POŠTNINA l»Ä VŠALIRAN A. Štev 7 Liiibijaua, dne Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA SLOVENIJO j t. aprila 1920. Leto H- Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO j JTO5L0VAN5KAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: tsa dopise sprejela »noniita ekspedicija »IJafelit. Ljubljana. Kongresni Irg 3 Brzojavi: Jima“ Ljubljana. Telefon interorb. it;i7t. tek. račun LI.II.BZB" Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku ~r . 1 ■ ■■ i iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30 X 35 in 30 X 40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. 1 lil 6, Ljubljana, 6 selenlBrsova ulita / L, (nasptl glavne polte.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. iilUi razpošilja proti na plačilu in povzetju i v Miču :: Gorenjsko. Svježa jaja preporučam poštanskim pouzečem. Ci- | ■na za 100 komada i ‘ K 80-— bez pnko vanjn i poštarine. L. Noušak i Bos. Dublca. Vlasnik Aleksander Švabenit, Zagreb, Ilica br. 5, Oktogon. specijalna trgovina modernog uredskog namještaja. Veliko skladište ame-rikanskih pisaćih stolova, registraturnih ormara, pisaćih strojeva, blagajna itd. Pošto i ma demo sveze sa prvim poduzećima u toj struci u inozemstvu, to smo u stanu svakoj naruebi udovoljiti sa solidnim cijenama i prvorazrednom robom. HHE VAŽAN JE BLAGA o ŠPEDICIJE VSEH VRST n SPREJEMANJE BLAGA V SKLADIŠČA o ZACAR1NANJA a MEDNARODNI PREVOZI o SELITVE K PATENTIRANIMI VOZOVI u NABIRALNI VOZOVI NA VSE u a n STRANI a a a BALKAN TRGOVSKA SPEDICIJSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST LJUBLJANA TRST Dtmnjäkfl cesta !l:i 1. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE a a TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE BANKE V o ti n LJUBLJANI ona NASLOV ZA BRZOJAVKE: „BALKANSPEÜ.“ 1NTERURB TELEFON ŠT. 366 Dobavni viri: Dobavna vrela: Trgovina. - Commerce. Oint. - Mćtiers. Lieux d’achat: Industrija. - Industrie. Agentur« i Bureau* i' agenta M. 'Tomaiin, Ljubljana, Pred Prulami ivlUorad Djiirendić & Korap. Split — Dalmacija, Anenčna eksped.i Eipčdilion d’ annonces. Al. Matellt, Ljubljana, Kongresni trg 3, Automobili s Automobiles. J. Gorec, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bojadisanje robe. Teinluretie d’ tfaffes Joa. Kelcli, Ljubljana, Poljanski nasip 4 Šelenburgova ulica :t. Brane a Herses. „Komet“ d. z o. Ljubljana, Dunajska cesta :c$. Ciiženje perila ž tiftenje tublja. Blanclmsage Joa. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4 šenlenburgova ulica 3. Čevlji (predaja): Cipele (prodaja). Souliers (venle) Peter Kozina & Co. Ljubljana Breg 20. Ciltenje stanovanji in oken: «etloyage d'appailemenls et de teiiilres. [iitenje stanova I prozora. Fran Parkelj, lju’d ana, Šelenburgova ulica 0. Damski krojaC: Krojač za dame. Tailleur pour dames. 8. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. (k i. Delelnl pridelki Zemajlski proizvodi. Viktor Selluger i sin, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb. Ilica 25./Tl Kefir Filip Pečenko, Ljubljanu. Dunajska cesta (i. Kartonaža Kartona!:. Eartonnage. J. Bonač run, Ljubljana, Čopova ulica 16. Drogerije: Drogueries. L C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. A drlja (B. Čv n n čara), LjuLljana, Šelenburgova ulica 5. Kolesa: Kolori (bicikli). Bitytlelles. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Eleklro-oddelek Strojne tovarne 1« llvame d. d , Ljubljana, Dunajslca cesta 48. Komisijska trgovina Kamisijonalna radnja. Commerce en temmission. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesla 6. M. Tomažin, IJuhljana, Pred Prulami. F. & A, Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Elektrotehnični predmeti: EleklrofehniEki prodmeli. bjefs d' dlčtlufeihnigue. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 A. VerbaJ«, Ljubljana, fJuhartova ulica 4. Krojač: Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Ključavničarstvo z MehaniEko bravarska radiona: Holć 1 Suhle, Zagreb, Preradimčeva ul. 13. Fotograf, zavod Etablissement phologtaphigue. Atelje „Helios“ Veličan Bester Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Folomanufakiura z PhotomaniifaEture. A drlja „B. Čv an čar a“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5 1. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Lepenke: Ljepenkt. tartons. 1. Bonač sin, Ljubljanu, Čopova ulica 16. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg . Sumi-tehnlčni: Cumi-tebniEki. Oomme fethnigue. J. Goreč, l,jubijana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Motorna kolesa: Rofaii za automobile. Mofocycles. J. lloree, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14 Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Papir: Papier. 1. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigarn hrv. sveučilišta L jugoslavenske akademije, Zagreb. Import i export: boja. Jakova, terpentina firnisa i raznovrsne materijalne rohe* Marko Fleš Zagreb, Duga utica broj 3. Int. Tet. 5 -85. Parfumerija: Parfüms. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesla 12, Pisalni stroji : Pisati strojevi. Machines ä itrite. The Rex & Co., Ljubljanu, Šelenburgova uliva 7 Pisarniške potrebštine: Pisarnicke potrebSIine. Usiensiles de boieau. I. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica f>. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar I j ubija n a, Šelenburgova ul. 1 Pralnica Pravnica. Blantbisserie. Jo». Iteleli, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4 Razglednice Murija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 Trgovina z delelnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., I.jtibljana, Wölfova uliva 12. Skladišče (javno): Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesla ‘12. Tel. 366. Plakatiranje: Äffichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg ‘VI. Telefon št. 174. Slamniki Slamnati ie$ii. Chapeau* de paille. