Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi ie dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO r so se zatekli, da bi se pred ljudskim maščeva- rey i^Pričai se je lahko vsak rel< vek zdrave pameti, ko je kako se fašisti pozdra ^ 2 dvignjenimi rokami, : se nazivajo «camerate», :S p°j'ej° fašistične pesmi . 0 poveličujejo zloglasno {t! ie6tn° dc>bc>’ 'kako grozijo N’ ki se z njimi ne strinjajo, H, . *°nčno, kako so opogumljeni ij°^ Pasivnega zadržanja obla-2tt, in od aktivne podpore do-^ znanih tržaških «elitnih» Št- ‘Oh- je L. ze Preišli na upriza-- ‘ jv napadov in škvadristič-^.»»dvigov. Ce so se ti na-oP\ i6”1 sPrevrgli v pekoče in za-)'cv^6ne Poraze, je drugo vpra-n» j > 'ker so našli take ljudi, . „ e jim dali razumeti, da iz jjfl (^0lte ne bo in ne more biti isti: vsak način je postalo i$t,o. da v Trstu obstaja fa-]£i lcna nevarnost in da je tre ^Podvzeti take ukrepe, ki ijj ° onemogočili vsak nadalj-I korak fašističnim razgre-kuticam ^Vunistična partija je na H ev8rnost večkrat opozorila ‘oi* Posebno odločno opo- nemško oborožitev, provo-ske z uporabo ostudnih in zlo- | kaiorske strateške preglede črnskih metod, kot je primer 1 «generala-kuge» po Evropi jn bakteriološke vojne, predstav- ! vse, ki so odgovorni za politi-ija težko nevarnost za obstoj ko, ki neposredno ograža tudi narodov in sramoto za moderen civiliziran svet. Dejstvo, da se vojna v Koreji vodi v imenu Združenih narodov predstavlja zelo težko okoliščino, ki postaja še težja, če se upošteva, da je ena članica OZN — Združene države Amerike — edina velesila, ki je odklonila ratificiranje Ženevskega spora, zuma leta 1925., ki je obsojal uporabo strupenih plinov in bakterioloških vojnih sredstev. Vrhu tega pa najnovejši po-kolji v Kožedu in v drugih taboriščih, kjer so bile stotine korejskih ujetnikov sežgane z ognjemeti, obnavljajo spomin na krutosti hitlerjevskih lager-jev. Zato jih je treba javno obsoditi pred vsem svetom. Odgovornost teh zločinov pada na tiste, ki že leto dni zavlačujejo pogajanja za premirje, da bi onemogočili konec konflikta, ki je tako nevaren za varnost vseh narodov. Tudi podpis sporazuma, ki omogoča obnovo najbolj agresivnega militarizma proti želji po miru in enotnosti samega nemškega naroda, je dejanje, kj predstavlja novo odkrito kršitev mednarodnih pogodb med velesilami. Vsak, ki se spominja pretekle tragedije in ima čut odgovornosti, mora obsoditi takšno politiko, ki neti najnevarnejše vojno žarišče prav v srcu Evrope. Tudi dejstvo, da je prišel v Evropo prevzemat vrhovno po veljstvo ne samo ameriških, marveč tudi francoskih, italijanskih in vseh čet zasužnjenih dežel prav gen. Ridgway, ki je sabotiral jiogajanja za premirje v Koreji in je začetnik bakteriološke vojne, je znak nevar sti, ki grozi tudi STO zaradi njegova položaja anglo-ameri škega in titovskega strateškega oporišča. Glavni svet Tržaškega pokreta miru, potem ko je ugotovil resnost teh dejstev: 1. Se pridružuje valu protestov, ki se je dvignil po vsem civiliziranem svetu, in ponovno poudarja prebivalstvu Trsta težko situacijo, v kateri se nahaja STO, ki je v vojnih načrtih atlantskega pakta postalo strateško oporišče. 2. Poziva odbore miru mesta, podeželja in tovarn, naj se takoj sestanejo, da diskutirajo o situaciji in da postanejo pobudniki enotnosti vseh prebivalcev, ki na različne načine nameravajo obsoditi bakteriološko voj- varnost našega Ozemlja, ter an-glo-ameriško in titovsko vrne-savan e v naše moralne in materialne dobrine in v naše življenje in življenje naših otrok. 3. Obvezuje odbore miru in pokretu pripadajoče organizacije, da organizirajo oa 15. do 30. junija ob obletnici napada v Koreji protestne resolucije, konference, debate in fotografske razstave o krutostih proti junaškemu korejskemu narodu in o bakteriološki vojni. 4. Poziva demokratične orga nizacije in tisk, naj sodelujejo z odbori miru, ki bodo preko «knjižic miru» zbirali statistične podatke o posledicah vojne za naše prebivalstvo, mnenja in izjave državljanov najširših socialnih slojev, katerih gias naj 1. julija prispe v Berlin, kjer se bo na izrednem zasedanju sestal Svetovni svet miru, da v imenu stotin milijonov ljudi izrazi odločno voljo, da se pre usmeri tok dogodkov, da vsili mirno rešitev vseh mednarodnih sporov in zahteva sklenitev Pakta miru med velesilami. Prva seja obč. sveta v Miljah MILJE — V nedeljo od 9,30 se 'bo sestal novoizvoljeni občinski svet miljske občine. Na tej seji se bodo overovili mandati, izvolili občinski odborniki in župan. Tržaški velesejem TRlST — V nedeljo 28. t. m,, se bo otvoril IV. tržaški vzorčni velesejem, na katerem bodo številne evropske države razstavljale svoje proizvode. Ni znano, če se bodo Velesejma udeležile tudi dežele ljudske demokracije. TITOVCI SO IZDALI interese Tržačanov ČLANEK TOVARIŠA RADONJE GOLUBOVIČA Tov. Radonja GOLUBOVIČ, strani anglo-ameriških imperiali- eden izmed voditeljev jugoslovanske politične emigracije v svobodnih deželah Vzhoda je o tržaškem vprašanju napisal naslednji članek: Pred tedni se je v Londonu zaključila konferenca predstavnikov ameriške, angleške in italijanske vlade o tržaškem vprašanju. Kot izhaja iz uradnega poročila, ki so ga izdali po tej konferenci, so anglo-ameriški okupatorji STO predali civilno u-pravo cone A De Gasperijevi klerikalni vladi, medtem ko so si obdržali vojaško in policijsko u-pravo. Takoj po zaključku te nezakonite konference, je Titova vlada sporočila, da je tudi njen predstavnik v coni B predal civilno upravo organom titovske fašistične oblasti. Po tem poročilu izhaja. tudi, da so ukinjene vse omejitve glede kretanja prebivalcev med Jugoslavijo in cono B, medtem ko je jugoslovanska državna banka razširila svoje delovanje tudi na ozemlje tega področja. Odkrita kršitev mednarodnih pogodb in prevzetih obveznosti s stov in njihovih titofašističnih in De Gasperijvskih hlapcev predstavlja novo zločinsko akcijo proti miru v svetu. To ponovno razkriva vsemu svetu pravi obraz ameriških in angleških zasužnje-valcev, razkrinkuje njihove peklenske načrte za začetek nove napadalne vojne. Ciljem te vojne služi tudi okupacija STO s strani anglo-ameriških imperialistov in njihovih titovskih slug. Dokaz temu je dejstvo, da ti sovražniki miru nočejo sprejeti predloga sovjetske vlade o uveljavitvi določb Mirovne pogodbe z Italijo. Da bi čimboljše izkoristili STO za svoje napadalne načrte, so anglo-ameriški zasužnjevalci že dalj časa pripravljali razkosanje Trsta med svojimi hlapci beograjskimi fašisti in italijanskimi klerikalci in s tem, da sami obdržujejo oblast v svojih rokah. Ze oktobra in novembra lanskega leta so ameriška, angleška in francoska vlada vodile z italijansko in jugoslovansko vlado pogajanja za uresničenje razkosanja STO med Italijo in Jugoslavijo, medtem ko bi ozemlje še nadalje ostalo KOMUNISTIČNA PARTIJA FRANCIJE UŽIVA VSO PODPORO LJUDSTVA Protikomunistična provokacija Pinaya je propadla na celi črti Francoska vlada se je osmešila pred vsem svetom - Obtožbe proti tov. Duclosu so se izkazale kot nespreten "bluff,, - Tudi provokacija o "komunistični špijonaži,, je doživela klavrn konec Histerija reakcionarnih krogov, naraščanje ljudskega odpora in zgodba o golobih in kurniku Vse provokacije, ki jih je vlada kolaboracionista Pinaya uprizorila v teh petnajstih dneh proti Komunistični partiji Francije, so doživele popoln poraz in so se razblinile v morju zasmehovalnega krohota svetovne tavnosti, Generalni sekretar KPF je bil aretiran pod obtožbo «proti-državne zarote»’ in «vodenja protidržavnega udara». Ta obtožba je temeljila na «odkritju» navadnega sprejemnika in dveh mrtvih golobov v njegovem avtu. V tem tednu je tožilec, ki je vodil preiskavo proti tov-. Duclosu moral priznati, da je ta obtožba odpadla, ker ni našel dokaznega materiala i V petek, ko je vlada videla, ZA TITOPENDENTISTE JE TRST «LUKA BREZ NOBENEGA POMENA» "Corriere di Trieste" poziva De Gasperija, naj se nemudoma zmeni s Titom glede Trsta, "dogodka črne kronike", da se lahko pripravi na "preventivno obrambo" «Titopendentisti» so za časa volilne kam.panje kričali, da se edino oni borijo za «neodvisnosti Trsta in STO. Komuniste so označili kot sovražnike STO in so si zelo prizadevali, da bi «dokazali)», kako «prodajajo Trst Italiji». Nič čudnega. Kotel je bil isti in mineštra tudi. Saj so jo skuhali titofašisti. Zanimivo pa je, kako se ti «dosledni branitelji Trsta» izražajo danes, ko so volitve za nami in ko ni več nevarnosti — vsaj po njihovem mnenju — da bi jim ljudje obrnili hrbet. Preteklo soboto je titopendenti-stično glasilo «Corriere di Trieste» objavilo članek svojega beograjskega dopisnika pod naslovom «Opeka in hiša». Članek v vsej goloti razkriva stališče, ki ga zavzemajo titofašisti in njihovi «indipendentistični» hlapci do na- primer makiavelizma in nesramnega vojnega hujskaštva, bomo navedli le nekatere cvetke članka. V zvezi s sporom med Italijo in Jugoslavijo zaradi tržaškega vprašanja pravi aindipendentistič-ni» dopisnik, da je «nastal iz neznatnih vzrokoiv» in daje razumeti, da spada bolj v črno kroniko kot pa v mednarodno politiko. Za «Corriere di Trieste» je spor «neznaten», ker gre z a «košček zemlje, kjer se prideluje le zelenjava» in za «luko, ki ne služi nobenemu». Take naj bi torej bile «karakteristike» našega mesta in cone B. Zato pa se pisec pritožuje, da med Italijo in Jugoslavijo «ni prišlo do teisnega sodelovanja m vseh poljih: političnem, vojaškem, gospodarskem in kulturnem». Z ato pa zmerja Italijo, ki se ne zaveda, da «ni bill storjen niti en korak za dosego vojaškega in šega vprašanja. Da osvetlimo ta obrambnega sodelovanja obeh de- POLOŽAJ V KOREJI SE ZAOSTRUJE POKOLJI UJETNÌKOV v taborišču Kožedo Ves svet je te dni z velikim občudovanjem spremljal junaštvo severnokorejskih in kitajskih vojnih ujetnikov v zloglasnih koncentracijskih taboriščih na otoku Kožedo. Zaradi tega so imperialisti v veliki zadregi in so kot pobesnele zveri napeli vse sile, da zadušijo vsak nadaljnji odpor. Pri tem se poslužujejo vseh mogočih sredstev, od navadnega orožja in solzilnih bomb pa do tankov, oklopnic ter ietal in padalcev. Zloglasni krvnik Boat-ner, ki vodi operacije v taborišču, je po pokolju v nekaterih taboriščih, kjer je bilo mnogo ujetnikov ubitih, osebno vodil porazdeljevanje ujetnikov v manjše iskupine. Okrog 30 tisoč ujetnikov bodo preselili na druge otoke. V teku teh «operacij» je Boataier dal ubiti 38 ujetnikov. Medtem so bila na ukaz gen. Harrisona prekinjena pogajanja za premirje v Pan Muri Jonu. Tov. Kirn Ir Sen in Peng Teh Huai sta poslala posebno pismo generalu Clarku, v katerem sta ga pozivala, naj odredi, da se pogajanja nadaljujejo. Na pismo je Clark odgovoril ter zahteval brezpogojen spre. jem Ridgwajevega ultimatuma. Da je položaj na Koreji silno resen, nam potrjuje tudi dejstvo, da je angleška vlada poslala na bojišče vojnega ministra Aleksandra z namenom, da na kraju samem preuči položaj in da nato o njem poroča v Londonu. Laburistični poslanci so zahtevali, naj vlada zahteva preiskavo na Kožedu kateri naj prisostvuje tudi zastopnik LR Kitajske. žel, enako ogroženih od iste nevarnosti in istega morebitnega napadalca». NI treba niti povedati, da člankar misli na «sovjetsko nevarnost» in na Sovjetsko zvezo kot «napadalko». Prav tako očita Italiji, da se ne zaveda, da «Beograd in Atene predstavljajo trdnjavo za obrambo, ki je mišljena kot odbijanje napada ali pa kot njegovo prehitevanje». V dragih besedah se «Corriere di Trieste» sklicuje na Jugoslavijo kot na deželo, ki naj bi začela «preventivno vojno» proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije. Zadeva «preventivne vojne» ni nič novega za nas: Truman, Churchill, Mac Arthur, Elsenhower in Ridgway so njeni «oznanjevalci». Zaradi vsega tega pravi «Corriere di Trieste», da je tržaško vprašanje .