Glas zaveznikov Leto II - St. 316 oirm no je L 1942 postal ministrski podpredsednik. Julija 1945 so bila v Britaniji po Štirinajstih letih ptve sploSne vo litve. V času volitev sta bila Churchill in Attlee v Potsdamu na konferenci sTreh velikih». Volivni rezultati so pokazali nepričakovano večino za laburiste. 26. julija je an-gleSki kralj poveril sestavo vlade elementu Attleeju. Dva dni po sestavi vlade se je Attlee vrnil v Potsdam, toda to pot brez Churchilla. Attlee je postal ministrski predsednik. Minilo je že približno eno leto, odkar je Attlee na tem položaju. Vodil je svojo deželo v izredno težavnih mesecih prehoda iz vojne v mir. V Angliji mora voditi boj s pomanjkanjem hrane, obleke, kuriva, delovne sile in stanovanj. Svetu so grozili mednarodni problemi, ki niso bili manjši od onih med vojno. V istem času ;e moral uresničiti načrte svoje vlade glede nacionalizacije nekaterih anglelkili industrij. Treba je bilo premagati marsikatero težavo, zakaj v demokratskih državah je treba ljudi prepričati o tem, da imal prav. Včasi je treba odgovoriti na najbolj neprijetna vprašanja, ki jih stavi o-pozicija. Marsikdaj bi bilo bolj prikladno obdržati kakšne podatke o razvoju zase, toda v demokraciji to ni pravi način. Ljudje v demokraciji hočejo biti o vsem obveščeni in prepričani, da ravna njihova vlada pravilno. Attlee ima pred.seboj velikanske naloge, ki jih mo- ra reševati javno, - pred vsem angleškim narodom. To, da mu Angleži še vedno zaupajo svojo usodo, dokazuje, da je spreten, polten in zaupanja vredeh. IIA RK Y TRUMAN Nič manjših problemov kakor jih je našel v Angliji Attlee, ni našel ob prevzemu svojega odgovornega mesta v Združenih državah Harry Truman. V tej širni deželi z milijoni prebivalcev vseh ras, izvorov in ver, ima vsak prebivalec svoj glas v vladi. Treba je močnega in pametnega mola, da vse te glasove prepriča in pregovori. Ko je leta 1945 nenadoma umrl predsednik Roosevelt, mu je po u-stavnem zakonu sledil Truman. Njegovo ime izven Amerike ni bilo znano. Ob prevzemu predsedniškega mesta smo videli fotografije majhnega, čokatega moža. Citali smo, da je bil star 62 let, da je Študiral gimnazijo in pravo v Kansas Citpju in da jf imel celo vrsto zaposlitev. Začel je, ko je bil 17 let star, pri časniku «Kansas Clty Stare. Po enem letu je postal nameščenec pri neki železniški družbi; tudi tu mu je zadostovalo eno leto, nakar je bil zaposlen tri leta pri National Dank of Commerce in Union National Bank. Nato je opustil vse poklice ter je odšel na rodbinsko posestvo, kjer bi gotovo ostal kot poljedelec, če se ne bi leta 1917 med prvo svetovno vojno javil kot prostovoljec v armado Združenih držav. Vojake je služil v ameriški Expeditionary Force v Franciji; iz vojske je bil odpuščen leta 1919 kot major. Spet se je začel bavltl s pravom in leta 1922 je postal sodnik pri Jackson Countp Court. Tu je ostal do leta 1934, ko je bil izvoljen v se- nat Združenih držav; ponovno je bil izvoljen leta 1944. Deloval je kot predsednik posebne komisije za preučevanje načrta narodne o-brambe. V novembru 1944 leta je bil izvoljen za podpredsednika Združenih držav. . Nenadna smrt predsednika Roosevelta v aprilu 1945 je postavila Trumana na odgovorno mesto predsednika Združenih držav. Ob priliki, ko je postal predsednik, je izjavil, da ima občutek akot, da bi se nanj zvrnil voz senat). Trumanova odlika je namreč ta, da nima napačnega ponosa ali občutka svoje pomembnosti. Je predvsem čuteč in misleč človek iz naroda, M se je s težkim delom svojih rok