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Sever & Kom p. L|uhHana. Wölfova ulica V Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli. Knjižara hrv. sveučilišta L jugo da venske akademi je, Zagreb. Monlres, pendules. Kr. Čuden sin, Ljubljami, Šelenburgova ul 7. Poljedeljski stroji: Poljedjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesla 33. ! Svetloiikalnica I Praonica i gladinnica rublja. Repassage lin. Terezija Cvetko, i Ljubljana, Kolodvorska ulica H Vinske preše Pressoirs. „Komet* dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska crsla 33, J. K. Chiidy Tyniste n Orl. Češka Cehoslovaška Rp. (Špedaliteta:,Seljačke vodenice4 •— za armu, brašno i gerstte. Stampilije Štambilje. Eslampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1. Vinska klet Vinski podrum, tave. „Prt Maliču“, 81. Jesenko, j Ljubljana, Šelenburgova n lic* 7 Pohištvo: Poknflvo. Meubles. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kollzej). Popravilo strojev: Popravljanje slrvjeva. Reparation de machines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Transport, podjetje Transpnlno poduzeće. Etablissement de transport Balkan il. <1. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 3(50. Žarnice ia&ilje. Becs D'žlectricRć. „Svetla“, Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarovalnica Osiguravaonica. Assmance. Premog tigljev. Houille. F. & A. Uh er, Ljubljana, šelenburgova ulica 4. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. „Croatla“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stati trg It. Trg. posredovalnica Tgovatki posedovni zavod. Mčgolialions d' affaires. „Slovenija“, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Zlatnina Orlevratie. Pr. Čuden slu, Ljubljana, Šeienlmrgova ul Zagrebška bor z a. žč'Ef i oS iti 200 400 400 200 200 200 400 400 400 ooo 00 100 400 500 200 200 }i S Vrednota 14 40 3 13 30 8 340 16 30. 66/o državni boni kraljevine SHS s prem. 4l/2°/o hrv. slav. regal, obveznice . . . 4,/a °/o kranjsko deželno posojilo I. 1017 . Banka l Štedionica za Primorje, Sušak . Hrvatska banka, Zagreb................ „ eskomptna banka, Zagreb ti. e. splošna kredit, zav., Zagreb „ „ poljedelska banka, Zagreb „ zem. hipotek, banka, Zagreb . „ trgovska banka, Zagreb . . „ zemaljska banka, Osijek . . Jadranska banka.................. Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . Narodna banka, Zagreb................. Prva hrvatska štedionicu, Zagreb . . . Riječka pučka banka, Rijeka........... „Croatla“, d. d, za lesno Industrijo, Zagreb Dubrovačka paiohrod.plovUba,Dubrovnik Osječka strojna tovarna, Osijek . . . „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod Devize: London 1 funt.........................• Praga 100 krp n....................... Pariz 100 frankov................ Curih 100 frankov..................... Valute : Dolarji KM)........................... Bolgarski levi 100............ Čeko-slovaške krone lOO............... Francoski franki 100.................. 1 Napoleon d’or....................... Nemške marke 100...................... Romunski leji 100 Ur KO ................. Drahem 100 Kurz 19./IH. v Kurz 23./Ilf.v Kurz 29. fl II. v denarju blagu denaiju blagu denarju j blau« 100- — 100 — - 1 100 _ lOO'- IßßO*— - 1850' 1000- 2000 — 2050 — 1020- 1050- 1920'- 1930- 2000— 2060 — 525 — 535-- 415- 555*- 545 — 565- 1 IO — 150- 200 — 225- 175- 185 — 415 — 425- 420- 41-5— 420' — 370- 380- 365*— 370— 375— 370-- 805'— 825‘— 700- 795— 850- 870 - 3275 — 3350- ■3350 — 3450— 3700- 3750 — 1400— 1470— ()50 — 670- 650 — 660'- 650-— 660'— 13500 — l.TJOO'— 14000 — 14200— 12900— 700 — 710'- 730- 800 — 806"— 810 — 1000- 1100— 0000 — 0500- 12000 — loooo— 12000 - 850 — 875-— 865— 810— 850 — 2250 — 2350 - 2250 — 2275 - 2200— 2300 - SOI- 207 205- 210' 208 - 212 — 1560- - 1560' 1200 1300' 3500;— 18500- 10000 - 14800'— 15100 — 16000-- 16300' 215 — 220 - 200- 200 — 215- 105 — 200- 190- 200- 1220 - It 00*— 1270— 740 742 600 - til 5— 635 — 645- 240 - 245'— 234- 238— 250— 260— 310 — 335 — 230*— 250— 270— 280— 880— 930 — — 980* - Kurz 22./IV. v T denarju i blagu razmnožuje strojno i nično pi-sauje (risbe, note) potem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl.plolče Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevino SHS ŠELEMGOVA Uliti ST. 71 Zadruga ii mimli siena ZAGREB, Preradovićeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoic prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodar kog bilja, te voćaka kao i sadenica. CIJENIM šalje na zahtjev badava! Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe golic i. t. d., kakor tudi vse vrste vegelahilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje iu korenine po najvišjih cenah. Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. ČRNILO :: RDEČILO Barva za štampiljc RDEČA IN MODRA „SNAŽI" najboljšo tislilo za vso vrsto kovino, razpošilja vsako množino „Proizvod kemiM Ivario" O, ekarska cesta 43 slamnate toibice (cekarje) predpražnike; vse raxlitne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročim FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Sloko, p. Domžale pri Ljubljani Tiskarski škrat. V zadnji številki se bi moral glasiti napis „Pomanjkanje trgovine“ pravilno „Pomanjkanje gotovine“. Druge tiskovne napake so si ce. čitatelji gotovo že sami popravili. Na svetovni trg! Nova trgovska in industrijska podjetja se pojavljajo kakor gobe po dežju. Ta pojav moramo iz narodnogospodarskega stališča kot znak podjetnosti in agilnosti najtopleje pozdravljati. Marsikateremu šefu seveda osamosvojitev navadno njegovih najboljših sotrudnikov ne bo prijetna, a uvideti mora, da jim on ne more ali neče dati onega, za čem bi moral vsakdo stremeti, to je svobodnega udejstvovanja svojih zmožnosti in možnosti pridobitve premoženja. Najidealnejša osamosvojitev je v splošnem seveda popolna samostojnost. Ker pa manjkajo dostikrat za to potrebna sredstva, se ustanavljajo pogosto družabne tvrdke: posebno v zadnjem času je to močno opažati. Kot primer navajam par novih ljubljanskih tvrdk: Zal ta 6: Zilič, Breznik & Fritsch, Schwab & Bizjak. H ud Žet & Koritnik. Černak & Val. Erjavec & Turk, Ivanuš & Vlaj itd. Take družabne tvrdke so posebno v Švici zelo razširjene. Ni pa vedno pomanjkanje denarja vzrok podobnih trgovskih oblik: mnogokrat se združijo v družabnih podjetjih moči. ki se med seboj spo-nolnjujejo. ki kot posameznik morda iz pomanjkanja lastne inicijative, ali lastnih idej, ali ener-žije. ali samostojnosti, ati tehničnega, ali trgovskega znanja, ali organizatoričnega talenta itd.. sami ne bi mogli doseči večjih uspehov, medtem ko v družbi z drugimi lahko dosezajo krasne rezultate. Gre le zato, da se najdeta ali najdejo pravi družabniki, ki sc medsebojno razumelo in spopolnjujejo. Delitev dela. mora biti vnaprej natančno določena, da lahko vsak družabnik v svojem delokrogu svobodno in samostojno postopa. Najenostavnejša delitev je delitev v tehnični in trgovski delokrog: pri samo trgovskih podjetjih: v nakup in prodajo, ali v zunanjo in lokalno trgovino. ali v kupčijo sploh in upravo itd. Redki so slučaji, da so vse za velikopotezno Vodstvo podjetij potrebne lastnosti združene v eni sami osebi: malokomu je dano, da najde in zbere okoli sebe sposobne sotrudnike, ki sc bi popolnoma posvetile njegovim koristim in če jih najde, obstoja vedno nevarnost, da mu postanejo nevarni tekmeci: najboljši izhod Iz vseh teh zaprek je torej ustanovitev družabnega podjetja, v katerem je vsak družabnik direktno deležen uspeha in neuspeha, kar vsacega spodbuja k najintenzivuej-šemu delu. K temu oridc šc denarna okrepitev podjetja potom vlog ali povečanega kredita itd. Ustanavljanje novih tvrdk bo sicer dovedlo do ostrih medsebojnih tekem, ki pa bodo. upajmo, v korist Splošnosti. Vsako podjetje, ki bo hotelo uspevati, bo prisiljeno k neumornemu in solidnemu delu. prisiljeno bo. obrniti svoj pogled tudi malo preko naših meja. na svetovni trg. tn to nam bodi cit!! Kontrola. Vedno bolj se slišijo pritožbe šefov nad nepoštenostjo njihovih nastavljcnccv. Stvar je za obe' stranki kočljiva, a pogledati ji hočemo kljub temu v oči in dati par nasvetov, kako tem žalostnim pojavom odoomoči. Na nekem zborovanju trgovskih naslovljencev ie baje nekdo v debati odkrito rekel: „Gospodič šefi mislijo, da živimo od naših plač. pa sc zelo motijo: da ne stradamo, smo primorani verižiti in krasti.“ Prvo sredstvo proti demoralizaciji bi bila torej v nekaterih podjetjih vsaj primerna regulacija ulač. Da se ic pa v tem oziru od strani šefov iz gotovih principov marsikaj zamudilo, mora vsak objektivni poznavalec razmer potrditi. Nikakor nočemo zagovarjati stališča gornjega govornika. želeti si io mora iz mnliivih razlogov šef. a tudi nastaviicnci sami. da lahko vsaki čas jasno dokažejo rednost svojega poslovanja. Drugo sredstvo je stroga kontrola, dobro knjigovodstvo. V vsako nodietie. kier niso zaposleni zgolj rodbinski člani, spada natančna kontrola. Sistem kontrole obstoja v tem, da se ena in ista sprememba v trgovskem premoženju sporoči centrali vsaj po dveh različnih potih. s \ rr'' DROÜERUA .r PARFUMERIJA I.CKOTAR o 1 JU 6 LIANA VOLKOVA UL>. Ti Vv^,X/.X/-..yvxZ'-A/X' ■ ei ee s BiMP^iee»» e ■■ ne»» t pme •■■*■■■ »vieie* ■■■■■» OTPREMNIŠTVO FRANZ LDRUG ZAGREB, JuriSMeva ul. 26 Telefon' br. 2 61, ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■■ ■■■ ■ ■■ ■ ■■ mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm mmm • f ; BANKE, I Wposiovmice I fl| iCLUBOVE I g VLASTITA I jig MEHANIČKA I J RADIONA. I iFIUUR. -Šil! PRODAJA: BLAGAJNA PISAĆIH JTMJEÄ PAPIRA. TRGOVAČKIH KNJIGA.TE SVIHUtMEI SPADAJUĆIH ^ POTREBOM H HA MALO ■ i VELIKO g masi STflMPILJE Anton Černe GRAVEUR Ljubljana, Dvorni trg Štev. 1. BARVA vsakovrstno blago PERE domače perilo (pošilja po isto na dom) ČISTI obleke SVETLOL1KA ovratnice, zapestnice in srajce tovarna J O S. REICH T iuliliiiria Poljanski nasip štev. 4. * > j U Ulj Cii i tl. Podružnica: Selenburg, ul, či, Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38. slaierne bolesti, bolest! Mara I btibresa. otekline leMta I crijeva, kronltnoi katara leliidta i rrlleva. hitnog mm, bolesti mletim ie najbolje sredstvo naravna ljekovita mineralna voda JO GH Cim ŠUT! HIT. najveće t najmodernije lječilište u Jugoslaviji, Hydroterapija, elektroterapija, inhalatonj, gimnastika za liječenje, kupelji sa ugljeko vom kiselnom, solne, omor čne, parne, zračne, sunčane kupelji i kupelji vrućim zrakom. Vojnička glasba (42 momaka, medju njima absolvirani konservatoristi). Za svakovrsnu zabavu je skmljeno, kao u najvećim evijetskim lječilištima. (tJm etnički koncerti, tombole, plesni vijenci, kazalištne predstave, kino, sleti itd ) Sezija odi, svibnja do 15. listopada. Ravnateljstvo. IZNAJDBA oz, izboljšanje kar-bitnih svetlljk, se proda. Patentirana sestava svetlljk je jednostavna, popolnoma brez nevarnosti in ^ točno brez vijakov in zagozd, potom avtomatične vodne regula cije, delujoča. Cen in hiter izdelek