M^MD>WL€ http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 997 ČETRTEK, 7. MAREC 2013 / ŠTEVILKA 997, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR '789612H44067 1 PIZZERIA> NAPA tel.: 05/6415140 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 teist. 040 410 743_____ll*f^** PRODAJALEC OPTIKA IZOLA Trg Etbina Kristana 3 05/ 6418111 H'S Smrekarjeva 27 05/64170 53 ji Kako iz volkov narediti ovce Ta svet je veliko preprostejši kot se nam zdi. Ko sem skandinavsko slovensko hipi navezo, po prespani noči na svetilniku, vprašal, kako nameravata naprej proti jugu sta odgovorila, da imata tri možnosti: po vodi, po zraku ali po tleh. In sta šla. Zelo preprosto. Kar bo pa bo Mislim, da bo fino, ko sem bom pognal v globino, čeprav ne vem, kaj je bolj pravo, naj grem po riti al’ na glavo. Če grem na noge manj boli, a se tudi malo doživi. Če pa poženem se na glavo, imam zagarantirano zabavo. Prijatelji, ki se bojijo, po riti radi dol letijo, meni pa je bolj lepo, zaprem oči, se vržem dol, kar bo pa bo. (Mef) Kompliciranje, zapletanje in formaliziranje je paradigma sodobnega sveta. Vladajoči uporabljajo te metode zato, da jih raja ne razume oziroma, kot je rad povedal prijatelj Dušan: Če jih ne moreš prepričati jih vsaj zmedi. In med pisanjem tega uvodnika nas skušajo zmesti poslanci državnega zbora, ki so se lotili svežnja zakonskih ukrepov s katerimi bi iz volkov naredili ovce. Obravnavajo namreč sveženj predlogov sprememb obstoječih zakonov o poslancih, o državnem zboru, o lokalni samoupravi, o odpoklicu županov itd., ki naj bi v našo politiko in vladanje prinesli več morale, poštenja, pravičnosti, odgovornosti, skratka tistega, kar so včasih otroke učile mame. Očitno predstavniki oblasti niso bili ravno poslušni otroci, pa so se raje oprijeli navad, ki s prej omenjenimi nimajo nič skupnega in zato so zdaj sredi obreda očiščenja, ki se dogaja v sejni dvorani državnega zbora in pred očmi televizijske javnosti. Pa tudi tukaj ne gre brez kalkulira-nja, kako se očistiti, ne da bi s sebe sprali čisto vsega, kar se jih je prijelo v teh letih vladanja. Eni imajo težave z neomadeževano preteklostjo kandidatov na volitvah, druge skrbi možnost odpoklica župana, tretji so za prepoved kandidiranja obtoženih, četrti pa le obsojenih. Eni imajo težave s krčenjem poslanskih bonitet po končanem mandatu, eni pa pravijo, da vse urejajo že s svojimi akti, čeprav vsi vemo, kako to gre. Višek vsega pa je sprejemanje kodeksa ravnanja poslancev in občinskih svetnikov, ki pravi, da predstavniki ljudstva delujejo izključno v splošnem interesu in svoje delo opravljajo nepristransko, pošteno, odprto, vestno, odkrito, odgovorno in spoštljivo do ugleda parlamenta ali občinskega sveta. Če je kodeks res potreben, potem sklepamo, da so doslej ravnali izključno v lastnem interesu, svoje delo pa so opravljali pristransko, nepošteno, tajno, nevestno, prikrito, neodgovorno in nespoštljivo do organa, ki ga predstavljajo. Ampak, zdaj bo vse drugače in volkovi se bodo, po pravilih, ki jih bodo sami sprejeli, spremenili v ovce. Prave ovce pa medtem postajajo zombiji. Še 3 številke do 1000 Pred leti smo rekli: do tisoče številke bomo izhajali, potem nehamo. In zdaj smo skoraj tam in nič ne kaže, da bomo nehali, čeprav se nekateri zelo trudijo, da bi nas pobralo. Ampak mi imamo svoje bralce in dokler bo tako bomo tudi mi vztrajali. Smo omini al piraneži? WWW.NAKUPI.NET 0 BANKA KOPER MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek. Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si Izjava tedna: Sardone v Izoli prodajamo po 7 Eur, v Trstu pa izolski ribiči zanje dobijo tudi po 70 Eur za zaboj. Pa povejte, kdo je tukaj pameten in kdo bedak? Klavdij Steffe, ribič in najemnik ribarnice Stran za ogrevanje Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zokij KADAR IMAJO ŽENSKE JAJCA Cela zgodovina zadnjega leta, natačneje, zadnje zime, je opisana z dvema ženskima imenoma. Prvo je, to se ve, Tina Maže. Leta je garala, bila brez dopusta na morju, v hribih, na Havajih, postala je prva ženska na svetu (naj se Angelca ne jezi, ona je bila in ostala Nemka z dodatkom Ossi), ki je pokazala in dokazala kaj pomeni globalizacija. Njena inteligenca, delavnost, žrtvovanje, sposobnost in pripravljenost na odrekanje so jo, v navezi z italijanskim trenerskim magom, ki je mojster za dvigovanje motivacije in preprečevanje depresije in utrujenosti, italijanskim serviserjem, ter slovensko maserko, pripeljali do nečesa kar bo trajen zgodovinski mejnik v svetovnem profesionalnem smučanju. Vsi časopisi (in televizije), prav tisti, ki so, par let nazaj, ko je bila v krizi, že pisali, da je skrajni čas, da neha, danes histerično skandirajo ob njenih rezultatih, rekordih, dosežkih in zmagah. Politiki ji pošiljajo čestitke, kot, da so sami k temu kaj prispevali, a gre v resnici samo za to, da se njihovo ime pojavi ob njenem. »Tam kje so Tinine zmage, tam smo tudi mi«, »to je skupna zmaga nas vseh« in podobno. Tina nam je vsem dokazala da ima jajca, namesto nas, ki smo padli tako nizko, da se vsi obešamo na njene smuči, grabimo za njene palice, da se ne bi podušili v septični jami v katero so nas potunkali. Do grla, da smo komaj izdavili: »Ne delaj valov«. Potem pa se je pojavila nova možnost, da ne potonemo v tej zamašeni septični jami. Spet je zaslužna (ali kriva, odvisno od kod gledamo) - ženska. Alenka Bratušek. Ženska, ki je z dolžino svoje mini kikle, ki ji res pristoji, merila IQ svojih kritikastrov. Pa se je pred njimi v parlamentu pojavila v hlačah. Da jim pokaže kdo ima jajca. Kdo nosi hlače. Pa ji je odgovarjal Kalimero (Caro- sello, v originalu), ki je ponavljal »to je krivica, zares!«, pa o nožih v hrbet, pa o vsem, le o tem ne, zakaj je moral oditi - zaradi vseh nepojasnjenih finančnih poslov, vseh orožarskih in patriotskih malverzacij in podobnih rabot. Manjkala mu je le polovička jajčne lupine, ki jo ima pravi Kalimero na glavi. Ni je imel od kod vzeti. Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna stališča in mnenja, ki so včasih lahko tudi stališča in mnenja uredništva. VIZ VRTEC MAVRICA IZOLA OF 15, IZOLA objavlja JAVNI POZIV ZA VPIS OTROK V VRTEC V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 Vpis otrok v Vrtec Mavrica Izola bo potekal na upravi vrtca - enota LIVADE, OF 15 vsak dan do 31.3.2013. Prijavni obrazec za vpis jena voljo v obeh pisarnah vrtca (Oktobrske revolucije 11 in OF 15) ter na spletni strani vrtca: www.vrtecmavrica-izola.si in spletni strani občine Izola. Komisija za sprejem otrok v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele na naslov vrtca do 31.3.2013. Za otroke, ki so že vpisani, ni potreben ponovni vpis, starši boste le povabljeni k morebitni dopolnitvi podatkov in predložitvi ustreznih dokazil. Starši lahko vpišete otroke v dnevni ali poldnevni program, v naslednje enote/dislocirane oddelke: • Enota Školjka, Oktobrske revolucije 11/a, • Enota Livade, OF 15, • Dislocirana enota Livade 2, Livade 7, • Dislocirani oddelek Korte, Korte 14. Še posebej smo vam na razpolago v sredo, 13. marca 2013, ko bo na vseh enotah vrtca dan odprtih vrat. V popoldanskem času (med 15. in 17. uro ) si boste lahko skupaj z otrokom ogledali vrtec in spoznali dejavnosti, ki potekajo v vrtcu. Za dodatne informacije lahko pokličite na tel. 05/6418 513. V vrtcu vas pričakujemo! Suzana Božič, ravnateljica Scuola elementare »Dante Alighieri« Scuola materna “L’Aquilone“ Isola apre il bando d’iscrizione alla scuola materna “L’Aquiloneu per Vanno scolastico 2013/2014. Si potranno iscrivere i bambini presso la segreteria della Scuola Elementare “Dante Alighieri" in Via Rivoluzione d’ottobre 10 fino al 31 maržo 2013. I genitori possono iscrivere i figli che hanno compiuto gli undici mesi di eta. Per ulteriori infiormazioni polete telefonare al numero 05/6625240. La preside Simona Angelini Osnovna šola “Dante Alighieri" Vrtec “L’Aquilone“ Izola Ko smo ravno pri tem... Pogrebnik prinese žaro z upepeljenim pokojnikom v staro kmečko hišo. Ker ni bilo nikjer nikogar, je iz veže vstopil v kuhinjo, pri tem pa se je spotaknil ob prag, padel in raztresel pepel iz žare po celi kuhinji. V paniki, kaj naj naredi je pogledal okoli sebe in hitro iz “šporheta" natresel pepel v žaro. Ravnaje vse pospravil, ko v hišo vstopi pokojnikova žena in reče pogrebniku, naj žaro postavi kar v zadnjo sobo, kjer je bilo že vse pripravljeno. Pogrebnik je odšel, ženo pa je mučila radovednost kako pokojni mož izgleda v žari. Ker se sama ni upala pogledati, je poklicala še sosedo Rezo, da bo z njo, tako za pogum. Končno žena zbere pogum in odpre žaro, pogleda v notranjost in vsa zaprepadena pravi: “Joj Reza, ves je zgorel, samo lupina od jajc je še ostala. ” MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. razpisuje vpis v vrtec “L’Aquilone“ za šolsko leto 2013/2014 Vpis otrok bo potekal do 31. marca 2013 v tajništvu OŠ Dante Alighieri v Ulici Oktobrske revolucije 10. Starši lahko svoje otroke vpišejo po dopolnjenem enajstem mesecu starosti otrok. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 05/6625240. Ravnateljica Simona Angelini MANJŠA HIŠNA POPRAVILA in VZDRŽEVALNA DELA Lauriano Stefanič s.p. MOB : 041/703-927 „ \l \MHl \f 3 Občina Izola--------------------------------- Birokratsko brskanje po smeteh Področje varovanja okolja je v Evropski zakonodaji eno najbolj reguliranih in Slovenija že nekaj let trepeta pred Evropo, ki nam bo zaprla smetišča in podobne stvari, ker smo komunalno neosveščeni. Toda podatki Evrostata kažejo, da smo, vsaj pri smeteh, Evropi lahko za vzor, namesto da nam grozi s sankcijami. Očitno komisar Potočnik še nikoli ni bil v Grčiji ali v južni Italiji. Evropski statistični urad nas je neposredno pohvalil, ko nas je uvrstil med tiste države, ki najbolje ločujemo odpadke, oziroma tiste, kjer na prebivalca proizvedemo najmanj odpadkov. V primerjavi z Danci, ki veljajo za največje proizvajalce odpadkov v Evropi, jih mi proizvedemo skoraj enkrat manj. Kljub temu pa nam zapirajo deponije. Seveda pa samo po sebi ločevanje in majhno število proizvedenih odpadkov ne pomenita veliko. Danska, kljub velikemu število proizvedenih odpadkov, ne velja za umazano deželo, prej obratno. Ob pogledu na posnetke z Neaplja pa bi se nam zdelo logično, da največ odpadkov proizvedejo v Italiji. A tudi to ni res. Tukaj preprosto pride do izraza pridnost. Pridnost navadnih državljanov in pristojnih služb. Iz tega vidika bi lahko ocenili, da smo državljani na sončni strani alp vzorni ločevalci in proizvajalci odpadkov. Pristojne službe pa malo manj vzorne pri urejanju deponij. To je na sredini tiskovni konferenci potrdil tudi direktor Komunale Denis Bele, a pojdimo lepo po vrsti. Tiskovno konferenco, na kateri so poleg Beleta sodelovali še Anja Domenik in Goran Trebeč, je direktor Bele sklical predvsem zato, da razložijo, kako to, da se niso (še) odločili za dvig cen odvažanja odpadkov. Zaradi zamrznitve cen za to storitev pred petimi leti namreč Komunala pri tej postavki posluje v rdečih številkah, z več kot 200.000 evri izgube, ki so jih nato nadoknadili drugod. Da bi to izgubo nadoknadili pa bi morali dvigniti ceno odvažanja odpadkov za 25%, o čemer bi morali razpravljati tudi na zadnji seji. Pa niso, ker je župan točko umaknil z dnevnega reda občinskega sveta. Cene bodo višje, a za koliko? A kot je povedal Bele, ta 25% dvig cene morda ne bo potreben, saj kot kaže, Agencija Republike Slovenije za okolje izolski deponiji ne bo podelilo okljevarstvenega dovoljenja, kar bi pomenilo, da bi morala Občina preko javnega naročila najeti zunanje podjetje, ki bi odvažalo odpadke. To pa bi Občino, oziroma Komunalo, do leta 2015, ko naj bi prišlo do ustanovitve Regijskega centra za odpadke (in