Leto XXI., št. 144
Ljubljana, sobota ll. junija I940
Cena l Din
BpravniatTo; Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon tter. 8122, 3123, 3124, 313», 3128.
1-nseratm oddeiek: Ljubljana, Selen-burgora aL — TeL 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg •L T. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Koctaora uttea 2. Telefon &t_ 190.
Računi pri po6t. ček. zarodih: Ljubljana St 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 ^t". Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Novi problemi
ob Tihem oceanu
Dva pomembna dogodka sta se na Daljnem vzhodu uvrstila v zgodovinske ai.ale. Velika Britanija je končno sklenila z Japonci sporazum v tiencin-skem sporu, ki se je vlekel domala dve leti, ter v glavnem popustila nasproti tokijskim zahtevam. Sovjetska Rusija pa je sklenila zadovoljiv dogovor z Japonci glede mandžursko mongolskih mejnih sporov. Temu dogovoru se pridružuje sedaj še napoved nena-padalnega pakta med obema državama. Toda drugi dogodki so pritegnili pozornost nase in postavili na dnevni red povsem nove. neprimerno večje in težavnejše probleme.
Zlom Francije je izven Evrope odjeknil doslej najhuje ob Tihem oceanu. Oglasila se je namreč takoj Japonska in ves svet je postal pozoren na njene zahteve in načrte.
Stališče, ki so ga ob zlomu druge največje kolonialne države na svetu zavzeli Japonci, sestoji prav za prav iz dveh delov Na posebno poudarjen način so uradno in po drugih poteh razglasili za javnost, da ne bi mogli trpeti nikake spremembe glede statusa ctuo ob Tihem oceanu, kar se tiče francoske Indokine. Tokijska vlada nikakor ne bi mogla vzeti v poštev možnosti, da bi francoska Indokina prešla v posest ali zasedbo kake druge države. Tako stališče po sebi ni niti naimanj novo. Natanko tako so se izjavili v Tokiu, ko je ob nemškem prodoru na Nizozemsko stopilo na dnevni red vprašanje nadaljnje uprave nizozemskih kolonialnih posesti v Malajskem otočju. Toda takrat je stvar dosegla zelo naravno rešitev. Nizozemska je mogla še nadalje nemoteno vršiti upravo svojih tihomorskih otokov in nihče se ni pojavil, ki bi jih hotel zasesti. Glede francoske Indokine je stvar drugačna. Tu gre za poraz kolonialne velesile, ki že sklepa premirje in stopa v mirovna pogajanja. Ob njih se postavljajo dvojne možnosti, zelo različne med seboj. Prvič je dana možnost, da bi, vzemimo. Velika Britanija zasedla francosko Indokino s svojimi bojnimi silami. Teoretično bi bila podobna možnost tudi s strani Zedinjenih držav ali celo Nizozemske, toda praktično ti dve možnosti nedvomno ne prihajata v poštev.
Druga možnost je drugačne narave. Ko postajajo mirovna pogajanja Francije dejstvo, se pojavlja vprašanje, ali ne bo morda z mirovno pogodba prešla v nemške ali italijanske roke. Tudi za ta primer se je Japonska zavarovala. Toda komaj se more dvomiti o tem, da praktično ta druga možnost ne prihaja v poštev, ker pač ni računati, da bi se problem francoske Indokine rešil drugače kakor po medsebojnem sporazumu Tokia, Rima in Berlina.
Mnogo važnejša se zdi druga izjava, la je prišla nekako istočasno s prvo. V njej je tokijska vlada uradno in po drugih potih opozorila na vse nevšečnosti. ki so izhajale zanjo po posredovanju francoske Indokine. Prelco njenih luk in železnic so zalagali Čangkaj-ška z vojnim materialom in drugimi, za nadaljevanje vojne potrebnimi snovmi. kljub ponovnim japonskim protestom. To poudarjajo sedaj v Tokiu znova in dostavljajo, da bi mogli sedaj iz neprijaznega francoskega zadržanja izvajati posledice. Te konsekvence Japonci povsem določno navajajo, rekoč, da bi moglo priti do vojaške akcije zoper francosko posest v Zadnji Indiji. Sicer že prihajajo poročila, da je Francija ugodila japonskim pritožbam in zavrla dobave kitajskega orožja, toda dejstvo ostane, da Japonci sondirajo teren, če ni nemara situacija že zrela, da jo dodobra izkoristijo in si kratko malo prilastijo dosedanjo francosko kolonialno posest na Daljnem vzhodu.
Sondirati teren pa je treba v več smereh. Nemara je tak preizkus napram Veliki Britaniji v kočljivi sedanji situaciji še najmanj aktualen. Pač pa v trenutku še ni niti znano stališče zmagovitih faktorjev in svet še ne ve, ali so v Monakovem tudi glede teh, morda nekoliko oddaljenih problemov že bile izrečene kake besede. Tretje preizkušanje pa je nedvomno naslovljeno na Ameriko. Ta faktor je praktično vsaj zaenkrat najmočnejši. Ako le kdo, more dejansko Amerika soodločati o tem. kdo naj bo politični gospodar v francoski Indokini. Zedinjene države so sicer podale izjavo, da ne bodo dopustile nikakih sprememb glede teritorialnega stanja na področju Amerike. Toda glede teritorialnih problemov ob Tihem oceanu še ni izjave.
Z vprašanjem, kakšno stališče bi zavzela Amerika napram japonskim aspi-cijam na Indokino, se načenja najbolj kočljiv problem, kar jih pozna mednarodna politika na Tihem oceanu. Zedinjene države imajo v neposredni bližini francoske Indokine Filipine, ki so jim še do nedavnega povsem resno hotele dati popolno samostojnost. Toda
nemški pogoji sporočeni Franc ji
Analogija s premirjem v 1.19I8 — Podrobni pogoji še niso znani, njihov cilj z nemške strani pa je: preprečiti bodoče vojne Francije proti Nemčiji in omogočiti nadaljevanje
vojne z Anglijo in ustvariti pogoje za nov mir
Compiegne, 21. junija. AA. (DNB) Danes, 21. junija 1940, ob 15.30, so bili sprejeti pri vodji rajha in vrhovnem poveljniku nemške oborožene sile v navzočnosti vrhovnih poveljnikov posameznih vrst orožja in šefa vrhovne komande, kakor tudi v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa in namestnika vodje rajha Hessa, francoski pooblaščenci, da bi slišali pogoje premirja.
Francoski pooblaščenci so naslednji: general Huntzinger, član francoskega vrhovnega vojnega sveta, letalski gene-rai Bergeres, viceadmiral Le Luc in veleposlanik Noel. Pogoji za premirje so bili izročeni francoskim pooblaščencem v istem jedilnem železniškem vagonu, v katerem je maršal Foch 11. novembra 1918 pod silno poniževalnimi pogoji narekoval mir nemškim pooblaščencem.
Z današnjim dejanjem v gozdu pri Ccmpiegneu je popravljena krivica, ki ie bila tedaj narejena časti nemškega orožja in nemške vojske. Častno ravnanje, ki je bilo danes tukaj izkazano sovražniku. ki je bil po častni borbi pobit, je v polnem nasprotju z ravnanjem, ki je tedaj kazalo strašno mržnjo proti Nemčiji. Na istem kraju so sramotno ravnali z nepremagano nemško vojsko. Na ukaz vodje rajha in vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile je šef vrhovne komande general Keitel prebral naslednji uvod k pogojem za premirje:
»Po nalogu vodje rajha in vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile vam moram sporočiti naslednje:
Zaupajoč v svečano obljubo pokojnega predsednika Zedinjenih držav Wilsona, ki je bila sprejeta od zavezniških sil. je nemška oborožena sila položila orožje v novembru 1918. Na ta način se je končala vojna, katere nemški narod in njegova vojska nista hotela in v kateri se nasprotniku, ki je bil v silni premoči, ni posrečilo odločilno premagati na katerem koli kraju nemško vojsko, nemško mornarico ali pa nemško
letalstvo. Takoj v trenutku, ko so bili nemški delegati sprejeti, se je začela kršiti svečano dana beseda in 11. novembra 1918 se je v tem železniškem vagonu začel težki čas trpljenja nemškega naroda ter čas njegovega ponižanja. Vse, kar je bilo mogoče storiti narodu z žalitvijo in ponižanjem, in s povzročanjem človeških in gmotnih žrtev, se je začelo na tem kraju. Kršitev dane besede in verolomstvo, se je tukaj začelo proti narodu, ki je dajal več kot štiri leta junaški odpor in je storil samo to napako, da je zaupal obljubam demokratskih držav.
3. septembra 1939, 25 let po začetku svetovne vojne, sta Anglija in Francija brez vsakega razloga napovedali Nemčiji vojno. Sedaj je padla odločitev, ki io je ustvarilo orožje. Francija je pobita. Francoska vlada je zaprosila nemško vlado, naj ji sporoči pogoje za premirje. Za sporočilo in prevzem teh pogojev je bil izbran zgodovinski gozd pri Compiegneu zaradi tega, da bi se s tem enkrat za vselej popravil spomin na dejanje, ki za Francijo ne pomeni častnega lista v njeni zgodovini in katerega je nemški narod čutil stalno kot najhujše ponižanje. Francija je premagana in njen herojski odpor, ki ga je dajala v veliki vrsti krvavih borb, je strt. Zaradi tega Nemčija ne namerava s pogoji za premirje ali s pogajanji za premirje poniževati tako hrabrega nasprotnika. Namen nemških zahtev je:
1.	Preprečiti ponavljanje borb proti Nemčiji.
2.	Nemčiji je treba dati vsa zagotovila, da bo lahko nadaljevala vsiljeno ji vojno proti Angliji.
3.	Treba je ustvariti pogoje za novi mir, katerega bistvena vsebina bo popravilo krivic, ki so bile s silo storjene nemškemu rajhu.«
Ko je general Keitel prebral ta uvod, je vodja rajha Adolf Hitler zapustil vagon, godba pa je zaigrala »Deutschland iiber alles«.
V gozdu pri Coitipfegnti
Podrobnosti o sporočitvi nemških pogojev francoskim delegatom — Dva sestanka med Nemci in Francozi
Berlin, 21. jun. br. (DNB) Izročitev mirovnih pogojev Franciji je bila izvršena na istem mestu in v istem vagonu, v katerem so zavezniki 1. 1918 izročili Nemčiji pogoje za premirje. V drevoredu, ki vodi k temu zgodovinskemu mestu, je bila postrojena nemška častna četa. Na spominski plošči, ki so jo vzidali Francozi v spomin na premirje 1. 1918, je plapolala danes Hitlerjeva standarta. Desno od spominske plošče je bil nameščen zgodovinski vagon, ob katerem so se zbrali vodilni predstavniki vlade, stranke in vojske.
Prihod kancelarfa Hitlerja
in nemških delegatov
Ob 15.15 se je pripeljal kancelar Hitler, ki je pregledal častno četo, nato pa s spremstvom stopil v vagon. Ob 15.30 je prispela francoska delegacija, ki je v četrtek ponoči pri Toursu prekoračila nemško fronto. Tam io je sprejel general Tripellskrach ter jo spremil v Pariz, kjer je francoska delegacija prenočila v nekem hotelu. Danes je francosko delegacijo podpolkovnik Thomas spremil v Compiegne. Častna četa francoski delegaciji ni izkazala vojaške časti, marveč je stala s puško ob nogi, godba pa je molčala. Člani francoske delegacije so takoj odšli v vagon. Kancelar je vsakega posebej pozdravil z narodno-socialističnim pozdravom, z dvigom desne roke.
Kancelar Hitler je zavzel mesto v sredini mize, kjer je leta 1918 sedel maršal Foch. Desno od njega so sedeli Goring, Raeder in Ribbentrop, na levici pa generala Keitel in Brauchitsch ter Hitlerjev namestnik Hess. Hitlerju nasproti je zavzel mesto vodja francoske delegacije general Huntzinger, levo in desno dd njega pa ostali člani francoske delegacije.
Izročitev nemških pogojev
Takoj nato se je dvignil šef vrhovnega generalnega štaba general Keitel in prečital uvod k nemškim pogojem za premirje. Nemški poslanik Schmidt je prevedel nemško besedilo na francoščino.
Zatem je kancelar Hitler ob 15.42 zapustil vagon in se odpeljal, general Keitel z ostalimi člani nemške delegacije pa je ostal v vagonu in sporočil francoskim delegatom nemške pogoje za premirje. Za francoske delegate je bil poleg vagona postavljen poseben šotor, iz katerega so imeli direktno telefonsko zvezo z Bordeauxom.
Francoski in nemški delegati so najprej nad eno uro ostali skupno v vagonu ter razpravljali o nemških pogojih. Potem so Francozi zapustili vagon ter napravili kratek sprehod po bližnjem gozdu, kmalu pa so se umaknili v zanje določeni šotor, kjer so imeli svoje posvetovanje
odkar se je začelo politično ozračje tudi nad Pacifikom tako silno temniti, se je v Ameriki začela akcija, da se preuredba s Filipini zadrži. Japonska je že z dosedanjimi osvojitvami na Kitajskem premaknila ravnovesje na Tihem oceanu, a s prilastitvijo Indokine bi se še mnogo bolj utrdila na južnem Pacifiku. Ze od nekdaj je računanje s takimi možnostmi pomenilo največji alarm v nizozemski Indoneziji, pa še bolj v Avstraliji in Novi Zelandiji. Kako ogromne propagande je bilo na primer treba s strani navedenih dominionov, da se je vlada v Londonu končno odločila za utrditev Singapurja! Z najnovejšimi dogodki se utegne sprožiti problematika politične posesti tudi za ta daljna področja. Edini činitelj, ki more te možnosti preprečiti, je danes Amerika, ia sicer z orožjean, ki ga že
ima. Zakaj za borbo na Tihem oceanu so Zedinjene države s svojo mornarico in gospodarsko premočjo napram Japoncem že danes usposobljene. Od njihove volje zavisi, kakšen bo nadaljnji zaokret na Tihem oceanu. Predvčerajšnji Hullov govor, ki je bil nenavadno oster, kaže. da se Amerika že zaveda vseh nevarnosti.
Pri tem pa ne smemo prezreti možnosti poprejšnjega sporazuma Japonske z Rusijo, ki se že napoveduje. Rusiji bi bilo trenutno gotovo prav, ako bi Japonska vsmerila svojo ekspanzijo proti jugu, saj bi to položaj Rusije na Daljnem vzhodu začasno razbremenilo. Nenapadalni pakt na taki osnovi bi bil gotovo mogoč, njegova neposredna posledica pa bi se verjetno pokazala v vstopu Japonske v vojno. Morda je tudi to že v monakovskih računih.
Berlin, 21. junija, ob 22. br. (DNB) Francoski delegati so se posvetovali od 16.20 do 18. v svojem šotoru. Ob 18.10 so se vrnili v vagon, kjer so nadaljevali pogajanja z nemško delegacijo pod vodstvom generala Keitla. O izidu pogajanj iti o samih pogojih za premirje do tega trenutka še ni nobenega poročila.
Stalna zveza z vlado
Bordeaux, 21. jun. s. (Reuter) Francoska delegacija na pogajanjih za sklenitev premirja z Nemčijo je v stalni telefonski zvezi s francosko vlado.
Potrjuje se vest, da se v spremstvu francoskih pooblaščencev za pogajanja i:a premirje nahajajo trije vojaški strokovnjaki.
Zaenkrat so pogoji
se tajni
Rim, 21. junija. AA. (DNB) Na pristojnem mestu izjavljajo, da francoska prošnja za premirje, katera je bila poslana vladama rajha in Italije nima za neposredno posledico ustavitve sovražnosti. Operacije se bodo nadaljevale vse dotlej, dokler ne bo sklenjeno premirje. Vse vesti tujega tiska o vsebini pogojev za premirje, ki so bili sporočeni francoski vladi, niso drugega kakor plod ugibanj.
Na čem bo Nemčija vztrajala
Berlin, 21. jun. z. V oficielnih nemških krogih zavračajo domneve inozemskega tiska, da bodo mirovni pogoji leta 1940 znatno milejši, kakor so bili mirovni pogoji leta 1918. Pri tem naglašajo, da bodo omiljeni le po zunanji obliki, da pa interesi Nemčije neobhodno zahtevajo, da si Nemčija zasigura tak položaj, da je Anglija in Francija nikdar več ne bosta mogli ogrožati. Dokler ne bo končana vojna z Anglijo, smatrajo v Berlinu okupacijo Francije za neizbežno. Nemčija bo izkoristila tudi vso francosko industrijo za čim uspešnejše nadaljevanje vojne proti Angliji.
Pogoje bo sprejela nova vlada?
London, 21. jun. o. (United Press.) V londonskih diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da je računati z brezpogojno j kapitulacijo Francije. Vlado naj bi v ta
namen sestavil mesto maršala Petaina Pierre Laval. Po nekih nepotrjenih informacijah so člani sedanje francoske vlade že na poti v ozemlje, ki je izven Francije.
Bordeaux. 21. jun p (Ass Press.) Od Snoči Se v dobro informiranih krofih v Bordeauxu govori o spremembi vlade. Šele naslednik maršala Petaina naj bi sprejel nemške pogoje za premirje.
Posveti francoske vlade
Bavonne. 21. junija, s. (Reuter). Francoska vlada je dala na svoji včerajšnji seji, kakor pravi uradno poročilo, navodila francoski delegaciji za mirovna pogajanja.
Danes dopoldne je imel ministrski predsednik maršal Pctain daljšo konferenco z bivšim ministrskim predsednikom Revnau-dom.
Francoska vlada je imela danes ponovno sejo. Francoski radio je sporočil, da je razpravljala tudi o angleškem predlogu za državno unijo med Anglijo in Francijo Francoski radio je deial, da ie ta predlog sicer plemenit, da pa ga vlada za enkrat v sedanjih okoliščinah brez podrobne proučitve ne more sprejeti
Seja okrnjenega parlamenta
Bordeaux. 21. junija. AA. (Havas). Petit Parisien poroča, da je bila včerai pod predsedstvom narodnega poslanca in župana v Bordeauxu Marqueta seja parlamentarcev, ki bivajo v Bordeau.vu. Na seji je bilo okrog 50 poslancev Govoril je Pierre Laval, ki je rekel, da države ni mogoče rešiti z nadaljevanjem vojne. Posebna deputa-cija, v kateri so bili Marquet Lava; in Ger-main Martin, je bila pooblaščena, da je predsedniku vlade maršalu Petainu izrekla svoje prepričanje o enodušnem zaupanju narodnih poslancev, ki bivajo v Bordeauxu.
Bordeaux, 21. jun. s. (Havas.) Notranji minister Paumaret je danes konferiral s predsednikom senata Jeannenej jem in predsednikom parlamenta Herriotom.
Nasprotstva med Anglijo in Francijo
Basel, 21. jun. z. »Basier Nachrichten« poročajo iz Londona, da ni več nobena tajnost, da so nastale med angleško in francosko vlado tik pred nastopom maršala Petaina velika nesoglasja. Francozi so zahtevali izdatnejšo pomoč, ki pa je Angleži niso mogli dati. Angleška vlada, zatrjujejo v Londonu, je že od vsega začetka izjavila, da ne more v prvih 9 mescih poslati v Francijo večje armade.
Nemško vojno poročilo
Napredovanje nemških čet na vsej črti med izlivom
Loire ter dolino Rhone
Berlin, 21. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške ojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
Prodiranje naših čet v Normandijo, Bre-tagno in v ozemlje med izlivom Loire ter dolino Rhone se po načrtu nadaljuje. Brzi oddelki, ki prodirajo po Burgundiji, so v borbi zavzeli Lyon. Pri zavojevanju Neu-vya pri Gienu so naše čete zaplenile 700 novih oklopnih vozov.
V	Lotaringiji in Alzaciji se čiščenje delov Maginotove črte od mestoma trdovratno borečega se sovražnika nadaljuje. Francoske oddelke, ki so tesno obkoljeni v severni Lotaringiji, so naše čete razbile v več delov. Posamezne obkoljene skupine sovražnika se v zapadnem delu Vogezov še drže. Hartmmansweilerkopf v Vogezih, za katerega so se v svetovni vojni razvijale silne borbe, je v nemških rokah.
Letalske sile so 20. junija znova napadale ceste, po katerih se umika sovražnik. Pred Palatinskim gozdom so nemški str-moglavci bombardirali celo vrsto trdnjav-skih zgradb v okviru Maginotove črte ter tako pomagali streti odpor še upirajočega se sovražnika. V borbah v Alzaciji, ki so dovedle do zavzetja Strassburga, Selestata in Colmara, kakor tudi pri prodoru skozi Burgundska vrata, so oddelki protiletalskega topi ištva v borbi proti objektom na terenu na izreden način podpirali oddelke vojske. Bojni in strmoglavski letalski oddelki so 20. junija napadli sovražne ladje pred La Rochellom in ob izlivu Gironde, ter so potopili eno 10.000 tonsko transportno in eno 4000 tonsko pomožno vojno ladjo.
V	noči na 21. junija so britanska letala znova na več krajih vdrla v severno in zapadno Nemčijo ter z bombami napadla nevojaške objekte. Povzročena je bila le neznatna gmotna škoda, bilo je pa ubitih nekaj civilistov. Izgube sovražnega letalstva so znašale v teku včerajšnjega dne 6 letal. Protiletalsko topništvo je sestrelilo 4 aparate, dve nemški letali se pogrešata.
Neka podmornica jc sporočila, da je potopila 4 angleške trgovske ladje, med njimi tudi neki 11.000 tonski parnik dražbe »Royal - Mail«.
Pri naglih prodorih skozi oklopne in betonske trdnjavske naprave Maginotove črte so pionirji in pehota v silnih borbah proti trdovratnemu sovražniku opravili
junaška dejanja, katerih ocena ostane prepuščena poznejši dobi. S prav posebnim pogumom in neustrašnostjo so se v teh borbah odlikovali poveljnik nekega infan-terijskega polka polkovnik Schwalbe, bataljonski poveljnik v nekem infanterij-skem polku major Wildermuth in nadpo-ročnik v nekem infanterijskem polku von Kettelhodt
Francosko
vojno poročilo
Bayonne, 21. jun. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
Na Loiri in Cheri je ostal položaj v glavnem nespremenjen. Dalje proti vzhodu so sovražne čete prodrle do Rioma, 12 km severno od Clermont - Ferranda. V Vogezih se francoska vojska odločno upira pritisku sovražnika.
Bordeaux, 21. jun. s. (Havas) Večerno francosko vojno poročilo pravi:
Zapadno od Vogezov naše čete silovito nadaljujejo z borbo. Odbile so več napadov in izvedle več protinapadov.
Drugod na fronti nekaj lokalnih spopadov, zlasti pri Clermont-Ferrandu.
Umik v Švico
Basel, 21. jun. z. »Baseler Nachrichten« poročajo, da je začel dotok francoskih beguncev in vojakov v pretekli noči in danes znatno pojemati. Verjetno je, da odslej večji oddelki sploh ne bodo prišli več preko meje, ker so vse važnejše prehode na francosko-švicarski meji že zasedle nemške čete. Do danes je prišlo v Švico okrog 40.000 francoskih vojakov. V pretekli noči je prekoračil mejo oddelek 200 francoskih vojakov,, ki so tvorili del posadke v Magi-notovi črti. Ta oddelek se je moral na povelje umakniti, ne da bi bil dosedaj sploh videl enega samega sovražnika. Drugi francoski polk, ki je prekoračil mejo. je bil že dva dni brez hrane, ker so Nemci zajeli so polkovno komoro in preprečili vsak dovoz. Polk se je le s težavo prebil do švicarske meje. V pretekli noči je prišel preko meje pri Col de Rochesu oddelek francoskega težkega topništva z več sto avtomobili. Vsi oddelki so bili razoroženi in poslani v določena taborišča.
Italijansko vojno poročilo
Uspešno obstreljevanje Bizerte In Malte — Na vzhodni libijski meji so v tekn vojaške operacije
Italijanski glas o ameriški
Rim, 21. jun. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo:
V	noči na 21. t. m. so bile pomorske baze v Bizerti in na Malti intenzivno in uspešno bombardirane. Naša izvidniška letala so po načrtu stalno krožila nad pomorskimi in letalskimi oporišči v Sredozemlju.
V	Severni Afriki so na vzhodni libijski meji operacije še v teku. Čeprav je taktično bojno polje majhno, je sovražnik skupno izgubil nad 10 letal in okrog 40 oklopnih vozov. V pretekli noči je bil izveden letalski napad na letališče v Marši Matrucbu; izbruhnilo je več požarov in je bila povzročena velika škoda.
V	Vzhodni Afriki je bilo več brezuspešnih sovražnih letalskih napadov na naše letalsko oporišče Javello. Sestreljeni sta bili dve angleški letali.
Sovražno letalstvo je znatno omejilo svoje letalske napade na italijansko ozemlje. Le ena bomba je padla na neko polje v bližini Imperije.
Napadi na Fiatove tvornice v Turinu
London, 21. jun. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je danes objavilo nekaj podrobnosti o velikih letalskih napadih, ki so jih izvedli angleški bombniki na važna industrijska središča v Italiji že drugi dan vstopa Italije v vojno. Predvsem je bila bombardirana avtomobilska tvornica Fiat v Turinu. Letala so kljub snežnim viharjem nad Alpami dosegla svoj cilj kmalu po polnoči. Prvo angleško letalo je vrglo več raket, pritrjenih na padala, ki so osvetlile cilj. Nato so sledili v skupinah v četrturnih presledkih bombni napadi. Protiletalska obramba je bila očitno presenečena in je nudila malo odpora, že prva skupina letal je z direktnim zadetkom pogodila tovarno. V ponovnem napadu je 8 bomb najtežjega kalibra zadelo južni del tovarne. Prav tako so bili poškodovani drugi tovarniški objekti. Napad je trajal polne tri ure. Angleški bombniki so nadalje uspešno bombardirali tvornico letal Čaproni v Turinu in neko važno železniško križišče v bližini mesta.
Iste noči so bile bombardirane tvornice letal in letalskih motorjev Ansaldo v Genovi. Povzročene so bile hude eksplozije. Pri Milanu je bila bombardirana znana tvornica letal Breda. Uspešen napad je ve-
ljal dalje tudi veliki ladjedelnici pri Genovi.
ob libijski meji
Kairo, 21. jun. s. (Reuter). V dosedanjih bojih ob libijski meji so Angleži ujeli skupno okoli 600 italijanskih vojakov.