«neznatna zadevica» v primeri s problemi «preventivne obrambne vojne», za katero se morata pripraviti i Italija i Jugoslavija, če «v resnici verjameta atlantskim načelom». To, kar je napisal «Corriere di Trieste» po navdihnjenju diskovnega urada beograjske vlade, pravimo že tri leta in vsakokrat so nas sovražniki — in med temi tudi kameleoni titopendentistič-nega glasila — zasmehovali. Pravili smo, da Trst služi anglo-ameriškim imperialistom kot oporišče za vojno proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije in da zato hočejo sklenitev «sporazuma» med Italijo in Jugoslavijo na podlagi razkosanja STO. In «Corriere di Trieste» je brez nobenih zavijanj, s katerimi po navadi prepleta svojo protisovjetsko revščino, potrdil, kar smo vedno trdili. Zato pa poluradno v imenu beograjske vlade poziva De Gasperija, naj neha s svojimi zahtevami po Trstu, naj se zadovolji s tem, kar so mu dali v Londonu, naj prepusti cono B Jugoslaviji, ki predstavlja «trdnjavo preventivne obrambne vojne» in naj rajši misli na «politično in vojaško sodelovanje» s Titom. Kje pa so ostali interesi STO in Tržačanov? Ostali so v peresu člankarja, ki se zaveda, da ni več volilne kampanje in da je volilna demagogija odveč. Interesi STO in Tržačanov se morejo po mnenju «Corriere di Trieste» podrediti «interesom atlantske skupnosti» in «preventivne voj- ne» proti Sovjetski .zvezi. In ker ti interesi velevajo razkosanje STO, se «Corriere» opredeljuje za to razkosanje,označujoč naše Ozemlje, kot pokrajino, v kateri se «prideluje zelenjava» in kot «brezpomembno luko». Vsekakor do pičice to, kar smo vedno trdili o «indipendentistih»: hlapcih titovcev, anglo-ameriških imperialistov in «preventivne vojna», ki so jim naši interesi deveta briga. Ljudje, ki so glasovali za njih, ne smejo biti presenečeni. Na to smo jih vedno opozarjali. S. NOVAK PRAGA — 234 angleških vojnih ujetnikov v Koreji je poslalo gen. Alexandru pismo, v katerem obsojajo zločinske metode Amerikancev in zahtevajo, da se pogajanj za premirje udeleži tudi britanski predstavnik. da ne more nadaljevati s svojimi smešnimi obtožbami proti tov. Duclosu, je uprizorila novo provokacijo, k!i je imela namen, da postavi v ilegalo Komunistično partijo in da služi kot vzrok za nadaljnje ilegalne ukrepe. V teku neke preiskave v stanovanjih komunistov v Tolonu je policija našla 50 kilogramov «obtežil-nega materiala». Po vsem svetu se je razširila vest, da je francoska vlada končno našla dokaze «šplijonskega delovanja» Komunistične partije. Ves reakcionarni tisk je nenehno izhajal z visokodonečimi naslovi o načrtih vojne luke Tolone, ki so jih baje našli v kurniku nekega komunista. Nekaj dni za tem pa so morali magistrati mesta Tolone, ki so vso zadevo z velikim truščem prevzeli v svoje roke, izjaviti, da ne gre za «načrte vojne luke» Tolona, marveč ie za brezpomembne dokumente, ki ne vsebujejo nobene vojaške tajne. Reakcionarni tisk je obmolknil. Francoska vlada se je v veliki naglici sestala in je morala s svoje strani sporočiti, da zaplenjeni dokumenti ne vsebujejo vojaških tajn. Najbolj reakcionarni krogi Francije, ki so besni zaradi izpodletelih provokacij, so začeli odkrito pozivati vlado, naj povzame «energične ukrepe» proti komunistom, češ da ni treba 'iskati dokaznega materiala. ker že sam njihov obstoj «postavlja v nevarnost Francijo' Zaradi fašističnih provokacij Pinaya ise v Franciji nadaljujejo protestne stavke in manifestacije, ki se jih v vedno večjem številu udeležujejo delovni ljudje vseh političnih struj. Metode policije postajajo iz dneva v dan bolj brutalne. V soboto so sodne oblasti zaslišale tov. Duclosa. Na tem zaslišanju je Duclos podal izjavo, ki je pred vsem svetom sodno oblast in policijo, razgalila fašistične ukrepe, do-talno porušila smešne obtožbe in postavila na zatožno klop početje kolaboracionista Pinaya, tega hlapca vseh režimov in vseh valut. Po tem izpraševanju, na katerem je moral tožilec priznati, da ni več nobene obtožbe proti ‘tov. Duclosu, je bilo pričakovati, da bo vlada izdala nalog za nje govo osvodobitev. To se ni zgodilo. In prav to dejstvo nam dokazuje ilegalnost, ki se je je poslužila vlada Pinaya 'in ki predstavlja obtožbo sedanjega francoskega režima. osramotila francosko vlado, na spregled. Prazne buče Biti bolj papeški kot sam papež je odlika titofašistov. Spremenili so s ev šivanko, s katero Amerikanci pikajo vsakega evropskega hlapca, ki se jim stoodstotno ne podreja. To vlogo pastirskega psa so titovci z navdušenjem prevzeli, ker v pomanjkanju ovac, jih pastir prav gotovo ne bi potreboval. Zato pa priganjajo k večji doslednosti vsakega člana atlantske skupnosti in večkrat odkrito igrajo vlogo biriča ameriške kvesture. Pred dnevi je sovjetski zunanji minister sprejel italijanskega veleposlanika v Moskvi, Uradno poročilo pravi, da se je razgovor vršil «v prisrčnem ozračju». To formulo uporabljajo vsa zunanja ministrstva tega sveta. Zato nič hudega. Toda titovci kot dosledni biriči, ki so se po vsem svetu in v vseh dobah postavljali s svojim prirojenim idiotstvom, ovekovečenim od mnogih slavnih pisateljev, so hlastno skočili na formulo «prisrčnosti razgovora». Zato je Ribnikar jeva «Politika» iz Beograda objavila uvodnik in posvarila ameriškega gospodarja, da tu smrdi po... izdajstvu in da se v Kremlju kujejo «... temni načrti med De Gasperijem in NKVD». Zato pozor, pastir, priganjaški pes je nekaj zavohal! Kot vedno — tudi pastirski psi so znani zaradi popolnega pomanjkanja vsake inteligentne poteze — je pes tudi tokrat zavohal navadne odpadke... ovac. Volka pa ni bilo Kako naj se označi budalost beograjske «Politike». ki govori o «italijansko-sovjetskih kombina- cijah», ne vemo. Vemo le to, da so — žal — prav zaradi ameriške politike, vsi odnosi med Zahodom in Vzhodom precej rahli in da bi bilo boljše, da ne bi tako. Koliko bi svet pridobil v tem. primeru! A titofašisti si tega ne želijo: oni hočejo napetost, ker bi drugače izgubili mesto priganja-škega psa. In to bi predstavljalo za njih pravo katastrofo, prišli bi ob službo in ob lepe denarce. Kar se pa tiče italijansko-sovjetskih odnosov in «kombinacij», nam samo oni lahko kaj povedo. Saj so v ameriškem taboru in vedo, kakšno vlogo igra De Ga-speri v atlantskem paktu. «Kombinacije» pa so se porodile v bolni domišliji beograjskih praznih buč. pod stalno okupacijo anglo-ameriških in titovskih čet. Po izjavi De Gasperija, ki jo je podal oktobra p. L v italijanskem parlamentu, mora razkosanje Tržaške, ga ozemlja odgovarjati namenom in bojnim načrtom Severnoatlantskega napadalnega pakta. Pogajanja za razkosanje Trsta so se najprej vodila v Washing-tonu pod vodstvom Achesona in Harrimana s sodelovanjem poslanikov Anglije, Francije, Jugoslavije in Italije, nato pa so se nadaljevala v Parizu prav tako pod vodstvom Achesona s sodelo vanjem raznih političnih in dru gih «strokovnjakov». Na teh po gajanjih o razkosanju STO je so deloval ob priliki njegovih obi skov v Londonu in Parizu tudi Titov strežaj Moša Pijade. Dosledno braneč mir po vsem svetu in prav tako tudi pravice tržaškega prebivalstva, je sovjetska vlada mnogokrat javno zahtevala, da se pristopi k uresničenju določb Mirovne pogodbe z Italijo o imenovanju guvernerja in o sestavi uprave STO v smislu njegovega statuta. A vlade Amerike, Anglije in Francije so odbile vse predloge in upravičene zahteve sovjetske vlade. Ko so zahodne vlade začele pogajanja za razkosanje STO z beograjsko in italijansko vlado, je sovjetska vlada vložila odločen protest proti kršitvi Mirovne pogodbe in prevzetih mednarodnih obveznosti s strani anglo-ameriških imperialistov in njihovih beograjskih in italijanskih hlapcev, poudarjajoč istočasno, da je razkosanje STO nezdružljivo z nalogami o zagotovitvi miru in varnosti v Evropi in da odvzema prebivalstvu tega ozemlja vse demokratične pravice, ki jih zagotavlja statut STO. V smislu svojih napadalnih ciljev so sedaj anglo-ameriški imperialisti izvršili razkosanje STO na ta način, da cona A pripada Italiji, cona B pa pripada Jugoslaviji, medtem ko oni ostajajo dejanski gospodarji i v eni i v drugi coni. Anglo-ameriški impe-(Nadaljevanje na 2. strani) Proslava talcev v Rižarni Prihodnjo nedeljo 22. t. m. bo v Rižarni velika manifestacija kot proslava prvih talcev, ki so bili sežgani od nacističnih zveri. Zbirališče udeležencev bo na trgu Garibaldi, od koder bo ob 10 povorka krenila v Rižarno. OD TEDNA PETEK, 6. Junija: 700.000 kovi-tanski podmaršal letalstva At-narjev in rudarjev je stavkalo........................ na Japonskem proti zakonu o omejitvi sindikalnih svoboščin, ki ga hoče vlada sprejeti pod pritiskom Amerikancev — 200 črncev, pripornikov neke ješe v Louisiani (ZDA) se je uprlo zaradi nečloveškega ravnanja, ki so mu podvrženi — Malanova fašistična vlada Južne Afrike je dala aretirati 2 demokratična voditelja, ki sta javno protestirala proti zakonu o «zatiranju komunizma» — Zvedelo se je, da so tudi v Zahodni Nemčiji začeli proizvajati bakteriološko orožje — Angleški maršal Alexander je odpotoval v Korejo, da izvede preiskavo o tamkajšnjem stanju SOBOTA, ?. junija: Na Japonskem so se nadaljevale manifestacije iproti omejitvam sindikalnih svoboščin; stavkalo je 700.000 delavcev, medtem ko je preko 2 milijona ljudi manifestiralo za svobodo in neodvisnost — Socialdemokratski poslanec Calosso je v italijanskem parlamentu ob debati o protifašističnem zakonu pozval vse stranke na enotno fronto proti fašizmu NEDELJA, 8. junija: Agencija «Nova Kitajska» je sporočila, da so francoska letala bombardirala Kitajsko ozemlje in povzročila več žrtev in veliko škode — Bri- ■ JEZIČNI DOKTOR Nek hreščeči možicelj se je v slovenskem «Piccolu» 8. t. m. razhudil, da je kaj, ker smo v našem listu napisali da so titofašisti doživeli hud volilni poraz. Dokazati skuša, da to ni res. A vse zaman. Naj rajši pove, kako so njegovi komandirajoči računali na komaj 12 ali Ì5.000 iglasov KP, na 35.000 glasov za «vojaškega zdravnika SS» in na 10.000 'križcev za sleparsko «fronto». Potem bo morda celo njemu postalo jasno, kako je bil poražen. Poleg tega naj javno navede v svojem glasilu pritisk, teror, izsiljevanje, podkupovanje, varanje nevednih volivcev, morje zlata, ki je teklo v -razsipni titovski propagandi (če je le mogoče v številkah) in potem bomo lahko govorili, koliko so njegove komandirajoče stali tisti glasovi ki so jih «pridobili» na -teh volitvah. Pozabiti ne sme seveda na vse pristaše, ki so prišli volit iz cone B in Jugoslavije in na vse sinčke titovskih aktivistov, ki so letos dobili volilno pravico. Videl bo, da je bil zgrešen in da mu manjka veliko volivcev. * * * V svoji sveti jezi proti nam, ki smo razgalili skelečo rano titovskih kaporionov, pa skuša slovenske komuniste pitati s psovkami in jim dopovedati, da niso... Slovenci, marveč da so hlapci «vladajoče kaste» Sovjetske zveze, ki — poslu- šajte in ostrmite zemljani! — zatira slovanske in neslovanske narode in je «najhujša sovražnica» Jugoslavije. Ti paberki iz Goebbelsovih govorov, iz Trumanovih tiskovnih konferenc in iz Churchillovih izbruhov so najboljša oznaka hreščečega mož tol j a, ki je to napisal. Vsaj bi povedal nekaj novega: a to je staro, zelo staro in ga