in možgan povzpel do enega izmed najvažnejših položajev na svetu. V dobi svojega sedanjega službovanja je moral sprejeti obilo kri-tik, brc, pohval, laskanja in obre-kovanja. Vse to ga ni ganilo. Sel je po poti, ki se mu je zdela pravilna ter se je bojeval z vsemi težavami, ki so se pojavile, mirno in z dobro voljo. Zdaj, ki gleda ves svet na Ameriko, ne samo kot na vir materialnih dobrin, ampak tudi zato, da bi dobil od nje novih pobud, novih nad in zaupanja, nam mora biti v zadoščenje, da je njen predsednik Truman - zanesljiv in trden kot skala ter resničen demokrat. Izgube britanske vojske med zadnjo vojno Vlada Velike Britanije Je obja-vila «Belo knjigo« s Številkami o mobiliziranih osebah in izgubami britanskih oboroženih sil med zadnjo vojno. Prikazane Številke veljajo za vso dobo bojevanja, in sicer od 3. septembra 1938 pa do 14. avgusta 1945. Med vojno je bilo ubitih 357.116 britanskih državljanov — tretjina od Števila padlih v vojni med leti 1914 in 1918. Iz tega skupnega Števila je pripadalo 264.443 oseb k oboroženim silam. 60.595 civilistom, 30.248 k trgovski mornarici in ri-biSkim ladjam, 1.206 k ozemeljski obrambi in 624 k ženski pomožni službi. Skupno Število ranjencev je znaSalo med vso vojno 396.267. Med vojno je služilo v oboroženih silah 6,896.000 mož. Sedem od de- setih mož rojenih med letom 1915 ln 1927 je bilo pri vojakih in ena od devetih žensk rojenih v tem času je bila zaposlena pri pomožnih oddelkih v.vojaSki službi. Od mož, ki so izgubili svoja življenja, jih je pripadalo 50.758 k mornarici, 144.079 h kopni vojski in 69.606 k letalskim silam. Med civilisti, ki so izgubili svoja življenja v teku sovražnih akcij je (lilo 26.923 mož, 25.399 žena in 7.736 otrok pod 16. leti. 563 žrtev niso mogli indentificlrati. V vojno ujetništvo je prišlo 152.976 vojakov kopne vojske, 7.401 pomorščakov in 13.115 letalskega osebja. \ Število ranjencev pri oboroženih silah je znašalo 277.077, pri civilistih pa 86.182. Vpliv radarja na rast las Med vojno so vojaki, ki so imeli opravka z radarjem, bili izpostavljeni močnema vplivu posebnih in malo znanih ultrakratkih' valov. Nekateri vojaki so se pritoževali, da bodo zaradi teh valov dobili alopecijo (to je bolezen, ki povzroča izgubo las). Drugi so se bali leucopenije (to Je zamretja belih krvnih telesc). Toda večina izmed njih Je govorila o sterilnosti. Nekateri so celo zahtevali svinčene obleke. Zdravniki pa so vse te vojake potolažili, ker so delali poizkuse in zdaj izdali poročilo. Poizkusne žrtve so bili morski prašički. Trinajst so Jih spravili v majhne kletke in nanje namerili anteno radarskega oddajnika. Devet prašičkov so izpostavili neposredne, mu vplivu radarskih žarkov. Stirt prašičke pa so zavarovali z bakrenimi ploščami. Skozi 50 dni je radar po tri ure na dan pošiljal 45 kllo-wattoy 10 centimetrskih valov proti poizkusnim prašičkom. Izgubili niso dlake •*- torej niso dobili alopecije. Potem Je prišel glavni poizkus. Izkazalo se je, da radar ni povzročil sterilnosti pri živalicah. Torej žarki, ki jih oddaja radarski aparat —, K1 ga uporabljajo za gledanje skozi temo, meglo ali oblake — ni nevaren za osebje, ki je pri njem zaposleno. Češki uvoz železne rude Velik uvoz surovin, predvsem kovinskih rud, dokazuje gospodarsko uravnovešenost čeSkoslovaike republike in povečanje proizvodnje oeikoslovaSkih industrijskih podjetij. Samo v tretjem tednu meseca maja je CeSkoslovaSka uvozila iz Blsenreza v Avstriji 13 vlakov s 456 vagoni železne rude, iz Madžarske 1 vagon aluminija, iz