Sedaj javljajo nadaljnje podrobnosti o spopadu angleških tankov z italijansko vojsko, ki je bil pred dnevi pri Sollurau. štirje angleški tanki, ki so imeli nalogo, da uničijo brzojavne zveze, so naleteli na skupino 30 italijanskih vojaških avtomo-ftilov. Po kratkem boju je bilo ujetih 10 italijanskih oficirjev in nad 100 vojakov. Tedaj je privozil za italijanskimi avtomobili še štabni avtomobil, v katerem je bil poveljnik italijanskih iruženjerskih čet v Libiji, general Lastucchi. Kapitan, ki je generala spremljal, je v boju padel, general sam pa je bil ujet.
Sunek iz Sudana v Eritrejo
Kairo, 21. jun. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da je izvedla angleška pehota včeraj iz Sudana več uspešnih napadov na italijansko Eritrejo. V enem izmed spopadov je bil razpršen bataljon sovražne pehote. Po ostrem boju se ie sovražni oddelek umaknil v neki gozd. Na bojišču je pustil več žrtev. Angleži so več vojakov tudi zajeli. in sicer tako domačine kakor tudi Italijane. Italijanske čete so pustile na bojišču mnogo pušk. Na angleški strani ni bilo žrtev.
Letalski spopadi v Afriki
Kairo, 21. junija. AA. (Havas) V zračnih borbah, ki so bile včeraj nad Burbu-kom, so bila zbita tri italijanska lovska letala, dve pa močno poškodovani. Eno angleško lovsko letalo se ni vrnilo. Južnoafriški bombniki in lovci so z uspehom bombardirali in napadli letališče v Jevalu v italijanski Vzhodni Afriki. Uničeni sta bili dve letali, tri pa poškodovana. V borbah, ki so nato nastale na tem odseku, je bilo zbito še eno Italijansko letalo. Eno angleško letalo se nI vrnilo. 150 milj vzhodno od Adena je moralo neko italijansko tromotorno letalo prisilno pristati ter je bila posadka ujeta. V toku zadnjih 24 ur je sovražnik izgubil osem, Angleži pa dve letali.
Najprej letalska ofenziva
V Angliji so prepričani, da se bodo pred nemško invazijo pričeli najprej množestveni letalski napadi na
angleško industrijo
London, 21. jun. s. (Reuter). Današnji *Daily Herald« opozarja, da mora imeti Anglija pripravljenih poleg vojakov tudi dovolj delovnih sil, ki bodo v primeru nemških letalskih napadov takoj popravile povzročeno škodo na važnih industrijskih podjetjih. List misli, da Nemci ne bedo takoj poskusili invazije Anglije, temveč bodo naj preje z letalskimi napadi na angleške tovarne poskusili onemogočiti uspešen odpor. List tudi opozarja, da se je letalska vojna sedaj sicer res začela, toda napadi na Angliio imajo doslej primeroma majhen obseg. Nesmiselno bi bilo take napade označevati že kot množestvene. pripraviti pa se je vsekakor treba na prave množestvene napade, v katerih bodo velike skupine nemških bombnikov napadle posamezne objekte ali predele.
London, 21. jun. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so preteklo noč angleški bombniki zopet izvedli vrsto bombnih napadov na vojaške objekte v Porur-ju in Porenju. Slaba vidnost je močno ovirala angleške letalce in letala so naletela tudi na močan odpor protiletalskega topništva. Kljub temu so bili napadi uspešni. Dva angleška bombnika se s poletov nista vrnila v svoja oporišča.
Kakor ie naknadno ugotovljeno, so pri enem izmed bombnih napadov na Hamburg angleški bombniki povzročili požar v tvornici margarine. Zgorelo je 6.000 ton krtovega olja. Požar so gasili dva dni.
London, 21. jun. s. (Reuter). Danes zjutraj so angleška lovska letala po 35 minutnem boju pregnala nemški bombnik, ki je s strojnicami obstreljeval neko mesto v južni Angliji
Mannheim, 21. jun. AA. (DNB). V toku noči so angleška letala letela nad Mann-heimom in Ludwigshafenom, vendar se jim ni posrečilo napraviti posebne škode, ker so bombe padale le v bližini omenjenih mest.
Koln, 21. junija. AA. (DNB) O priliki letalskega napada, ki so ga zavezniki izvedli med 18. in 19. junijem, so padle bombe na predmestja ob desni obali Rena. Ubite so bile štiri osebe, od katerih so bili trije policijski uradniki, ki so opravljali svojo dolžnost. Porušena je bila ena stanovanjska hiša, več pa jih je bilo poškodovanih. V noči med 19. in 20. junijem je bil zopet letalski napad na Koln. Sovražnik je z velike višine metal bombe, ki so padale na mestne četrti, kjer biva civilno prebivalstvo. Bombe so poškodovale precej hiš. Ubiti sta bili dve osebi.
London. 21. jun. AA. (Havas). O priliki predsnočnjega bombardiranja gotovih krajev Anglije ie bilo ubitih 68 oseb. Materialna škoda ni velika. Zbita so bila štiri nemška letala.
Nemški načrti
Basel, 21. jun. z. Po domnevah »Basler Nachrichten« je nemški generalni štab že sestavil podroben načrt za nadaljevanje vojne proti Angliji. Ta načrt določa:
1.	Popolno uničenje angleškega letalstva, letalskih tovarn in letališč, da bi se na ta način preprečil sleherni odpor v zraku.
2.	Uničenje angleške vojne industrije.
3 Generalni napad na angleško vojno
brodovje.
4. Izkrcanje čet v Angliji in okupacija angleškega otoka.
»Basler Nationalzeitung« razpravlja o položaju na bojišču in piše. da gre sedaj predvsem za to, ali bo mogla Nemčija končati vojno na zapadu poprej, preden ne
| nastanejo konflikti kje drugje. Če se ji to ' ne posreči, potem je jasno, da ne bo mogla uničiti britanskega imperija. V tem primeru bo končni izid odvisen od splošne pregrupacije sil na svetu, predvsem pa od gospodarske sposobnosti obeh taborov.
Prva kanadska divizija spet v Angliji
L°nd<>n, 21. jun. s. (Reuter). Prva kanadska divizija, ki je bila nekaj dni na bojišču v Franciji, se je vrnila v Anglijo z zelo majhnimi žrtvami. Pogrešajo le majhno število vojakov, ki pa so se med tem najbrže večinoma tudi že vrnili v Anglijo. Tudi izgube na materialu so zelo majhne in bodo v najkrajšem času nadomeščene. V vojaških krogih pravijo, da je kanadska divizija v 10 mescih vežbanja postala ena najboljših edinic angleške vojske.
London, 21. jun. s. (Reuter.) Danes je dospel v Anglijo četrti kontingent kanadske ekspedicijske vojske. Med vojaki je več oddelkov letalcev, pa tudi pehote, ki bo ojačila prvo kanadsko divizijo v Angliji. Vojaki so pripeljali vso potrebno vojno opremo s seboj.
Rackiewicz in Sikorski prispela v London
London, 21. jun. s. (Reuter) Nocoj je dospel semkaj poljski predsednik Rackie-wicz v spremstvu več ministrov. Na kolodvoru ga je pozdravil kralj Jurij VI. Prav tako ie dospel danes z letalom v London poljski ministrski predsednik general Sikorski ter angleški veleposlanik pri poljski vladi Kennard.
Vojvoda Windsorski
London, 21. junija. AA. (Reuter). Londonski pooblaščeni krogi izjavljajo, da je popolnoma neosnovana trditev nemškega in italijanskega tiska, da ie bilo izdano povelje za omejitev gibanja windsorskega vojvode. Vojvoda se še ni vrnil v Anglijo, izdani so pa vsa ukrepi za njegovo varnost.
Ugledni begunci v Angliji
London, 21. jun. AA. (Reuter) Glavni dopisnik agencije Reuter v Franciji je poslal iz neke luke v južni Angliji naslednjo brzojavko: Prispeli smo nocoi sem s parnik om, ki je poleg normalnega števila potnikov pripeljal iz Francije še čez 1300 beguncev, od katerih so mnogi iz Bruslja in Pariza. Medtem ko je bila ladja vsi-drana v Gironde, so nemški bombniki leteli nizko nad njo ter jo napadli. Ob tej priliki je bil zbit en nemški bombnik. Na ladji so bili med drugimi bivši angleški veleposlanik v Madridu sir Maurice Peter-son. bivši francoski letalski minister Pierre Cot. baron Robert Rotschild. francoski dramatik Henry Bernstein ter bivši belgijski minister Jaspar. V zadnjem trenutku so vkrcali na ladjo 12 ranjenih Angležev.
Otroci iz Anglije pojdejo tudi v Novo Zelandijo
Oakiand, 21. jum. s. (Reuter). Novozelandski ministrski predsednik Frazer je sporočil danes, da bo mogoče za enkrat sprejeti v Novi Zelandiji 2.500 otrok, ki bodo evakuirani iz Anglije. 500 otrok bo prevzelo mesto Oakland.
Rim, 21. junija, s. (Ass. Press). Virginio Gayda piše nocoj v »Giornale d'ltalia«, da tvorijo note, ki jih je poslala vflada Zedinjenih držav evropskim velesilam in v katerih se izreka proti vsaki spremembi posesti evropskih velesil v Ameriki, zadosten dokaz, da se Zedinjene države nočejo pustiti zaplesti v vojno. Gavda pravi, da se drže Zedinjene države Monroeove doktrine in da so proti vsaki politiki avantur. Če bi se Zedinjene države vmešale v evropske zadeve, bi bil to lahko nevaren prece-dens za intervencijo kakšne evropske države v Ameriki.
Rim, 21. junija. AA. (Štefani) Nemčija in Italija se pripravljata, da bosta odigrali zadnje dejanje v tej vojni, pravi »Giornale d'Italia«. To dejanje je napad na Veliko Britanijo. Očitno je, da poskuša Velika Britanija ohraniti francoski odpor proti Italijanom in Nemcem, da bi se tako vojna podaljšala in da bi prišlo kasneje do vojaške intervencije Zedinjenih držav Odpor Francije po zaprošenem premirju bi mogel pripeljati samo do uničevanja ljudi in do poslabšanja pogojev, ki sta jih postavili Italija in Nemčija. Odgovorna francoska vlada ve in maršali Petain se trudi, da bi rešil, kar se še da rešiti. Če bi se posrečili angleški poskusi, pa bi bil odgovor Italije in Nemčije v vsakem primeru zelo učinkovit. Nemčija in Italija nimata namena kršiti Monroeove doktrine, ker bi morebitna intervencija Zedinjenih držav v evropski vojni nudila predvsem zapadnim silam priliko, da v bodoče intervenirajo v ameriških stvareh. SiceT pa vsi vedo da bi poseg Zedinjenih držav v Evropo sprožil dru ga vprašanja na Tihem oceanu, kjer ima Amerika svoje življenjske koristi
Majski pri Butlerju
London, 21. junija. AA. (Reuter). Sovjetski veleposlanik Majski je obiskal danes zunanje ministrstvo, kjer je več kakor eno uro razpravljal z državnim pod-tajnikotm Butlerjem.
Japonsko-ruski
nenapadalni pakt
Tokio, 21. jun. s. (Ass. Press.) Po informacijah iz merodajnih japonskih krogov bo v najkrajšem času podpisana sov-jetsko-japonska nenapadalna pogodba. Pogajanja za sklenitev pogodbe so se vršila v Moskvi in so tik pred zaključkom.
Izredna pooblastila kanadske in avstralske vlade
Onberra, 21. jim. s. (Reuter). Avstralski senat je odobril danes izredna pooblastila vladi z 28 proti trem glasovom. Takoj nato je zakon o izrednih pooblastilih podpisal tudi generalni guverner
V parlamentu je stavila vlada predlog za dodatne kredite 20 milijonov funtov za zgraditev novih tovarn za municijo ter za protiletalske topove.
Ottawa> 21. jun. s. (Reuter). Kanadski parlament je sinoči odobril zakon o Izrednih pooblastilih vladi. Danes bo zakon podpisal tudi že generalni guverner grof Athlčrnski, ki danes nastopi svoje mesto.
Položaj v Sinji
Damask, 21. junija. AA. (Reuter) Položaj v Siriji je še nadalje popolnoma miren. Glavni poveljnik vojnih sil na bližnjem vzhodu general Mitelhauser je na-glasil v proglasu, objavljenem prebivalstvu, da je odločen ohraniti mir in zadušiti vsak poizkus nemirov. V vsej Siriji so izdani energični ukrepi.
Silen požar v Tokiu
Tokio, 21. jun. br. V mestnem okraju, koder so skoro vse vladne palače, je nastal v pretekli noči požar, ki je uničil poslopje finančnega ministrstva in ministrstva za narodno gospodarstvo ter še nekaj drugih uradnih poslopij. Ogenj se je naglo širil zlasti zaradi tega, ker so po zadnjem potresu zgradili ta poslopja v največji naglici, po večini iz lesa. Kljub temu, da so prihiteli na pomoč vsi gasilci in tudi vojaštvo, ognja niso mogli pogasiti, ker je primanjkovalo vode. Na nesrečo je v istem času nastal ogenj še na 12 drugih krajih v mestu. Zaradi hudega vetra so komaj preprečili, da ni prišlo do še večje katastrofe.
Madžarski trgovinski
minister v Baogradn
Beograd, 21. junija, p Jutri zjutraj ob 8.30 prispejo v Beograd madžarski trgovinski minister dr Josef Varga s svojo soprogo, Štefan Schilk, načelnik trgovinskega ministrstva. dr. Štefan Flug. svetnik trgovinskega ministrstva. Akos Kvraly. tehnični svetnik trgovinskega ministrstva in Štefan Keserv, tajnik madžarskega trgovinskega ministrstva, dalje Jene de Karafiat. budim-peštanski župan s soprogo in hčerko, Geza von Knoblauch mestni svetnik Budimpešte in Martin Hurka, urednik službene madžarske brzojavne agencije MTJ. Vsi bodo gostje našega trgovinskega ministra in beograjskega župana. V Beogradu bodo svečano sprejeti Trgovinski minister in njegovo ožje spremstvo bodo sodelovali na zasedanju jugoslovenske madžarske trgovinske zbornice v Beogradu.
Naš sofijski poslanik v Beogradu
Beograd, 21. iun. p. V Beograd je prispel danes iz Sofije jugoslovenski poslanik Vladimir Milanovič Popoldne ie bil v zunanjem ministrstvu.
Iz višje poštne službe
Beograd, 21. junija, a. Postavljeni so v ministrstvu za ptt za vrhovnega poverjenika v 3/1 Ivan Briški, doslej svetnik pri direkciji v Zagrebu; za načelnika gospodarskega oddelka Josip Galjer dosedaj višji svetnik pri direkciji v Zagrebu; za direktorja v 3/1 poštne direkcije v Novem Sadu Slavoljub Kučera, dosedaj višji svetnik direkcije v Zagrebu, za pomočnika direktorja v 3/n v Zagrebu inž. Ivan Maj-darič, dosedaj načelnik ekonomskega oddelka ministrstva, za pomočnika direktorja v 3/II v Beogradu Dragotin Stankovič, dosedaj svetnik Iste direkcije. Zadirektorja v 3/1 v Sarajevu Franjo Domik, dosedaj direktor v Novem Sadu.
Bolgarske in madžarske revizionistične zahteve
Madžarske so naperjene predvsem proti Rumuniji, bolgarske pa proti Rumuniji in Grčiji
Milan, 21. junija, z. Bolgarski dopisnik »Stampe« Italo Z ngarelli poroča, da zahteva Bolgarija sedaj izpolnitev svoiih revi-zionističnih zahtev. Bolgarija zahteva predvsem izhod na Egejsko morje in vrnitev Dobrudže Kar «e tiče Rumunije, pričakujejo v Sofiji, da bo postala na vrnitev Dobrudže in da se bo na miren način sporazumela z Bolgarijo tudi glede izmenjave prebivalstva v obmejnih pokra i mah. Verjetno bo tudi Grčija pristala na izhod Bolgarije na Egejsko morje, ker se je doslej temu protivila predvsem pod pritiskom za-padnih zaveznikov.
Budimpešta, 21 junija, z. Oficiozno glasilo madžarskega zunanjega ministrstva »Pester Llovd« objavlja danes uvodnik, v katerem postavlja zahtevo po izpolnitvi madžarskih revizionističnih teženj. Članek, ki je izzval splošno pozornost je naperjen predvsem proti Rumuniji V njem se naglaša. da jc Rumunija le po zaslugi versaj-skega miru podjarmila tuje pokrajine in zavzela položaj, ki ji ne gre. Sedaj, ko sc popravljajo krivice versajske pogodbe, je pravilno in pravično, da se popravijo tudi krivice, ki so bile storjene Madžarski. Pisec naglaša da Madžarska docela zaupa Hitlerju in Mussolimju, ki dobro vesta, da je sedanji položaj Madžarske nevzdržen.
Smrt bolgarskega poslanika v Moskvi
Moskva, 21. junija. AA. (DNB). Bolgarski poslanik Hristov je nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Todor Hristov je nastopil mesto poslanika v Moskvi februarja meseca.
Bolgarska amnestija
Sofija, 21. junija, p. V Bolgariji je bila danes proglašena velika amnestija političnih krivcev. Mnogo političnih obsojencev je bilo že izpiščenih iz zaporov. Med njimi so tudi polkovnik Dančev, ki je bil svoj čas obsojen na smrt, nadalje prav tako nekoč na smrt obsojena Kurtev in Mastev, ki sta bila člana revolucionarnega komiteja. Iz zaporov je bilo izpuščenih tudi nekaj oficirjev, ki so sodelovali v znani zaroti leta 1934.
SOfij«, 21. jun. p. Vlada je odredila zaplembo vseh revolverjev kalibra 9 mm, vseh parabol um o v in daljnogledov, razen ako so v rokah vojaških oseb in nekaterih kategorij uredništva. Kdor ne bi izvršil določb uredbe, bo kaznovan z ječo do 10 let.
ške strani se kategorično izjavlja, da ni bilo nemških vojaških pokretov na nenv-ško-litvanski meji. Ker vesti o ameriški poimoči nič več ne zaležejo. poskušajo se-dai Angleži prepričati angleški narod v teh resnih dneh. da je treba pričakovati zapletljajev med Nemčijo in Rusijo.
Turške čete na grški meji
Atene, 21. junija, s. (Ass Press). Po tukajšnjih informacijah so turške čete koncentrirane na grški meji v Trakiji
Ustanovitev samostojne poljske države
Bukarešta, 21 junija, s. (Ass Press). V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo vesti, ki izhajajo baje iz Berlina, po katerih se baje nemška vlada pogaja z gotovimi poljskimi krogi za ustanovitev samostojne poljske države, ki bi vodila napram Nemčiji prijazno politiko.
Moskva načenja vprašanje Alandskih etokov
Stockholm, 21. junija z. Danes jc obiskal švedskega zunanjega ministra sovjetski po-s!anik, ki je ostal v zunanjem ministrstvu nad poldrugo uro. Sestanek je zbudil v vseh političnih krogih ogromno pozornost. O njem ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Iz poluradnih krogov zatrjujejo, da se je nanašal razgovor na vprašanje Aland-skih otokov, kjer zahteva sovjetska Rusija svoja oporišča, čemur pa se Švedska odločno proti vi, ker so Alandski otoki življenjske važnosti za obrambo Švedske.
Pomilostitev članov
Železne garde
Bukarešta. 21. jun. br. (Štefani). Kralj Karol je podpisal snoči tretji dekret o amnestiii članov Železne garde. S tem je bil napravljen poslednji korak za zbliža-nje Železne garde s sedanjim režimom v Rumuniji. Krali je spreiel tudi profesorja Orio Simo. voditelja Železne garde v emigraciji. ki se ie pred kratkim vrnil iz tujine in je bil spočetka aretiran, pred dnevi pa izpuščen iz zaporov.
Zbiranje ruskih čet
na poljski meji
Bukarešta. 21. jim. s. (Ass. Press.) Po tukajšnjih informacijah ima Sovjetska Rusija zbranih sedaj samo na svoji meji na Poljskem 1 in pol milijona vojakov.
Na ruski meji Nemci ne zbirajo čet
Berlin. 21. junija. AA (DNB) Ker se v zadnjih dneh v angleškem tisku stalno pojavljajo vesti o koncentraciji neverjetno mečnih ruskih sil na nemški vzhodni meji v zvezi z rusko akcijo proti Litvi, ie Reu-terjeva agencija dne 19. iuniia javila iz j Kovna, da so opazili tudi gibanje nem- I ških čet v Vzhodni Prusiji. Z uradne nem-
Riga okrašena s Stalinovimi slikami
Riga, 21. jun. s. (Tas). Današnji dan je bil na Letonskem proslavljen kot narodni praznik na čast imenovanju nove narodne letonske vlade. Ze ob 8. zjutrai so bili zaprti vsi obrati in uradi. Prebivalstvo se je zbralo na ulicah in ie prirejalo manifestacije novi vladi. Ulice v mestu so okrašene s Stalinovimi slikami. Ob 15 je krenila velika oovorka manifestantov skozi mestne ulice pred vladno pa ačo. Ma-nifestanti so nosili v sprevodu pozdravne napise Stalinu, sovjetski vojski in novi letonski vladi. Zbori so prepevali soviet-ske pesmi.
ftbisk dr, Clo&iusa
v Bukarešti
Budimpešta, 21. junija. AA. (DNB) Tu pričakujejo za 26. t. m. prihod nemškega gospodarskega zastopstva pod vodstvom pooblaščenega ministra dr. Clodiusa. Pogajanja bodo potekala v okviru rednega zasedanja stalnega nemško-madžarskega
Roosevelt za g©§p©iaf§ko sodelovanje vse Amerike
Po načrtu predsednika Zedinjenih držav naj bi se uredil ves izvozni promet ameriških držav
Washington, 21. junija, s. (Ass. Press) Predsednik Roosevelt je danes po prihodu v svojo poletno rezidenco Hydepark sprejel novinarje ter jim dal nekaj podrobnejših podatkov o načrtu za gospodarsko sodelovanje Zedinjenih držav, ki ga je snoči objavila vlada. Dejal je, da je med ameriškimi državami potrebna tudi gospodarska edinost in da tvori gospodarska obramba dodatek k vojaški obrambi. Na podlagi novega načrta vlade naj bi bil reguliran ves izvozni promet ameriških držav. Roosevelt je poudaril, da bo novi načrt služil zavarovanju miru za zapadno poloblo ter bo ameriške države obvaroval gospodarskih posledic sedanjega mednarodnega položaja. V svoji izjavi Roosevelt ni omenil Kanade, kakor pa izjavljajo v ameriških vladnih krogih, bo tudi Kanada vključena v novi gospodarski načrt. Načrt bo sedaj predložen še vsem drugim vladam ameriških republik.
Curih, 21. junija, z. »Neue Ziircher Zeitung« komentira spremembe v ameriški vladi in naglaša, da ne pomenijo samo okrepitve položaja Roosevelta, ki se zavzema za kar največje povečanje ameriške državne obrambe, marveč so tudi dokaz, da je Amerika odločena prožiti zaveznikom maksimum pomoči.
Bern, 21. junija. (SDA) Bivši ameriški prezident in republikanski prvak Hoover je davi izjavil novinarjem, da Je vstop republikanskih prvakov Stimsona in Knoxa njuna povsem privatna zadeva ter ne pomeni, da bi se pripravljalo kakršnokoli sodelovanje demokratov in republikancev v Ameriki.
Tudi tajnik prezidenta Roosevelta Early je izjavil, da je Imenovanje Stimsona in Knoxa za člana ameriške vlade samo v zvezi z izpopolnitvijo ameriške narodne obrambe.
Predlog za uvedbo
vojaške obveznosti
VVashington, 21. jun. AA (DNB). Demokratski senator Berg je vložil zakonski predlog, v katerem zahteva uvedbo splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Vojna obveznost naj obsega vse državljane med 18 in 65. letom. Vsi moški med 21. in 45. letom nai bi pripadali operativni vojski, vsi ostali, t. j. od 18. do 21. in od 45. do 65. leta pa domobranski vojski.
Vseameriška konferenca
Montevideo, 21. junija, s. (Ass. Press.) Urugvajska vlada je pristala na predlog ameriške vlade za sklicanje izredne pan-ameriške konference. Kakor poročajo, bo ta konferenca odobrila sklep vlade Zedinjenih držav, ki ne dopušča prenosa posesti med neameriškimi državami v Ameriki.
Ojačenje argentinske obrambne sile
Buenos Aires, 21. jun. br. (SDA). Argentinska vlada je predložila kongresu ▼ odobritev načrt zakona o ojačeniu argentinskih oboroženih sil, po katerem naj bi se industrijska podjetja centralizirala in ustanovile nove tovarne za produkcijo orožja in streliva. Oborožene sile nai bi se pospešeno izpopolnjevale, predvsem naj bi se povečalo argentinsko vojno brodovje za več lažjih križark. podmornic in rušilcev.
Ameriški stroji za Rusijo
Moskva, 21. junija, s. (Ass. Press) Po sovjetskih informacijah je sedaj ameriška vlada zopet dovolila prt-dajo raznih strojev v Rusijo, ki so potrebni za izdelavo vojnega materiala. V tem ukrepu vidijo važen preokret v sovjetsko-ameriških odno-
Nov policijski šef v Parizu
Rim, 21. jun. o. Po neki vesti iz ženeve, ki so jo objavili tudi italijanski listi, so nemške okupacijske oblasti imenovale za šefa pariške policije in uprave mesta nekdanjega pariškega policijskega prefekta Chiappea, ki j edoma s Korzike. Pred sedmimi leti je bil odstavljen od svojega tedanjega položaja, a kot skrajni desničar je bil izvoljen v parlament in ko so mu odvzeli mandat, je bil v pariškem volilnem okrožju ponovno izvoljen. Zadnje čase je izdajal filofašistični list »Gringoire«, katerega direktor je bil njegov zet Korzičan dr. Carbusia.
Vremenska napoved
ZemunsKa: Pretežno oblačno in nestalno vreme skoro v vsej državi. Tu pa tam bodo nevihte in nalivi. Toplota brez bistvene spremembe.
