vem, da bi se bilo." "Torej smo se domenili. Poročajte majorju, da smo se srečali! Njegov podložnik ste, ne bodete mu torej pravili, kako sodim o tistem dogodku s Komanči. Ponavljam pa, da bi bilo bolje, mnogo bolje za vas, če bi bili storili svojo dolžnost. Good by, boys!" Odjezdili smo vsak svojo pot. Old Death se je vdajal svojim mislim in tudi mi smo molčali. Solnce je leglo k zatonu, le še dobro uro, pa bi bila tema. Namenili smo se, da bomo jezdili še tisti dan do Rio Leone, kjer bi našli drevje, vodo in travo. Ker na odprti preriji nismo mogli prenočiti, nas je Old Death pcttlil, da je pesek kar prhal izpod kopit. In ko se je solnčna obla dotaknila obzorja, smo opazili na jugozapadu temno liso. Polagoma je naraščala, med peskom so se pojavili šopi trave, temna črta se je razvila v drevje. Old Death je pridržal konja, da je stopal v koraku. "Kjer je tod drevje, tam je voda. Za tistim drevjem tamle teče Rio Leona. Ob njem bomo nocoj taborili." Ozek gaj z nizko podrastjo nas je objel. In v njegovi senci se je vila široka, pa plitva reka. Poiskali smo si primeren kraj in zajezdili po kamenitem produ v vodo. Scout je jezdil naprej. V trenutku, ko je konj stopil v vodo, pa ga je ustavil in pozorno ogledoval dno. "Well!" je kimal. "Sem si mislil ! Tule je sled. Nismo je prej opazili, ker se na kamenitem produ ne vidi. Poglejte si dno vode!" Na peščenem dnu smo videli za dlan velike in precej globoke jamice. Peljale so naravnost črez reko. "Tole je sled?" je menil Lan-ge. "Najbrž bo tako. Morebiti je sled konja. Nekdo je tod jezdil." Old Death se mu je zarežal. "Naj si še Sam ogleda sled! Bomo slišali, kako on sodi o njej." Črnec je skromno stopil bliže, pogledal v vodo in dejal: "Tu biti dva jezdeca. Črez reko jezditi." "Iz česa pa sklepaš, da sta bila jezdeca, ne pa divja mustanga?" "Tale dva konja bila podkovana, divji mustang ne biti podkovan. Na podkovanih konjih nekdo sedeti. Tudi biti sled globoka. Konj nositi težo jezdeca. Divji konj drug za drugim korakati črez vodo in prej na bregu obstati in i*iti. Tukaj pa konji nič ostati, ampak naravnost črez. Tudi korakati drug poleg drugega. To storiti, ker ubogati. In če ubogati, biti jezdec v sedlu. Tukaj torej jezditi dva jezdeca." "Čisto prav si povedal!" je hvalil starec Sama. "še sam bi ne znal sledi bolje brati. Tudi beli človek se lahko Uči od črnca, kakor vidite, meššurs! Temale dvema se je zelo mudilo. še piti nista dala konjem. Ker pa so konji žejni, če pridejo po taki peščeni pustinji do vode, in ker dober westman predvsem skrbi za svojega konja, sta jima, tako kalkuliram, gotovo na drugem bregu dala piti. (Dalje prihodnjič.) Kako bo z novimi zvonovi Marsikdo vpraša: "Bo že kmalu dovolj denarja za nove zvonove?" Vsem naj povem, da še veliko manjka. Hvala Bogu in dobrim rojakom —- fond prav lepo raste. V soboto večer sem- se bil oglasil pri mojem prijatelju Mr. Math Ozboltu z namenom, da bi kaj nabral za nove zvonove. Mr. Ozbolt stanuje na Park Heights v Garfield Heights. Pa se mi predstavi Mr. Josip Kovač, brat Mrs. Ozbolt in mi pravi: "Ker vem, da nabiraš za zvonove, tu imaš $5.00. "Mr. Kovač razpe-ljava po ulicah razno zelenjavo kakor krompir in drugo tako robo, kar gospodinje potrebujejo. On ne kriči po cestah, toda njegovo blago je prvovrstno. Zadnje čase pride tudi prav do cerkve sv. Lovrenca. Rojakinjam se ga priporoča. V nedeljo jo pa mahneva z Mr. Meljačem v Randall. Ustaviva se pri družini Svete in takoj je rekla Mrs. Svete: "Saj že vem po kaj sta prišla, $5.00 za nove zvonove." Ravno tako je rekla Daničičeva mama, eno "kluko" bom dala. John Turk pa pravi: "Kar zapiši $5.00." Tako sva šla z veseljem k Sukovičevim, tudi tu so mama imeli že pripravljen pe^ tak. Razume se, da Tone Gorišek