samo smeši kot bednega pisunčka, ki so mu možgani odpovedali in se more zateči po pomoč v protikomunistični arzenal vseh dob in vseh sramot. Za Slovence pa naj nikar ne Sknbi. Slovenci so bili, so in bodo vedno zvesti slovanskemu taboru in' če jih kdo pita s psovkami o 'hlapčevanju, se čutijo ponosni, ker vedo, da ta psovka pada prav na tistega, ki jo je izustil. Kdo je večji hlapec od titofašistov, ki so jih Amerik anici kupili za snop dolarjev in si mislijo, da bo zgodovina nazadovala? Hreščečega možiclja vprašamo le, kam se bo 'djal, ko ne bo več dolarjev? Naj ne misli, da bo prišel k nam in se tolkel po prsih s konjsko «Strigi j o», zagotavljajoč, da se je «zmotil». «Zmot jen ih» ljudi nočemo. «BORCI» ZA STO... Slovenski «Piccolo» 10. t. m. nas s svojo običajno nesramnostjo obvešča, «da je Zveza antifašistične mladine koprskega okraja na plenumu okrajnega komiteja sprejela sklep, da se preimenuje v Ljudsko mladino Slovenije» in da je iz tega plenuma poslala pismo LMS, ki med drugim pravi: «Zaradi tega smatramo, da (mladina koprskega okraja, op. ur.) tvori eno samo celoto z vso mladino Jugoslavije». — Tako so koprski kaporjoni titofaši-stične mladine razpustili samostojno organizacijo in se vključili v jugoslovansko organizacijo, kar prav gotovo ne more biti dokaz, da se v coni B mislijo boriti za ustanovitev STU. Ze samo to dejstvo nas prepriča je, da titofašisti smatrajo mirovno pogodbo za ničvreden košček papirja in da so v coni B kar javno napravili konec s STO. Cono B smatrajo za Jugoslavijo, ne pa za del STO, kot določa mirovna pogodba. V Trstu pa so tako nesramni, da se šepajo govoriti o STO in obtoževati druge, da nočejo STO. Razpustitev samostojne mladinske organizacije cone B je člen dolge verige kršitev suverenosti STO, ki je titovci ne priznavajo. Oni so si požrli cono B in so pristali na to, da si je De Gas peri požrl cono A. To je v skladu s Titovimi besedami «Italijani lahko dobe Trst» in «etničnim sporazumom». Kdo je sovražnik STO pa naj naši ljudje sami presodijo. Dokazov imajo dovolj na razpolago in vsak še tako neizkušen zemljan se lahko prepriča o titovski «obrambi» STO v smislu... priključitve cone B k Jugoslaviji. Ce imajo le nekaj časti, naj nam titovci razložijo, kaj naj ta razpust pomeni in ali ne predstavlja dokaz njihovega «De Profundisa» Tržaškemu ozemlju. PIJANEC POVE RESNICO Slovenski «Piccolo» je 11. t. m. napisal: «Ves ta dolgi čas so se vrstile stare oguljene fraze, dolga govoričenja o baratu, o atlantskem paktu, o bakteriološki vojni, o internacionalizmu in sličnih že zguljenih in dolgočasnih zadevah». — Za ti to fašiste je terej ir.ternacionalizem «zguljena in dolgočasna zadeva». Hvala lepa za priznanje. Mi smo vedno trdili, da titofašisti niso internacionalisti. Sedaj sami potrjujejo to dejstvo. In potem naj nam še kaj go-bezdajo o sivo ji «resnici». cherly, ki se je z letalom podal v Ki-pro, ni prispel na cilj; smatrajo, da se je ponesrečil — V občini Bionaz (Aosta) se je udrl velikanski plaz, ki je podrl dve gorski vasici, zajezil reko Buthier 'in ostvaril veliko jezero. PONEDELJEK. 9. junija: Po vesteh francoskega tiska stane vojna v Inidokiini 3 milijarde lir na dan — V Haagu je iranski «p.-cmier» Mossadegh pred mednarodnim sodiščem dokumentiral vohunsko delovanje Angležev v Iranu — V Karlsruhe (Zahodna Nemčija) je demokratični kandidat na občinskih volitvah prejel 57,4% glasov — V 30 občinah Piemonta, kjer so bile v nedeljo volitve, so levičarske sile pridobile 5413 'glasov in iztrgale demokristjanom dve. občini — Po uradnih vesteh bo general-kuga Ridgway prišel v Italijo 16. t. m.; po vsej Italiji so se začela protestna gibanja TOREK, 10. junija: V ZDA se nadaljuje stavka 650.000 kovinarjev proti odločitvi, da se zaplenjene industrije ponovno izročijo privatnikom — V komisiji OZN za razorožitev je 'tov. Malik zavrnil ameriški predlog o razorožitvi, ki ne 'predvideva prepovedi atomske bombe, marveč je le krinka, pod katero hočejo skriti nadaljnjo tekmo v oboroževanju — Po vsej Italiji so množično proslavili zločinski umor Matte-ottija — Po uradnih vesteh se je zvedelo, da je v Italiji 2.200.000 brezposelnih — Ameriška vlada je sporočila, da je od maja 1951 do sedaj poslala Titu 109 milijonov dolarjev «pomoči» SREDA, 11. junija: Po vsej Italiji se nadaljujejo protestne manifestacije proti prihodu «ge-nerala-kuge» — Italijanski parlament je začel glasovanje o členih protifašističnega zakona — Vietnamski partizani so uničili 5 vojaških vlakov — Titovski fašist Pijade je izjavil, da bo jeseni beograjska skupščina likvidirala sedanjo ustavo Jugoslavije. ČETRTEK, 12 junija: Angleška vlada je morala priznati, da so se v tem zadnjem času državne rezerve zlata in dolarjev znatno in nevarno zmanjšale za 45 milijonov šterlingov, kar je znak težke notranje krize. — V Italiji se nadaljujejo protesti proti prihodu igenerala-kuige Ridgwaya: zato je vlada v velikih skrbeh. — V indijskem parlamentu je Nehru težko napadel imperializem Ame-rikancev, njihove vojne priprave, obsodil režim S ing Mana Rheeja in pozval dežele Azije na nevtralnost v primeru vojne. — V Parizu je bilo veliko zborovanje, na katerem je govoril M'arty; udeleženci so zahtevali osvoboditev Duclosa in ostalih p upornikov. — Ameriški pilot John Quinn, ujetnik Korejcev, je dopisniku «Unità» Burchettu povedal, kako so ga izučili v metanju bakterioloških bomb. STRAN 2 It fi L O 14, JUNIJA 1952^ SKLEPI €.12. KOMENSKE DELAVSKE PARTIJE V. LUCA JE SKUŠAL OVIRATI izgradnjo socialistične družbe Oportunistični odkloni V. Luce in pomirjevalni duh Geor-gesca in Ane Pauker - Romunska partija napovedala odločen boj proti pomagačem buržoazije v mestu in na vasi 26. in 27. maja t. 1. je v Bukarešti zasedal Centralni ‘komite Romunske delavske partije, ki je db zaključku izvolil nov Politbiro, Orgbiro in novo Tajništvo partije. Iz Centralnega komiteja je bil izključen dosedanji podpredsednik vlade Vasile Luca, ki je bil tudi do nedavnega finančni minister. Njegova zadeva je folla predana Centralni kontrolni komisiji, iki bo do podrobnosti raziskala njegove napake. Prav tako je bil izključen iz Politbiroja in Orgbiroja Teo-hari Georgesco. Vzete so mu bile funkcije notranjega ministra in podpredsednika vlade. CK je sklenil, da ga pošlje na terensko delo. Ana Pauker je bila izključena iz Politbiroja in Tajništva partije, medtem ko je obdržala mesno zunanjega ministra. V članku, ki ga je objavil sekretar Romunske delavske partije Aleksander Moghioros v listu «Za trajen mir» 6. t. m., se razlagajo vzroki teh u-krepov, ki so zadeli tri izmed najvidnejših voditeljev Romunske partije. Lenin in Stalin Sta vedno učila, da je naivno misliti, da se socializem lahko zgradi brez razredne borbe. Ona dva sta vedno učila, da se v pogojih diktature proletariata poostru-je razredna borba. V dobi izgradnje socializma se razredni sovražnik poslužuje raznovrstnih metod: sabotaže, ubojev, vohunstva v korist imperialistov, vrinjenja v vrste delavske partije in poskusov za razbijanje enotnosti njenih vrst Centralni komite je ugotovil, da se je zaradi protipartijskega in protidržavnega delovanja V. Luce vrinilo na finančno in bančno polje kot tudi v organe zadružništva mnogo sovražnih elementov, ki so -se zbirali okrog njega. Ti sovražni elementi so skušali povzročati zmedo in nezadovoljstvo ljudstva proti ljudski oib lasti in so si prizadevali, da bi omajali zavezništvo med delavskim razredom in delovnim kmetstvom. Oni so pomagali kulakom, da so lahko špekulirali na račun revnih in srednjih kmetov in so se zoperstavljali -poostritvi razredne borbe proti buržoaznim elementom na vasi. Sabotirali so načrt zal -industrijalizacijo dežele. Sabotirali so finančno reformo in skušali povzročati nezadovoljstvo med delovnimi množicami. Samo dosledna borba ljudskih množic pod vodstvom Delavske paritje je razkrinkala te elemente, V. Luca, ki je izgubil razredni čut, se oddaljil od Partije in od delavskega razreda, je predstavljal zaradi svoje oportunistične linije glavnega nosilca desnega odklona v partijskih vrstah. Protimarksisti-čna, protileninistična linija V. Luce, ki jo je vedno zastopal in branil tudi v javno-sti, je prihajala do izraza v sabotaži socialistične industrijalizacije dežele in socialistične preob-se je tov. Ana Pauker pomir-razbe vasi, v dezorganizaciji trgovine med mestom in deželo, v podpiranju špekulacije, v sabotiranju državnih načrtov o odkupovanju živil, kar je povzročilo nemalo škode v oskrbovanju prebivalstva. Osnova oportunistične linije V, Luce je bilo zanikanje marksističnega nauka o razredni borbi. Zastopal je stališče, da se bodo kapitalistični -elementi na miren način vključili v socialističen sistem. To svojo o-portunistično linijo je uresničeval v svojem vsakdanjem delovanju. 'Nasprotujoč partijski liniji o nerazdružljivem za- Teohari Georges-cu se je pomirjevalno vedel do desnega odklona in -ga 'tako podprl, ker se je sam v razredni borbi vedel oportunistično. Prav tako jevalno vedla do Luce, ker sama ni razumela nalog, ki se postavljajo v razredni borbi proti buržoaznim elementom in ker je sama zagrešila težke napake na polju socialistične preobrazbe vasi. Zato je CK Romunske partije kritiziral Georgesca in tov. Pauker in ni sprejel samokritike tov. Georgesca. Tov. Pauker je sprejela nekaj kritik in se obvezala, da bo popravila svoje napake. Ukrepi v zvezi z borbo proti desnemu odklonu in pomirjevalnemu duhu do njega v Romunski partiji predstavljajo dokaz, da je Partija močna, ker ima toliko moči, da lahko očisti svoje vrste od protide-lavske in protimarksistične gnilobe. To pomeni, da bo Partija s pravilno uporabo kritike in samokritike še nadalje in odločneje vodila 'borbo proti svojim notranjim in zunanjim -sovražnikom in da bo v tej borbi zmagala. vezništvu med delavskim razredom in delovnim kmetstvom je V. Luca podpiral kapitalistične elemente na vasi in tako skušal zadati težak udarec temu zavezništvu in režimu ljudske demokracije. Kot finančni minister je pustil na -svojih mestih stare «strokovnjake» in tako podpiral njihovo sovražno delovanje. Ta o-port-unistična linija Luce je posledica njegovih prejšnjih napak, ker se je večkrat v svojem življenju postavil proti partijski liniji. Marca t. 1. je priznal svoje napake, a na seji CK 2(6. in 27. maja je ponovno zastopal svoje stališče in požrl vse svoje prejšnje «samokritike». Romunska partija je zato začela odločno borbo proti desnemu odklonu in proti pomirjevalnemu duhu, ki se je pojavil med nekaterimi tovariši in prav posebno v Teihariju Georgescu in Ani Pauker. ŽIVLJENJE IN DELO v deželah ljudske demokracije 16, junija leta 1944. so «zavezniki» na najhujši način bombardirali naše mesto. Ta dan je ostal in bo ostal Tržačanom za vedno v trajnem spominu. Strahovito bombardiranje je povzro. čilo veliko razdejanje po mestu, porušene so bile številne stanovanjske hiše, katere so «zavezniki» smatrali za «vojne objekte» in več stotin prebivalcev je tistega dne našlo smrt pod ruševinami. Da ne doživimo tudi v bodoče podobnih grozot, se moramo vsi prebivalci Tržaškega ozemlja še krepkeje okleniti borbe za mir, ki bo obenem velik doprinos mednarodni b -rbi za ohranitev miru. INDUSTHIJALIZACIJA SLOVAŠKE Reakcionarna buržoazija, ki je prej vladala -v Češkoslovaški je skušala vedno sejati razdor med češkim in slovaškim narodom;. Sele vlada 'ljudske demokracije je postavila temelje za prijateljstvo med obema narodoma ter pomagala slovaškemu narodu k likvidaciji svoje zaostalosti. ‘Težka industrija, ki