potom vtiska ali pa činjenja. Pojasnila daje Neobhodno potrebna ie pred vsem natančna skladiščna knjiga ali kartoteka z. navedbo množine in vrednosti posameznih predmetov ali celili skupin blaga. Nadalje treba tri- ali vsaj dvakratne prodajne listke (v blokih), z razpredelki za množino, označbo in vrednost blaga. V trgovinah z omejenim in majhnim številom vrst blaga se naj da na prodajne listke označba vseh vrst blaga že natisniti, da prodajalki ni treba druzega kakor izpolnili ra z pr edel ek za množino in vrednost. Prvo-pis prodajnega listka ostane pri blagajni, odtisi pa se zbirajo in oddajajo knjigovodji v izknjižbo iz skladiščile knjige, oziroma kartoteke. Ob času kontrole, navadno mesečno, se seštejejo v skladiščni knjigi izkupički prodanega blaga, svota katerih mora biti enaka svoti blagajniških blagovnih prejemkov. V slučaju, da sc prodaja tudi na up, se prišteje blagajniški svoti še debitirana svota. Pri inventuri pa sc poleg tega še primerja resnična zaloga s saldom skladiščne knjige, ki morata hiti tudi enaka. To je šematičen opis kontrole, ki se mora prilagoditi stroki in razmeram. Glavno ostane vedno, da se isto sporočilo pošlje vsaj na dve strani po različnih potih v vknjižbo, kateri zapiski se morajo vselej vjemati. saldo skladiščne knjige pa mora biti enak resnični zalogi. Marsikdo bo rekel, da za take vknjižbe nima časa, poseben knjigovodja pa je za njegovo tvrdko predrag itd. če se pa pomisli, da se s tako natančnostjo lahko preprečijo še veliko večje škode, da pridobi hkrati tudi knjigovodstvo, da se lahko vzporedno vodi statistika, da se na ta način prodajalce vzgojuje k natančnosti, ker sc mora tudi vsaka napaka razkriti, sebi pa se nudi brezpogojna varnost, da nekontrolirano ne more izginiti niti najmanjša stvar, da se nekontrolirano ne more ničesar prodati pod ceno, da se mora razkriti vsaka napaka, se mora v večini slučajev priti do prepričanja, da se izdatki za opisano natančno knjigovodstvo dobro izplačajo. Iv. Iv. Nepremišljena naredba. Na drugem mestu prinašamo Izvleček Iz se znatna predmetov, katerih uvoz je vsled sklepa ministrskega sveta z dne 19. marca 1920 prepovedan. Nanieu te naredbe je zboljšanje naše trgovinske bilance in naše valute ter ie kol tak seveda toplo pozdravljati. V presojo posameznih predmetov se tokrat še ne spuščamo, nepremišljen na je vsekakor način in početek izvedbe te naredbe. Ta prepoved je dobila moč z dnem objave v „Službenih novinah“, to je lulo 23. marca t. I. Blago, navedeno v tem seznamu, ki je bilo oddano 24. marca ali pozneje, ko ie bila ta naredba še skoro popolnoma neznana, posebno v inozemstvu se nahajajočim nakupovalcem, se n c sme več uvoziti in če se ie že uvozilo, se mora vrniti v inozemstvo!; Koliko blaga ie bilo nakupljenega in deloma tudi plačanega pred tem dnevom in sv iz kateregakoli vzroka ni moglo natovoriti! Vse to blago sedaj ne sme v Jugoslavijo, sc mora zavrniti ali vrniti! Inozemski prodajalci v mnogih slučajih ne bodo hoteli sprejeti vrnitve, ker je bilo blago pravovcljavno prodano ali celo že plačano itd. Posledice te naredbe bi bile nepregledne ter bi pomenile za marsikoga izgubo celega premoženja..... Upamo, da bodo naše trgovske zbornice stopic vse potrebne korake in dosegle takojšnjo spremembo te nepremišljene naredbe. Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Novi tečaji za slovensko .stenografijo, nemško stenografijo, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo. nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. m arnika 1920. — Zasebni učni zavod Legat v Mariboru, Vetrinjska ulica 17/1. Obširni prospekt brezplačno, telefon št. 34/VIIT. Pogoji za prodajo sladkorne pese sladkorni- cam. Poverjeništvo za narodno gospodarstvo v Zagrebu je izdalo naredbo, ki nalaga onim županijskim oblastim, kjer se goji sladkorna pesa. da obvestijo pridelovalce sladkorne pese o pogojih, predpisanih po ministrstvu za poljedelstvo in vode Trgovina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje I risanje, tinte itd. 1AQREB PreredevUev trg broj 4 Na veliko! VODENOM SILOM su zemljištem i zgradama, uu željezničkoj stanici u blizini Rijeke. Zemlja sa krovnu i zidnu ciglu jur preispitana kao izvrstna i bez konkurencije. Tvorivog i ogrijevnog drva u obilju. - ADRESA PRODAVAOCA U U PRAVI. POGON INDUSTRIJE DRVA I CIGLANE PERUTNINO SVEŽA JAJCA razpošiljalnica jaje in perutnine v K V a p j u, p. Cven pri Ljutomeru. M. ŠUMAK prodaja i u razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Pravi pirotski ćiliuiovi. Tvorevina narodnog umjeea. - Čista vuna. — Čilim muže da se rabi s obiju sirana Prikladni darovi za sve prilike. — Krasan ures soba i ureda. VELIKO SKLADIŠTE PIROTSKIH CILIMOVA S. TURKOVIČ : ZAGREB ILICA BROJ 5 s OKTOGON (KOTLOV) V DOBREM STANJU ZA 1000 DO 10.000 UTR. VSEBIN K. PONUDBE POD „MINERALNO OLJE“ NA UPRAVO. KUPIMO VEČJE ŠTEVILO ŽELEZNIH v Beogradu. Tc pogoje mora vsaka tvornica sladkorja napram pridelovalcem sladkorne pese brezpogojno izpolniti. Nadalje pravi naredba, da naj se pridelovalci opomnijo, naj sc ne puste zapeljali po a'gentili posredovalcih, marveč da naj sami neposredno sklepajo pogodbe s tvornicami no gori navedenih pogojih. Ako je kdo že sklenil kako pogodbo s špekulanti posredovalci, je pridelovalcem kmetovalcem na prosto dano, da take pogodbe razveljavijo. Pomanjkanje sladkorja. To leto ni bilo nobene žetve sladkorne pese v Jugoslaviji. Poljedelci niso sejali sladkorne pese. ker niso vedeli, ali bodo obratovale sladkornice. Tvornice zopet niso dajale semena, ker niso vedele za svojo usodo. Bodi temu že kakor hoče, sladkorja ne bomo imeli nobenega. Prej smo