tudi ni hotel biti zadnji in se je ravno tako odrezal. Je pa še več drugih dobrih rojakov v Randallu, ki so tudi darovali lepe vsote. Imena vseh bodo objavljena v nedeljo v cerkvi. Vsi darovi pa bodo objavljeni prihodnje leto v farnem vestni-ku. Domov grede sva opazila, da se je pokazala ničla na kazalu za gasolin, takoj sva vedela, da morava dobiti tega potrebnega kuriva. Zapeljem na postajo rojaka Frank Pink. Mr. Fink ima gasolinsko postajo in gostilno na Emery in Center Rd. v North Randall. Po dobrem okrepčilu sem mu še povedal po kaj hodiva okrog in je takoj rekel: "Kar zapiši pet za sedaj in še drugič kaj." Rojakom priporočam, da ka- dar se vozite skozi Randall, da se oglasite tudi pri ]V][r. Finku, če vi ne boste potrebovali okrepčila, ga bo pa mogoče vaš avtomobil. Frank vam lahko postreže z vsem in za vse. Več rojakov ta čas ni bilo doma, zato jih bom pa ob drugi priliki obiskal. Vsem pa prav lepa hvala! Kako pa je kaj med nami, vam povem t'akole: 81. in 82. cesto prav pridno obiskujeta Mr. Jos. Lekan in Math Zupančič, če mogoče slučajno nista katerega obiskala, pa vi njiju obiščite. Na 80. in 78. cesti imata vso oblast in tudi veselje nabirati za nove zvonove, ki bosta obiskala vso okolico in sicer Mr. John šuštar-šič in John Ferfolia. Ob Union cesti pa prav pridno zbirata darove, za vse dobro vneta, Mr. Anton Kardan in Louis Gliha. Po Jutrovski deželi pa korakata Josip Globokar in Frank Kokotec. Na Corlett in okolico sta pooblaščena Martin Hrovat in Jerry Pa^ež. Ves Maple Heights pa zastopata John B. Fortuna in Frank Stavec. Okolico Rosewood in ves cleveland-ski hrib pa bosta obrala vsem poznana Mr. Frank Stemberger in Math Ozbolt. Zapadno stran Clevelanda bosta obiskala Mike Verbič in Avgust Kristančič. To so možje, ki so z veseljem sprejeli nalogo, da bodo obiskali vse rojake v svojem okrožju. Ker se rojaki žrtvujejo za dobro stvar, to je za nakup novih zvonov v novi stolp cerkve sv. Lovrenca, zato bi bila velika narodna pregreha, če bi se kdo obnašal nedostojno proti njim. Kdor resnično ne more prispevati, pa naj vsaj na lep način to pove, da mu je nemogoče in ne bo nobene zamere. Tako, sedaj vsi veste kdo vas bo obiskal in če bi vas slučajno ne obiskali, pa se vi zglasite pri njih. Naj bi ne bilo farana v fa-ri sv. Lovrenca, ki bi ničesar ne prsipeval za nove zvonove. Vsi 'skupaj vozimo cerkveni voz in ga bomo, dasi po strem klancu, vseeno pripeljali do vrha. Vsem darovalcem in vsem kateri boste še prispevali za no- ve zvonove pa naj Bog stotero povrne. J. Resnik. Newburgh Six To je orkester, ki ste ga že večkrat slišali, pri raznih prireditvah. To so sami tu rojeni slovenski fantje, ki so se zbrali in že več kot pred tremi leti in prav gotovo pridejo vsaj enkrat na teden skupaj, da se tako učijo godbe. Torej prav z veseljem povedano, da znajo že zaigrati tako kot se mora. Saj imajo dobrega učitelja že prav od začetka in tudi tako majhni niso več. Louis Boštnar je dvakrat tolikšen kot je bil pred dvema leti, John Vatovec pa tudi ni nič manjši. Kakor so zrasli telesno, tako so se izpopolnili tudi v godbi, le prepričajte se 4. novembra na Prince Ave. v Slovenski de-.-lavski dvorani, pa boste videli, da je resnica. Kakor pevci hodijo na vaje vsak teden ravno tako- se morajo vaditi tudi godci ,ker drugače bi ne mogli prirejati tako lepih koncertov. Zato vam pa tudi ta orkester zaigra melodijo kakoršno si poželite. Zaigrajo vam slovenske, nemške češke, poljske polke in valčke. Prav dobro vam zaigrajo tudi (madžarski čardaš in druge, zato jih Madžari tudi večkrat zahtevajo na svoje piknike ali na plesne prireditve. Torej ni nobenega izgovora, da bi ne znali igrati. Priporočam jih našim društvom za kakršnokoli prireditev v nevvburški okolici in