je temeljni člen gospodarskega razvoja Slovaške, se vedno bolj razvija. V letu 1952. se bo zvišala za šest -in pol krat v primeru s predvojno dobo. V tem letu bo gradbena industrija dovršila gradnjo 39 novih tovarn in 50 velikih tovarniških naprav,. ki deloma že obratujej i. Tudi pogoji v kmetijstvu so se na Slovaškem -docela izboljšali. Število traktorjev je bilo v preteklem letu šest in pol krat večje 'kot leta 1937. Slovaški kmetje so prejeli za nad 100 odst. -gnojil več kot -pred vojno. Skupno z državnimi podjetji se -stalno širi in razvija tudi sektor kmetijskega zadružništva. Znatni so uspehi tudi na kulturnem polju. Naklada knjig in revij je od 10 do 20 krat večja od prejšnje dolbe. Dela 'Lenina in Stalina ter dela tov. POPOLNA FAŠ1STIZACIJA DRŽAVNEGA USTROJA V JUGOSLAVIJI Zakaj so ljudske * titovei nadomestili občinskimi odbori Beograjska vlada je ponovno uvedla zloglasne občine, ki so predstavljale temelj monarhistične Jugoslavije - Voditelji občin bodo imenovani, ne pa izvoljeni ČLANEK TOV. GOLUBOVIČA Titovci so izdali interese Tržačanov (Nadaljevanje s 1. strani) rialisti računajo, da bodo na ta način lažje izkoristili STU in njegove ljudske in materialne sile za cilje vojne, ki jo pripravljajo. Istočasno pa, deloma zadostujoč apetitu svojih beograjskih in ita. lijanskih lakajev, upajo, da bodo «popravili» njihove majave pozicije. Samovolja anglo-ameriških za-sužnjevalcev in titovskih janičarjev v pogledu prebivalstva STO in negakonito razkosanje tega o-zemlja jih razkrinkuje pred svetovno javnostjo kot najpodlejše sovražnike miru in nasilneže, ki se poslužujejo vsakršnih sredstev za uresničenje svojih osvajalnih ciljev. Tak zaključek londonske konference razkrinkuje prav namene onih šovinističnih manifestacij titofašistov, ki so jih organizirali pred več kot mesecem dni po vsej deželi, In prav tako razkrinkuje farizejski značaj licemernih izjav in govorov Tita in ostalih njegovih hlapcev, v katerih so trdili, da baje «ne vedo nič» o razvoju in rezultatih londonske konference. Popolnoma jasno je, da so titovci že davno vedeli za rezultat te konference. Jasno je, da so beograjski lakaji izvršili priključitev cone B k Jugoslaviji na podlagi predhodne odobritve ameriško-angleških gospodarjev. Dejstvo, da ameriška in angleška vlada nista smatrali za potrebno, da uradno povabijo ti-tovce na londonsko konferenco, nima nobene zveze z bistvom vprašanja. Znano je, da gospodar vedno rešuje vsa važnejša vprašanja brez udeležbe hlapca. In dejstvo, da titovci niso uradno prisostvovali londonski konferen. ci, jim omogoča nadaljevanje šovinistične kampanje v deželi in da se prikazujejo delovnim ljudem kot «zaščitniki interesov» jugoslovanskih narodov, zaščitniki ki so baje tako «močni», da lahko nekaznovano gazijo mednarodne pogodbe. Nedvomno je, da je «nesodelovanje» titovcev na londonski konferenci imelo prav ta namen. Do konca razkrinkani pred širokimi delovnimi množicami kot plačani agenti an-glo-ameriških imperialistov in nahajajoč se v zelo neprijetnem in nevarnem političnem položaju, ga skušajo titofašisti «popraviti» s svojim namišljenim «nesoglasjem» z imperialisti in s svojim namišljenim «sporom» z njimi po vprašanju Trsta. Dejansko pa so oni ljudske interese in naše narode že davno prodali ameriškim in angleškim imperialistom. Po vprašanju Koroške so se tajno pogajali z imperialisti, trgujoč z interesi naših narodov. Prav tako na tajen način in ne da bi naši narodi ničesar vedeli, so se sporazumeli s svojimi prekooceanskimi gospodarji tudi o vprašanju Trsta. Rezultat tega zločinskega mešetarjenja pa je razkosanje STO. Dejstvo, da titovci navidezno «zahtevajo» cono A, ne pomenja. da oni «niso pristali» na razkosanje STO, marveč pomeni, da jim vprašanje Trsta služi le kot dobrodošel povod za razpihovanje šovinizma in vojne histerije med delovnimi množicami, kot ugoden povod, da se v očeh naših narodov prikazujejo kot «branilci» njihovih interesov. A ti prozorni manevri anglo-ameriških zasužnjevalcev in njihovih beograjskih hlapcev ne morejo zaslepiti narodov Jugoslavije. Žrtev tega novega proti miru na svetu naperjenega zločina anglo-ameriških imperialistov in njihovih beograjskih in italijanskih hlapcev so delovni ljudje STO, ki toliko let vodijo pod vodstvom Komunistične partije junaško borbo za svoje demokratične pravice in svobodo. Nov napad na njihove pravice jih ne bo zlomil, marveč bo le okrepil njihovo borbo za pravično stvar. Podlo mešetarjenje z usodo prebivalstva STO je ponovno pokazalo pravi zverinski lik sovražnikov ljudstva, titovskih agentov v Trstu na čelu z Babičem, ki je pod krinko takozvane «zaščite ljudskih interesov» v Londonu dejansko kumoval temu izdajstvu proti delavcem STO in v prvi vrsti proti tržaškim delovnim ljudem jugoslovanske narodnosti. Drzna kršitev mednarodnih pogodb, ki so jo izvršili anglo-ame-riški napadalci in njihovi beograj ski in italijanski lakaji v zvezi z vprašanjem Trsta, je naperjena tudi proti življenjskim interesom narodov Jugoslavije. Ker ta kršitev predstavlja grožnjo za mir v svetu, povečuje za naše narode nevarnost, da bodo pahnjeni v vojne avanture. Zato pa jugoslovanski narodi še bolj ojačujejo svojo borbo proti imperialistom in titofašistom in delajo vse, da bi onemogočili njihove zločinske načrte za sprožitev napadalne vojne. R. GOLUBOVIČ Kot rezultat NOB in osvoboditve Jugoslavije izpod hitlerjevskih okupatorjev s -stra ni .Sovjetske armade je bil zlomljen star državni ustroj. Monarhofašistične občine kr a ijevske Jugoslavije so bile uničene in so -se vzpostavili ljudski odbori. Vzpostavljajoč -fašistično diktaturo, banda Tita-Rankoviča ni mogla odkrito in takoj ukiniti ljudskih odborov in ponovno vzpostaviti monarhofašistične odbore. Po poti fašistizacije državnega aparata je ta banda izvršila številna čiščenja pošte, nih ljudi jz ljud-sikih odborov in je na n h o va mesita postavila ustaše, četnike in druge pro-tiljudske e carente. Vsilila je dva zakona o reorganizaciji «ljudskih odborov z namenom, da :pod «demokratično» obliko ljudskih odborov prikrije njihovo reakcionarno vsebino in jih pretvori v organe fašistične oblasti. A ljudske množice Jugoslavije so prezrle protiljudsko vse bino takozvanih ljudskih odbo. rov in pravilno izkoristile njihovo «demokratično» db-liko v borbi za obrambo svojih pravic in življenjskih interesov. V mnogih okraj-ih in mestih Jugoslavije so se odbori uprli titofašisti-čnim ukrepom Da bi nekako okrepila svoj majav režim, odvojila mestne organe oblasti od kakršnega koli vpliva ljudskih množic in tako «lažje» sprovedla pol-itiko vojnih -priprav, ropanja in mi-iitariizacije delovnih ljudi, je Titova banda morala likvidirati «demokratično» obliko mestnih oblastvenih organov, «ljudske odbore» in vzpostaviti občine. Iz «ljudskih odborov» hoče Titova klika sedaj izključiti preostale poštene ljudi, Samo v Srbiji hočejo Rankovičevi janičarji izključiti 15000 uradnikov, 1300 članov okrajnih odborov in 3752 članov -mestnih odborov, t. j. nič manj kot 20.052 uradnikov in odbornikov, ki baje nimajo zadostne šolske izobrazbe. V te fašistične Občine, «ker gre - kot je izjavil v skupščini bandit Gerškovič -za temeljito spremembo celokupnega personalnega ustroja», postavljajo titovici po ukazu ameriških imperialistov le -pro-tiljudske elemente, Oni 'bodo imeli v občinah vso oblast v svojih rokah in bodo izvrševali funkcije predvojnih okrajnih načelnikov (pri nas Mussolinijevih podeštatov, op. ur). Tako oblastno postavljanje uradnikov krajevne oblasti nasprotuje samoupravi ljudstva, o kateri toliko čenča zločinec Kardelj, in se strinja z načeli vseh protiljud-skih režimov, ki na ta načim, ko ljudstvo odločno začenja (borbo proti njim, -skušajo okrepiti svojo krvavo trinoško oblast. In ne samo to. Da bi prevarala ljudske množice in istočasno še v večji meri pozvala na pomoč vso «smetano» reakcionarne buržoazije, Titova banda ustanavlja poleg občin tudi «svete proizvajalcev», v katere so poklicani kapitalisti-ravnatelji krajevnih podjetij, predsedniki kapitalističnih zadrug, kulaki in drugi slični ljudje. Vzporedno z obnavljanjem monarhofašističnih občin pripravlja titovska banda ukinitev zvezne in republiških vlad k-ot izvršenih organov, združenje in prenositev zakonodajne -in izvršne oblasti na prezidijum, -ki more izdajati zakone le po odobrenju diktatorja Tita. Tito (kot vsak tipični fašistični diktator prevzema vse vodilne položaje v državi. On se bo proglasil za predsednika republike, za predsednika prezidija in obrambnega -mini-sra. Svoje gauleiterje Tito preglasuje za državne tajnike, ki bodo zvesto sprovajali ukaze ameriških gospodarjev. Istočasno pa titofaši-sbi likvidirajo vse funkcije «sveta narodov», katerega je čeprav forra,alno izvoljevalo ljudstvo, in na njegovo mesto poleg zveznega svata postavljajo «svet proizvajalcev», v katerega pridejo po izrecnem ijaročilu a-meriških kapitalistov predstavniki višjih gospodarskih orga- nov, ravnateljstev trustov v in. dusmji, rudarstvu, trgovini in drugih gospodarskih panogah, t. j. predstavniki ameriških monopolov in jugoslovanske veleburžoazije. Na ta način bodo -predstavniki ameriških monopolov in domači velekapitalisti aktivno in osebno sodelovali v državni politiki, da bi še v večji meri nadaljevali ropanje in izkorišča nje jugoslovanskih delovnih ljudi. Titova klka pripravlja v pospešenem tempu dokler je še čas, likvidacijo jugoslovanske ustave in starega volilnega sistema «neposrednih volitev» in predlaga stopnjevani volilni sistem, po katerem ljudstvo ne bo več niti formalno izvolilo poslancev Uresničenje take centralizacije oblasti jasno dokazuje, da se socialna Ibaza fašističnega režima zožuje in da je osvobo-dolna borba jugoslovanskih narodov prestrašila Titovo bando in njene ameriške gospodarje, :ki skušajo s pomočjo popolne fašistizacije in centralizacije utrditi, svoje položaje Toda niti ti -ukrepi ne bodo mogli rešiti 'titovskih fašistov pred ljudskim srdom. Ostrejši prot-iljudski ukrepi s strani Titove bande bodo razširili bazo antifašistične in osvobodilne fronte, ki bo strmoglavila sedanji režim. K. GRUJIČ Gottwalda se tiskajo v izdajah do 50.00-0 izvodov. Značilen je, tudi razvoj na polju šolstva. Število učencev vseh šol, ne oziraje se na osnovne šole, je za 100.000 enot višje 'kot pred vojno. Posebno je poraslo število učencev tehničnih šol, (ki so bile pred vojno popolnoma zanemarjene. USPEHI MADŽARSKIH KOVINARJEV Madžarski kovinarji slavijo nov -sijajen uspeh. Pred 'krat kina je začel obratovati v železarnah v Dios-gjoeru nov plavž z zmogljivostjo 700 kub. m. Plavž, ki je bil dograjen v osmih in pol mesecih, je največji v državi. Plavže, ki so, obratovali -pod prejšnjim režimom, so začeli graditi 1916. leta, toda eden izmed teh je začel obratovati šele 1926. drugi pa 1930. leta. Ko so graditelji novega plavža obvestili tov. Rakošija o tem uspehu, so obenem še posebno poudarili veliko pomoč, ki jo je dala pri tem bratska Sovjetska zveza bodisi v materialu kakor tudi z ialčustvi sovjetskih s'.ahanovxev. Prez-idij L. R. Madžarske je odlikoval 53 graditeljev plavža. PRVI PETLETNI PLAN L. R. ALBANIJE Ailbsnsika ljudska skupščina je na izrednem zasedanju, ki je bilo 1. maja, obravnavala zakonski osnutek o prvem petletnem pianu za razvoj nacionalnega gospodarstva republike. Iz poročila o planu, Iki ga je podal podpredsednik sveta Spiro Koleca, izhaja, da bo na podlagi tega plana vloženih v nacionalno gospodarstvo 21 milijard lekov, to je trikrat več, kot je bilo vloženo med 1946 in 1959. Skupna proizvodnja industrije in kmetijstva bo znašala 1955. leta 19 milijard lekov, to je 426 odst. več v primeri z višino predvojne proizvodnje. Nacionalni dohodek bo moral doseči leta 1956. 