Leto xi. št. 122
Ljubljana, maj 1968
GLASILO KOLEKTIVA PODfETfA »GRADIS«
OB DELAVSKEM PRAZNIKU PRVEM MAJU ČESTITAMO
vsem Članom kolektiva, njihovim družinam in
VSEM SODELAVCEM.
»GRADISOV VESTNIK«
adstropie
in ,aPr^a na depandansi hotela »Opatija« smrečica — V februarju 20 dežev-mh dni — V dobrem mesecu je bila petnadstropna stavba zgrajena od tal do viha — Nasi graditelji pravijo: »Moramo in tudi bomo držali rok!«
»Smrečico smo postavili že v petek, 12. aprila,« je pripovedoval ovariš Janez Kuštrin, šef na gradbišču nove depandanse hotela Opatija«, ko smo v torek, 16. aprila obiskali opatijsko gradbišče.
!„“P.ak P°vem vam, da v februarju nismo bili takšni optimisti. Kar deževnih dni smo imeli februarja, 14 dni pa je tako močno de-cvalo, da praktično nismo mogli nič pametnega početi. In tako ®m° začeli pravzaprav resno delati šele marca. No - in kot vidite, epandansa zdaj že stoji — pravzaprav smo jo do vrha potegnili že v Petek, 12. aprila,« je razlagal tovariš Kuštrin.

zLrt°ibrem "*®sec“ je bila 5-nadstrcpna stavba depandanse hotela Opatija -srajena od tal do vrha.
O gradnji depandanse hotela »Opatija« smo v našem časopisu že pisali. Seveda je beseda depandansa skoraj neustrezna, saj je novi objekt kav pravi pravcati hotel, visok pet etaž, v njem pa bo 190 ležišč. In te dni, ko so ga delavci gradbenega vodstva Ljubljana »potegnili« prav do vrha, ko so postavili na vrhu stavbe okrašeno smrečico in ko se pripravljajo na tradicionalni likof, smo seveda obiskali to veliko opatijsko gradbišče, da bi izvedeli kaj je novega, kakšni so uspehi in težave naših graditeljev.
»Objekt bo zares lep,« nam je razlagal šef opatijskega gradbišča Janez Kuštrin. »Nova depandansa bo B kategorije, na vrhu bo ravna terasa, v vsaki sobi bosta po 2' ležišči. Zunanje stene so iz siporeksa, notranje so betonske in smo jih betonirali na licu mesta, predelne so prav tako betonske, vendar montažne, medtem ko so stropi prav tako montažni. Precej izdelkov, zlasti betonska korita za strope, smo prepeljali iz Ljubljane, iz obrata gradbenih polizdelkov. Transport je šel kar lepo tekoče, nič ni bilo zastojev. Seveda se je tudi tokrat izkazal naš »Federal«, ki je moral 6,5 m dolga in okrog 2 toni težka betonska korita prepeljati iz Ljubljane v Opatijo. Odlika nove depandanse pa je tudi v njeni arhitekturi. saj ima vsaka soba svojo logio.«
Naši graditelji so v Opatiji začeli šele 24. januarja. Toda začetek ni bil nič kaj prida obetajoč. Že v februarju. ko bi morala biti gradbena jama izkopana in zabetonirani temelji, je vreme nagajalo kot še nikoli. Nič manj kot 20 dni je v februarju deževalo, 14 dni je skoraj lilo, tako da je bilo na gradbišču pravcato mrtvilo. »Zemlja oziroma tukajšnja tera rosa se je kar zlepila v kašo, v nekakšen koloid, tako da noben bager ni mogel v to blatno gmoto,« je pripovedoval tovariš Kuštrin. »In za nameček smo še naleteli na vetrnico, globoko kraško kotanjo. Morali smo kopati do globine 9 metrov, da smo prišli na skalo, do zdravega temelja.«
Skratka, februar je našim ljudem nagajal kolikor je mogel. Nastala je občutna zamuda. Prišel je marec, ko bi morali biti temelji že končani in (Nadaljevanje na 2. strani)
V POSLOVNI POLITIKI PODJETJU VELJA VEDNO BOLJ UPOŠTEVATI OBRAT
^^Naše bralce vedno bolj zanimajo gospodarska \'prašanja. To-smo se obrnili na naše obrate. Odgovarja Ivan Lovec, šef kovinskih obratov v Mariboru.
® Vprašanje: Kolikšne so kapaci-:ete vašega obrata, na katere proizvede ote.se specializirali in kak.š-na je delitev dela v vaši enoti?
Odgovor: V naši poslovni enoti je ?"ai 138 zaposlenih. Ustvarjena rea-"zacija je bila lani 9.110.800 N din. Lelotna proizvodnja obrata je raz-. sljena na štiri obračunske enote, Iri sicer: strojna (s strugamo, novo-remont in krovsko-klepar-
■ NaS obrat proizvaja poleg obrtniških del še: asfaltne baze tipa Gra-is AB 2-15, protitočne mešalnike 530. protitočne mešalnike PK 50 stabilne in prevozne, mešalnike thalte MM 150 in cestne pihače.
® Vprašanje: Znano je, da upo-rabljate večji del svojih kapacitet za zunanje naročnike. Taka organi-2acija sicer trenutno krepi poslov-n°st in uspeh enote. Zanima nas,
kakšne so vaše razvojne perspektive glede na potrebe podjetja kot celote?
Odgovor: Delež podjetja v doseženi realizaciji je manjši kot je bil pred leti. Vzrok je iskati v zmanjšanju naročil za remontna dela poslovnih enot in dejstvo, da investitor sam razpisuje obrtna dela.
Podjetje »Gradis« bi pri razvoju obratov moralo enotno razvijati tehnologijo obrtniške dejavnosti (dela s fazonskimi pločevinskimi profili, alu profili, uporaba novejših krovnih materialov ipd.).
Ugotavljam, da so nas nekatera manjša podjetja s to vrsto obrtniške dejavnosti prehitela. Zato razvojna perspekiva naše poslovne enote ni preveč rožnata. Nujno bi bilo tudi razvijati strojno dejavnost.
B Vprašanje: Skupno s KO Ljubljana ste se udeležili spomladanskega zagrebškega velesejma. Kakšne poslovne rezultate ste dosegli?
Odgovor: Na zagrebškem sejmu smo tudi letos razstavljali, in to protitočen mešalnik PM 500. Ljubljanski obrati pa so razstavili jgličasto dvigalo. Poleg razstavljenih eksponatov pa je dipl. ing. Vede izdelal pano drugih naših izdelkov. Omeni-Nadaljevanje na 2. strani
DS je razpravljal
Dnevni red seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 27. marca, je bil zelo obširen.
Na omenjeni seji je delavski svet razpisa! volitve v delavski svet podjetja in delavske svete enot, potrdil predlog o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, odobril predlog investicijskih nabav za tekoče leto, potrdil dokončno razporeditev doseženih skladov po zaključnem računu za prejšnje leto in obravnaval analizo režijskih stroškov. Končno je sprejel poseben poslovnik o načinu medsebojnega obračunavanja obresti od angažiranih obratnih sredstev.
Letos poteče mandat polovici vseh članov delavskega sveta podjetja in delavskih svetov enot, to je tistim, ki so bili izvoljeni v 1966. letu. Na volitvah 26. aprila bodo izrazili člani kolektiva svojo voljo in izvolili najboljše za uspešno upravljanje podjetja. Delavski svet je za izvedbo volitev imenoval organe (volilno komisijo in pomožne volilne komisije za vsako enoto ter komisije za sestavo volilnih seznamov) in določil rok 15. april, v katerem je treba opraviti zbčre delovnih ljudi po volilnih enotah zaradi predlaganja kandidatov za člane delavskega sveta podjetja in delavske svete enot. V podjetju je 12 volilnih enot in se člani delavskega sveta podjetja, ki jih je skupaj 40, volijo po volilnih enotah. Vsaka poslovna enota pa ima še svoj delavski svet s 16 do 30 člani glede na velikost enote.
Komisija za notranjo delitev je pripravila osnutek spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta osnutek je sprejel u-pravni odbor podjetja na seji dne 28. februarja in ga predložil v obravnavo vsem članom kolektiva. V voku, ki je določen za obravnavo pravilnika, so vse enote sporočile omenjeni komisiji svoje pripombe in predloge. Komisija je pogledala pripombe, upoštevala vse utemeljene predloge in sestavila dokončni predlog osnutka spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter ga predložila delavskemu svetu v potrditev na seji 27. marca t.
Iz poročila komisije za notranjo delitev, je bilo ugotovljeno, da se spremenijo notranji odnosi v startnih osnovali in povečajo začetne o-snove. Po pravilniku pred spremembo so bili medsebojni odnosi v startnih osnovah za delitev osebnih dohodkov naslednji: če vzamemo za delovno mesto nekvalificiranega delavca število startnih točk kot 100, JP bil odnos do priučenega delavca 108, do kvalificiranega 141 in do visoko kvalificiranega delavca 160. Na-
loga komisije je bila, da se povečajo odnosi med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delovnimi mesti, hkrati pa naj se povečajo tudi začetne osnove.
S spremembo tabele startnih osnov in z uvedbo razponov v osnovah za delovno mesto se je doseglo naslednje premike o medsebojnih odnosih: če prav tako vzamemo kot Nadaljevanje na 6. strani
Novo Izvoljeni člani DS podjetja
Na volitvah dne 26. 4. 1968 so bili v centralni delavski svet izvoljeni naslednji člani kolektiva:
Maks Arlič, gradbeni delovodja, Celje,
Ivan Božič, šef nabavne službe, centrala,
Ignac Brenčič, dipl inž., referent prodaje za trg, centrala,
Geza Cipot, gradbeni delovodja, Lj. okolica,
Vinko Čebašek, gradbeni delovodja, Jesenice,
Alojz Grgič, VK tesar, Koper, Polde Ilovar šef komerciale, Škofja Loka,
Janko Košir, obratovodja, KO Ljubljana,
Janez Kuštrin, gradbeni tehnik, Ljubljana,
Mirko Kemperle, VK tesar, Jesenice,
Anton Petrovič, gradbeni delovodja, Celje,
Ludvik Rizmal, šef komerciale, KO Maribor Oto Roškar, gradbeni tehnik, Maribor,
Lojze Štok, dipl. inž., šef enote, Ravne,
Ludvik Šnajder, samostojni referent za žerjave, SPO Ljubljana,
Ivan Trafela, VK tesar, Maribor,
Alojz Turel, gradbeni delovodja, Ljubljana,
Branko Vasle, gr. inž., šef enote, OOP Ljubljana,
Jože Zajc, šef enote, Lj. okolica,
Miro Žorž, gradbeni delovodja, Maribor.
Vsem novo izvoljenim članom osrednjega delavskega sveta podjetja naše iskrene čestitke!
Vajeacem več pozornosti,
pomoči in discipline
Nedavno je končalo II. razred I, letnika 58 vajencev zidarske, tesarske in strojne stroke. Po končanem šolanju so bili vajenci takole razporejeni:
Tesarski vajenci: Drago Čižmešija, Božo Lavrič, Martin Merkun, Vinko Sabol, Vlado Zvonarek, Milan Krum-pester na gradbeno vodstvo Ljubljana; Zlatko Matan, Martin Huti-nec, Alojz Skol na gradbeno vodstvo Jesenice; Hamdija Bunič, D juro Kuzmič, Josip Murk, Avgust Oletič, Zlatko Sebestjan na gradbišče Koper in Stjepan Bogdan, Avgust Dva-najščak, Ivan Dvanajščak, Alojz He-rič. Franjo Srša, Fehim Suljič ter Martin Dominič v LIO Škofja Loka.
Zidarski vajenci: Vlado Habjan, Janez Hak. Josip Šoštarič, Djuro Sti -glec in Riko Zupančič na gradbeno vodstvo Ljubljana; Rudolf Benkovič, Lovro Pahek, Elio Pisak, Marjan Ferjan na gradbeno vodstvo Jesenice; Mladen Hoblaj, Marko Hrnič. Zidarski vajenec Rado Ive- Rado Ivelič, Anton Valetič na gradeč	bišče Koper in Viljem Bukovec,
Franjo Cigler, Martin Fostnarič, Ivan Grgan, Jože Korpič, Josep Logožar, Ivan Peranec, Ivan Ši-janec ter Stjepan Valdec na gradbeno vodstvo Ravne.
Strojniki: Anton Angel, Nijaz Behrič. Josip Ivic, Matija Petrič, Franc Sole e in Stane Žalik v kovinski obrat Maribor; Franjo Blaguš, Ernest Mitok. Ivan Štefane pa v KO Ljubljana, kamor je dodeljen tudi električar Franjo Vojsk.
Na gradbišče Zalog so razporejeni tile tesarski vajenci: Mijo Murkovič, Jadranko Štefulj, Marjan Zvonar, Stanislav Horvat in Momčilo Manojlovič.
Center za izobraževanje je pred odhodom na gradbišča skupno z delavsko univerzo Boris Kidrič tudi letos organiziral šolo za življenje. Šolo je obiskovalo 67 vajencev zidarske, tesarske in strojne stroke. V program šole za življenje je bila vključena tematika, ki bi pomagala vajencem pri reševanju določenih osebnih problemov v letih dozorevanja, vključevanja v življenje in pa predvsem pri delu v delovni organizaciji Obravnavali smo poglavja v mladostni dobi; razvoju osebnosti in osebnosti človeka, spolni vzgoji in odnosu do drugega spola, obravnavali smo principe mentalne higiene in kako skrbeti za duševno in telesno zdravje, da se izognemo raznim konfliktom in obolenjem našega čas.i. Vključili smo tudi predavanja o mladinski kriminaliteti, kjer smo obravnavali probleme mlade generacije pri nas. Ker se bodo učenci po končanem šolanju zaposlili, smo obravnavali probleme vključevanja na delovno mesto, odnose med ljudmi pri delu in v družbi. Učence smo tudi seznanili z organizacijo podjetja »Gradis«. Slušatelji so se pogovarjali tudi o svetovnem nazoru in o religiji. S področja splošnega izobraževanja smo obravnavali problem filmske vzgoje ter predvajali film »Cas brez usmiljenja«.
Ob zaključku seminarja so vajenci izpolnili anketo, poleg tega pa smo vse vaje-ice testirali s psihološkimi testi (baterije DAT), kar nam bo koristilo pri spremljanju njihovega dvoletnega praktičnega dela v poslovnih enotah.
Z anketo smo želeli ugotoviti odnos vajencev do dela, do starejših. vzgojne vplive nanje, zanimanje za družbeno-politična dogajanja pri nas, kako preživljajo svoj prosti čas, katere časopise berejo in s katerimi problemi se najbolj pogosto srečujejo in kateri problemi jim povzročajo največ skrbi. Zanimali so nas tudi medsebojni odnosi v šolskem kolektivu, motivi za odločitev v poklic in mnenje o poklicnem delu.
Želeli smo spoznati odnos učencev do dela. 53 o/e slušateljev je mnenja, da z delom koristijo sebi in da bi z delom radi prispevali k večjemu blagostanju vse družbe
28.3% pomeni delo predvsem zaslužek, potreben za življenje, 16,4 % slušateljem pa zaslužek in zadovoljstvo, k j ga imajo pri delu!
Na vprašanje, kakšen je tvoj življenjski cilj. so slušatelji različno odgovarjali. 44.7% se želi čimprej osamosvojiti in si ustvariti dom. drugi pa si ne postavljajo posebnih ciljev. Od življenja skušajo dobiti, kar je mogoče
m
Za družbeno-politična dogajanja pri nas se zanima 42 % vajencev. 11.8 % se jih ne zanima, nekoliko pa se za ta vprašanja zanima 45 % učencev. Zanimanje za ta vprašanja so jim vzbudili v šoli in družbeno-politične organizacije
V prostem času se slušatelji največ ukvarjajo s športom, berejo knjige, revije in časopise ter zahajajo v kino. V kino zahajajo pogosto, vsaj enkrat na teden. Najbolj všeč so jim kavbojke in gangsterski filmi, detektivke, vojni filmi in ljubezensko-naturalisti črn" filmi.
Polovici slušateljev je najbolj všeč beat in plesna glasba, narodna glasba in popevke.
Zanimalo nas je tudi. če slušatelji v svojem prostem času radi berejo romana Le 48 % slušateljev radi berejo, drugi pa berejo le včasih, ali skoraj ne berejo Podobno je z gledanjem televizije, 29,9 % slušateljev gleda televizijo zelo pogosto, drugi pa le včasih.
Problemi, s katerimi se srečujejo in ki jim povzročajo zadnje leto največ skrbi, so značilni za to obdobje starosti. Na prvem mestu so ljubezenske težave, nato sledi učenje in problemi v družini. Mnenja so, da bi jim morali kadroviki, inštruktorji ter delovodje pomagati pri njihovem delu in učenju.
Odgovori slušateljev nam kažejo, da se je 38 (51 %) slušateljev odločilo za ta poklic, katerega sedaj opravljajo, zato, ker so mnenja, da jih ta poklic zanima, delo v njem veseli in ustreza njihovim poklicnim željam. Drugi so imeli druge poklicne želje in interese, a jih niso mogli uresničiti. 10% slušateljev je navedlo kot motiv izbire poklica razlog, da niso imeli možnosti vključiti se drugam, ker jih drugod niso sprejeli. 25.3 % vajencev pa ni imelo pogojev, da bi se vključili drugam. Če bi se še enkrat odločili za poklic, bi si 73 %, slušateljev izbralo istega, 27% pa bi si izbralo drug poklic. Večina bi se usmerila v praktične dejavnosti, obiskovali bi poklicno šolo, samo druge stroke.
Vsi slušatelji niso prepričani v to, da bodo v poklicu uspeli. 29,9 % slušateljev je odgovorilo na to vprašanje z »ne vem«.
Danes so se vajenci že vključili v proizvodnjo in od vodstva enot je odvisno, koliko se bodo vajenci naučili, kakšen bo njihov uspeh pri delu in kakšen član našega kolektiva bo postal.
Iz odgovorov udeležencev seminarja republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije
V okviru povečane aktivnosti sindikata gradbenih delavcev Slovenije in sploh sindikalnega dela v podjetjih je bil v Dolenjskih Toplicah dvodnevni seminar za sindikalne aktiviste. Iz zaključnega poročila povzemamo nekatere misli, ki so pomembne tudi za naše delo, oziroma kaj našim sindikalnim funkcionarjem povzroča največ težav.