Jugoslavije 376 vagonov, skupno 5.514 ton pirita in iz Sovjetske zveze SCO ton Železne rude za tovarne v Mordvski Ostravi in 69 vagonov, skupno 1.758 ton radliCnih rud za Železarne in jeklarne v Trincu v TeMnu. Po odredbi notranjega ministra so izdali ukaz, po katerem morajo zapreti vse igralnice v Italiji. Minister je izjavil, da bodo policijski organi vršili najstrožje nadzorstvo zaradi morebitne obnovitve aktivnosti igralnic. KULTURA Š38takovlčeva 9. simfonija V Združenih državah bodo prvič izvajali deveto simfonijo Dimitrija Šostakoviča na festivalu, ki bo danes v Tanglewoodu v Massachu* setsu z enakimi proslavami kot pred vojno. Simfonijo slovitega sovjetskega skladatelja bo dirigiral dirigent simfoničnega orkestra v Bostonu Sergej Kussewitzky, kt jo je vključil v spored festivala, takoj ko je izvedel, da je dospela partitura simfonije, posneta na mikrofilm, v Nevv York. Dr. Kussewitzky je rekel, da je simfonija v E molu, nasprotno od sedme in osme Sostakovičeve simfonije, kratka, lahkotna in vesela. Simfonija traja 25 minut ter Jo je skladatelj skemponiral v vili v Komposesu blizu kraja Ivasovo v Sovjetski zvezi. Sovjetski glasbeni krogi so ugotovili, da vsebuje klasične težnje z muzikalnimi izrazi in prehodi, ki spominjajo na dobo Haydena. Praški glasbeni festival Za časa nacistične okupacije Češkoslovaške so Cehi poslušali večinoma dela Bacha, Beethovena in Wagnerja. Nemci so seveda prepovedali predvajanje sodobnih ameriških, ruskih, angleških in francoskih del. Češka vlade j« zdaj z denarnimi podporami omogočila štiritedenski mednarodni glasbeni festival ob priliki 50 letnice češkega filharmoničnega orkestra. Izvajali so sodobno ameriško, rusko, francosko in angleško glasbo. Ameriško glasbeno življenje j« zastopal 27 letni dirigent Lecnard Bernstein. Predvajali so dela ameriških sladateljev Aarona Coplan-da, Williama Schumana in Samuela Barbcrja, toda najbolj je Cehom ugajal George Gcrshwin s svojo «Rhapsody in Blue». IZ SLOVENIJE V soboto in nedeljo 15. in 16. junija so bile v Zagrebu izbirne tekme v orodni telovadbi za sestavo telovadne vrste, ki bo zastopala Jugoslavijo na I. Balkaniadi v Sofij'. v dneh 8. In 9. julija 194«. Med motJkimi je največ točk dosegel Vadnov Jože lz Ljubljane, med žen skaml pa Pribošek Ančka Iz Ljubljane, Zakon o splošni državni kontroli je uvedel zvezne kontrolne komisije ljudskih republik in v okrožnih inšpektoratih kontrolne organe s širokimi pooblastili, ki imajo nalogo podpirati organe državne uprave v tem, da izboljšajo in izpopolnijo svojo organizacijo, uporabljajo boljše delovne in poslovne metode in da nadzirajo delo ustanov in podjetij, ki morajo imeti pravilne odnose do državljanov. Na podlagi tega zakona so izdali pravilnik o ustanovitvi in delu posebnih uradov za pritožbe in predloge pri kontrolnih komisijah. Vsak državljan in vsaka ustanova ali organizacija bo imela pravico vlagati pri uradu pritožbe o zapaže-nih nepravilnostih in nezakonitostih pri delu organov državne u-prave, ustanov, podjetij, organizacij in uradnih oseb in dajati predloge za boljše in pravilnejše poslovanje. Sadjarska in vinarska zadruga «BeIsad» v Črnomlju je nedavno pričela graditi zadružno tovarno za predelavo sadja, Izdelavo sadnih sokov, marmelade in sadnih konzerv. Tovarna bo za vso Belo Krajino velikega pomena, ker ji bo bistveno olajšala vnovčevanje sadnega pridelka. Gradbene stroške bodo deloma krili z zadružnimi deleži,1 scivanJa ter o nalogah stenskih ča-deloma s prostovoljnim in brezplačnim delom ter s