ga imeli ne samo dovolj za svojo potrebo, temveč smo ga celo lahko izvažali. sedaj pa niti ne vemo. odkod bi ga uvažali. Ameriško poslaništvo je obvestilo ministrstvo za zunanje stvari, da je za podkonzula ameriških Zedinjenih držav v Beogradu imenovan g. Henry Brown. Finančni minister je odobril kredit 200.000 dinarjev za eksploatacijo državnih gozdov v našem kraljestvu. Za podkonzula Velike Britanije v Skoplje je imenovan g. Bird. Mednarodne razstave. Minister za trgovino in industrijo je podpisal sklep o organizaciji dela in pripravah za sodelovanje našega kraljestva na mednarodnih razstavah. Sestavil se bo tudi poseben odsek, ki bo proučaval ta vprašanja. Na glavni skupščini „Cement" d. d. za port-Imnl cement v Splitu je bilo sklenjeno povišanje delniške glavnice od 1,500.000 na 3 milijone kron. To je edino naše podjetje, v katerega je vložen izključno samo domač kapital in ki ima cementno tovarno v krasnem položaju blizu Omiša. Sklenilo je. znatno povečati svojo produkcijo, kar beležimo z zadovoljstvom ter upamo, da bodo naši ljudje radi vlagali svoj denar v to podjetje, ki lepo napreduje in bo tako preprečilo vtiho-tapljenie tujega kapitala. Konferenca trgovcev v Beogradu. „Balkan“ piše: Vsled kurzne perturbacije, ki je nastopila na škodo naše- domače valute, je bila po inicijativi trgovskega udruženja sklicana konferenca trgovcev, na kateri se je udeležilo razprave več govornikov. Trgovci so ugotovili pri tem, da obstoje tolike težkoče. da bodo morali zapreti trgovine, ako se valuta ih kurzi ne bodo izboljšali. Došlo je do splošnega soglasja, naj sc o tem vprašanju razpravlja na javnem zborovanju, ki ho sklicano tc dni. Kakor sc vidi. trgovci niso bil obveščeni o ukrepih naše vlade, ki je pod-vzehi potrebne korake zaradi tega vprašanja. Bil. je nodpisan sklep skupščine zelo velike važnosti glede valutnega in kurznega vprašanja. Vsebuje nastopne odredbe: 1. da sc ustavi in prepove vsem uvoz kakršnihkoli luksusnih in podobnih predmetov: 2. da se izvede kontrola čekovnega prometa z inozemstvom: 3. da se prepreči umetno skakanje kurzov, kar sc ie pričelo po iniciativi finančnega ministrstva: 4. da sc pripravi potrebno za monopoliziranje trgovine s tujo valuto. Bačka brez brašna. Pod tem naslovom piše ...lugosl. Lloyd«‘: Slovenska javnost toži, da so tamošnje zaloge žita, katere so se uvozile iz Bačke in Banata, izčrpane. Subotski „Nevcn“ pa niše. da so Slovenci eksportirali iz Bačke na hiljade vagonov pšenice, tako da za ondotno siromašno prebivalstvo ni ostalo moke ter da je nastala silna skupoča. Subotfški „Narod“ zopet piše, da Slovenci ponujajo žito. kupljeno v jeseni, po 15(1 kron. nazaj po 500 kron. To sc iz morja nrotislovij ne ve. kdo ima prav. — Mi ugotavljamo. da je ori nas trdo nomanjkanjc moke in da ie silno draga. Večino žita kupuje za nas Žitni /avod. ..trgovci skoro ne dobe moke za prodajo. 11mestno bi bilo. da naša obiastva pojasnijo položaj. da ne bo agitacija zoper nas v krajih, na katere smo navezani. Cenitev dragocenih kamenov. biserov, zlatnine. nr in dragih v to stroko snadaiočih luksioznih "redinetov je bila svoj čas v Ljubljani brez tarife. Po vzorcu drugih evronskih mest ic določila ■'odnisaita zadruga s sklepom L avgusta 1019 ->"< cenilno nristoibino. katera velja za celo Slovenijo. Zadrima urarjev, zlatarjev in Čnvaimo se tujcev! Tujci mislijo, da bodo iz naše Jugoslavije še nadalje mogli odnašati denar našega naroda v tuiino. ki nam ie še vedno sovražna ter misli, da bo še zananrei bogatela z našim denarjem. Oni računalo na brezbrižnost naše inteligence in na neprcudarnnst širših plasti našega naroda. Zavrnimo vse take namere! Predramimo sc. strnimo vrste! Ne dajmo sovražniku našega denarja! Izženimo ga ven iz naše države! Slovenci! Kot pravim Jugoslovenom, vam je sneti table madžarskih in nemških zavarovalnih zavodov z naših hiš! Ne dajte sc še nadalje varati in izkoriščati! Vse tuje družbe stoje na robu propada, ker so svoj kapital vložile v madžarska in nemška vojna posojila! In tisti papirji so za nas danes brez vrednosti. Madžarske in nemške družbe različnih imen stoje danes pod sekvestrom. Ministrstvo jim ie prepovedalo zavarovanje na življenje popolnoma, na požar pa jim ga je dovolilo samo še za tekoče leto. Vse drugo, kar vam govore njihovi agenti — tujci, znajte, da je laž! Od takih zavarovani lahko takoj odstopite. Noben tuj zavod nas ne more preganjati za leta. ki še niso potekla, ker dunajsko sodišče ni več kompetentno, da bi reševalo pravde naših državljanov. Sicer pa one družbe, ki so izven meje naše države nc morejo niti misliti na sodišče, ker smo sedaj samostojna država in svobodni državljani napram celemu zunanjemu svetu. .Tugosloveni imamo svoje domače zavarovalne zavode. Banka in zavarovalna družba „Beogradska zadruga, d. d.“ je v Jugoslaviji najmočnejši zavod, ki prevzema zavarovanje vseli vrst v popolni vrednosti. Zavaruje tvornice, mline, žage in vse podobno. Za stvarno primero navajamo, da je n. pr. pred kratkim bil nekje v Banatu velik požar, ki je uničil silna imetja, zavarovana pri madžarskih bankah. Odškodovane!-ne morejo dobiti nobene odškodnine. Zato opominjamo vsakogar, nai ne išče pri tujcu tistega, kar lahko najde doma! Držimo sc pravila: Svoji k svojim! Tn snemimo table tujih zavarovalnih družb ter jih zamenjajmo z domačimi! Banka in zavod za zavarovanje ..Beogradska zadruga“ sprejema vseh vrst zavarovanja in iili izvršuje proti najkulantnejšim. najpovolincišim pogojem. Življenskc police veljajo kot ženitbeno jamstvo za gg. častnike in vojne uradnike. Natančnejša pojasnila in pogoje daje podružnica „Beogradske zadruge d. d.