Odgovori so bili naslednji:
® ker ne poznamo dovolj vloge in nalog sindikalne organizacije v sedanjih razmerah;
H vedno manj je časa za družbe-no-politično delo;
S nelojalna konkurenca med podjetji ustvarja slabo politično stanje v kolektivih; dostikrat licitirajo z nižjo ceno v škodo standarda delavcev; mnogo je še primerov, ko delavci, posebno tisti od daleč in tako imenovani sezonci, prebivajo v zelo slabih razmerah;
H premajhen vpliv sindikata na dogajanja v podjetju, največkrat nismo na tekočem glede tega, kaj se v podjetju dogaja;
S dovolj kritično ne nastopamo tudi zaradi tega. ker se bojimo posledic, in sicer, da bi bil kdo zaradi kritike in aktivnosti ob delo;
E mnogi pravijo, da ni sindikat več potreben, ker imamo samoupravljanje. Temu nekateri nasedajo ali pa jim pride prav kot izgovor za slabo delo in neaktivnost;
H slab sistem dela sindikalnega vodstva. Premalo se ukvarjamo z metodami in oblikami političnega dela, ne poznamo osnovnih stvari s področja medsebojnih odnosov;
B splošna nemoč sindikalne podružnice. Kar predlagamo, ni sprejeto, včasih tudi nihče ne obravnava naših predlogov;
B dostikrat se zgodi, da smo prepozno obveščeni ali pa postavljeni pred izvršeno dejstvo. Tak odnos povzroča tudi negodovanje članov kolektiva;
E nestabilnost zakonodaje in tudi to, da si lahko našo zakonodajo vsak po svoje prikroji. Zakonodaja v podjetju je preveč splošna in zastarela;
S dostikrat se pojavi nasprotje med interesi delavcev in interesi samoupravnih organov;
B nestalni delavci se sploh ne zanimajo za politično delo:
H v družbeno-politični h organizacijah delamo vedno isti ljudje;
E tisti, ki imajo visok standard, se ne zanimajo za delovanje sindikatov in se tudi izmikajo političnemu delu; E včasih smo odobrili vsaj direktive, zda.i pa bi potrebovali več strokovne pomoči za naše delo. Pomoč bi bila potrebna vsaj pri tistih vprašanjih, ki so nam vsem skupna;
Si nestalnost glede dela in zaposlitve. Naša podjetja so preveč odvisna od zunanjih činitel.iev (npr. krediti) in se zato ljudje dosti ne zanimaj0 za politično delo:
S nimamo sistema dela. delamo bolj od časa lo časa, bolj po direktivah in manj samostojno.
Vsak odgovor je po svoje zanimiv in vreden razmišljanja. Ali npr. res ne poznamo vloge in nalog sindikalne organizacije v sedanjih razmerah? Ali ni resnična misel o nelojalni konkurenci, o kateri smo že tolikokrat razpravljali? Ali ne botruje slabemu delu nekaterih podružnic neodgovornost voljenih funkcionarjev? Ali se člani kolektiva res najbolj zanimajo za tista dela. ki so vezana na zaslužek? — Mislim, da ne! Razmislimo!
Aktivnost sindikata je odvisna °d nas samih, od našega dela in uspehov. Da bi to dosegli, pa je treba delati in zopet delati
* NADALJEVANJA S PRVE STRANI ★ NADALJEVANJA S PRVE STRANI
ti moram, da je bil za oba obrata zagrebški sejem gradbeništva zelo uspešen.
■ Vprašanje: Za dobro vzdrževanje strojev so neposredno zadolženi strojniki sami. Ti so dolžni skrbeti za tekoče čiščenje, maže je ter pravočasno javljanje okvar. Kakšni stroji prihajajo v delavnice? Ali po vašem mnenju strojniki dovolj pazijo na stroje oziroma katere okvare strojev se največkrat pojavljajo?
Odgovor: V poplavilo prihajajo stroji težke, srednje in lahke mehanizacije. Način čiščenja in mazanja pa je za stroje težke in srednje mehanizacije različen. Najslabše je z mešalci zaradi slabega vzdrževanja. Beton, ki se po končanem delu ne očisti, se kasneje težko odstrani in s tem podraži popravilo.
Vzdrževanje strojev je nedosledno. Z rednim pregledi in morebitnimi manjšimi popravili stroja na terenu bi se njih obratovalna doba nedvomno podaljšala.
Dogaja se tudi. da se stroji polomijo. Vzrok temu je nepravilno upravljanje, preobremenitev v zimskem obdobni, ko sta jeklo in litina mnogo bolj krhka.
Okvare so različne. Največ je izrabljenih ležajev in osi (zaradi nerednega mazanja), polomljenih zobnikov, svornika, vi lakov ipd. Nekaj okvar je tudi pri Skipovih mešalcih — sklopka, pri vibracijskih iglah pa ležaji.
B Vprašanje: Za uspešno poslovanje so nam potrebni dolgorolni plani. Kakšne so perspektive na primer za povečanje proizvodnje pri izdelavi asfaltnih baz. betonskih mešalcev itd.? Kakšna je pomoč pri tem oziroma sodelovanje s konstrukcijskim birojem podjetja?
Odgovor: Že leta 1966 je konstruktivni oddelek KO Maribor začel izpolnjevati prvotno asfaltno bazo AB 1. Za večjo kapaciteto sedanje baze AB 2-15 je bilo vloženega mnogo truda S podaljšanjem bobna, izboljšanjem gorilnika in vgraditvijo raznih dodatnih sklopov dosega sedanja baza 15 — 20 t/h gotovega asfalta. kar je odvisno od vlage in granulacije agregata. Sedanja asfaltna baza je polavtomatska.
Novih baz smo izdelali v letu 1967 okrog osem, več starih smo obnovili na tipo AB 2-15. Kljub zadovoljivi vzdržljivosti in kvalitetni izdelavi baz pa zahtevajo kukej vedno večje kapacitete. To se je pojavilo tudi na zagrebškem sejmu gradbeništva.
Upam. da bi naša obrata s pomočjo konstrukcijskega biroja na centrali uspeli izboljšati kapaciteto do 30 t/h. Vsekakor bi morala imeti takšna baza vgrajena tresilna sita, kotel za pregrevanje bitumena pa bi morali predelati od sedanjega trdega na tekoče gorivo. Poleg navedenega bi morali pri konstrukciji navedene baze upoštevati, da bi bila čim mobilnejša in za montažo enostavna.
Protitočne mešalnike PM 500 in 250 izdeluje naša poslovna enota že
vrsto let. Koristniki so z njim zelo zadovoljni, kar daje zagotovilo, da so mešalniki kvalitetni.
Na zadnjem zagrebškem sejmu pa je bilo precej gradbenih podjetij, ki so se zanimali za kompletne betonarne, večje in manjše kapacitete. Glede na to želim, da bi obrati čimprej izdelali prevozno betonarno z vgrajenim protitočnim mešalnikom PM 250 po načrtih konstrukcijskega oddelka centrale in obratov.
Želim poudariti, da imajo kupci v naše stroje zaunanje. ker je »Gradis« veliko gradbeno podjetje in uporablja stroje in izdelke v lastnih obratih.
Kar zadeva sodelovanje s konstrukcijskim birojem, se moram izraziti pohvalno, vendar menim, da bi ta pomoč lahko bila še večja, če bi bil celoten strojni tehnični kader bolj združeno angažiran pri konstrukciji gradbene mehanizacije, ki jo izdeluje naše podjetje
® Vprašanje: Kako gledate na instrument delitve dohodka v podlet-ju, ki je bil uveljavljen v letu 1667? Ali bo ta delitev ustrezala pogojem poslovanja v leu 1968 in kako ste razporeddi sredstva na sklade v letu 1967? Ali ste kot dober gospodar kdaj razmišljali, da bi iih vložili v obratna sredstva podieri-^?
Odgovor: Menim, da j«- treba poslovati po principu dobrega gospodarjenja. Smatram, da je delitveno razmerje skledi _ OD v 'etu 1967 za obrate bilo malo preostro.
Za leto 1968 planiramo, da bo delež dohodka v vrednosti proizvodnje 34 %, razmerje skladi — OD pa 82 : 18. Upam, da bomo ta predvidevanja v letošnjem letu tudi dosegli. V preteklem letu smo celotno ustvarjene sklade PE namenili za obratna sredstva podjetja.
B Vprašanje: Ali je sedanji sistem delitve osebnega dohodka dovolj spodbuden za nenehen dvig proizvodnje in sploh kako gledate na delitev osebnega dohodka v podietju?
Odgovor:	Glede sistema delitve
osebnega dohodka želim poudariti, da pri AODM in zadnji shemi ni bila posvečena dovolj velika pozornost določaniu posameznih delovnih mest v obratih Priporočam, da v prihodnje postavijo v shemo vsa delovna mesta, ki v obratih obstajajo, z ustreznim številom točk. Obrata ne moremo tretirati zgolj kot remontne delavnice, zaradi česar menim, da jih obravnavamo prav tako skrbno kot osnovno dejavnost.
Mislim, da ,ie sedanji sistem delitve OD dovolj spodbuden za dvig proizvodnje.
■ Vprašanje: Katere temeljne prijeme v poslovni politiki celotnega podjetja štejete za uspešne in pravilne in katere za neuspešne?
Odgovor: V zvezi s tem vprašanjem bi omenil, da podjetje »Gradis« v svoji poslovni politiki premalo upošteva obrate. Ni redek primer, da izvajajo obrtniška dela na stavbah. ki jih gradi »Gradis«, tudi obrtniki. zaradi česar se denar odteka v korist tuiih izvajalcev Trenutno opažamo padec obrtniških del, kar ima za posledico pomanjkanje dela za delavce, ki delajo v obračunskih enotah obrtniških storitev.
Vsak teden
ko bi morala nova stavba tudi že »rasti-«' navzgor. No. naši graditelji pa nikakor niso vrgli puške v koru' zo; takoj ko se je v marcu vreme P°? pravilo, so se vrgli na delo z vsemi silami.
-Delali smo noč in dan, v dveh izmenah, prva od šestih zjutraj do šestih popoldne, druga pa ponoči prav tako 12 ur,- je razlagal vodja gradbišča. Okrog 80 tesarjev, zidarjev, strojnikov in drugih delavcev je delalo »s polnim plinom-, skoraj brez oddiha. In prav to — silovit delovni elan. združen z brezhibno organizacijo (na gradbišču skoraj ni bilo niti majhnih zastojev) — je prineslo prvo zmago: že 12. aprila je bila pet' etažna stavba, v kateri je okrog 2200 kvadratnih metrov površin pod streho.
Seveda ta uspeh, ki so ga naši delavci dosegli v Opatiji, ko so v res kratkem roku dobrega meseca sezidali petetažno hišo od tal do strehe, tako da je na novo zrasla poprečn0 kar po eno nadstropje vsak teden, še ni — pika na i. Nedvomno bo treba premostiti še to in ono težavo, saj vsi vemo. da v gradbeništvu še kar hitre spraviš stavbo do vrha, ali do strehe-težave pa se zares začno šele takrat, ko pridejo v objekt obrtniki.
»Investitor nam je postavil kaj o-ster rok — 28. junij,«je spet povzel besedo tovariš Kuštrin. »Do tega roka nas resda še ločita polna dva meseca in še nekaj dni, vendar pa tudi dobro vemo, da se tudi zdaj nikakor ne bomo smeli uspavati Objekt je treba še v celoti opremiti oziroma urediti celotno notranjost, kar vsekakor ni malo. Potem nas čaka še zunanja ureditev — dovozna cesta, skladišče mazuta, parkirni prostor m še to in ono. Skratka, dela je za dva meseca več kot dovolj in tudi to delo ne bo prav nič lahko.<-
Vendar pa naši graditelji čvrsto verujejo in pravijo, da morajo in da tudi bodo držali rok — 28. junij " ki so ga obljubili investitorju. Vsekakor je zdaj objekt pod streho, i° dež res ne bo več mogel nagajati tako, kot je v februarju. Vodja gradbišča je tudi povedal, da so obrtniške kapacitete zagotovljene, prav tako ne bo težav z materialom. Nekaj dela F tudi že opravljenega v okolici depandanse. Že 25. aprila bodo začeli podirati žerjav, ki je svojo nalogo opravil. Edino, kar gre vsem nekoliko na živce — našim in tudi investitorju — sta dve dvigali firme »David Pa jič«. Vendar pa — tako smo vsaj slišali od direktorja hotela — bosta baje tudi obe dvigali še pravočasno poslani v Opatijo.
Tako bo torej v Opatiji — upajmo — Gradis slavil letos že drugo pomembno zmago in za 490 milijonov starih dinarjev zgradil na čudovitem prostoru sredi Opatije n o v, zares lep gostinski objekt.. Ta stavba bo v ponos Opatiji, nanjo pa so lahko ponosni tudi vsi »Gradisovci-. ki so na tem objektu znova potrdili sloves našega kolektiva.
Velik delež za to pa ima tudi P objektivni biro in še posebej inž. J°ze Uršič in inž. Boris Vede.
Izpolnili smo obljubo
Veliki uspeh mariborskih Gradisovcev, ki so v najhujši zimi dogradili objekte nove pivovarne tako, da bi se lahko začela montaža strojnih in drugih naprav
»Zastavili smo v ostrem tempu,« je pripovedoval šef gradbišča inž. Franc Gačnik. »Rok je bil silno kratek, saj je bilo treba pivovarniške objekte podjetja Vinag-Talis Maribor dograditi že do 15. marca, tako da bi lahko začeli z montažo pivovarniških naprav.«
Z izkopi so začeli 15. novembra lani, prvi betoni pa so stekli že 14. decembra. Bistvena značilnost celotne gradnje je v tem. da so morali graditi pozimi, ogrevati beton - itd., kar je seveda drago. Toda montaža se še ni začela, ker nekatera domača podjetja še niso izdelala naprav, pri čemer gre predvsem za cisterne iz nerjavečega jekla, vtem ko so tuji dobavitelji do roka dobavili že vso opremo in je zdaj spravljena na varnem. Zato seveda ni nič čudnega, če so graditelji malo razočarani, saj so delali v najhujši zimi ob mrazu minus deset in tudi dvajset stopinj Celzija. Če rok ne bi bil tako oster in če bi že vnaprej vedeli, da se ne bo naposled tako mudilo, bi z manj truda in stroškov opravili isto. Zdaj je delen zastoj, ki ni nastal po naši krivdi, pravijo graditelji. Skraja je investitor predvideval, da bo proizvodnja v novi pivovarni stekla že prvega maja. Položaj pa je zdaj tak, da bo zakasnitve za dva meseca in računajo, da bo pivovarna začela o-bratovati v začetku julija.
Zdaj tečejo končna dela zlasti na silosih, ki jim je majkalo, ko sem jih obiskal, še osem metrov do končne višine. Dalje so še obrtniška in instalacijska dela, ki tečejo, kolikor to ni vezano na montažo.
Celotna vrednost vseh gradbenih in obrtniških del je 630 milijonov starih dinarjev. Do sedaj je realiziranih za okrok 400 milijonov. Kakšne podražitve ni bilo, ker se cene v tako kratkem času seveda ne spreminjajo Cena se je spremenila samo zaradi spremenjenega projekta pri armaturah. Projektant je zagrebški prehrambeni tehnični inštitut, ki je hkrati tudi nadzorni organ. Nekaj te-
žav so imeli, ker projekti, ki so začeli, še niso bili vsi izdelani in so sproti urejali razne zadeve. Zlasti pa je dobra stran v tem, da je projektant hkrati tudi nadzorni organ in torej vedno prisoten ter so sproti lahko reševali vse, kar je bilo treba. To je bil tudi pogoj, da so lahko stavbo pravočasno dogradili in se držali prvotno predvidenega roka.
Celoten kompleks pivovarne obsega 6,5 ha. V prvi fazi bo zgrajena pivovarna s kapaciteto 150.000 hektolitrov. Sami objekti so zasnovani tako, da jih je mogoče z minimalnimi stroški preurediti za kapaciteto 300.000 hi. To velja predvsem za energetski center, ki je gradbeno dimenzioniran tako, da bo zadoščal za kompletno izgradnjo celotnega prostora.
V	drugi fazi je predvidena zgraditev polnilnice s kapaciteto 27.000 steklenic na uro. Tretja faza pa predvideva nov obrat za alkoholne in še enega za brezalkoholne pijače. V četrti fazi je predvidena gradnja garaž, skladišč, mehaničnih delavnic itd., morda pa tudi novega upravnega poslopja, če bi se sedež preselil sem. Vse to naj bi bilo po sedanjih predvidevanjih opravljeno do konca leta 1970.
V	prvi fazi je zgrajen energetski center, ki je sestavljen iz treh objektov: trafopostaje, kotlarne s tehnološko pripravo vode in strojnica. Namen tega centra je, da bo dal elektroenergijo, toplotno energijo, zrak in vodo (toplo in mrzlo) za vse naprave. Sama zgradba je skeletne konstrukcije. Dvorane so v razponu 13,5 m, vse fasade pa so predvidene v profilnem steklu copilit, takšne so npr. na termoelektrarni v Trbovljah.
Silosi za mariborsko pivovarno. Za podjetje Talis-Vinag Maribor gr a dimo veliko pivovarno, ki bo dajala po dokončani izgradnji po 300.000 M Piva. Na sliki baterija desetcelienega silosa, ki ji manjka na sliki se °sem metrov do vrha.
Glavni delovodja Miro Žorž in šef gradbišča inž. France Gačnik.
Potem je varilnica piva. Ta ima dva dela — proizvodni del, tj. hala visoka 8 m in z razponi ca 8,5 m. Ta služi za proizvodnjo piva. Drugi del pa predstavlja centralni laboratorij, komandne naprave in ustrezne pisarniške prostore.
Naslednji objekt so silosi. To je baterija desetih celic dimenzije 7 X 18 m in višine 35 m. V njih bodo surovine, vse upravljanje pa je avtomatsko iz komandnega prostora v va-rilnici. Na koti 28 m je predvidena pohodna terasa,- s katere je lep razgled na Tezno, del Studencev in Tabora.
V prvi fazi je zgrajena tudi vrelna in ležna klet. To je v bistvu skladišče za zvarjeno pivo. V skeletno konstrukcijo bomo montirali desetva-gonske cisterne iz nerjavečega jekla. Teh je skupaj 21 in še približno toliko manjših s prostornino približno po dva vagona. Značilnost te kleti je v tem, da ljudem ne bo treba stopati v samo klet, temveč bodo delovni proces regulirali s hodnika z normalnimi klimatskimi razmerami. In še ta posebnost, da je klet nad zemljo ter je zato posebej toplotno izolirana z bitumpperlitom. Fasada je aluminijasta.
S temeljenjem niso imeli posebnih težav, vsa pivovarna pa leži med Ljubljansko cesto, Betnavskim. gozdom in gasilskim domom. Prej so bile na tem prostoru njive Agrokombinata.