posojilom. Stroje za predelavo sadja je dalo na razpolago ministrstvo za industrijo In rudarstvo vlade LRS. Tovarno bodo zgradili v dveh etapah. Prvi del tovarne bodo dogradili do letošnje Jeseni, tako da bo tovarna lahko predelovala že letošnji sadni pridelek. Takoj po obnovitvi svojega delovanja po končani vojni je potovalno podjetje «Putnik» postalo s soudeležbo državnih ustanov na 0'snovni glavnici državno podjetje za promet potnikov in turistov. Zadal st je naloge, ki se bistveno razlikujejo od onih, ki jih Je imel v stari državi. Po pisanju »Sloven-skega pročevalca« Je »Putnik« postal ustanova, ki je resnično v službi ljudstva in ki se je lahko posluži vsak delovni čJovek. Zainteresiral bo za potovanje široke ljudske množice, jim na ta način odprl pogled po domovini in jlni nudil ceneno ta pošteno razvedrilo. GOSPODARSTVO V angleški spodnji zbornici so objavili, da je bil dosežen sporazum za dobavo 336 tisoč ton žita Indiji v tekočem mesecu. V juliju bodo poslali v Indijo 100.000 ton žita iz Avstralije, nadaljnje količine pa iz Severne in Južne Amerike. Podtajnik za Indijo je izjavil, da je prehranjevalni položaj v Indiji še vedno negotov, toda upajo, da bodo z razpoložljivimi količinami hrane uspeli obdržati redno razdeljevanje živil do avgusta. Iz VVashtngtona javljajo, da se bodo v kratkem začela sovjetsko — ameriška trgovinska pogajanja. V Moskvo sta že odpotovala dva člana mednarodnega trgovinskega oddelka ameriškega ministrstva za trgovino In bosta s Sovjeti razpravljala o utrditvi trgovskih izmenjav rned Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Ameriški minister za trgovino je dejal, da bo sovjetski obnovitveni načrt dobro tržišče za ameriške , naprave in tehnike, ki so že pred vojno našli v Sovjetski zvezi obširne možnosti udejstvovanja in zaposlitve. Sovjetske dobave Združenim državam bodo obsegale predvsem filme, platno, dišave, papir, les ln obrtniške proizvode. Velika Britanija je Izvedla načrt za preureditev industrije Iz vojnega stanja v mirnodobno, kar ji je uspelo z veliko lahkoto in hitrostjo, ki sta presegli vsako pričakovanje. IZ RAZPRAVNIH DVORAN Urednik "Primorskega dnevnika,, pred zavezniškim vojaškim sodiščem Včeraj dopoldne se je začela pred Zavezniškim vojaškim sodiščem, ki mu predseduje major F. C. Bayliss, razprava proti odgovornemu uredniku -»Primorskega dnevnika« Dušanu Hreščaku, obtoženemu, da je v istem listu objavil članek, »ki naj bi hujskal in vznemirjal prebivalstvo«. Pet prič je na včerajšnji razpravi zanikalo obtožbe v objavljenem članku 4. junija, po katerega poročilu, naj bi člani FSS bičali in brutalno ravnali s piscem članka. Hreščak Je izjavil, da ni kriv. Imenovani članek, ki naj bi ga bil napisal Čadež Srečko, katerega o-sebni podatki so neznani, je obtoževal člane FSS, da so ga v uradu v Krminu, kjer naj bi bila poseb. na «aoba» z bicl in mučilnim orožjem, pretepali. Čadeža je aretirala 10. maja policija Julijske krajine, ker je bil brez osebnih dokumentov. V članku, kt naj bi ga napisal Čadež, Je ta poročal, da ga je po. llcija skušala prisiliti k priznanju, da je dal zavezniško osebno izkaz, nico neki tretji osebi, ki je poto. vala v Jugoslavijo. Obtožba je porabila večino dneva za zasliševanje prič, treh članov angleške FSS in dveh agentov civilne policije Julijske krajine, ki so izjavili, da imenovane mučilne sobe ni, da Čadeža niso tepli in da FSS nima navade pri zasliševanju uporabljati sile. Branilec odvetnik Angelo Kukanja do zdaj ni uspel, da bi bistveno pobil obtožbo, kljub