tudi to se verjetno ne bo zgodilo) predvidoma stalo 3 milijone evrov. Drugače povedano, če okoljevarstvenega dovoljenja ne bo, in kot pravi direktor Bele, ga skoraj zagotovo ne bo, bo_potreben dvig cene za skoraj 100%. Ce je torej danes povprečno gospodinjstvo, ki stanuje v 75m2 velikem staovanju plačevalo nekaj več, kot 9 eur mesečno, se bo ta strošek dvignil na 18 evrov. Dokončna odločitev bo padla v aprilu, a kot kaže ne bo za Izolo, predvsem pa za Izolane, pozitivna. Absurd celotne situacije pa je predvsem ta, da izolska deponija izpolnjuje okoljevarstvene pogoje. Dovoljenja ne dobi izključno iz birokratskih razlogov, saj država zahteva garancijo na sredstva, ki so namenjena vzdrževanju deponije. A ta sredstva so dejansko temu namenjena in Občina se ne more zadolžiti še za enak znesek. “Uredba agencije RS za okolje predvideva tudi možnost poroštva, kar smo mi vložili, a to zakonsko ni možno. In v tem primeru se je ARSO odločil, da spoštuje navodila Ministrstva za finance in ne lastne uredbe”, je povedal Bele. Jasno je, da edini, ki imajo korist od te garancije so banke. Od desetih deponij, ki so se borile za okoljevarstveno dovoljenje, je boj dobila le Ajdovščina, ostale občine, vključno z Izolo, pa bodo po vsej verjetnosti morale iskati rešitve drugod. Je pa res, da za razliko od Izole, ki dejansko izpolnjuje okoljevarstvene pogoje, nekatere druge ne. In ker Evropska unija pritiska na ARSO, da se zadeve na tem področju uredijo, sicer pridejo na vrsto globe, so se pri agenciji očitno odločili, da je najlažje, če tega dovoljenja ne dodelijo. Tako bodo na Občini morali preko javnih naročil najeti eno od podjetij, ki so vključena v državno shemo (kjer imajo tudi svoje interese, da se deponije zapirajo). Drugače povedano, državljani pridno ločujemo, v Izoli še posebej, saj je delež ločenih odpadkov kar 37%, za nagrado pa dobimo višje položnice. Toliko o korenčku in palici. AM Razgrnitev prostorskih aktov Včeraj je Občina Izola javno razgrnila tri prostorske akte, ki so na ogled do 18. marca letos. V času javne razgrnitve je možno podati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Prešernova - Drevored 1. maja za ureditveno območje otroškega vrtca in Dopolnjen osnutek Sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za območje Bel-vedere, sta javno razgrnjena v pritličnih prostorih Občine Izola na Postojnski ulici 3. Gradivo je na ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure ter ob sredah tudi od 14. do 17. ure. Dopolnjen osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu Malija je prav tako javno razgrnjen v pritličnih prostorih Občine Izola na Postojnski ulici 3 in v prostorih Krajevne skupnosti Korte. Gradivo je v prostorih Občinske uprave na ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure ter ob sredah tudi od 14. do 17. ure, v prostorih Krajevne skupnosti Korte pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Razgrnjeno gradivo je dostopno tudi na spletni strani Občine Izola. V času javne razgrnitve se na razgrnjeno gradivo lahko podajo pripombe in predlogi. Ti se vpišejo v knjigo pripomb na mestu razgrnitve, pisno posredujejo na sedež Občine, Sončno nabrežje 8 ali pošljejo po elektronski pošti na naslov: posta.oizola@ izola.si. Javni obravnavi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev ZN Prešernova - Drevored 1. maja in dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev LN Belvedere bosta potekali v ponedeljek 11. marca 2013 v pritličnih prostorih Kulturnega doma v Izoli, prva s pričetkom ob 16. uri, druga pa uro kasneje, ob 17. uri. Javna obravnava dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Malija pa bo potekala v sredo 13. marca 2013 ob 17. uri v prostorih Stare šole na Maliji. szj Evropa naj raje pomete pred svojim pragom Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil podatke o količinah komunalnih odpadkov v letu 2011. V Sloveniji je nastalo 411 kg komunalnih odpadkov na osebo. V povprečju pa je na prebivalca EU, leta 2011, nastalo 503 kg komunalnih odpadkov. Količine nastalih komunalnih odpadkov so se med državami članicami močno razlikovale. Največ odpadkov je leta 2011 nastalo na Danskem, in sicer 718 kg na osebo, najmanj pa v Estoniji, 298 kg. Slovenija se skupaj z Grčijo, Portugalsko, Belgijo, Švedsko in Litvo uvršča v skupino držav, kjer je nastalo med 400 in 500 kg odpadkov na osebo. Je pa Slovenija ena od držav EU z najvišjimi stopnjami recikliranja. V Sloveniji recikliramo 34 % komunalnih odpadkov, več le v Nemčiji (45 %), na Irskem (37 %) in v Belgiji (36 %). V povprečju je bilo v EU obdelanih 486 kg komunalnih odpadkov na osebo. Obdelava je potekala na različne načine: 37 % jih je bilo odloženih na odlagališčih, 23 % sežganih, 25 % recikliranih in 15 % kompostiranih. Razmerja med načini predelave odpadkov so se v zadnjem desetletju precej spremenila: leta 2001 je bilo 56 % odpadkov odloženih na odlagališčih, 17 % je bilo sežganih, 17 % recikliranih in 10 % kompostiranih. Mfttiani tM, v*.*.. _ Razkrivanja Ciplji skrbijo za izolski turizem Izolska razvojna strategija je jasna: prihodnostje v turizmu. In če je tako, potem mora vsak dogodek, ki se zgodi v našem mestu, imeti predznak turizma. Pa naj bo to že zdavnaj pozabljeni čudež, ribiški praznik, fešta tistih, ki jih ni več ali pa ciplji. Teh je letos menda veliko in tako je tudi prav. Na torkovi novinarski konferenci so župan Igor Kolenc, direktor Turističnega združenja Izola, Danilo Markočič in ribič ter najemnik izolske ribarnice Fabio Steffe, predstavili prvo letošnjo akcijo pod sloganom Zjutraj v morju, opoldne na krožniku. Akcija je bila povezana s ponedeljkovim bogatim ulovom poldruge tone cipljev. Akcije v okviru pobude Kilometer nič so v Izoli zaživele v letu 2012, njihov namen pa je zagotovitvi kakovost, avtohtonost in avtentičnost lokalne ponudbe. Letošnji ulov cipljev je nepričakovano padel že v prve dni marca, Fabio Steffe pa pravi, da se za to lahko zahvalijo predvsem delfinom, ki jih je bilo v koprskem zalivu neverjetno veliko. Steffe pravi, da jih je preštel preko dvesto. Tako veliko število delfinov pa, pravi, lahko pomeni samo to, da je v morju velika jata rib in ravno na to so naleteli med Debelim rtičem in Izolo. Na krov so tako privlekli poldrugo tono cipljev, ki bodo, ob pomoči Kilometra nič, kmalu končali na naših krožnikih. Kilometer nič je vedno bolj “in" Pismo o nameri Kilometer nič so septembra 2011 podpisali predstavniki lokalne skupnosti, go-stinsko-turističnega gospodarstva, obrtne zbornice ter pridelovalcev in ponudnikov lokalno pridelanih izdelkov. Z dogodki pod sloganom Zjutraj v morju, opoldne na krožniku, Pozabljeni okusi Istre ter tržnico z domačimi kmetijskimi presežki “Ruba sizi naše njive”, lahko tako domači kot tuji gostje vse pogosteje uživajo izdelke ekološke ali integrirane pridelave, ki so uvrščeni v kategorij živil višje kakovosti. Ciplji so tako prvi letošnji “gostje” akcije Zjutraj v morju, opoldne na krožniku, na sporedu pa so aprila že pedoči, maja sardoni, junija sardele, oktobra kalamari, novembra bela riba decembra bakala, če pa bo vmes prišlo do sezonskega ulova večje količine “škombrov” in menol seveda ne bo nič hudega. Župan je še povedal, da želimo v Izoli domače in tuje goste spomniti, da ne obstajata samo brancin in orada, naše morje ponuja tudi bogat izbor modre ribe, na katero so ljudje skoraj pozabili. Ciplji na domači način Markočič je v nadaljevanju povedal, da bo 16 lokalnih gostincev v naslednjih desetih dneh ponujalo ciplje po enotni ceni. Omenil je tudi, kako so priljubljeni in obiskani Pozabljeni okusi Istre, na katerih se v raznih restavracijah in hotelih pripravljajo jedi sezonskega značaja z avtohtonimi pridelki po znanih receptih Alberta Pucer-ja, ki tudi vodi posamezne večerje. Kot je povedal Markočič je dvanajst izolskih restavracij v letu 2012 gostilo več kot 700 gostov. Gostje lahko restavracije prepoznajo po posebni nalepki na vhodu z napisom Kilometer nič, sveže in blizu. Delfinov je bilo v nedeljo resnično veliko. Tako velko, da jih je bilo mogoče dobiti tudi v fotografski objektiv in to kar z obale. Menda jih je bilo okoli dvesto, več, kot kadarkoli pred tem. Kot da so nas prišli opozoriti skoraj do svetilnika: juhuhu, ciplji so tu! Ravno v duhu Kilometra nič in domače “zdrave” prehrane pa je Steffe omenil, da so ciplje ulovili s šakalevo in ne s kočo, ki je sicer uspešnejša pri ulovu, a so ribe, zaradi uporabljene metode, očitno slabše kakovosti. Vsekakor je akcija dobrodošla in Izolo postavlja ob bok pomembnejšim tradicionalnim turističnim krajem, kjer se vedno več da na tradicijo in lokalno gastronomijo. Te bo, kot rečeno, letos kar veliko, a le, če bo prišlo do ulova, seveda. In če pri školjkah ni veliko bojazni, da jih ne bi našli, to seveda še zdaleč ni zagotovljeno pri ribi, ki, kot pravi Steffe, ima rep in nikoli ne veš, kje boš jato našel, če jo boš. Predvsem pa je akcija zaenkrat odvisna skoraj izključno prav od Steffeta in njegove ekipe, saj se ostali ribiči akcije ne udeležujejo, kar pa, po pravici povedano, niti ne čudi. Kot je povedal Steffe, “Če pomislimo, da v času, ko ni veliko sardonov, lahko ribiči prodamo eno “kašeto” le-teh v Trstu za 70 eurov, pri nas pa iztržimo 7 eurov, je jasno, da večina ribičev svoj ulov prodaja na drugi strani meje”. Na to je bil kar kritičen župan Igor Kolenc, ki je povedal, da “Če že ribiči dobijo nekaj od te države in Občine, bi bilo prav, da nekaj tudi vrnejo”. Kljub temu pa bo, po Steffetovih besedah, ta poldruga tona cipljev ostala na sončni strani alp, čeprav je ne bo mogoče dobiti v večjih nakupovalnih centrih, s katerimi ne sodeluje, ker pač verjame v svežo ribo. Vodstvo občine in turističnega združenja ocenjujeta, da akcije Kilometer nič prispevajo k dvigu kakovosti gostinsko-turistične ponudbe in njene raznolikosti s poudarkom na lokalno pridelanih živilih in sezonsko ulovljeni ribi. AM Delavci cestnega podjetja so v rekordnem času dela na mostu pri Rexu In tako nas navadne tečnimi zastoji. opravili vzdrževalna smrtnike rešili pred Podeželje prehiteva mesto Zaključek bodoče slemenske ceste Res je, da je bilo podeželje v preteklosti investicijsko zelo podhranjeno in da so bile oči ter denarnice občinskih oblastnikov obrnjene predvsem proti mestu, zato je bil marsikateri obiskovalec Izole presenečen, ko je, namesto starega razpadajočega mesta, spoznal pomlajeno Izolo. Pretlakovanje nekaterih ulic in trgov, ureditev mandrača in obale ter pospešeno popravljanje fasad, pri katerem so sodelovali predvsem novi lastniki hiš, je mesto bistveno spremenilo in polepšalo, medtem pa so vasi, z izjemo novogradenj, ostajale v pozabi. Nekatere temeljne infrastrukturne dobrine, ki so bile v mestu nekaj normalnega so na podeželju ostale dolgo le skrita želja. Če jim je vodo prinesel višinski vodovod pa jim ni prinesel kanalizacije, saj je še vedno del podeželja odvisen od greznic, kabelska televizija še naprej ostaja neizpolnjena želja, da o avtobusnih povezavah, trgovinah in zdravniku ne govorimo. Zadnja leta pa podeželje postaja pravo gradbišče. Kot so ugotavljali na tradicionalnem skupnem sestanku vodstev krajevnih skupnosti Jagodje Dobrava in Korte, ki se ga je udeležil tudi župan Igor Kolenc, so bili z opravljenim delom kar zadovoljni. Tako so lani v krajevni skupnosti Jagodje Dobrava uredili otroško igrišče v Jagodju, urejali pasje sprehajališče (še ni dokončano), pasji poligon (tudi še ni dokončan), pogajajo pa se še o pokritju balinišča ob sedežu KS Jagodje -Dobrava. Še več se je dogajalo v KS Korte, kjer so obnovili in razširili pokopališče ter z razširitvijo pridobili tudi dodatna parkirna mesta, obnovili so sanitarije v Zadružnem domu Korte, celotnega Zadružnega doma Korte pa niso