Ko je bilo delo v največjem poletu, je bilo na gradbišču 2'20 ljudi in še 20 železokrivcev. To je bilo januarja in februarja, torej so imeli čez zimo delo. Zdaj jih je še okrog 40, obrtnikov pa okrog 40. Teh bo kasneje več — okrog 80 do 90.
In še kdo vodi gradbišče? Kot smo že povedali, je šef inž. Franc Gačnik. Njegov pomočnik je Miro Švehla, za obračun skrbita za proizvodni del Tone Sikošek, za energetski del pa Jakob Gajšt. Referent za obrtniška dela je Miro Puc, za armaturo pa Tatjana Žokalj. Glavni delovodja je naš stari znanec Miro Žorž, za silose in varilnico Alojz Zorec, za vrelno in ležno klet Jože Štangler, za energetski center pa Roman Mernik in Alojz Šinko.
K uspehu mariborskih Gradisovcev, ki so uspeli zgraditi objekt do roka, lahko le čestitamo!
V boju za zmanjšanje nesreč
V skladu z zakonskimi predpisi in v neprestanem boju za zmanjšanje nesreč pri delu so dolžni vsi delavci enkrat letno preveriti znanje (oziroma položiti izpit) iz varstva pri delu.
Letos je bil prvi na vrsti tehnični strokovni kader. Tako je do sedaj opravilo izpit iz varstva pri delu 99 tehnikov in inženirjev. Od teh je uspešno položilo izpit 79 kandidatov, neuspešno pa 20.
Rezultati po posameznih poslovnih enotah so bili naslednji:
Rezultati preverjanja znanja nam zgovorno kažejo, da v enotah, kjer se zanimajo za varstvo pri delu in so varnostne predpise in interno zakonodajo v zvezi z varstvom predelali, so tudi rezultati preverjanja znanja boljši.
Poslovna enota		Izpit je polagalo	Izpit je položilo	Izpit ni položilo
Celje . . . : :		.	9	9	—
Jesenice .1.1	•	. 12	12	—
Koper . 111	.	.	7	2	5
Ljubljana . . .	•	. 15	13	2
Ljubljana okolica	•	. 8	8	—
Maribor ....	•	. 22	16	6
Ravne	... 1	.	8	7	1
Škofja Loka 1 1	•	.	3	0	3
OGP ...11		. 8	7	1
spo . . ; : :	•	1 4	2	2
Centrala 111	•	1 3	3	—
Skupaj .111	•	1 99 . .	> 79	20
«m mmvmmvim w r«
s::sks£:k! •si ;2k::c.*F3
* mtmnmm'
\ tim-mmmmm
r>f	mm
I -1 im: mmm m m

pili
žv
S..

PIVOVARNA PODJETJA TALIS-VINAG MARIBOR — Na prvi sliki je velikansko skladišče goriva v ozadju energetski center. Na drugi sliki je pogled s stavbe na gradbišče. Na tretji je »ležišče« za cisterne, V katerih bo pivo in še detajl z gradbišča.	<,


■MNi
- -,-^ir&r~-~

V/^C
a levo. Adaptacija Grand hotela Toplice na Bledu je obsegala kompletno menjavo vseh notranjih zidov, vsa instalacijska in ostala dela — Slika desno: V hotelu bo velik termalni bazen,
Adaptacija Grand hotela Toplice na Bledu
Grand hotel »Toplice« je v naši domovini in daleč prek meje prav tako znan, kot Blejsko jezero. Hotel stoji tik ob jezeru. Z balkonov in terase je čudovit razgled na 1,45 km2 jezerske površine, na otoček sredi jezera, na grad, še posebno lep je pogled na obronke Julijcev in Karavank. Zato ni nič čudnega, če zgodovinarji omenjajo Bled že 1004. leta.
Posebna znamenitost hotela Toplice je termalno kopališče z izvirom tople vode, s stalno temperaturo 23 do 25 stopinj. Z adaptacijo hotela bomo v notranjosti stavbe uredili tudi velik plavalni bazen (81 m2).
Adaptacijo hotela je prevzela jeseniška poslovna enota. Z delom so pričeli 6. oktobra 1967, rok predaje je 15. maj 1968. Graditelji zagotavljajo, da bodo objekt do roka izvršili in predali investitorju.
Proračunska vsota znaša 830 milijonov starih dinarjev, od tega je za okrog 220 milijonov S din gradbenih del. Adaptacijska dela so obsegala kompletno menjavo vseh notranjih zidov, 2 nadstropja stropov, vsa instalacijska, ventilacijska in kanalizacijska dela, nadalje ureditev jezerske terase, kopalnega bazena in okolice. V vhodni etaži so bila izvršena najtežja adaptacijska dela, predvsem po statični plati.
Vsa notranja oprema hotela bo popolnoma nova. droben inventar bo uvožen iz inozemstva.
Ker je bila letos zima zelo ugodna, so dela potekala normalno, sicer pa je bila celotna stavba ogrevana s termogeni. Za sušenje ometa pa so uporabljali posebne grelce (tajfune).
Na gradbišču je bilo poprečno zaposlenih 110 delavcev. Delavci se V glavnem dnevno vozijo z Jesenic (prevoz je za delavce brezplačen). .
Sektorski vodja je Ladislav Abruč, sodelujeta pa naša mlada strokovnjaka ing, Milan Pajk in ing. Jože Eržen.	-y.
Aforizmi velikih mož
Častihlepje je gnoj za slano.
Aretino
Kratkost je duša duhovitosti.
Shakespeare
Genij je talent mrtvega človeka.
De Concourt
Veliki ljudje začnejo živeti kadar umro.
Carlyle
bolje je biti človek kot za-hrbtnež, ki si na račun drugih ustvarja slavo in ugled.
V. Nossar
hrecni ljudje so bogati, bogati pa niso srečni.
Fr. Halm
L'eiavec, ki zapusti svoj razred in pozabi na to, kar je bil m ki si hoče pomagati naprej in se povzpeti nadenj, se spusti v laž.
Kingsloy
Statistika e blokiranih žiro računih
Še eno avtodvigalo Lorain MC 320
Na predlog komisije za investicije je delavski svet podjetja v preteklem letu odobril nabavo še enega avtožerjava Loranin MC-320 z nosilnostjo 20 ton. Pred predlogom za komisijo za investicije je tehnična služba ugotovila, da je eno avtodvigalo v podjetju premalo. Spričo pestrosti uporabe tega dvigala je bilo isto stalno zasedeno. Potrebni so bili večji premiki največkrat na daljših razdaljah tudi po 200 km in več. Pri takšnem nepretrganem delu so bili tudi strojniki na avtožerjavu preobremenjeni in obstojala je možnost eventualne nesreče.
Po pred kratkim objavljenih podatkih službe družbenega knjigovodstva so imele lani v zadnje® trimesečju 403 delovne organizacije stalno blokiran žiro račun pri banki. V mesecu decembru pa je bilo stalno blokiranih 478 delovnih organizacij.
Največ je bilo blokiranih delovnih organizacij v industriji, potem obrt, trgovina, kmetijstvo, družbene in državne službe, kulturno in socialna dejavnost, gradbeništvo, stano-vanjsko-komunalna dejavnost, gozdarstvo in promet.
V Srbiji je bilo blokiranih največ podjetij, polovica vseh v državi, nato pa se zvrstijo v Hrvatski, Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Sloveniji in Črni gori.
Prvo avtodvigalo je bilo nabavljeno leta 1964, ko je bil potres v Skopju. To dvigalo je bilo od tega časa pa do danes letno zaposleno tudi po 2.000 ur. Ker je bilo prekomerno uporabljeno, je delavski svet podjetja povišal stopnjo amortizacije od 10 na 20°/c, tako da bi moralo biti amortizirano v petih letih. S tem smo si hoteli pravočasno zagotoviti finančna sredsva za nabavo novega avtožerjava.
Ko smo se v tehnični službi odločali ali bi predlagali komisiji za investicije močnejše avtodvigalo ali prav takšno, torej tipe MC-320, smo končno le prišli do zaključka, da nabavimo ponovno isto tipo. S tem je tudi dana možnost, da lahko ob sinhroniziranem dviganju obeh av-tožerjavov dvigamo bremena do 35 ton.
Prvo nabavljeno avtodvigalo je bilo direktno poslano iz Ohia, ZDA, iztovorjeno pa je bilo v Solunu, sestavljeno v Skopju in nato prepeljano v Ljubljano. Drugo dv ;alo je bilo naloženo v holandski tovarni Apeldoorn in nato prek Rotterdama razstavljeno prepeljano na Reko. Na Reki smo ga toliko kompletirali, da je bil možen prevez do Ljubljane, kjer je bila izvršena končna montaža in primopredaja stroja.
Ko smo primerjali prvo dobavo v letu 1964 in poslednjo, smo ugotovili. da je holandska tovarna, ki sestavlja originalne dele avtožerjava
Lorain. razmeroma slabše dobavila stroj, kot pa bi ga dobili iz ZDA. V tem smislu smo tu-4 obvestili vse predstav-ke Lorain a in dobavitelja.
Ker smo že imeli izvežbani dve grupi strojnikov oz. šoferjev za avtodvigalo Lorain, ne bo nobenih težav pri upravljanju z novim strojem. O pravočasnem naročanju avtodvi-gala Lorain sedaj ne sme biti težav, niti ne bo potrebno izvrševati dolgih voženj iz kraja v kraj. Poleg tega pa imamo možnost ob istočasni uporabi obeh dvigal dvigati tudi težja bremena.
Biro za projektiranje v našem podjetju bo lahko temu primerno projektiral nove konstrukcije.
M. A.
Na cesti Zagreb Ljubljana v vasi Podsmreka se je prevrnila prikolica italijanskega hladilnika, ki je peljal meso iz Romunije v Jugoslavijo. Na pomoč so poklicali naš novi Lorain MC-320, ki je težki hladilnik dvignil v nekaj minutah.
Letos več poškodb in bolezenskih izostankov
Poiščimo vzroke za naraščanje števila poškodb pri delu
Varnostna služba podjetja je za I. tromesečje analizirala odsotnost z dela zaradi poškodb in bolezni ter ugotovila, da se je njih število povečalo.
Tako je bilo v letu 1967 v obdobju od 1. 1. 1967 do 15. 3. 1867 bolnih skupno 883 oseb, v istem obdobju letos pa 1246, t.j. 333 več.
Bolezenski dopusti zaradi poškodb in bolezni so v tem času lani trajali 11.026 dni, v istem času letos pa 13.813 dni, t.j. za 2787 dni več.
Iz teh podatkov je razvidno, da smo zaradi bolezni
in poškodb pri delu v prvem tromesečju izgubili kar 13.813 delovnih dni ali ca. 20 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Ti podatki vzbujajo vsekakor skrb in so potrebni temeljite raziskave vzrokov nesreč pri delu, predvsem pa raziskave vzrokov pogostnejših bolezni.
Ko so v nekem podjetju globlje analizirali vzroke nesreč pri delu, so ugotovili, da je od 450 nesreč pri delu bil pri:
31 % glavni vzrok nepravilen odnos delavcev do dela in do varnostnih ukrepov,
15 °/o nestrokovnost delavcev,
11% neizpravnost orodja,
8% neurejena gradbišča in delovišča,
6	% neizpravne zaščitne (varnostne) naprave,
7	% neracionalen način dela,
10% prevelik napor (izven delovnega mesta),
12 % neznani vzroki.
Pri boleznih pa so ugotovili, da so delavci največ bolni zaradi neurejene prehrane in bolezni dihal.
Globlja in strokovna analiza vzrokov nesreč pri delu in naraščanja bolezni pri nas, bi prav gotovo spremenila vrstni red vzrokov za nesreče pri delu.
Poslovna enota
Celje . ...
Jesenice...........
Koper ....'. Ljubljana . . Ljubljana-okolica Maribor . . . '. Ravne ... . . .,
Število za posl.
276 389 235 • 548 329 769 286
Odsotnih zaradi bolezni ali poškodbe
• štev.	<v0
58
178
83
175
V.O
291
22
21.01
45,76
35,32
31,93
33,43
37,84
7,69
dni
91
66
.10
393
356
162
Bolezenski zaradi poškodb
*A>
PRIKAZ ODSOTNOSTI Z DELA ZARADI POŠKODB IN BOLEZNI V PODJETJU »GRADIS« ZA I. TRIMESEČJE 196S (OD 1. I, 1968 DO 15. III. 1968)
doDusti
zaradi bolezni
"'o
8,55 6,41 5,62 6,76 6,99 8,86 3,88 7,35 3,00 6,33 7,86 6,91 2,19 13.39 3,12 6,84
0.92
0,39
0,10
1,43
2,79
0.44
850
1.091
'597
1.854
892
3.224
500
KO Ljubljana . . .	.	238	73	30,67	43	0,33	947
KO Maribor . .	182	39	21,43	45	0,49	276
LIO Škofja Loka ..	„ .18(1	66	36,67	154	1,98	492
OGP Ljubljana . .	.	187	52	27,81	89	1,06	661
SPO Ljubljana . .	.	209 ‘	57	27,27	71	0,83	590
Projektivni ....	28	7	25.00	—		29
Uprava sam. domov	30	14	46.67		 •	—	184
Centrala			21	15,56				~	 '	206
Podjetje	....	- 4021	1246	30,99	1480	0,82	12.393
Skupaj
poškodbe
dni
941
1.157
607
2.247
1.248 3.386
500
990
321
646
750
661
29
184
206
13.873
bo! dni in bolezni
9,47
6,80
5,72
8.19 9,78
9.31 3,88 7,68 3,49
8.31 8,92 7,74
2.19
13.39
3,12
7,66
»GRADIS nam je nudil najboljše rešilve
Izjava Aleksandra Purica, direktorja hotela »Opatija«
Na gradbišču nove depandanse hotela »Opatija« — pravzaprav na veliki ploščadi pred starim hotelom »Opatija« — smo srečali tudi tovariša Aleksandra P urica, direktorja hotela »Opatija«. Nič se ni upiral naši prošnji, naj da izjavo za Gradisov vestnik.
»Ko smo se odločili za investicijo za gradnjo velike in moderne depandanse,« je pripovedoval tov. Purič, »smo povabili nekaj velikih in uglednih podjetij iz Slovenije in Hrvaške. Zbrali so se predstavniki zagrebškega »Tempa«, reškega »Jadrana«, novomeškega »Pionirja« in tudi '■Gradisa« Vsako podjetje nam je nudilo svoje rešitve. No, ko je komisija ocenila in pretehtala vse ponudbe, je prišla do prepričanja, da nam •ie prav »Gradis* ponudil zares najboljo rešitev. Zlasti nam je pri vašem podjetju ustrezalo to. da ste vse pripravili sami, od projektov pa do gradnje in vseh zaključnih obrtniških del — torej gradnja na ključ. Tako bomo lahko mi gostinci samo še pripeljali v novo depandanso prve goste.«
V nadaljnjem pogovoru je tovariš Aleksander Purič še poudaril, da je bila Gradisova rešitev najustreznejša z vseh vidikov, tako glede tlorisnih rešitev samega objekta, njegove arhitekture, nič manj pa niso ustrezale rešitve okolice hotela oziroma depandanse, parkirnih prostorov in podobne. Seveda je pomembno vlogo pri odločitvi komisije igrala tudi končna cena, čeprav cena ni bila edini in najpomembnejši faktor. Direktor Purič je še dodal, da si je »Gradis« že lani na hotelu »Pariš« s svojim hitrim in solidnim delom pridobil precejšen ugled na tem področju. Ime »Gradis« v Kvarnerju danes ni več neznano, nasprotno — to ime je že pojem za solidno gradbeno podjetje.
Direktor Purič je potem v pogovoru poudaril, da je z dosedanjim delom Gradisa zelo zadovoljen in da tudi nadzorni organi niso imeli nikakršnih pripomb.
»Torej mislite, da si je tudi s tem vašim objektom Gradis pridobil legitimacijo za nove investicije ob Jadranu,« smo vprašali direktorja Puriča.
»Vsekakor!« je odločno prikimal tov. Purič. »Prav gotovo ima Gradis realne perspektive, da se tudi v prihodnjih letih poteguje na licitacijah za gradnjo novih hotelskih in gostinskih objektov. Saj veste, kako je s to rečjo: vsak investitor, ki se bo odločil za takšno ali drugačno gradnjo, bo šel prej malo vprašat k znancem, malo si bo ogledal novejše in solidnejše objekte. Skratka, vsak investitor bo najprej zbiral informacije in bo hotel prej, preden se dokončno odloči, marsikaj vedeti o gradbenem podjetju, ki mu namerava zaupati gradnjo. Zlasti pa bo vsakega investitorja zanimalo, kako je s kvaliteto ljudi, ki so zaposleni v gradbenem podjetju, skratka, ali lahko podjetje dela hitro in tudi solidno ali pa bo imel opravka z bolj ali manj nesolidrvm kolektivom. In Prav tu — glede hitrosti gradnje, solidnosti in kvalitete dela — si je že lani in tudi letos pri nas Gradis pridobil najboljše spričevalo.«
Direktor Purič je nato v pogovoru omenil, da je februarja zelo slabo kazalo, saj je 14 dni tako deževalo, da delavci praktično sploh niso mogli prijeti za delo. »Zelo slabo je kazalo in postajal sem že nekoliko nervozen,« je razlagal tov. Purič. »Menda me razumete — za nas to ni šala. Rok 28. junij mora biti izpolnjen, če se vse podre, kajti mi moramo julija že plačati prvi obrok anuitet, vrh tega pa 1. julija že pridejo prvi gostje. No, Gradisovi strokovnjaki pa so me pomirili in mi z delom v marcu in aprilu znova vlili zaupanje, tako da sem prepričan, da bo rok izpolnjen. In kar je: šč zlasti pomembno — vse probleme, ki jih tudi pri tej investiciji ne manjka — rešujemo skupno, v popolnem medsebojnem razumevanju, pač tako, da skušamo drug drugemu čimbolj olajšati delo,« je zaključil pogovor direktor hotela 'Opdtija.
»Ime Gradis je v Kvarnerju danes že pojem za solidno gradbeno podjetje,« je izjavil direktor hotela »Opatija« tov. Aleksander Purič.