ponovnim poizkusom, da bi spravil priče v protislovja. Prva priča Je bil šef tiskovnega urada AIS Albert Hariirl, ki ima nalogo tolmačiti določbe Zavezniške vojaške uprave o tisku. Izjavil je, da je kmalu po objavi članka v »Primorskemu dnevniku« stopil v stik z urednikom zaradi sestave pritožbe ln odkritja pisca članka. Odgovorni urednik mu je obljubil, da mu bo predstavil pisca članka, česar pa ni storil. Sodišče je preložilo dopoldansko zasedanje na peto uro popoldne. Dve obtežilni priči bodo zaslišali danes. OBSODBA KOLABORACIONISTA Včeraj dopoldne je sodilo izredno protno sodiiJJe pobeglega Dome-nica Sufflja, rojtnega v Oreseri leta 1909, obtoženega, da je sodelo. val prt milici, ki Jc bila pod nemškim vojaškim poveljstvom, da se Je udeleževal očinsčevalnih akcij v Istri in da je onečaščal partizanske grobove. Sodišče je spoznalo obtoženca za krivega in ga ja z upoštevanjem olajševalnih okoliščin obsodilo na 4 leta, 5 mesecev in 10 dni zapora. GORICA «POLETNE NOROSTI 1946» V soboto in nedeljo zvečer ob 20.30 uri bo Speclal Service predvajal v gledalis'ču Verdi »Poletne norosti 1946»; igral bo milanski radijski orkester s sodelovanjem radijskih pevcev. Predstavi ob 20 30 uri sta za zavezniške vojake, v nedeljo ob 17.80 uri pa bo posebna predstava za civilno prebivalstvo. SOL ZA 21 VINO IN UMETNA GNOJILA Kmetijska zadruga v Gorici sporoča, da ima na razpolago določeni količino živinske krmilne (rdeče) soli v svojih skladiščih v Gorici, Krminu, Gradiški in Roman-su. Za nabavo krmilne soli niso po. trtbne nakaznice in jo vsakdo lahki dobi v poljubnih količinah. Ista zadruga je prejela tudi večjo količino umetnih gnojil (apneni dušik, soliter in superfosfat). Prodaja je prosta. ARETACIJA Včeraj je policija prijela 30 letnega Vlncenza Tratna in Neaplja, ker je pri njem našla 44 zavojčkov ameriških cigaret, ene hlače in eno srajco zavezniškega izvora. NESREČI Pred višjim zavezniškim sodiščem so včeraj obsodili 7 oseb, ki so Jih našli v posesti 150 tisoč cigaret. Dva obtoženca sta bila obsojena na 3, eden pa na eno leto zapora. Razpravo proti navedenim osebam, so pričeli torek. Sodišču je predsedoval stotnik F. H. Leaning. Glavni obtoženec Plani je bil obtočen tudi podkupovanja, ker je ponudil nekemu članu mornariške policije 200.000 lir. JULIJSKA KRAJINA Križarka „FarB0“ t tržaškem pristanišča Trst, 28. Junija Včeraj popoldne ob 13.25 uri je pristala v tržaškem pristanišču lahka ameriška križarka aFargon, admiralska ladja vlceadmirala Bern-harda H. Beiria, poveljnika ameriških pomorskih sil v Sredozemlju. Križarko sFargon so splovili 25. februarja 1944 v New J er sep ju. v promet pa Je bila izrožena 9. decembra 1945. Je 12.000 tonska, dolga 180 metrov in 22 metrov široka. Turbine imajo moč 100.000 Ks, ladja lahko razvije hitrost 30 vozlov. Glavna oborožitev obstoji iz 12 Sest palčnih topov, 12 pet palčnih topov in številnega protiletalskega orožja. Na krmi ima priprave za vzlet letal, ki jih nosi s seboj. Od izročitve v promet je sFargos križarila med atlantskimi pomorskimi bazami ter južnoameriškimi in afriškimi pristanišči. Streljanje na Opčinah Opčine, 28. junija Včeraj dopoldne je policija Julijske krajine preiskovala na Opčinah neki primer tatvine hrane; v bližini železniške postaje so začeli na agente streljati. Pozneje so aretirali nekega moža, ki je nosil strelno orožje. Ko Je pozneje policija poizkušala napraviti preiskavo v hiši aretiranega moža, kjer bi po domnevah mogli najti zaloge ukradene hrane, se je začelo ponovno