obnovili, ker niso bili uspešni na razpisu za Evropska sredstva. Največja investicija je, seveda, kanalizacija v Kortah, ki pa še ni dokončana. Ko bodo zaključili dela bodo omogočili priklop na kanalizacijo 277 obstoječim in 107 dodatnim uporabnikom. Lotevajo se obnove prostorov gasilskega doma, ko bodo pridobili gradbeno dovoljenje pa bodo zgradili še garažo za gasilske tovornjake. V teku je tudi obnova stare šole Malija in asfaltiranje ceste Malija - Nožed. Seveda pa ne gre pozabiti na gradnjo slemenske ceste Jagodje - Šared pri kateri pa pogrešajo boljše sodelovanje krajanov, zato bosta morali pri iskanju dogovorov z lastniki in zakupniki zemljišč pomagati tudi obe krajevni skupnosti. Dobro sodelovanje bo pomembno tudi pri sprejemanju Zazidalnega načrta Šared, v načrtu pa je še ureditev kanalizacijskega obroča Šared. Župan je ob tem povedal, da je bilo sodelovanje s krajevnima skupno-stima doslej uspešno in želi, da bi bilo tako tudi v naslednjih letih. A s ti tudnotr padu? Na podeželju je tako, da jim ni vseeno. Če v mestu še mirno hodimo mimo nevarnosti v prepričanju, da jo bo prej ali slej Komunala popravila, na podeželju ne gre tako zlahka, zato so resno vzeli tudi problem vodnjaka v Cetorah, ki se je sesul in je nevaren za mimoidoče ljudi in živali, saj padec v vodnjak ne bi bil nič kaj prijeten Člani Sveta KS Korte so se seznanili z nevarnostjo in bodo naročili pripravo ponudbe za sanacijo vodnjaka. Sicer pa v Kortah dobro skrbijo za vzdrževanje večjih vodnjakov, saj zanje skrbijo, po pogodbi s krajevno skupnostjo, njihovi prostovoljni gasilci, ki v ta namen tudi prejmejo ustrezno plačilo. Premestili bi avtobusno postajališče Šolarji iz Šareda, ki skoraj brez izjeme obiskujejo osnovno šolo v mestu, imajo do sedanjega postajališča precej dolgo pot, ki poteka pretežno po glavni cesti Izola-Sared, na samem postajališču pa ni pokritega objekta in otroci čakajo na avtobus skoraj na cesti. Pred leti so sicer uredili pokrito postajališče v nasprotno smer (proti Kortam), a tam v resnici nihče ne čaka, saj prevozov za majhne otroke (do 10 let) v podružnično šolo Korte skorajda ni. Zato člani Sveta KS Korte predlagajo, da se nova avtobusna postaja uredi na spodnjem Šaredu v smeri proti Izoli, nasproti Čoka. Samo postajališče za avtobus bi bilo kar na cesti, treba je le zagotoviti 2-3m pločnika za postavitev pokritega objekta, pri tem bi lahko uporabili kar tistega na postaji za Korte. Gregorčičeva ali Smrekarjeva? Težko je oceniti katera od dveh, največjih izolskih ulic v starem delu mesta je v slabšem stanju. Tam, kjer so nekoč vozili morda le osli z vozički zdaj vozijo osebni avtomobili in celo tovornjaki, rezultat tega početja pa je viden na vsakem koraku. Stare plošče se posedajo, popustila so ležišča in misel na to, kaj se dogaja kanalizaciji ter drugim inštalacijam, ki so speljane pod tlakom, ni nič kaj prijetna. Zaenkrat prav velikih okvar še ni bilo, zato pa so vse slabših živcev tam živeči, ki ob vsaki vožnji avtomobila poslušajo posebno melodijo razmiganih kamnitih plošč in železnih pokrovov za vodo in kanalizacijo. Zagotovo je pretlakovanje dveh tako velikih ulic izredno zahteven projekt, toda, če smo zmogli Koprsko, Ljubljansko, Manziolijev trg in sosednje ulice, je prav, da vsaj ti dve ulici uvrstimo v načrt razvojnih programov. Pa ju ni nikjer. Pogled od strani Brez ljudi se ne oživlja mesta Na zadnji seji občinskega sveta in v prejšnjem Mandraču so pripravljalni projekta Urbana prenova Izole predstavili svojo vizijo urejanja in oživljanja starega mestnega jedra, Odločitev, da se občinska oblast seznani tudi s tem problemom je seveda dobrodošla, vendar so načrtovale! kar spregledali vse kar je bilo doslej že narejenega. Mladim izdelovalcem tega projekta ne gre očitati njihove želje po urejanju starega mesta, malo po vzoru Španije ali še kakšne druge dežele, vendar pa je opaziti, da so bili površni pri analizi obstoječega stanja, saj je marsikaj od tistega, kar predlagajo , že postorjeno, nekatere stvari pa v naš prostor preprosto ne sodijo. Že res, da gre zgolj za prvi predlog, toda, če bi k pripravi povabili tudi aktivne občane starega mesta, bi gotovo nekatere ideje zamenjali ali vsaj dopolnili. Stanovalcem Ljubljanske ulice seveda ni bilo vseeno, ko so prebirali, da želi občina ozeleniti njihovo ulico, saj to sami počnejo že dve leti in nameravajo tudi v bodoče, prav tako so bili nezadovoljni v Tartinijevi ulici, ki že vrsto let velja za najbolj urejeno in najbolj živo, zato res ne potrebujejo dodatnih poživil. Ker so tudi sicer najbolj organizirani, so se sestali na delovnem posvetu in sprejeli nekaj stališč, predlogov in sklepov. Tartinijeva še kako živi V petek, 1. marca so se na svojem običajnem »placu druženja « zbrali stanovalci Tartinijeve ulice. Tokrat z namenom, da se seznanijo, spregovorijo in dajo svoja mnenja glede projekta Občine Izola o Urbani prenovi starega mestnega jedra, v kar je zajeta tudi njihova Tartinijeva ulica. Glede na to, da sami stanovalci že več kot 40 let sami zelo skrbijo za videz in način življenja v svoji ulici (čistoča, cvetje in zelenje na oknih, balkonih, pred hišami, fasade, dimniki, kamnite klopi pred vrati hiš, kjer posedajo.., skrbijo za skupna družabna srečanja ob pomembnih dogodkih....), so izrazili zadovolj- stvo, da je v ta projekt vključena tudi Tartinijeva ulica, saj bo to samo še izboljšalo podobo, videz in urejenost ulice same in seveda mesta Izola. 1. Soglasno so se strinjali, da bi z dodatnimi cvetličnimi koriti še obogatili mediteransko- botanični izbor zelenja v ulici sami, ki je že sedaj s trudom stanovalcev polna cvetočih rož. 2. Strinjali so se z osvetlitvijo in ureditvijo zidu med njihovo ulico in parkom na Svetilniku ter hkrati izrazili željo po zamenjavi uličnih svetilk po njihovi ulici. Če je možno, bi jih zamenjali s starinskimi, kakor so jih namestili tudi drugod po Izoli. 3. Glede postavitve predlaganih betonskih ali kamnitih klopi pa menijo, da niso primerne za njihovo ulico, saj je ta preozka, kjer pa je prostora dovolj, so klopi že sami uredili in postavili iz starih kamnitih »jert« tako da ob lepem vremenu posedajo pred svojimi vrati in bodo tako posedali tudi vnaprej. Menili so, da taka vrsta klopi, kakor je bila prikazana ne sodi v njihovo ulico, ki se trudi ohranjati tradicijo videza in svojstven način druženja med sosedi. Družijo se velikokrat in to na svoj način, zato za svoja druženja, pravijo, ne potrebujejo takih klopi, ker imajo to že vse dolgoletno urejeno. Bi pa sprejeli še kakšno kamnito klop, narejeno tako, kakor jih imajo nekateri že pred svojimi vrati »iz jert». Da bi bilo v istem slogu oz. stilu. 4. Stanovalci opažajo, da se mnogi turisti, ki pridejo v ulico na poti proti cerkvi, v ulici obrnejo, saj jih zmede prometni znak, ki nakazuje »slepo ulico«. Povrhu vsega je znak, namesto pred začetkom postavljen v samo ulico in to na najožjem delu, tako da vozniki že zapeljejo v ulico, ko pa zagledajo znak, ne morejo niti obrniti vozila in tako uničujejo fasade, rušijo vogale hiš, zadevajo in krušijo cvetlična korita.... Na problem so že opozorili, a do sedaj pomoči in rešitve ni bilo z nobene strani. 5. Opozorili so tudi na neurejen trgu sv. Mavra, kjer ni nobene klopi (razen pred župniščem), ni nobenega smetnjaka na količkih, makadamski del je ves v luknjah in odpadlem materialu, če pa iščejo senco pod drevesi, jih zasuje »plaz ptičjih iztrebkov«. To je postal v zadnjem času velik problem, saj so se na teh drevesih množično naselili ptiči, ki svoje velike iztrebke spuščajo na parkirane avtomobile. Stanovalci predlagajo, naj se v projekt, oziroma prenovo vključi tudi Trg. Sv. Mavra, kamor bi obiskovalci, turisti, sprehajalci radi prišli in si mnogi ogledali tudi izolsko cerkev. Ta bi sicer morala imeti svoja vrata večkrat odprta za oglede (kar sedaj mnogi pogrešajo). Mnenja, ugotovitve, opažanja in predloge so posredovali tako na Krajevno skupnost in županu, v upanju, da bodo s skupnimi močmi, idejami, predlogi in realizacijo naredili staro mestno jedro lepo, urejeno, tako, da bodo zadovoljni stanovalci, kakor obiskovalci in turisti. In ker jih ne zanima zgolj lastna ulica so opozorili še na nekatera območja in objekte, ki so krepko potrebni prenove. Med te sodi delno pogorela občinska hiša št. 5 v Krpanovi ulici, cela Gregorčičeva ulica in del objekta Ribič z gradbenim odrom, ki že predolgo kvari videz urejenega Manziolijevega trga. Stanovalci menijo, da se je za realizacijo celotnega projekta vredno potruditi, z upoštevanjem mnenja stanovalcev, ki v teh ulicah živijo svoje vsakdanje življenje skozi celo leto. Stanovalci Tartinijeve ulice Reaktor Skrajni čas je že S precejšnjim zanimanjem sem prebral v prejšnjem Mandraču članek avtorja AM o oživitvi in polepšanju starega mestnega jedra. Končno, sem pomislil, se bo vendarle nekaj premaknilo tudi v starem delu mesta, ki je bil do sedaj neupravičeno zapostavljen. Tudi pri domačinih. Drugačen odnos do tega dela mesta pa pokažejo obiskovalci, turisti. Zakaj pravzaprav prihajajo turisti v naš kraj?, bi se najprej morali vprašati tisti, ki se ukvarjajo s turizmom. Pa se ne. Vsaj tako kaže. Na prvem mestu privlači turiste morje, takoj za tem pa so to stara mediteranska mesta z vsemi svojimi značilnostmi. To vidimo vsak dan, zlasti med turistično sezono, ko se obiskovalci množično sprehajajo in ogledujejo staro mestno jedro. Ne zanima jih novejši del Izole, saj imajo tega čez glavo doma in od tega bežijo. Seveda pa predlog “projekta urbane ureditve mestnega jedra z ureditvijo dolge klopi in točkovnih klopi" ne sme biti končna točka, ampak šele začetek daljšega in kontinuiranega procesa urejanja tega dela Izole. Nič več ne potrebujemo raznih seminarjev, natečajev, delavnic ipd., ker nas to stane samo preveč denarja, ki nam ga speljejo iz žepa t.i. “strokovnjaki” za urbanizem, arhitekturo, zlasti pa za turizem. Dovolj je samo kanček “kmečke pameti”, ljubezni do Izole. Prav bi prišle tudi izkušnje iz tujine (tu mislim na pozitivne rešitve iz nekaterih mest, ki bi jih prenesli k nam). Najprej bi bilo potrebno razmišljati o postopni, a popolni zapori vsakršnega prometa v tem delu mesta (dovoljeno samo za dostavo na določenih delih in časovno omejeno) hkrati pa zagotoviti stanovalcem parkiranje v bližini. Prav tako bi morali čim bolj zmanjšati tranzitni promet skozi Izolo, predvsem velja to za uvozno cesto (Cankarjevo in dalje) uvesti zaporo zlasti za tovornjake in avtobuse, a tudi za osebne avtomobile, obiskovalce pa usmeriti na sedanje veliko, a neizkoriščeno parkirališče, ta tranzit pa preusmeriti na Prešernovo cesto. Dovoliti je treba časovno omejen dostop za dostavo in prestaviti avtobusno postajo na prostor pred ladjedelnico. V samem starem jedru se je treba lotiti nujnih olepšav: tla ulic na novo preplastiti, a ne z asfaltom, ampak s starimi, dosedanjimi kamnitimi ploščami (škrilami), s pročelij pa čim prej odstraniti stare, zarjavele železne konzole električne napeljave, kot tudi po fasadah speljane napeljave kabelske televizije itd. Torej, dela bi bilo kar dovolj, nekatera so dražja in dolgoročna, a so tudi cenejša in kratkoročna. Samo volja in želja po olepšanju tega dela Izole je potrebna. Tudi denarna sredstva EU bi bila dosegljiva, samo dobra utemeljitev mora biti. Vsega tega pa se morajo lotiti za to poklicani: občinska oblast in za to odgovorni in plačani. Peter Štefančič, Ljubljanska ulica Začelo se je pod kostanji V četrtek, 28. marca 2013 bo izšla tisoča številka tednika Mandrač. Pred tem je Mandrač izhajal najprej občasno, potem mesečno in skoraj dve leti brezplačno, kot glasilo krajevnih skupnosti občine Izola. V uredništvu hranimo vse številke, tudi prvo, ki je nastala pod kostanji pri Dorotu. Za uvod v