Maple Heights. Kdor , bi hotel ,kaj vprašati lahko to stori pri meni ali pri kateremkoli fantu tega orkestra, saj imena so bila že popisana v Ameriški Domovini. Lahko se zglasite pri Frank Novaku na 108. cesti kjer se ti fantje uče. še enkrat vas vabim, da se udeležite njihovega plesa v polnem številu. Vstopnina je samo 25 centov in videli boste, da boste res zadovoljni. Pozdrav, Jennie Novak, 3705 E. 108th St. Mornarji nemške podmornice, ki je torpedirala angleško bojno ladjo Courageous. Hitler jih je odlikoval z redom železne krone. Zanimanje za kulturne prireditve Ker se Slovenci štejemo za kulturen narod, zato nam pač ne manjka raznovrstnih prireditev, ki so za povzdigo in olepšanje našega življenja. Vsakdo potrebuje poleg dela in vsakdanjih skrbi tudi nekoliko razvedrila. Prvenstvo za lepe igre lahko prisodim^ Svetovidskemu odru, ker vsako leto predstavijo več raznovrstnih iger, resnih in tudi veselih. Letos je bila že dvakrat 8. in 15. oktobra vprizor-jena komedija Beneški trojčki. Sicer je bila že podana laskava kritika o imenovani predstavi, a mislim, da ne bo škodilo, če ponovno vsaj malo opišem na kratko in dam priznanje tistim, ki so si ga zaslužili. Najtežjo vlogo je gotovo imel Stanley Frank, ki je predstavljal kar tri osebe in je bil skoro ves čas na odru. Bil je izvrsten, čeprav ni lahko obenem kazati različne značaje treh bratov. Tudi vsi drugi so izvrstno in prav dobro rešili svoje vloge, kar je znak, da imajo tudi dobrega režiserja Father Jagra. Krasni so bili kostumi iz 18. stoletja kakor tudi sčenerija. Brezdvoma je, da dajo tal^e vrste prireditve veliko truda, zato bi pa moralo občinstvo to upoštevati, da bi bila dvorana ob takih prilikah nabito polna občinstva. čie* pomislimo, da se udejstvuje na naših odrih največ tu-rojena mladina, ki s tem ohranja narodnega duha. Dati jim moramo pobudo s tem, da polno-številno posečamo njihove predstave. Pozdrav, Frances Ponikvar. K. D.: Nocoj je en lep večer . . . Bilo mi je okoli desetih let, ko sva nekega dne proti koncu februarja hodila z očetom ob vodah in iskala race, pa nisva videla razen nekaj čiger in kožic ničesar. Popoldne je bilo, ni se nama še mudilo domov, zato je oče dejal, da bi šla ob Marijinem zvon j en ju čakat race na Gobov-šek. Večkrat sem že slišal o potoku Gobovšku, da je tam pozimi in poleti dosti rac, posebno pa zvečer, ko prilete na pašo s Save in z Bistrice. Večerno čakanje mi je bilo novo. Podnevi sem že večkrat poprej videl race, tudi streljal sem jih, pa nisem ničesar zadel; ko je bila pa puška skoraj večja kot jaz in nisem mislil na to, da je treba raci dobro primeriti, da pade. šla .sva torej do potoka, ki je izviral sredi ravninice ob vznožju velikih hrastov, topolov in vrb; bil je ves zaraščen s krešo in bičevjem ter se je vedno bolj širil. Dospela sva do majhnega močvirja, zavila skozi hrastov gozdič,, nato mimo jelševe preseke in obstala sva na majhnem travniku; pred nama pa je ležalo tiho jezerce, skozi katerega je tekel Gobovšek. To jezerce je bilo zaraščeno z bičevjem in ločjem, le sem in tja se je videlo nekaj svetlih ploskev vodne gladine. Pred nama je zletela vodna kokoška in sedla v nasprotni breg. Oče je nameril korak k velikemu vrbovemu grmu, ki je bil v sre-1 dini izsekan in je tvoril lep za-| klon; v njem pa je bila klopca. Odložila sva svoja oprtnika in sedla. Oče mi je izročil puško,-rekioč: "Streljaj na posamezno raco. čakaj trenutka, ko se bo spušfala na Vodo;' takrat boš najlaže zadel." Pripravil sem še na strel in tiho čakal. . . Veliki sivovijoličasti oblaki so viseli na nebu, le daleč zadaj nad Jelovico in triglavskim pogorjem se je vila ozka zlata razpoka, iz katere je lila zadnja sončna svetloba in se odbijala v Kamniških planinah. V daljavi