19 milijard lekov v primeri z 9,2 milijard iz leta 1950. Petletni plan predvideva Širci ko gradnjo stanovanjskih hiš in kulturnih zavodov. Predvideno je seveda 'tudi nadaljnje zvišanje življenjske ravni prebivalstva. Število delavcev in uradnikov se bo zvišalo za 79 odst., skupne plače pa za 215 odst. Plače delavcev se -bodo zvišale za 2-3 odst. Leta 1955, bo prejemalo . prebivalstvo od 50 do 100 odst. več živil in blaga kot leta 1950. VELIKE GRADNJE V L. R. KITAJSKI Severno od Nankinga v okolici Cijan.-Suja gradijo nov nani alkalni kanal, ki bo dolg 170 kilometrov. Kanal povezuje jezero Hun-Ce-Hu z Rumenim morjem in odpira rekam Hu-Aj-He najkrajšo pot do morja, d-oči-m bo v času deževja preprečil poplave. Od tega kanala se odtekajo proli severu in jugu stotine odvodnih kanalov, ki bodo dobavljali ‘vodo poljem okolice Cijan-Su. Nov ikanal bo služil za namakanje nad poldrugega milijona hektarjev bombažnih in rižnih polj. Pri graditvi sodeluje prostovoljno 800.000 kmetov. Gradnja bo končana ob zaključku 1953. leta. {fatelier! »o »oddelili f l t t ^ KOKBONEL Pred tremi leti so cesto, ki ■pelje skozi vas, popravili in vrhu tega asfaltirali. Na vsak način smo bili vaščani zadovoljni. Kdo ne bi bil zadovoljen, ko mu olepšajo vas ali okraj. Zgleda pa, da so to cesto popravili tako, kot znajo popravljati naši sedanji upravitelji: v veliki naglici in brez velikega truda. Letos pozimi se je izkazalo, da je cesta malo «vajena» vremenskih prilik pri nas v vasi in zato so se na njej pojavile večje ali manjše razpoke, ki prav gotovo .ne olajšujejo prometa. Zato pozivamo merodajne oblasti, naj poskrbijo za potrebna popravila, ako nočejo, da bo poletje dokončalo delo, ki pa je začela zima. Upamo, da bodo zadostili naši zahtevi in prošnji in tako zadovoljili naše vaščane in si prihranili večje stroške. Vaščan Zgleda pač, da titovci hočejj na vse načine priti do ital janskih lir, da lahko nadf ljujejo svojo protiljuds. propagando. Vsekakor pa j odbijanjem prošenj dokazi] jejo. kako se skušajo mašo vati nad nami, ker smo jij na volr.vah pokazali, koliki je ura. Da bi se «opomogli pa nam (kradejo denar. Kljtf temu jim ne bo prav nič legel. Ma. Se.l PLAVJE T ■ Titovski fašisti so zelo jezni na nas prebivalce Domia. Hudi so, ker smo jih na volit vah obsodili in jim pokazal da se z nami ne morejo igrati in da nas ne morejo slepa riti, kot je njihova navada To svojo jezo na nas so pokazali tudi ob priliki izleta, ki so ga že tedne organizirali v Postojno. V tem zadnjem času so si veliko prizadevali, da bi prepričali naše ljudi, naj bi šli v Postojno Pravili so, da se bodo ude leženci tega izleta lahko dobro n=iedli in napili z malim denarjem in da bodo poskrbeli za vse udobnosti Vemo tudi, da so njihov' plačani aktivisti tekali od hiše do hiše, od družine do družine in delali veliko reklamo temu izletu. Zato pa sta se mislili vpisati tudi dve ženi iz Domia. Izročili sta titovcem 1000 lir na račun za stroške izleta in sta pričakovali, da bosta sprejeti kot drugi, ker se njih aktivisti na vso moč bahajo, da vsak lahko .gre v Jugoslavijo. Zgodilo pa se je, da so titovci obema ženama odbili prošnjo in jima vrnili denar, ki sta ga vložili kot predujem za stroške. Obe ženi pa sta se upravičeno jezili, ko jima je znani titovski priganjač dolinske občine, ki se stalno vozi po naših vaseh z motorjem, vrnil le 700 lir, ne pa celih 1000 lir, ki sta jih vplačali. Obe ženi še danes ne vesta, komu v žep je šel ostali denar. Neverjetno je. da si morajo titovski fašisti obdržati kar 300 lir v prime ru, da je prošnja odbita. Nekaj takega se prav gotov ne dogaja vsak; dan 300 lir pa . je za naše ljudi, ki si z velikim trudom zaslužijo denar, zelo mnogo in tako prikrajšanje 'brez vzroka predstavlja pravo nesramnost V naši vasi smo postali ni kam bolj zadovoljni, kot bili pred časom. Zrak je P stal nekam bolj svež in zdr? in začeli smo misliti to, kako lepo je biti v redi |g:| zaupanja drugih vasi in ljU' Vprašali nas bodo, zakaj veseli. Veseli smo, ker pomlad, narava je že po noma prebujena, kri, -ki t po naših žilah, pa se je mladila. A vssko leto im. pomlad itd. in kljub temu ni nismo bili tako zadovolji kot smo letos. Za nas je pomlad pomenila nekaj polnoma novega: videli sK1 da se je titovska «trdnjav-, 6 v Plavjah prav lepo skrba1 Ds in da so se pametni in I *ga pomnožili 'dite fiat; Kaj so vse pisali titovci \ ^ račum Flavij! Zgledalo jp0v da pri nas ni in ne bo nii*^, .komunistov. Nekateri pošte iSjc. ljudje drugih vasi so tem :a g lovskim rečenicam celo (!V( rjeli in so si mislili, da 1 kr' ustrašeni ljudje tudi pri nas, Plavjah nas ni! Sedaj pa titovci precej potrti. PotrR 2 ker smo napredovali, nas je več, kot nas je bilo 1 Ji prejšnjih volitvah, ker op1* žajo, da se njihov lažni «n1 nopol» na Plavjami temelj* te krha. Na volitvah so P)a ‘isti čani pokazali, da se ne boji ^ v Udbovcev in titovskih ak ^ vistov, groženj in izsilje? nja, podkupovanja in usti hovanja. Plavčani so na vol vah pritisnili prav krepi ^ klofuto titovcem in jim ^ Htia kazali, da tudi pri nas 11 ttiy predujemo in da bomo ti1 ‘6^ pri nas v naši vasi prav kO1 Ms a lu odnesli večino. In ta t*1 Ra ni več tako oddaljen. Hil PlavčaiL ZGONIK Želim nekaj napisati za Rt ki -#ci0 Ji s k UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, TRA O NADSTROPJE, '1FLEEONSKA ŠTEV. 6feb. TAKO PLAČUJEMO VOJNO POLITIKO ATLANTIČARJEV ŽIVLJENJSKE POTREBŠČINE V GORICI so 54 krat dražje od leta 1938 Uradni podatki Trgovske zbornice so potrdili, kar smo že neštetokrat pisali tudi v našem listu, namreč, da je življenjska raven delavca zelo nizka GORICA — Iz podatkov, ki jih je pred nedavnim objavila goriška trgovska zbornica je razvidno, da je življenjski standard goriiškega prebival stva silno padel. Sicer ni t.. nobena novost. (Sleherna d.'.i žina, zlasti delavca in kmeta, da si delavci marsičesa ne morejo privoščiti. Nekoliko nižji od že omenjenih, toda vseeno zelo -visoki, so izdatki za električno potrošnjo, za plin in kurivo. Ti so danes 47,15 krat višji od onih izpred vojne dobe. Tudi je imela in ima dovolj prilix, na 'tem polju vidimo, da so zla da sama ugotovi to dejstvo. O tem smo tudi mi že nešteto-kra pisali. Trgovska zbornica je s svojimi podatki 'torej samo po trdila naše trditve. Obenem pa je s tem tudi ona, mogoče nehote, razgalila vse potvorbe in laži, s katerimi poskušajo razni listi in lističi prikazovati nasprotno, t. j. prepričati jav nost, da v pokrajini vlada bi a gostanje. Ce podrobneje preučimo podatke, ki jih mudi Trgovska zbornica ugotovimo, da so cene življenjskim potrebščinam 54-krat dražje od leta 1938. Iz natančnejše preučitve je tudi razvidno, kako so. se cene stopnjevale zlasti v zadnjih letih. Medtem ko so bile leta 1-949. življenjske potrebščine 48,8.2 krat višje od leta 1938 in so leta 1950 ostale skoroda nespremenjene, so leta 1951 narasle kar na 53,94, kar se pravi, da so bile lani cene tolikokrat višje od leta 1938. Iz istega vira je tudi razvidno, da so. družinski izdatki za prehrano 65,35 krat višji oa leta 1938. Ob koncu preteklega leta so bile cene obleki in o-butvi 59,81 krat višje od cen iz leta 1938. Povsem jasno je, sti občutno narasle cene tistim potrebščinam, ki pridejo, posebno v poštev pri gradnji vojne industrije. Tako je n. pr. premog, ki je bil leta 1949. 39,02 krat dražji, danes 47.15 krat dražji v primeri z letom 1938. Razni drugi izdatki, kot n. pr. monopol, poštnina, promet, voznina itd. so danes 52,18 krat dražji od leta 1938, med'tem ko so. bili leta 1949 komaj 41,86 krat dražji. Skromnejše izgledajo cene najemnin. Te so se do leta 1951. podražile komaj 9,25 krat v primeri s predvojno dobo. De-mokristjanski režim pa se s tem porastom nikakor ni zadovoljil, zato- je dopustil, da se najemnine občutno povišajo. To se je zgodilo zlasti letos. Tako je torej stanje v gori-ški pokrajini. Zavedati se moramo, da je sedanji -vladajoči režim obljubil vse mogoče -dobrote tej «ohromeli» pokrajini. Uzakoni.-, je 'tudi tako imenovano pr o rio cono.. Toda kdo ima dohodke od proste cone, ki po drugi strani povzroča celokupnemu državnemu gospodarstvu tako občutne izgube? Delovno ljud- stvo prav. gotovo ne, pač pa razni magnatje. In potem p» se najdejo ljudje, ki skušajo poveličevati demokristjan^.-politiko, trdeč, da je ta politika gospodarsko dobra! izpiti na srednjih šolah v Gorici GORICA — Zrelostni izni.i na gorišklh srednjih šolah se prično 1. julija ob 8.30 zjutraj.. Kot prvi pismeni predmet je na sporedu italijanšči na. Vsi ostali izpiti pa se pri eno v ponedeljek 16. junija Vsa tozadevna obvestila so na vpogled na razglasni deski v šoli v ulici Croce št. 3. Delavke odklanjajo pogodbe o odpustih Uspelo zborovanje pred predilnico v Podgori GORICA Pretekli petek govornikom je poseglo v disku popoldne je bilo pred predilnico v Podgori zborovanje, na katerem je govoril predsednik Delavske zbornice CGIIL. Med drugim je številnim poslušalcem obrazložil zakaj Zveza tekstilnih delavcev FIOT kriti-1 žira sporazum, ki so ga nedavno sprejeli «večinski» zastopniki notranje komisije. Z:, sijo več delavcev in delavk Med drugim je /bilo predlagano naj bi delegacije d-elavcev pro-' testirale proti «večinskim» predstavnikom notranje komi sije. V teh protestih naj bi se odločno zahteval preklic spo razuma z vodstvom predilnice ter ponovna preučitev položaja pri čemer naj bi sodelovale vse sindikalne organizacije. list in želim tudi, da bi dr3 :raj) ljudje brali, kar sem na! sai. Vsi vemo, kako -so tito1’ ita in «liparji» dobili našo c “vo čino v svoje roke. Veliko 11 Le ve tudi, kakšne metode ‘i*ln pri tem uporabljali; sram0 Mi in za človeka nespodobne-glasov nas loči od njih: z8, t pa se ne bahajo, ker jih i J3* sram-. Kljub temu pa so ® dan volilnih izidov neka*’ [U njihovi prenapeteži razob6’ ^ /j zastave po oknih. Bile so (1^ slovenske trobojnice. A S> glej: nekatere so bile z ZVU ^ do, druge pa brez zvezde- 1 t 2 se vsi spominjamo, kako ' tya titovci strašno napadali s'rC >iya] sedanje «kužke», ker niso ** 'ega teli vedeti za slovensko stavo z zvezdo. Spomini3" L se tudi, da so titovci očj^Sa dr. Josipu Agnelettu, da f. ,°)n času kampanje za prikli3, A tev Trsta k Jugoslaviji f3’ Jf bešal ju-goslovansko trob°! -b co z zvezdo. Kljub temu ,0r( danes slovenske troboj111' brez zvezde ne bodejo ti16’ cev v oči. In mi vemo z3^' Oni ne protestirajo proti s" jim hlapcem zaradi potu3 kanja zvezde, ker imaj3 načnu -spremembo, kot 5' jaz mislim. Z-vezdo bodo \ brali s trobojnice na ka*e. bodo nataknili «fašio». bodo potem oboji strini’ i: ker zgleda, da si ne-k3*. \ naši titovci in liparji želijo fašistov kot pa naS-munistov. Ce je tako, na^ le družijo. Itak bodo ostali. Pošteni ljudje njimi — in jih je — jih zapustili in jim pokaZ-figo-. liK’ in- star hrast iz Zgon« Kdaj je nastalo naselje Podsamotin - Nastanek župnije in šole ST. MAVER je majhno naselje nedaleč od jugoslovanske meje, pičle pol ure hoda od Pevme. St. Maver je staro naselje. Nek zgodovinar trdi, da se je prvotno imenoval Podsamotin. Sele ko je bila sezidana kapelica sv. Mavra je kraj dobil današnje ime. Iz nekega vira je razvidno, da je v drugi polovici 14. stoletja dobila v posest St. Maversko graščino plemiška rodbina Graben, ki je bila doma nekje na Štajerskem. Leta 1507. je kupil St. Maversko posestvo