streljanje; policisti so odgovorili s streljanjem v zrak. Ko so vzpostavili red, je policija aretirala nekaj n-seb, ki so imele strelno orožje. Stavka in neredi v Pu ju Pulj, 28. junija Včeraj ob 24. uri je bila končana stavka v Pulju. Demonstranti so se včeraj zvečer spopadli z nasprotnimi skupinami in v nadaljnjih prepirih je bilo nekaj oseb ranjenih. Okrog 20. ure se je zbrala množica pred sedežem SIAU in je za- čela metati kamenje; posredovala Je policija, ki je uporabila nekaj solzilnih bomb, da bi razpršila množico. * Policija Je iz sedeža SIAU osvobodila in odpeljala s policijskim avtomobilom na prosto one, ki so se zaprli v poslopje. POLICIJA STRELJALA NA TATVINE OSUMLJENE OSEBE Sežana, 28. junija V sredo v prvih jutranjih urah je policija v bližini sežanske železniške postaje streljala na skupino približno osmih oseb, ki so se sumljivo vedle. Policija je izjavila, da Je v sredo kmalu po drugi airi vzbudila pozornost nekega civilista skupina treh avtomobilov, ki so stali v bližini železniške postaje. Ko se je približal avtomobilom, okoli katerih Je stalo približno osem oseb, so »e takoj ugasnile luči avtomobilov. Civilistu se je to zdelo sumljivo in je dogodek javil policiji, Julijske krajine. Ko Je policija prišla na kraj dogodka, so osebe poizkušale zbežati. Policija Je izjavila, da so agenti streljali v zrak in da je skupina odgovarjala na ogenj. Zaradi incidenta so aretirali štiri moške. Tri so zajeli agenti, četrti pa se je javil na policiji sam- Avtomobili so v rokah policije. Policija je včeraj zvečer Izjavila, da Ima eden izmed avtomobilov dvojno dno, pod katerim je prečejšen prostor, katerega bi lahko uporabili za skrivališče ukradenih stvari. Umberto Pippo, doma iz Cavazza, ki začasno biva v Gorici, je delal na strehi neke drvarnice, s katere je tako nesrečno padel, da se Je močno poškodoval ln ranil ter so ga morali prepeljati v civilno bolnišniso. — Petletni Enrico Baseggio, ki je prišel na počitnice k svojim sta. rim starsem v Volče, je hotel po lestvi splezati na senik, toda spodrsnilo mu Je ter je padel. Morali so ga odpeljati v bolnišnico. PULJ RADIO TRST 1 263,2 m - 114« ko Petek, 28. junija RADIO TRST II 411 m - 781 ko Izredno sodišče v Parizu je obsodilo na smrt pod giljotino 24 letno Michele Reboux, ker je leta 1944 ubila svojo mater. Dekle je mater najprej udarilo s steklenico, nato pa jo je s kuhinjskim nožem 14 krat zabodlo. Med zaslišanjem 'je obtoženka izjavila, da je pripa-dala njena mati francoski fašistični stranki in da jo je umorila a političnih razlogov. Citajie Qlas zaveznikov" Ulavni ureamK; P K 1 M O Z B. 'BRDNIK Izdaja A. I. S. * A I. CKONIN KALEJDOSKOP 11. NOVEMBER - SPOMIN NA OBE VOJNI Ministrski predsednik Clement Attle« je v sredo v spodnji zbornici sporočil, da so s kraljevo odobritvijo sklenili, da bo počenil od letos nedelja pred 11. novembrom (ali 1L ali 12. november, če bo r.edelja pada na ta dva dneva) spominski dan za obe vojni. To leto pade spominski dan na 10, november. Tega dne bo kralj Jurij v White Hallu v Londonu odkril spominski kamen na prvo sve. tovno vojno, ki letnici «1939-1945» mu bodo dodali Potresni sunek na južn-em delu Novega Zelanda, ki je povzročil veliko škodo, so zabeležili tudi na področju Dunedina, ki ležš bolj na jugu. Po dospelih vesteh sunek ni bi moden, Ko se Je z nervoznim gibom rame zdramil in svoje otrplosti, Je s hitro spremembo v glasu kar bruhnilo iz njega: »Želite kaj od mone?» Barclay Je spet vzel v roke pero in sir Walter se je za trenotek prestrašil, da ga bo še enkrat zapičil v baržun naslanjača. Toda Barclay je z roko potehtal pero, ga z nepričakovano vljudnostjo položil v srebrno peresnico in odločno dejal: »Tale primer... St. 16... Tumor na možganih...