Naši kraji in ljudje
Rdeči križ nujno prosi
Plemenito tekmovanje za nabiralno akcijo
Danes in jutri se vrši sirom Slovenije velika nabiralna akcija v prid Rdečemu križu. Mnogo sto požrtvovalnih nabiralk in nabiralcev se trudi po ulicah in nabira darove za Rdeči križ. V plemenitem delu tekmujejo odborniki in odbornice, bolničarji in bolničarke, samarijani in samarijanke, da dosežejo najlepši uspeh.
Dr. Oton Fettich, zastopnik predsednika dravskega banovinskega odbora in predsednik Ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa
V Ljubljani je akcija zavzela najobsežnejši in vse hvale vredni obseg. Rdečemu križu pomagajo pri njegovem zbiranju tudi številne druge človekoljubne, prosvetne in nacionalne organizacije. Pri nabiralnih mizah sodelujejo med drugimi odbornice in člani podružnic Ciril-Metodove družbe. Klu-
ba Primork, ljubljanskih sokolskih društev, Krščanske ženske zveze, Ruskega Rdečega križa, Splošnega ženskega društva, Zveze akademskih žen, Udruženja gledaliških igralcev. — Skavtske organizacije, Fantovski in prosvetni odseki, Kolo jugoslovenskih sester, Dekliški krožki, magistratne uradnice, Dom učiteljic, društvo Ate-na, Soča. Jadranska straža, Kneginja Zorka, Krščansko žensko društvo, akademska društva Edinstvo, Jugoslavija in Savica, Zveza gospodinj, Gostilni-čarska gospodinjska šola. Kolodvorski misijon itd. — vse tekmuje za Rdeči križ! Plemenite ljubljanske žene so na delu z nabiralniki Rdečega križa ne-glede na politično in svetovnonazorsko opredeljenost. Soproge sedanjih in bivših visokih dostojanstvenikov sodelujejo z našimi odborniki, bolničarkami in bolničarji iz vseh slojev.
Rdeči križ nujno pros»V Vsako leto apelira na dobra srca. letos je pa njegov apel posebno živ in odločen V resnici dobi, v kateri živimo, ne smemo biti nepripravljeni. Oprema naših rezervnih bolnišnic je nezadostna Naše ambulante za prvo pomoč imajo mnogo premalo sredstev in materiala. Če se primeri elementarna katastrofa, potres, poplava, epidemije, zlasti pa. če izbruhne proti vsemu pričakovanju vojna, smo premalo opremljeni in bomo ostali skoraj praznih rok! Ne bomo mogli lajšati gorja v taki meri, ka kor se od Rdečega križa pričakuje!
Zato vneto apeliramo na vse, ki so dobrega srca, brez ozira na stan. spol, vero in politično miselnost na vse, ki so dobre volje in ljubijo svojo domovino: priskočite Rdečemu križu na pomoč, odzovite se z radostnim srcem klicu njegovih požrtvovalnih sodelavk in nabiralcev! Odprite srce odprite roke! Dajte in darujte Rdečemu križu!
Dr. Oton Fettich
Stopili smo v vroče poletje
čas najdaljših dni in najkrajših noči
Danes stopimo čez prag visokega poletja. Za nami je pomlad, ki nam ni prinesla nič dobrega, le mnogo viharjev, vojnih in elementarnih, mnogo nesreč in tegob, ki jih bomo čutili vse leto. O vremenskem pregledu letošnie pomladi bomo še priobčili podrobnejše poročilo Z vstopom v poleti e pa se odpira jo nade. da bo ugodnejše vreme vsaj delno popravilo tisto, kolikor so nesreče škodovale v pomladi.
Solnce se danes povzpne najvišje. Davi, nekai minut po 3. uri. je vstopilo v znamenje raka in se vzpenja čez dan najvišje nad obzorje ter tako pričenja trimesečno dobo astronomskega poletja Pomlad se je korak za korakom uma nila v planine, kjer zdai kraljuje na največje veselje in užitek vsem. ki jih vabijo planine na oddih. Se se dan za dnem kopičiio na nebo oblaki, vendar bolj in bolj zmaguje sinji-na. po kateri sleherno jutro pri vesla solnce nad našo pokrajino. 2e nekaj dni smo v Ljubljani brez nalivov in vse kaže, da se hoče poletje določneje uveljaviti kakor
pomlad, ki je bila vsa zbegana zaradi hudih revolucij na solncu. Ob naših vodah že mrgoli kopalcev, prav posebno živahno pa je seveda tudi v kopališču Ilirije, ki ie šele zdai prav pričelo svojo sezono. Kresni teden široko odpira vrata v svet. Prišel ie čas. ko bodo meščani hiteli iskat miru in utehe po prijaznih letoviščih in zdraviliščih pod našimi planinami ob jezerih in morju. Zaskrbljenost naj nikogar ne drži doma. če se je namenil poromati tja. kamor ga vleče srce. Kresovi, ki bodo zagoreli na večer pred Ivanjem po naših hribih v poletno noč. bodo oznanjali po domovini, da smo budni, da živimo in da hočemo ostati svobodni na svojih tleh.
Vroče poletje z najkrajšimi nočmi }e prišlo v goste. Čez dan se pošteno ogrejemo. v osvežujočem večernem mraku, ko poletavajo drobne lučke-kresnice. pa sili v stanovanja vonj z naših vrtov, združen z opojnim duhom cvetja ponosnih lip. Zdai ie naša domovina vsa v najlepšem zelenju in zorenju in zdaj so naša srca bolj kakor kdajkoli navezana nanjo.
sklepu šolskega leta
Prihodnje leto nova uredba o šolskih olajšavah
Šolsko leto se bliža koncu. Le še nekaj
dni in se bodo zaprla šolska vrata tudi po ljudskih šolah. Mladina bo spet dihala svoboden zrak. Učiteljstvo. utrujeno po mnogomesečnem učenju, se raduje prostega časa, da se razvedri in nabere novih moči za svoj poklic.
Z novim šolskim letom 1940/41 stopi v veljavo nova uredba glede šolskih olajšav. Zakon o narodnih šolah, ki predvideva osemletno šolsko obveznost, dovoljuje učencem v sedmem in osmem letu šo-
lanja otrokom kmečkih staršev, ki že pomagajo doma pri delu. olajšavo glede šolanja Olajšava je do konca letošnjega šolskega leta bila v tem. da so učenci in učenke, katerih starši so zaprosili za olajšavo. obiskovali šolo le v 5 zimskih mesecih, od 1. novembra do 31. marca. Olajšava se ie na raznih šolah različno pojmovala. Na nekaterih šolah so imeli le taki otroci olajšavo, ki so redno napredovali ali so obiskovali 3. in 4. razred višje ljudske šole. kar je tudi pravilno. Največ
pregled
Usoda Nemanjlcev v nemški pesnitvi
Zanimanje Nemcev za srbsko zgodovino in narodno samobitnost sega h Goetheju, Rankeju. Grimmu in drugim velikim možem devetnajstega stoletja. Tudi v najnovejši nemški slovstveni proizvodnji se kaže pozitivni nemški odnos do srbstva; naj omenim samo dela prof. Gesemanna, nadalje pozornost, ki jo je vzbudil novi prevod Njegovševega »Gorskega vijenca« m pa obsežno delo Roberta W e e g e j a »D ie Nemanjide n«, izšlo v dveh knjigah pri znani založbi »Velhagen in K 1 a s i n g«.
Robert W e e g e je pokazal, da je dober poznavalec srbskega življenja in na široko razgledan v zgodovini srednjeveške Srbije. Kakor je nekoč A. de Gobineau strnil v dramatske prizore zgodovino italijanskega preporoda (»Renaissance«), je je R. Weege izvršil težaven, vendar pa uspeli poizkus, da strne v štiri velike dramatske pesnitve zgodovino srbske države pod Nemanjiči. Svojemu cšramatskemu der lu je dal naslov: »D i e Nemanjiden. Beginn, Grosse und Ende eines S t a a t e s«.
»Zgodovina srbskega srednjega veka«, piše v uvodu, »obsega med leti okrog 1150. ko se je prav za prav začela. In 1. 1389.. ko se je končala srbska srednjeveška država, razdobje, ki ni mnogo večje kakor 200 let; torej pičlo časa v svetovnem dogajanju in na sorazmerno majhnem prostoru. In vendar je bila ta zgodovina velikega pomena za vso Evropo. Vrhu tega
bi lahko videli v nji zaradi njene zaklju-čenosti in kljub temu, da nam delno ne-dostaja strogo zgodovinskih podatkov, v nekem smislu klasičen primer zgodovinskega dogajanja, ki se v vzrokih in učinkih ponavlja vedno znova. Po svoji teži in svoji doslednosti se vidi to kratko zgodovinsko dogajanje kot dramatično dejanje v izrezku iz svetovnega poteka«.
Robert Weege se kajpak ni zadovoljil z dramatizacijo samih zgodovinsko ugotovljenih dogodkov in pojavov in ni pomanjkljivosti v njihovi znanstveno dogan-ljivi podobi samo izpolnil s fantazijskim nanosom, ki brez njega ni mogoča nobena količkaj plastična zgodovinska rekonstrukcija, pa naj gre za osebnosti ali za občestva. R. Weege je v zgodovini Nema-njičevske Srbije, v vzponu ln padcu njene politične dinamike, v sreči in nesreči njene usode, iskal globljih vzrokov in tako zanesel v zgodovinsko dogajanje pristni dramatični element. Usoda narodov in držav je do neke mere ista, kakor življenjska usoda poedincev: igra volje in moči, zavestnega hotenja in slučajnosti, učinek vrlin in napak, rezultanta sreče in nesreče, uspehov in neuspehov. Skratka; igra med človekom z vsem, kar Je v njem in med nečim, kar je izven njega. Človek enako kot narod storita svoje, tvegata, se borita; do tega imata sveto pravico, še več: dolžnost. Zmaga ali poraz v življenju nista samo zadeva tega človeka ali naroda, marveč tudi zadeva nasprotne sile, in obe
pa so ukparvitelji dovoljevali olajšavo vsem učencem, ki so hodili sedmo in osmo leto v šolo. ne glede na to. v katerem raz redu so. niti ne na napredek v prejšnjih letih šolania Vsi otroci z olajšavami so hodili v razred, za katerega so bili sposobni. Tako so bili v razredu mešani otroci z olajšavo in brez olajšave, kar ie na pouk zelo kvarno vplivalo in kai se ie zlasti poznalo jeseni, ko so pričeli otroci z olaišavo hoditi v šolo. medtem ko so drugi brez olajšave predelali že precej tvarine V šolah, kjer so samo kmečki otroci in so bili deležni vsi učenci 3 in 4. razreda višie ljudske šole olajšave, ie bil pouk reden, ker se ie istočasno pričel in istočasno končal za vse učence Nekai drugega oa ie bilo na šolah, kier so mešani učenci z olajšavo in brez nje.
Z novim šolskim letom se učne olajšave v toliko izpremene. da so dolžni hoditi vsi otroci vse leto v šolo in to zimskih pet mesecev redno, druge mcsece pa dvakrat tedensko, kar bo pouk v razredu še boli motilo. Zato bi bilo umestno, če bi banska oblast odredila za učence, ki imajo olajšavo. da se skupno in ločeno ooučuieio od ostalih otrok. Za te učence bi bil potreben tudi poseben učni načrt, ki nai bi odgovarjal splornim potrebam in bodočemu poklicu. Povsem naravno je. da učenci, ki se ne šolaio redno, ne morejo slediti pouku z onimi otroki, ki redno vsak dan zahajajo v šolo. Če oa se ti po=ebei upoštevajo, trpi pouk pri onih učencih, ki redno posečaio šolo. V korist učeče se mladine ie. da se zadeva ored oričHk-m šolskega leta uredi in se določi načrt za učence z olaišavo Vsi otroci ene šole. ki imaio olaišavo. nai bi hodili v poseben, za nje prirejen razred. Tako bi bil nouk pri rednihe učencih povsem nemoten in uspehi bi bili mnogo boljši Zadeva ie nujna in pomisleka vredna
Ivan Vidmar — go-ietniU hi še hudi na Triglav
Upokojeni ravnatelj poštnega urada g. Ivan Vidmar je v sredo spolnil devetdeset let in stopil v 91. leto. Kdor pozna tega nenavadno zdra\ ega. duševno vedrega, vzravnanega in mtadeniškko korakajočega gospoda, si ne more misliti v njem moža. ki je dosegel tako visoko in častitljivo starost. In vendar pravi krstna knjiga, da se je rodil dne 19. junija 1850 v Begunjah pri Cerknici, kjer je bil njegov oče, stari »Mate nc«, nad 30 let župan meniševski. Ivan Vidmar je bil v mladih letih precej šibak. Nekajkrat je prosi! za sprejem v poštno službo, a so ga zaradi šibkega zdravja zavračali. Končno se mu je iskrena želja izpolnila. V službi se je odlikoval z neverjetno pridnostjo ln vestnostjo in postal leta 1907. ravnatelj glavne pošte v Pulju Da je bila ta služba v veliki vojni luki združena z doka j šn jo odgovornostjo, si lahko mislimo.
Ravnatelj Vidmar je s svojim taktnim nastopom in z vso resnostjo opravljal la-
nasprotni sili sta podvrženi še nekim neznankam, ki so lahko rezultat čistih slučajnosti ali zadeva tiste sreCe in nesreče v zgodovini, o kateri je Burckhaidt napisal nekoč podnetno razpravo. Robert Wce-ge je v svoji dramatizaciji stare srbske zgodovine upošteval vse te momente in same metafizične niti zgodovinskega dogajanja, ki na koncu koncev dopušča tako malo jasne razlage. Seveda je skozi transparent srbskega srednjega veka prepustil tudi marsikatero luč iz naše žgoče sodobnosti. Posebno očitno je pisateljevo zanimanje za odnos med Južnimi Slovani in Nemci. Dokler bo zanj veljalo viteško medsebojno upoštevanje in se ne bo za nujno igro moči in njenih razmerij stavila manjvrednost onega, ki je v isti meri človek, bo to razmerje ploclovitno. kakor je bilo v preteklosti. Po vojni oo Sitnici pravi tujec: »Gross und machtlg sind die Franken; — Bleiben sie in ihren Lande, — konnten Freunde sie uns \verden.« (Veliki in močni so Franki (Nemci); če ostanejo v svoji deželi, bi nam lahko bili prijatelji.« Resnica iz 11. in 20. stoletja.
Prepuščajoč analitični kritiki, zgodovinski in dramatski oceni mogočno delo Roberta Weegeja, ugotavljamo samo en bloc njegovo vrednost in pomen za spoznavanje ne le majhnega izreza iz vsega zgodovinskega poteka, kakor pravi pisec, marveč tudi za spoznavanje karakterja in samoraslih sil srbske zgodovine m vsega balkanskega okolja. V usodi nemanjičevske države se odraža ves težavni proces oblikovanja balkanske skupnostne zavesti, ki je tudi še danes, po osmih stoletjih, v zaostalem stanju in zajema bolj intelekt, kakor pa občutje balkanskih narodov.
Naj samo še informativno omenimo, da obsega Weegejevo delo v prvi knjigi dramatsko pesnitev »Štefan Nemanja, veliki župan Srbije«, ki se deli v štiri oddelke.
upano mu mesto Kot vodilni uradnik je imel v Pulju dostop v najodličnejšo družbo, a najbolj srečen je bil v krogu naših ljudi, ki so spoštovali v njem ne le odličnega uradnika, marveč tudi dobrega narodnjaka in prijetnega družabnika V Pulju je ostal do 1919, ko so Pulj zasedli Italijani. Z mnogimi \~odilnimi iugoslovenskimi inteligenti je moral v internacijo na Sardi ni jo. kjer je obolel za malarijo in grižo Obe bolezni sta ga tako izmučili, da je ob prihodu iz internacije tehtal komaj 42 kg. a si je potem v domovini kmalu opomogel. V Jugoslaviji je služboval še do 1922 pri poštnem ravnateljstvu in stopil po 50-letnem službovanju v pokoj, odlikovan z redom sv Save
Po upokojitvi se je živo udejstvoval v društvu drž. upokojencev, nekaj časa je bil posle vodeči podpredsednik in blagajnik; iz odbora je izstopil zaradi starosti 1937 Ravnatelj Vidmar ljubi naše lepe planine. Čudno je pri njem. da se je začel zanimati za planinstvo šele po svoji upokojitvi, ko je bil star že nad 70 let. Na Triglav gre vsako leto Mahne jo ka> peš iz Ljubljane naravnost na vrh Triglava in se
tako tudi vrača. Zadnjič je bil na Kredarici lansko leto. torej že v devetdesetem letu. Slabo vreme mu je pokvarilo veselje, da ni mogel na vrh Triglava. Pravi, da je osem križev lahko nosil na Triglav; želimo mu, da bi še devetega Rad obdeluje svoj vrt. Leta 1935 je po 47 letih srečnega zakona izgubil svojo življenjsko družico Franjo rojeno Terpinčevo V mladih letih je bil tudi strasten lovec in odličen tenorist; v družbi je vedno vesel m dobrodošel, v uradu /e bil strog, a pravičen predstojnik, po prepričanju pa je vedno zaveden naprednjak.
Ko obhaja v krogu petero odraslih otrok, ki jim je da> najboljšo vzgojo, in njihovih potomcev svoj častitljivi življenjski jubilej, mu tudi mi iskteno čestitamo s toplo željo, da ohrani trdno zdravje in sedanjo vedrost š° do desetega križa!
Za majeve zobe in zoper lahko krvavenje iz dlesen uporabljajte samo zdravilno PA-RADENTIN pasto za čiščenje zob in masiranje dlesen. PARADENTIN pasta je zares najučinkovitejše sredstvo za higijeno ust in zob. — Dobiva se v lekarnah po din 16.— in v drogeriji Gregorič, Ljubljana.
Trboveljski občinski proračun in TPD
Ugovor TPD proti zviša nim izdatkom zavrnjen
Trbovlje. 21. junija
Trboveljski občinski odbor ie na zadnii seji razpravljal o občinskem Droračunu 1940/41. V uvodnem eorečilu ie predsednik občine seznani] odbor z raznimi aktualnimi vprašanji, o ukrepih industrijskih občin glede nabave enomesečne rezervne hrane, brezplačni uporabi občinskih zemljišč. odobritvi naknadnih kreditov v proračunu 1939/40. strokovnem izvidu vodnega izvirka pod sv Planino, ki se bo uporabil za napeljavo novega vodovoda Podrobno ie obvestil o obrambnih delih občine pred zračnimi nap2di Občina ie pričela z graditvijo občinskih zaklonišč ter je odobrila za to 300.000 din Zaklonišča se gradijo na raznih mestih ter so razporejena tako. da bedo dostopna vsemu prebivalstvu v dotičnih okrajih Gradbena dela vrši podjetje Dukič z domačim delavstvom
O občinskem proračunu ie poročal odbornik Filip Murn K proračunskemu osnutku ie iznesla Trboveliska premogo-kopna družba svoje prigovore, ki v glavnem trdijo, da so 110°/o občinske doklade previsoke, ker niso vzete na podlagi verjetnega davčnega predpisa za leto 1940/41, nego faktičnega predpisanega neposrednega davka v letu 1939 TPD ie tudi proti temu. da so izdatki za 3% višji, osebni izdatki za 12% materialni na za 0.65°/o zvišani ter bo podlaga za občinsko dokla-do v 1. 1940 mnogo višja kot je oa predvideno. TPD ie predložila, da se doklade na neposredne davke znižajo za najmanj 30%. Predsednik občine ie oo prečitanju pripomb TPD poudaril, da ie osnutek proračuna realen ter je v njem predvidena edina izredna postavka za vzdrževanje občinskih poslopii in gradbo zaklonišč ter se je občina Pri danih prilikah poslužila največje štednje Odvrnil ie namero industrije za znižaniem avtonomnih doklad s tem. da izgovor na iužne kraje z manjšimi dokladami ne velia ker se ori nas ne moremo ravnati oo razmerah na jugu države. Po mnenju predsednika ie za osnovo proračuna merodaina vsakoletna osnova davčne uprave in podlaga za pobiranje občinskih trošarin osnova finančne kontrole. V slučaju večiih presežkov bo TPD imela priliko staviti predloge o čim koristnejši uporabi. Ugovor TPD je bil soglasno zavrnjen. V razpravi o posameznih izdatkih novega proračuna ie bilo odobreno: za osebne izdatke din 901.265. osebna in imovinska varnost din 195.663. ljudska prosveta din 493 582 finančna stroka din 336.807. gradbena stroka din 410.000 kmetijstvo. živinoreja, gozdarstvo 63.0C0 din. ljudsko zdravie din 188.500. socialno skrbstvo din 777.200. trgovina obrt in industrija din 96.832. občinsko gospodarstvo din 306.620 drugi izdatki din 109.311. skupno din 4.09«.180. vštevši primanjkljaj ubož-nega in veterinarskega sklada.
Za kritie teh izdatkov se ie sklenilo pobirati na vse državne neposredne davke 110°/o občinsko doklado od davčnega predpisa 2.426.425 din to je din 2,669.068. občinske trošarine din 716.986. občinske takse din 16.500 dohodke od posestev in občinskih podjetii din 644.495. razne nepričakovane dohodke din 51.131. skupno din 4,098.180. Proračun ubožnega sklada ie bil odobren z izdatki din 674.000 in dohodki 674.000. veterinarski sklad din 29 750. odkupnina osebnega dela din 6.800.
Pri občinskih trošarinah ie naiiačia postavka dohodek od alkoholnih pijač v skupnem znesku 649.986 din. kar znači.
da naša gostilničarska obrt v znatni meri doprinaša k občinskemu gospodarstvu. V gostilničarskih krogih se zaradi tega upravičeno javlja zahteva po pravičnejši davčni obremenitvi vseh slojev, s tem da se upošteva težak ooložai gostilničarjev, ki niso v ničemer zvišali svoiih cen. imajo pa neprimerno večie izdatke zaradi velike draginje.
Na seii ie bil sprejet tudi pravilnik za izvrševanie proračuna, ki predvideva višino posameznih trošarinskih postavk, občinskih taks. sejmarino. tržnino. tehtari-no. vodarino. klavnino in pokopališčno takso. Občinsko trošarino bo občina pobirala po svojih organih trošarino od alkoholnih pijač oddelek finančne kontrole. Na predlog podpredsednika cbčine g. Plav-šaka ie bil sprejet tudi pravilnik o osnovanju in delu občinskega odseka za obvezno telesno vzgoio ter ie bil oostavlien za šefa za OTV učiteli Lunder Dušan, ki ima potrebno usposobljenost. Glede na naraščajočo draginjo se ie "Občinskim uslužbencem odobrilo 16°/« do 20% povišanje mesečnih prejemkov pričenši z letošnjim prvim aprilom.
Razstava bo odprta do vključeno 30. t. m. Vse dni do 19 ure. Brez vstopnine. P. T. gg. lovce in prijatelje živali ter živa'ic opozarjamo, da so razstavljene tudi slike iz lovskega življenja, ki so v domači produkciji redkost. Izredno zanimiva razstava ima veliko privlačno silo. Dozdaj jo je obiskalo nad 4000 prijateljev umetnosti.
Stoletnik, ki je pripravljen boriti se za domovino. .»Politika« beleži: Ko je čul, da se bodo lahko v primeru vojne stavili v službo domovine vsi moški, stari nad 65 let, je tudi stoletni Djordje Radenkovič iz vasi Rumače v gružanskem okraju izjavil svojemu županu, da je še vedno sposoben nastopiti, če bo treba, in da bo prvi šel v boj za domovino. »Politika« objavlja tudi sliko tega nenavadno krepkega očaka.
Prvi oddelek tvorita prizora »Na pečinah v Sopočanih« in »Ob Sitnici na Kosovem polju« z medigro »V vasi«, drugi oddelek pa dva prizora z bogomili. izmed katerih se prvi dogaja na dvoru bosenskega bana Kulina (1175), drugi pa tri leta pozneje na zboru zoper krivovrske bogomile. Tretji oddelek je zgoščen okrog srečanja Štefana Nemanje z nemškim cesarjem Friderikom I. Barbarosso (tu je posebno zanimiva politična diskusija med obema vladarjema!), dogaja se v Nišu. Četrti oddelek sega v leta 1196—1200 in se končuje z Nemanjevo smrtjo. DrugI del zajema dobo Uroša I in kralja Milutina, ko prihaja v notranji konsolidaciji države do odločilnega obrata. V tretjem delu je prikazano najbolj bleščeče razdobje srednjeveške Srbije z nje osrednjo osebnostjo cesarjem Dušanom Silnim; vendar gre razvojna pot že navzdol in v veliki moči so že kali razpada. Četrti del je posvečen dobi kneza Lazarja in dogodkom, ki imajo svoje usodno žarišče v bitki na Kosovem polju, kjer se z Lazarjem umakne posvetna moč Srbije »duhovnemu carstvu«, ki živi le medlo pod otomansko silo. V Epilogu osvetljuje Weege vstajo srbskega ljudstva 1. 1804 (Am Djurdjev dan in Topola).
Tako je Robert Weege ustvaril pravo epopejo srbskih bojev za svobodo in narodnost. Najsi so se ti boji odigravali v času srednjega veka. ko je bil pojem narodnosti manj jasen, vsekako manj dinamičen in eksploziven, kakor je v naših vročih in težkih dneh, ko se okrog njega zgoščuje toliko zgodovinskega dogajanja, so za nas zanimivi in poučni. V njih se zrcali pravica in etična moč malih narodov. V svojih dramatskih pesnitvah je Weege pokazal mnogo oblikovalne sile in izraznega razpona ter se je dal zlasti v guslarskih spevih inspirirati od srbske in
hrvatske narodne epike. Povsem pravilno uporablja izvirne, narodne nazive, za kraje, osebe in celo za hierarhične naslove (župan, ban), vsa imena pa piše s transkripcijo v gajici, s čimer so — kakor je prav — odpravljene spake & la Obilitsch.
Zanimalo bi nas, kako je ta dramatizacija zgodovine Nemanjičev odmevala v nemški kritiki, v kolikor je sploh mogla biti opažena v novem zgodovinskem viharju, ki se je začel v času njenega izida. V novi dobi južnoslovansko-nemških stikov, ki se je začela s tesnejšim sodelovanjem na političnem in gospodarskem področju, naj bi taka dela, kakor je Weegejeva epopeja, olajšala pot k duševnemu razumevanju in uvaževanju.	—o.