“ v Zagrebu. Dalmatinska ulica 5 ter glavna zastopstva v Karlovcu. Petrinji. Kostajnici. Krapini. Čakovcu. Požegi. Osijeku (Našicah). Vukovaru. Splitu. Dubrovniku. Peki. Otočcu za Liko in Krbavo ter v Ogulinu, v vsakem večjem kraju pa krajevni poverjenik. ..Beogradska zadruga“ osnuje po celi Sloveniji glavna zastopstva, v okrožjih in manjših krajih pa krajevna poverjeništva. Vse. ki so pripravljeni delovati za ..Beogradsko zadrugo“, prosimo, nai nam javijo svoje, naslove podružnici ..Beogradske zadruge“ v Zagreb. Dalmatinska ulica 5. Bratje Slovenci! Pavnajmo sc po geslu: Slovenec-Srb-Hrvat ha veke brat in brat! Čitatelje opozarjamo na oglas ..Beogradske zadruge“. Inozemstvo. Gospodarska obnova Evrope. Koncem leta 1919 je odpotovala medzavezniška gospodarska misija, v kateri se nahajajo zastopniki Francije. Anglije. Belgije in Italije, na poziv zveze ameri-ških trgov’nskili zbornic v Zedinjene države. Na kongresu • sestavili osnutek permanentne mednarodne ti Sovskč zbornice, ki bi reševala velike probleme, tičoče se trgovinskih odnošajev med posameznimi državami. Zastopniki vseh narodov so se zavezali, da bodo pozvali trgovinske, indu-strijalne in poljedelske organizacije svojih držav na sodelovanje v tej zbornici ter da se bodo pobrigali za ustanovitev narodnih uradov, ki bodo vzdrževali zvezo s to zbornico. Naši trgovski odnošaji z Romunijo. Pogajanja glede trgovske pogodbe z Romunijo so dokončana ter so sc žc začeli v večji meri trgovski stiki med Jugoslavijo in Pomunijo. Zato sc je pojavila zahteva po devizi Bukarešta na naših borzah. Ena nrvih bank v Beogradu ima že živahne zveze s Societe Generale v Bukarešti. Romunija nam bo v prvi vrsti dajala mineralna olja. potem strojne dele (Resica), poljedelske pridelke: pšenico itd. za mline in tranzit. Mi moremo izvažati v Romunijo zelo malo. vsled česar bo naša trgovska bilanca napram Romuniji pasivna. Mednarodna razstava vzorcev v Trstu. V Trstu sc ie sestavil odbor, ki bo ieseni priredil veliko mednarodno razstavo poljedelskih, industrijskih itd. produktov Italije. Balkana in orijenta. Nova italijanska paroplovna družba. Pod imenom ..Italo-Oricntalo«1 se ie ustanovila nova naroplovna družba v Rimu z delniškim kapitalom 40 milijonov lir. Družba bo vzdrževala pra- vilni potniški in blagovni promet med italijanskimi in dalmatinskimi pristanišči, med Levantu in črnogorskimi pristanišči. Čehoslovaški sladkor. Ministrstvo za trgov ino in industrijo v Beogradu je prejelo vest, da sc ho letos pridelalo na Čehoslovaškem 5 milijonov meterskih stotov sladkorja. ObrtnopraVna reciprociteta s Čeliosiovaško. Na zahtevo zagrebške trgovske In obrtniške zbornice je odredilo ministrstvo trgovine in industrije, oddelek za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, da se v bodoče od čehoslovaških državljanov. ki nameravajo izvrševati obrt na Hrvat-skem in v Slavoniji, pri podeljevanju obrtnih izkaznic nc zahteva dokaz reciprocitete. — Ta naredba se je izzvala vsled sklepa čehoslovaš-kega ministrstva za trgovino od 18. julija 1919 št. 6935. ki odrejuje, da sc pri nastopu obrti in pri izdajanju obrtnih listov za delniške družbe in druge družbe z značajem juridične osebe in pridobitno delavnostjo na ozemlju čehoslovaške republike od pripadnikov držav, nastalih na ozemlju bivše Avstroogrske, do daljnje odredbe nc zahteva dokaz formalne reciprocitete, temveč da sc mora z njimi postopati kakor s pripadniki čehoslovaške republike. Uvoz — izvoz. Naš izvoz na Grško. Po grški .statistiki ic bilo v prvih štirih mesecih 1. 1919 Iz države SHS izvoženega na Grško blaga v vrednosti 2,222.000 drahem, iz Grške v našo državo pa za 17,849.000 dinarjev. Ta razlika se razlaga s tem. da je vrednost drahem večja kot pa vrednost dinarjev. Carinske reklamacije. Po predpisih srbskega carinskega zakona od leta 1899. ki velja sedaj v vsej naši državi (čl. 56), imajo stranke pravico reklamacije samo tedaj, ako pred dokončanjem carinskega postopanja zahtevalo od ca-rinarne potrdilo o tem, da je dotično blago za-carinjeno ter ako dajo vzorec blaga opremiti z žigom carlnarnc in s svojim žigom. V tem primeru znaša rok za reklamacijo 6 mesecev, ra-čunši od dneva, ko je bila carina_ plačana. -Istotako uživa blago čehoslovaškcga izvora ugodnost, da plača carino po minimalni postavki carinske tarife samo tedaj, ako se pri carinjeniti predloži spričevalo o izvoru blaga, izdano po pristojni čehoslovaški trgovsko-obrtni zbornici, odnosno po tamošnji v to pozvani politični oblasti. Naknadno predloženo spričevalo o izvoru sc nc upošteva v nikakem slučaju. Carinska doklada na Madžarskem. Po naredbi madžarskega finančnega ministrstva sc mora pri plačevanju carine v bankovcih k predpisani carinski pristojblnL po bivši avstroogrski tarifi doplačati 500% kot ažijo, torei velia isto. kakor v Avstriji. Popis najvažnejšega blaga, katerega uvoz je prepovedan. Ministrski svet ie sklenil, da se prepoveduje uvoz nepotrebnega blaga, da se zmanjša naš dolg v inozemstvu. Izjemoma se bo domislil uvoz samo tistega prepovedanega blaga, ki bo na dan. ko stoni ta prepoved v veliavo. na potu v naše kraliestvo. Za to na se bodo morali vsi dokazi predložiti generalni direkciji carin, ki bo edino pristojna za odobravanje uvoza. Tako blago, za katero sc bo naknadno dovoli! uvoz. se bo moralo vsekakor uvoziti v enem mesecu. Druge naknadne dovolitve se nc bodo dajale. :— Najvaž-rv-iši prepovedani predmeti so: vsako sveže in suho sadje. Južno sadic. pomaranče (izvzemši limone), kavni nadomestek, kakao, začimbe razen nonra. cimeta in vanilije, cvetje za okras, šoki zebiščnih plodov, od jagod, limon itd., konji