« »Da, torej 7» Je prisrčno vprašal sir Walter. »Kdo bo operiral?* Je suho vprašal Barclay. Trepalnice sira Walterja so se namrščile. Kot da bi ga nekdo posvaril, je še. enkrat začutil v sebi nekaj čudno šibkega. Toda njegova dostojanstvenost se je v svoji ošabnosti spet zbudila ln ga Je branila. »Jaz, to je gotovo*, Je odgovoril i in v njegovih besedah je bilo slišati pikro zasmehovanje. «Upam, da mi ne boste nasprotovali.« S kretnjo, ki mu Je bila v navadi In Jo Je Selby naravnost mrzil, si Je Barclay s prsti počesal svoje črne lase; nato je zelo oprezno dejal: »Da vam povem resnico, me Je Lyons prosil, naj jo osebno operiram. Mislil sem, da vam je znano. Prosil me Je za uslugo.« «Usluga! Seveda, seveda!« Je vzkliknil Selby. »Potemtakem so zdaj zdravniki-praktikanti tisti, ki odločajo, kdo naj operira v moji kliniki.« Prav v tem trenotku se Je ironija njegovih besed zmanjšala ln kočno izginila. Besede sira Walterja so postale ostre in govoril je glasneje kot navadno. »Neverjetno! Bodite vsaj toliko oprezni, da se držite discipline!« »To opreznost imam že tri leta«, je popolnoma mirno odgovoril Barclay, »Odkar sem tu. Disciplina in vedno disciplina. Disciplina nas že kar duši. Kot da bi bilo ma. milo, s katerim naj sl umivamo roke, ali s katerim naj belimo stene. In s kakšnimi uspehi! Skoda...« Tenka mreža žilic je n* Selbyje-vem obrazu kar odrevenela. »Od kdaj pa imate pravico, da se pritožujete nad našimi rezultati?« je vprašal In se trudil, da ne bi zvišal glasu. »Ravnatelj, stvo je z mojim oddelkom popolnoma zadovoljno.« «Seveda, ravnateljstvo... ki je pod vašim vplivom«, Je dejal Bafclay. »Dobro veste, da vas izkoriščajo. In popolnoma nič ne vedo o moderni medicini« Nastal je dolg molk. Bleda rdečica je počasi oblila Selbyjeva lica. Na ulici se je oglasila avtomobilska hupa, zaslišali so ropot težkega tovornega avtomobila in odmev je gluho zazvenel v zraku; nato Je utihnil. Barclay je gledal v prazno, vzel cigareto in Jo prižgal. Cigareta tam, v tisti sobi, V tistem trenotku. To je bila žalitev, neopravičljiva žalitev. Selbyjeve ustnice so se tresle. »Vaše vedenje je žaljivo«, je zasopel. «Sramota je! Toda ne bojte se: vem, kaj se skriva v vaših besedah.« »Mislite, da se hočem postaviti pred vami, eh?« je neobotavljaje se odgovoril Barclay. »Motite Stvar je mnogo bolj preprosta. Doslej sem pustil, da je vse potekalo kot navadno: toda Jvvolj. Prisostvovati temu, kar se dogaja, ne da bi kar koii mogel ukreniti proti temu! Videti, kako se oprip. mate z nohti sistemov, ki so stari tisoč let in vse to v imenu neke preklete discipline... Torej, ne vzdržim več. Toda ne razumite me napačno. Hočete nadaljevati tako, vedno tako? Odšel bom proč!« Megla je zagrnila možgane sira Walterja Selbyja. Bilo mu je, kot da bi sanjal. Tako govoriti ž njim, Selbyjem! Nikoli, nikoli se še ni pripetilo kaj takšnega. V megli je slišal svoje besede: »Ne bom vas več poslušal. Preveč Je. Grem v operacijsko dvorano.« «Ali boste tvegali?« je vzdihnil Barclay. «Nameravam operirati Jaz.« Obmolknil je za trenotek, nato se je opogumil in ironično dodal: «Se ste moj asistent, Ce hočete, ml lahko pomagate.