Tudi v hotelu „Palma“ smo dobro opravili oalopo
Poročali smo že, da je gradbeno vodstvo Ljubljana letos v Opatiji prevzelo ne samo gradnjo precej velike depandanse hotela »Opatija« — o tem poročamo obširneje v drugih prispevkih — marveč tudi obnovo hotela »Palma«. Ta hotel, ki leži prav blizu nove samopostrežne trgovine ljubljanske »Prehrane« in novega hotela »Pariš« (oba objekta smo zgradili lani), smo morali prenoviti tako, da bo lahko povečal dosedanjo kategorijo C v B. To delo, ki so ga morali delavci gradbenega vodstva Ljubljana opraviti v približno treh mesecih — od januarja do sredine aprila — je terjalo popolno obnovo vseh sob. Naši delavci, ki so jim pomagali obrtniki, so morali podreti precej vmesnih sten in tako obnoviti sobe, da so povsod napeljali vodo oziroma usposobili kopalnice. Seveda je bilo treba izboljšati še marsikaj — od inštalacij do slikarskih del. Vse delo, ki je veljalo 280 milijonov starih dinarjev, so naši delavci ob pomoči številnih obrtnikov opravili v rekordnem času, tako da bo hotel »Palma« že pred prvomajskimi prazniki popolnoma prenovljen in bo treba le še namestiti opremo — pohištvo, preproge, zavese, slike in druge predmete. Vsekakor so tudi v hotelu »Palma« naši delavci dokazali, da lahko »Gradis« prevzame tudi najtežje naloge in jih v najkrajšem roku zadovoljivo izpolni.
— — — — — — — — — — — —	-j	7 ■
Še letos v lepem samskem domu
Končno bodo tudi v Kopru podrlilstaiTm neustrezne barake, delavci pa se bodo preselili v sodobne prostore
Ko smo te dni obiskali naša gradbišča ob Jadranu, smo se seveda u-stavili tudi v Kopru. In med številnimi novicami, ki so nam jih povedali, je tudi ena zelo razveseljiva: Pred kratkim so začeli blizu Semedele oziroma na obronku bodočega stanovanjskega naselja Olmo graditi samski dom. Tako se torej uresničujejo dolgoletne 'sije Koprčanov, ki bodo letos slednjič le prišli do lepega in sodobno urejenega samskega doma.
Koper je zadnje gradbišče oziroma zadnja naša enota, ki je vse do letos morala nastaniti delavce v starih, neustreznih barakah Slišali smo, da so koprske barake že uporabljali pred 20 leti, ko je »Gradis« gradil
HE Moste. Nič čudnega, da so bara- skega doma zaposlenih kakšnih 50 ke v takšnem~šfanjiy da bi. jih bilo delavcev..:
najpametneje in najkoristneje kai skratka, prav zadnji je tudi Koper takoj politi z benempm m z zg .. re^ problem lepo urejenega sam-Ko smo te dni obiskali K"6per, so	- gkega doma. Vendar pa je treba ta-
li delavci ze v prvi etaži oziroma a ^oj povedati, da višji standard sta-temeljih zgornjega dela doma.- o i novanja terja tudi ustrezno višjo ce-dom bo imel v I. fazi 120, v diugi pa no zadnja leta so .-se delavci večkrat 200 lezisc. Seveda bo sodobno ur j n upravičeno, pritoževali zaradi mraza bodo imeli v njem ljudje vse u- ■ v
in______________ .
dobje, od prh in lepih sanitarij do srednje velike klubske sobe, kjer se bodo lahko razveselili ob radiu, televiziji, šahu, časopisih in raznih igrah. Objekt bo imel dve oziroma tri e-
in drugih nevšečnosti, ki so bile v barakah. Vse to bo seveda v modernem samskem domu odpadlo. Vendar pa bi bilo nesmiselno pričakovati, da bi lahko veljalo bivanje v mo-
Objekt bo imel dve oziroma m =-	_	- ------ ' V , .	...
taže, po zagotovilih Koprčanov pa bo dernem samskem domu, ki bo nudil vseljiv že letos jeseni. V vsaki sobi vse udobje, prav toliko, kot v starih, bodo po 4 in ponekod tudi le po 3 le- na pol razpadajočih barakah. V ba-žišča. Trenutno je pri gradnji sam- rakah so naši ljudje plačevali me-
sečno le po 1000 starih dinarjev. To je res zelo malo, skoraj simbolično plačilo, seveda pa tudi v baraki ni bilo skoraj nikakršnega udobja. V novem samskem domu bodo imeli naši delavci vse udobje, torej v primerjavi z barakami resnično visok stanovanjski standard. Zato je treba to upoštevati pri stanarinah, ki bodo v novem domu nedvomno precej višje, kot so bile v barakah. To je povsem razumljivo, saj so tudi v modernih stanovanjih stanarine ustrezno višje od stanarin v zastarelih hišah. Na to naj pomislijo vsi, ki bodo uživali polno udobje v lepem novem samskem domu, tako da ne bodo prezgodaj in neupravičeno kritizirali višje stanarine.
Slika levo: Nov samski dom v Kopru bo imel v prvi fazi 120 ležišč, v drugi pa 200 ležišč. V vsaki sobi bodo po 4 oziroma po 3 ležišča. Na sliki začetek gradnje — Slika desno: Tam, kjer odpove kanalizacija.
Je pomislimo ne na - lusanje"
Pred odhodom z opatijskega gradbišča, kjer bo čez dobra dva meseca ponosno stala moderna depandansa hotela »Opatija«, smo se nekoliko pogovorili še z dvema graditeljema tega lepega objekta.
Osman Gihič« doma iz Brčkega, je že 7 let pri našem podjetju. Povedal je. da je s hrano tu. v Opatiji še kar zadovoljen; včasih je boljša, včasih nekoliko slabša, vendar na sploh zadovoljiva Tudi glede prenočišča, je dejal, se ne more pritožiti.
»Kaj pa delo? Je pretežko?«
»Ne preveč. Hudo je bilo le februarja zaradi dežja Sicer pa smo že vajeni, da delamo po 12 ur dnevno,« je pripovedoval naš Zidar, zaposlen v gradbenem vodstvu Ljubljana.
»Ste delali kdaj tudi ob nedeljah?«
»Nekajkrat, ampak le do opoldne. Potem smo se seveda morali odpočiti in urediti.«
»Je ostalo še kaj časa za zabavo?«
»Bolj malo. Tu in tam smo šli včasih v kino. Sicer pa — če pošteno delaš 12 ur na dan — zvečer ne misliš dosti na zabavo.«
»Ali ste zaradi slabe organizacije kdaj čakali na delo?«
»Organizacija je bila v redu,« je odvrnil Osman. »Ce ne bi bilo gradbišče dobro organizirano, po-
tem tudi ne bi dosegli tega, kar vidite tamle,« je pokazal proti objektu. »In tudi ne bi toliko zaslužili, kot smo. Včasih smo sicer res nekoliko morali čakati na pregradne stene, vendar je bila to malenkost.«
Tudi Tomo Zorman, tesar iz okolice Varaždina, ki dela v našem podjetju že 9 let, je bil z organizacijo zadovoljen. In tudi z dohodki. Povedal je, da je imel sicer v Plominu, kjer je bil nekaj mesecev zaposlen pri gradnji nove termoelektrarne, nekoliko višjo terensko kot tu v Opatiji, vendar se ne more pritožiti.
»Sprva nam je šlo res slabo, februarja nam je skoraj vsak dan
nagajal dež,« je razlagal. »Potem smo morali teren minirati — ln spet so šle v izgubo dragocene ure, kajti ko minirajo, moraš vedno brez dela čakati, da mina eksplodira in tako naprej.«
Potem je Tomo poudaril, da jim je nedavno šef obljubil nekoliko »dobička«, če bo rok presežen, skratka, če bodo tako dobro delali, da bo tudi investitor zadovoljen.
»Ali imate tu ljudi, ki bi šli po delu še — fušat?«
Na to vprašanje sta oba — Tomo in Osman — takoj odkimala.
»Tu 5e pomislimo ne na fuša-nje,« je potem pojasnjeval Tomo. »Prvič se po 12 urah dela še komaj držiš na nogah. Menda nikomur ne pride na misel, da bi šel še ponoči fušat. Vrh tega pa se nikomur tudi ne bi splačalo,« je poudaril. Povedal je, da kdor dobro dela. lahko tudi v podjetju kar dobro zasluži. Vrh tega je delo v podjetju stalno — torej ima človek tudi zanesljivo prihodnost. Tisti, ki samo išče »fuš«, nikoli ne ve. koliko časa bo lahko delal: nekaj mesecev, nekaj tednov ali samo nekaj dni. Vrh tega — sta povedala oba govornika — privatniki samo cincajo in skoparijo z denarjem, zato tudi nikomur ne pride na misel, da bi pustil delo na gradbišču.
»Zadnjič sta prišla semkaj dva privatnika in nekatere nagovarjala za fušarsko delo, ampak sta kaj hitro odšla, ko sta videla, da iz njune moke ne bo kruha,« Je povedal Tomo.
Prenehanje dela proti volji delavca
Po predpisih temeljnega zakona o delovnih razmerjih preneha delavcu delo v delovni organizaciji praviloma samo z njegovim privoljenjem. Izjema so samo primeri, našteti v 102. členu omenjenega zakona, ko lahko delavcu preneha delovno razmerje tudi brez njegove privolitve. To se lahko zgodi, kadar se ukine delovno mesto, ali trajnejše zmanjša obseg poslovanja, ali če se ugotovi, da delovna sposobnost delavca na delovnem mestu ne ustreza zahtevi delovnega mesta, na katerem dela.
Različna ali tudi površna tolmačenja določil zakona pri sklepanju o prenehanju dela brez privolitve delavca povzročajo nepotrebne delovne spore. Ker pa sme sodišče razveljaviti nezakoniti sklep o prenehanju dela, nastanejo nepotrebni stroški ter to, da je treba delavca ponovno vrniti na delo in mu izplačati nezasluženi osebni dohodek za več mesecev.
Da bi bil sklep o prenehanju dela delavca proti njegovi privolitvi tudi zakonit, je potrebno zadostiti pogojem, predpisanim v zakonu. Kadar gre za prenehanje dela zaradi ukinitve delovnega mesta, izpopolnitve organizacije dela, procesa dela in delovnih postopkov, poslovno sodelovanje in pripojitev dveh ali več delovnih organizacij, ni dovolj le sklep o ukinitvi delovnega mesta, temveč mora biti za to tudi eden od vzrokov, ki jih našteva zakon.
Pri ukinitvi delovnega mesta zaradi izpopolnitve organizacije dela mora biti izvedena takšna sprememba v organizaciji poslovanja^ da je postalo delovno mesto odveč, ker so se določena dela prenesla na drugo delovno mesto. Za izpopolnjen proces dela in delovnih postopkov je potrebno, da je proces dela tudi dejansko izpopolnjen in spremenjen, da se dela veliko hitreje opravijo in da je zaradi tega postalo delovno mesto odveč. Pri tem pa se morajo dosegati isti rezultati ob krajšem vloženem delu, vendar pod istimi pogoji.
H
—	Zakaj tako slabo držiš vrv, pravi tisti na ladji.
—	No, prav pa zamenjajmo.
Rast osebnih dohodkov
Pri poslovnem sodelovanju je potrebno, da zaradi takšnega sodelovanja preide delo na delovnem mestu, ki se ukinja, na drugo delovno mesto, oziroma da takšno delovno mesto ni več potrebno v delovni organizaciji.
Pri pripojitvi ali spojitvi z drugo delovno organizacijo je najlažje ugotoviti vzrok ukinitve delovnega mesta.
Kadar gre za prenehanje dela zaradi zmanjšanega obsega poslovanja oziroma dela, je potrebno, da je zmanjšanje dejansko in tudi trajnejšega značaja. Za sprejem sklepa o prenehanju dela zaradi zmanjšanega obsega poslovanja ni dovolj, če je takšna situacija samo trenutno nastopila. Tako se npr. mrtva sezona v gradbeništvu ne more smatrati za trajnejše zmanjšanje obsega poslovanja. Takšno zmanjšanje ne bi mogel biti zadostni razlog po zakonu, da bi lahko delovna organizacija sprejela sklep o prenehanju dela delavca brez njegove privolitve. To se seveda ne nanaša na tiste delavce, ki so sprejeti na določen čas.
Za trajnejše zmanjšanje obsega poslovanja šteje (po pravnem tolmačenju nekaterih sodišč), če je finančni plan podjetja zmanjšan najmanj za 25 % ali če je proizvodni plan (fizični obseg proizvodnje)'v primerjavi s preteklim letom zmanjšan za najmanj četrtino. Vprašanje pa je, če je takšna sodna praksa tudi utemeljena.
Pri prenehanju dela proti volji delavca, kadar ne ustreza zahtevam delovnega mesta, na katerem, mora biti nesposobnost ugotovljena na objektiven način. To mora ugotoviti posebna strokovna komisija, ki jo imenuje organ upravljanja v podjetju in morajo biti člani iste ali višje strokovnosti kot jo ima delavec, katerega delo ocenjuje.
Po 104. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico vrniti se na delo, če mu je prenehalo delo zaradi ukinitve delovnega mesta ali zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, če bi še v enem letu ponovno uvedlo isto ali podobno delovno mesto ali če se poveča število delavcev na delovnem mestu, ki je bilo zmanjšano zaradi zmanjšanega obsega poslovanja. To pravico seveda lahko' uveljavila, če tudi po svojih sposobnostih (delovnih in .strokovnih) ustreza zahtevam za takšno delovno mesto
Iz podatkov o izplačanih osebnih prejemkih za lansko leto v primerjavi s podatki za leto 1966 je razvidno, da so znašali poprečni prejemki na mesec 998 N din. To pomeni hkrati za 22,3 % več kot leta 1966. Upoštevana še niso izplačila po zaključnem računu, ki potekajo prav zdaj. Lahko računamo, da bo z omenjenimi izplačili poprečni prejemek na mesec presegel sto tisoč starih dinarjev.
Višma mesečnih prejemkov' je vsekakor zadovoljiva, če upoštevamo, da je bilo lani od vseh zaročenih 52,3 °/n priučenih in nekvalificiranih delavcev.
Ugotovljeno je. da so realni osebni prejemki narasli pri nas od leta 1966 dalje za 12.7 %. če pa jih primerjamo z letom 1965, pa za celih 25 °/o, kar nas uvršča med uspešna podjetja. Hkrati je treba pripomniti, da so skladi v zadnjih dveh letih narasli za 98%, čeprav v absolutnem znesku to ne pomeni veliko zaradi nizke akumulativnosti gradbene dejavnosti.
Da se je tol ko izboljšal položaj v primerjavi s preteklimi leti. je prav gotovo prispevati velik del stimulativnemu sis‘emu notran;e delitve doseženega dohodka, ki je pri nas uveden v letu 1967 hkrati s spreje-
mom gospodarskega načrta. Po tem sistemu se vnaprej določijo proporci delitvi dohodka na osebne dohodke in sklade enot ter za skupne sklade podjetja. S tem se je veliko bolj upoštevalo neposredno prizadevanje kolektiva posamezne enote pri doseganju poslovnega uspeha in je potrjeno pravilo, da primerna delitev spodbuja k doseganju večjega dohodka.
Po gospodarskem načrtu je bilo predvideno, da bo pri upoštevanju delitvenega razmerja za vsako enoto doseženo skupno razmerje delitve dohodka 88,4 % za osebne dohodke in 11,6 % za sklade. Doseženih je bilo 15,4 % za sklade, dohodek pa je bil večji za 33 % in se je s tem povečala tudi masa za osebne dohodke kot rezultat prizadevanja članov kolektiva.
za nekvalificirana delovna mesta. Te premike bo potrebno upoštevati tudi v cenikih del,, da bo prišlo do popolnejšega odraza načelo — vsakemu po njegovem delu — in tudi to, da bo za bolj strokovno in zahtevnejše delo priznana tudi višja udeležba v končni delitvi doseženih sredstev za osebne dohodke.
Prav gotovo je bistven in osnovni činitelj za uresničenje predvidene višine osebnih prejemkov slehernega doseženi dohodek. Vsekakor pa je veliko zagotovilo za to večja zavest večine članov kolektiva, da je vse odvisno od večjega prizadevanja za storilnost, zlasti pa, da bo še naprej obveljal način notranje delitve dohodka. Če bodo doseženi vsaj približno takšni rezultati kot v preteklem letu, bodo uspehi še bolj neposredno vplivali na višino prejemkof
DOHODEK HA URO, DOSEŽENI OD NA URO IN IZPLAČANI OD NA URO ZA LETO 1967.
din/h
GRADIS
i_____L____i____*	?	4 T *___________9____«o ii « a
Nadaljeval.je s i. i,..•
šievilo točk za delovno mesto nekvalificiranega delavca 100, potem je po predlogu odnos do priučenega delavca 116, ali povečanje za 7 “/o, za delovno mes'o kvalificiranega delavca 150, ali povečanje za 0%. za delovno mesto visoko kvalificiranega 170, ali povečanje za 7 %
Z uvedbo razponov v siarin h osnovah, ki znaša £6% od na nižje do najvišje osnove v tcčkaii za posamezno delovno meslo, in z upoštevanjem kriterijev bo mogoče vsakemu na delovnem mestu p ra vi'no določiti njegovo startno osnovo tako glede zahtevnosti delovnega mesta in glede na osebno prizadevanje posameznika. Višina prejemkov pa mora biti seveda odvisna od učinka dela in so merila za to že postavljena.
Delavski svet je ugotovil, da so predlagani premiki v startnih osnovah v skladu z načeli, ki jih je zavzel ob sklepu za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, in dalje, da so odnosi v startnih o-snovali med posameznimi kvalifikacijami po sedanjem predlogu takšni, kakršni morajo obstajati glede na pravilnejše vrednotenje dela in v skladu z možnostmi, ki jih dosegamo pri svojem poslovanju.
Predlog komisije za notranjo delitev je delavski svet sprejel in velja od obračunske dobe 16. marca do 15. aprila 1968 dalje.
Višina osebnih dohodkov po uveljavitvi spremenjenih notranjih odnosov v startnih osnovah bo vsekakor odvisna od uspešnega poslovanja vsake enote in od doseženega učinka dela posameznika. V sistemu naše notranje delitve doseženega dohodka bodo še nadalje obveljala merila delitve, ki so bila uvedena z gospodarskim načrtom za leto 1967 in v skladu z obstoječim pravilnikom o delitvi dohodka. Delavski svet je u-gotovil, da so ta interna merila, po katerih se za vsako enoto v naprej določi delitveno razmerje, koliko dose-
ženega dohodka p.-.puda za trebil-dohodke in koliko za sklade enote ter skupne sklade podjetja, zelo ugodno vplivala na uspešnejše poslovanje v preteklem letu, ko se je pričel uveljavljati ta način interne de-litve. Kljub težavnim pogojem na tržišču smo z večjim prizadevanjem članov kolektiva v motali doseali ugodne rezultate. 7. docent.all -acijo fleVtve na enote pr {Vetja s™ o (’0-s"Ih di razpolagaj*) in sam'pš'ejno odločajo enote same s preko 93 % doseženega dohodka. vkTjiičao s "sredstvi za osebne dohodke in za sklade. Vedno bolj ras/e zavest cd-governes i neposrednih proizvajalcev. zlasti pa organov upravljanja in vodstvenem kadra v enotah za čim-boli uspešno gosto var 'e, saj je za to podana tudi materialna podlaga Vedno bolj stopajo eno e same v p; o-ces razširjene reprodukcije, ko pred tem tega ni bilo opazi,i, oziroma j” bilo v manjši meri, prav zaradi premajhne materialne osnove.