je bilo slišati klopotanje mlina, ki pa je zamrlo, ko je pribučal veter s svojim globokim, enoličnim |in melanholičnim glasom. Koliko pove ta glas tistemu, ki ga ume poslušati! Na tleh pred menoj so se svetili ostanki snega; bili so kot svet-lomodre rutice in so se odražali od temnorumene trave. Okrog sebe sem zaslišal sikanje; bilo je pet kožic, ki so priletele na vodo. Nekaj tukalic se je splašilo, pondirek je priplaval k bregu, zaklical in takoj potonil. Trstinarčki so sedali po bi-čevju in čebljali. Kmalu so utihnili in zopet je bilo vse mirno. Veter je zapihal še močneje, razpršil oblake, pritisnil je mraz. Kamniške planine so dobile tem-nomodro barvo, nad Svetim Miklavžem se je prikazala rdeča polna luna. Pri št. Pavlu je zazvonilo . . . Takoj nato pri št. Petru v Domžalah, v št. Jakobu, na Beriče-vem, na Ihanu in pri vseh drugih cerkvah. Krasno sozvočje, ki ga je tvorilo z;vonjenje nebroj cerkva, me je malodane uspavalo. Skoraj sem pozabil, da sem na lovu. Ravno je zazvonilo Večno luč, ko sem zaslišal nad seboj visoko v zraku žvižganje peruti in kva-kanje race. Komaj sem se prav zavedel, sta že mimo mene hus-knili dve senci. "Prepozno!" sem si mislil, a oče mi je tiho dejal: "Počakaj s strelom!" Raci sta z veliko naglico nekajkrat zakro-žili okoli jezerca, nato sta leteli počasneje in se jeli spuščati vedno niže. "Zdaj!" je šepnil oče. Raci sta morali biti komaj ped nad ločjem, ko sem v božjem imenu pomeril na zadnjo raco in sprožil. Iz puške je blisnil svetel plamen, pokadilo se je, nato pa je bilo vse mirno... Pogledal sem v zrak, pa sem videl eno samo raco, ki je odletela. Torej sem le zadel! Oče mi je vzel puško in jo zopet nabil. Stopila sva k bregu. Zagledal sem temno stvar, ki je plavala po vodi. Oče je odrezal veliko jelševo vejo in pri plavil k bregu lepega racaka, mojega prvega racaka... Izpulil sem mu lepe zavite krivčke in si jih zataknil za klobuk. Oče pa mi je dejal ^'Lovsko blagor, dobro je sin naredil!" Nato sva molče odšla proti domu. Pri št. Pavlu je še zvonilo, v dali i je zvonjenje že odmiralo. . . Kadar spet poslušam to zvonjenje, mi vedno uide spomin na ta večer, na lep in prijazen spomin. . . --o- —Varčevanje z mesom. Od 5. septembra sem so ob četrtkih in petkih zaprte vse mesnice m je prodaja mesa in mesnih izdelkov prepovedana. Tudi v gostilnah, restavracijah in drugih javnih lokalih se ne sme postreči gostom z mesnimi jedrni; namesto mesa se lahko ponudijo ribe. Od 5. septembra naprej se tudi ne smejo klati teleta, ki ne tehtajo 100 kilogramov. —Marezige, septembra 1939. —< Ko sta delala na njivi, je prišlo nenadoma do ostrega prepira med zakoncema Ivanom Jerman starim 32 let in Rozo njegovo ženo staro 29 let. V trenutku največje razburjenosti je mož pograbil srp in zadal ženi težke rane. Na njene obupne klice je pri-| hitel na pomoč njen svak 59-I letni Josip Jerman. Ko je mož I videl svojega sorodnika, je takoj j pobegnil. Roza je zadobila več ; globokih ran iz katerih je curko-; ma tekla kri. Takoj so jo odpe-Ijail v bolnišnico, kjer so zdravniki izrazili, da obstoji velika | nevarnost za njeno življenje, j Brezsrčnega moža sq karabiner-ji še iztega dne aretirali. MALI OGLASI V najem se odda opremljeno spalno sobo poštenemu moškemu ali ženski. I Na zahtevo bo tudi kuhinja na ; razpolago. 15919 Whitecomb ; Rd., v bližini St. Clair Ave. (257) V najem 1 se da hiša 6 sob, kopališče, velik '. jard, sadno drevje, garaža, ko-košnjak. 