« Barclay ni dovolil, da bi mislil, da ga je premagal. »Hvala«, je dejal ta skočil z mize, «prav rad, Primer me zelo zanima,« Spogledala sta »e. Nato je Sd by, ne da bi dodal besedico, odšel v slačilnico. Barclay mu je sledil. Rt. 16 je od časa do časa zastokala še precej glasno: ni še bila popolnoma omamljena. Sir Walter je oblekel belo haljo; odločil s* je, da se bo potrudil In da bo ostal miren. Barclay je slekel suknjič in telovnik, odvezal kravato, odpel ovratnik in zamišljeno sedel. Imel je živordeče naramni. ce. Ozke Selbyjeve ustnice so se stisnile. Ali je mogoče imeti malenkost dobrega okusa ta dostojnosti? »Izreden in edinstven primer«. Je zamrmral Barclay. »Mlad bolnik, poškodba na enem mestu, vsi pogoji, ki so potrebni za temeljit poseg...« »Popolnoma sem poučen o naravi primera«, Je kratko rekel Selby. Spet se je zamislil. «Hočem reči... V nekaterih pri. merlh Je edino možno sredstvo odstranitev pritiska« je nadaljeval Barclay. »Poizkus! Isto Je, kot če bi prepustili bolnika samemu sebi. To je moje mnenje.« Selby ni rekel ničesar. Ni bilo kaj reči. Nemo si je zavihal rokave, skupaj sta vstopila v operacijsko dvorano in se začela umi- le pl £ šn 2ALOSTNA NAJDBA V nedeljo dopoldne so ob 10.30 našli v vodi v bližini Sesljana truplo utopljenca. Ugotovili so, da gre za Enrica Sina iz Oorice. Truplo so prepeljali v goriško mrtvašnico. NAJBA OROŽJA Včeraj je policija Julijske krajine našla na nekem avtomobilu, ki ga je ustavila v okolici Pulja, več strojnic, pušk, svetlobnih raket in municije; orožje je bilo skrito pod senom. Policija Je aretirala tri osebe. 17.30, glas Londona; 18, radijski razgovori; 18.15 za vsakega nekaj; 19. glas Amerike; 19.15, iz VVagner-Jcvih oper; 19.35, angleška ura; 20.15 ital. vesti; 20.30 galerija glasbe; 20.45. obnova sveta; 2115, tržaški kvartet; 21.50. radijska igra; 22.30. radio dancing; 23. ital. vesti; 23.15. nočno zabavišče; 24, zaključek. P°tek, 28. junija 17.30 pestra glasba; 18 zdravni. ško predavanje; 18.15 radijska uni. verza; 18.30 ljudska glaBbena ura; 19 BBC v slovenščini; 19.15.komorna glasba; 19.45 napoved časa - slov. vesti; 20 NBC v srbohrvaščini; 20.15 Ital. vesti; 20.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje; 21 zaključek. Sobota, -21). junija T. slov. vesti; 7.15. koledar; 7.20, pestra glasba; 7.30, ital. vesti; 7.45 pestra glasba; 8. zaključek- 12* simfonična glasba; 12.30. pestra glasba; 12.45 napoved časa - slov. vesti>' 13-15: športna poročila; 13.30. iz liričnih oper; 14. ■fin* ** vest* - čitanje sporeda; 1 Predavanje: Mladinska pre- vatl v velikih porcelanastih umivalnikih. Bila je čudna, visoka dvorana, z gladkimi stenami, dostojanstvena ta tako razgreta, da je bilo kar soparno. Ledenomrzla, prosojna svetloba se je vsipala skozi dvojno stekleno steno; nenavadna opalna luč, ki je v tem motnem sivem februarskem jutru dala predmetom ne več zemeljski, ampak nekak eterični videz.* Ob nasprotni steni je stala vrsta sterilizatorjev, iz katerih se j« kadilo In na dolgih steklenih policah so se svetlikali mrzli inštrumenti. Ni bila kotov in da bi preprečili nabiranje prahu so ob stiku sten In poda namestili Izbočene ploščico. V sredini dvoran« je stala velika kovinska blesteča naprava, polna koles, vzvodov in ploskev; poleg Je bila zdravniška miza, premični steber za namakanje, spet druga mizica, na kateri je bilo vse polno majhnih stekleničic, napolnjenih z barvanimi tekočinami — rumene, rdečkaste, zelene in modre — pa Ss ena mizica, na kateri so bili razloženi kirurgičnl inštrumenti, posode raznih oblik in steklen stolček. S stropa je visela komplicirana luč, brez vsakega izraza, kot da bi bilo veliko slepo otožno cko. (Nad. prih.)