Analiza režijskih stroškov, ki jo jc delavski svet obravnaval na podlagi precizno izdelanih tabelaričnih pregledov in vsestranske primerjave posameznih neposrednih odnosov režijskih stroškov v kalkulaciji lastne cene, je pokazala, da so se skupni režijski stroški sicer povečali zaradi zvečane vrednosti čiste proizvodnje, vendar relativno počasneje, kot pa so se gibali rezultati vrednosti proizvodnje in da so tako gledani rezultati kljub prekoračitvi plana ugodni.
Delež režije poslovnih enot v vrednosti čiste proizvodnje je za 2,6 % ugodnejši od planskih predvidevanj. Tudi režija podjetja je nižja od Planskih predvidevanj glede na večji obseg proizvodnje. Delavski svet meni, da je nujno potrebno še nadaljevati boj za zniževanje režijskih stroškov, kar bo vsekakor doseženo z uspešnim izpopolnjevanjem organizacije poslovanja.
Tudi na novo sprejet poslovnik o načinu medsebojne porazdelitve re-
zijskih stroškov za obresti od angažiranih obratnih sredstev bo svoje prispevat k zniževanju režijskih stroškov. Interes posameznih enot bo s tem večji, ker bodo lahko neposred-no tudi imele koristi, če bodo znižane zaloge materiala in bodo s tem tudi manjši stroški za obresti od angažiranih obratnih sredstev.
Komisija za investicije je predloga delavskemu svetu v potrditev predloge za nove investicijske nabave strojev in strojne c;:; c >e, Z eko-ne.rs o ule;ncljitv’"."j g led - smotrnosti - pes1 :v. ~znih oiahav se e delavski s vet s ti /n'a I in pred log odobril. ICot je kTo že o rej omenjeno, stopajo eno.e v p oc-ei ra-širjene regrodukc"-je ei.e več druge manj, kakršne ima-. 0 pač mo n osti po (lose jen h sicd-stv.li lasti lio pri obratih podjetja več M del invest:cijskih nabav že fi-nanUran iz sredstev, s katerimi neposredno razpolaga enota sama, in to celo iz dela dohodka, ki bi se po internih instrumentih delitve lahko štel za osebne dohodke. S pabolj a-njem strojne opreme bo zvečana proizvodnja. krr sc bo odrazilo v povečanih sredstvih dohodka in s tem višjimi osebnimi prejemki.
Pri dokončni potrditvi razporeditve doseženih sredstev za osebne dohodke in sklade enot po zaključnem računu za lc!o 1967 je delavski svet ugotovil, da so enote gospodarno rez poredile sredstva. Priporoči [)a je. da hi bila zaradi vpliva na Pkvidnost podjetja izplačala vedno po predhodnem obvestilu gospodarsko finančni službi podjetja, ki je dolina upoštevati tudi kriterij neplačanih Siiuaeij v posamezni enoti kot merilo glede roka za izplačilo gotovine za osebne dohodke. Na pocVagi sklepov organov upravljanja v enotah ie u-gotovljcno, da so enote pretežni del ustvarjenih skladov namenile v obratne namene za več.ie možnosti angažiranja v pogojih kreditiranja, ki se vse bolj uveljavljajo.
Z. R.

GRADBIŠČA
UCPCR
'HP/aOR
JlSEMCf
tl- OKCUCA
R^NE
tJUBU^hA
C C UT
Lka
OBRAT!
BIRO 7A PR. -
uo Sr. i.
s po L J.
□ I7P1.’.ČAW OD V4 URO	[jDOfSlLM OD IPO	& DOHODU R HA URO
STANJE	EOkCnČNO tsurVHO ED ZR
Kako so se gibali doseženi in izplačani osebni dohodki ter skladi v dohodku pri posameznih enotah, u-poštevajoč notranja merila za delitev dohodka, je razvidno iz grafiko, na (glej sliko)
Dne 27. 3. 1968 je sprejel delavski svet podjetja spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov glede startnih osnov, določenih za posamezna delovna mesta. S to spremembo. ki je stopila v veljavo z obračunom osebnih dohodkov za april 1968, so izvedeni nekateri premiki v odnosih med posameznimi kvalifikacijami in delovnimi mesti, v njihovem vrednotenju, in to v prid kvalificiranemu — strokovnemu kadru, povečane pa so osnove tudi
tistih, ki bodo k temu tudi pripomogli, saj to zagotavlja sistem notranje delitve tako dohodka, kakor tudi osebnih dohodkov. Vrednost planske točke kot startne osnove za posamezno delovno mesto je cslala taka kot lani. Prevrednotena ie bila za razliko glede na manjše število ur obveznega delovnega časa. ki jo pa bo treba kriti z večjo storilnostjo *n stalno skrbjo za uspešno organizacijo dela.
Ne moremo pričakovati, da bodo v nadalje tudi možni tolikšni skoki v uspešnost posiovanja, ki so zabeleženi v preteklem letu v primerjavi s prejšnjimi, vendar ne bi smeli dopustiti, da bi bili uspehi slabši od lanskih.

Junija v Ohm - prvi prebivalci
Takole se je začelo. Ilovica in blato sta bila stalna spremljevalca naselja Šalara in Olme. Danes na tem prostoru že cve-tejo rožice. (Slika 1. med gradnjo, slika 2. po dovršitvi.)
V koprskem naselju Olmo je pod streho že 56 stanovanj v montažnih pritličnih hišicah lahko pospešila gradnjo novih stanovanj?
Ali bo banka s krediti
Ze lani poleti (julija) so naši zidarji, tesarji in drugi delavci lahko kupce kreditiral na dobo 10
ali 15 let, podjetja so tudi v škripcih, privatnik pa lahko
v novem koprskem naselju Olmo začeli postavljati prve stanovanjske objekte — pritlične montažne vrstne hiše, precej podobne tistim v Šalari. Zdaj je že pod streho 56 stanovanj v teh objektih. Po izjavah, ki smo jih dobili v Kopru, bodo prva stanovanja vseljiva že
,	pa lahko privarčuje
milijon ali dva, nikakor pa 6, 7 ali 8 milijonov, kolikor velja stanovanje. Zato so vse oči uprte v banko. Morda bo kaj bolje zdaj, ko je zvez-
lctos junija, naslednja pa bodo prišla na vrsto julija, avgusta in še poVgk“^č'na^sprejela	k'.P^e"
katera morda septembra. Med tistimi, ki bodo dobili ključe novih stanovanj, je precej delavcev v prosveti, nekaj stanovanj so kupili privatniki, precej pa jih je kupila tudi organizacija zveze borcev za svoje člane, ki še žive v slabih stanovanjskih razmerah.
Nova stanovanja v Olmu so kaj lična, izbor je pa tako pester, da lahko zadovolji kupce z različnimi »denarnicami«. Tako je že med prvimi 56 stanovanji nekaj manjših stanovanj...eno..in dvosobnih, seveda
krepko konkurenčni ne glede na to, da nudi takšna vrstna hiša precej višji standard kot stanovanje v bloku. Vse hiše imajo — tako kot v Šalari — precej prostorne logie, ki so jih nekateri lastniki novih sta-
pa so Vmes tudi tri in celo štirisob- novanj že zasteklili. Š tem bodo pri-
na stanovanja Enosobna imajo 43 kvadratnih metrov površine in veljajo 5 930 600 S din (kvadr. meter 137.000 S din), dvosobna imajo pa 56 kvadr. metrov in veljajo 7.200.000 S din (kvadr. meter po 129.000 S din), Večia. trisobna stanovanja imaio 68 kvadratnih metrov površine takšno stanovanje pa stane 8 460.000 S din (kvadr. meter 124.090 S din), medtem ko io uovršina štirisobnega stanovanja 74 kvadr. metre, cena na 9.267.000 S din (kvadr, meter 125 000 S din). Ce pomislimo, da je v tej ceni vračunano prav vse. torei ne samo stanovanje, marveč tudi cena zemlje 'n celotna komunalna ureditev, potem cene stanovanj v Olmu res niso visoke Sicer na poznavalci vedo. da so cene stanovanj v Olmu pod po-prečiem v Sloveniji, ki so letos na Področju stanovanjske gradnje že dosegle več kot 150.000 S din za kvadratni meter neto stanovanjske Površine. Skratka, v Olmu smo kar
dobili praktično še eno sobo oziroma zaključen stanovanjski prostor.
Seveda pa v Olmu le ne gre vse tako, kot bi si želeli. Številka 56 stanovanj ni kaj posebnega, zlasti če vemo, da obsega komaj prva faza Olma 320 stanovanjskih enot (188 stanovanj tipa Šalara, 98 stanovanj VH-2 in 31 stanovanj VH-3). Tako je torej do teh 320 stanovanj, ki bodo nekoč (kdaj?) stala v zahodnem delu Olma, res še dolga pot. Če pa pomislimo še na vzhodni del Olma in na celoten kompleks tega stanovanjskega naselja, potem se nam res zdi prvih 56 stanovanj le kaplja v morje in drobtinica pri reševanju stanovanjskega vprašanja.
V Kopru so nam povedali, da je reflektantov za nova stanovanja sicer več kot dovolj in bi lahko vsako leto usposobili vsaj po 100 novih stanpvanj. Seveda pa je nerešeno finančno vprašanje. »Gradis« sam seveda nima toliko denarja, da bi
ga dinarja« na druga področja, tako v delovnih organizacijah kot v bankah. Naši delavci v Kopru menijo, da se bo prej ali slej le nekoliko zasvetlilo tudi pri stanovanjski graditvi, tako da bodo banke nekoliko bolj velikodušno odprle svoje denarnice, ko bo treba zidati nova in težko pričakovana stanovanja.
Razen v Olmu je »Gradis« še vedno zaposlen v luki. Tu so Koprčani skoraj že popolnoma usposobili šest hangarskih skladišč, medtem ko je Ljubljana prevzela gradnjo štirih skladišč. Ljubljančani imajo še za približno poldrugi mesec dela, do junija pa bo tudi v skladiščih vse delo končano.
Koprčani grade v luki trenutno še petrolejsko pristanišče. Od kopnega sega v morje približno 660 m dolg
nasip, ki je na vrhu širok 4 metre. Po tem nasipu bodo naplejali cevovod za nafto, na koncu nasipa pa je 17 m dolg in 14 m širok pristajalni pomol. Tu bodo že avgusta — tako je predvideno — pristale prve ladje, natovorjene z nafto. Morje oziroma bazen ob pristajalnem mostičku je dovolj globok (12 m), tako da bodo v luko lahko priplule tudi velike ladje-tankerji z nosilnostjo do 30.000 ton. Material za nasip so s kamioni navozili s Serminskega hriba, seveda pa so ga ob straneh zavarovali še s kamenjem, medtem ko je »Peter Klepec« dodal še nekaj materiala z refuliranjem. Nasip, dolg okrog 660 m, je že skoraj končan, pač pa je še precej dela na pristajalnem pomolu. Tu je treba zabijati zelo dolge pilote. Že znana naprava, ki
je last podjetja »Mostogradnje« iz Beograda, zabija počasi dolge in debele jeklene cevi (premer 50 cm) do precejšnjih globin — celo do 40 m. Na tej globini je namreč gramoz, ki nudi dovolj trdno osnovo za pilote. Skupno bo treba v globine zabiti 30 pilotov.
Tako bo imela koprska delovna enota v naselju Olmo, na ■ našem samskem domu in v luki precej dela tja do konca poletja, čeprav samo našteta gradbišča ne bodo v polni meri zaposlila prav vseh kapacitet.
»Torej, kakšne so nadaljnje perspektive?« smo vprašali koprskega šefa, tovariša Bernarda Gabri ielčiča.
»To bi tudi sam rad vedel,« je odvrnil šef in se pri te-1 sproščeno zasmejal.	-
Po tem smehu sklepamo, da ni vzroka za preveč črne misli, saj se tisti, ki bi ga trle skrb., zaradi prihodnosti, ne bi mogel tako od srca smejati.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
I
Motivacija in zadovoljstvo je lesno povezano z delom
Aktivni, lt ciljem orientiran
Simpozij, ki je bil v festivalni dvorani na Bledu od 18. do 20. aprila, je obravnaval aktualno problematiko poslovanja in organizacije ter samoupravljanja v pogojih gospodarske reforme.
Na simpoziju je bila izrečena in predlagana vrsta sprememb za razne izboljšave predpisov, statusov vodilnih kadrov ter posameznih oblik upravljanja.
Ker se posamezni referati in razprave dotikajo problemov, pomembnih tudi za nas, bomo v nadaljevanju objavljali nekatere predloge in pripombe simpozija.
Danes objavljamo prispevek prof. Staneta Možina o motiviranosti vodilnih in drugih strokovnih kadrov.
Problematika motiviranosti vodilnega kadra zajema vsj pomembnejše psihosocialne potrebe. Te so: materialne potrebe (dohodek, stalnost v delu), socialne potrebe (prijateljstvo. dajanje pomoči), potrebe po spoštovanju (samospoštovanje. ugled v podjetju in zunaj njega), potrebe po odgovornosti in vrednosti dela. potrebe po samostojnosti (avtoriteta, sodelovanje pri odločitvah) in potrebe po osebnem razvoju (možnost uresničevanja lastnih sposobnosti. osebna rast in občutek samoupravljanja). Iz razn;h ugotovitev in raziskav povzemamo, da so najpomembnejše in za delo tudi najuspešnejše možnosti osebnega razvoja, Te so tako pri nas kot tudi drugod po
svetu najmanj zadovoljene, praktično tudi nimajo meja satisfakcije. Poleg teh so predvsem pri nas zelo poudarjene (prikrajšane) potrebe po materialnem zadovoljevanju, toda plača oziroma osebni dohodek je tesno povezana z drugimi potrebami, kot so osebni razvoj, socialni prestiž, odgovornost in podobno. Kolikor dosegamo cilje v teh’potrebah, toliko je možno večje, zadovoljevanje materialnih potreb. Skratka, kreiranje možnosti za zadovoljevanje različnih potreb je osnovnega pomena za večjo prizadevnost in uspešnost v delu vodilnih in strokovnih kadrov.
Razlike, ki nastanejo med stopnjo aspiracije in stopnjo dejanske zadovoljitve v danih potrebah, so precejšnje in imajo lahko različen predznak. O negativnem predznaku govorimo, če posameznik ne najde možnosti za zadovoljevanje (zaradi lastnih subjektivnih ali pa tudi drugih objektivnih razlogov), takšen posameznik je stalno prikrajšan in zapada v razna razočaranja, kar porodi neučinkovito reševanje problemov. Energija, ki je sproščena, se ne usmerja v smiselno dejavnost. O pozitivnem predznaku teh razlik pa govorimo, če zna posameznik zadovoljevati svoje potrebe, če na poti k postavljenemu cilju — delovnim težnjam — občuti zadoščenje in življa uspeh.
Pasivni, k izvrševanju dela orientirani
— Največje zadovoljstvo občuti v opravljanju samega dela
1 — Plača mu pomeni cilj njegove dejavnosti — Podrobna navodila so mu neobhoden pripomoček za uspešnost v delu
— Inovacije mu prej po--menijo nevarnost kot pa možnost za izboljšanje obstoječega stanja — Ne teži za rizikom in večjo odgovornostjo
do-
—	Največje zadovoljstvo doživi ob rešitvi problema, dosezanju cilja
—	Plača mu pomeni le ekvivalentno nadomestilo za vloženo delo
—	Podrobna navodila ga utesnjujejo, ker ne more sprostiti svoje energije in zamisli
: — Inovacije skuša realizirati in preizkusiti v praksi
—	Sprejema riziko in odgovornost
Avtor deli vse vodilne pa tudi vse zaposlene v podjetju v dve vrsti: aktivne in neaktivne, v tiste, ki iščejo cilje in kreativno rešujejo probleme, in tiste, ki raje vidijo, da jim drugi opišejo delo in povedo, kako naj opravljajo naloge. Nekatere karakteristike prvih oziroma drugih bi bile:
Prava motivacija in zadovoljstvo je vedno povezana z delom in uspehi pri delu. Zgolj stremljenje k zadovoljstvu še ni dovolj, namreč, nekdo je lahko zadovoljen, četudi je njegova uspešnost v delu majhna.
V podjetju je vedno veliko možnih poti, pa tudi ovir za uspešno zadovoljevanje potreb. Cilji, pričakovanja posameznika vodijo k rezultatom, če so v skladu s cilji skupine, organizacije in če ustrezajo danim možnostim. Določanje teh ciljev in ustvarjanje možnosti za dosezanje le-teh je stvar smotrne kadrovske politike oziroma celotne politike podjetja.
Na gradbišču Koper smo srečali dva stara znanca: Re-migio Ceechetto, kvalificiranega zidarja in Stanka Bandela kvalificiranega strojnika. Oba sta v podjetju že več let. Prvi 11, drugi pa že več kot 13 let — to sta stara gradisovca.
Ko smo ju vprašali, kaj bosta počela med 1. majskimi prazniki, je tov. Bandel odgovoril, da bo moral kar doma ostati in sejati koruzo, toda na sam praznik 1. maja ne bo delal ničesar. Tudi tov. Ceechetto bo ostal doma in ženi pomagal pri delu.
»Malo bom seveda obiskal tudi bližnji bife,« se je veselo nasmejal tovariš Cheechetto. »Končno pa, če bo lepo vreme bo dela in zabave dovolj.«
Pa še to napišite: »Vsem članom našega kolektiva želiva zadovoljne prvomajske praznike. Če bo komu dolgčas, nas
Na vprašanje, kako kaj dela delavski svet in če ve, kaj dela je odgovoril: »Kaj ne bi vedel, saj sem njegov član že dve leti in mi prav zdaj poteče mandat.«
Kako pa je kaj 9 plačo? »Dobro, zlasti zdaj, ko so jo nekaj povečali. Sicer pa bi bilo lahko bolje, če bi delali na akord. Zdaj namreč obračuna, vajo celotno gradbišče. Če b. tesarska skupina delala na akord, kakor je to že bilo, bi vsekakor še bolje zaslužili.«
No, Miro Žorž mi je povedal, da akorda tu niso mogli obračunavati, ker so razmere izredne, roki kratki in zdaj delo je, potlej je treba prijeti v roke nekaj drugega in so take težave, da so se raje odločili za obračun celotnega gradbišča. Seveda pa s tem ni rečeno, da v akordu v drugačnih razmerah ne bodo delali. Morajo pa biti za to tudi ustvarjeni pogoji.