ta zapis in tiste, ki bodo še sledili do jubilejne številke povzemamo članek iz Dela z dne 7. septembra 1990 v katerem je Iztok Umer zapisal: Časopis KS Staro mesto Izola, 7. septembra - Izolska krajevna skupnost Staro mesto je izdala prvo številko glasila Mandrač - II Mandracchio, v katerem so objavljeni prispevki v slovenskem in italijanskem jeziku (prispevki so napisani samo v enem od dveh jezikov). Prva številka namenja največ prostoraurejanju okolja, že v novi številki, pa bo več napisanega o obnovi Manziolijeve palače, gradnji marine, težavah s parkirišči v mestu, socialnih problemih in o drugem. Mandrač - II Mandrachio bodo izdajali enkrat na mesec. Za dobre informacije bodo poskrbeli tudi trije člani uredniškega odbora iz Izole, ki so sicer poklicni novinarji. Časopis bodo tiskali v 1.200 izvodih, prejelo ga bo vsako od 1.100 gospodinjstev v krajevni skupnosti Staro mesto (I.U.) Sestanek pod kostanji Bilo je pred več kot dvemi desetletji, ko me je takratni tajnik KS Staro mesto, Danilo Markočič povabil k sodelovanju pri izdaji prve številke Mandrača, takrat še miniaturnega časopisa, ki je vsebinsko kot tudi kakovostno rasel in prerasel v nepogrešljivega informatorja lokalne skupnosti. Vsak časopis, ki da kaj nase, mora imeti urednika in uredniški odbor in reči moram, da je nalogo odgovornega urednika odlično opravil Drago Mislej Mef, ki je v uredniški odbor znal privabiti profesionalne izolske novinarje, ki so si kruh služili v različnih medijih, na Primorskih novicah, Radiu in televiziji Koper: Nevo Zajc, Natašo Benčič, Gian-franca Siljana, Andreja Šumenja-ka in tudi mene, Vlada Ostrouško, ki sem takrat že bil izkušen novinar slovenskega programa TV Koper. Sestanki redakcije so potekali kar na prostem, najraje pod kostanji pri Dorotu, kjer smo, ob dobri hrani in pijači, radi nazdravili vsaki novi številki našega Mandrača. Razumljivo je, da smo, kot Izolani, dobro poznali in spremljali tudi kritične dogodke, ki jih je takrat v občino z nekaj več kot 12.000 prebivalci, prinašal čas. Ta pa Izoli velikokrat ni bil naklonjen. Spominjam se začetkov konca nekoč paradnih konjev izolskega gospodarstva, Me-hanotehnike, Opreme, Kroja, pa tudi lepih trenutkov, ko smoše znali nagraditi dobro delo posameznikov. Tako sem bil tudi na podelitvi priznanja Saliji Ekremu, prvemu slaščičarju našega mesta. v? Koper-Capodistria se ‘ ' • ...... - -.i- ■=).. občanov, dobiva v zadnjem času v > -. ar— . M • ’ R;., Časopis KS Staro mesto v Izoli tiSSi s&to ? "pr *r—* —r;i;.SmESEbL. Kako bomo proslavili? Ne bo fešte, ne bo jubilejnih nagrad, ne bo odpravnin, ne bo izleta v tujino, zato pa se bo marsikaj dogajalo. Mandračevci smo namreč okuženi z organiziranjem dogodkov in tako bo tudi ob naši obletnici. Četrtek, 28. marec Galerija Insula ob 11.00: posvet na temo: Neodvisnost lokalnih medijev Uredništvo Mandrača 12.30: ogled prostorov in tehnike Petek, 29. marec Ljubljanska ulica ob 17.00: Odprtje galerije Plač in arhitekturne razstave Izolske škrbine Manziolijeva palača ob 20.00: Koncert Dejan Semolič & guests Sobota, 30 marec Manziolijev trg ob 10.00: Razstava karikatur Marjana Mo-toha in 1.000 številk Mandrača Ljubljanska ulica ob 10.30: Enološko kulinarično srečanje Manziolijeva palača ob 20.00: Koncert: Emilia & Marina Mar-tensson Trio (v sodelovanju s festivalom Ethnoinsula). Bilo je na Belvederju in, kot po navadi je bil točen. Po uri klepeta še ni bilo videti, da se bo uradni del s podelitvijo začel in ker je Salija imel delovne obveznosti je prireditev enostavno zapustil, priznanje pa so mu izročili naslednji dan. O ljudeh, drobnih dogodkih in še o marsičem je pisal Mandrač, časopis, ki je imel že takrat, ko sem z njim še aktivno sodeloval, res veliko bralcev. Generacija takratnih novinarjev je nato, tudi zaradi vse bolj natančnih novinarskih klavzul, urednikovanje časopisa prepustila mlajšim. Ti danes, ob bistveno sodobnejši tehnologiji nadaljujejo začeto delo svojih predhodnikov in moram reči, da zelo uspešno. Ob tem moram še povedati, da je bila odločitev izolskih občinskih svetnikov, da v Mandraču ne bo več Uradnih objav, ki so pomemben del poslovanja tednika, po mojem mnenju velika napaka pri razumevanju pomena ažurnega obveščanja o mestu z nasmehom. Mandrač si je ob tej pomembni obletnici rednega izhajanja zaslužil treznejši premislek občinskih svetnikov. Ali ne bi bilo lepše, če bi lahko z več optimizma in medsebojnega spoštovanja počastili tisočo številko Mandrača. Časopisa brez katerega marsikateremu Izolanu četrtek ni dober dan. Iskrene čestitke vsem, ki ga ustvarjate in veliko poguma še naprej. Vlado Ostrouška mambr/m: 15 MINUT ZA m 3 MILIJARDE JirJ ONA MO ST / Rfiil TRIJE ZAJCI IN DVA FAZANA NOGOMETAŠ Z JEKLENIMI KOSTMI UETAS sBH VSE JE EN SAM KARNEVAL I.Md) Verjetno bi ic spodobilo, če bi a litino okroglo Jtevtlko jvndnii mpatl ndtib drug n ae tisti, ki je to mn jkorcloč olnpini ta jv izkctild* is skoraj desetletje Ai cinka ali Lahko hi bil io kateri cd scoasaovitrijev časopisa ali -nordt kar župaejt v prvi o*bi Problem ni tnko majhen kot se zdi. Po eni strani je kcemj mimo pusmi 'umeval, po dnitp strani je tik pred vrati din taa, vmes pa smo doaveti še supcrebprrem m skoraj soglasni sprejem občanskega proračuna, da o petsotrm I , Nimjročj tuli DC goltam. Vsi ti dogodki to s. med *t»j ^ 2 zelo različni, mojo pi Kdi skapru mesovakc v bsedi koniHM ca juhik Trajalo je par minut, adrnj več kot je podpisani porabil i banki a pokrivanje tmrosa ra kartici, končalo pa sc ic: skvpoo fc*o ottnl političnih imprttnikvv In krščeno je tekaj še netmna oblraica Mandrača, ti je aostal bolj za brc ket zreš, sloj pa sc ne moreno ir.lcči iz primeža obveznosti do brakov in do upnikov, tako 4t nid LStopta ne moremo $ ie$i vrtiljaka \iesplodaih cihrsccSi, ki u’liioknt res ipomtajijo M velik toblni karneval. Toda, ker jc kartiral povezan z veseljem tuj oko tudi končam a jubilejni zapis, hist je bil v Izoli letos zares karneval, ti pravzaprav pomeni 'nekakšno nekoncctirmo a tudi -som marec bo dekiea lepi bAagoslova veseipitrrjc, potno praeaečeaj, ser,vsaja in odkrivanja m Življenja. Ob spredeni protočim so bili srečni ve, eni ker fc manikaj, so ga spnrJi skozi, tlnigi kašo vse odguvomoita pte-.alili Tv, ilajv pust cepetroinv puvrzan s tamevakm seveda -i ni prva, otkaica Mandrača pa jc pr.ložnusr, da se redko ugotoviti, oaiuruča pozni lena pa je smejemo sami sekt, saj sem prod več kot desetkrjem retiL umeval postil v '.man troutku, ko je vsebino ptato dl b«no tumlili ato UenZko, zdaj pile hitimo preti tisti s —tamrnjik) vorijočenje pa tRsmoČim.. ■ jcKihih id oa scdilainib --- --------r—---g-?- ■er-1pg ---------------> PIZZERIIA A spaceteriia KOMU med 11 ki id. «1 6Ti9n\ IC Banka Koper ^ ^ Hill šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili DROGA Zapirapt trata. Ja at pridt do «u obi utth. Jato niza *w pran čas. Zdaj sata tni počasipattaii drugačni, zdaj trna eni za mnoge pentnli odrti, y ntt, ki ieiitr, kdo ivj viri. kdo Učni kdo um vsega premalo, kdo tvega preteč. Za im virtualna je malo brez veze, tret je v resnici, ne na ekranu. I uk pride tja ds koder doteU. te Izolo te ne konča pri Strunjanu. Ml temo iti ari. kijih mnogi ne veste, nam nihče več ne brent, ko se gremo igrat. .VaiJe svetilnik, turi trgi in ceru, smo otroci str«, mi ne rabinu/ vrač 'EREBB SEFI "T Bajte Iztklki za zdravo Htijenje Tomezzeva HUio s iHrtdMb •vbod spihrč^i m Hudales ponovno v svetovnem vrhu Rokomet Ko zaigra izolsko srce...(in ko gredo živci v...) Istrabenz plini Izola - Trimo Trebnje 29:28 (14:16) IP Izola: Gregorič, Jurič 3, Jelov-čan 1, Dolenc 1, Božič 8, Kojič 1, Bubnič, Čosič 8, Koštric, Ti. Ponikvar, Redžič 1, Fidel 4, Smoč-nik 2, To. Ponikvar, Slobodnik, Kevič. To je bilo vredno doživeti... Kajti dvoboj proti Trimu bo zagotovo ostal vsakemu v spominu zaradi izjemne igre in nepopustljivosti Izolanov vse ko konca tekme. Česa takega ne vidiš vsak dan! Dolenjci si bodo ime Peter Božič zagotovo zapomnili, saj je ta le dve sekundi pred končno sireno dosegel gol iz nemogočega položaja. Kako je to izpeljal, ni bilo jasno ne le trebanjskemu vratarju in množici na tribunah, pač pa tudi vsem prisotnim. Zadetek iz hudega mrtvega kota je bila smetana na torti, ki so jo v šestdesetih minutah igre proti Trebnjemu pripravili rokometaši Izole. Trimo je bil pred tekmo nesporno favorit, saj ima precej boljše rezultate kot pa Izola, kateri je bila to prva zmaga v drugem delu rednega dela prvenstva. Znova pa se je potrdilo dejstvo, da favorit na papirju ne šteje, saj velja dnevna forma in razpoloženje ekipe. Trimo vsekakor ni bil nerazpoložen, a naši fantje so se z njimi udarili že od prve minute. Dobro sta sprva zadevala zlasti Fidel in Božič, kasneje pa je svoj strelski pohod začel tudi Čosič. V prvem delu je izid je bil vseskozi poravnan. Izjema je 23. minuta, ko so naši povedli s 13:10, nakar so nekoliko popustili in omogočili gostom, da so pred odhodom na odmor obrnili izid v svojo korist. V nadaljevanju so Dolenjci še trikrat zapored zadeli in prisilili Boruta Hrena v minuto odmora. Poteza je učinkovala, kajti domači so uredili svoje vrste in postopno nižali zaostanek. Trimo je bil v obrambi prisiljen nepravilno zaustavljati izolske napadalce, kar je na njihovi strani pripeljalo do pogostih izključitev. Naši so imeli tudi smolo, kajti velikokrat je strel proti golu zaustavila vratnica. Kljub temu so se njihova prizadevanja splačala, saj so dohiteli tekmece na 24. točki. Zatem je bil v dramatičnem zaključku izid še trikrat izenačen vse do zadnjih sekund, ko je Peter Božič zadel iz skorajda nemogočega položaja. RD Izola je zdaj deveta, kar pomeni precej boljše izhodišče za tekmovanje v končnici. V soboto, 9. marca prihaja v Kraško Celje. Obeta se še ena bitka! Mlade rokometašice uspešne V soboto dne 02.03.2013 so deklice letnik 2004 in mlajše nastopale na turnirju Istra Cup 2013 to je na 18. Mednarodnem mini rokometnem turnirju v Umagu, kjer je sodelovalo 25 ekip v treh letnikih, v 2002, 2003 in 2004 in mlajše. Deklice iz Izole so predstavljene kot Žrk Izola v letniku 2004 in mlajše, kjer je nastopalo 7 ekip. Ekipe, ki so sodelovale na turnirju letnik 2004 in mlajše so bile: Žrk Izola, Žrk Poreč, Žrk Umag, Rš Rukometa Buje, Rk Škropeti in RK Opatijal in Opatija2. Naše najmlajše rokometašice so se izvrstno predstavile proti uspešnim mini rokometnim ekipam, kot so Umag, Poreč, Škropeti, Opatija in zadnji dve leti tudi Buje, kjer so pokazale da so tudi one na njihovi ravni. Pred tem smo nastopale na Mednarodnem rokometnem maška-ranem turnirju v Opatiji kjer so naše minice zasedle 4. mesto in enako se je ponovilo v Umagu, čeprav je ekipa iz Opatije takrat zasedla 2. mesto so tokrat bile za nami in tokarat tudi zmaga nad Rk Škropeti ki so osvojile 3. mesto v Umagu. Deklice letnik 2004 in mlajše so ponovile nastop v Umagu z 4. mestom, vendar tokrat samo malo več sreče je manjkalo do medalje za 3. mesto. Čestitamo vsem deklicam, ki so se borile kot levinje in verjamemo vanje, ker so bodočnost izolskega rokometa. Zahvaljujemo se vsem staršem deklic, ki so bili velika podpora in najboljši navijači na tribunah. Lestvica: 1. Rk Buje, 2. žrk Umag, 3. Rk Škropeti, 4. Žrk Izola, 5. Žrk Poreč, 6. Opatijal, 7. Opatija2 Odbojka Še zmaga v Livadah Galeb grup Robotina - Vistra Domžale 3:1 (25:18, 25:20, 13:25, 25:7) Pešičeva dekleta se ne dajo. Tokrat so doma prepričljivo premagale tekmice iz Domžal. Ni šlo čisto gladko, saj so po dvojnem vodstvu Izole gostje zaigrale povsem drugače in Izoli odvzele tretji niz. To je bila za domačinke dobra šola, da se s tekmicami ne gre hecati. Zato so pošteno stopile na plin in zasluženo prišle do novih točk, s katerimi ohranjajo 3. mesto na lestvici. Ta vikend odhajajo na gostovanje