plemenitaš Neu-haus. Leta 1754. je bila v St. Mavru ustanovljena duhovnija. Do tedaj je namreč pripadala obsežni solkanski župniji, pod katero je spadalo tudi vse goriško mesto. Prvi duhovnik v vasi je bil domačin Jožef Figelj. Za časa francoske okupacije je St. Maver pripadal števerjanski občini. V tisti dobi je izredno cvetelo tihotapstvo s soljo. Pravijo, da so jo žene nosile iz Gorice kar v nedrijih in da so jo doma skrivale v pepel, ker so francoski vojaki pogostoma delali hišne preiskave. Učitelj Anton Kutin, ki je prvi opisal zgodovino St. Mavra poroča med drugim tudi o hudi lakoti, ki je bila v tej vasi v letih 1816-1817. Do lakote je prišlo, ker je ves krompir seguii, koruzo pa je pokončala toča. Tudi zima v letih 1829-1830 je bila izredno huda. Pravijo, da je vsled mraza pomrlo nad polovico trt. In kot bi to ne bilo dovolj, je leta 1830, še ostale pokončala toča. V letih 1851-1854 je bila v vasi huda lakota, kateri se je kasneje pridružila še kolera. V treh poletnih mesecih leta 1855. je pomorila 34 ljudi. Ker ni bilo dovolj prostora na pokopališču, so nekaj mrličev pokopali na cerkvenem zemljišču v Dragi. ' Leta 1900. je bila ustanovljena v St. Mavru enorazrednica, v kateri se je poučevalo le tri dni v tednu. Prvi učitelj je bil Anton Kutin. V starih časih je bila v St. Mavru tretjo nedeljo po binkoštih velika reč. Na ta praznik je bival tradicionalni vaški ples na Zna-rišču. Ples se je vršil na prostem. Navadno so plesali v popoldanskih urah, ob Zdravi Mariji pa je bilo vsega konec. Plesalci so bili na ta dan oblečeni v narodne noše. V tistem času je bilo še živo praznoverje. Verovali so še v čarovnice. Vedeli so celo povedati, da je nekoč skupno z debelo točo padla z oblakov tudi neka coprnica. Zato so vselej ko je bila nevarnost toče, nosili iz hiš stole, grablje, vile, brane Ud. z namenom, da bi se čarovnica nabodla Takrat so baje še videli razne strahove v Močilniku, ob Pevmci in na Koničnem. Tudi vedomec je čestokrat hodil ponoči ljudem «kri sesat». Pred njim so se branili s tem. da so zabodli v vrata nož ali pa vilice. (Povzeto po opisu St. Mav-ra, ki ga je spisal A. Kutin). I S Ì tv A % Bonnske ceremonije (Po Komsomolski pravdi) 952^ JUNIJA 1952. » E L O STRAN 3 j)b 70. obletnici ®0jsfva tov. Dimifrova iaV/č dni slavi 'bratski toolgar-rba1 narod' 70. obletnico rojstva i H izmed največjih in do-1C4 . ih borcev porti fašizmu in piteljev svetovnega prole-„i fiata tov. Georgija Dimitro-J I’ ki je umrl 2. julija 1949. •ldlrt' Georgij Dimitrov se je l-tcb'1 to- junija 1882 v kmečki s f*ci Kovačeviči, v bližini me. m 'i1* Radomir na Bolgarskem,. v mladih letih je kruto oku-ihivično ureditev družbene-13 ” reda, ko je moral njegov °R',e Zapustiti svojo obrt in si k sati zaslužka v tovarni. Za-io 1 p velike bede, ki je vla-of a v družini, si je moral «rn adi Dimitrov iskati zaslužka sij' Prekiniti študije že z dva-pla f tim letom. Našel je zaposli. ,oji, v neki tiskarni kot vaje-ak 'c ih pozneje kot črkostavec. ie«V6 str ■ '“ in nečloveško izkorišča-i’ ;ki mu je bilo podvrženo ji^nrsko delovno ljudstvo. S j, lfsjstim letom se je začel . lvho udejstvovati v delav-j.111 gibanju in se je leta 1902. t*Sa^ v socialdemokratsko ®h'xo, kjer se je prav takrat ,pha ostra borba med revo-a» *°narji in reformisti. Ze ta-je dal tov. Dimitrov velik jr "fines za uveljavitev revo-■yloharjev, ki so tvorili levi HL 'Stranke, iz katerega se je '"ifhejg ustanovila Komunisti-, j1^ Partija Bolgarije. Takoj jri) fszkolu socialdemokratske j ®ke je postal sekretar .šoto*' ita 6 imel priliko spoznati 6 razmere 'delovnega č‘lo- 'j'1-, rt , hga Partijske organizacije, * 1905. pa tajnik Udruženja . , °mcionarnih sindikatov.. ’ r ,eta 1909. je postal član Cen. >a *n6=a komiteja bolgarske 10 i/hje «tesnojakov» (revolu-e- farjev) in od takrat je bil z9 - Vsakem kongresu izvoljen h, Leta 191:3. je bil izvo-3 ^ v 'bolgarsko zbornico kot atf panec te partije. Bil je to je> phil ajši poslanec v Bolgariji istočasno prvi delavski po- glijjhfo na jugo-vzhodu. V bol-•i/t n ski zbornici je vodil ostro J ,5 heu,strašn0 borbo za pravici imitiranega delovnega ljuo-,v° 5ij.a' Postal je tožitelj korum-1 iefhega bol garskega vodil-I razreda in polfev-. §a sistema nečlov.eške-,;t»L Okoriščanja. Zaradi svo-■ odločnega stališča proti i je bil obtožen «protina-■a;ljj‘lega delovanja» in leta aie *■. tudi aretiran. V zaporu ] iv *1 do 1918. leta, ko so ga 1 ' i*6 oblasti osvoboditi, za- radi močnega pritiska revolucionarnega gibanja, ki se je takrat sprožilo tudi na Bolgarskem. V letu 192®. najdemo tov. Dimitrova na čelu bolgarskih delavcev in kmetov, ki so se odločno zoperstavili porajajočemu se fašizmu, (ki mu je s svojim zverinskim nastopom u. spelo zajeziti revolucionarno gibanje bolgarskega proletaria, ta. Fašistični režim je obsodil tov. Dimitrova na smrt, ni pa uspel izvesti svojega zločina, ker se je tov. Dimitrov pravočasno umaknil v inozemstvo. Od takrat se je tov. Geor-gij Dimitrov boril proti fašizmu v mednarodnem merilu in postal znan in neustrašen voditelj svetovne antifašistične fronte. Nepozaben za zgodovino proletariata je njegov odločen in neustrašen nastop na procesu v Leipzigu, kjer -so ga hoteli nacisti obsoditi zaradi požiga Reichstaga v Berlinu, ki je bilo v resnici eno izmed največjih provoka-torslkih dejanj nacizma. Na tem procesu je 'bil tov. Dimitrov v resnici tožitelj in ne obtoženec, ker je z ognjevito besedo in nastopom docela razgalil vso nizkotnost odvratnega režima pokoljev, umorov in provokacij. Nacisti so ga morali oprostiti, ker se je takrat dvignil mogočen val protestov vsega sveta. Odšel je nato v Sovjetsko zvezo, kjer je nadaljeval svoje delo v dobrobit zatiranemu človeštvu. Na VII. kongresu Komunistične internacionale je bil izvoljen za ge. neralnega tajnika Izvršnega odbora Kominterne. To funkcijo je obdržal do njenega razpusta. Ob zgodovinskemu dnevu, ko slavimo 70. obletnico velikega in neustrašenega borca proti fašizmu, naj nam bo svetel lik tov. Georgija Dimitrova ko;t vzgled in vzpodbuda v naših prizadevanjih za ostva-ritev široke in mogočne protifašistične fronte. Tržaško delovno ljudstvo in proletariat vsega sveta dokazujejo svojo zvestobo tem načelom v vsakodnevni borbi proti vojnohujskaškemu imperializmu in vsem njegovim hlapcem in s priznavanjem vodilne vloge prve dežele socializma v svetovni protiimperia-listični fronti. NEKAJ UGOTOVITEV OB ZAKLJUČKU TEKOČEGA ŠOLSKEGA LETA Popolna enakopravnost slovenske šole je predpogoj njenega nadaljnjega razvoja Vprašanji šolskih prostorov in učnih pripomočkov bosta rešeni s priznanjem enakopravnosti in stalnosti, šole - Potrebna je reforma učnih načrtov - Na učiteljišču je premalo praktičnega pouka Šolsko leto gre h koncu. U-čenci se s posebnim zaletom pripravljajo na izpite in na zaključek. Povsod vlada velika 'nestrpnost v zvezi z dokončnimi rezultati. Ne le u-čenci, dijaki in njih roditelji, temveč tudi širša javnost se zanima zanje. Posebno na slovenskem polju je to zanimanje zelo veliko; kajti javnost dobro ve, da se nahajajo slovenske šole na Tržaškem v posebnem, kočljivem položaju. Vsem je znano, da je značaj teh še vedno začasen in negotov, za kar nosijo vso krivdo V'U in tisti, ki jo podpirajo. Sokrivi so seveda v prvi vrsti tudi titov/ci in liparji, ki niso od konca vojne do danes nič konkretnega napravili za to, da 'bi se stanje slovenskih šol v Trstu normaliziralo, in pa talijanski šovinisti, katerim so slovenske šole trn v peti in jih zato, kjer le morejo, na razne načine ovirajo. Iz podatkov, ki jih je naš urednik dobil na ravnateljstvih slovenskih' srednjih šol v Trstu povzemamo naslednje: Veliko oviro za pravi razvoj slovenskih srednjih šol v Trstu predstavljajo neodgovar. jajoči prostori, v katerih se te šole nahajajo, pomanjkanje zdravih, zračnih učilnic, pomanjkanje raznih učil ter pomanjkanje povsem primernih dijaških konviktov v katerih bi dijaki s podeželja imeli ne le svoj drugi dom, temveč tudi dovolj možnosti za študiranje ter šibkejši, zlasti nižješolei, tudi pomoč pri istem. Oglejmo si na kratko prostore, v katerih so nastanjene višja realna in klasična gimnazija, učiteljišče, trgovska akademija in nižja trgovska strokovna šola. Vse omenjene šole se nahajajo v drugem nadstropju hiše, ki še zdaleka ne odgovarja zahtevam šole in ki ni bila niti v to svrho zgrajena. Vse učilnice so tesne in temne. Pouk se vrši v izmenah, razen kratkega opoldanskega odmora, skoro ves dan. Telovadnice za dijake teh šol so pri Sv. Jakobu in v Rojanu. Niti učiteljišče nima primerne sobe za petje in glasbo, niti ne kabineta za fiziko in prirodopis in ne odgovarjajoče risalnice. Zaradi tega se ne smemo čuditi, ako naši dijaki nimajo zadostnih praktičnih vaj. Ker ves ali skoraj ves po-uk temelji zgolj na teoretičnih vajah, smemo reči nasprotno od raznih trditev, pa naj izhajajo od koder koli, da so slovenske srednje šole v Trstu kar dobre. In to tem bolj, ker moramo upoštevati, da navadne šolske ure na vseh omenjenih šolah trajajo le 45 minut. Malo težje je podati objektivno sodbo o ustreznosti današnjih učnih programov. Nekateri sicer trde, da v glavnem odgovarjajo zahtevam in potrebam. Naše mnenje pa je nasprotno. Sedanji učni programi ne odgovarjajo v celoti zahtevam in -praktičnim potrebam. Zlasti na učiteljišču je preveč latinščine in premalo praktičnih vaji. Za vsako ceno treba precej razširiti program, ojačiti pouk petja, glasbe, pedagogike, matematike in fizike. Potrebno je uvesti obvezen pouk violine. Tudi nižja srednja šola pri Sv. Jakobu se nahaja v več ali manj podobnih razmerah kot višje srednje šole. Tudi tu primanjkuje prostorov, saj je par razredov nastanjenih celo v prostorih osnovne šole, k: se nahaja tudi v istem poslopju. Tudi tu se pouk v-rši v iz menah skoroda ves dan. V tej šoli p-ride do izraza priprava, ki so jo dijaki do bili na osnovni šoli. Povsem jasno je, da so dijaki, ki pridejo iz večjih šol boljši od onih, ki so obiskovali le dvo-razrednice. Trše so razmere, 'v katerih se nahajajo dijaki s podeželja. Zamudna in neredna Vožnja jih utrudi, obenem pa jim odvzame mnogo dragocenega časa, 'take da jim ga za študiranje praktično ostaja premalo. V številnih primerih so ti dijaki potrebni pomoči pri študiju. To da na podeželju je to znatm, težje. ILe učitelji in duhovniki lahko nudijo tem dijakom, tovrstno pomoč. Toda v mnogih vaseh poučujejo učitelji iz mesta in se takoj po Ikončanem-pouku odpeljejo domov in ne morejo nuditi zaželene pomoči. Zato bi bilo nujno po-, trebno, da bi vsi učitelji stanovali v kraju, kjer poučujejo. Tako bi lahko nudili pomoč dijakom, obenem pa bi laže in od bliže spoznali kraj, v katerem delajo in razmere, v katerih žive njih učenci. Iz teh borih podatkov, ki smo jih navedli je mogoče napraviti naslednje zaključke: Položaj, v katerem se nahajajo slovenske srednje šole v Trstu, je v resnici težak. Kot 'smo že v uvodu omenili je temu predvsem kriv začasen in negotov značaj teh šol, v katerem se še vedno nahajajo po krivdi oblasti. Po vsej pravici smemo 'trditi, da bi se z dodelitvijo primernejših prostorov ta položaj le malo iz- boljšal. Predpogoj pravega razvoja je stalnost slovenske šole in pa popolno izenačenje z italijansko šolo. Za dosego tega je nujno, da se zedinijo Slovenci! Združen nastop in odločna zahteva, podprta od italijanskega demokratičnega prebivalstva, sta go tov porok pravične rešitve tega perečega vprašanja. «PRIVATNO ŽIVLJENJE» BIVŠEGA AMERIŠKEGA MINISTRA Mc Grathu niso ugajala “indiskretna vprašanja,, V