Remigio Ceechetto
naj pride obiskat na naš sinji Jadran.«
ZA PRVI MAJ NA POHORJE
- fr j
nag Maribor, kjer grade novo veliko pivovarno. Pri Gradisu je že od leta 1956 in je delal doslej v Rušah, v Fali, pri gradnji mostov na srednji Dravi in pri veržejskem mostu.
Kam bo šel za prvomajske praznike? »Kam neki! Na Pohorje bom odšel za štiri dni z družino, en dan bom p n še počival. Imam ženo in dva otroka. Sinova sta stara po šest in dve - leti,« Sam pa je. torej še mlad, saj ima komaj 36 let.

Stanko Bandel
Franc Marko
Nemško podjetje »VVibau« je razstavilo veliko in sodobno asfaltno bazo na kolesih, ki lahko pripravi na uro do 90 ton asfaltnih mešanic. Seveda izdeluje firma VVibau še precej večje baze kot je tista, ki so jo razstavili Na panoju smo prebrali, da ima podjetje v svojem proizvodnem programu tudi asfaltne baze s kapaciteto do 160 ton mešanic na uro.
Sprehod med jeklenimi orjaki
Nekaj bežnih vtisov z letošnjega spomladanskega zagrebškega velesejma
Na letošnjem spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki so ga slavnostno odprli v soboto, 13. aprila, so razstavljala tudi številna tuja in domača podjetja gradbene stroke. Seveda je bilo precej več tujih razstavljavcev, zlasti proizvajalcev gradbenih strojev in opreme. Prednjačili so predvsem veliki jekleni orjaki, med katerimi so tudi nekateri resnični giganti.
Precej papirja v »Gradisovem vestniku« bi porabili, če bi hoteli kolikor toliko podrobno naštevati in o-pisovati posamezne stroje, ki so jih tuji in domači razstavljavci pripeljali v Zagreb. Tu kar mrgoli bolj ali manj znanih imen, ki jih pozna vsak količkaj v gradbeništvu razgledan človek:	Meiller-Pietsch, Hanomag,
Krupp, Michigan, Frisch, Caterpilar, Richier, Hatra, Coles, Schwing, Bray, Kockum, Dynapac, Aveling-Barford, Orenstein-Koppel, Priestman, Elan,
tudi podvodna črpalka svetovno znane specializirane švedske firme Flygt tipe B 2250.
Med domačimi proizvajalci gradbenih strojev naj omenimo zlasti čr-nomeljski »Belt«, ki razstavlja raztegljivi oder (do višine 50 metrov) in nov tip protitočnega betonskega mešalca z vsebino 140 litrov. Kočevski »Itas« razstavlja že znane in tudi priznane prevozne betonarne, »14. oktobar« iz Kruševca ter »D j uro Djakovič« iz Slavonskega Broda pa
velesejmu pojavilo v sklopu zagrebške »Ingre«, medtem ko so kovinski obrati nastopili samostojno. KO Ljubljana je razstavil igličasto dvigalo ID 750, KO Maribor pa protitočni mešalec PM 500. Oba obrata sta na posebnih panojih še prikazala asortiment proizvodnje. Škofja Loka pa je razstavila opremo za opaže. Na velesejmu je bil prikazan tudi naš film »Most pri Veržeju«.
V bodoče bi bilo prav, če bi na velesejmih nastopali bolj enotno in na večjem razstavnem prostoru.
Se največ prostora med slovenskimi kolektivi je zavzelo združenje »GIPOSS«, podjetje »Slovenija-ce-ste« pa se je pojavilo kot izvoznik v
Precejšnja zanimivost za gradbince je bila na zagrebškem velesejmu črpalka za beton, izdelek nemške firme Schwing. S to napravo lahko beton po dolgi cevi potiskamo skoraj do poljubne višine, celo v zgornja nadstropja stolpičev in stolpnic, pač tja, kjer delavci beton potrebujejo.
sklopu združenja »RUDIS« iz Trbovelj. In slednjič naj omenimo še naš slovenski gradbeni center, ki razstavlja poseben sistem montažnih betonskih opažev.
Zagrebški velesejem si je ogledalo tudi več naših strokovnjakov iz enot in centrale podjetja.
Skratka, na sejmu smo videli res precej sodobne mehanizacije, zlasti težke.
Čeprav so pri nas trenutne potrebe po težki mehanizaciji manjše in bi nam bila verjetno boli dobrodošla lahka in srednja mehanizacija, te pa je bilo na velesejmu premalo
Protitočen mešalnik PM 500. Tehnični podatki (sa PM 500): Kapaciteta 15—20 m3/h, dolžina 4150 mm, širina 3200 mm, višina 3200 mm, teža ca 5600 kg.
VVibau, Marini, Piccini, Allis-Chal-mers itd., itd. — to je le nekaj imen iz Anglije, Italije, Francije, ZR Nemčije, ZDA, ČSSR in drugih dežel. Skratka pravcata paša za tiste, ki jih zanimajo gradbeni stroji.
Kot rečeno, je bilo res zelo veliko težke mehanizacije — od nakladačev skreperjev, finišerjev, valjarjev, buldožerjev ip demperjev pa vse do velikih avtomobilskih žerjavov, betonarn, asfaltnih baz in drugih strojev. Majhne mehanizacije smo videli razmeroma malo. Med zanimivostmi naj omenimo nakladače Caterpilar 950 z žlico 2,10 kubika. ogromni angleški avtomobilski žerjav »Coles Hudra 12 T«, ki dviga do 7 ton težke tovore, vrh ročice pa seže do višine 25.91 m, dve veliki asfaltni bazi (»Marinijeva« za 160 ton na uro in podjetja VVibau za 90 ton na uro) in še nekatere stroje. Pozornost zbuja tudi črpalka za beton Schwing. ki črpa beton skoraj do poljubne višine in ga po cevi pošilja v tista nadstropje, kjer ga potrebujejo. Pravcata senzacija je
motorni valjar oziroma 4-tonski demper in velik, 40-tonski bager na gosenicah.
Posebne prostore je zavzela tudi domača gradbena operativa. Največje razstavne prostore je letos zasedel beograjski »Impos«, poslovno združenje proizvajalcev za industrijsko proizvodnjo stanovanj. Na panojih smo lahko prebrali, da so beograjske številke v stanovanjski gradnji vsaj za slovenske razmere res impozantne. Tako bo na primer »Impos« samo v naselju Konjarnik do leta 1970 — torej v treh letih — sezidal nič manj kot 6600 stanovanj. Če pomislimo na naše skromne številke. ko smo že kar veseli, če nam v nekem naselju uspe letno usposobiti 200 stanovanj, je treba vsekakor beograjski operativi izraziti priznanje.
Na sejmu se je poleg znanih jugoslovanskih proizvajalcev v gradbeni operativi pojavilo tudi nekaj slovenskih imen, med njimi tudi naše podjetje. »Gradis« kot celota se je na
Hov viseči most pri Bordeaoxu - Francija
Viseč most skupne dolžine 679.75 m premešča tri polja po 143, 393,75 in 143 m razpetine. Most je širok 20 m in ima štiristezno vozišče šir. 14 m. dva vmesna pasova po 0,4 m, dve kolesarski stezi po 1,5 m in dva hodnika za pešce. šir. po 1.1 m Vzdolžni nosilci so 4.80 m visoki, prečni nosilci, ki so polnostenski. se nahajajo na vsakih .0 m in so neposredno obešeni na jeklene vrvi. Glavni nosilni kabli imajo premer 72 mm. Oba rečna opornika sta 103 m visoka. Za gradnjo so uporabili 116 tisoč m:' betona. 6 500 ton armature. 1700 ton Jeklene vrvi, 5.260 Ion valjanega jekla za konstrukcijo. Stroški so znašali 115 milijonov frankov.
ing, S. E.
Popravilo razpokanih konstrukcij z infekcijami iz ometnih smo!
A.	Umetne smole
V tej razpravi, ki govori o popravilu razpokanih konstrukcij z injekcijami iz umetnih smol, ni mišljeno zamazanje ali zakrivanje razpok iz estetskih razlogov, temveč za prava popravila razpok, ki segajo v globino materiala, z injekcijami iz umetnih smol, ki morajo vrniti konstrukciji odpornost in vodotes-nosL
Za ta dela uporabljene umetne smole morajo biti dovolj tekoče, da jih lahko z nizkim pritiskom injiciramo in da dosežejo tudi najfinejše razpoke. Po injiciranju pa morajo spet dobiti določeno konsistenco.
Razpokanim gradbenim elementom ali konstrukcijam je treba vrniti kohezijo in odpornost. zato morajo imeti umetne smole višje ali vsaj enake mehanične lastnosti, kot jih ima beton, katerega nameravamo sanirati Učinkovite so injekcije z umetnimi smolami le, če so razpoke suhe.
Za taka dela uporabljajo epoksitne smole. Če pa je treba zapolniti večje praznine, uporabljajo poliesterske smole, ker so še cenejše od epoksidnih, toda so manj odporne proti vplivu vode, imajo slabšo sprijemljivost na beton in večje krčenje. Z uspehom jih uporabljajo pri popravilih starih zidov in luknjičavega betona.
Če je treba popraviti vodotesnost razpokanih sten na primer pri vodnih rezervoarjih, tunelskih obokih itd., injiciramo mešanico bitumena in lateksa ali drugih akrilnih smol Ta injekcijska masa mora imeti majhno krčenje in zadostno elastičnost, da se ne pretrga pri majhnem gibanju razpoke.
Uporabljene umetne smole morajo imeti tudi dobro sprijemljivost na beton in na železo, tudi če so ploskve vlažne ali umazane, ker čiščenje globljih razpok praktično ni mogoče.
Nekatere vrste smol se strdijo tudi v vlagi, toda njihova sprijemljivost-na podlogo je nedvomno manjša zaradi vodnega filma, ki se drži podlage. Te vrste torej samo tesnijo in preprečujejo korozijo armature v betonu.
Sprijemljivost se lahko zmanjša tudi zaradi filma iz karbonatov, ki se izločijo na površini betona. Kako te karbonate odstranimo, je opisano v nadaljevanju članka.
B.	Delovni postopek
— Širino in globino razpoke ugotovimo s pomočjo določenega števila lukenj, ki jih zvrtamo z vrtalnim kladivom ali s sondo. Te luknje kasneje lahko služijo za injiciranje.
— Pred začetkom injiciranja moramo odstraniti iz lukenj betonske delce in prah. Če so razpoke vlažne, jih je treba osušiti ali s komprimiranim zrakom, ali z ogrevanjem dela, ki ga želimo osušiti ali pa s pranjem z alkoholom. Kadar so v razpokah karbonati, lahko te raztopimo s fosforno kislino.
— Vzdolž razpoke izvrtamo luknje v medsebojni razdalji po 30 cm za razpoko širine 1 mm. Luknje vrtamo s pnevmatičnim kladivom ali z vrtalnim strojem. V luknje namestimo cevi iz plastične mase, in sicer naizme-noma tako. da služi ena cev za injiciranje, druga cev za zračenje.
— Način zatesnitve razpoke na površini je odvisen od velikosti pritiska, s katerim injiciramo razpoko. Če uporabljamo večji pritisk, mora biti zatesnitev razpoke taka, da prenese take pritiske; treba je torej odpreti ustje razpoke in ga zapolniti z epoksidno malto ali s papirnatim trakom, ki je prilepljen z epoksidno smolo na podlago.
Pri injekcijah z nizkim pritiskom zadošča zatesnitev fuge z mavcem.
V posebnih primerih lahko fuge zračimo tudi tako, da cevke za zračenje izpustimo, zato pa v presledkih puščamo nezatesnjene dele razpoke.
Praviloma mora bili med zatesnjenjem razpoke in med začetkom injiciranja presledek — Injicivati smemo le v suhem vremenu. Okolna temperatura ne sme biti nižja od + 15" C. Pri nižjih temperaturah je treba ogrevati območje, katerega injiciramo ali pa moramo voorabiti posebne vrste smole, s katerimi se lahko de’a pri nižjih temperaturah
kot 4- 15" C.
Injekcijska masa mora biti skrbno dozirana in mešana v majhnih količinah, ker je njena uporabnosl zelo kratka; približno 1 uro
Ko injiciramo z nizkim pritiskom, začnemo z delom spodaj in sledimo dviganju umetne smole pri cevkah za zračenje. Izogibati se jf treba popolnega tesnenja razpok, ki bi zadrževalo prelivanje umetne smole v razpoki ir ki bi povzročilo tvorbo zračnih mehurčkov \ območju, ki ga injiciramo.
Injiciramo z gumijasto cevjo, ki ima na zgornjem koncu lijak. Ta lijak držimo tako visoko nad razpoko, da injekcijska masa lepe. zaliva razpoko; običajno je ta višma 1 m (slika 1).
Če injiciramo pri normalni temperaturi, dobi injicirana umetna smola svojo dokončno trdnost že prej kot v enem tednu.
Kadar pa injiciramo z močnim pritiskom, uporabljamo za to delo primerne injektorje ali pa zračno ali ročno pištolo.
Pri razpokah, ki gredo čez celo debelino betona, je najboljše, da injiciramo od spodaj
5
8
V-
=>i
cev IZ. PLASTIKE
m
k ZATtTSHJJEHA
teši'8"™**'
sw
CEVKA,KI SC IZMENOMA UPORABLJA ZA INJKCIRAHOE IH ZRA-
navzgor, seveda mora pri tem biti tudi možen dostop do najnižje točke razpoke.
Rezultati, ki so bili doseženi z injekcijami iz umetne smole, so zadovoljivi in so mnogo boljši od tistih, kjer so bile injekcije narejene s cementom. Toda uporaba umetnih smol zahteva mnogo izkušenj, skrbno preiskavo razpoke, dobro zatesnitev ustja razpoke in uporabo take smole, katere viskoznost je v razmerju s širino in debelino razpoke; to je torej delo za specialista.
Cisto jasno pa je pri tem tudi to, da je treba odstraniti vzroke za razpokanje stavbe, če nočemo, da bomo dobili zraven spet nove razpoke.
Osnove akustike v zgradbah
Nadaljevanje in konec
Ob zračnem hrupu je energija zraka, ki udari ob steno, manjša kot pri energiji, ki jo dobimo z udarcem. Predpostavimo lahko, da damo enemu členu verige veliko vztrajnost, tako da jo je težko premakniti. To pomeni, da moramo uporabiti težko ploščo in se v praksi priporoča teža 350 kg/m2, kar pomeni, da je plošča debela 14 do 15 cm.
Opomba: Enostavne stene ali plošče nimajo tolike vztrajnosti kot mislimo. V resnici mnogo lažje prepuščajo nizke frekvence kot pa srednje in visoke. Se več, prednost dajejo neki posebni frekvenci, ki jo imenujemo »kritična frekvenca«, katero prepuščajo skoraj brez omiljenja. Pri tej frekvenci je torej izolacija stene zelo slaba (slika 10). Pojasnitev pojava je tudi tu čisto mehanična in pokaže se, da kritična frekvenca stene pri dani masi pada, če se povečuje togost stene. V praksi se je treba izogibati v območju srednjih frekvenc in zato uporabljajo težke stene iz betona ali iz polne opeke debeline nad 12 cm.
Zaradi ekonomičnosti, manjše teže in lažje montaže so stropi čestokrat zgrajeni iz betonskih ali opečnih votlakpv s tlačno ploščo. Ti stropi niso dovolj težki, da bi se zoperstavili vibracijam zaradi hrupa. Pogosto je še tako, da leži njihova kritična frekvenca v neugodnem območju, kar še zmanjša njihovo učinkovitost (slika 11). Za zboljšanje tega imamo na razpolago dve rešitvi:
—	ali povečati debelino tlačne plošče, kar poveča težo stropa, kar pa ni ekonomično;
—	ali napraviti mehanično diskontinuiteto, to se pravi, da je treba prerezati verigo vibracij, kot je že bilo omenjeno, tako da položimo blazino (preprogo) ali da napravimo plavajoči strop v obliki 3—4 cm debele plavajoče plošče.
Pri vertikalnih stenah bi bilo treba opisani primer zasukati za 90" (slika 12). Toda prav malo interesantno je delati dvojne stene zato, da bi preprečili zračni hrup razen, če je stena montirana na vsaki strani stavbne dilatacije. Taka dilatacija pa omogoči zaželeno mehanično diskontinuiteto.
V praksi mora imeli dvojna stena med stanovanji težo. okrog 250 kg m2. Za enojno steno pa naj znaša teža okrog 350 kg'm2. Razlika v teži nastane zalo. ker je prekinitev verige (dvojna stena) učinkovitejša kot privezanje verige na element velike vztrajnosti.
Elementa dvojne stene morala imeti različno maso. vendar ni treba pretiravati. Prostor med njima pa mora biti izpolnjen z mineralno volno ali s podobno vrsto materiala.
Zaključek
Če uporabimo zgoraj navedene osnovne principe, smo gotovi, da ne bomo napravili velikih napak, katerih kasneje ni mogoče popraviti,
Akustičnost zgradbe lahko dopolnimo:
1.	Ce mislimo na izvore hrupa, kot so na primer: pipe. vodni rezervoarji v straniščih itd. S skrbjo je zalo treba izbrati ustrezne instalacije in jih ločiti od ogrodja stavbe.
2.	Če izboljšamo komfort stanovanja. Tu pa je treba vedeti, da ta komfort ni izboljšanje in da napak v konstrukciji in koncepciji praktično ni mogoče popraviti.
Ing. Milivoj Šircelj
Jeffersonov spominski lok v Sl. Louisu (ZDA)
Spomenik Jeffersonu predstavlja ogromen jeklen lok s podzemskim muzejem, površine 3703 m!, v katerem je prikazana stoletna selitev Američanov proti Zahodu. Leta 1966 dograjeni spomenik predstavlja pravzaprav vhod v Jeffersonov nacionalni park.