v Logatec. Kickboking »IRISH OPEN 2013«, še en uspeh izolanov Dublin je od 1. do 4. marca gostil najslavnejši turnir v kickboxin-gu na svetu. To potrjuje dejstvo, da je sodelovalo 2.850 tekmovalcev iz vsega sveta. KIT Izola je na tem turnirju sodeloval z Jako Hudalesom v disciplini »point fi-ghting« (bivši šemi contact). Nastopil je v mladinski konkurenci do 74 kilogramov in v absolutni kategoriji (brez težnostnih in starostnih omejitev). V prvem kolu kategorije mladincev do 74 kg je bil Hudales kot nosilec liste prost, v drugem kolu je premagal sovrstnika iz Irske, naslednji nasprotnik je bil Anglež iz Liverpoola. Tudi tu ni bilo težav in Hudales se je gladko uvrstil v polfinale, kjer ga je čakal Anglež, Rayan Marlowe eden boljših tekmovalcev na svetu in tudi aktualni mladinski prvak v kategoriji do 74 kg. Po izenačenem začetku je Mar-lowe z nekaj učinkovitimi akcijami spravil Hudalesa v težak položaj. Kljub prizadevanju, da bi rezultat obrnil v svojo korist, mu to ni uspelo in je na koncu pristal na tretjem mestu. Negle-de na poraz je Hudales pustil dober vtis in dokazal, da sodi v svetovni vrh borcev v »point fi-ghtingu«. V absolutni kategoriji je sodelovalo 115 tekmovalcev. Jaka je prvem kolu premagal Angleža Joshwa Whitneja. V drugem kolu je moral priznati premoč Avstrijca Brundla, ki je izpadel šele v polfinalu. Tudi ta Huda-lesov nastop, je bil kljub porazu dober. Že v soboto 9.2.2013 se Izola-ni odpravljajo na prvi turnir za državno prvenstvo v Zagorje ob Savi. Tu bodo dobili priložnost predvsem mlajši člani. Veslanje Virtualna veslaška regata Veslaški klub Argo Izola je preteklo nedeljo organiziral zelo poseben veslaški dogodek imenovan Izola open indoor rovving. Zbrali so se veslači iz cele Slovenije kot tudi iz bližnje Italije, ter se pomerili na veslaških simulatorjih - ergometrih. S pomočjo sodobne tehnologije se je do 10 tekmovalcev naenkrat potegovalo z virtualnimi barčicami na virtualni progi (projicirani na platno) za čisto prave medalje! Zvrstilo se je 84 tekmovalcev rojenih med 1.1946 in 1.2002. Rezultat je bil živahno vrvenje množice mladih športnikov, ki so si tako popestrili mrtvilo zimskega obdobja brez regat, ter preizkusili svojo pripravljenost na novo sezono. \ ✓ Jadranje V soboto sta se v intimni družbi najtesnejših prijateljev in družinskih članov poročila Vasilij Žbogar in njegova dolgoletna j sopotnica Maja. Poročila sta se, kot se za športnika spodobi, v domači JK Burji in menda je bilo lepo. Vaško se je tako po dolgih letih enosedov vendarle odločil presedlati v dvosede, a le v zasebnem življenju. Kdo bo krmar in kdo flokist pa bo povedal čas. Sicer pa Vasilij medene tedne preživlja v njegovem slogu. Delavno, v Valencii, kjer pridno trenira za prihajajoče regate, prva med katerimi Pokal princese Sofije, je na sporedu že marca. Uvrstitve klubov: 1. VK Argo: 3 zlate, 4 srebrne, 3 bronaste, 2. Polisportiva San Marco: 3 zlate, 2 srebrni, 2 bronasti, 3. VK Dravske elektrarne Maribor: 3zlate, 1 srebrna in 2 bronasti, 4. VK Bled: 1 zlata in 3 srebrne, 5. VK Izola 1 zlata in 4 bronaste, 6. VK Ljubljanica: 1 zlata 7. VK Piran: 2 srebrni in 1 bronasta Poleg klasičnega samostojnega nastopa je bilo največ navdušenja ob štafetnem tekmovanju, kjer se je zbralo 12 ekip s tremi tekmovalci. Z natančnostjo menjav Formule 1 so blesteli veslači VK Argo Izola in zmagali. V ponedeljek je ekipa organizatorjev iz VK Argo Izola, s trenerjem Iztokom Butinarjem na čelu, ter učitelji OŠ Livade ponovili vajo in prvič na simulatorje postavili učence vseh treh izolskih osnovnih šol. Prvo občinsko tekmovanje na er-gometrih je nadebudnežem dalo možnost, da so se preizkusili na vrhunski opremi ter poželi aplavze sovrstnikov. Vrhunec dogodka je bila ponovno štafeta, ki jo je kljub prvim stikom tekmovalcev z veslanjem uspelo odlično izpeljati. Vsi sodelujoči so se odlično izkazali! Končne rezultate in slike dogodka si lahko pogledate na klubski internet strani: www. vkargo.si. Še bolje pa, da se sprehodite do kluba in nas osebno obiščete. Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli k izpeljavi teh dogodkov. Keguanje DP mladinci in mladinke posmezno Tokrat so izolski mladinci in mladinke ostali brez medalj, vendar so na kegljišču v Izoli in Litiji dosegli zadovoljujoče rezultate. Med 80. mladinci sta bila korak pred ostalimi 1. Velišček Franci iz Bresta s 1232 in Gorjanc Kevin iz Proteusa s 1220 podrtimi keglji. Za njima pa v razliki dvajset kegljev sledi deset tekmovalce. Rezultati: 1. Velišček Franci Brest 1232 p.k. 2. Gorjanc Kevin Proteus 1220 3. Blaž Aleš Triglav 1158 7. Peternelj Matej Izola 1143 9. Kneževič Damir Izola 1140 14.Varljen Mark Izola 1129 45. Pavlovič Dušan Izola 1072 56. Hasič Amel Izola 1039 74. Gorjup Maks Izola 879 75. Čermelj P. Jan Izola 836 Pri mladinkah je na kegljiščih v Sl. Gradcu in Rušah med 50 tekmovalkami slavila Mejač Urša iz Tržiškega Ljubelja z 1160p.k.. Rezultati: 1. Mejač Urša Ljubelj 1160 p.k. 2. Gorjanc Sara Proteus 1148 3. Kokalj Valerija Litija 1120 14. Stankovič Valentina Izola 1075 27. Zagoršek Tadeja Izola 1046 42. Delič Samanta Izola 917 46. Bizjak Brina Izola 840 V soboto pa ponovno oživijo ligaška tekmovanja. Tako gredo izolska dekleta v goste k igralkam Kočevja, moški pa ob IZuri nastopajo na domačem kegljišču proti tretje uvrščeni Pivki. Gente di mare na Zoncolanu Že petič so se tradicionalno na Zoncolanu zbrali izolski pomorščaki in gostinci. Menda je bilo pestro in menda je bilo zabavno. Kako točno je bilo pa bomo podrobneje poročali prihodnjič. DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE IZOLA Ohranjevanje zdravja v Termah Zreče Člani in podporni člani, obveščamo vas, da smo pričeli z vpisovanjem za 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče. Odhod: 16.03.2013 / Prihod: 23.03.2013 Praznovanje Dneva žena Člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v soboto 9.03.2013 praznovali dan žena ob prijetni glasbi in dobri hrani v Rivieri - gostinski šoli v Izoli s pričetkom ob 18:00 uri. Z vpisovanjem bomo pričeli v četrtek 07. 02. 2013. Vse ostale informacije boste dobili na sedežu društva. Telovadba Člane in podporne člane obveščamo, da smo ponovno pričeli s telovadbo vsak ponedeljek ob 10:30 uri. Vljudno vas vabimo k telovadbi! Predsednik Dl Izola: Franc Po ropat DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi). Več nas bo, bolj prijetno bo ! Mesečni prispevek je 15 eur. Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63. Zimski urnik nordijske hoje na obali Simonov zaliv: ponedeljek ob 16,00 četrtek in soboto ob 10,00 Bonifika: torek ob 17,00 (osvetljeno ), Lucija: petek ob 10,00 Vsi udeležeci lahko izbirajo in kombinirajo več lokacij za vadbo. SMEROKAZI Četrtek 7. marec 2012 Galerija Alga Izola -.ob 19.00 otvoritev razstave IStFSRi pO§lC(li ANDREA VERDELAGO (It) olja na platnu z istrsko motiviko. Mestna knjižnica Izola, ob 19.00 predavanje »KclSlcrsKi^ Ztlklčld, prazgodovinska naselbina v zaledju Izole Kaštehr nad Kortami, tako imenovani »Kašler«, predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin na območju južne Primorske, ki je bila poseljena od neolitika (5.000 pred našim štetjem) do zgodnje antičnega obdobja (1.-2. stoletje). Leta 2010 je UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja na vrhu najdišča izkopal večjo sondo, v kateri so bili najdeni številni arheološki predmeti, med njimi tudi bronasta figurica psa. Predmeti pričajo o izjemnem pomenu naselbine v arheoloških obdobjih in o morebitnem obstoju prazgodovinskega svetiščnega prostora. Ob finančni pomoči Občine Izola nastaja arheološki park, Kaštelir - kulturno-rekreacijski park, v okviru katerega se na najdišču ciklično izvajajo raziskave, ki prinašajo novo arheološko in kulturno vsebino prebivalcem KS Korte in občine Izola. Predavala bo dr. Maša Sakara Sučevič, kustodinja za arheologijo v koprskem pokrajinskem muzeju. Vstop je prost. Petek 8. marec 2013 Mestna knjižnica Izola ob 19.00 literarni večer z novinarko in pisateljico, svetovalko v "Zaupnostih” v časopisu Nedelo, Mileno Miklavčič, ki bo predstavila svoj roman »Ženske« Knjiga prinaša 52 resničnih zgodb resničnih žensk, avtorica pa o ženskah iz svojega romana pravi takole: “Moje ženske nočejo biti podložne, preveč šibke, nočejo biti cmere, negotove in neodločne. Čas, ko ljubimo, se predajamo, smo ljubljene, srečne, zadovoljne, pa tudi jezne, skrušene, nesrečne, žalostne, izpolnjene ali neizpolnjene, se konča šele tedaj, ko nas pokopljejo. Nič prej.” Galerija TAKTIL, Ljubljanska ulica 20 - ob 19.00 Vabilo na poljub prijazno vabimo na pomladno praznovanje prijateljstva, čutnosti in ustvarjalnosti 1 Galerija Al^a immie Vabimo vas na otvoritev razstave, ISTRSKI POGLEDI Andrea Verdelago ki bo v četrtek, 7. marca ob 19.00 v galeriji Alga v Izoli, Kristanov trg 1 <30 INSUIA GALERIJA • OAU>RIA Vabimo vas na otvoritev razstave Maličenkrmpotič »BARVE DUŠE« ki bo v četrtek, 7. marca ob 19. uri v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru. Razstava bo na ogled do 3. aprila 2013. Pretorska palača Koper Vabimo vas na ogled razstave RIHARD BANDELJ RIKI Maske / Le Maschere Razstava bo na ogled do 22. marca 2013. Mestna knjižnica Izola Kulturni dom Izola - ob 20.00 TERRAFOLK koncert (udarec na 8. marec - ob Dnevu žena) Kritiki jih primerjajo z vinom, ki z vsakim letom zorenja, samo pridobiva na polnosti okusa. Zagotovite si vstopnice pravočasno ! Vstopnina: v predprodaji 13,00 eur na dan koncerta 15,00 eur ^ Manziolijeva palača - ob 19.00 ZENSKE IN VINO 2013 Tradicionalna prireditev ob 8. Marcu: koncert Gib, glasba, glas z Blažko Muller Pograjc - umetniška beseda, Ireno Kavčič - flavta in Anjo Gaberc - harfa. Večer, ki ga bo vodil Andrea Effe, bo nadaljeval z otvoritvijo razstave Fulvie Zudič »Ženske, grozdje in vino«, z dobrodelno dražbo vina »Le donne 2012« (izkupiček dražbe je namenjen Društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč), z degustacijo vin in lokalnih dobrot in glasbe-________________no spremljavo Claudia Chicca.__ Sobota 9-marec 2012 Kulturni dom Izola - ob 19.00 Koncert posvečen vsem ženskam Nastopili bodo: Otroški pihalni orkester Glasbene šole Izola, Pevski zbor Osnovne šole Livade Izola in _____________vokalna skupina Tamariska._______ Nedeua 10.marec 2012 Kulturni dom Izola - ob 16.30 Maneghi de ombrelemuzikai Povzeto po znameniti glasbeni prireditvi Mary Poppins. Gostuje Gledališka skupina iz Milj (Italija) Persemprefioi. Režija: Manuela Rassini in Monica Tramontina. Ponedeljek II.marec 2013 Gostilna Istra-Istria - ob 19.00 Večeri ob kaminu Tokratni gost bo Mario Gasparini Četretek 14. MAREC 2013 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 »Večerni klepet z Zanimivimi Izolani« Gost večera bo, Timi Ečimovič, ugledni raziskovalec, predavatelj, mislec, častni predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe, štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za fiziko, dobitnik pomembnega mednarodnega priznanja Gusi peace prize v Manili. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. • Razstavljajo v mesecu marcu: razstava likovnih del slikarske skupine Društva Morje -Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Izole. Članice te skupine so svoja dela ustvarjale pod mentorstvom Ksenije Pfeifer, razstava ročnih izdelkov Ljudmile Deželjin iz Izole, razstava ročnih izdelkov Amine Dudine iz Izole. • Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost. • Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK “mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si » petek, 8. marec 2013 ob 19:00 - literarni večer z novinarko in pisateljico, svetovalko v "Zaupnostih” v časopisu Nedelo, Mileno Miklavčič, ki bo predstavila svoj roman »Ženske«. Knjiga prinaša 52 resničnih zgodb resničnih žensk, avtorica pa o ženskah iz svojega romana pravi takole: “Moje ženske nočejo biti podložne, preveč šibke, nočejo biti cmere, negotove in neodločne. Čas, ko ljubimo, se predajamo, smo ljubljene, srečne, zadovoljne, pa tudi jezne, skrušene, nesrečne, žalostne, izpolnjene ali neizpolnjene, se konča šele tedaj, ko nas pokopljejo. Nič prej.” • sobota, 9. marec 2013 ob 11:15: Celostni življenjski stil z jogo dobrega počutja Joga dobrega počutja je celostna vadba, kjer se prepletajo trije različni principi; joga, pilates in joga obraza; z jogo dobrega počutja podarimo celotnemu telesu in organizmu to, kar potrebuje za optimalno delovanje in počutje, ter da bi posledično zažareli navzven. Čudovita delavnica je namenjena vsem, ki si želijo naučiti preproste vaje, ki jih bo lahko izvajal doma in s katerimi si bo povrnil mladosten videz ter energije polno počutje. Na delavnici se bomo naučili: vaje za obrazne mišice, 5 vaj tibetanske joge in 5 vaj za naše notranje organe. Vsak udeleženec bo prejel gradivo s pomočjo katerega bo lahko vadil doma. Delavnica je brezplačna, vaje bo prikazala Gala Mojca Celarc. ■ sreda, 13. marec 2013 ob 19:00: marčevsko srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«. Obstaja le en način na svetu, ki nam omogoča občutiti radost in to je, da jo začutite ta trenutek. Radost ni rezultat nečesa, ampak je način življenja. Lahko ste srečni že ta trenutek, če znate biti v tem trenutku (Varja Kališnik). Z vami bo Joško Cesar. • četrtek, 14. marec 2013 ob 19:00: 65. »Večerni klepet z Zanimivimi Izolani«. Gost večera bo, Timi Ečimovič, ugledni raziskovalec, predavatelj, mislec, častni predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe, štirikratni nominiranec za Nobelovo nagrado za fiziko, dobitnik pomembnega mednarodnega priznanja Gusi peace prize v Manili. Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič, novinarka Radia Koper-Capodistria. Kulturno društvo Svilena pot organizira Pomladni mednarodni bazar, ki bo v soboto, 23. marca 2013, med 10. In 17. uro v starem mestnem jedru na Ljubljanski ulici v Izoli. Vabljeni vsi, ki izdelujete ročna dela in bi se radi udeležili kot umetniki, ustvarjalci ročnih del ali bi radi predstavili kakšno svojo veščino. Lastna udeležba za stojnico je 10 EUR. Vse nadaljnje informacije so na voljo na tel. 031 859 248 Janja ali 040 385 529 Barbara. Kultura in prosveta Pariški odsevi Mire Ličen Krmpotič Izolsko - piranska slikarka, Mira Ličen Krmpotič, bo drevi v galeriji Insula in v galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru razstavila dela, ki so nastala med njenim lanskim ustvarjalnim obiskom Pariza. Mire Ličen Krmpotič ni treba posebej predstavljati. Izolani jo bolje poznamo odkar ima svoj atelje v Koprski ulici in tudi sicer je vedno prisotna v našem mestu, kjer je sodelovala tudi pri marsikateri restavraciji umetniških del in kulturno zgodovinskih spomenikov. Čeprav je slikarstvo študirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1973 diplomirala, je leta 1975 končala še specialko za restavratorstvo. Sodelovala je pri številnih najpomembnejših restavratorskih projektih v Piranu, Izoli, Kopru in drugih slovenskih mestih, v Istri in Dalmaciji. Bila je med iniciatorji in organizatorji društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran in projektov Jaslice in Križev pot v piranskih cerkvah. Sodi med najpomembnejše soustvarjalce slovenske sodobne sakralne umetnosti. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugimi leta 1997 tudi Steletovo priznanje za delo na področju restavratorstva. Seveda pa je v prvi vrsti slikarka, saj je doslej imela že več kot šestdeset samostojnih razstav in sodelovala na več kot dvesto skupinskih in mednarodnih razstavah doma in v tujini. Ustvarja v različnih tehnikah slikarstva, v risbi, grafiki, v tehniki vitraža, mozaika, freske, keramike, slikanja na tekstil in v zadnjih letih še v tehniki oblikovanja steklenih objektov. Za tokratno razstavo, ki bo hkrati odprta kar v dveh galerijah, je zbrala dela, ki so nastala med njenim obiskom vedno inspirativ-nega Pariza, likovni kritik Dejan Mehmedovič pa je za popotnico razstavama zapisal: Tematski nabor v katerem gradi lastno umetniško izpoved je tukaj v podpori umetničinega idejnega kreda pronicljivo nameščen v vsebine, ki jo v kontinuiteti avtorsko opredeljujejo in bi jih razumeli v kontekstu "religiozno idejnega v odsevu posvetno realnega". Vseskozi je to slikarstvo v katerem "zveni sonce", v katerem je čutiti tisti neizrekljivo poseben vonj sredozemskosti, karakter Mediterana, v katerem nastaja "jaz" polnega hotenja, življenjskosti in prepričanja v pozitivno in vredno dobro. D.M. Bert Pribac o branju Gost naslednjih pogovorov o branju, v kavarni koprskega gledališča, bo pesnik, prevajalec in esejist, Bert Pribac, ki velja za uglednega književnika med Slovenci v Avstraliji, kjer je v samozaložbi izdal domotožne in ljubezenske pesmi v zbirkah Bronasti tolkač (1962) in V kljunu golobice (1973). Po vrnitvi v Istro po letu 1990 je svoje pesništvo zbral v več zbirkah (Prozorni ljudje, Kiss mi Koštabona, Vonj po jasminu, Podobe zlodjev in svetnikov), prevajal sodobno avstralsko pesništvo v slovenščino in v angleščino prevedel Kosovelove pesmi (The Golden Boat, 2011). Na pogovoru o branju, v kavarni koprskega gledališča, v torek, 12. marca 2013 ob 19. uri, bo razkril, kako je videti Slovence iz Avstralije in kdaj se oglaša poezija v tujini in kdaj doma. Bogdan ob kaminu, malo drugače Mira Ličen Krmpotič je mediteranska umetnica, ki velik delež vizualnega izraza gradi na koloritu. Kljub temu, da nosi v sebi določene sledi figuralnih elementov, sodi slikarstvo Mire Ličen Krmpotič v širok okvir abstraktnega ekspresionizma, saj v tem delu gravitira oscilantno razmerje med objektivnim in svobodno optično izraznim večinoma v korist zadnjega. V Izoli in Kopru predstavljeni najnovejši cikel, ki je nastal med avtoričinim bivanjem konec lanskega leta v Parizu, spontano nadaljuje njeno ustaljeno kreativnost. Mira Ličen je vsekakor osebnostno hiperaktivno produktivna, saj prinaša iz Francije obsežen opus del. c 'nnmmg ti n» f 1 M i ,r ■ 'it* 'š* V j/ ^ M Gost ponedeljkovega večera ob kaminu v gostilni Istra je bil tokrat glasbenik, pevec, občinski svetnik in še kaj, Bogdan Gerk. Po Sloveniji ga poznajo kot "tistega pevca Primorskih fantov z repom", Izolani seveda vemo o njem veliko več. Tudi to, da je glasbeno kariero začel na srednji šoli v Novi Gorici, kjer se je šolal za trgovca, hkrati pa je bil rock pevec, specialist za Deep Purple in Led Zepeline. Njegov sošolec, čeprav na mizarstvu je bil tudi Sandro Kerin, ki je prav tako velik ljubitelj glasbe in je tudi na ponedeljkovo srečanje prišel s kitaro, orglicami in pipo. V pogovoru z domačinom, Egidiem Krajcarjem, je Bogdan opisal vse mogoče neumnosti, ki so jih počeli v otroštvu in mladosti pa tudi pot od rock n rolla do narodnozabavne glasbe, ki mu daje kruh že nekaj desetletij, kot avtorju, pevcu in organizatorju Primorskih fantov, ki so, po Otaviu Brajku, najbolj izolska narodnozabavna skupina s katero je Bogdan prepotoval domovino in svet. Seveda se na teh gostovanjih dogodi marsikaj zanimivega in Bogdan je z veseljem govoril o gostovanjih v Avstraliji in Združenih državah, kjer so igrali našim izseljencem ter tja ponesli tudi nekaj slovenskega mediterana. O politiki ni bilo veliko besed, zato pa sta z gostiteljem govorila tudi o zelo osebnih življenskih stvareh, saj je Bogdan pred časom doživel srčni infarkt, ki mu je dal misliti, da je treba vendarle življenje vzeti drugače in predvsem z več spoštovanja do svojega telesa in duha. "Zdaj živim drugič in drugače" je povedal. Naslednji ponedeljek bo gost večera ob kaminu upokojeni kirurg, nekdanji predstojnik kirurgije v izolski bolnišnici, veteran izolskega bolnišničnega zdravljenja in za vedno zdravnik, dr. Mario Gasparini. Ob tem je bil dr. Gasparini tudi prvi "pravi" izolski župan z izvršno funkcijo in zato bo pogovor z njim zanimiv tudi za primerjavo Izole takrat in danes. V galeriji Rex so pripravili že tretji pesniški večer na katerem se je tokrat predstavila mlada izolska pesnica Sonja Gombač, ki je pred kratkim izdala svojo prvo zbirko pesmi "V valovih življenja". Med osebno izpovednimi pesmimi je tudi pesem posvečena Izoli, oziroma Izolanom, ki so tudi prebrali njene pesmi, saj je avtorica poezija razdelila med obiskovalce večera in vsak od njih je prebral eno od pesmi. Pesniški večeri pri Marjanu Kralju so vsak prvi ponedeljek v mesecu, naslednji pa bo gostil veterana izolske ljubiteljske poezije, Ernesta Caha. Ju ' IM LaDIES FIRST Zenske dokončno obvladujejo svet Miles Daviesje nekoč izjavil, da upa, da bo umrl prej kot bodo ženske, po politiki, šolstvu, novinarstvu in športu zavladale še jazzu. Miles je umrl in njegova napoved seje uresničila. V Izoli bomo v naslednjih 14 dneh lahko občudovali kar nekaj izvrstnih predstavnic sodobnega jazza. Tudi s pridihom Izole. V sklopu festivala Ethno-insula se bosta namreč predstavili dve pomembni avtorici in izvajalki, ki vsaka na svojem področju in v svojem okolju predstavljata novo generacijo glasbenikov, ki z veliko znanja in poguma vstopajo na glasbeno sceno. V petek, 15. marca se bo tako predstavila kantav-torka ELSA MARTIN, ki je nedolgo tega izdala svoj založniški prvenec vERsO. Elsa Martin je pevka in avtorica, hkrati tudi poklicna učiteljica na Univerzi v Vidmu, muzikoterapevtka, kije diplomirala na jazz konzer-vatoriju v Celovcu z najvišjo možno oceno in se še vedno izpopolnjuje pri mojstrih, kot so Diana Torto, Fabio Petretti, Fabio Zeppetella, Luca Bragalini, Roberto Spadoni, Paolo Silvestri... Poleg komponiranja Elsa igra še v različnih jazz zasedbah in po eni strani preigrava klasike ameriškega jazza, po drugi pa se loteva tudi jazzovskih elementov v italijanski kanconi iz dvajsetih in tridesetih let. Maja lani je izšel njen album “vERsO”, na katerem so, ob njenih skladbah tudi predelave nekaterih ljudskih furlanskih pesmi. Za album je prejela prestižno nagrado Targhe Tenco v konkurenci glasbenih prvencev. Nastopila bo v sestavi: Elsa Martin - vokal Marco Bianchi - kitara Marco Privato - kontrabas Luigi Vitale - vibrafon Emanuel Donadelli - bobni Lucia Clonfero - violina Vabilo na poljub Galerija sodobnega nakita TAKTU in Umetniška trojka PERUNIKE prijazno vabimo na pomladno praznovanje prijateljstva, čutnosti in ustvarjalnosti! | Preizkusili bomo cvetne vodice iz rastlin slovenskega Krasa in Istre, nahranili dušo z naravnimi dišavami, pobliže bomo I spoznali, se stisnili, potipali in se nasmejali “POJAVAM Z RODOVNIKOM”, unikatnim ročno narejenim lutkam iz naravnih recikliranih materialov, zaplavali v nežni šarm ljubkih akvarelčkov in... poklepetali o lepih rečeh. Poljub se bo zgodil v petek, 8. Marca 2013, ob 19:00 v galeriji Taktil na Ljubljanski ulici 20 v Izoli. elsa martin >ERsO i mšk V soboto, 30. marca, pa bosta v Manziolijevi palači nastopili Emilia in Marina Martensson ob spremljavi pianista Sama Crovva. Prihajajo sicer iz Velike Britanije, pevki sta po rodu s Švedske, korenine pa imata v Izoli, ki jo tudi redno obiskujeta. Emilia Martensson, starejša od sester, je lani, v sodelovanju s pianistom Barrijem Greenom izdala prvenec z naslovom And So It Goes..., ki ga je angleška kritika sprejela z navdušenjem in v londonskem Observerju je kritik zapisal, da Emilia predstavlja nov obraz angleškega jazza. Vsi po vrsti hvalijo njen glas in interpretacijo, ki ima v sebi tudi veliko skandinavskega minimalizma, poudarjajo pa tudi njen pomen za uspeh novih jazzovskih zvezd. Kairos 4Tet, so namreč leto pred tem, z njenim sodelovanjem, prejeli prestižno nagrado Mobo 2011. Z Emilio prihaja