Zapiski
Velik uspeh festivala hrvatske gledališke umetnosti v Zagrebu. V okviru naše kulturne kronike smo že zabeležili program in pomen prireditev, ki so se vršile v Zagrebu v zvezi s stoletnico prve hrvatske dramatske predstave v tedanjem zagrebškem gledališču. Vse te prireditve so pokazale velik uspeh in so Izpričale, da hrvatsko občinstvo v razveseljivi meri razumeva in podpira stremljenja domačega gledališča. Za časa festivala je obiskalo gledališke prireditve okrog 10.000 ljudi. Teh prireditev je bilo skupno 19 in sicer v velikem gledališču sedem dramatskih, tri operne predstave in dve matineji, v malem gledališču pa sedem dramatskih predstav.
Vrnitev Ljubomira Miciča. V prvih letih po osvobojenju je vzbujal znatno pozornost s svojimi nastopi začetnik ln voditelj tako zvanega zenitističnega gibanja Ljubo-mir Micič. Ko mu ni uspelo, da bi v razmerah, ki so se čedalje bolj konsolidirale tudi v duhovno kulturnem smislu, dosegel
Domače vesti
O sadežih, črnili in rdečih Jagodah
V vlakih, zlasti večernih, ko se vračajo podeželani iz mesta v svoje kraje, zdaj vsi Čitajo časopise in izmenjavajo misli o tem, kar so prečitali. Kdor zna diskretno poslušati modrovanja podeželskih potnikov, mu je vožnja prav prijetna. Te dni sem prisluškoval t.i-le razpravi, za katero je dal povod reporter nekega lista (pozneje sem dognal, da je to bila kronistka nekega dnevnika, ki je pod naslovom »Zdravje po 2 din« pisala o raznem sadju na trgu):
»Ne razumem, pa ne razumem, za kateri sad gre«, pravi prijazen možak, ki je sedel ob oknu, svoji ženi. »Rdeče jagode in črne jagode ...«
»Kaj res ne veš, da pravijo mestni ljudje borovnicam črne jagode, jagodam pa rdeče jagode.«
»Ne, ni tako, saj piše tukaj o borovnicah še posebej«.
»Na robidnice misli, če je pisano o črnih jagodah«, se vmeša v pogovor progov-ni delavec.
»Ne more biti tako, saj robidnice še niso dozorele«, prijazno zavrne ženska delavčevo misel.
»O borovnicah in jagodah piše, pač po ljubljansko, da jo meščani razumejo« se vmešam v pogovor, da bi branil kronistko, toda mož mi pomoli pod nos dnevnik, češ da naj preberem članek in se prepričam, da piše še o nekem tretjem sadu.
»Pa zakaj beli sneg, črne jagode, rdeče jagode, če je sneg-sneg, borovnica-borov-nica, jagoda-jagoda!« še godrnja možak, ko že eitam: »Izredno mnogo je letos jagod, črnih in rdečih ...«
* »Turizem«, revija za propagando turizma banovine Hrvatske in Slovenije, .ie pravkar izdal številko za marec, april in maj. Iz vsebine omenjamo članka prof. Frana Violiča »Prvi proračun banovine Hrvatske in najnujnejše potrebe našega turizma« in »Regulacijska osnova Sušaka in njegov turizem«, članke urednika Vladimira Regallvia »Rogaška Slatina — zdravilna. živahna in lepa«. »Turizem — naša življenjska potreba« in »Sla/tina Radenci — zdravilišče in letovišče«, članka prof. Josipa Perišiča »Izleti iz našega čarobnega Splita« in »Izprehod skozi Zagreb«, obširen pregled vseh slovenskih planinskih postojank z najpotrebnejšimi pouki za planince pod naslovom »Obiščite slovenske planine!«. Hribarnikov članek »Bohinj — eden izmed najlepših klimatskih krajev Jugoslavije«. Kapusov članek »Radovljica — biser naše Gorenjske« in članek Ch. Urbanca »Obiščite naše Jadransko morje«. Tudi novo številko »Turizma«, ki ga skrbno in okusno urejuje novinar Vladimir Regallv. krasi mnogo res izbranih slik slovenskih, hrvatskih, primorskih in dalmatinskih krajev. »Turizem«, ki je po svoji opremi in vsebini res pomembna turistična reviia. tiska Narodna tiskarna v Ljubljani, letno stane 100 din. naroča pa se pri upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5.
a Jugosiovanski biseri. Pravkar je izšla št. 1 — 2 ilustrirane revije ^Jugoslovanski biseri« za 1. 1940/41. Ureja jo prof. dr. Fran Mišic. Posvečena je Sloveniji in obsega sledeče zanimive članke: >Slovenija, dežela zdravilišč, letovišč in turistike«; »Planinske postojanke in naš tujski promet«, Tiplič Ljubo; »Pomladanski spreho-
] Soficeefe z LA-MA
- tekočo kremo - zanesljivo brez opeklin in peg! Depot PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9.
»Je že prav. samo na jagode in borovnice misli«, potrdim svoje prej izraženo mnenje.
»Ne, le berite naprej«, vztraja možak, a jaz berem: >\Po dva dinarja liter jih dam, gospa', kliče stara, slabotna kmetica in ml ponuja borovnice ...«
Sodim, da bi se mi do Zidanega mesta le posrečilo prepričati družbo, da piše kronistka samo o borovnicah in jagodah, pa sem moral izstopiti. Imel pa je tisti mož prav, \mi je rekel, da so borovnice-borov-r.ice. ' jagode-jagode . .. Pa še nečesa naš kmet ne razume: Kadar pride meščan k njemu in mu reče. da bi rad jedel sadeže. Hribovski kmet, ki še ne pozna mestne spakedranščine, ga bo debelo gledal, kako more človek uživati sadeže, recimo hmelj-.cke, zelne, trsne in druge. Vedeti je namreč treba, da je sadež isto kakor sadika in da sadež ni nikdar sad.
Tžletni^:^
Ali se Vam ne zdi, da ste na izletu nečesa pogrešali? — Manjkal Vam je fotoaparat. Poskrbite si ga pravočasno še po stari ceni dokler traja zaloga. — Velika zaloga v specialni fototrgovini
JANKO POGAČNIK
Ljubljana — Tyrševa cesta 20.
*	Velik in lep sokolski dom bodo jutrišnjo nedeljo s skromno svečanostjo blagoslovili v Sremskih Karlovcih. Novi dom je posvečen znanemu prosvetnemu delavcu, vseučiliškemu profesorju dr. Lazi Popovi-ču, ustanovitelju Sokola v Sremskih Karlovcih in obenem ustanovitelju prvega srbskega sokolskega društva. Dr. Laza Po-povič je kot sokolski organizator na delu že od leta 1905. Njegovo glavno torišče je bilo v Sremskih Karlovcih, kjer je tudi ustanovil list »Srbski Sckol« in čitalnico ter je že leta 1906. organiziral fruško-gorsko župo s 15 društvi in okrog 1000 člani. Novi dom, ki je krona njegovih prizadevanj v teku 35 let, stoji na najlepšem kraju pri vhodu v mesto. Porabili so zanj 600.000 din. Nedeljski proslavi bo prisostvoval dr. Laza Popovič s svojimi starimi sokolskimi brati in sobojevniki.
Pod pazduho potenje boli! — Gregoričev »Borosan« pomaga. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič — Ljubljana, Prešernova 5.
*	Poroka. V znani nacionalni družini Benetkovih v Hrastniku so v zadnjem času proslavljali dvoje porok. G. Ferdo B e-n e t e k, uradnik pri davčni upravi v Krškem. se je poročil z gdč. Vido B i z j a k o-v o, notarsko uradnico v Kostanjevici; gdč. Erma Benetkova pa se je poročila s trgovcem in posestnikom g. Alojzijem Adamičem iz Banjaluke. Bilo srečno!
*	Na državnem osrednjem zavodu v
Ljubljani bo od 8. do 27. julija krojni tečaj in tečai za razne nove tehnike ženskih ročnih del. Vpisovanje bo od 1. do 8. julija od 8. do 11. ure na Novem trgu št. 4/1
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
di v Ljubljani«, M. M.; »Maribor«; »Pohorska Reka«; »Spomladi k Sv. Križu nad Mariborom«; »Gorenjska in Kranj v svojih pokrajinskih lepotah«, Dr. France Ogrin; »Poletje v škof ji Loki«; »Rogaška Slatina ob početku pomladanske sezone«, dr. Fr. Kolterer; »Pomlad v P lest ju«; »Marija Snežna — severno razgledi šče Slovenskih goric«; »Banovinska cesta Reka — Sv. Areh«, ing. Anton Stergaršek; »Brez Šmarje pri Jelšah«. Na koncu revije so še propagandni oglasi za posamezne kraje. Iz priobčenih člankov slišimo toliko lepega in zanimivega o svoji ožji domovini, da jih bo vsak rad bral. »Inter arma« molčita večinoma tudi turizem in tujskiprome t. Tujskoprometna društva in občine, s katerimi so na tem polju sodelovale tudi razne druge organizacije in javni uradi (sreska načelstva) bodo mogla zapečeto delo praviloma nadaljevati, ko preneha vojna vihra. Za povzdigo posameznih krajev so si med drugimi činite-lji pridobila zasluge za razvoj turizma !n tujskega prometa prav imenovana društva in občine. To se povdarja tudi za Tuj.skoprometno društvo in občino Kranj (pod župani Cirilom Pircem, Josipom Tajnikom in Karlom česnjem). —
Dr. Planinski.
Ing. PKEZLJEV
prašek in tekočina zanesljivo pokončuje molje v vseh razvojnih oblikah. Zahtevajte ga v drogerijah in specerijah. Navodila in pojasnila daje fitopatolog poobl. agronom inž. Prezelj, VVolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana
*	Vse za Rdeči križ! Danes se prične zbirka raznega materiala — posteljnine, obvezil, itd. — za sanitetne ustanove Rdečega križa v dravski banovini. Gotovo ima marsikdo doma kakšno pripravno odvisno stvar, ki bo dobrodošla zbiralnemu namenu. Dajte jo Rdečemu križu, da bo lažje izvrševal svoje plemenite človekoljubne naloge! Ako pa nimate nič primernega, sezite čim globlje v žep in — darujte v gotovini. Nihče naj ne odkloni prošenj nabiralk in nabiralcev!
Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo.
Reg. S. br. 15.484/35.
*	Poslušalce ljubljanskega radia opozarjamo na današnje predavanje o »Obrambi proti zračni pehoti«. Predavanje bo od 18.40 do 19. Predaval bo artilerijski kape-tan g. Andrej Pire.
*	Habsburžanka — maturantka v Zagrebu. Med dijakinjami II. ženske realne gimnazije v Zagrebu, ki so te dni napravile višji tečajni izpit, je tudi gdč. Gabrijela Habsburgova, bivša avstrijska princesa. Maturo je opravila z dobrim uspehom kot privatistka. Gabrijela živi stalno v Zagrebu pri svoji stari materi ge. baronici Nikolič-Podrinski. Je hčerka bivšega avstrijskega nadvojvode Rainerja Salvatorja in njegove žene baronice Dagmar Nikoli-čeve, hčerke pokojnega velikega župana in podbana.
Poslednji film POLE NEGRI!
Poslednjič Vas bo pretresla njena živa umetnost, poslednjič boste čuli njen glas, njeno petje... v krasnem filmu
KINO UNION — teL 22-21
Noč
odločitve
POLA NEGRI
SVETISLAV PETROVIH, SABINE PETE RS.
Danes premiera!
Danes ob 16., 19. in 21. uri.
I
MICKEY ROONEY, filmski zvezdnik velike bodočnosti bo očaral vsakogar s svojimi presenetljivimi pustolovščinami v odličnem filmu širom sveta poznane družine Hardy. — Novi filmski triumf — v katerem sodnik Hardy brani čast svoje družine!
OTROCI SODNIKA H ARDY.TA PREMIERA DANES I Predstave danes v i nvvi jvunm/i nanu i o KIXO SLOGA> teL 27-30 ob ie., 19. m 21. uri
1
Moderna ljubavna drama po romanu Loyda C. Douglasa. Ali sme imeti zdravnik svoje privatno življenje? Ali sme zdravnik delati samo za denar, ali za napredek znanosti.	V režiji Frank Borzage.
Dorothy Lamour
Akim TamlroK
KINO MATICA, tel. 21-24
Ob 16., 19. ln 21. uri
DOKTOR FOBSTE
* Za obnovitev Adamičevega naselja v Novem Sadu, ki je najbolj trpelo pri letošnjih povodnjih v marcu in aprilu, so že izdelali načrt, o katerem so v četrtek razpravljali na banski upravi v Novem Sadu-Gre predvsem za dobavo potrebnih sredstev, da se obnovi Adamičevo naselje, v katerem je povodenj porušila nad 700 hišic. Vlada bo prispevala svoj delež, drugo pa priskrbela banska uprava.
BKAMORJE ^ VOLUHARJE
uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navodila v drogeriji Kane, Ljubljana, židovska 1
* Velika revija sremskih narodnih noš
in festival mladinskih zborov bo jutršnjo nedeljo v Stari Pazovi. Sremske narodne noše, sloveče po svoji pestrosti zlasti še zato, ker so jim primešane tudi slavonske narodne noše, se bodo razkazovale ob 10. dopoldne. Festival mladinskih zborov, ki jih bo tekmovalo 20, pa bo prirejen ob 15.30 v Slovaškem narodnem domu. Najboljši zbori prejmejo tri nagrade. Iz čistega dobička teh prireditev nameravajo na Stražilovu zgraditi okrevališče za siromašne otroke ondotnega okraja. Revijo sremskih narodnih noš bodo posneli tudi za film, festival pa bodo oddajali po radiu.
(^BedisaL
KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU, UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM. dim3.-<5.-ihI2.-DROGERIJA
LJUBLJANA MARIBOR
*	Nori regulacijski načrt Splita je bil
soglasno sprejet na nedavni seji mestnega sveta splitskega. Regulacijski načrt je bil že predlanskim gotov, nakar so izvršili nekatera popravila. Po novem načrtu bo Split v marsikaterem pogledu dobil novo lice. Splitsko letališče se bo uredilo na Splitskem polju. Za današnji Split je potrebnih 43 novih razredov. Nove ljudske šole bodo zgradili na periferiji.
*	Društvo savskih čuvajev imajo v Zagrebu. Prireja vsako leto plavalne in veslaške tečaje. Pri tem se tečajniki naučijo, kako je treba reševati utopljence in tiste, ki še ne znajo plavati. Tudi letos priredi društvo tak tečaj. Bilo bi umestno, če bi tudi pri nas na Ljubljanici in Savi imeli kak klub čuvajev, ki bi nadzoroval slabe plavalce in v sili priskočil na pomoč.
*	Samostan na Mljetu vrnjen cerkvi. Poročali smo, da bodo v Dubrovniku vrnili verskemu zakladu nekatera velika poslopja. Zdaj želi cerkvena uprava dobiti vrnjen tudi znani samostan na otoku Mljetu. Kdor je kdaj obiskal ta izredno pestri in zanimivi otok, se je pač popeljal po jezeru na otoku, kjer stoji na otočku bivši samostan. Krajinska podoba jezera z otočkom in samostanom močno nalikuje Bledu. V bivšem samostanu je zdaj župni urad, gozdna uprava in finančna ekspozitura. Samostan je svojčas pripadal benediktincem-Cerkvena uprava je prepričana, da bo prav gotovo dobila nazaj tudi to svojo zgodovinsko dragocenost.
*	Peti češnjev dan v Brusnicah pri Novem mestu bo letos v nedeljo 30. t. m.
odprtje razstave in češnjevega seima bo po prihodu dopoldanskega vlaka, ki pride v Novo mesto ob 10. Iz Novega mesta bo vozil avtobus g. Kosa. Crešnje so letos izredno lepe. ker niso tako polne kakor lani. So prav primerne za vkuhava-nje. Obisk razstave lahko združite z izletom v Št. Jernei. kjer bodo dan noprej na praznik slavne konjske dirke. Pridite in pozabi ob sladkih češnjah, brusniških hrustavkah. grenkosti življenja.
*	Zahvala. Šolsko upraviteljstvo na Sladkem vrhu se Kolu iugoslovenskih sester v Kranju za nakazanih 500 din v imenu ubožnih obmejnih šolskih otrok najlepše zahvaljuje.
znatnejše uspehe s svojim balkansko pobarvanim futurizmom, se je preselil v Pariz, kjer je živel dolga leta in izdal v francoščini večje število originalnih spisov. V zadnjem času se je Ljubomir Micič vrnil v Beograd. Začel je izdajati književno politični časopis z naslovom »Srbijanstvo«. Prva številka tega časopisa, tiskana na rumenem papirju, prinaša Micičev »Manifest srbijanstva«. Literarni enfant terrible prvih let povojnega Beograda tudi sedaj po dvajsetih letih preseneča z nenavadnimi gesli in paradoksi. Oprijel se je besede »srbijanstvo« in skuša napihniti njen pojem v cel svetovni in življenjski nazor, kulturni in politični program. V ta pojem hoče zliti tudi Hrvate in Slovence, ki da niso nič drugega nego Srbijanci. Patetično poziva k združitvi »vse razedinjene Srbe od Ohrida do Triglava«. Svoj »manifest« zaključuje z novim geslom zenitizma: »Svi Su Srbi Srbijanci!« Drugo vprašanje je, koliko resnosti imajo taki »manifesti« v sedanjih krvavo dramatičnih časih.
Nov uspeh Mlakarjevih v Monakovem. Pia in Pino Mlakar sta naštudirala za gledališče v Monakovem stari, skoraj že pozabljeni balet Philippa Taglionia »Danina ali Jeko brazilska opica«. Ta balet se je prvič in' zadnjič izvajal 1. 1826. Po 114 letih sta Mlakarjeva znova obudila v življenje delo italijanskega mojstra in doseg-
la z njim velik uspeh. Monakovski tisk piše z navdušenjem o tej koreografski senzaciji.
Ruska glasba v beograjski reviji. Pravkar izišla 5. in 6. številka beograjske revije »Muzički glasnik« je posvečena ruski glasbi. Prva dva članka se bavita s čaj-kovskim v zvezi s stoletnico njegovega rojstva. Vladimir I. Beljski piše o osnovnih potezah stvarjalnosti čajkovskega, pri čemer zanimivo vzporeja umetnikovo zasebno življenje in notranjo rast in dozorevanje njegovega dela. Vseuč. profesor dr. Aleksander Solovljev razpravlja v drugem članku o pomenu čajkovskega za njegovo dobo in za sedanjost. Na vprašanje, ali je čajkovskega glasba res zastarela, kakor mislijo nekateri, odgovarja pisec zaniku-joče in pravi, d? glasba čajkovskega prav tako pripada današnjemu evropskemu človeku .kakor katero koli drugo, n. pr. literarno delo umetniškega genija tiste dobe. Zinaida Grinckat se bavi v daljšem članku s stremljenji sodobne ruske glasbe. Svoj članek sklepa z ugotovitvijo, da se v današnji ruski glasbi, kakor sploh v vsej ruski kulturi, opaža vračanje k absolutnim kulturnim vrednotam, številko zaključuje daljši članek dr. Dragotlna Cvetka o sodobnem glasbenem stvarjanju v sovjetski Rusiji. Ta članek je v glavnem izšel v »Ljubljanskem Zvonu«, kar bi bilo moralo
uredništvo ob koncu pripomniti, članek je v srbohrvaškem prevodu pregledno razporejen in bo s svojim obilnim informativnim gradivom vzbudil tako pozornost čitateljev »Muzičkega glasnika«, kakor jo je vzbudil v slovenski kulturni javnosti, ko je izšel v »Ljubljanskem Zvonu«.
Avgust Cesarec, znani hrvaški pisatelj in esejist, je pravkar izdal v založbi »Hrvatske naklade« v Zagrebu brošuro »Pu-tovanja po Sovjetskom Savezu (na Uralu
i na Volgi)«.
Aktualna brošura o Nemčiji. Beograjsko novinarsko založništvo »Sedma sila« je pravkar izdalo v svoji zbirki »Dokumenti današnjice« knjižico: »Koliko je jaka Ne-mačka?«. V nji so zbrani izredno zanimivi podatki o vojaški, gospodarski in politični sili nemškega rajha.
Gledališke Igre o kralju Tomlsiavu. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, je Društvo za postavitev spomenika kralju To-mislavu razpisalo natečaj za gledališko igro, ki bi obravnavala življenje in dobo tega hrvatskega kralja. Odziv je bil nenavadno velik. Ocenjevalni odbor, ki ga je postavilo omenjeno društvo, je prejel 32 gledaliških iger o kralju Tomlsiavu. Razpisana nagrada znaša 30.000 dinarjev. Igra ki bo dobila prvo nagrado, se bo vprizo-rila ob priliki odkritja nameravanega spomenika.
*	Maturantke državnega ženskega učiteljišča v LJubljani iz leta 1925. vabim, da se udeleže sestanka ob 151etnici mature, ki bo 3. julija ob 9. dopoldne na vrtu restavracije Zvezde. Izlet ni izključen. Na veselo snidenje! Mila Mihič-Andolškova.
*	S»mo v »tihih govorj Kmet Kade Da-novič iz vasi Merdarjev nedaleč od Podu-jeva. Vas Merdari je zgodovinskega pomena. Tu je bila leta 1912 prvič prebita turška fronta. Zdaj prebiva v Merdarjih lepo število naseljencev iz raznih krajev m med njimi želi biti Rade Ivanovič najbolj učen in najbolj viden. Venomer se izraža v stihih. Pa medtem ko so sosedje še nekako sprejemali njegove raforizane«, se nikakor ni mogel razumeti s svojo boljšo polovico. Razočaran se je odpravil po državi in povsod recitiral svoje pesniške domi^leke. Nabral je celo precej denarja. Ob 201etni-ci merdarske bitke 1. 1932 je bil med prvimi, ki je podprl akcijo za spomenik, nakar je spet šel naokrog po svetu in je zašel tudi v Grčijo. Odtlej se je navadil popotnega življenja. Le tu in tam se vrača v domačo vas, a jo kmalu spet zapusti, ker pač pozna stari pregovor, da ni nihče prerok v domačem kraju.
*	Tri dni pred poroko v Savo. v Beogradu je vzbudil pozornost samomor mladega mizarskega pomočnika Borislava Maksimoviča, ki je bil nameščen pri avto-garaži na pošti Beograd 2. Pri kopališču »Smiljevo« je Borislav skočil v Savo in utonil, čez tri dni bi se bil moral poročiti. Poroke pa se je menda ustrašil, ker je bolehal za malarijo.
*	Požar v rafineriji olja. številni potniki, ki so v sredo zvečer prispeli z beograjskim vlakom v Zagreb, so bili priče velikega požara v rafineriji olja v Capra-gu. Požar je nastal okrog 20.30 in se je naglo razširil. Videti ga je bilo daleč naokrog. Sirene so z zateglim tuljenjem klicale na pomoč. V teku pol ure se je delavcem posrečilo požar pogasiti, da škoda ni preobčutna.
*	Zaradi nesrečnega pravdanja venomer padajo žrtve med kmetskim prebivalstvom. Iz vasi Paležnice v Bosni poročajo, da je bil premožni gospodar Stanko Vukovič ustreljen z dvema streloma iz lovske puške. Ustrelil ga je sosed Jovo Markovič. že dalje časa sta se pravdala zaradi nekega erarnega zemljišča. Naposled je Markovič pričakal Vukoviča v bližnjem gaju in ga ustrelil iz zasede. Naslednji dan so ga prijeli in je zločin gladko priznal.
*	Razveljavljena oprostilna sodba. Ape-lacijsko sodišče v Beogradu je razveljavilo sodbo beograjskega okrožnega sodišča o tožbi, ki jo je vložil bivši urednik »Politike« proti bivšemu šefu Centralnega Pres-biroja dr. Kosti Lukoviču in proti državi. Vzklicna javna razprava se je nedavno vršila pri apelacijskem sodišču, ki je upoštevalo priziv Vuka Dragoviča in se bo zadeva vrnila okrožnemu sodišču v ponovno razpravo. Kakor znano, je bil Vuk Drago-vič odpuščen kot urednik »Politike«, ker je na nekem banketu o priliki sokolskega zleta v Pragi izpregovoril nekatere besede, ki niso bile všeč tedanjemu predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču in tedanjemu šefu Centralnega Presbiroja dr. Kosti Lukoviču. Zaradi izgube zaslužka zahteva Vuk Dragovič povračilo škode v znesku 960.000 din.
*	Uboj pri kvartanju. V Novski v Slavoniji je umrl tragične smrti Ivan Tičar, trgovec iz Kutine. Ubil ga je Peter Ko-steski, prav tako trgovec iz Kutine. Bila sta dobra prijatelja in sta se skupno podala v Novsko na sejem. Po končanih kupčijah sta šla v gostilno in segla po kvartah. Naenkrat sta se zaradi nepravilnega mešanja sprla in stepla. Kosteski je potegnil nož in je dvakrat usekal svojega prijatelja v trebuh in rame. Tičarja so hoteli prepeljati v osiješko bolnico, a je spotoma izdihnil. Kosteski pa je bil takoj po zločinu aretiran.
*	Smrt zaradi podoknice. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu se je moral zagovarjati 271etni Jaroslav MLhalek zaradi uboja Božidarja Samardžiča, iiradnika »Jugočelik«. Letos 10. februarja sta prišla v bližino kaznilnice v Zenici, pred hišo gdčne Jelke Jevtičeve uradnik Samardžič in tovariš Silvester Rode, da zapojeta pod-oknico. Ljudje so bili vzne voljeni in je nastal prepir. Ko se je pojavil Jaroslav Mi-halek in se kregal, mu je Samardžič pri-solil kk>futo. HihaJek je nato z nožem tako ranil Samardžiča, da je izdihnil. Miha-lek se bo pokoril dve leti v zaporu.