942 E. 209th St. (256) Ko so Nemci končali vojno na Poljske m, so začeli z vso naglico voziti'čete net zapadno fronto. Vojaštvo ne dela marše peš, ampak se vozi v avtomobilih. AWtiRlSTvA DOMOVINA, OCTOBEft 31, \939 "Vse to ne more biti za njo!" premišljuje Blanche. Potem s»je pa spomnila na okna, katera je prej opazila iz ceste in na odsev ognja, ki je moral goreti v gornji sobi. "Dognati moram kako se imajo kaj zgorej," premišljuje Blanche. Stopnice navzgor so vodile iz srednje sobe, to je vedela. Hitro se splazi navzgor, odpre vrata. Blanche ni mogla pritajiti vzklika silnega začudenja. Znajdla se je v prešerno, razkošno opremljeni sobi, katero je Chanouineau spremenil v svetišče za svojo ljubezen, in kjer je zbral vse, kar je bilo dragoceno in bogato. "Torej je res!" vzklikne Blanche. "In pravkar sem mislila, da je vsej prerevno in siromašno! Kakšna nesrečna prismoda! Spodaj je vse urejeno za one,, ki prihajajo in odhajajo. In tu? Tu je pripravljeno za tajno ljubezen! Sedaj šele dobro razumem Mar-tiala. V nesramnico je tako globoko zaljubljen, da skrbi celo za njeno dobro ime. Njegovi obiski pri njej so tajni, in tu je skriti paradiž njune ljubezni. Tu se mi posmehujeta/, meni, sirotni, zapuščeni ženi, katere poroka je bila navadna hinavšČina!" Blanche je želela dognati resnico, kajti gotovost je bilo lag-Ije prenašati kot živeti v neprestanih dvomih. In kot bi uživala pri dokazu, kako daleč gre ljubezen Martial a do zasovražene nasprotnice, se je začela ozirati po sobi in pregledovati in naštevati posamezne predmete "v tem razkošnem stanovanju. Tipala je po težke baržunaste zavese pri oknih in potipala je .celo kako težka je preproga na tleh. Vse je pričalo, da Marie-Anne nekoga pričakuje. Goreči ogenj, pravkar dobro zakurjen, veliki naslonjač pred ognjiščem, vezeni šolnički poleg stola. In koga druzega je pričakovala kot Martiala! Oni moški, katerega je videla pred nekaj minutami priti v hišo, je prišel najbrž naznanit prihod ljubimca, in Marie-Anne je šla ven, da se na poti setasneta! In Marie-Anne tega poslanca gotovo ni pričakovala. Moral je priti nenadoma, kajti na mizi se je nahajal še vedno krožnik z vročo juho. Randolph Churchill in njegova nevesta, ženin je sin angleškega mornariškega ministra. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna" poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson 0628 Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katolifika podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem dontu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 40. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, Inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota trna nad 35,000 Članov in članic v odrasicm in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAHOD!" Če se hočaS zavarovati pil dobri, poStenl ln solventnl podpora, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jcdnoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K. S. K. Jednota snrejema v svojo sredo člane ln članice od 18. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razrodu UA'" ali "B." Mesečini prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15o za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtni ne. Otroka se lahko tudi zavaruj« za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto Izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavarujefi se lahko za $2.00; $1.00 in 60o na dan aH $5.00 na teoen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jettnota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. dani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rtzervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-m en tov. Jednot« Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v Slovenskem ln anglcSkem Jeziku ln katerega dobiva vsak član ta Članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ta sirot Ca še nisi član ali članica te mogočne ta bogate podporne organizacije, potrudi se ln pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče b K. B. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je to osem oseb v starosti od 18. do 60, leta. — Za na-doljna pojasnila ta navodila pilite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 361 No. Chicago Street. Joliet. Illinois. " - Hiša, kjer je stanoval ameriški generalni konzul v Varšavi. Konzularni uradniki so odšli mesta, predno so ga začeli' Nemci naskakovati. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM pohištvo ln vse potrebščine za dom 6G12 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978__ 1261 Marquette RdENdlcott 1588 FIN PREMOG! Točna postrežba! Frank J. Cimperman A. M. Klemencic, Sec'y MAYTAG PRALNI STROJ iluminast čeber; po znižanih cenah. Prenovljeno Maytag pralne stroje dobite od $29.95 naprej. NORWOOD APPLIANCE and FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St. Stanovanjska hiša v Varšavi, katero so razdejal6 nemške bombe. Za čast in poštenje (ROMAN) Noč je bila zelo temna, in ko je Murie-Anne hitela naprej, ni ] Opazila dveh postav, ki sta zgi- ] nili rned cvetočjim grmovjem v < njenem malem vrtu. . < Petinštirideseto poglavje. Ko je gospa Blanche zalotila Chupina pri laži, je bil slednji za : trenotek zelo prestrašen. Vduhu je mislil kako zginja , prijetno zavetje v gradu Cour-tornieur videl je, da ne bo več dobival pogostih darov, ki so bi- i li številni dovolj, da mu ni bilo treba načeti skritega zaklada, , pač pa je lahko še dodajal. Toda kmalu se je znebil stra- , hu in z zelo odkritim glasom reče: "Mogoče sem res nekoliko bedast, toda osleparil ne bi niti otroka. Nekdo vas je moral nalagati." Gospa Blanche pa zmigne z rameni. "Obvestilo sem dobila od dveh ftseb, ki nista ničesar vedeli, da se jaz zanimam za slučaj obeh." "Kot je resnica, da sije sonce na nebu, prisegam —." "Ne prisegajte! Samo priznajte, da niste bili preveč goreči v svojem prizadevanju." Obnašanje mlade žene je bilo tako sigurno, da je Chupin prenehal zanikovati in je spremenil svojo taktiko. Prav ponižno je priznal, da je bil včeraj silno zaposlen in ni mogel posvetiti toliko pozornosti zadevi; eden njegovih fantov se je pobil na nogi, da je srečal nekaj prijateljev, ki so ga povabili v gostilno, kjer je pil vqč kot običajno,' torej —." Vse to je pripovedoval s sko-ro jokajočim glasom in vsak trenotek je hitel zatrjevati, da mu je silno žal in izjavil, da je zaslužil očitanje. "Stari pijanec!" reče gospa Blanche, "kdaj vas bo pamet srečala!" "Zaenkrat naj bo," nadaljuje mlada žena, "toda kaj nameravate sedaj narediti, da popraviti svojo zanemarjenost?"_ GROZDJE MOŠT! Mošt Concord grozdje, sod ...>..$11.80 Belo grozdje, sod ......-.........17.80 Muscatel, sod .................... 30.00 l/a Concord V-> Belo............ 14.80 1/2 Concord 1/2 Muscatel .. 22.50 Grozdje Concord grozdje, tona...... 28.00 Belo grozdje, tona ............ 50.00 Sodi Sodi od žganja ................ 1-49 Mi vam garantiramo, da imamo najnižje cene. Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. vogal 200th St. KEnmore 3445 Tues., Sat. (x) "Hm, kaj nameravam?" vzkli- ]V kne Chupin, ki se je delal, kot it bi bil strašno jezen. "Hm, boste že videli! Dokazal vam bom, d da mene nihče ne more nekazno- si vano slepariti. Blizu Bjorderie r< je majhen sadovnjak. Tja bom v šel, in naj me vrag vzame, če bo prišel v hišo kdo, ne da bi ga g jaz; opazil." h Gospa Blanche vzame iz de- v narnice tri zlatnike, jih izroči Chupinu in reč^: g "Vzemite in bodite bolj previ- v dni zanaprej. Še ena taka blodnja, pa bom prisiljena poiskati h drugo osebo. d Stari tihotapec se poslovi in odide, žvižgajoč po potu, prepri- k čan, da se je dobro izgovoril. To- d da motil se je. Gospa Blanche g je z darilom nameravala le po- k miriti njegove slutnje. Blanche je imela dovolj vzro- k l