na koncert v Izolo tudi njena mlajša sestra Marina, ki prav tako stopa na pot poklicne glasbenice - pevke, ki pa se nekoliko razlikuje od starejše sestre, čeprav je tudi ona blizu sodobnemu jazzu. Pri šestnajstih je že zmagala na vsedržavnem švedskem tekmovanju in od takrat naprej je njena pot zakoličena. Leta 2009 je izdala debitantski album “Fences”, ki ga je japonska glasbena revija Audio Basic Magazine izbrala za album meseca. Njen drugi album “My Tribute to the king”, je posvečen njenemu idolu, Elvisu Presleyu. Zdaj sodeluje z različnimi glasbeniki, na koncertu, ki ga Etnohi-stria organizira v sodelovanju z Mandračem ob njihovi obletnici, pa bosta sestri, ki imata v Izoli kar nekaj sorodnikov, zapeli skupaj, ob spremljavi izvrstnega pianista Sama Crovva. Za Dan žensk o ženskah Mestna knjižnica Izola vabi na literarni večer z novinarko, blogerko, pisateljico in svetovalko v "Zaupnostih” v časopisu Nedelo, Mileno Miklavčič, ki bo predstavila svoj roman »Ženske«. Milena Miklavčič v svojem romanu »Ženske«, v katerem je zbranih 52 resničnih zgodb resničnih žensk, pravi takole: “Moje ženske nočejo biti podložne, preveč šibke, nočejo biti cmere, negotove in neodločne. Čas, ko ljubimo, se predajamo, smo ljubljene, srečne, zadovoljne, pa tudi jezne, skrušene, nesrečne, žalostne, izpolnjene ali neizpolnjene, se konča šele tedaj, ko nas pokopljejo. Nič prej.” Knjiga je bila na bralnem seznamu Primorci beremo 2012. Vabljeni v petek, 8. marca 2013 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola. ZENSKE IN VINO 2013 Samoupravna interesna skupnost Italijanske narodnosti Izola in Vinska klet Žaro 1348 vabijo na tradicionalno osmomarčevko prireditev, ki jo poznamo pod imenom Ženske in vino. Gre za prireditev na kateri ženske izbirajo med različnimi vini iz kleti Žaro, ob kulturnem in zabavnem programu pa je pomembna tudi licitacija vin, katere izkupiček je namenjen v dobrodelne namene. Tokratni program je še posebej bogat, saj so organizatorji pripravili koncert z naslovom: Gib, glasba, glas z Blažko Muller Pograjc - umetniška beseda, Ireno Kavčič - flavta in Anjo Gaberc -harfa. Večer, ki ga bo vodil Andrea Effe, se bo nadaljeval z otvoritvijo razstave Fulvie Zudič »Ženske, grozdje in vino«, in nato z že omenjeno dobrodelno dražbo vina »Le donne 2012«. Izkupiček dražbe je tokrat namenjen Društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč, katerega dolgoletna predsednica in sedanja varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nusdorfer, bo tudi med ocenjevalkami tokratnega izbora “ženskega vina 2012. Seveda se bo dan zaokrožil z degustacijo vin in lokalnih dobrot ter glasbeno spremljavo mojstra takšnih večerov, Claudia Chicca. Keramika in perlice v knjižnici V izolski mestni knjižnici pripravljajo celo vrsto razstav, v mesecu marcu pa vabijo na ogled keramičnih del Ljudmile Deželjin iz Kort in Nine Dudine iz Izole za povrh pa so razstavo svojih likovnih izdelkov pripravile tudi članice likovnega krožka pri Tretji univerzi. Keramične izdelke oblikuje gospa LJUDMILA DEŽELJIN, doma iz vasi Korte nad Izolo. Gospa Ljudmila se je rodila leta 1951 v Šoštanju in se leta 1956 s starši priselila v Piran. Oče in mama sta bila zaposlena v mesnici na piranskem Zelenjavnem trgu. Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Piranu. Z dvaindvajsetimi leti se je poročila in z možem sta se preselila v Lucijo. Do upokojitve je bila zaposlena na Splošni plovbi Piran. Leta 1998 se je družina preselila v hišo v Kortah. Ljudmili so bila že od nekdaj pri srcu ročna dela. Nekoč je veliko šivala in pletla, po upokojitvi se je lotila slikarstva, potem pa še keramike. Oblikovanja keramike se je učila na tečajih v Skupnosti Italijanov Piran, ki jih je vodila keramičarka Apolonija Kreačič. Slikarstva se je najprej učila pri profesorici likovne vzgoje Lilijani Stipanov v Piranu, nato pa še v Luciji v Trgovini Unikat pri mentorici Suzani Bertok. Tu se je udeležila tudi več keramičnih tečajev. Veliko se je naučila tudi iz knjig in preko interneta. S keramiko se ukvarja že skoraj deset let. Doma v Kortah si je naredila atelje in galerijo. Kupila si je tudi keramično peč, sama pa si je naredila peč za raku tehniko. Čeprav je to njena prva samostojna razstava, pa javnosti ni tako neznana, saj se redno udeležuje raznih sejmov, kjer predstavlja svoje izdelke in jih tudi prodaja. V Skupnosti Italijanov Piran pa je večkrat sodelovala na skupinskih razstavah. Pri srcu ji je uporabna keramika, izdeluje na primer razne posode, sklede, nakit, lestence, tablice za hišne številke, krožnike, pirhe. Loti pa se tudi okrasne keramike, predvsem raznih skulptur. V prihodnosti bi se rada naučila še slikanja v akvarelni tehniki. Gospa Ljudmila rada tudi bere in je že dolgo let zvesta članica naše knjižnice. NI DA DUDINE z dekliškim priimkom FAKINA, pa se je rodila leta 1939 v Višnjanu v hrvaški Istri. Oče je bil kmet, mama pa gospodinja. Ima še mlajšega brata. V Višnjanu je končala 6 razredov italijanske in 2 razreda hrvaške osnovne šole. Potem je pomagala doma na kmetiji in v gospodinjstvu. Želela si je naprej v šole, vendar družina za to ni imela finančnih možnosti. Že kot otrok je rada kvačkala. Ker v Poreču ni našla dela, je z dvema sestričnama, ki sta bili stari 16 in 18 let, prišla v Izolo, ko je dopolnila 22 let. Našle so si skromno podstrešno sobico in se zaposlile v tovarni Arrigoni. Večkrat so se selile, nato si je Nida našla svojo sobo. Iz tovarne Arrigoni je odšla delat v tovarno Ampelea, ki se je nato preimenovala v Delamaris. Najprej je delala na zapiralnem stroju, nato v pakirnici. V Izoli je tudi spoznala moža. Poročila sta se v Izoli, praznovanje pa so jima pripravili v njeni domači hiši v Višnjanu. Upokojila se je leta 1991. Takrat se je tudi vpisala v Društvo invalidov. Od upokojitve naprej se ukvarja predvsem z ročnimi deli. Najprej je vezla gobeline, potem je začela izdelovati rože iz pisanih najlon nogavic, zdaj pa dela predvsem s perlicami. Rada tudi kvačka. Obe razstavi sta prodajni in na ogled do konca marca. šp Slikarke tretje univerze V mesecih marcu in aprilu vas vabimo k ogledu nove likovne razstave na stenah Mestne knjižnice Izola. Predstavile so se nam članice likovne skupine, ki deluje v okviru Andragoškega društva Morje oziroma Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola. Likovno skupino vodi mentorica Ksenija Pfeifer. - Skupini sem mentorica tretje študijsko leto. Skupina pa je pod mentorstvom akademske slikarke Martine Žerjal iz Izole že prej delovala dobri dve leti. Sama sicer vodim različne delavnice in predavanja kreativnega ustvarjanja in sproščanja skozi ustvarjalno dejavnost. Imam slikarske in kiparske delavnice. Prav tako sprostitveno oblikovanje gline in oblikovanje lončevin na lončarskem vretenu. Seveda tudi grafično oblikujem. Se pa tudi izobražujem za perma-kulturnega načrtovalca, tako da nameravam ponudit tudi tovrstno ustvarjanje. - Kdo so članice vaše skupine? - Članice te skupine so: Maja Alessio, Dorica Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik. Vse so upokojenke. To so zelo pozitivne in čudovite osebe. Lotile so se likovnega ustvarjanja v tem obdobju, ker poprej ni bilo ne časa ne energije za to. Prav tako jim takšno ustvarjanje pomeni umetniški in osebnostni izziv. Meni je pa velik izziv, tako notranje bogatim osebam, podati še kakšno vedenje. - Kako potekajo vaše delavnice? - Delavnica poteka enkrat na teden in traja tri ure. Teme niso zastavljene za celo skupino, temveč je poudarek na individualni izrazni poti ustvarjalke. Prav tako na koncu študijskega leta naredimo celodnevno delavnico, kjer ustvarjamo, klepetamo in seveda kaj dobrega pojemo. No, pa seveda nam tudi prazniki ne uidejo... Udeleženke pretežno slikajo z akrili na platna. Slikale so tudi na platno z olji in v mešani tehniki. Ustvarjale so tudi akvarele, kolaže, grafike... Ta razstava je samo en delček njihove ustvarjalnosti. Nastalih del v različnih tehnikah in različnih tematik je veliko. V tem študijskem letu je za njimi že nekaj samostojnih razstav (nekaj jih je pa še v pripravi). Skupinsko, pregledno razstavo smo imeli v maju 2012 v Sončni dvorani v Izoli. No, letos jo bomo imeli ponovno, saj je to že tradicionalna razstava. Tako, da vas že sedaj vabim, da si jo pridete ogledat. - Kje pa potekajo vaše likovne delavnice? - Prvo leto smo imeli delavnico v stari italijanski šoli v Izoli, nato v prostorih Andragoškega društva Morje v Izoli. Zaradi prostorske stiske smo letošnje leto v likovni učilnici OŠ Elvire Vatovec Prade. Ravnateljica šole Franka Pegan Glavina ima posluh za medgeneracijsko sodelovanje in nam je omogočila delovanje v šoli. Za kar smo ji zelo hvaležni, saj imamo resnično dobre pogoje za ustvarjanje. Š.P. ŽIVLJENJE Peš na delo iz Padne v Delamaris Marija in Pavel Viler sta skupaj že več kot 50 let. V Livadah imata stanovanjsko hišo in mirno življenje, a njuna mlada leta so bila vse prej kot lahka. Oba sta bila fizična delavca, opravljala sta dela, ki jih zdaj delajo samo še stroji. To je njuna zgodba. „Bilo je prav takšno vreme kot letos, tistega 23. februarja leta 1963. Takrat je snežilo tako, da niti avtobusi niso vozili in tudi letos je sneg pobelil Izolo," sta se najprej spomnila svoje poroke Pavel in Marija Viler iz Tomšičeve ulice, ki sta zlato poroko proslavila bolj potiho, saj njihovih najbližjih takrat ni bilo doma. Potem sta povedala, da sta oba z vasi, Pavel iz Koštabone, Marija pa iz Padne. „Takrat je bilo v navadi, da je poroka v kraju, kjer živi nevesta in zato je on prišel v Padno, kjer sva se cerkveno poročila, potem pa še civilno v Piranu" pove Marija, Pavel pa doda, da je večkrat prehodil tistih šest kilometrov od Koštabone do Padne a mu ni žal. Prehodil jih je namreč še veliko več, posebej takrat, ko je začel hoditi v službo v Koper. Če bi bilo zgolj zaradi zlate poroke, bi zapis končali tukaj, toda njuna življenska zgodba je zanimiva in poučna, saj priča o času, ki je bil bistveno težji kot je dandanašnji a je hkrati ponujal več priložnosti, kot jih ponuja današnji. Na hrbtu jih še čuti Pavel je najprej delal v koprskem Stilu, nato je šel za polna tri leta k vojakom v Pulo in nato v Boko Kotorsko, potem se je zaposlil v Luki Koper. Bil je med prvimi, kakšna tri leta po slavnostnem odprtju luke, ko tam še ni bilo niti betonskih privezov, niti viličarjev, niti žerjavov. Bile so le močne roke in vzdržljivi hrbti delavcev, ki so na hrbtih prenašali, tudi do 120 kg težke vreče od bark do skladišča. Jele po štrajku so znižali težo vreč na 75 kg. Kot fizični delavec sem delal 30 let, potem pa so nas zapeljali in nas poslali delati tečaj za viličarje. Ko smo naredili ta tečaj pa smo izgubili benificirani delovni staž. Tega pred tem nismo vedeli, tako da so nas dejansko okradli. Delali smo po 16 ur dnevno in po 350 do 370 ur na mesec. Nosili smo vreče v skladišča in še danes vem, da je bilo do vrha 25 stopnic. Predstavljajte si, dan za dnem, 25 stopnic in 100 kg na hrbtu. Ko smo odložili vrečo smo imeli občutek, kot da smo pijani, tako smo se opotekali. „ Potem pripoveduje o tem, da so jim obljubili nagrado, če ne bo poškodb pri delu a brez tega enostavno ni šlo. Res pa je, da so bile plače takrat višje kot na Tomosu in nekateri direktorji so bili res pravi delavski direktorji, posebej Petrinja, kasneje pa Dujc iz Izole. “Veliko je bil med nami in dostikrat je dejal: Najprej bomo dobiček razdelili med nas, ki smo ga ustvarili, potem bomo dajali za Ljubljano in Beograd" Nato še pove, da za tretjo izmeno, ob deseti zvečer, na hribu ni bilo avtobusa in so morali s Koštabone v Luko peš. Skoraj dve uri je hodil tja in še malo več časa nazaj. Če pa je bil sneg in led pa je bilo še težje. Prstov niso čutile Tudi Mariji