*	Avtobusno podjetje »Poljanšek«, proga žiri—Ljubljana, preloži jutri 23. t. m. odhod avtobusa od železniške postaje škofja Loka do žiro v na 7.45 namesto 8.45. (—)
Iz Ljubljane
u— Zadnji dan protiletalske zaščitne
stave na ljubljanskem veleseimu bo v nedeljo 23. junija, na kar opozarjamo vse one, ki se te izredno zanimive in poučne razstave še niso utegnili ogledati. Vstop brezplačen.
u— Odborniki ln člani	od®ekov
društva Rdečega križa v Ljubljani se vabijo, da se zanesljivo zglase v pisarni Rdečega križa danes od 8. ure dalje, če jim Se ni odrejen posel pri nabiralni akciji.
u— Lepa spominska lista. Delavstvo znane tekstilne tovarne A. Prah v Kranju je noklonilo svojemu šefu ob desetletnici obrata spominsko listino, ki jo je izgotovil slikar-grafik E. Justin. Listina je razstavljena v veliki izložbi Tiskovne zadruge.
u— Drž. delovodaka šola. Za vršne izpite, ki so se vršili od 3. do 18. Junija pod predsedstvom direktorja inž. Novaka, so opravili kandidati: na gradbenem oddelku:
Arko Stanislav, Bagari Franc, Blažič Ka-rol, Hojkar Frančišek, Majerič Alojzij, Mavrič Anton, Novak Bojan, Petek Alojzij. Robič Ciril, Sodnik Anton. Svete Stanislav, Zupan Janez, Zandar Stanislav. Ze-leznikar Peter; na strojnem mojstrskem oddelku: Ahtik Alojzij, Arh Ivan, Baloh Frančišek, čamernik Stanislav, Dovečar Franc, Finžgar Frančišek, Furlan Ivan. Gorogranc Anton, Grčar Janez, Hillinger Ivan, Kebe Alojzij, Kregar Adolf, Krpan Matevž, Krulej Radoš. Krušec Štefan, Lavrič Ciril, Lukman Ciril, Maraž Milan, Mohorič Jožef, Novak Jožef, Osterman Adolf, Pečar Franc, Pezdirec Ivan, Potočnik Dušan, Radaj Herman, Rožej Alojz, Svetek Dušan, Vozelj Rado, Vrbinc Miroslav. Zapušek Danilo, Zavadlal Zdrav ko; na elektroinstalaterskem oddelku: Brajer Dominik, Krmelj Vladimir, Natek Srečko, Perko Bogdan. Plantan Ladislav, Zorn Miloš, Znidaršič Sava; na mizarskem mojstrskem oddelku: Celar Danijel, Cestnik Alojzij. Dolžan Janez, Dorbež Stanislav, Grošelj Jakob. Lužar Jožef. Medvešek Matija, Orešnik Alojzij, Podrepšek Juri, Stopar
Anton, Štefko Karol, Nartnik Franc.
^^ ^ ; ___•___~ - ^_____-- ^
KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE.
Alojzij Potrato — prej
JOS. K U N C & Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta S2.
u—~Drž~tehn^kii srednja š°la. Za vršne (diplomske) izpite, ki so bili od 3. do 15. junija pod predsedstvom direktorja inž. Novaka, so opravili v tem roku sledeči absolventi: na arh. gradbenem odseku: An-tončič Josip, Auer Anton, Kadunc Jožef, Marovt Janez, Martinec Anton. Nastran Ivan, Oman Jožef, Pavlovčič Alojzij, Rems Konrad. Runovc Franc, Skvarč Stanislav, Suliman-Grudsinsky Ivan, Zerdin Štefan; na strojnem odseku: Ambrožič Bogdan, Arzenšek Alojz, Beguš Friderik, Brili Zvonimir, Cirman Ivan, čebular Ludovik, Ger-mek Jožef, Gosak Martin, Jerančič Edvard, Jošar Štefan, Koren Dušan, Lenarčič Boris, Lipoglavšek Stanislav, Noč Vladimir, Puh Borislav, Rant Ivan, Skačej Otmar, Terlep Matija, Wedam Jožef; na elektrotehniškem odseku: Blažič Vladislav, Dolenc Andrej, Drinovc Rudolf, Drobne Jožef. Justan Janko, Koleša Janez, Kontler Zlatko, Kožuh Jožef, Kužnik Josip, Ladi-nik Janez, Lenaršič Ivan, Mrak Alojzij, Počivavšek Marian, Por Josip, Trampus Lacislav, Vidrajz Prane. Zabavnik Josip, Zakotnik Janez, Zasrec Vilhelm, Zupančič Bruno.
u— Vodstvo v razstavi G. A. KoSovih
monumentalnih slik bo imel jutri ob 11. uri akad. slikar prof. Mirko Šubic. Izkoristite zadnjo priliko, da si ogledate to kvalitetno razstavo, ki jo ne le slovenski, temveč tudi srbski in hrvaški tisk imenuje kulturno-umetnostni dogodek. Donos v zadnjih dneh je namenjen bolniškemu skladu Društva slovenskih likovnih umetnikov.
u— Pododbor Rdečega Križa v Ljubljani nujno prosi vse ljubljansko prebivalstvo, da se odzove prošnji nabiralk in nabiralcev za denarne prispevke, s katerimi bo omogočeno izpopolniti skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem polju z najpotrebnejšim sanitetnim materialom. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil če tudi skromen dar, ker le s skupnimi močmi more tudi ljubljanski Rdeči križ skrbeti za svojo pripravljenost.
u— Vrtnarski ogled vrtnic. Jutršnjo nedeljo bo imel vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana ogled vrtnic na vrtu g. Jenka Franca v Medvodah. Odhod iz Ljublja^ ne z vlakom ob 14.36. vrnitev poljubna. Na ta ogled se vljudno vabijo vsi, ki se za gojitev vrtnic zanimajo.
u— Dve nesreči na cesti. Včeraj so morali mestni reševalci prepeljati v bolnišnico dve ženski, ki jima je na cesti prišlo slabo. V WoIfovi ulici se je zgrudila trgovka Kristina Reharjeva z Marijinega • trga, malo pozneje pa na Mestnem trgu kuharica Alojzija Rudolfova z Dolenjske ceste, ko se je pravkar vračala od zdravnika. Obe sta pri padcu dobili nerodne poškodbe.
u— Pod vlak je padel Včeraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 57 letnega železniškega delavca Ivana Lesarja, zaposlenega v kurilnici na glavnem kolodvoru. Pri premikanju vlaka je zašel med vozove, da mu je zlomilo nogo.
u— Zatišje na policiji Zadnje dni kriminalni oddelek policijske uprave počiva, saj ni kriminalnih dejanj razen manjših tatvin in vlomov, ki so pa itak bolj ali manj na dnevnem redu. i'0*.icij.--ki zapori so se le ob priliki zadnje racije spet malce napolnili, saj je padlo policiji v roke večje število potepuhov, delomržnežev in lahitoživk. Po večini so to stari grešniki in grešnice, ki jih bodo po prestani kazni izgnali iz mesta — vprašanje je seveda, za koliko časa. Prijeli pa so tudi nekaj mladih, še nedcletnih deklet z dežele, ki so jih slaba družba in podobne prilike zavedle na spolzko pot. Sploh se opaža v zadnjem času, da število tajnih prostitutk vzdržema rase in se zmerom več izgubljenih deklet potika po ulicah, da bo v resnici treba čimprej nekaj temeljitega in učinkovitega ukreniti zoper to nevarno kugo, ki je leglo nalezljivih veneričnih bolezni in razkroja.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do oonedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta Mis. Poljanska cesta 15/11, telefon št. 32-84.
u— PutnikOva Izleta v nedelj®: Logarska dolina, Kurešček — Turjak. Prijave do sobote. (—)
C h I o rodont - zob na pasta
peneča ah We pene ca se
Vep»
Iz Celja
e— Smrt vzorne narodne žene. v Gornjem Doliču pri Slovenjem Gradcu je umrla včeraj v starosti 56 let soproga veleposestnika in lesnega trgovca ga. Marija Zupančeva. Pokojna je bila zgledna žena in izredno skrbna mati in Je svoje otroke vzgojila v nacionalnem duhu. Vedno je tudi rada podpirala reveže. Pogreb bo v nedeljo ob 10. na župno pokopališče pri sv. Florijanu v Doliču. Pokojni bodo ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje !
e— Koncert Angela Jarca. Operni pevec g. Angel Jarc iz Maribora je priredil v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenske umetne pesmi. Koncert je bil zaradi pozne sezone in tudi zaradi resnih časov, v katerih živimo, slabo obiskan. G. Angel Jarc očltuje sicer solidno pevsko šolo, njegov tenor je še dokaj p:odoren, v višini in v pianu pa se mu pozna, da ima boljše čase že za seboj. G. Jarc se je močno potrudil in je pel z občutjem, očividno pa ga Je tudi motila prazna dvorana. Pel je samospeve Volari-ča, Gerbiča. Adamiča, Mirka, Lajovica, Osterca, dr. Benjamina Ipavca, dr. Gojmi-ra Kreka in Pavčiča, po en škerjančev in Kogojev samospev pa je črtal s sporeda. Tudi Mirkovo predavanje o razvoju slovenske umetne pesmi je izostalo. Pianistu g. Vinku živku iz Maribora se je poznalo, da je šele zadnji dan vskočil, a tudi ni imel na razpolago prvovrstnega instrumenta. — K. P.
e— K'»lo jugoslovenskih sester v Celju objavlja: Vsi, ki so se prijavili za počitniške kolonije v Bakarcu, naj se do torka 25. t. m. definitivno odločijo in to odločitev sporočijo dnevno med 16. in 17. v Gregorčičevi ulici 1.
e— Taborjenje sokolske dece. Socialni odsek starejših sester v Celju sporoča: Lansko poletje je nara sokolska deca taborila od 1. do 21. julija v L,okah pri Mozirju. O taborjenju ne bomo poročali, ker je uspeh taboijenja itak vsem znan. Deca jc preživela tri tedne poti platnenimi šotori pod najskrbnejšim nadzorstvom. Telovadba, kratka predavanja, igre, kopanje, izleti so jim izpolnili čas. Tudi letos bo taborila sokolska ceea od 22. julija do 11. avgusta. Prijave se sprejemajo v pisarni sokolske župe v Celju.
e— Gasilska svečanost v Zabukovci. Jutri popoldne bo v Zabukovci pri Grižah svečana blagoslovitev nove motorne brizgalne tamkajšnje gasilske čete pod pokroviteljstvom g. bana. Obenem bo tudi župni zlet celjske gasilske župe. Sodelovala bo vojaška godba iz Celja.
e— Težka ne^eč3. v sredo je padel 27 letni, v železarni v štorah zaposleni delavec Rudolf Sivka iz Laške vasi pri Te-harju v orna ped voz. Kolesa so šla čezenj ter mu zlomila roko in nogo in mu prizadejala hude notranje poškodbe. Sivko so prepeljali v bolnišnico.
e— Iz sodne dvorane. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 48!etnega trgovskega po: ločnika Henrika Arzenška ia Šmarja p:i Jelšah po čl. 3. zakona a ®šS?ti države na 2 leti in 2 mesca robs$». Na 4 leta robije je bil obsojen 201etni Čevljarski pomočnik Ludvik Goričan iz Okiške vasi pri Oplotnici, ker je v goziu napadel Ivana Breznika in ga z udarcem z ročico po glavi usmrtil. Na 2 leti in 1 mesec strogega zapora je bil obsojen 191etni Ivan Hlupič, Ki je v Zbelovski gori pri Ločah udaril ^ežo Jutrškovo s tako silo po glavi, da je <^sni stran obraza ohromela in je postala Jutrškova trajno nesposobna za delo.
e— Zdravniško dežurno službo za £lane OT'ZD bo imel jutri zdravnik dr. Josip Če-rin v Prešernovi ulici.
Iz Maritoa
a— Sokol I. priredi v nedeljo dne 30. junija veliko tradicionalno tombolo. Tablice stanejo samo 2 din. Po tomboli bo velika narodna veselica brez vstopnine.
a— Janko Arnuš zapušča M»rib°r. V kratkem od'de iz Maribora v Središče ob Dravi znani mariborski društveni delavec, agilni organizator pri tukajšnji Glasbeni matici g. Janko Arnuš, ki je dolgo vrsto let načeloval matičnemu pevskemu zboru. Ob odhodu iz Maribora v prijazno Središče mu želimo mnogo zadovoljstva.
a— šahovske novice. Na, 4. kolu prvenstvenega šahovskega tekmovanja ŠK »Vidmar« so bili doseženi tile rezultati: Peče: Pavlič 1:0, Marvin : Skralovnik 1:0, Ke-tiš : Senekovič 1:0, Reinsberger : čertalič 1:0. Lukeš sen. : Lukeš jun. 1:0, Kuster : Kukovec 1:0, Gerželj : Scnan remis. Stanje po 4. kolu je naslednje: Gerželj 3 in pol Kuster 3 (1), Reinsberger 2 in pol, Kukovec, Peče 2 (1), Lukeš sen., Lukeš jim., Marvin in Sonan 2, čertalič 1 in pol (1), Ketiš 1 (2), Skralovnik pol (1), Senekovič 0 (1), Hvalič 0 točk. Peto kolo bo v torek.
BOGATO IZBIRO IZLETOV
z modernimi avtokari Vam nudi »Putnik«, Maribor. — Zahtevajte prospekte še danes!
a— Ne ho likvidacije. Na izrednem občnem zbrru zadruge Pohorske železnice« je bil na dnevnem redu predlog o likvidaciji zadruge. Zadruga šteje 311 članov s 1072 deleži v skupnem znesku 107.200 din. Deleži 170 umrlih članov izkazujejo 17.000 din. Zbor, ki ga je vodi! predsednik zadruge g. Kordik, pa se je s šestimi proti štirim glasovom izrekel proti likvidaciji zadruge. Odločujoče za takšno odločitev je bilo mnenje, da se bodo morda le izboljšali pogoji za giadnjo pohorske železnice.
a— Prošnja. Vljudno prosimo občinske urade, da blagovolijo na svojih področjih opozoriti vse sckolske edinice, fantovske odseke in gasilske čete, da zaključijo nabiralno akcijo protituberkuloznega tedna in vrnejo neprodane nabiralne listke po svojih občinah na sreski odbor Rdečega križa v Mariboru. Isto prošnjo naslavljamo na občine same, na gg. upravitelje narodnih sol, da obračunajo zbirko še pred počitnicami, na industrijce in ostale podjetnike, obratne zaupnike in na vse javne in državne urade, ki obračuna še ni-o poslali. Nujno je, zato prosimo za odziv in se že v naprej zahvaljujemo. Proti-tuberkulozna liga v Mariboru.
a_ Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim svojcem bo imel v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rejonskega zdravnika v
nedeljo 23. t. m. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14/1.
a— Svinjo sta ukradla. Policija je prijela 27-letnega mesarskega pomočnika Karla Gorčenka in 22-letnega mesarskega pomočnika Mihaela Kovačiča. Nepridiprava sta iz mestne klavnice odpeljala svinjo, ki sta jo bila v klavniških prostorih zaklala. Spravila sta jo čez plot domov in doma delala klobase.
Iz flvllienla ta dežel!
MOKRONOG. Rdeči križ v Mokronogu je otvoril samaritanski tečaj, ki ga vodi J zdravnik g dr. Skulj. Odziv je bil tako ; velik, da so udeleženci že pr: prvem pre- j davaniu napolnili veliko sobo v stari šoli.
Zaradi tako lepe udeležbe je bila soba premajhna, zato so bili udeleženci prisiljeni oditi v Sokolski dom. kjer je mnogo prostornejša dvorana. Tečaj bo dvakrat tedensko po dve uri. dokler ne bo vsa potrebna tvarina predelana Tečaj je za zdajšnje resne čase velikega pomena in je vse hvale vredna velika vnema, ki jo kažejo udeleženci.
Iz Ptuja
j— PtuJčani! Sokolska četa v Dornovi bo imela v nedeljo 23. t. m. ob 15. veliko tembolo z 11 krasnimi tombolskimi in nad 600 drugimi lepimi dobitki. Po tomboli bo prijateljska zabava pri dobri haloški kapljici in prleških gibanicah. Ne zamudite! Pohitite v bližno Dornovo in podprite četo pri njenem delu za sokolski dom!
G o s po d s i1 s t vo
K vprašanju povišanja odkupne cene
za pšenico
Pred dnevi smo poročali o pretiranih zahtevah, ki jih stavljajo vojvodinski kmetje glede odkupne cene za novo pšenico. Navedli smo, da gre predlog vojvodinskih producentov za tem, da se nova odkupna cena pšenici določi 100% višje nego lani, to je na 350 din za metrski stot. Opozorili smo že, da bi tako občutno povišanje odkupne cene predstavljalo hudo breme za vse one, ki morajo kupovati žito in kruh. To pa niso samo delavci in nameščenci temveč tudi kmetje v pasivnih krajih. V tej zvezi smo poudarili, da splošni interes v naši državi zahteva, da ne smemo cen osnovnih kmetijskih proizvodov umetno dvigati, sicer bo vsako prizadevanje za ustalitev splošnega nivoja cen in vsaka borba proti draginji brez smisla. Organizacije vojvodinskih producentov se pri svojih zahtevah, ki jih stavljajo v zadnjih mescih, ponovno sklicujejo na to, da se je občutno podražilo blago, ki ga mora kmet kupovati.
Zveza kmetijskih zbornic je na svoji seji dne 30. maja zavzela stališče, da se ne smejo izdati ukrepi, ki bi imeli namen ustaviti naraščanje cen kmetijskih proizvodov, dokler ne uspe ustaviti dviganje cen industrijskih proizvodov. Kmetijske zbornice očitno ne upoštevajo, da so se industrijski proizvodi v naši državi v znatni meri podražili ravno zaradi tega, ker so narasle cene kmetijskim proizvodom, če hočemo torej ustaviti dviganje cen, moramo izvesti pravične ukrepe, tako glede cen industrijskih, kakor tudi kmetijskih proizvodov.
Razvoj cen kmetijskih proizvodov in blaga, ki ga kupuje kmet
Glede na trditev vojvodinskih žitnih producentov, češ da so se proizvodi, ki jih mora kmet kupovati še v večji meri podražili nego proizvodi, ki jih kmet prodaja, so zanimive indeksne številke, ki jih pravkar objavlja četrtletno poročilo Narodne banke.
Narodna banka objavlja v tem poročilu indeksne številke, ki kažejo gibanje cen proizvodov, ki jih kmet prodaja, v primeri z gibanjem cen proizvodov, ki jih kmet kupuje. Te številke pa kažejo, da se je napetost med temi cenami v zadnjem času spremenila v korist kmeta, kajti splošni indeks cen proizvodov, ki jih kmet prodaja, se je v večji meri dvignil nego splošni indeks cen proizvodov, ki jih kmet kupuje. To je gotovo pozdraviti, kajti razmerje je šlo prej bolj na škodo kmeta. Splošni interesi pa danes zahtevajo, da se cene ustalijo v sedanjem razmerju, kajti v današnjih časih mora veljati načelo, da se mora splošni interes predpostaviti interesu posameznika. Glede na strukturo našega gospodarstva pa tudi ni verjetno, da bi nadaljnje dviganje cen kmetijskih proizvodov lahko prineslo še novo zboljšanje tega razmerja v korist kmeta, kajti ne more se predpostavljati, da obstoja možnost stabilizirati cene industrijskih izdelkov pri nadaljnem dviganju cen kmetijskih proizvodov.
Indeks con kmetijskih proizvodov in indeks cen proizvodov, ki jih kmet kupuje, je študijski oddelek Narodne banke izračunal tako, da so posamezne spremembe cen upoštevane po važnosti dotičnega predmeta v kmetijskem gospodarstvu. Gre torej za tehtan indeks cen, ki daje še najbolj zanesljivo sliko. Indeksne številke, ki jih objavlja Narodna banka so naslednje: Indeks cen proizv., ki jih kmet prodaja kupuje marc 1937	100	100
marc 1939	-114.4	103.4
marc 1940	149.6	125.3
razlika nasproti
marcu 1939	+ 30.7% + 21.2%
Od lanskega marca so se torej proizvodi, ki jih kmet prodaja podražili za 30.7%, proizvodi, ki jih kmet kupuje pa za 21.2%. V primeri s povprečjem leta 1937, ki tvori osnovo teh indeksov, pa so se proizvodi, ki jih kmet prodaja, podražili za skoro 50%, proizvodi, ki jih kmet kupuje pa so narasli za nekaj nad 50%.
še važnejši razlog, ki govori proti temu, da se določi visoka odkupna .cena za pšenico pa je naslednji: že v letu 1937, ki je osnova za gornji indeks, je bila določena cena pšenici sorazmerno visoko in znatno
nad izvozno pariteto, kar je omogočila državna intervencija na žitnem trgu v zvezi s preferencami, ki smo jih uživali pri izvozu žita. Vsa zadnja leta je šlo prizadevanje za zboljšanje cen kmetijskih proizvodov. Državna intervencija je doslej ko-med tem ko ni bilo vzporednih ukrepov glede cen živine in ostalih kmetijskih proizvod. Državna intervencija je doslej koristila izključno bogati Vojvodini in drugim žitorodnim pokrajinam, med tem ko so kmetje v pasivnih krajih, ki se pečajo predvsem z živinorejo, nadalje prodajali svoje proizvode po izredno nizkih cenah. In vendar bi morala država skrbeti predvsem zato, da se zboljša položaj najbolj siromašnih kmetov v pasivnih krajih.
Prekomerno dviganje žitnih cen gre na škodo živinorejskih in pasivnih pokrajin
Ta naloga se postavlja z enako nujnostjo tudi danes, kajti od vseh cen so sorazmerno najbolj zaostale cene živine m živinskih proizvodov, čeprav so se tudi v zadnjem času izboljšale. To nam potrjujejo zlasti številke indeksa cen v trgovini na debelo, iz katerega sledi, da so letos v aprilu le še cene živini in živinskih proizvodom še zaostajajo v primeri z letom 1926, ki je osnovno leto za računanje tega indeksa, med tem ko so cene rastlinskih, industrijskih in mineralnih proizvodov že bistveno prekoračile povprečje iz leta 1926. Indeks cen živine in živinskih proizvodov je znašal letos le S9.6 (1926 enako 100), med tem ko se je indeks cen rastlinskih proizvodov dvignil že na 106.3, indeks cen industrijskih proizvodov na 104.2 in Indeks cen mineralnih proizvodov celo na 116.3.
Pri tem nas ne sme motiti, da kažejo najnovejši indeksi cen proizvodov, ki jih kmet prodaja, za živino razmeroma visoko stanje, namreč 154 (1937 enako 100), med tem ko znaša indeks cen za žito 146.4, za industrijske rastline 237.9, za sočivje in krmo 186.7 in za sadje in sadne izdelke 110.4. Razmeroma visok indeks cen za živino v primeri z indeksom cen za žito pa je le posledica okolnosti, da je pri tem indeksu vzeto za osnovo leto 1937., ko je bila za žito že določena visoka intervencijska cena. Primerjava z marcem 1939. pa nam pove, da se je indeks cen za žito do marca letošnjega leta dvignil za 47.5%. indeks cen živinskih proizvodov pa le za 34.2%.
Sploh nam podrobni indeksi cen kažejo, da so imele od naraščajočih cen kmetijskih proizvodov doslej koristi v glavnem le žitorodne pokrajine. Najbolj se je dvignil indeks cen industrijskih rastlin. Tu pride v poštev predvsem konoplja, ki se je v ceni od lanskega marca dvignila od 9.50 din na 25 din v marcu t. 1.
Nadaljnje umetno dviganje cen pšenici in ostalemu žitu bi se končno maščevalo predvsem živinorejskim in v žitu pasivnim pokrajinam, ne samo zaradi tega, ker visoke cene pšenici vplivajo tudi na cene ostalemu zlasti krmilnemu žitu, kar lahko postane usodepolno za našo živinorejo. To nam potrjujejo najnovejše izkušnje, na katere opozarja tudi četrtletno poročilo Narodne banke, ki pravi, da je že ob koncu leta 1939 izredno visoka cena koruzi povzročila nerentabilnost pitanja svinj, kar je povečalo ponudbo svinj na domačem trgu. Znano je, da je morala država zaradi visokih cen koruzi in krmi že intervenirati na tržišču svinj in ostale živine, ker so izvozne cene razmeroma nizke in se more razlika kriti iz intervencijskih sredstev, če še nadalje dvigamo cene žitu bodo nastopile nove težkoče pri izvozu živine in ne bomo mogli več proizvajati pitane živine.
Končno naj še pripomnimo da ugodno razmerje med indeksom cen proizvodov, ki jih kmet prodaja, in proizvodov, ki jih kmet kupuje, ne velja v toliki meri za Slovenijo in za pasivne kraje, kakor za žitorodne pokrajine. Zelo je verjetno, da razmerje med indeksom cen proizvodov, ki jih kmet kupuje, in indeksom cen proizvodov, jih kmet prodaja, za samo Slovenijo ne bi pokazalo nobenega zboljšanja v korist kmeta, ravno zaradi nesorazmerja med cenami za £ito in cenami za živino ter ostale proizvode, ki jih kmet prodaja. Isto velja za ostale v žitu pasivne pokrajine, tako za znaten del banovine Hrvatske, za Bosno in črno goro.
Gospodarske vesti
— Podpis trgovinskega spo^-azuma z Italijo, poročali smo že o ugodnem zaključku zasedanja jugoslOv«nsKo-italijan-skega stalnega gospodarskega odbora, ki je bilo v Rimu. Po najnovejših vesteh iz Rima je bil pr0tokoi 0 zasedanju podpisan v četrtek, 20. t. m. Novi sporazum obsega načrt našega trgovinskega prometa z Italijo za razdobje prihodnjih 6 mescev, ki se prične s 1. julijem Predvideno je, da bo v tem razdobju medsebojna blagovna izmenjava še enkrat večja nego v istem razdobju lanskega leta. Naša delegacija je že odpotovala iz Rima.
== N°v načrt uredbe o oskrbovanju industrije s surovinami. Glede načrta uredbe za oskrbo industrije s surovinami, ki bi veljala za vso državo, so v zadnjem času nastale nove težkoče. Sedaj poročajo iz Beograda, je prvoten načrt uredbe zavržen in bo v kratkem izdelan nov načrt okvirne uredbe o preskrbovanju naše industrije s surovinami.
— Maksimalna cena za manilo. Urad za
kontrolo cen v Beogradu je z odlokom od 18. t. m. določil za svoje področje maksimalno ceno za manilo (sizal), in sicer v višini 27 din za 1 ki, franko obrat prodajalca.