Razdalja med obema temeljema loka je 192 metrov in prav toliko znaša tudi višina loka. Prerez loka je enakostranični trikotnik, ki ima pri temelju stranico dolgo 16,5 m, v temenu pa 5,20 m Stene so dvojne z medsebojno razdaljo 90 cm ob vznožju loka in 20 cm v temenu. Do višine 120 m je prostor med obema stenama zapolnjen z betonom. Za obtežbo z vetrom so vzeli 270 kg/m2, kar ustreza hitrosti vetra 240 km/uro. Temelj loka niha 45 cm pravokotno na os loka. V temenu se nahaja zasteklena razgledna ploščad, Dostop na ploščad omogočata dve dvigali, ki imata po 5 skupaj spetih kabin, vsaka s kapaciteto po 40 ljudi. Hitrost dviga) znaša 1 mišek, in potrebujeta le dve minuti do vrha. Razen tega je še po eno dvigalo do višine 103 m in nato stopnišče s 1076 stopnicami.
Oba temelja sta 18 m globoko v zemlji, od tega 9 m v živi skali. Kubatura obeh temeljev znaša 10.000 m'1 betona in 200 ton armature. Za temelje muzejskega objekta pa je bilo potrebno izkopati 8500 m:! materiala.
Oba kraka loka sta sidrana v temelje 10 m globoko z 252 sidri er 32 mm, ki so iz jekla s trdnostjo 100 kg mm2. Do višine 91 m je zapolnjen prazen prostor med stenami s prednapetim betonom, kar so dosegli po posebnem postopku. Od te višine naprej so pa vgrajene jeklene ojačitve med stenami. Na ta način so dosegli zmanjšanje nihanja loka, ker leži masa betona v spodnjem delu loka.
Notranje stene loka so iz črne pločevine z ojačitvami, ki dosežejo v vogalih 45 mm debeline. Za zunanje stene loka so uporabili 920 ton polirane, nerjaveče jeklene pločevine, deb. 6 mm. Cela konstrukcija je zvarjena. Gornji elementi, ki niso napolnjeni z betonom. so še ojačeni z vertikalnimi stenami, ki povezujejo zunanjo in notranjo steno in obenem preprečujejo izklon.
Zaradi velikih dimenzij so morali zvariti spodnje elemente na kraju samem. Transport nerjavečih poliranih plošč je zahteval še posebno pozornost, da se ne bi poškodovala polirana površina. Elemente za zgornji del
loka, ki so manjši, so zvarili že v tovarni in jih gotove pripeljali na gradbišče.
Oba kraka loka sta bila montirana hkrati, in sicer brez kakršnihkoli pomožnih odrov. Prve elemente so montiiali z derik žerjavi in jih pričvrstili na temelje. Z istimi žerjavi so montirali vse težje elemente do višine 22 m. Nato so na zunanjo stran loka montirali na vsakem kraku plezajoč žerjav, ki je montiral nadaljnje elemente po konzoinem načinu
Plezajoči žerjav pri montaži
gradnje (Freivorbau). Ko je žerjav zmontiral tri elemente, se je tudi sam dvignil. Žerjava sta imela posebno dodatno konstrukcijo, ki je omogočala normalno delo ne glede na višino oz. ukrivljenost loka. Vsak teden so na obeh krakih vgradili 45 ton konstrukcije.
Prvotno je bilo predvideno pomožno sidranje s kabli, vendar so se nato odločili, da bodo namesto sidranja montirali v višini 160 m razpomi nosilec dolg 78 m. Ta nosilec, težak 55 ton sta dvigala oba plezajoča žerjava že zmontirnega in ga namestila. Ko je bil lok dogotovljen, sta oba plezajoča žerjava pri tem, ko sta se spuščala navzdol, sproti demontirala svoje tirnice in tudi pomožni raz-porni nosilec.
Med montažo so bila potrebna zelo precizna merjenja, ki so bila izvršena ponoči, da bi tako izključili neenake deformacije konstrukcije zaradi enostranskega vpliva sonca.
Delavci so imeli na razpolago posebno dvigalo, ki je koristilo eno od tirnic plavajočega žerjava.
ing. S. E.
Nezaslišan (SRB. HRV.)
JAPONSKO
OKRASNO
CVETJE
AVTOR
RELATLV.
TEORIJE
ČUFAR
TONE
RENA V SIBIRIJI
DELI
PRSTOV
TEIOVAD.
DRUŠTVO
KLOBASICA
HREN
TOMAŽ
NE MARA
JEZNI
ČLOVEK
ISKATI
NEVESTO
SLOVENSKA
REVIJA
NARODNA
BANKA
DEL C LAV E
*
ŽENSKO
IME
PREDLOG
ČASOVNE
ENOTE
SLOVEN. ŠAHIST
KRALJ IZ SHAKESP. DRAME
MASKE,
PRISMODE
PO IONI
IZRA-
ELSKI
PREMIER
(LEV!)
VISOKI PLEMIČ
ČRNOGORSKI VLADIKA IN PESNIK
PTIČJA
SNOV
NIKALNICA
OSEBNI
'ZAIMEK
GRD
ČLOVEK; SKOPUH
RIMSKA
500
! PRAV-! LJIČNA |OSEBA
	MESTECE V ČRNL GOR /	
	KALIJ	
	SEAROGR. OBIAČ/EO	
		
		
KA1.ZAIN. BIVŠA PORTU GAL. kolonija		
		
		
	KRATICA ZA SEVER	
Tečajniki pred odhodom na gradbišča.
Zaključni izpili II. skupine železokrivcev. Izpitni pogoji st zelo strogi, saj je od 25 prijavljenih kandidatov napravilo zaključni izpit le 12.
Skupina lesarjev tečajnikov, ki je uspešno napravila zaključni izpit. Po napornem delu se steklenica piva kar prileže.
In tole je skupina tesarjev iz Čakovca, ki so vpisani v 3-letno šolo za odrasle. Na desni direktor kadrovske službe ing. Dra-govan Sever.
so
polagali
izpit
na objektu Prehrane v Ljubljani.
Zelezokrivcl
Slika levo: Most v Gornji Radgoni bo gotov najmanj dva meseca pred rokom — Slika desno: Miha Adamič, Ivan Korotaj, Franjo Krištofič in Rudi Polak.
Smrečico smo postavili 12. aprila 196 8, je dejal šef gradbišča nove depandanse hotela Opatija Janez Kuštrin
Pp fšpp

MMmms

	
igjiii	
Jjj	
Janez Močnik in Ilija Štrbec v veliki hali skladišča v Kopru. (Gradbeno vodstvo Ljubljana)
Se ena iz časov, ko so iz koprskega kamnoloma vozili naši avtomobili
Sklepi organov samoupravljanja
UO podjetja
SKLEPI
VIII. seje upravnega odbora podjetja, ki
je bila dne 26. marca 1968 na centrali podjetja v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Upravni odbor vzame na znanje analizo o režijskih stroških za leto 1967 s primerjavami in pojasnili.
3.	Upravni odbor je obravnaval o razdelitvi skladov in smatra, da je razporeditev v skladu z načeli dobrega gospodarjenja.
4.	Upravni odbor ugotavlja, da so osnutek spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki je bil po sklepu UOP dne 28. 2. 1968 poslan v obravnavo, pravilno obravnavale vse enote v podjetju. Po proučitvi poročila komisije za notranjo delitev, ki je na podlagi predlogov razprave enot podjetja sestavila dokončni predlog osnutka spremembe pravilnika o delitvi dohodkov, predlaga upravni odbor, da sprejme delavski svet osnutek, kakor je predložen.
5.	Uprava delavskih domov Ljubljana je predložila upravnemu odboru predlog za povečanje stanarine v domovih, kjer bivajo naši delavci. Vzrok povišanja so dajatve, ki so na novo uvedene in sicer od poslovnega sklada za objekte ter prispevek za uporabo zemljišča Upravni odbor smatra, da bi bilo prav še enkrat proučiti vprašanje povečanja stanarine s strani organa upravljanja v navedeni enoti.
G. Po naknadno zbranih podatkih v zvezi ? odškodninskim zahtevkom za izplačilo odškodnine za poškodbo pri delu v smislu določil pravilnika podjetja za tov. Jožeta Platiša, KV tesarja, zaposlenega v lesnem obratu Škofja Loka, zavrača UO podjetja zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi poškodbe pri delu, ker ni podanih pogojev v smislu prej cit. pravilnika.
7.	Odobri se plan dopustov za delavce v smislu 3. odst. 93. člena pravilnika o delovnih razmerjih podjetja.
8.	Odobri se uporabe osebnega avtomobiia v službene namene tov. Vladu Sanci do naj, več 600 km mesečno.
9.	Upravni odbor podjetja predlaga delav. skemu svetu, da sprejme popravek pravil, nika o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene, in sicer, da se za vsak prevoženi kilometer priznava 0,68 N din.
Predsednik UO podjetja: ing Borut Maister
DS podjetja
SKLEPI
XVII. zasedanja delavskega sveta podjetja ki je bilo dne 27. marca 1968 na central! podjetja v Ljubljani
1.	Sklepi zadnje seje so bili izvršeni.
2.	Poročilo uvel ovatelja zapisnika se vzame na znanje.
3.	Poročilo namestnika predsednika uprav nega odbora podjetja se vzame r.a znanje
4.	Po določilih 70. člena (tč. č) statuta .podjetja »Gradis« in na podlagi 16 čiena temeljnega zakona o volitvah delavskih sve. tov in drugih organov upravljanja v delovni organizaciji se
a)	razpišejo volitve članov delavskega SVe_ ta podjetja, delavskih svetov poslovnih enot in sveta samostojne obračunske enote (SPq).
b)	volitve članov delavskega sveta podje! tja, delavskih svetov poslovnih enot in sve. ta samostojne obračunske enote (SPO) bodo dne 26. aprila 1968:
c)	v delavski svet podjetja se izvolij0 skladno določilu člena 62. statuta člani delovne skupnosti »Gradis« po volilnih enotah, ki so.
Število članov
Volilna enota	volijo za dobo
2	let
GV	Ljubljana .	s	2
GV Maribor................ . . . 3
GV	Ravne	1
GV	Celje ................  2
G V	Jesenice .	i	 ........2
GR	Kopei.......... 1
GR	Ljubljana-okolica	.	t	.	.	.	2
KO	Ljubljana	..............1
KO	Maribor .	.	..?....	1
LIO Škofja Loka	.......	1
SPO Ljubljana.................1
Centrala Biro za projekt., Uprava dela v. domov in Uprava stanov, tliš »Gradisa« ..........
č) v delavske svete enot oz. v svet samostojne obračunske enote izvolijo člani delovne skupnosti enot naslednje število članov za dobo dveh let:
Število članov DSP. ki se
Enota	volijo za dobo
2 let
GV Ljubljana . ...............
GV Maribor................. . .
G V Ravne . . t...............
GV Celje......................
GV Jesenice ..................
GR Koper......................
GR Ljubljana-okolica . * . . .
Ko Ljubljana..................
KO Maribor............; • . •
LIO Škofja Loka .......
OOP Ljubljana .......
SPO Ljubljana.................
Centrala, Biro za projekt., Uprava dela, domov in Uprava stanov, hiš ............................
13
15
9
12
10
10
8
8
8
8
10
8
d)	delavski svet 'je nato imenoval tudi volilne komisije.
Volilna komisija in posebne volilne komisije skrbijo za zakonito izvedbo volitev, potrjujejo volilne imenike, imenujejo volilne odbore, sprejemajo kandidatne liste ln jih potrjujejo, določajo volišča, skrbijo za volilni material in opravljajo druge z zakonom določene posle. Komisija dela samo v polni sestavi in odloča z večino glasov;
f) za predlaganje ih določanje kandidatov na zborih delovnih ljudi bodo sklicani gbori po volilnih enotah najkasneje do 15. aprila 1968, Zbore po* volilnih enotah vodijo
do izvolitve predsedstva zbora člani delavskega sveta podjetja iz enote, ki predstavlja volilno enoto. Zbori se morajo sklicati najmanj tri dni pred dnevom zbora.
Za volilno enoto centrala, biro za projektiranje, uprava delavskih domov in uprava stanovanjskih hiš »Gradisa« bo vodil zbor do izvolitve predsedstva zbora tov. Gartner Vincenc.
Vsi zbori delovnih ljudi, ki bodo sklicani za volilno enoto za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja, predlagajo eno samo kandidatno listo, ki jo sestavljajo kandidati, predlagani na vsakem posameznem zboru.
Za piedlaganje in določitev kandidatov za Člane delavskega sveta enote oz. sveta samostojne obračunske enote se sklicujejo zbori delovnih ljudi do istega roka, kot za predlaganje kandidatov za člane delavskega sveta podjetja.
5.	Delavski svet vzame na znanje analizo režije za leto 1967. Se v nadalje je zasledovati režijske stroške in jih zmanjševati z boljšo organizacijo dela in smotrnejšo razporeditvijo kadrov, ki bremenijo režijske stroške.
6 Potrdi se razporeditev doseženih sredstev za osebne dohodke in sklade enot po zaključnem računu za leto 1967, kakor so predlagali organi upravljanja v enotah. Pregled o razporeditvi je v prilogi teh sklepov.
Vsaka enota je dolžna najmanj 15 dni pred dnevom dviga gotovine za izplačilo osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1967 obvestiti gospodarsko-računsko službo, ki je pooblaščena, da sama določi rok za izplačilo po kriteriju plačanih situacij.
Izplačilni seznami za izplačila po prejšnjem odstavku morajo biti sestavljeni posebej.
Razporeditev skladov PE Ravne in Maribor bo delavski svet naknadno potrdil, ko bo predložen predlog.
7.	Za skupne potrebe podjetja se prenese v sklad skupne porabe iz doseženih sredstev po zaključnem računu za leto 1967
—	skupno........................ 646.500,00
za naslednje namene v letu 1968:
—	anuitete od posojil za sred.
skupne porabe...............  130.000,00
—	dotacija sind. organizaciji
in šport	aktiv......... 59.000,00
—	spominska darila 50-letnikom
podjetja	. . . .. • .	. .	40.000,00
—	spominčka darila 20-lctnikonv
podjetja .	w . . . .. 42.000,00.
—	spominska darila 10 in 15-
letnikom podjetja........... 27.000,00
—	podpore družinam ponesrečenih članov kolektiva . .	8.000,00'
—	doplačilo k stroškom letovanja članov kolektiva . . 270.000,00
—	doplačilo k stroškom pre-
voza ob koriščenju letnega dopusta za člane kolektiva centrale.................... 40.000,00
—	zavarovalne premije od
sredstev skupne porabe	.	.	3.000,00
—	patronat »Ferdo Godina«	.	.	2.500,00
—	stroški plačilnega prometa	•	5.000,00
—	nepredvideni stroški .	.	.	20.000,00
8.	Poslovni enoti Celje se odobri črpanje interne rezerve za OD iz preteklih let za kritje že plačanih osebnih dohodkov iz leta 1966 in 1967, ki niso bili pokriti z ustvarjenim dohodkom, in sicer v skupnem znesku 135.000,00 N din, brez obveznosti vračila v rezervni sklad, iz katerega se navedeni znesek krije.
9.	Delavski svet podjetja sprejme spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »GRADIS«, ki se sestoji iz pravilnika, tabele startnih osnov, seznama delovnih mest z določitvijo startne osnove za posamezna delovna mesta ter pravilnika o dodatku na stalnost po predlogu komisije za notranjo delitev in po opravljeni obravnavi osnutka predloga v predpisanem roku med kolektivi enot podjetja, ki ga je sestavila prej imenovana komisija. Istočasno sprejme delavski svet podjetja prečiščeno besedilo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, v katerem so vključene vse prejšnje spremembe in dopolnitve in spremembe po tem sklepu.
Sprejeti pravilnik in že vse naštete priloge kot sestavni del tega pravilnika veljajo osmi dan po objavi, uporabljajo pa se od obračunske dobe 16. marca 1968 dalje.
Delavski svet podjetja priporoča organom upravljanja enot, da pri uveljavitvi sprejetega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ne prekoračujejo 8 •/• startne osnove.
10.	Odobrijo se naslednje nabave osnovnih sredstev:
— 4 kosi ležečih termogenov znamke »Tajfun« tipa B 155 za skupno vrednost 28.520 N din, od katerega zneska gre polovico iz
skupnih sredstev za investicije, polovica Pa iz sredstev skladov PE Jesenice;
—	potapljaška oprema za skupno vrednost 35.000 N din iz sredstev PE Koper;
—	prevozna betonarna po načrtih stroj no-konstrukcijskega biroja centrale za skupno vrednost 220.000 N din iz skupnih sredstev za investicije;
—	oprema za betonarno pri PE Ravne za skupno vrednost 65.000 N din. Enota v Ravnah bo krila iz svojih sredstev skladov vsa gradbena dela. strelovodno napeljavo, elek-troinstalacije in vodovodne instalacije;
—	stroj Pedershab za izdelavo betonskih cevi v skupni vrednosti 650.000 N din 1* sredstev skladov enote OGP;
—	20 kosov Wacker opažnih vibratorjev ARFM 08/42 in 7 kosov Wacker pretvornikov FU 3/42/200 za skupno vrednost 75.700 N din iz skupnih sredstev skladov; •
—	opažni vibratorji znamke Vinancetti za 7 silosov za beton v skupni vrednosti 11.293 N din iz sredstev skladov podjetja;
—	stroji za čiščenje opažnih plošč v skupni vrednosti 18.734 N din iz skupnih sredstev skladov;
—	za montažo mostne tehtnice pri centralnem skladišču v Ljubljani za skupno vrednost 133.710 N din iz skupnih sredstev skladov;
—	kombi IM V za enoto Maribor v skupni vrednosti ca. 37.000 N din iz sredstev skladov enote Maribor.
11.	Sprejme se poslovnik o načinu medsebojnega obračunavanja obresti od angažiranih obratnih sredstev, ki se uporablja od 1. 1. 1968 dalje.
12.	Odobri se prenos pravice uporabe na pare. št. 72/1 travnik v izmeri 5028 m2 P0<* vlož. št. 121 k. o. Kapucinsko, predmestje na podjetje »Vektor« iz Ljubljane proti odškodnini 10 N din za 1 m* zemljišča.
13.	Zavrne se pritožba Mulalič Alije, delavca pri enoti Ravne proti sklepu upravnega odbora, ki je imenovanemu zavrnil prošnjo za odškodnino zaradi poškodbe pri delu po pravilniku podjetja, ker pritožba ni utemeljena in se s tem potrdi sklep upravnega odbora podjetja z dne 15. 2. 1968.
14.	Spremeni se 7. člen pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene ter o povračilu za njihovo uporabo tako, da se glasi: »Pri obračunavanju potnih- nalogov za vožnje z lastnimi vozili sC priznava lastniku vozila naslednje zneske za prevoženi kilometer
— za osebni avtomobil 0,68 N din/km neto«.	Overovatelja:
Ostalo besedilo tega člena ostane neizpre-lnenjeno.	ing. Škulj Saša 1. r,;
Sprememba velja od 1. 1. 1968.	Smole Mitja 1. r.