ni bilo z rožicami postlano. S štirinajstimi leti je odšla na delo v izolsko Ampeleo in tam delala osem let. „Nič me ni bilo takrat, niti 50 kilogramov nisem imela" je povedala in nato pripovedovala, kako so jih takrat vozili na delo s tovornjaki. »Najprej so s tovornjakom pripeljati ribo, potem pa so na poti nazaj naložili nas, dekleta s hriba, ki smo hodile na delo v Izolo. Ampak nam je bilo še dobro, saj so tiste, malo pred nami, hodile na delo peš. S. Padne in Nove vasi v Izolo, vsako jutro, neglede na vreme. V službo sem šla brez dovoljenja staršev, ki so hoteli, da ostanem doma in čuvam otroke, saj nas je bilo vsega skupaj osem, vendar sem se uprla in se zaposlila pri štirinajstih, saj sem želela sama skrbeti zase. Delala sem vsa dela, v glavnem tista najtežja, recimo s palamido. Takrat smo ženske pod tekočim trakom imele posodo z vrelo vodo, da smo vsake toliko segrele prste, ker jih nismo več čutile. Delale smo tudi po dve normi, saj smo se tam zbrale same pridne delavke." Po osmih letih sta dobila sina in nato je ostala doma, saj na hribu ni bilo vrtca, ,,1970-tega leta smo začeli graditi in konec istega leta smo se vselili v hišo, ki takrat sicer še ni bila dokončana a smo jo počasi le dokončali. Pa sva bila oba navadna delavca. Danes kaj takega ni mogoče. Res je, da sem jaz hodila v Trst in da so imeli takrat delavci v Luki dobre plače, a vendarle." Potem ona pove, kako ni mogla s sebe sprati vonja po ribah, on pa po ribji moki in drugih stvareh, ki so jih nosili na hrbtu. “Pa vendar smo bili tudi srečni. Morda celo bolj, kot so srečni mladi danes.” sta še dodala. Mef Proti inkontinenci se da Preko 80 udeležencev prvega letošnjega srečanja o težavah, povezanih z nehotenim uhajanjem urina nam je dalo dodatni zagon in potrditev za nadaljevanje s tovrstnimi promocijskimi in preventivnimi aktivnostmi pod okriljem Zdravstvenega doma Izola. Udeleženci so se seznanili predvsem z oblikami konzervativnega načina zdravljenja in odpravljanja tovrstnih težav. Urinska inkontinenca je opredeljena kot nehotno uhajanje vode, kar pomeni, da nam urin uide proti naši volji, posledično pa negativno vpliva na kakovost življenja na vseh področjih - družbenem, poslovnem in družinskem. Oborožili smo se z informacijami z usposobljenimi strokovnjaki tega področja, saj sta nas v razumevanje problematike in aktivnosti za jačanje mišic medeničnega dna popeljali mag. Darija Ščepanovič in Lidija Žgur, obe strokovni delavki Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podrobneje pa smo si tudi ogledali učinkovit pripomoček za lajšanje tovrstnih težav, Contiform. Organizacijo in izvedbo srečanja sva vodili Nevenka Ražman in Taja Benčič Ribarič, ki pri svojem delu temeljiva predvsem na aktivnem pristopu k skrbi za lastno zdravje in zdrav vedenjski slog. Za zaključek pa Vas vabimo na naše drugo srečanje, ki ga bomo izvedli v torek, 23. aprila 2013 s pričetkom ob 17. uri v prostorih restavracije bivše Srednje gostinske in turistične šole, v Srednji šoli Izola. Dotaknili se bomo kirurškega zdravljenja urinske inkontinence in predstavili še druge oblike reševanja težav z inkontinenco pri ženskah in moških. Dan ledvic in teden proti raku V zdravstvenem domu Izola bomo 14. marca 2013 obeležili Svetovni dan ledvic. V 1. nadstropju Zdravstvenega doma Izola bomo med 900 in 1200 uro izvajali naslednje brezplačne storitve: merjenje krvnega sladkorja, merjenje krvnega tlaka in svetovanje o zdravemu načinu življenja. Ta dan bomo posvetili tudi Tednu boja proti raku, ki je od 4. do 9. marca 2013. Ljudi bomo ozaveščali o preventivi pred nastankom kožnega raka. Taja Benčič Ribarič, koordinator promocije zdravja V februarju so v redakciji slovenskega tv programa proslavili 37. obletnico delovanja. Za sladek trenutek je poskrbel lastnik izolske slaščičarne DIANA g. Deli Saliji, ki je redakciji podaril slastno torto. V kratkem nagovoru je opozoril, da kot reden gledalec spremlja njihov program. Težave, s katerimi se v Kopru danes soočajo, so lahko tudi izziv, kot Deliju, ki se je kljub težkim časom odločil za novo naložbo. Nov lokal bo odprl v maju. S svojo prisotnostjo je družabno srečanje popestril prvi novinar in urednik slovenskega programa, Vlado Ostrouška. V času njegove aktivnosti se je potrudil, da je vsako leto 10. februarja sodelavce razveselil s torto. Očitno se tradicija nadaljuje! V spomin Albin Rožnik Leto dni je minilo odkar je odšel od nas. Za nas je bil edini, iz srca ne gre spomin na njegovo ljubezen in toplina, žameten pogled in vesel nasmeh, za njim je ostal globok prepad in praznina. Za vedno ga bomo ohranili v naših srcih. ■ trA Hčerki Vida in Albina z družinama, vnuki in vsi, ki so ga imeli radi. Izola, marec 2013 Četrtek, 28. februar 2013, št. 996 -------------------------------------------------------------- Predzadnja Skrb za starejše po strankarski pripadnosti Iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije smo dobili sporočilo za javnost v katerem opozarjajo, da se v zadnjem letu, predvsem pa v zadnjih tednih, soočajo s stopnjevanjem splošne prakse pri imenovanju članov v svete javnih zavodov (domov za starejše), ki jim je skupna predvsem strankarska pripadnost - drugi ključni kriteriji pa so zanemarjeni. S tem se dela dolgoročna škoda tem zavodom, ki so javni - torej namenjeni vsem državljanom in politično neodvisni. ..Čutimo se dolžne, da javnost in vse sodelujoče v teh postopkih tudi opozorimo na posledice in odgovornost, ki jo prevzemajo. Področje socialnega varstva je izjema v javnem sektorju, kjer je za člana v svetu zavoda dovolj že srednješolska izobrazba, prav tako pa je izjema tudi v tem, da imajo na tem področju predstavniki ustanovitelja že po zakonodaji nujno večino v svetih zavodov. Zato je izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev za Vladne predstavnike še toliko bolj pomembno. Pa jih? Številni predstavniki Vlade v svetih javnih zavodov, ki so imenovani v zadnjem času, nimajo nikakršnih strokovnih znanj, povezanih s področjem dela javnega zavoda, so brez kakršnih koli delovnih izkušenj na tem področju ali celo brez zaposlitve, nekateri stari tudi manj kot 25 let. Med novimi svetniki, ki bodo odločali o ključnih strateških razvojnih in poslovnih vprašanjih javnih socialnovarstvenih zavodov, ki izvajajo tudi zdravstveno dejavnost, najdemo gozdarje, tekstilce, politologe, strugarje, strojevodje in podobne profile ter osebe, ki se niti v lokalnem okolju niso nikdar srečale z dejavnostjo, o kateri bodo odločale. Direktorji so zaskrbljeni, prvi zapleti se že pojavljajo, na Skupnosti smo zaskrbljeni... S tem pismom želimo opozoriti, da javni zavodi niso ‘plen’ nobene aktualne politične opcije. Ce sta že etičnost in strokovnost poteptani, nam še vedno ostaja zakonitost, zato opozarjamo vse, ki v tem 'plenjenju’ sodelujejo v kakršni koli vlogi, tako da kršijo predpise, da bomo terjali odgovnost. Hkrati pa tudi pozivamo vse, ki sodelujejo v postopkih, pa čeprav ne sprejemajo končnih odločitev, da sodelovanje v škodo javnemu interesu zavrnejo, saj imajo za to možnost in dolžnost. Boris Koprivnikar predsednik upravnega odbora Bodite pozorni na prodajalca »zlatega« nakita Iz koprske Policijske uprave sporočajo, da se na Obali pojavljata moška, ki v prodajo ponujata domnevno zlat nakit, ki pa je brez vrednosti. Opis oseb je sicer pomanjkljiv; gre za dva moška, oba suhe postave, eden je višji in ne govori tekoče slovensko, manjši pa govori tekoče slovensko. Goljufija poteka tako, da zaigrata najdbo zlatega nakita in ga nato ponudita v odkup po nižji ceni. Najprej sta to poskušala okoli 11.30 ure na območju Portoroža, vendar pa jima oseba ni nasedla. Ob 12.30 uri pa sta to ponovila v Izoli, kjer jima je uspelo in sta »najdeno« verižico ocenila na 2.000 evrov ter jo ponudila oškodovancu v odkup za 700 evrov. Na žalost jima je oškodovanec verjel in verižico, ki je brez vrednosti - bižuterija, odkupil za 700 evrov. V primeru, da se opazi osebi danega opisa oziroma osebi ali osebe, ki bi na tak način poskušale izvršiti goljufijo, takoj pokličite 113 ali 080-1200. MALI OGLASI Novi oglasi so označeni polkrepko. Nepremičnine PRODAMO - Prodam dvosobno stanovanje (57,5m2) v centru Murske sobote, v pritličju, z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za preureditev v poslovni proator. Lasten zavarovan parkirni prostor. cena 1.000 eur m2. tel 041 671 081 - Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749 KUPIMO Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400 NAJAMEMO - Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781 - Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781 ODDAMO - Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783 Vozila in plovila - Barko s komunalnim privezom, najraje pasaro, kupim. Tel.: 041 647 400 - Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel. 040 211 434 - Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur tel. 040 984 263 - Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37 Razno - Prodam skoraj nov počivalnik z električnimi nastavitvami. Cena po dogovoru, informacije na telefon 041-717 814 - Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749 - Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465 - Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov. tel.041 936 005 - Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680 - Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570 - Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061. Delo - Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573 - Gostilna Istra takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605 - Iščem delo 051 726 857 - Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716 - Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941 - Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179 Selma Bižal s.p. RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd. DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK Informacije na: 040 187 784 Uko con bučo Pazi, omarica grize! Res, da nas sprehajalce objekti v Marini Izola ne motijo pretirano, pa tudi mislimo, da niso hudo nevarne. Enako pa ne velja za visokonapetostno omarico na tem področju. Ta očitno zelo nevarna visokonapetostna omarica stoji sredi sprehajalne poti, oziroma ob parkirnih prostorih in verjamemo, da ni nedolžna. Omarica ni obarvana niti s protikorozijsko izolacijsko barvo in je dobesedno uklonjena z več metrov dolgo verigo, zob časa pa jo je že dobro načel. Ob večjem nalivu, pa ozemljitev ne bi, oziroma ne bo prišla v poštev, saj voda brez težav prodre vanjo in tam sklene tokokrog z mokrimi tlemi. Seveda s tem ogroža mimoidoče. Glede na to, da je tako zavezana, pa verjamemo, da bi se ji lepo podal tudi napis: Pozor, grize! + 386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €-5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. & e l v e cf e HOTELS Naj bo letošnji Dan žena nekaj posebnega! V soboto 9. marca 2013 Vas vabimo v Restavracijo Kamin na Belvederju, kjer Vas bomo ob zvokih žive glasbe razvajali z odlično hrano in dobro kapljico! Meniji 10,00€/osebo. Rezervacije sprejemamo na tel. št.: 041 350 360 »Bliža se pomlad, naša terasa že vabi na vikend kosila!!« Morda smo za kačami- Morda smo maip SIARoMoDNi Ali PA CElP KoMZERVAI/Nl RElRo. oD AN 9oT.... A N/Jj Bo KAKoRKoLi ŽEjE- VSEENo VSEM IzoLANKAM iN VSEM bralkam ČeSKIAMo ob 8. MApcu MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENSK. RADi VAS iMAM°! (oJ£> *%e3tauiaq/ci Aotela cMaiina Spoštovane dame in vsi ljubitelji zabave in druženja! 8. MAREC DAN ZENA V PETEK, OB 19. URI r V * ZUR DO POZNIH - JUTRANJIH UR Z ALLEGRO Pl CCANTE Za prisotnost poskrbite vi, • za vse ostalo pa mi! Rezervacije na: 05 6604 419 ali na info@hotelmarina.si