= Dolar izseljencev ima tečaj 70 dinarjev. Boj proti črni borzi je prinesel razne anomalije in kopo čudnih predlogoy, s katerimi so hotela oblastva Izkoreniniti to zlo. Visoke kazni, ki so presegale višino zaplenjene tuje valute in so Sle v težke tisoče, so malo pomagale, dokler prodajalec tuje valute ni pridobljen z ugodnejšim tečajem, da lahko brez nevarnosti dobi toliko, kolikor mu nudi kupec na črni borzi. Sedaj so prijeli problem s te strani, pa se moremo nadejati, da bo onemogočena konkurenca na črni borzi. Ministrstvo financ je po informacijah beograjske »Politike« določilo, da se poviša tečaj dolarja za iz-seljeniške pošiljke, čeke itd. od dosedanjega obračunskega tečaja (55) na 70 dinarjev. To povišanje je utemeljeno s tem. da je tečaj 70 din za dolar upravičen, če se plačuje turistični dolar po 76 din. Gornja odločba je važna za naše Amerikance ki pošiljajo denar svojcem v domovino.
(Dr. č).
= Stagnacija na lesnem trgu. Zaradi razširjenja vojne na Sredozemsko morje so prekinjene trgovinske zveze s preko-morskimi državami. Posledice tega preki-njenja se kažejo tudi na našem lesnem trgu. Zaenkrat je odpadel izvoz v južnoameriške in severnoafriške države ter v Anglijo, deloma pa tudi v nekatere druge države ob Sredozemskem morju. Letos v prvem četrtletju je od celotne vrednosti našega izvoza lesa šlo skoro 50% v Italijo in Nemčijo, ki bosta v bodoče najvažnejši tržišči za naš les. Znaten del našega izvoza pa bo tudi v bodoče odpadel na Madžarsko in Grčijo.
= Nova naročila za lokomotive in vagone pri Tvornici vagonov v Slavonskem Brodu. Pred dobrim letom je Tvornica vagonov v Slavonskem Brodu izdelala v svojih delavnicah prvo lokomotivo. To je bila ob enem prva lokomotiva ki je bila izdelana v naši državi. Od tedaj je tvornica izdelala v celem že 22 lokomotiv, 12 za normalnotirne in 10 za ozkotirne železnice. Ker so se te lokomotive dobro izkazale, je železniška uprava dala te dni novo naročilo za nadaljnjih 19 normalnotirnih lokomotiv, vrhu tega pa še naročilo za 100 tovornih vagonov, 20 potniških vagonov in 30 vagonov s cisternami. Glede na to naročilo bo podjetje najelo številne nove delavce.
= Oddaja kolodvorske restavracije na celjskem kolodvoru in brivnice na ljubljanskem kolodvoru. Direkcija drž. železnic v Ljubljani odda s 1. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. restavracijo srednje vrste in stanovanjske prostore na postaji Celje. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 40.000 din. če reflektant nima nobenega inventarja in opreme, v nasprotnem primeru oa 12.000 din. mora pa predložiti dokaz o posesti inventarja in opreme. Letna zakupnina za obratne prostore znaša 4.000 din. a letna najemnina za stanovanjske prostore 2.400 din. Prošnje je vložiti do vključno 27. julija t. 1. na direkcijo drž. železnic v Ljubliani. do katerega dne ob 11. uri ie položiti pri depo-zitni blagajni direkcije predpisano varščino v znesku 1000 din v gotovini Natančnejša pojasnila se dobe pri direkciji drž. železnic, soba št. 59 odn. 54 in pri šefu postaje Celje. — Direkcija drž. železnic v Ljubliani odda s 1. septembrom 1940 po predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kol. brivnico na postaji Ljubljana. Za obratovanje potrebna glavnica znaša 20.000 din. če reflektant nima nobenega inventarja in opreme, v nasprotnem primeru pa 6.000 din. mora pa biti posest inventaria in opreme dokazana. Letna zakupnina znaša 2.000 din. Prošnje se vlagaio do vključno 10. avgusta t. 1. na direkcijo drž. železnic v Ljubljani, do katerega dne ob 11. uri je položiti pri de-
pozitni blagajni direkcije predpisano varščino 500 din v gotovini. Natančnejša pojasnila se dobe pri direkciji drž. železnic, soba štev. 59 odn. 54 in pri šefu postaje Ljubljana.
= Licitacije. Dne 24. junija bo v pisarni referenta inženjerije štaba »iravske divizijske oblasti v Ljubljani liciatcija za postavitev šupe na aerodromu v Mariboru, 25. junija za oddajo del za popravilo krova vojašnice »Vojvode Mišica« v Ljubljani in 5. julija za popravila objekta vojašnice »Kralja Petra« v Ljubljani. Dne 27. junija bo pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu pismena licitacija za dobavo 2 strojev za pranje perila. Dne 3. julija bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 3.000 železnih sodov za petrolej. Dne 4. julija se bo pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sklepala pismena pogodba za dobavo oO.OOO kg kalcijevega karbida, 16. julija pa bo licitacija za dobavo naprave za zasipavanje odkopa.
Borze
21. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 do 14.90. Za grške bone je bilo v Zagrebu povpraševanje po 40, v Beogradu pa je bil promet po 40.50. Bolgarski kl.rinški čeki notirajo v Beogradu 87 do 'J2. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila v nasprotju z Beogradom tendenca mlačna. Za Vojno škodo je bilo povpraševanje po 392 (v Beogradu se je nudil denar po 397). Do zaključka je prišlo v 6% dalm. agrarnih obveznicah po 58 in v delnicah Trboveljske po 260.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 156.10
—	159.30, Nevv York 4425 — 4485, (Mrih 1001.83 — 1011.83. Tečaji na svobodnem trgu; London 193.10 — 196.30, New York 5480 — 5520, Curih 1238 — 1248.
EFEKTI
Cunh. Beograd 10, London 15.60, Nevv York 343, Milan 22.50, Madrid 40, Berlin 178.25, Stockholm 106.25.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 392 den., 4fl/0 severne agrarne 49.50 den., 6<Vo dalm. agrarne 55 — 58 (58), 7% stabiliz. 94 bi., 7% Blair 85 bi., S«/0 Blair 95 bi.; delnice: PAB 174 den., Trboveljska 255 — 260 ( 260), Gut.man 55 — 60, šečerana Osijek 220.25 den.
Beograd. Vojna škoda 397 den., 4% severne agrarne 60 den. (60), 6»/o dalm. agrarne 56 den.. 7«/0 stabiliz. 90 — 90.50, 7% invest. 91 den., 7«/o Seligman 100 — 101, 7% Blair 84.50 den. (84.50 — 85), 8«/o Blair 94.50 den., Narodna banka 7800 den., PAB 177 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago. 21. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 78, za sept. 78.25, za dec. 79.25; koruza: za julij 62.
-j- Winnšpeg. 21. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 74, za sept. 75.
+ Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 257 — 259; sremska 256
—	258; slav. 256 — 258; gor. baška 258 — 260; baška ladja Tisa 259 — 261. Rž: baška 217.50—220.—Oves: sremski 215 — 217.50; slavonski 217.50 — 220. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 212. — 215. Koruza: baška 220 — 230; par. Indjija 220 — 230. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 370 — 380; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285«; »8« 175
—	180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 440 — 450.
Iz včerajšnje druge izdaje:
Francija je ponudila
premirje tudi Italiji
Rim, 20. jun. (Dr. O. A.) Francoska vlada je danes italijanski vladi ponudila premirje, odnosno zahtevala od nje pogoje, pod katerimi bi nanj pristala. Ni znano, kdaj in kje se bodo pooblaščenci obeh vlad sestali. Pričakujejo, da se bo to že jutri zgodilo. Ni dvoma, da bodo italijanski pogoji identični z nemškimi, kakor je bilo to sklenjeno v Monakovu. Francoska vlada je, kakor sodijo tukajšnji politični krogi, najprej hotela ignorirati os Rim—Berlin, dasi je tudi Italija v vojni s Francijo. Toda rnonakovski sestanek je pokazal, da Nemčija ni voljna skleniti miru brez Italije in da je jekleni pakt popolnoma v veljavi. Zato se je francoska vlada obrnila sedaj izrecno tudi na italijansko vlado.
Medtem je bila po rimskih Informacijah francoska vlada že obveščena o nemških pogojih za premirje. Njeni sklepi glede na te pogoje sicer še niso znani, toda zdi se, da je ponudba italijanski vladi dokaz, da so v Bordeauxu pristali na nem-ško-italijanske pogoje. V rimskih krogih so prepričani, da Francija sploh ne more več odkloniti zahtev osi.
V svojih poročilih iz Berlina ugotavljajo rimski listi, da so Baudoin in še nekateri člani francoske vlade proti brezpogojni kapitulaciji, dočim so maršal Pe-tain m ostali vojaški šefi za vse pogoje. Agencija Štefani objavlja iz Berna vesti, da se pričakuje, da se bodo sovražnosti na francoskih tleh prekinile v petek ali v soboto. Agencija »United Press« pa celo poroča o neki novi noti, ki naj bi jo bila francoska vlada poslala nemški, katere vsebina pa ni znana. Glede vojaškega položaja pa poročajo listi, da je bilo francosko letalstvo napram nemškemu v razmerju 1 :6.
Na konferenci tiska je bilo danes de-mantirano, da bi bila potopljena neka italijanska podmornica, da bi bili Angleži bombardirali italijanska letalska oporišča v kolonijah in še posebej, da bi bil ujet neki v:£ii ituMjanskl oficir. Novinarji so bili povabljen' naj se v Turinu in Milanu osebno prepričajo o netočnosti angleških
vesti, ki so trdile, da so francoska in angleška letala razdejala turinske in milanske industrijske naprave.
Iz Bukarešte prihajajo medtem spet vznemirljive vesti o koncentraciji 4 ruskih divizij na mejah zapadne Ukrajine. Nekoliko pomirljivo je učinkovala vest, da je novi ruski poslanik Lavrentijev prispel v Bukarešto. Ves rumunski tisk pa odločno odklanja izjave Telekija v madžarski zbornici, da bi bila sedaj prenehala veljati tudi tianonska pogodba.
Kakor na Madžarskem se tudi po vsej Bolgariji močno širi revizionistično gibanje. Do velikih manifestacij je prišlo danes pred nemškim in italijanskim poslaništvom v Sofiji. Bolgarski vojaški institut pa je poslal pozdravno brzojavko nemškemu poveljniku v Neuilleyu, kjer je bila podpisana mirovna pogodba za Bolgarijo in kjer se sedaj vije zastava s kljukastim križem.
Nocoj ob 19. je bil v palači Chigi podpisan zaključni protokol šestega zasedanja stalnega jugoslovensko-italijanskega trgovinskega odbora. Podpisala sta ga italijanski poslanik Giannini in pomočnik jugoslovenskega zunanjega ministra Mili-voj Pilja. Jugoslovenska delegacija odpotuje jutri nazaj v Beograd. Pogajanja so se razvijala v prijateljskem duhu z mnogo razumevanja na obeh straneh.
Uradno obvestilo
Nekje v Italiji. 20. jun. AA. (Štefani.) Francoska vlada se je danes dopoldne po posredovanju španske vlade obrnila na italijansko vlado ter prosila naj se začno z Italijo pogajanja za premirje. Italijanska vlada je preko španske vlade odgovorila v istem smislu kakor nemška vlada, namreč, da pričakuje, kdaj bo zvedela za imena francoskih pooblaščencev, ki jim bo za tem označeno mesto in čas za sestanek.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Švica Je vsak čas pripravljena
Dvoboji med
Oddelek švicarske vojske s strojnicami hiti na povelje v določene postojanke
Sadje — zdravilo
črešnje, jagode, grozdi č je in robidnice
Sveže sadje, ki ga je sedaj čedalje več na trgu, ni samo za posladek, temveč je tudi izvrstno zdravilo.
Čc"nje čistijo n. pr. kri, sladke češnje pospešujejo nastajanje tega življenjskega soka, kisle pa podpirajo delovanje jeter in obisti. Osebe, ki trpijo za kislino v želodcu smejo jesti seveda samo sladke črešnje.
Jagode pospešujejo v posebni meri nastajanje krvi in jo čistijo. Vsebujejo mnogo železa, natrija, kalcija in silicija.
Grozdičje ima mnogo sadne kisline. Črne in bele jagode so učinkovitejše nego rdeče. Priporočati jih je škrofuloznim in tistim, ki imajo krvne bolezni.
Robidnice vsebujejo mnogo železa in fosfatov ter so priporočljive zlasti proti malokrvnosti.
Lakota na Grenlandiji
Ameriška bojazen zaradi britske blokade
Ameriški raziskovalec dr. Carlson izraža bojazen, da bo britska blokada, ki seče zvezo med Dansko in Grenlandijo, povzročila na Grenlandiji lakoto. Carlson se je 1.1928. kot aerolog in, eteorolog udeležil znanstvene odprave na Grenlandijo in pravi:
»Grenlandci so lovci in ribiči. Vzdržujejo se v splošnem sami, od Danske pa so odvisni, kar se tiče materiala za mreže, pušk in streliva, pred vsem pa kar se tiče kuriva za čolne. Ker na Grenlandiji poljedelstva ni, morajo prebivalci večino živil, razen mesa in rib, uvažati. Od 1.1776. je imela Danska trgovinski monopol nad Gren landijo, od 1.1921. so grenlandske vode za vse druge ladje razen danske zaprte. Ko se je vojna pomaknila na sever, so Grenlandijo odrezali od materne dežele in ni dobivala sploh ničesar več.
Ker je sezona za plovbo zelo kratka in traja na vzhodni obali od maja do avgusta, na zapadni obali od maja do oktobra, je nevarnost zelo pereča. Daljša sezona plovbe na zapadni obali vzhodni obali nič ne koristi, ker prevažanje blaga preko zledenelih visokih planot ni mogoč. V normalnih okoliščinah se odpeljejo danske ladje proti Grenlandiji okrog 1. aprila. To je zelo dolga vožnja. Jaz sam sem rabil trideset dni, da sem dosegel Grenlandijo z eno teh ladij za prevažanje zalog.«
Iz Libije
italijanska vojaška straža {Hi vojaškem skladišču v Libiji
•	m
il ~ ~
Prof. Thornvvell Jacobs, predsednik vseučilišča v Atlanti (USA) je zače' z zanimivimi poskusi, ki se bodo končali šele 1. 1946. Dvanajst študentov se je žrtvovalo za te poskuse. Dovolili so, da jih bo profesor 6 let opazoval, medtem ko bodo živeli na način, ki jim ga je predp'sa' učenjak. Ta način življenja smatra prof Thormvell za najboljši, da se človeku telo in duh harmonično razvijeta.
Študenti bodo šest let vstajali vsak dan ob 7. zjutraj in hodili ob 23 spat. Kajenju in alkoholu so se morali popolnoma odpovedati in z nežnim spolom se smejo sestajati samo ob nedeljah predpoldne Vse dni, razen praznikov, morajo poleg obiskovanja predavanj, posvečati po štiri ure učenju, in sicer od 18.30 do 22.30.
Samo dva dnevnika v Parizu
V Parizu izhajata 7dai dva dnevnika, namreč »Matin« in »Victoire« Oba silno napadata bivšega mm predsednika Revnau-da. »Victoire« izdaja Gustav Hevre. ki označuje dosedanje francoske politike za »nesrečnike« s pripombo, da bi mu ostrejše izraze zabranila cenzura.
Obnovljen promet na Meusi
Iz Berlina poročajo, da je bil redni promet na Meusi te dni obnovljen. Zaenkrat vozijo po reki parniki do tisoč ton. Izvoz povrtnine iz Nemčije se je povečal od prej šnjih 135 na 1577 milijonov kg.
Krokodil proti nosorogu — Antilopa in lev, udav in
jaguar, pajek in kobilica
Borbe jelenov ob času paritve so pojav, o katerem so naravoslovci že mnogo razpravljali. Toda takšnih dvobojev na življenje in smrt je v živalskem svetu mnogo.
Neki ameriški naravoslovec pripoveduje o podobnih dramah. V Kenji je bil priča ene najbolj čudnih borb te vrste. Velik krokodil je zasadil svoje ostre zobe nekemu noso-rožcu v zadnjo nogo in ga je vlekel v globino. Boj je bil strašen, visoki stebri vode so brizgali v zrak. Počasi pa je nosorožec slabel in končno je krokodil z njegovim telesom izginil v globoko vodo.
Nihče ne bo smatral antilope za enakovrednega nasprotnika levu, a vendar je vrsta antilop, ki utegnejo biti s svojimi dolgimi, ostrimi rogovi zelo nevarne za kralja živali. Neki gladni lev je napadel vodjo črede teh antilop, ko so prišle vodo pit k nekemu potoku, štirikrat je lev planil na svoj plen in vsakokrat ga je antilopa zabodla
z rogovi, dokler niso ti obtičali levu v telesu in sta se obe živali zvalili na tla. Antilopa pa se svoje zmage ni mogla veseliti, kajti pri obupnih poskusih, da bi izvlekla roge, si je sama zlomila vrat.
V Braziliji je Američan opazoval grozotno borbo med udavom in jaguarjem, čeprav je ogromna kača jaguarja popolnoma ovila, je ta s svojimi ostrimi kremplji njeno telo tako razmesaril, da ga je morala izpustiti. Jaguarju je potem uspelo, da je pobegnil.
Neki sloviti živaloslovec pravi, da je bil najbolj razburljivi boj, kar jih je opazoval med živalmi, tisti, v katerem sta se spopadla neki pajek in neka kobilica. Pajek se je trudil več nego uro, da bi kobilico zaplel v svojo mrežo, toda kobilica se je znala vsako krat osvoboditi. Končno je pajek borbo opustil, kobilica pa se je trudno umaknila.
Bukarešta postane
donavsko pristanišče
Tehnični oddelek bukareštanske občine )e oaobril načrt za prekop, ki naj bi veza. Bukarešto z Dunavom. Prekop naj bi bil takšen, da bi po njem lahko vozile ladje do tisoč ton.
Pogumna
Na Inšpekciji
Italijanski prestolonaslednik princ Umberto — poveljnik severne italijanske armade, na inšpekcijskem obhodu pehote
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je mehiška vlada v načelu sprejela sklep, da se smejo francoski bcgunci naseliti na njenem ozemlju;
da je Sovjetska unija dejansko priznala priključitev Albanije k Italiji;
da je bivša cesarica Z-ta na begu preko Francije dospeia na špansko državno mejo;
da se je bivši predsednik litvanske vlade Voldemaras, ki je kot emigrant živel v Italiji, po rehabilitaciji vrnil v Kaunas;
da poroča radio iz Amsterdama informacijo, po kateri naj bi bili voditelji bretonskih avtonomistov okhcali bretonsko republiko;
da je bil te dni vzpostavljen »-eden letalski promet med Kodanjem in Berlinom;
da je urugvajska republika ojačila vojaške posadke v glavnih mestih republike;
da bodo Fordove tvornice proizvajale letala samo za obrambo Amerike;
da je japonska vlada ukinila blckado britanske in francoske koncesije v Tiencinu;
da je policija v Madridu odkr-'a tajno organizacijo proti generaiiu Francu 'n zaplenila večje množine orožja;
da je Francija odstopila patent za izdelovanje najnovejših motorjev znamke »Hi-spano Suiza« ameriškim zedinienim državam;
da je nizozemska kraliic* Viljeinina poslala francoskemu državnemu prezidentu Lebrunu brzojavko, v kateri izraža občudovanje za hrabro zadržanje francoske vojske;
da bo v najkrajšem času vzpostavljen premet na zračni progi Stockholm—Riga—
Moskva;
da španski listi hudo napadajo Veliko Britanijo;
da so v Bilbau odkrili spomenik žrtvam španske državljanske vojne
Pri reševalnih delih po nekem nemškem bombnem napadu na Pariz so po petih urah napornega dela izkopali izpod porušene šole malo deklico, ki je ležala ves čas z zlomljenimi nogami pod neko betonsko klado. Prvi vzklik male Jeanne, ki jo je rešitelj dvignil v naročje: je bil: »Prosim, ne povejte materi ničesar!« Potem je dejala: »Ali se je mojemu bratu kaj zgodilo?« In ko je rešitelj z nasmeškom zanikal ter ji ponudil pijače, je odklonila, češ: »Pijte vi najprvo, kajti vi ste delali!« medtem ko so j*i tekle solze po bolestno spačenem obrazu.
Vojaška obrambna naprava, za katero je žrtvovala Francija ogromne milijarde frankov, je zdaj izločena iz boja. Slika prikazuje dva posnetka Iz podzemlja pod Maginotovo črto
Najboljši snažilci naočnikov
Neki očesni zdravnik poroča na podlagi svojih opazovanj, da imajo kratkovidni svoje naočnike običajno bolj očiščene nego daljnovidni, ljudje, ki imajo od starosti ali od mrene slabe oči. Vzrok za to bo v tem, da opazijo kratkovidni tudi brez naočnikov vsako nesnažnost na steklih, ker so jim oči ustanovljene pač na bližino. Daljnovidni pa brez drugih očal nesnažno-sti na steklih ne vidijo ali pa le nepopolno.
Usodna past za tatove
521etni šofer Ferdinand Parz si ie v okolici Dunaja uredil farmo kokoši. Ker se je bal tatov, je zgradil napravo, ki naj bi se sprožila, če bi nepoklican; prestopil prag kokošnjaka Te dni ponoči je sam hotel stopiti v kokošnjak, da bi videl, če je vse v redu. Usoda pa je hotela, da se je pri tem avtomatična naprava proti tatovom sprožila in pogodila Parza s kroglo naravnost v čelo.
Usoda vlad zasedenih držav
Neue Ziircher Zeitung« poroča da se je general Sikorski s svojo vlado preselil iz Francije v London Postopoma mu bodo sledile še belgijska, nizozemska in norveška vlada.
Ostale so samo čelade • • •




Posnetek iz Le Quesnyja, kjer je prišlo večje število francoskih vojakov v nemško ujetništvo
Anglija bo naročila vojaški material v Rusiji
Predstavnik angleške vlade v spodnjem domu je te dni sporočil, da proučuje britanska vlada možnost nabavljanja tankov, topov, iletal in drugega vojnega materiala v Sovjetski uniji.
Žrtev neopreznosti
V Carigradu je ogenj uničn neko čistilnico klobukov. Delavec, ki je bii zaposlen s čiščenjem pokrival, je bii tako nepreviden, da se jc z gorečo cigareto približal steklenici bencina Nastala je eksplozija z ognjem, ki je terjala življenje deLavca, dveh njegovih tovarišev in lastnikove žene.
£ bencinskimi steklenicami proti tankom
Londonski radio je te dni sporočil, da je oddelek poljske vojske, ki je štel 2000 mož, izvršil na nemške tanke napad s steklenicami bencina. Napadalci so pri tej drzni akciji večinoma končali na bojišču.
Leon Blum v Švici
Po vesteh nemških listov se je bivši min. predsednik francoske vlade Leon Blum umaknil na švicarsko ozemlje kjer ima lepo vilo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ANEKDOTA
Brahms je nekoč podal o gledališču to-ie izjavo:
>To je prava loterija: avtor napiše neko dramo, igralci igrajo drugo, a publika posluša tretjo!«
VSAK DAN ENA
»Stojte! Kdo pa ste vi, ki tako naglo dirjate z avtomobilom?«
»če se me še malo spominjate — učiteljica iz vašega prvega razreda . . .<
(»Judgec)
MICHEL ZfcVACO:
145
Don Juan
ROMAN.
Dogodki minule noči so bili zdaj daleč daleč ...
Loraydan, Klotar, rokovnjači, boj v kapelici, vse to je bilo kakor izbrisano iz njegovega spomina...
Celo Leonorina senca je bila izginila ...
Zvečerilo se je. Nato je prišla noč.
Ko je don Juan ogledal svojo vnanjost, je jadrno zapustil gostilno in stekel k hiši, kamor je bila davi zavila Zavota.
V svojem stanovanju pri gospe Jeromi Diman-chevi je Klotar de Ponthus ta čas s čudno rezkostjo dojmov obujal svoj snočnji doživljaj — doživljaj, o katerem je čutil, da prinaša smisel v besede o sreči, ki jih je dotlej mrmral sam pri sebi, ne da bi jih razumel. Ta silni doživljaj je bila kratka minuta, ko se je Leonora sklonila k njemu...
»Ne ona ne jaz se ne smeva zadrževati v Parizu,« je šepetal. »Vrniti se mora v Španijo. Čez dva dni, še rajši pa kar jutri mora kreniti na pot. Jaz jo bom spremljal. Ko bo na varnem, se vrnecj in uredim svoj račun z Loraydanom. Tudi v Arronški dvorec pojdem, da poiščem železno skrinjico pod namestnikovim grobom. Nato jo dohitim ... in tedaj.. oh. tedaj jo poprosim, naj odloči o mojem življenju in moji smrti.«
»Tako si je urejal usodo. Vse se mu je zdelo
lahko in radost mu je lezla v glavo kakor ognjevito vino.
»Bel-Argent,« je vprašal, »ali bi šel z menoj na Špansko?«
»To je kaj lepa dežela, gospod, s pogojem, da ne bo treba ostati tam. Pariz, vidite, je vendarle Pariz.«
»Vrneva se, Bel-Argent.«
»Tem bolje. Sicer pa vedite, da bi šel z vami, kamor koli se napotite, čeprav bi vedel, da ni vrnitve.«
»Prekrasno. Pripravi se torej za pojutrišnjem. Ako imaš še kaj urediti, uredi danes.«
»Urediti moram samo zadevo z Luretom in Pan-kracijem. Če ju ne plačam danes, me bo stal vsak nadaljnji dan srebrnjak. In če bi trajalo najino potovanje na Špansko pet ali šest mescev, bcm vse svoje žive dni plačeval Luretu Nebojši in Pankra-ciju Brazgotini obresti. Kajti dolg je sveta reč gospod, in kakor si malokdaj belim glavo zaradi svojih upnikov ... to pot bi vendarle ...«
»Kakšno vražjo istorijo mi klatiš?«
»To ni istorija, gospod, ampak trije rumeni du-kati, ki sem jih dolžan dvema dobrima fantoma za to, da sta snoči v Arronškem dvorcu ...«
»Tista dva misliš? Počakaj.«
Odprl je skrinjo, v kateri so se med mnogimi rumenimi pištolami lesketali natanko trije zlatniki.