drugem nadstropju te hiše v ulici Lazzaretto Vecchio so nastanjene naslednje slovenske srednje šole: Trgovska akade-* mija, učiteljišče, višja realna in klasična gimnazija in nižja strokovna šola. Mirne duše se lahko sprejmejo cow-bojski klobuki, zaboji pomaranč, cigare, gnjati, kresila, zaponke, biblije, sir pasti... Ta izbira ni, kot se lahko misli, pripravljena za reklamo trgovske tvrdke. To ni nič drugega kot naštevanje predemetov, ki jih senatorji Aiken, Kem in Ellender priporočajo kot darila za funkcionarje Združenih držav. Spoštovani senatorji priporočajo funkcionarjem, naj sprejmejo ta «mala darila», da se ne pokažejo nevljudni do darovalcev. Jasno pa je, da gnjati, cigare in pomaranče morejo zadovoljiti le brezpomembne uradnike. Med te pa se Howard McGrath prav gotovo ne prišteva. Kariera Jamesa Howarda Mc Gratha je bila nagla in bleščeča. Leta 1940. je bil neznaten pokrajinski državni pravdnik. A šel je zelo naglo po svoji poti naprej: guverner države Rhode Islam', senator in 19449. pravosodni minister Združenih držav. Obogatel pa je z isto atomsko naglico, ki mu je pomagala pri službenem napredovanju. Njegovo imetje, ki leta 1940. ni preseglo 25.000 dolarjev, je bilo 1949. cenjeno na 4 milijone dolarjev. Po njegovih življenj e piscih si je McGrath osvojil načelo, da «se lahko posli brez pomisleka in z zaslužkom združijo s politiko». To ne pomeni drugega kot, da sta McGrath in njegovo ministrstvo pomagala monopolistom, gangsterjem in drugim gospodom istega kova pri ropanju državnega zaklada in varanju državnega dohodninskega urada. Poleg tega pa je Mc Grath po informacijah, ki so se KDO JE SKLEPAL «TAJKE SPORAZUME» S «TORKE» Slov. dem. v Nabrežini za zveza caplja repom lilofašislov Razkrinkana bajka o "sporazumih,, - Titovci so iskali "senzacije,, pri naših prejšnjih svetovalcih - Kdo je finansiral in vodil volilno kampanjo Kot v vseh ostalih podeželskih občinah in Trstu, tako je bil tudi v Nabrežini protikomunizem glavna gonilna sila volilne kampanje titofašistov in iiparjev ter njih zakrinkanih pomagačev okrog italijanske nacionalistične liste «Torre». Združenim zakletim sovražnikom. delavskega razreda iz obeh nacionalističnih taborov ni šlo samo za to, da se s sleparijo in prevaro polastijo občinske uprave, marveč da istočasno zadajo porazen udarec naši Partiji. Nabrežinski italijanski nacionalisti okrog «Torre» so predobro vedeli, da na podlagi majoritetnega sistema ne morejo računati na svoje zastopstvo v bodočem občinskem svetu. Kljub temu pa so šli v volilno borbo z geslom protikomunizma in s tem napravili titovcem in liparjem največjo uslugo, ker so jim s svojo listo dejansko omogočili pridobitev občinske uprave. Danes je popolnoma jasno, da 'voditelje liste «Torre» niso niti najmanj brigale koristi občanov italijanske narodnosti, kot niso brigale tito-liparskih nacionalistov koristi Slovencev. Ene in druge je v tej volilni bitki združeval en sam cilj: poraziti komuniste in jih popolnoma odstraniti iz bodoče občinske uprave, kar pa se jim ni posrečilo kljub srditi in zagrizeni protikomunistični kampanji. V nabrežinski občini pa je prišla posebno do izraza še druga pomembna značilnost in sicer popolna podrejenost li-parjev t-itofašistični kliki. Vso volilno kampanjo so vodili in finansirali titof;-šteti, dočim so liparji capljali po njihovih stopinjah kot ponižni kužki. Splošno ljudsko mnenje pravi, da je SDZ v Nabrežini izginila s površja in se potopila v umazanih vodah 'titovskega močvirja. Iz tega se tudi lahko razlaga zadrega, ki je nastala v določenem trenutku v obeh. taborih glede županovega mesta. Titovska izsiljevanja Kar se pa tiče izsiljevalnih metod, niso titofašisti zaostajali niti v tej občini. Vsa sredstva so jim bila dobrodošla. Kjer ni uspelo krajevnim titovskim podrepnikom, tja so poslali svoje udbovske agente iz cone B in celo Jugoslavije. Tako so se Rankovičevi krvni ki zglasili pri našem kandidatu tov, Mokoletu in ga skušali pregovoriti, da bi odstopi!, po služujoč se pri tem svojih običajnih in dobro znanih udbovskih metod. Odločen odgovor našega tovariša pa jih je kaj kmalu prepričal, s kom imajo opravka. Ker se jim je ta poizkus ponesrečil, so se spravili na naša dva prejšnja svetovalca Rukina in iLelbana, ki tokrat nista kandidirala. Pri teh tovariših so udbovci zaman iskali senzacionalnih izjav o neki dozdevni «likvidaciji», ki je seveda obstajala le v bujn' domišljiji titovskih butic. Ker jim 'tovariša nista nasedla, so si titovci sami izmislili «senzacijo», ki pa je takoj propadla, ker sta jih naša tovari ša razkrinkala na javnih zb o rovanjih. Pri družinah, ki imajo svojce v Jugoslaviji, ter pri materah in vdovah padlih, ki prejemajo od titovske vlade pokojnino, so ubrali zopet druge in ostrejše strune. Pri teh so veljale kot politični «argument» običajne grožnje z uki nitvijo pokojnin in preprečit vij o vsakega obiska svojcev onstran~meje. Ne smemo seve da pozabiti na nesramne titovske in liparske špekulacije z zdravo narodno zavednostjo občanov. Spekulaeijei ki so zavzele odkrite oblike najbolj zagrizenega šovinizma in nacionalne nestrpnosti do občanov italijanske narodnosti. Po drugi strani pa so javno po živali Italijane, naj 'le volijo listo «Torre». KOKRI é o li f t« » W ^6lcoč je Pavel po večerji spustil zaveso na olknu, sedel v ' jel brati pri svetilki, ki jo je bil obesil nad glavo. Mati ^spravila posodo, se vrnila iz kuhinje in previdno stopila Jetiu. Vzdignil je glavo in ji vprašujoče pogledal v obraz. ža|j «Nič ni, Paša samo tako sem—!» je hitro rekla in odšla, v We§i imigaje z obrvmi. Ko je pa v kuhinji minuto ali kaj *1. RESNICO ROCElf 'VEDETI toNieno~in v skrbeh negibno stala na mestu, si je umila ^ 6 *h spet prišla k sinu. ^ bi te vprašala^ kaj toliko bereš in bereš,» je tiha ^ 6S°Vorila. Zaprl je knjigo. ®Sedi mamica!» [> žn/«ati se je težko spustila poleg njeg.a na klop ter se j ^ala in pripravila, (kakor da 'bi pričakovala nekaj važ-Ne da bi jo pogledal, je Pavel zamolklo spregovoril: ^''Prepovedane knjige berem. Prepovedujejo jih zato, ker ?No resnico o našem, o delavskem življenju. Skrivaj *5kajo, da nihče ne ve, in, če bi jih našli pri meni, bi h, Vrgli v ječo... v ječo zato, iker hočem vedeti resnico. Si U^ela?» j-^ati je težko zadihala. S široko odprtimi očmi je strmela . Zdel se ji je nov in tuj,. Njegov glas je bil drugačen >1^® °t>lji, močnejši in bolj zveneč. Čudno mračno je gledal ju .5ltl v kot in se s prsti vlekel za mehke, goste brke. Strah Je obšel zanj in zasmilil se ji je. Ì» "Zakaj delaš to, Paša?» je spregovorila. Vzdignil je glavo, °Sledal in mirno odvrnil: «Resnico hočem vedeti!» i)]6.frlas ,mu j,e ovenel tiho, a trdo, oči so se mu trmasto Vtle" ® srcem je uganila, da.se je sin na vekomaj za-u‘bil nečemu skrivnemu in strašnemu. Tiho je zajokala. ) W"Ne jokaj!» ji je Pavel prijazno prigovarjal. «Pomisli, Wk10-. življenje živimo! Zdaj ti je štirideset let — aliasi rivela? Oče te je tepel,., zdaj razumem, da se je znašal S» . eboj za svoje gorje,., za gorje svojega življenja... tlačilo hi vedel, od kod prihaja. Trideset let je dela'!; tioN1 je začel, ko je zavzemala vsa tovarna (komaj dve Nir^i’ in danes jih je sedem! Tovarne rasto, ljudje pa / ko delajo zanje!» j Sotgj fshoma in lakomno ,ga je poslušala. V očeh mu je *e'P, svetal ogenj. Opiraje se s prsmi na mizo, se je sV0j aknii bliže nji ter ji govoril naravnost v solzni obraz j,6 Rrvo besedo o resnici, ki jo je bil spoznali. Poslušala 'n žalostno majala z glavo: novo, neznano, bridko in sfc6 čustvo jo je obhajalo in ji mehko božalo razbolelo ftfvijNake besede o sebi in o svojem življenju je slišala aR Dramile so v nji davno izamrle, nejasne misli in tiho e*n,ale ugasla čustva temne nezadovoljnosti z življe- njem — misli in čustva daljne mladosti. Nekdaj je govorila s prijateljicami o življenju, a vse, tudi ona, so samo tožile, nobena ni znala razložiti, zakaj je življenje tako težko in hudo..,. In 'glej, zdaj sedi pred njo njen sin in to, kar pravijo o njej njegove oči, njegov obraz, njegove besede — vse to ji sega v srce in iga navdaja s ponosom, na sina, Iki je pravilno razumel materino življenje in ji govori resnico o njenem trpljenju. Matere se ljudem ne smilijo. Vedela je, da ne. Tega, kar je Pavel govoril o drugih rečeh, ni razumela; a vse, kar je povedal o njenem ženskem življenju, je bila 'bridka, znana resnica. V /prsih ji je trepetal klobčič občutkov, ki so jo čedalje bolj ogrevali z ljubeznijo. «In kaj torej hočeš?» mu je segla v /besedo.. «Učiti se, potlej pa —■ učiti druge. -Nam delavcem je treba, da se učimo.. Treba je, da spoznamo in razumemo, zakaj nam je življenje tolikanj težko,» Sladko ji je bilo, da so njegove sinje, zmeraj resne in stroge oči zdaj tako mehko žarele in osvetljevale v njem nekaj, kar je bilo zanjo nenavadno,. Ustnice ji je pregibal zadovoljen, tih smehljaj, čeprav so v gubicah lic trepetale še solze. V nji je valovalo dvojno čustvo: ponos na sina, k: hoče vsem ljudem dobro, jih vse pomiluje in vidi gorje življenja, obenem pa ni mogla pozabiti njegove mladosti in tega, da govori drugače kakor vsi in da je sklenil sam začeti boj s tem življenjem, ki je vsemi navada in tudi njej... Rada bi mu bila rekla! «ILjulbi, kaj pa moreš? Zdrobili te bodo... pogubil se boš!» . A bala se je, da si ne bi pokvarila veselja nad sinem, ki se ji je ‘bil mahoma pokazal talko novega in pametnega, čeprav se ji je zdel nekoliko tuj. Pavel je videl smehljaj na materinih ustnicah, zanimanje na njenem obrazu in ljubezen v njenih očeti. Zdelo se mu je, da ji je dopovedal svojo resnico, in mladostni ponos na moč besede je potrjeval njegovo 'vero vase. Prevzel od razburjenja je govoril in govoril: zdaj se je smehljal, zdaj grbančil obrvi, včasih je zazvenelo' sovraštvo iz besed, In ko je mati slišala zveneče, trde besede, je prestrašeno zmajala z glavo in tiho vprašala: «Res, Paša?» «Res!» je trdno in krepko odgovoril. In pripovedoval ji še o ljudeh, ki so hoteli ljudstvu dobro in sejali resnico mednje ,pa so jih sovražniki življenja za to preganjali kakor zveri, jih zapiral v ječe ter pošiljali na prisilno delo. «Videl sem take ljudi!» je razvneto vzkliknil; «to so najboljši ljudje na svetu!» V njej so zbujali ti ljudje strah in rada bi bila vpra- šala: «Res, Paša?» A ni se mogla odločiti. S težkim srcem je poslušala zgodbe o ljudeh, ki so bili naučili njenega sina tako nevarnih misli in besed. Nazadnje mu je rekla: «Kmalu se bo začelo svitati... legel bi in zaspal, saj -veš, da moraš na delo». «Da, takoj ležem,» je pritrdil. Nato se je sklenil k njej in vprašal: «Ali si me razumela?» «Razumela!» je vzdihnila. Iz oči so se ji zopet ulile solze in ihte je dodala «Pogubil se boiš!» Vstal je, stopil po sobi sem ter tja in rekel: «Nu, vidiš, zdaj veš, kaj 'delam in kot hodim... vse sem ti povedal. Prosim, te, mati, če me imaš rada, ne brani mi!» «Ljubček ti m,oj!» je vzkliknila. «Zame bi bilo nemara bolje, da ibi ničesar ne vedela!» Vzel je njeno roko in jo krepko stisnil. Beseda «mati», ki jo je izrekel z vročo močjo, in ta novi, čudni stisk roke sta jo pretresla. «Bog, s teboj!» je rekla s trgajočim se glasom. «Živi, kakor hočeš, ne borni ti branila. Samo n cikaj te prosim: ne govori brez strahu z ljudmi! Ljudi se je treba bati! Vsi sovražijo drug drugega! Sama lakomnost jih je, sama zavist. Vsi so veseli, da morejo storiti kaj hudega... C e jih začneš razkrinkavati in obsojati, te 'bodo zasovražili — pogubili te bodo!» Sin je stal med vrati in poslušal te žalostne besede. Ko