Predsednik DS podjetja:
Vovk Franc
DELITEV DOHODKA V VREDNOSTI PROIZVODNJE ZA LETO 1967 po sklepih delavskih svetov PE
Delitev OD
Poslovna	cS V (S .2q		8'	8	
enota		M 0	U •g n	»Lr	§ Q
		m &	So	81	0
Celje . . .	6,1				—
Jesenice .- .	68,3	6,0	—		62,3
Koper	66,3			32,6	33,7
Ljubljana .	46,6	—	—'	14,0	32,6
Ljubljana					
okolica .	50,4	—	—	25,4	25,0
Maribor . ,	12,8	—	—	—	12,6
Ravne . . , KO	34,8	—	—	—	34,8
Ljubljana	0,8	—	—	— *	—
KO Maribor LIO Škofja	2,3	2,3	—	—	—
Loka . .	22,1	16,1	6,0	—	—
OOP Ljubljana SPO	26,3	14,0	-	-	12,3
Ljubljana	23,8	—	6,8	8,0	10,0
Biro	2,0	-	-	-	2,0
Skupaj . ,	338,6	38,4	11,8	80,0	215,3
v milij. S din Delitev
g V		M O	i	& J	1
f"	b	m	m	M	
	cn	a<	k	k	k
4,2	—	-	-	-	—
36,5	1,5	9,0	26,0	-	-
88,0	19,0	19,0	. —	-	—
37,0	20,0	4,0	—	8,0	5,0
27,7	—	6,0	—	21,7	—
61,4	-	—	—	—	—
27,0	—	—			
a,7	14,7	—	7,0	10,0	-
31,0	7,5	23,5	—	—	—
32,1	11,9	15,2	6,0	-	-
46,1	-	46,1	-	-	-
36,3	16,0	—	10,3	10.0	—
14,2	4,2	10,0	-	-	-
443,2	94,8	132,8	48,3	49,7	5,0
, !Š
OŠ,.,
Važnejši sklepi organov samoupravljanja poslovnih enot
■ 14. redna seja delavskega sveta »Gradis« Maribor: Delavski svet je obravnaval mesečno finančno poročilo, iz katerega je ugotoviti, da je doseženi uspeh dokaj ugoden, kar gre predvsem pripisati dobri organiza-ciji dela, pridnim delavcem in tudi ugodnemu vremenu.
Nadalje so sklenili, da se neizplačani osebni dohodki v letu 1967 v znesku 126.000 N din razdelijo vsem članom delovnega kolektiva, in sicer 1. maja. Poprečno bo dobil vsak delavec ca. 15 % enomesečnega zaslužka.
V	zvjezi z uvedbo 42-urnega delovnega čar, sa je delavski svet predlagal, da je treba delavskemu svetu podjetja poslati zahtevo po spremembi sklepa o 42-urnem delovnem času, in sicer:
Osvoji naj se predlog, ki ga je v tej zvezi sprejel UO naše poslovne enote in potrdil delavski svet poslovne enote, in sicer, da se uvede deljen delovni čas samo na tistih gradbiščih, ki delajo v podaljšanem delovnem času, in to s pravico do plačanega polurnega odmora.
Za delavce, ki ne delajo v podaljšanem delovnem času, pa naj bi veljal še v naprej neprekinjen delovni čas s pravico do plačanega polurnega odmora.
Kolikor ne bi bilo mogoče tega vprašanja rešiti v okviru delavskega sveta podjetja, se naj izvede referendum.
Na predlog komisije za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti sprejme delavski svet na podlagi tajnega glasovanja sklep, da se izključi iz delovne organizacije delavca Stanka Bratušo zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti.
Odobri sc nakup orodja in manjših strojev za potrebe gramoznice v Dogošah v znesku 5.000 N din. Sredstva za to gredo iz poslovnega sklada GV.
Prav tako se odobri nakup računskega stroja za potrebe mezdnega in kalkulacij-skega oddelka v znesku 20.000 N din.
Plačilo gre v breme poslovnega sklada poslovne enote.
V	zvezi ocenjevanja delavcev po pravilniku o delitvi OD se sklene, da se imenuje
posebna komisija, ki bo na terenu izvršila ocenitev vseh delavcev po kriterijih osebne ocene.
V komisijo se imenujejo:
predsednik Oton Roškar;
član Franc Štuhec;
člana: sektorski vodja in delovodja gradbišča.
Na predlog sindikalne podružnice, da bi se odobrila sredstva za izlet za člane našega delovnega kolektiva, se sklene, da sindikalna podružnica pripravi proračun dohodkov in izdatkov za leto 1968.
Potrdi se tudi predlog upravnega odbora, da se sindikalni podružnici naše poslovne enote dodeli dotacija v znesku 35.000 N din iz sklada skupne porabe.
til 8. seja delavskega sveta »Gradis« Celje: Delavski svet je odobraval poročilo o angažiranosti enote v letu 1968 ter obravnaval poročilo o osebnih dohodkih v letu 1967.
Iz delovne skupnosti so bili izključeni: Luka Vrbica, Milo var Grumič, Nedeljko Jovanovič in Milorad Jovanovič zaradi hujše kršitve delovne discipline.
Delavski svet je odobril sindikalni podružnici dotacijo 6.000 N din za leto 1967.
IB I. izredna seja gradbenega vodstva Ljubljana: Na izredni seji delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana je delavski svet imenoval komisijo za ocenitev delavcev po korigiranem pravilniku za delitev osebnih dohodkov v naslednjem sestavu: Martin kolar, predsednik, ing. Saša Škulj, član in Leopold Pepelnik, član.
■ 16. redna seja delavskega sveta »Gradis« Ravne na Koroškem: Delavski svet je obravnaval zaključni račun za leto 1967. V tem letu so izplačali za osebne dohodke 4,057.807 N din in ostane skupaj 973,812 N din čistega dohodka. Po odvajanju sredstev oziroma razporeda sredstev na sklade skupne porabe ostane poslovni enoti za razdelitev na osebne dohodke 348,240 N din.
Nadalje so sklenili, da se bo kreditiranje oziroma financiranje stanovanjske gradnje za člane poslovne enote črpalo v letu iz sredstev stanovanjskega prispevka.
s
Izredni prispev.ek za zdravstveno zavarovanje se izplačuje od 1. 3. 1968 do nadaljnjega po stopnji 0,19 e/e od neto osebnega dohodka. Prispevek plačajo zavarovanci sami,
■ 6. redna seja »Gradis« Jesenice: Delavski svet je sklenil, da se sredstva, ki so na razpolago po zaključnem računu za delitev na sklade v znesku 449.810,00 N din razdele takole:
N din
—	nabava strojev in opreme (poravnalni stroj za tesarski obrat, taifuni, 3 ročni računski strojčki Facit, 1 pisalni stroj, seštevalni
stroj, pisarniška oprema) ....	90.000,00
-- streha in oprema za betonarno ............................. 180.000,00
—	adaptacija upravne zgradbe .	60.000,00
—	ograja okrog naselja z vratarnico ............................ 60.000,00
—	ureditev vodovoda............. 30.000,00
—	dotacija sind. podružnici PE .	10.000,00
—	nerazporejeno .......	29.810,00
Skupaj: 449.810,00
Sredstva, s katerimi razpolaga poslovna enota iz stanovanjskega prispevka v znesku 223.059,26, se namenijo za kritje že odobrenih posojil prosilcem za individualno stanovanjsko gradnjo, preostali znesek pa se nameni za nakup ali gradnjo stanovanj.
Izredni prispevek 0,73 % od neto osebnih dohodkov za socialno zavarovanje se prenese v breme posameznika, iz polovice prispevka pa v breme podjetja.
Predlog tehničnega sestanka o nabavi in regresiranju delovnih čevljev se zaenkrat zavrne, po sektorjih pa se zberejo potrebe in želje po nabavi s številkami posameznikov.
# 18, seja delavskega sveta OGP Ljubljana: Delavski svet obrata gradbenih polizdelkov je sprejel sklep, da se od čistega dohodka 16 milijonov, za 4 milijone nabavi stroj za cevi za ostalih 12 milijonov bruto pa se da na osebne dohodke, oziroma razdeli v dveh obrokih članom kolektiva:	prvi
obrok se bo delil v marcu drugi pa v maju 1968. Delitev se je izvršila po efektivno opravljenih urah v letu 1967, brez nadur.
Nadalje so sklenili, da se krije 50 °/» od 0,95 odstotka izrednega prispevka iz zdravstvenega zavarovanja iz sredstev obrata.
Nadalje so odobrili ženi pokojnega Toma Hajduka enkratno denarno pomoč v znesku 1000 S din.
tal 6. redna seja delavskega sveta gradbenega vodstva Ljubljana: Delavski svet je sprejel poročilo o angažiranosti gradbenega vodstva za leto 1968. S tem v zveži se sklene, naj se planira obseg proizvodnje na gradbenem vodstvu v letošnjem letu tako, da se upošteva zaposlitev sedanjega staleža delavcev in uslužbencev brez bistvenega zmanjšanja ali povečanja tega staleža.
Na naslednji seji centralnega delavskega sveta je predlagati, da se sprejme na dnevni red dotiranje hrane in najemnine stanovanj v samskih domovih. Kolikor na seji centralnega DS ne bi uspeli najti enotne rešitve tega problema za celotno podjetje, se sklene, da se delavcem, ki so zaposleni na gr. vodstvu Ljubljana in. stanujejo v samskih domovih, najemnina ne zviša, Za razliko med sedanjo in novo najemnino, ki rezul-tira in kritja stroškov za obresti na osnovna sredstva, bo uprava samskih domov obremenila gr. vodstvo ne pa posameznega delavca — stanovalca.
Stanovanjska komisija na gradbenem vodstvu mora do 30. t. m. pregledati vse prošnje za pridobitev stanovanja in jih uskladiti s pravilnikom podjetja. Svoje zaključke mora takoj nato komisija posredovati centrali podjetja.
Pooblasti se upravni odbor gradbenega vodstva, oziroma šefa gradbenega vodstva, da določi iz vrst tehničnega kadra udeleženca na strokovnih ekskurzijah, ki jih od časa do časa prireja društvo gradbenih inženirjev in tehnikov tu in v inozemstvu. Kolikor teh stroškov ne bi prevzel nase Center za izobraževanje v podjetju, se lahko v ta namen uporabijo sredstva gradbenega vodstva
Na prošnjo sindikalne podružnice gradbenega vodstva se odobri dotacija v višini 10.000 N din.
Na priporočilo mestnega sindikalnega sveta se odobri delavcem, ki so zaradi izčrpanosti potrebni okrevanja, 7 dni plačanega dopusta, ki bi ga koristili v enem izmed obmorskih ali planinskih hotelov na račun mestnega sindikalnega sveta.
■ 7. redna seja upravnega odbora obrata Škofja Loka: Obravnavan je bil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »Gradis«, ki je bil sprejet na seji delavskega sveta podjetja z dne 27. marca 1968.
Na podlagi določil in meril, ki jih vsebuje pravilnik, je bila za lesno industrijski obrat Škofja Loka izdelana tabela in določene osnove za osebne dohodke za vse zaposlene,
oziroma za vsa delovna mesta v lesno Industrijskem obratu.
Po dejavnostih in za obrat kot celota znaša povečanje:
1. Mizarska
delavnica	116,21	102,56	povečanje	13*/.
2. Tesarska				
delavnica	87,19	76,68	povečanje	14"/.
3. Zagalnica	90,44	80,02	povečanje	13 •/•
*. Steklarstvo	22,73	24,18	povečanje	15 °/.
5. Mehanična				
delavnica	20,73	17,61	povečanje	18 •/•
6. Uprava .	75,90	63,11	povečanje	20 °/.
Skupaj	418,20	364,16	povečanje	14,84 •/.
Povečanje osebnih dohodkov s sprejetjem osnov pravilnika o delitvi dohodkov bi znašalo za lesno industrijski obrat Škofja Loka za čas od 16. 3. 1968 do 31. 12. 1968 ca. 22 milijonov S din ali na enega zaposlenega ca. 13.964 S din (štev zaposlenih 116).
Odstopanje pri povečanju so predvsem rezultat različnih osebnih ocen, delno pa tudi rezultat povečanja startnih osnov. V celoti je povečanje realno in ga bo s predvideno povečano produktivnostjo možno pokrivati.
■ 4. redna seja sveta samostojne obračunske enote strojno prometnega obrata: Člani so bili seznanjeni s sklepi UO in DS podjetja v zvezi z izknjižitvijo inventurnih primanjkljajev v osnovni vrednosti, pojasnilom, da se vrednost delavskih domov šteje za osnovna sredstva in se s tem prenaša iz sklada skupne porabe na poslovni sklad. Odobrene so bile lastne investicije za posamezne enote. Za SPO je bila odobrena nabava kabine za viličarja nosilnosti 5 ton. Dalje so se seznanili s sprejemom poslovnika komisije za investicije in pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti »Gradisa«.
Članom je bil podrobneje posredovan sklep o razdelitvi doseženih sredstev za osebne dohodke, ki naj se razdelijo v dveh tranšah tako, da bi bilo to opravljeno v prvi polovici letošnjega leta. Enote, ki so v preteklih letih črpale sredtva iz rezerve za OD in so po zaključnem računu ustvarile sredstva za osebne dohodke v zadostni višini, morajo najprej vrniti v rezervo uporabljena sredstva.
Pri razporeditvi skladov, s katerimi enote samostojno razpolagajo, je treba upoštevati že angažirana sredstva skupnega poslovnega sklada za nabave, ki so bile izvršene v korist posamezne enote.
Nadalje so bili člani upravljanja seznanjeni z odobritvijo zaključnega računa za poslovno leto 1967 ter z bilančnim stanjem na dan 31. 12. 1967 ter z razdelitvijo dohodka na posamezne sklade.
Sklene se, da se od ostanka za osebne dohodke 238.344 N din nameni v sklad za rezervo osebnih dohodkov takole:
— vrnitev posojila, ki ga je enota SPO koristila po sklepu 9. seje DS z dne 21. 3. 1967 v višini 58.064,52 N din. Izplačilo je bilo 29. 3. 1967
V	sklad za rezervo osebnih dohodkov se nameni 80.279,48 N din tako, da bo enota imela v skladu za rezervo osebnih dohodkov vloženih sredstev skupaj 170.279,48 N din.
Ostanek za osebne dohodke v višini 100.000 N dinarjev se izplača vsem delavcem, ki so bili v letu 1967 v delovnem razmerju pri strojno prometnem obratu.
Sklad poslovne enote v višini 363.033 N din se razdeli takole:
a)	za sklad skupne porabe . 160.000 N din
b)	za investicije............ 103.033 N din
c)	za obratna sredstva . . . 100.000 N din
Pri pregledu obračuna strojev in kamionov je bil članom samoupravljanja podan točen pregled po posameznih strojih in kamionih o porabi goriva, gum, tekočih popravil, investicij, amortizaciji, plačah izdelavnih in režijskih, o terenskih dodatkih, dnevnicah, potnih stroških, režiji materiala in režiji. Tako je bilo točno razvidno za posamezne stroje in kamione, koliko je bilo skozi vse leto skupaj stroškov in koliko realizacije. Iz teh podatkov, ki so zelo pozitivni, je bilo lahko ugotoviti, kateri stroji in kamioni so še rentabilni in kateri ne za nadaljnje delo.
Med razpravo o popravilih, katerih ni malo, so člani samoupravljanja predlagali, naj bi sprejeli v civilnopravno delovno razmerje delavca, ki bi bil specialist za popravila Bosch tlačilk, ker v vsem podjetju ni delavca, ki bi lahko kvalitetno popravljal te tlačilke. Iz podatkov pa je razvidno, da je prav na teh delih strojev veliko popravil.
Za kritje izrednega prispevka komunalni skupnosti socialnega zavarovanja za leto 3968, ki znaša 0,95 °/o, se prispeva 50 %>, t-j-0,475 % za delavce strojno prometnega obrata.
V	razpravi o predlogi' spremembe pravilnika o delitvi OD in poskusni ocenitvi vseh delavcev ŠPO je bil podan predlog, naj se

posreduje komisiji za notranjo delitev podjetja pripomba za določitev enotne startne osnove za delo v delavnici.
—	za delo v delavnici naj se določi startna osnova upravi j ačem gradbenih strojev in vsem kategorijam voznikov motornih vozil, ki imajo poklicno šolo z dopolnilnim in specialnim tečajem ali poklicno šolo in enakovredni tečaj število osnovnih točk v višini 200 točk/uro, ter možnostjo odstotka po kriterijih iz 12. člena (spremenjeno besedilo) za ocenjevanje delavcev na delovnem mestu.
—	v drugo skupino bi se delili delavci za delo v delavnici, ki imajo tečaj za priučenega delavca PK s startno osnovo 1,71 točk na uro, ter možnostjo odstotka po kriterijih za ocenjevanje delavcev na delovnem mestu.
Imenuje se komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev SPO v naslednji sestavi:
1.	Novinec Vinko — predsednik
2.	Martinčič Janez — član
3.	Zaviršek Marina — član
Komisija naj do naslednjega zasedanja pripravi ves potrebni material in točkovanje stanovanjskih problemov posameznih delavcev enote, ki so vložili pravočasno svoje vloge za odobritev posojila za nakup stanovanj ali individualno gradnjo. Po tako
pripravljenem pregledu točkovanja bo svet odobril posojila članom delovne skupnosti, ki bodo imeli največ pogojev za dodelitev posojila po skupnih kriterijih pravilnika o stanovanjski gradnji za delavce podjetja »Gradis«.
Odobri se neplačan dopust zaradi osebnih opravkov Mitaru Tomislavu 2 dni, Suščevllu Iliji 15 dni, Pidručniju Bogdanu 15 dni in Mlinariču Antonu 7 dni.
—	Odobri se 50°/o kritja stroškov za letovanje članov sindikalnih podružnic, ki so zdravstveno šibki. 50 % stroškov letovanja bo kril mestni sindikalni svet. Možnost letovanja za našo enoto je sindikalna podružnica predlagala trem delavcem, in sicer: Janezu Martinčiču, Jožetu Strojinu in Jožetu Plohu.
—	Odobri se možnost dopusta za leto 1968 delavcem, ki svojega rednega letnega dopusta niso mogli izkoristiti v letu 1967, ker so obiskovali šolo za KV upravljače gradbenih strojev.
—	Odobri se 150 N din mesečno za reprezentanco.
—	Iz sklada skupne porabe se načelno odobri kvota za nakup spominskega darila članom delovne skupnosti SPO, ki bodo v letu 1968 dopolnili 50 let starosti ali pridobili pravico do upokojitve.