dirkači. divjačina, ekstraktne konserve sadja in mesa. živalsko perje, kavijar, suha. nadevana, usolicna rihn. kakaovo maslo. arak. konjak, rum. likerji, žranjc. vino. šamoaniec. nivo, jesih. kolač, makaroni, rezanci, bonboni in sladkarije, čokolada, marvarin. gorčica, fini sir: rokfor. ementaler itd., sardine, drago kamenje, jantar, parfimirano milo. saharin, metüalkohol. aceton, eterska' olja. parfi-meriie' in kosmetika finejša bombaževa tkanina (do 60 g teže), bombaževo pleteno in oreoleteno blago razen nogavic, einke in veznine iz bombn-ževine. trakovi vseh vrst tkanja razen trakov za obutev, pozamenteriiska roba. gombi iz kosti, kovine itd., fineiše lanene tkanine iz konoplje. Jancni ali kononlieni til. laneni trakovi razen za obutev, 'detirne mrežaste tkanine, nogavice, rokavice itd.. lanene črnke, somotbliš lanen, nozamenterija lanena. poprimala za pod od manile. lana itd., predivo iz kameline dlake, kašmir, kamgarn nad št. 61 (volneni), volnena pogrinjala za pod, finejša volnena tkanina (izpod 300 g 1 m), volnen somot-pliš, pleteni in prepleteni volneni izdelki razen Svaka dobra kućanica plavi svoje rublje samo sa našim plavilom, jer je ono najbolje, najizdašnije i najjeftinije. Dobije se s.v a g d j e. Tvornica tinte i kemikalija Ilica 31. ZAGREB Ilica 31. Zahtjevajte cijenik. j^a^veliko. Zaht Veletrgovina kolonijalne :: i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. JURIJA GROFA THURNSKEGA * Miama »a IM ustanovljena luta 1774. — GiištanJ-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Äzzalonskö in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne-Ifgirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, ntalrice: za dleta in nože, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pite, rezila, vitalna dleta itd. Legirana in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagonske vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja: za kose, srpe, sekire, motike, lopate itd. Izgotavlja: Vozne osi s pušami in nakoneniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do ti m dolžine); v žlebih kovane deleža avtomobile in vagone: krogle za cementne mline itd. nogavic, volneni trakovi razen za obutev, robci, šali in slične volnene stvari itd., volnene čipke, sirova svila, umetna svila, svileno predivo, svi-leiio predivo za vezenje in slično, svilena hi pol-svilena tkanina, svileni pliš, somot itd., svilene čipke, svileni trakovi, svilene veznine, svilena po-zamenterija in slično, tapeti od liimleuma in slično, tapeti od likoneleuma in slično, izdelki iz klobučevine, šivano blago iz tkanine, katere uvoz je prepovedan, moški klobuki iz tkanine, ženski klobuki različno okrašeni. Centralna uprava za trgovinski promet z. inozemstvom obvešča interesirance, da daje pojasnila samo o inozemski trgovini. Za trgovino v notranjosti naše države je pristbjno ministrstvo za prehrano in obnovo. Denarstvo. Promet. v najrazličnejših izdeliavah in velikostih se dotie po zmernih cenah pri tvrdki Potovanje skozi Italijo. Po poročilih našega poslaništva v Bernu ondotno italijansko poslaništvo ne daje dovolitve za potovanje skozi Italijo brez odobrenja iz Rima, za kar je treba 30 dni. Na to se opozarjajo vsi. ki potujejo v Švico in se žele vrniti skozi Italijo. Glede popravil starih in nakupa novih lokomotiv je bila te dni ratificirana pogodba z Madžarsko. Zrakoplovni promet na Čehoslovaškem. Politična deželna irorava je vprašala praški mestni svet. kakšno stališče zavzema praška mestna občina glede prošnje zrakoplovne družbe zaradi koncesile osebnega in blagovnega zračnega prometa. Praški mestni svet je sklenil, da bo nrošnio priporočil. Podjetje se bo oživotvorilo z glavnico 468.000 funtov šterlingov. Glavne "rose so: Budievlce—Prava. Tglava-—Praga. Presov -Košiće -Bratislava Prnstejev, Svitava -Praga. Chrudim Pardubice Praga. Cene ne bodo visoke. Najmodernejše lastnega izdelka, Dana tu- in inozemsko noan manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska raipošiljalna 1 Dvorni trg. -- Pod Narodno kavarne. Koliko je bilo kolkevanega denarja. Po sedanjih podatkih znaša skupna vsota kolkovanega denarja od novembra 1919 do konca januarja 1920. leta 4,610,436.419 K. za Slovenijo 717 mil. 463.810 kron ali 15;56 odst. Za končno preuredbo devizne centrale se je osnoval poseben odsek, ki mu predseduje dr. Ivan Stojadmovič, bivši generalni ravnatelj glavnega državnega računovodstva. Ta odsek ,v katerem sc nahajata poleg uradnikov' ministrstva za finance tudi gg. Ujič in dr. Slokar, bo posloval kot posvetovalni organ v strokovnih finančnih vprašanjih. Gospodarske korporacije v zadevi izvoza in valute. Gospodarske korporacije in organizacije v Ljubljani opozarjajo na veliko škodo, ki preti vsem panogam našega gospodarstva vsled občutnega padanja vrednosti našega denarja. Temu treba takoj posvetiti vso skrbno pozornost ter brez odlašanja opustiti sedanje stališče, po katerem smo načelno za eksportno blago zahtevali takozvano zdravo valuto. S tako zahtevo slabimo svojo valuto, za katero v tujini ni nobenega povpraševanja. zlasti v razmerju do Italije. Gospodarske korporacije in organizacije nadalje zahtevajo. da se brez odloga izdajo ukrepi, potrebni v ta namen, da se prepove uvoz vsega luksii-rioznega in pogrešnoga blaga, za katero sc izdajajo velike svote. S tem se zopet dviga potreba po tuji valuti. Končno s poudarkom zahtevajo, da se poskrbi za ostre odredbe proti špekulaciji in veriženju s tujimi valutami in z nakazili in šeki na tuja tržišča. Prepovedan uvoz tiekolkovanih novčanic v Čehoslovaško. Po naredbi od 10. junija 1919. številka 311 zb. z. i. m., uvoz uekolkovanega denarja v Čehoslovaško hi dovoljen., NekoTkovanc novčanice sc na mejah zaplenijo in se ne zamenjajo več. Po določbah člena 206 mirovne pogodbe sc nekolkovane novčanice avstroogrske banke, ki sc nahaiaio v inozemstvu, honorirajo samo v Avstriji in Madžarski. Žigosanje denaria in državni dolg Madžarske. Dne 18. marca je bila razglašena naredba o žigosanju novčanic po 10. 