je mati končala, je smehljaje se dejal: «Ljudje so malopridni, da. A ko sem zvedel, da je na svetu resnica, so postali /boljši..,!» Spet se je nasmehnil in nadaljeval: «Sam ne vem, kako se je zgodilo. Se otrok: sem. se bal vseh.., ko sem doraščal, sem jiti jel sovražiti... nekatere zaradi njih podlosti, nekatere — sam ne vem, zakaj... kar tako! A zdaj se mi zdijo vsi drugačni... vsi se mi smilijo, ka-li? Razložiti si ne znam, a srce mi je nekam mehkejše, odkar vem, da niso vsi krivi svojega /blata.» Pomolčal je, kakor da bi sam v sebi nekaj poslušal, nato pa je zamolklo in zamišljeno dejal: «Vidiš, taka je moč resnice!» Pogledala ga je in tiho zamrmrala: «Nevarno si se spremenil, o, moj Bog!» Ko je legel in zaspal, je mati previdno vstala s postelje in tiho stopila k njemu. Pavel je ležal 'v-znalki in na beli blazini se je razločno risal njegov zarjaveli, kljubovalni in strogi obraz. Pritiskaje si roke na prsi, je mati bosa in v sami srajci stala ob njegovi postelji. Ustnice so se ji neslišno prepihale in iz oči so ji počasi in enakomerno tekle debele, kalne solze.,. Seveda je bil na dan volitev mobiliziran ves titovski štab s kolono zasebnih avtomobilov, ki so prevažali na volišča po sebno starejše volivce, pri katerih se je titovska drhal po-služila vseh mogočih nakan in prevar. Dejstvo je, da so se •titovci in liparji spomnili na onemogle in pomoči potrebne starčke šele na dan volitev čeprav so imeli 'liparji tri leta v rokah občinsko upravo. To so jim nekateri tudi zabrusili v obraz. Tudi^laž o «tajnem sporazumu» jim je izpodletela Kot nameček svojega pobes. nelega protikomunizma je titovska klika privlekla na dan prav zadnje dni volilne kampanje bajko o nekem «tajnem sporazumu» med komunisti in listo «Torre». Pri tej podli laži pa je zelo značilna še neka druga okoliščina. Cim so vrgli titovci v javnost vest o «tajnem sporazumu», so skoro istočasno začele prihajati v jav n ost izjave raznih vidnejših predstavnikov in pristašev «Torre», ki so se zaklinjali, da bodo volili komunistično 'listo. Te izja-ve so prišle titovcem kot nalašč. V bistvu pa je bil to le nov poskus, da se naša lista .kompromitira pred volivci. Ce hočemo govoriti o kakih «tajnih sporazumih» — ki jih je privlekel na dan «Primorski» — lahko pridemo samo do enega zaključka in sicer, da so se ‘taki sporazumi sklepali lahko edino le med obema nacionalističnima taboroma, to je med «Torre» in «slovensko skupnostjo». 'Sicer pa je voliln' izid sam najboljše postavil na laž i tito-liparje i farizejsko licemerstvo pristašev «Torre» Kljub vsem prevaram, sleparijam, grožnjam, izsiljevanju pa se upi obeh nacionalizmov, ki jih je združevalo eno samo protikomunistično geslo, niso uresničili. Komunistična partija je ostala v nabrežinski občini tudi tokrat trdno in neomajno na svojih postojankah. Zaupanje, ki ga je izkazal na teh volitvah politično zrelejši del nabrežinskih občanov obeh narodnosti naši Partiji, bo služilo našim svetovalcem kot vzpodbuda za nenehno prizadevanje v občinskem svetu za zaščito koristi občine in vseh občanov. Naša opozicija bo tudi v bodoče v dejanjih doika-la, da se ni izneverila svojemu volilnemu programu, v katerem, je zapopadena obramba socialnih, gospodarskih in kulturnih pravic ter nacionalnih pravic občanov obeh narodnosti. R. B. Koncerti romunskih umetnikov Pred kratkim so umetniki LR Romunije imeli številne koncerte v Kijevu in Moskvi. Sovjetski gledalci so toplo sprejeli romunske brate. Gostovanje romunskih umetnikov v Sovjetski zvezi kakor tudi umetnikov ostalih držav ljudske demokracije pomaga pri okrepitvi kulturnih stikov med deželami tabora miru. pojavite v tisku, solastnik več igralnic. Ozadje te donosne spojitve med politiko in posli je živo zanimalo ameriško javnost. Izsiljevanje in korupcija vladnega ustroja od zgoraj navzdol sta se tako posplošila in sta pestala tako škandalozna, da ju niso mogli več zakriti. Da bi pomiril javno negodovanje, je Kongres pohitel z ustanovitvijo številnih preiskovalnih komisij, k, so imele nalogo, da vdušijo škan ■ dal. Naloga ni bila lahka, ker je vsako najdelikatnejše dotikanje dejstev katastrofalno razširilo krog visoko nameščenih izsiljevalcev. Prav posebno pa so se našli kongresisti, ki so imeli nalog te ali one «preiskave», in kolegi McGratha na pravosodnem ministrstvu. Po daljšem odporu je Bela hiša morala zaključiti, da je trebe začeti muto epuraci j o». «Autoepu. racija» je bila poverjena new-yorškemu pravniku Newboldu Morrisu, republikancu, kateremu sta Truman in McGrath obljubi-la vso svojo podporo; delovanje Morrisa je bilo stavljeno pod visoko pokroviteljstvo... McGratha. Upalo se je, da bo preiskava Morrisa žrtvovala javnosti nekaj manj važnih izsiljevalcev, da bo tisk potisnil v ozadje to zadevo, medtem ko bodo lahko rehabilitirane visoke glave koristno nadaljevale «kombinacijo politike s posli». Toda Bela hiša ni predvidela vsega in dogodki so se drugače razvili. Morris je začel razdeljevati visokim washingtonskim u-radnikom širšo vprašalno polo o njihovih poslovnih zvezah s temi ali onimi industrijci, s temi ali onimi bančnimi, trgovskimi ali industrijskimi družbami, o «malih darilih», ki so bili vredni več kot 250 dolarjev in ki so jih prejeli v zadnjih petih letih; o njihovih delnicah, zemljiščih, nepremičninah in ostalem imetju... Pravosodni minister in njegovi kolegi so tudi prejeli to vprašalno polo. Razburjeni so izjavili, da Morrisova vprašanja pred stavljajo «drzno vmešavanje v njihovo privatno življenje». Mc Grath je odločno odbil vsak odgovor in je priporočil osebju pravosodnega ministrstva, naj sledi njegovemu vzgledu. Kot je poročal ameriški tisk, sta finančni in obrambni minister Snyder in Robert Lovett na seji ministrskega sveta odločno podprla Mc Gratha, izjavljajoč, da Moris «gre predaleč». Opogumljen od te podpore je McGrath odpravil Morrisa. Škandal je dosegel vrhunec. Zaradi bližnjih volitev Bela hiša ni mogla odkrito zamolčati kričečega izsiljevanja in zapravljanja denarja. Nekaj ur po odpustu Morrisa je Truman odpra vil McGratha, oziroma — kot se izražajo washingtonski novinarji — ga žrtvoval javnosti. Ameriška tisk je smatral, da je bilo zelo inteligentno žrtvovati visokega izsiljevalca, da bi se rešili usi ostali in z njimi ves sistem izsiljevanja. Toda McGrath noče biti vsega kriv in grozi, da bo napravil taka odkritja, ki bodo «pretresla našo deželo». Voditelji republikanske stranke, konkurenti Trumanove stranke se zaradi afere Morris-Mc Grath hahljajo. Oni upajo, da jim bo zadeva prišla prav v tej volilni kampanji. To veselje pa je vsekakor prerano. Ze sedaj so znana dejstva, ki ne kompromitirajo republikanske politike nič manj kot njihove demokratske kolege. «Privatno življenje» Ho warda McGratha je simbol sistema, simbol ameriškega načina življenja, ki karakterizira obe stranki yankejevskega imperializma. I. SOTNIKOV NASVETI BRALCEM M. H. PROSEK — Rada bi vedela, ali obstaja kako sredstvo s katerim bi se podaljšala svežost cvetlic v vazah? ODGOVOR — Cvetice v vazali so navadno toliko časa sveže, dokler se v njih razvija življenje, t.j. približno .toliko časa, ko likor bi ostale sveže, ako jih ne bi utrgali. Sveže so, dokler stebla vsrkavajo vodo im jo nato cvetje iztilapeva. Seveda če pravilno vsrkavanje in izhlapevanje ovirajo -razne bakterije, je stvar drugačna. V tem primeru cvet hitro ovene ali se vsuje. V kolikor vemo, je baker najprimernejše sredstvo proti razmnoževanju bakterij v vazah. Dovolj je le, da denemo v vazo bakren novčič ali kak drug bakren predmet. Voda, v kateri se moči baker, je namreč v toliko zastrupljena, da onemogoča razvoj bakterij. Priporočljivo pa je, da vsak dan menjamo vodo v vazi in da ob tej priliki za nekoliko skrajšamo stebelca. SLOVENSKI RODITELJ IZ TRSTA — Ali je kaj znano, kako je z novo šolsko reformo? ODGOVOR — Zldi se, da mislite na reformo slovenske srednje šole. Zal, vam zaenkrat še ni mogoče odgovoriti. Pripomniti pa moramo, da je reforma zelo potrebna. Nujno je, da se dijakom nižjih industrijskih in trgovskih šol omogoči nemoten prestop na višje strokovne šole. S. C. TRST — Moj sin bo letos opravil malo maturo. Treba se bo odločiti, na katero višjo šolo' naj se vpiše v bodočem šolskem letu. Med drugim ima izredno veselje do študiranja jezikov, tudi klasičnih... ODGOVOR — Prav za prav bi namesto odgovora napisal nasvet. Ker ste že omenili, da vašega sina veseli študiranje jezikov, tudi klasičnih, vam svetujemo, da ga vpišete na klasično gimnazijo; kajti tako m,u omogočite izbiro poklicev, ki jih mi Slovenci, posebno v Trstu, najbolj potrebujemo. Klasična gimnazija je 'tista, s katere je možen vstop na medicinsko, farmacevtsko, ju-ridično in .na razne druge fakultete. KMET IZ GROPADE — Teliček je razjedel seske krave, ki ga je dojila. Zdaj smo ga sicer odstavili, toda molznico še vedno skelijo rane in je nemirna med molžnjo. S čim naj mažem rane zato, da bi čimprej ozdravele? ODGOVOR — Priporočamo vam najenostavnejše domače zdravljenje. Predvsem izpirajte seske z mlačno vodo, nato pa jih namažite z zmesjo iz medu in rumenjaka. Delni pogled na lanskoletno šolsko razstavo v Rojanu. Prav gotovo bodo tudi letos posamezne šole med seboj tekmovale tudi v pogledu razstav. Kulturna prireditev v Rocoiu PD «Marušič» vabi vse svoje člane in prijatelje na kulturno prireditev, ki bo danes v soboto, 14. t. m. ob 20. uri na domačem dvorišču na prostem/ pred gostil/no «iZajc» v Rocoiu. Sodelujeta dramska skupina iz Sv. Ivana, ki bo viprizorila zabavno veseloigro v treh dejanjih «Trije snubci» in dobro poznani pevski oktet s Proseka-Kontovela. PD «/Fr. Marušič» je za to priliko nabavilo nov oder na prostem, ter namerava stalno prirejati kulturne večere ob sobotah in nedeljah, kamor vabi tudi vsa ostala tovariška društva na gostovanje. Preskrbljeno je vedno z dobro jedjo in pijačo iz domače gostilne. Lonjerci gostujejo v Trebčah Jutri v nedeljo, 15. t. m. ob 20. uri Ibo priredilo PD « no molčali, misleč, da ne t’” tem nekako prikupili Javna1 Zato pa so se po volitvah s večjim besom in jezo zagnah ti šentjakobskim organih ter hočejo na vsak način č1'11 nadomestiti zamujeno, ker st bro zavedajo, da je Ljudski v ul. Montecchi za Sv. ^ važno središče demokrati >r«: r v, {fai ti he ___ ae'ìii ______/ Ravnateljstvo Slovenske nižje šole v Trstu, ulica delie Scuole Nuove 14, sporoča, da se bodo začeli sprejemni’ izpiti 20. junija ob 8 uri. političnega, športnega in P; nega izživljanja. «Primož dne 10. t. m. se v dolgovt članku, kjer skuša leghi'1 sleparske metode, s kateri1,1 hočejo polastiti stavbe, zet” duje na sodišče, češ da zdvl izgon iz navedenih prot’ Višek nesramnosti pa pte° ija njihovo zavijanje dejst1 j skušajo prikazati sodni P°s naše Partije v zaščito ti” imovine, kot sovražno in * dentisti povezano akcijo slovenskemu tisku in narov obstoju tržaških Slovencev■ Pri tem se mora vsak in pošten Slovenec v pr vi kakšno pravico se «Prih sploh drzne prištevati m6® okl venski tisk ne glede na rano, da se o titovski tiskarni jo še italijanski prevodi m «Corriere» in «Progresso»• poklicnih špijonov imperio ki skuša vpreči jugosloO narode v ameriški vojni c •oli1 je umorila desettisoče rodo je že davno izgubila vsah° vico do narodne pripadnost tisk se torej lahko prištevV še v grmado listov, ki P1* direktivah in ukazih iz in Washingtona. In m karska golazen ne more i"]1 skupnega s poštenim in tn‘' nim slovenskim narodom- Odgovorni urednik .. RUDOLF BLAŽIČ Založništvo 'DELA' Rismofl Tiska tip. Adriatica, Rismo Dovoljenje A IS