»Vzemi jih,« je rekel Klotar.
Bel-Argent je z zadovoljstvom vzel rumenjake, misleč si:
»Enega spravi msam, da bo delitev pravična.«
»Oha! Ona dva se gotovo zadovoljita z dvema.
Na dnu skrinje je ležalo še prgišče pištol. Bel-Argent jih je pograbil in veselo dejal sam pri sebi:
»Vzemi, kar je še ostalo.« je Klotar dodal.
»Gospod Ponthuški je od sile radodaren. Lure in Pankracij bi utegnila zavreči bodalo in postati branjevca. ko bi tako obogatela. Da ne bo izkušnjave, obdržim ta prebitek zase.«
»Bel-Argent,« je rekel Klotar s svojim mirnim nasmehom, »kradeš mi z obema rokama, ne da bi ti branil. Nadaljeval boš. dokler se ne naveličam. Toda tvoja znanca sta tvegala zame življenje, čeprav me ne poznata. Ako torej zvem, da jima nisi pošteno oddal, kar jima gre ...«
»Oh. vaša svetlost,« je dejal Bel Argent, »prise-žem vam. da jima mislim pustiti celo tisto, kolikor pride name!«
Na cesti je Bel-Argent srečal Jakomina Coren-tina. ki ga je bil gospodar odpustil za ves tisti dan. Prijela sta se za podpazduho in jo mahnila v Rokovnjaško ulico, kjer sta našla Lureta in Pankra-cija v njunem običajnem brlogu. Bralec naj si sam naslika gostijo, ki so si jo privoščili v slavo tolikanj znamenite noči...
Nekako ob devetih zvečer je don Juan zapustil gostilno pri »Vedeževalki«. Razen redkih šolarjev, ki so se še mudili v mestu, in tu pa tam kake redarske obhodnice si videl na ulicah samo potepajoče se mačke in sestradane pse, ki so iztikali po cestnih jarkih za užitnimi grižljaji, ter volkove
v človeški podobi, ki so prežali na zapoznele plemiče in meščane. Mimo pramenov svetlobe, ki so ponekod uhajali iz krčem na cesto in zaporedoma ugašali, kajti trenutek mirozova se je bližal, je ležala nad mestom tema.
Skoraj povsod so bila vrata in okna zaprta. Pariz je spal...
V tem širnem molku in tej črni noči se je don Juan lahko gibal po mili volji. Držal je roko na bodalu, vsak hip pripravljen, da ga izdere, ter bistro oprezal v temo pred seboj.
Pred hišo, v kateri je stanovala Zavota, je zagledal negibno senco.
Obstal je. Senca je stopila proti njemu. Don Juan je izdrl bodalo, rekoč:
»Hejo, prijatelj, kaj hočeš od mene? Kristjan sem. Iz krščanske ljubezni ti svetujem, da greš svojo pot, ako nočeš, da ti porinem nekaj palcev jekla v telo. Kaj? Kako praviš? Nič nisi rekel? Da ti ni do moje mošnje? Če je tako, se spravi s poti in glej, da izgineš ...«
»Gospod,« je rekla senca, »ne hodite gor!«
»Kako?« je osuplo vprašal don Juan. »Kam naj ne grem?«
»Prosim vas, ne hodite v to hišo. Prosim vas. Slišite: lepo vas prosim.«
»O, o!« je dejal don Juan in vtaknil bodalo ▼ nožnico.
»Idite svojo pot, gospod, idite svojo pot.. .c
Glas je bil zamolkel in drhteč. Prihajati je mogel samo iz zbeganega, do blaznosti izmučenega srca.
BELEŽKE
Novi minister
za telesno vzgojo
Kakor smo že poročali je bil imenovan za ministra za telesno vzgojo naroda bivši poslanec in generalni konzul v Dussel-dorfu g. Dušan Fantič.
Novi minister je bil rojen 1. 1892 v Ki-čevu v Južni Srbiji. Po srednješolskih študijah v Srbiji je odšel v Pariz, kjer je študiral pravo. Med balkansko vojno je bil Cetnik v odredu vojvode Vuka, med svetovno vojno pa dijak-narednik ln je bil večkrat ranjen.
Po vojni je g. Pantič stopil v diplomatsko službo in je bil več let naš generalni konzul v Dusseldorfu, kjer je navezal prijateljske stike z našimi rudarji na Vestfal-skem ter jih vedno krepko podpiral. Njemu je v veliki meri pripisati, da so se poglobili in utrdili stiki med našimi slovenskimi rojaki na Vestfalskem in njihovo rodno državo ter ožjo domovino Slovenijo.
Hrvatske konference v Beogradu
Včeraj je bilo v predsedstvu vlade več
konferenc. Najprej so se sestali ministrski predsednik Cvetkovič, dr. Maček in ban dr. Šubašič, ki je zjutraj prispel v Beograd. Popoldne je bil ban dr. šubašič v avdienci pri knezu namestniku Pavlu. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, so se vsi razgovori nanašali na vrsto novih uredb za področje banovine Hrvatske.
Dr. Maček je imel včeraj sestanke tudi z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje ter šefom SDS dr. Budisavlje-vičem, z beograjskim nadškofom dr. Ujči-čem, z našim poslanikom v Stockholmu prof. Stražnickim. Zvečer sta dr. Maček in dr. Šubašič odpotovala v Zagreb.
Prva in edina skrb
»Obzor« razpravlja v uvodniku o prvenstvenih nalogah malih narodov v sedanjih težkih in usodnih časih. Med drugim piše:
»Mali narodi ne morejo vplivati na raz-voi velikih dogodkov in borb, ki se vrše danes med mogočnimi narodi in državami. Naša naloea je samo. vestno spremljati razvoj dogodkov, ki bodo izoblikovali podobo nove Evrope. Glavna naša naloga ra je, zastaviti vse sile za naš obstanek in za to, da ne zaostanemo za razvojem dogodkov. Ako se bomo obvarovali pred vojnimi strahotami, kar vsi želimo in za kar se bori naše vodstvo, potem se bomo lahko brez posebnih težav prilagodili novemu položaju po vojni. Danes so časi taki. da moramo opusiiti vse malenkostne spore. Vse, kar ni v neposredni vezi z očuvanjem narodnega obstoja, je danes postranske važnosti. Potrebam narodnega obstoja moramo žrtvovati, če bo treba, vse druge vrednote in interese, za katere bi se bilo vredno boriti in žrtvovati v mirnih časih. Za nas vse velja sedaj kot vrhovni zakon našega delanja in nehanja samo zapoved: skrbeti za narodni obstoj. V teh časih bi bila največja škoda rušiti narodno kompaktnost zaradi političnih, socialnih in kulturnih pogledov. Vsa ta vprašanja se morajo danes podrediti vprašanju čuvan i a naše narodne bodočnosti. Med nami mora vladati sedai železna narodna disciplina vse do trenutka, dokler re minejo sedanji nevarni časi. Nobene žrtve niso prevelike za to, da ohranimo naš narod v okviru naše države in da stopimo v novo Evropo vsi skuoai strnjeni v naši državni skupnosti. Naiboli tragična nesreča, ki bi lahko doletela Hrvate, bi bilo. če bi bila naša država razbita in če se ne bi znašli v novi Evropi združeni vsi v skupni državi. Zaradi tega je danes dolžnost vsakega hrvatskega človeka in politika, da zastavi vse svoje sile za to, da očuvamo celotnost hrvatske domovine in ramo ob rami s Srbi in Slovenci čuvamo in branimo Jugoslavijo, ki zagotavlja vsem trem njenim narodom njihov obstoj in bodočnost.«
Hrvatski disevsslk4 o našem mednarodnem položaju
»Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnji številki o položaju Jugoslavije v novi fazi evropske vojne List pravi:
»Tuja propaganda je skušala zadnje čase povzročati zmedo pri nas. Širile so se vesti, da nam pretijo te in one nevarnosti. Dogodki so vse te vesti ovrgli. Nemčija je kakor razumljivo skušala ojačiti gospodarske zveze z Jugoslavijo ker so ji te zveze v času vojne potrebne in koristne. Pri tem je tudi vse storila, da je Jugoslavija lahko ohranila svojo nevtralnost. Velika nemška država vodi realno politiko. Zato ni ostala samo pri tem. Jasno je z dejanji dokazala, da je daleč od vsake misli, da bi — tudi po zaključku vojne — izvajala politiko, ki bi bila v škodo našemu narodnemu ozemlju. Ona sama je izrazila željo, da balkanske in podunavske države t ud- v bodoče nadaljujejo sodelovanje z njo na gospodarskem področju, kar se je pravilno razumelo v obojestransko korist.«
V	nadaljnjem opozarja vnovič na velike zasluge dr. Mačka, za ohranitev naše nevtralnosti in ob zaključku še dodaje:
»On je napravil nekaj odločilnih potez, ki so se pokazaie korstne ne samo hrvatskemu, temveč tudi srbskemu in slovenskemu narodu tako, da mu vsi dolgujejo priznanje.«
Nova mestna sveta
v Subotici in Somboru
V	nedeljo bo v Subotici politična konferenca predstavnikov Hrvatov iz Vojvodine. Na njej bo zastopa! vodstvo HSS minister Smoljan. Na konferenci bodo sestavili listo za nova mestna sveta v Subotici in Somboru ki sta bila doslej izključno v rokah pristašev JRZ. Nova mesta sveta v Subotici in Somboru bosta sedaj sestavljena v sporazumu med vodstvom HSS in JRZ, tako vsaj poroča »Hrvatski dnevnik« kot glavno glasilo HSS.
Resolucija akcijskega odbora državnih nameščencev
V	Beogradu ie zasedal akciiski odbor državnih nameščencev, ki se bori za izboljšanje materialnega ooložaia. Beograjski listi objavljajo resolucijo, ki ie bila sprejeta na plenarni seii odbora in ki pravi med drugim:
»Materialni položaj državnih nameščencev ie ostal kljub naraščajoči draginii neizpremenjen. Prav tako so ostali neiz-premenjeni vsi stari predpisi, ki urejajo
odnošaie med državo in njenimi nameščenci. čeprav so že dosti škodovali interesom javne in državne službe. Do sedaj še ni bilo storjeno ničesar, kar bi kazalo, da se ie resno pričelo računati s težkim položaiem našega državnega nameščen-stva in da se mu res želi pomagati. Prav tako še niso bili podvzeti učinkoviti ukrepi proti špekulaciji in posameznikom, ki izkoriščajo za svoje egoistične namene sedanie težke prilike.«
V	akcijskem odboru ie zastopanih 21 vsedržavnih organizacij državnih in samoupravnih nameščencev.
Rusija vodi predvsem rusko politiko
V	zagrebški »Novi Evropi« razmišlja Ante Ciliga. ki ie živel več let kot emigrant v sovjetski Rusiji, o vlogi Rusiie na Balkanu. Ciliga opozarja jugoslovensko javnost, nai ne polaga prevelikih nad na pomoč Rusije, in piše med drugim:
»Rusija ie daleč od nas in se mora boriti sama z velikimi notranjimi težavami. V današnji mednarodni situaciii stremi sovjetska diplomacija boli za tem da čim boli izrabi naš ooložai za sebe. kakor oa da pomaga nam. Ako hočemo računati v bodoče na kako pomoč Sovjetske unije, moramo predvsem urediti sami doma svoie prilike in nastopiti v Moskvi vsi kot enota; Srbi. Hrvati in Slovenci. Če bi hodili v Moskvo k Stalinu po pomoč drug proti drugemu, potem bomo vsi skupaj neizbežno propadli. Rusija ie danes brez dvoma naivečia slovanska s;la vendar pa moramo vedno računati z dejstvom, da vodi predvsem rusko in potem šele slovansko politiko.«
Pomen ruske akcije v Baltiku
Švicarski dnevnik »National-Zeitung« iz Basla objavlja komentar k ruski akciji v Baltiku in piše v njem med drugim:
»Zanimivo je predvsem, s kako močnim vojaškim pohodom spremlja Rusija svoj pritisk. Ker ni na vsem severnem vzhodu videti nobenega večjega nasprotnika, vpliva ta nenadni pohod nekam tuje in skoro senzacionalno. Vprašati se samo moramo, ali naj pomeni samo defenzivno Stalinovo demonstracijo v trenutku vojaške krize zapadnih velesil na francoskem ooji-šču, nekako v smislu francoskega reka: »Tu sem in tu ostanem!«, ali pa nakazuje zunanjepolitično prevsmeritev Moskve. Znano je. da je Amerika spet stopila v stike s sovjetsko Rusijo glede raznih vprašanj. Ako bi se ti razgovori vodili na globlji osnovi, bi kot področje sporazuma prišlo v poštev v prvi vrsti razčiščenje v vzhodni Aziji, bodisi na škodo Japonske ali pa vsaj v smislu ameriške podpore sovjetskemu vplivu na Kitajskem.«
Hudi nemški očitki
maršalu Petainu
»Volkischer Beobachter«, glavni orgar nemške narodno socialistične stranke, objavlja obsežne informacije o položaju v Franciji pod nasllovom »Dvojna igra maršala Petaina?« Na podlagi tet informacij so v okolici maršala Petaina na delu tajne sile. ki se pogajajo z Angleži o predaji francoske mornarice, letalstva m ostankov razbite suhozemske voiske Ti krogi so dosegli, da vlada še ni odbila angleške ponudbe za unijo med Angiijo ir Francijo.
»Govor generala de Gauillesa — nadaljuje vodilni nemški list — s^ v Bordeau-xu zelo mlačno obsodili. Dejstvo je, da prehaja preko morja na stotine ahgleških in francoskih parnikov do roba nakrcanih s francoskimi četami, ki jih nato izkrcuje-jo v raznih angleških pristaniščih V Anglijo je že dospelo mnogo transportov francoskih čet iz Bretanije in No>rmadije. Vse francoske vojne ladje so zapusti!e francoska pristanišča in odplule v neznano smer. Domneva se. da so odplule v angleška sredozemska in atlantska pristanišča. O bodoči usodi francoske vojne mornarice vlada popolna neizvestnost Vlada odklanja o tem vsako pojasnilo. General de
Gaulles je odklonil poziv francoske vlade, naj se vrne iz Anglije v Francijo. Izjavil je, da bo nadaljeval svojo skcijo tudi tedaj, če bi Petainova vlada sklenila mir z Nemčijo m Italijo Veliko senzacijo je vzbudilo tudi imenovanje Prouvosta za ge neralnega tajnika francoske propagande. Prouvost je bil minister propagande že v Revnaudovem kabinetu. Vsi ga smatrajo za tajnega zaupnika Reynauda \ Petamovem kabinetu. Prav ♦fko ni nobena skrivnost, da je pristaš Reynauda tud> sedanji zunanji minister Baudouin Neprozorna je tudi vloga generala NVevganoa«
Emigrantske informacije
V praški založbi »Orbisa« je izšla te dni knjižica B. M. Roellija, ki se bavi z vprašanjem, kdo je kriv poraza Francije in dosedanjih neuspehov Anglije v vojni proti narodno-socialistični Nemčiji. Angleški in francoski državniki, pravi Roelli, so si domišljali, da se lahko zanesejo na podatke, ki so jim jih dajali o nemškem vojaškem potencialu emigranti. Ne glede na to, da sta imeli Anglija in Francija obširno razpredeno javno in tajno obveščevalno službo, sta se očividno bolj zanesli na poročila, nasvete in priporočila emigrantov. Prvič se je pokazalo rovarsko delovanje emigrantov ob saarskem plebiscitu. Tisk, ki je po podatkih emigrantov napovedoval poraz Nemčije pri ljudskem glasovanju, si je pridobil nesmrtno blamažo in veljava emigrantov je nekoliko padla L. 1938. pa so emigranti znova začeJi pridobivati na ugledu v Franciji in Angliji. Dela proti Nemčiji so se lotili odličnejši begunci, kakor Rauschning, HeJlmuth Klotz. Fritz Sternberg in drugi. Ti so postali politični proroki francoskih in angleških vlad. Emi-grantje so s svojimi napačnimi podatki zapeljali Francijo in Anglijo do napačnih računov o nemški vojaški sili in ti napačni računi so neizogibno vodili k napačnim zaključkom Prebežniki so vzbujali v Londonu in v Parizu pretirane nade na notranji razpad Nemčije. Dokaz temu je okoliščina. da je naivni in senilni Chamberlain vodil vojno proti Nemčiji s tem, da je nemške kraje zasipal z letaki in tiskovinami, ki na nemško javnost niso imeh nikakršnega učinka. Na teh nepravilnih informacijah je zavezniško vojno vodstvo zgradilo svoje načrte in posledice seveda niso mogle izostati.
Ameriški glasovi
za zvezo z Rusijo
Dva ameriška novinarja, Pearson in Al-len, ki pišeta v listih »New York Times« in »New York Herald«, se zavzemata za to, da bi Zedinjene države vzele resno v pretres potrebo sklenitve obrambne zveze z Rusijo. V tem smislu je te dni pisal tudi list »VVashington Post« Vsi ti listi označujejo ameriško oboroževanje, povečanje ameriškega brodovja organiziranje vojnega gospodarstva ter nekakšne »vseameriške gospodarske vojne« in ojačenje Monroe-ove doktrine kot odgovor Amerike na razvoj položaja v Evropi.
Prva naša ladja v Rusiji
Konstanza, 21 junija. AA. V tukajšnje pristanišče jc na povratku iz Odese priplula jugoslovanska ladja Lovčen, k: je last Zetske plovidbe d d Ladja Lovčen vzdržuje redno progo med jugoslovanskimi pristanišči na Jadranu in pristanišč! ob Črnem morju ter je prvikrat pristala v Odesi. Ladja je bila tri dni v sovietskem pristanišču. Po izjavi kapitana ladje Marinoviča in članov posadke je bila jugoslovanska ladja lepo sprejeta od sovjetskih oblasti ki so izrazile zadovoljstvo zaradi doseženega gospodarskega sporazuma :n zavoljo uvedbe stalne zveze med lugoslovanskuni ;n sovjetskimi pristanišči. Predstavniki mesta Odese in pristaniških oblasti «c prišli na ladjo, nakar jim je kap tan Ma-novič vrnil obisk. Med tridnevnim bivanjem v Odesi so se oficirji in .nornarj: ladje kot gostje mesta Odese udeležili raznih pn-editev ter si ogledali mesto
Španska zasedba Tanser!a
Kakor smo že poročali, je Španija zasedla tako zvano tangersko cono. to je oni predelček Maroka, ki leži ravno nasproti Gibraltarju in ki je bil doslej po mednarodnih določbah demilitariziran in pod nekako mednarodno upravo.
Tanger je bil desetletja ena izmed najbolj kritičnih točk sredozemskega rivalstva, dasi leži prav za pra\ že izven sredozemskega bazena, ker leži že na aflantiško stran vhoda v Sredozemsko morje. Toda zemiljepisni položaj Tanger ia je tak. da ie za čuvanje vhoda v Sredozemlje izredno velikega strateškega pomena Zato se je glede Tangerja že od nekdaj glasil angleški rek, da mora biti ali angleški ali pa nevtraliziran. odnosno internacionaliziran. nikakor pa ne v rokah Angliji nasprotne države.
Prvi tangerski statut, izdelan v smislu internacionalizacije tangeiske cone. je iz leta 1923. Do sedaj veljavni sporazum je bil sklenjen 28. julija 1928 in pomeni zaključek dolge dobe mednarodnih sporov okoli Tangerja, katerega usoda ni le tesno povezana z gibraltarsko ožino, temveč tudi z obema Marokoma, španskim in francoskim. Tangerski statut pušča nad mestom suverenost maroškega sultana, vendar samo po imenu, kajti dejansko uvaja nad tangersko cono neke vrste kolektivni protektorat, ki bi ga lahko označili tudi kot mednarodno sovlado. Tangerski pas s tangerskim statutom torej ni bil formalno nevtraliziran, temveč internacionaliziran, a dejansko je bilo to področje nevtralno in razoroženo. Internacionalizacija Tangerja je pomenila nekakšen kompromis med različnimi težnjami. ki sta jih uveljavljali zdaj Španija, zdaj Francija nasproti interesom Anglije in drugih držav.
Države, ki so do španske zasedbe Tangerja pred nekaj dnevi upravljale tangersko cono na osnovi formalnega prenosa oblasti od maroškega sultana, so bile razen Španije in Francije še Anglija, Italija ter z omenjenimi funkcijami tudi Zedinjene države, Belgija, Nizozemska in Portugalska to se pravi države, ki so bille irteresirane na af riški trgovini. Sultanov delegat v Tan-
gerju je bil Mendub. ki pa je imel le omejene naloge, kolikor je šlo za upravo nad domačini, medtem ko je pravo upravo tega kolektivnega protektorata izvrševala posebna mednarodna skupščina z zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo Države, ki so bile zastopane v upravi, pa so s; razdelile med seboj izvševanje posameznih funkcij. Tako je na primer Španija prevzela policijsko in varnostno oblast v Tanger ju; španski zastopnik jc imel tud nalogo skrbeti za obrambo Tangeria pred morebitnimi zunanjimi napadi Španiji sr razen obrambe pripadle še finance, kar je razumljivo, ako se upošteva gospodarska povezanost tangerskega pasu s španskim maroškim zaledjem.
Notranjo upravo, trgovine in javna dela je vodil francoski delegat Zastopnikom drugih držav so pripadle inanj pomembne funkcije, tako da sta upravo tangerskega pasu dejanske oskrbovan Španija in Francija. Velika Britanija je na primer skrbela le za higienske zadeve Italija pa za sodstvo. Ta sodišča so bila pristojna ne le za spore med domačini in Evropci, temveč tudi med samimi Evropci.
Glede trgovine je veljalo v Tangerju načelo odprtih vrat, in siccr ne le za države, ki so bile udeležene v upravi, temveč tudi za vse druge države. Položaj Tangerja med špansko državljansko vojne je bil seveda zelo kočljiv, kajti politika strogega nevmešavanja v španske notranje zadeve se spričo tako pestre sestave mednarodne uprave ni mogla vedno spoštovati Ko je sedaj Španija zasedla tangerski pas, je španska vlada obvestila prizadete države, da je to storila samo zato, da zagotovi nevtrailnost tangerskega ozemlia med sedanjo vojno. Po tem uradnem sporočilu bi torej bila španska zasedba samo začasnega značaja, španska vlada je obenem zagotovila, da bo spoštovala tudi vse pravice drugih držav, kakor je izvirajo iz tangerskega statuta Španska zasedba pomeni torej formalno izvajanje pravice in dolžnosti španske vlade, da poskrbi za varstvo tater-nacionaliziranega Tangerja. Vprašanje je seveda, ali bo ostalo samo pri tem.
Nemški list o položaju na Balkana
Dunajski list »Neues VViener Tagblatt« objavlja od svojega budimpeštanskega poročevalca dopis, v katerem črtamo med drugim:
»Evropski jugovzhod je imel srečo, da ni doslej med silnim obračunavanjem v ostali Evropi slišal niti enega ostrega strela. Ako bi si njegova neizravnana javnost ae oila cesto sama sugerirala razna vznemirjenja, bi bilo o vojni tu komaj sledu. Odločni volji Nemčije, da ne dopusti razširjenja bojišč na Balkan in v podunavski prostor, volji, ki ji je z vso odločilno težino svojega sredozemskega pomena sekundirala Italija, sta se morali zapadni velesili ikloni-ti. Jamstva Rumuniji in Grčiji io ostala gola obljuba in Turčija je na dan, ko so v Londonu pričakovali anglofilsko odločitev Ankaie, raje podpisala z nemškim poslanikom trgovinski sporazum ... ItaM ian-ska aktivna udeležba v vojni ne spreminja tega po'ožaja na evropskem jugovzhoda v ničemer. Stališče poedinih vlad je celo v tufliko olajšano, v kolikor je prejšaie italijansko stališče nevojskovanja še vedno omogočalo Angležem neko svobodo gibanja. Prometne težave med zapadom in jugovzhodom so ob italijanski zapori tako velike, da je angleški vpliv na jugovzhodu praktično izločen.«
List prikazuje nato položaj v noedinih balkanskih državah in piše med drugim: »V Jugoslaviji je zunanjepolitični položaj ugodno vplival na rešitev hrvatskega vprašanja, ne da bi bilo to vprašanje že popolnoma izginilo. Na Madžarskem so se komaj izognili krizi vladne stranke. V Rumu-
niji močno pritiska draginja in sporazum z Železno gardo še vedno ni preko začetnih poskusov. Zelja, da bi ostal ta prostor izven vojne, pa je začasno povsod potlačila notranje nestrpnosti«
Sodba v šuflajevem procesa
Zagreb. 21. jun. o. Danes dopoldne je okrožno sodišče proglasilo sodbo v procesu proti Branku Zwergerju, Ljubomiru Beloševiču in Peri Večerincu, ki so bili obtoženi umora dr. Milana Šuflaja. Zwer-ger je bil obsojen na dosmrtno ječo. Belo-ševič na 5 let robije. Večerinac pa ie bil osvobojen. Zwerger in Beloševič sta vložila priziv proti sodbi.
Muslimanski verski poglavar na obisku v Zagrebu
Zagreb, 21. jun. o. Poglavar muslimanske cerkve v Jugoslaviji reis-ul-ulema Spaho pride 24. junija v Zagreb na službeni obisk. Tu se bo mudil tri dni.
Tlakovanje ceste
Ljubljana—Jeiica
Beograd. 21. junija, p. Ministrstvo za gradbe je razpisalo 2. ofertalno licitacijo drobnih kock za tlakovanje ceste Ljubljana—Jezica do km 4.492. Licitaciia bo 4. julija v tehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani in v računsko-gospodarskem oddelku ministrstva za gradbe. Proračunska vsota iznaša 14,528.412 din.
Naš in nemški tovorni vlak sta trčila
drug v drugega
Skoda je velikanska — Po srečnem naključju so le poškodovanci brez smrtnih žrtev
Maribor, 21. junija.
Lepa okolica Ranče in Jelenč z valovitimi grički se je prebudila davi ob novici, da sta trčila med postajama Pesnico in Cerknico naš in nemški vlak drug v drugega. Vse dopoldne m tudi popoldne eo prihajali ljudje na kraj nesreče. Pripisati je le golemu naključju, da ni bilo smrtnih žrtev.