20. 50. 100. 1000 in 10.000 kron. Pri tem bodo odtegnili 50 %. za odtegnjene svote na sc bodo izdajali boni. Po informacijah iz uradnih virov niše ..Pesti Hirlap“. da je Ka-rolyiieva vlada potrošila 4800 milijonov kron. dve revoluciji sta povečali ta dolg na 1.3 milijard, se-danii dolg Madžarske na znaša 54 milijard brez škode, ki jo ic povzročila romunska okupacija. Jedilno sol belo, zmleto, kamenito naravnost iz solin, v vrečah ali rinfuza (brez vreč nasipano) cele vagone, dobavlja najkulantneje FRAN KREPEK MARIBOR NAGYJEVA ULICA ŠTEV. 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezu. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek"!. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije, svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, iinan ci alne nianiimlaeije i osigunmja. Nadglud kod prulovnrivauja robe iz sirokotračnih vagona u uskotraene i obratno i inler vencije kod otpreme. — Otprcmanje zeljo/niuom i boljom Preselenja u vlastitim patentiranim pokuri venim koli m;«. Brižna izvedba svih importu i h i eksportnih Iransporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK-Telefon: Brod*16, 04 i 110. Bos. Brod 2. Osijek t-7j. TARIFALNI. ZAVOD. TARI KALNI ZAVOD. «»GARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benz nom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-malika i zračnica sviiu dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i nijedno tokar-nje. Prima sve popravke au omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Cijene najpovoljnije. izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra djevne i umjetne bravarske proslove, kao : oki vanje prozora i vrala. Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake in sve di uge proslove po narudžbi. — izradba čestita i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22-28. ■SSS ■■■■■eeeeeeee■■■■■■■seBeeeeseeeees■«■■■• Mali oglasi. .■■...ili.e.. e Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošli in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Suho skladišče oziroma ludi prostore za ureditev istega iščem proli dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Žicalo s sloj.doiii Ibltcni visoko, pripravno za krojače in modne Irgovine se proda za 500 dinarjev. Naslov v anončni ekspediciji At. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3 V najem za 10 let oddam usnjarno ozir. sprejmem kapitalista kot družabnika. Dani so vsi predpogoji za dobro uspevanje. Ponudbe pod Usnjarna" na Anon-čno eksped. Al. Matelič, Ljubljana. Proda se, odnosno oda DJORDJE GRUJIČ CENTRALA BEOGRAD KNEZ HILETINA 15 FILUALKA: VEL. KIHINDA-Banat bavi se swim xemalj-skim proiivedima Aprovizacije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude. solidnoj komisijskoj Ivrdvi ii Beogradu -velika kredenca za bolel iz hrasto-vine sa 2 ormaricama i bufetom sa zrcalom, 4 dvojni novi omari (Doppel-chiffoiiier) iz orahovine, 2 ormara sa pretincima, 2 plišaste zofe za hotel, oprema za konditoriju iti malu trgovinu, velik ormar za.led, 6 izložbenih prozora i \ rala sa gvozdenim roletama, kompletno sa drvenim okvirima, staklom ild. Dopisi umoljavaju se pod „Holelska oprema* na upravu lista. Pošten Ljubljančan s stalno plačo potrebuje K 5000'— posojila za daljši čas. Mecen, ki bi bil pripravljen storiti dobro delo dobi pojasnila v Alimični oksp. Al. Malelič, Ljubljana Izdelovalnice Ultramari-na ozir. nadomestka, rokavic, klobukov, dalje prodajalne rellfnih slik in jermenov za stroje se prosijo za sporočilo svojih naslovov, da jih zamore mo seznaniti z interesenti za gornje izdelke. Uprava. Pisalni slroj, kateregakoli sistema, z vidno pisavo, kupi uprava „Jugoslovanske Borze“. Stružni stroj za želez« se kupi. — Ponudbe pod „Stružni stroj" na upravo. Pharmaceut traži mjesto. Dopisi pod „Izvježbah“ na upravo. _ Ä .. " •... ZA ZLOZNE 1*8 11 V C |kg V MIZE, STOLE r*MlErai IN KLOPI JE , NA PRODAJ Ponudbe pod „GL INČE ST. 255“ na Anonv.no ekspedicijo Al,. MATELIČ, LJUBLJANA — Kongresni trg štev. 3 — : : : IMPORT EXPORT Veletrgovina z raznim Igenturno, komisijonalno blagom, deželnimi pri- in odpremnopodietie. Ište đelki. vinom, žganjem itd. trgovske zveze s prvo- Brzojavni naslov: Jjn- razrednimi tu- :: rendir-Split. Tel. it. 210. in inozemskimi tvrdkami. SPLIT ::: DALMACIJA MILORAD DJURENDIĆ & KOMP Kupi se za Üehoslovasko vsako množino vagooov ovci e volne kakor tudi volovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in ravedbo množine na zastopstvo FR!AN KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11 & \S> Radiča & Fabris Split (Dalmacija) Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blagu, z Izvozom vseli dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. iiii!iiim:uiiiiii!iii:::::i Brzojavni naslov: Radfab. <5i Iščemo mladega, inteligentnega fOKOVOJi kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen vodili večjo tovarno za lesno industrijo Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago. Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirali, naj vpošljejo svoj natančni naslov, življenjepis in reference pod naslovom „Štajerska" na ANONČNO K K S PK 1)1.10 - AL. MATELIČ, LJUBLJANA — K0NGRRESN1 TRG ŠT. 3 K30 tehnički savjetnik i nadzorni SAVJETNIK se preporočuje slruč-nj