Iz Maribora odhaja vsako jutro ob 4.45 proti št. Dju mešani vlak. Lokomotivi je priključen službeni voz, ki mu sledijo trije potniški vagoni, tem pa tovorni vagoni. Vlak prispe v Pesnico ob 5.18, kjer se mora premikati. Osebni vagoni gredo proti št. Dju prazni. Namenjeni so dijakom in dijakinjam, ki se v njih vozijo z odhodom ob 7.12 lz št. Uja v Maribor v šole. Tako se je tudi davi omenjeni mešani vlak v redu odpeljal iz Maribora proti Št. IIju. Poleg lokomotive in tovornih vagonov je imel v svojem sestavu tudi službeni voz ta štiri voze III. razreda. Na Pesnici je bilo običajno premikanje, ki pa se je zavleklo, železniški uslužbenec, ki mu je poverjena naloga blokiranja, je iz še nepojasnjenih vzrokov napačno ravnal Posledica je bila. da je vlak zavozil iz Pesnice proti Cerknici na napačen tir. Paznik ob železniškem prehodu, ki je kakšne 4 km pred cerkniško postajo, je opazil, da vozi vlak na desnem tiru. Takoj je signaliziral in strojevodja je storil vse, kar je mogel, da je vlak lahko ustavil pri kilometrskem kamnu 268.3.
Toda v tem trenutku je privozil nasproti nemški tovorni vlak s 30 tovornimi vagoni. Vagoni so bili naloženi z nemškim premogom v teži 500 ton. Nemški strojevodja je sicer opazil pretečo nevarnost ta je zaviral vlak. Toda teren, po katerem tečejo tračnice, je viseč, ogromna teža je gnala vlak naprej, neogibna posledica je bila karambol. Bilo je ob 5.25, ko je nemški vlak zavozil v naš tovorni vlak, ki je bil že obstal. V zadnjem trenutku sta še skočila iz lokomotive našega tovornega vlaka strojevodja ta kurjač. Prav lako je storilo osebje v službenem vozu. Enako se je delu nemškega prometnega osebja posrečilo v zadnjem trenutku odskočitl. Silno razdejanje je sledilo. Obe lokomotivi sta se prevrnili čez nasip na stran proti Jelenčam, tender nemške lokomotive se je zvalil globoko proti bližnim njivam. Devet tovornih vagonov nemškega vlalka je čisto razbitih, prav tako službeni voz ta trije potniški vozovi našega vlaka. Vse leži povprek: deske, razbiti odbijači, osi, kolesa, vrata, žice razbitih telefoničnih naprav ta drogov ta najrazličnejši sestavni deli. Delno poškodovani so tudi drugi tovorni vozovi, tako da je poškodovano poleg obeh lokomotiv okoli 20 vagonov. Katastrofa bi bila še silnejša, ako bi ne bili potniški vagoni našega mešanega vlaka prazni in ako ne bi bil naš mešani vlak pravočasno obstal.
Takoj po nesreči je vodstvo mariborske sekcije pohitelo na kraj nesreče. V komi-
siji Bo bili med drugimi podnačelnik g. Gaj še k, inž. Htaterlechner in kontrolor g. Pšeničnik. Komisija je ugotovila dejansko stanje in je ukrenila vse potrebno, da se proga čimprej očisti. V svrho ugotovitve krivde je v teku posebna disciplinska preiskava. Na kraj nesreče so prihiteli tudi mariborski reševalci, ki so tri teže ranjene prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Med huje poškodovanimi so 40-letni nemški strojevodja Maks Walcher, stanujoč v Gradcu, Toplergasse (ima zlomljeno desnico v laktu, otekline na rokah in nogah ta odtrgano levo uho), 40-letni vla-kovodja Josip Hribar, stanujoč v Gradcu, Kalwariengiirtel 7 (ima poškodbe na glavi) ta 43-letni kurjač Ivan Zorn iz Gradiča (Libenau), ki ima odrgnine po obrazu ta levi nogi pod kolenom. Mariborski reševalci so bili pohiteli na kraj nesreče s starešino mariborske gasilske čete g. Pogačnikom na čelu. Nekateri, ki imajo lažje poškodbe, so se zatekli k bližnemu zdravniku.
Kmalu ao se pripeljali s posebnim vlakom iz Maribora 23 delavcev mariborske sekcije ta železniški delavci iz kurilnico, Pesnice, št. Uja in drugih bližnih postaj. Skupno je bilo zbranih več kakor 200 delavcev, ki so ves dan čistili progo. Nemški premog, ki je bil namenjen v Italijo, so spravili iz tovornih vagonov v jarek ob železniški progi. Drugi tir za enosmerno vožnjo je menda že prost. Spravljanje razdejanega ta razbitega vlakovnega materiala z drugega tira pa bo združeno z velikimi napori ta je računati, da bodo dela trajala več dni. Na kraj železniške katastrofe so pripeljali tudi žerjave, s katerimi bodo skušali dvigniti obe lokomotivi na tir. Zaradi nesreče je bil ustavljen ves železniški promet na tej progi. Onstran špilja čaka 5 do 6 tovornih vlakov, ki so napolnjeni z nemškim premogom, na prevoz proti Mariboru. Naše železniško vodstvo je ukrenilo vse potrebno, da se čimprej upostavi nemoten železniški promet, ki naj omogoči dosedanji obseg.
škoda gre v milijone. Poleg drugega je bila tudi zrahljana proga ta poškodovana telefonska napeljava.
Današnja železniška katastrofa je ena največjili, kar jih poznamo ob meji. Zadnja slična katastrofa v teh krajih je bila leta 1908. ko je osebni vlak iz Maribora zavozil pri Pesnici v tovorni vlak.
Pri preiskavi so dognali, da je prometnik železniške postaje na Pesnici po svojem službenem postopku ravnal povsem pravilno, tako da mu ni mogoče pripisati nobene krivde. Pač pa bo treba presoditi, v koliki meri je kriv železniški uslužbenec, ki je opravljal svojo službo pri bločnicL Ta še ni imel predpisanega izpita in bi ne bil smel opravljati take službe. Z napačnim blokiranjem je povzročil, da je vlak zašel na nepravi desni tir.
Kadar primanjkuje olja • • .
Originalen načrt neke mestne občine
Ljubljana, 21. junija
Vojna sodobnega stila in mere ne prizanaša nikomur, temveč poseza s svojimi strahotami daleč preko meja in prinaša stiske tudi narodom, ki daleč od krvavih front ljubosumno varujejo svoj mir. Tudi k nam prihaja v vseh mogočih oblikah, a najbolj živo se njene posledice čutijo v nezadržnem naraščanju cen ln v zmerom bolj skopi odmeri nekaterih važnih življenjskih potreščin.
Te dni so naše gospodinje postale bogatejše za eno skrb: v trgovinah je začelo primanjkovati jedilnega olja. Trgovci ne dobivajo te dragocene začimbe toliko, da bi mogli od danes do jutri ustrezati željam svojih odjemalcev. In kaj se zgodi sredi teh zadreg? Mestne občine so po zakonu dolžne skrbeti za čas, ko bi pod pezo vojne vihre utegnilo na trgu nastati prehudo pomanjkanje živil, in morajo zato imeti stalno pripravljeno zalogo, ki bi odpomo-gla preko največje sile. Ker ao živila precej rahločutno blago in se s časom pokvarijo, so mestne občine dolžne, da te svoje železne rezerve od časa do časa prenavljajo. Tako se je zgodilo nekje v nafti banovini, da je mestna občina v teh dneh, ko je začelo na trgu primanjkovati olja, sklenila, da stavi vso svojo zalogo konzu-mentom na razpolago. Da izvede ta načrt, ki bi bil sam po sebi brez dvoma vse hvale
I vreden, se je odločila za svojevrstno, originalno obliko. Kot formalnega posredovalca je izbrala neko stanovsko organizacijo svojih nameščencev, ki naj bi olje razprodala med svoje člane. Najmanjša količina, ki je interesentom na razpolago, je sodček z vsebino 200 litrov.
Skoraj nimamo povoda, grajati okoliščino, da je mestna občina, ki je dolžna a svojimi zalogami skrbeti za vse občane brez razlike, izključno svojim nameščencem naklonila svojo zalogo olja. Takle sodček 200 litrov olja je namreč že celo majhno bogastvo, in četudi ga občina po režijski ceni nudi na prodaj, bi malokdo zmogel kupnino zanj. Najbrž lahko rečemo, da so med mestnimi uslužbenci kakor med ostalimi meščani enako redki ljudje, ki bi si na lepem lahko pritrgali takole •okroglih 15 tisočakov od ust, da se založe z oljem do poslednjega diha. Ponudba mestne občine torej velja za mestne uslužbence prav toliko, kakor za ostale občane iz nižjih srednjih slojev, ki jim je možnost nakupa odtegnjena. Dobrote bi se lahko poslužili samo redki špekulantje, ki imajo denar, pa bi lahko to priliko izkoristili, da se z oljem po najnižji ceni založe, da ga bodo potem, dokler bo stiska trajala, razprodajah po verižniških cenah. Človeku se zdi, da je za takšne vrste Igre najmanj primeren današnji čaa.	,
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par sa besedo, Din 5.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 8.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, U iščejo služb. NajmanJSi znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12J—, Dopisi tn ienitve se eara&majo po Din Z.— sa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— sa ftlfro ali dajanje
naslovov. Najmanjši cnesek sb enkratno objavo oglasa Din 20._,
Vsi ostali oglasi se caračonajo po Din 1^— sb besedo, Din S.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek as enkratno objavo »glasa Din 17._.
Kam pa,kam ?
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianje naslova J din. Najmanjši znesek 17 din.
Danes in jutri
zabava s plesom pri Putrih Dolenjska cesta 6.
15930-18
Službo dobi
Beseda l dm, davelr ■> din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmaniši znesek 17 din.
Blagajničarko
(Sitzkassierin) veščo registrirne blagajne, z dobrimi spričevali, išče večja restavracija v Zagrebu. Stalno rresto. Pismene ponudbe n.i: Gostilna »Orao«, M. Bednianec, Zagreb, Franko-panska ul. 13.
15818-1
Delniška pivovarna Sarajevo
potrebuje za takoj izkušenega pivarja (pivarskega po-iročnika. Prednost imajo neoženieni in kateri so že delali v pivovarniških podjetjih in poznajo delo v vseh oddelkih. Ponudbe z opisom dosedanjega dela in zahtevo plače poslati na Pivovarno, Sarajevo.
15588-1
Trgovskega
pomočnika
ki aranžira izložbe, in je spreten prodajalec manufak-ture, verziran v mešani stroki, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poznam blago«.
15865-1
Sobarico
samostojno, zraven kuharice sprejmem k 7 članski trgovski družini v mestu na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdrava in spretna«.
15867-1
Prodajalca ali
prodajalko
spreimem k veleprodaji tobaka za samostojno vodstvo. Pi.nidbe na ogl. odd. Jutra pod »Imam kavcijo«.
15868-1
Mlajšo postrežnico
zi kraiši čas, sprejmem takoj. Javiti v soboto od 13-—1Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15832-1
Frizersko
pomočnico
in vajenko sprejmem takoj ali po dogovoru. Dinter, Sv. Petra 'cesta 95, Ljub-l;ana.	15872-1
Slaščičarja
več natakaric, kuharic in perico sprejme posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova c. 7/II. Za odgovor 2 din znamko.	15875-1
Simpatično dekle
pridno, sprejmem za gorenjski kraj, katera je vajena gostilniškega obrta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Nastop takoj ali 15. VII.
15874-1
Vodjo barvarne
»a nogavice in trikot potrebuje tovarna v Sloveniji. Ponudbe z navedbo dosedanjega udejstvovanja, izobrazbe in prakse, kakor tudi naobrazbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vodja barvane«.
15919-1
Fanta
za na kegljišče in druga domača dela sprejme takoj gostilna »Derenda«, Borštnikov trg št. 2.
15923-1
Več prvovrstnih
pomočnic
išče modni atelje v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15920-1
Mesarskega
pomočnika
sprejmem takoj v stalno službo. Dolničar, Poljanska cesta 51, Ljubljana.
15877-1
Sedlarski in tapetniški mojster
gre za poslovodjo ali se priženi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priletni«.
15915-1
Službe išče
beseda 30 par, davek 3 din. ei 3 din za šifro ali daja lic naslova. — Majmaniii znesek dni U.
Gospodična
samostojna uradnica in gospodinja, popolnoma samostojna v vseh pisarniških slih, z dolgoletno prvovrstno prakso, s sposobnostjo vodstva gospodinjstva in vzgoje otrok, poštena in poverljiva, želi takoj me-mati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Namestnica šefa in gospodinje«.	15714-2
Frizerski in
brivski pomočnik
išče namestitve za takoj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Frizer«.
15555-2
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova din. Najmanjši znesek 17 din.
Večja parcela
bližini mesta Celja naprodaj po din 15 kv. m. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Nakup parcele«.
15761-20
Velika hiša
dvonadstropna v mestu Celju naprodai. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dvonadstropna hiša«.	15760-20
Hiša z vinogradom
10 minut od postaje Straža Toplice, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15840-20
Posestvo
z novo žago, mlinom in 40.000 kv. m okrog ležečega sveta, v industrijskem okraju naprodaj. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra.
15748-20
Kunaver Ludvik
posredovalec pri nakupu in prodaji nepremičnin, telef. 37-33 proda 5-stanovanjsko novo hišo 360.000 din, — 5-stanovanjsko vilo 650.000 din, — 4-stanovanjsko vilo 550.000 din, — 5-stanovanjsko hišo z lokalom v sredini mesta. Več parcel in večjih kompleksov. Poizve se v pisarni: Cesta 29. oktobra štev. 6.
15916-20
Kolesa
Beseda I din, davek 3 din. za šifro ali daianje naslova 3 din. Najma-niii znesek 17 din.
Moško in
damsko kolo
najfinejša svetovna znamka in lahko luksuriozno športno italijansko kolo. najfinejši model, naprodaj za izvanredno nizko ceno. — Strojna delavnica. Sv. Petra cesta 85.
15928-11
Avlo, moto
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din
DKW avto
dobro ohranjen, prodam. Ogledati hotel Herden, Ljutomer 22. in 23. junija.
15925-10
BMW avto
mali, štirisedežni, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15936-10
Stanovanje
Beseda 1 din, davek J din: za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
3-sobno stanovanje
krasno, oddam 15. julija ali pozneje. Dukičev blok. Na;lov v vseh poslovalnicah Jutra.
15887-21
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 3 din. Najmanjši znesek 17 din.
Komfortno
stanovanje
lepo, zdravo, 2 do 4 sobe, iščem za sedaj ali pa pozneje. Najraje: Vrtača, Blei weisova, Resljeva, Kotni-kova in bližina istih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša stranka« .
15896-21a
Sobo odda
Beseda I din, davek i din, za šifro ali daianje aaslova 3 din. Najmanjši meaek 17 dia.
Sončno sobico
s posebnim vhodom oddam na Mirju. Lepi pot 15.
15904-23
Sobo
Z dvema posteljama, strogo separirano z vso oskrbo v centru mesta, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15924-23
Sobo
oddam takoj ali s prvim dvema osebama z vso oskrbo. Židovska ul. 6/1.
15933-23
Sobe išče
Beseda 30 par. davek 3 din, ter 3 din za šifro ali dajanje naslova. — Najmanjii znesek dni IS.
ŠPORT
Prvi mednarodni atletski miting
Dvoboj z Madžarsko
Kdo bo zastopal v Beogradu naše? — Nade za končno
zmago ao majhne
Za 1. avgust
išče stalen . gospod opremljeno sobo v centru. V poštev pridejo le sobe s separatnim vhodom. Zaželj na souporaba kopalnice in telefona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 500 din«.	15921-23a
Razno
Seseda 1 din davek S din, za iifro ali dajanje naslova dia. Najmanjši znesek 17 din.
Dijaike m obe
Srednješolca
od 1.—4. razreda sprejmem v vso oskrbo. Center mesta, krasno opremljena soba s souporabo kopalnice. Hrana prvovrstna. Strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15893-22
ZA VSAKO PRILIKO
a aj boljša in naj cenejša oblačila si nabavite pri
Preske?ju,
Sv PETKA C. 14
Žične posteljne mreže
in
železno pohištvo
Vam nudi najceneje STRGULEC PAVEL, Gosposvetska 13, L j n b 1 j a n a
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili najino mamo, taščo, gospo
Marijo Birtič
roj. ZOR
VDOVO PO STROJEVODJI
na njeni zadnji poti, ki so jo obsuli s prekrasnim cvetjem in za izraze sožalja, najina najprisrčnejša zahvala.
Ljubljana, dne 21. junija 1940.
BINA in BERTL PEČAK
ZAHVALA
Za mnoge izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda
VALENTINA ŠTURMA
se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini, lovcem, Slov. planinskemu društvu, Slov. lovskemu društvu, gasilski četi in vsem prijateljem ter znancem, ki so dragega nam rajnkega spremili k večnemu počitku.
Maše zadušnice bodo brane v župni cerkvi v Begunjah. POLJČE, 21. junija 1940.
Žalujoči: LIZA ŠTURM, soproga; IDA por. Inž. LEGAT, hčerka
in sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Dotrpela je v 68. letu starosti naša ljuba mama in stara mamica,
tašča in teta, gospa
FRANJA DEISINGER
dne 21. t. m. po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 22. junija 1940, ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 21. junija 19«».
MILAN In MALČI; BORCEK, vnuček. in ostalo sorodstvo.
V Beogradu bo danes in jutri atletski dvoboj med madžarsko in jugoslovensko atletsko reprezentanco. Čeprav Madžari niso poslali v Beograd svojih najboljših, temveč skoraj kompletno drugo garnituro, naša reprezentanca nima skoraj nobene nade na zmago.
Reprezentanca Jugoslavije, ki je bila sestavljena tako rekoč šele v zadnjem trenutku, ni sicer najslabša, toda odličnim madžarskim atletom, ki slove med najboljšimi v Evropi, gotovo ne bo kos. Tako bo naloga naših atletov edino, da dosežejo čim boljše rezultate in čim manjši poraz.
Slovenski del reprezentance, ki ga tvorijo atleti Mavsar, Bručan, Kvas, Goršek, Stepišnik, Košir ln Obršek, je odpotoval včeraj dopoldne pod vodstvom tajnika SAZ g. Zupančiča v Beograd. Določena sta bila sicer tudi še Gabršek in Račič, ki pa nista odpotovala. Gabršek si je namreč pri treningu poškodoval nogo, Račič pa je zadržan.
Tehnični referent ASKJ g. Simič je določil za dvoboj proti Madžarom naslednje atlete: 100 m bosta tekla Beograjčana Jovanovič in Stevanovič. Prvi je letos dosegel rezultat 11,0, drugi pa še nima rezultata. Na 200 m bi nas morala zastopati Račič in Dimitrijevič, kjer pa Račiča ne bo, pride namesto njega v poštev Urbič ali pa Klinar. Za 400 m sta določena Kli-nar in Despot, katerima bo Madžar, ki ima rezultat 50,6 zelo trd oreh. Na 800 m bosta tekla Goršek in Srakar, ki imata letos najboljše rezultate 2:01,5 in 2:00,4, proti Madžaroma, ki imata rezultate 1:57,3 in 1:57,4. Kotnik ln Srakar sta določena za 1500 m, vendar je verjetno, da bo tekel namesto Srakarja Košir. Kotnik je trenutno v taki formi, da lahko računamo na zmago in morda tudi na nov jugoslovenski rekord, kajti madžarski reprezentant ima letošnji rezultat samo« 4:03,0, dočim je Kotnik tekel že 4:01,2. 5.000 in 10.000 m
sta disciplini, v katerih so Madžari tako dobri, da naši sploh ne morejo upati na uspeh. Za prvo disciplino sta določena Flass in Galovič, za drugo pa nekoliko močnejša Kvas in Bručan. Od Hanžekoviča in Ehrlicha, ki sta določena za 110 m preko zaprek, ima prvi možnost, da zesede prvo mesto pred Madžarom Hidasom, ki ima rezultat 15,7. Na 400 m Ehrlich in Skušek nimata izgledov, ker za to disciplino nimata treninga. Za skoke so določeni: višina Abramovič in živkovič, ki imata rezultate 180 oz. 175, za troskok mladi šimono-vič in Lazarevič, za skok ob palici Lenert s 3,50 in Ivanuš s 3,40, za daljino pa Urbič, ki ima rezultat 6,97 in Lazarevič s 6,88. Nadalje nas bodo zastopali: v metu krogle Kovačevič, ki ima letos najboljši rezultat 14,08 in Novakovič s 13,34, dočim imata Madžara Horvath 14,52, Csanyi pa 14,41. V metu diska bo startal Curčič, ki ima 43,56 ter Soič 43,43. V tej disciplini je siguren favorit Madžar Horvath, ki ima rezultat 48,38. Posebno huda bo borba v metu kopja. Za Jugoslavijo bosta nastopila Markušič in Mavsar, ki sta letos dosegla zelo dobra rezultata 62,82 oz. 61,45, za Madžare pa Csanyi in Benyi, ki beležita rezultata 62,80, odn. 62,42. Sigurni favoriti pa smo v metu kladiva, kjer bosta nastopila Goič in inž. Stepišnik, naša stara in proslavljena »kladivaša«, ki beležita letos, prvi 44,44, drugi pa celo nov drž. rekord 51,71, medtem ko ima najboljši Madžar 45,71. Ostanejo nam še štafete. 4x100 m bo tekla kompletna »Jugoslavija« iz Beograda v postavi Stefanovič, Jovanovič, Radonjič, Popovič, 4X400 m pa bodo tekli Despot, Klinar, Obršek in Marko-vič.
★
Današnji del sporeda obsega discipline: 110 m preko zaprek, kroglo, 800 m, skok ob palici, 200 m, met diska, 5000 m, skok v daljino in štafeto 4X400 m.
Nogomet danes In jutri
Juniorski finale v Ljubljani
Jutri ob 15.30 na igrišču Ljubljane
Prvo srečanje za ponosni naslov junior-skega prvaka SNZ se bo letos v Ljubljani na igrišču Ljubljane.
V	goste sprejmemo junlorsko ekipo ISSK Maribora, ki slovi po lepi in koristni igri daleč preko igrišč mariborske podzveze. Prvo mesto sta si obe ekipi osvojili premočno, ne da bi bili kdaj le malo ogroženi za najboljše mesta. Juniorska moštva gojijo v sedanjih kritičnih časih za naš nogomet mnogo lepšo in koristnejšo igro, ki nikoli še ni razočarala gledalcev. Lepota igre in njene faze prav nič ne zaostajajo za prvorazrednimi ekipami. Važno je za nas ta tekma tudi, ker bomo v njej lahko primerjali, a-li je ljubljanskemu nogometu nogomet iz severne meje že nevaren, ali ga res ni morda že prehitel.
Mi zaupamo naši mladini, ker vemo, da se zna boriti in tudi zmagati. Pričetek tekme bo jutri ob 15.30; po tej tekmi pa bo še ena.
Veliki finale v Mariboru
V	domačem prvenstvu bo razen mladinskega finala na ljubljanskih tleh jutri še važnejša finalna tekma na mariborskih, in sicer prva za naslov prvaka SNZ med obema finalistoma prvih moštev — med Mariborom in železničarjem. Ta končna tekma je iz prvenstva vseh slovenskih nog. klubov je dobila zaradi izvrstne forme mariborskih moštev popolnoma krajevni značaj in bo zdaj potekla pač v znamenju prestiža teh dveh mariborskih moštev. Za vse ostale kandidate iz Slovenije — bilo jih je 19 — je že tako gotovo, da imamo naš najboljši nogometni klub v Mariboru. Kdo bo prvak, naj se Maribor in želorničar pomenita med seboj — in morda še pristaši obeh enajstoric.
★
Slednjič bo jutri še ena prvenstvena tekma, ki zaradi raznih zaprek še ni bila odigrana, pa tudi ne bo prinesla nobene bistvene spremembe v plasmaju. To je drugorazredna prvenstvena tekma med dvema trboveljskima moštvoma, in sicer med Ret-jem in Trbovljami, ki bo jutri popoldne v Trbovljah.
Turnir Slavije
Kakor smo že včeraj obširno opozorili prijatelje nogometa, bo jutri proslavila petletnico obstoja SK Slavija z zanimivim celodnevnim sporedom na igrišču Mladike na Kodeljevem. Razen moštva slavljenca bo na turnirju igrala še domača enajstorica Mladike, v goste pa bosta prišli še dve moštvi od drugod, in sicer Jugoslavije iz Celja in SK Litija. Dopoldanski spored se bo začel ob 10., popoldanski pa ob 14.15.
Vstopnice bodo po 4 in 6 din, celodnev-
ne pa po 8 din. Za lastnike slednjih bo po končanih tekmah še posebno žrebanje za
številne lepe nagrade.
★
Razen nogometašev bodo to nedeljo nastopili v Budimpešti tudi nekateri naši veslači na veliki mednarodni veslaški re-gati. Srbi bodo tja poslali šest čolnov, Hrvati pa bodo zastopani v dveh disciplinah, in sicer v četvercu s krmarjem in dvojki brez krmarja.
Marsovci v Celju
Za jutrišnjo prijateljsko srečanje na Glaziji v Celju med prvakom I. razreda ljubljanskega podsaveza in SK Celjem je precej zanimanja. Obe moštvi tvorijo mlade moči, ki so tudi tehnično dobro podkovane in bodo nudile zanimivo borbo za zmago. Pričakovati je, da bo to srečanje privabilo jutri nekoliko več gledalcev, nego prejšnjo nedeljo. Prepričani smo, da bodo vsi zadovoljni odhajali z igrišča. Tekma se bo pričela ob 17., ko vročina že pojema.
Štiri tekme za s. e. pokal
V tekmovanju za srednjeevropski pokal nam je ostalo malo časa za veselje nad sijajnimi uspehi vseh treh naših predstavnikov, ki so v prvih tekmah I. kola s skupno razliko 10:0 odpravili najboljše madžarske« in rumunske klube, kajti spet se je treba začeti tresti za izide povratnih tekem, ki bodo danes 4n jutri na madžarskih in rumunskih tleh. Prvi nastopi naših najboljših nogometnih moštev v tej konkurenci so res presenetili vse in razumljivo je, da so naši hrvatski in srbski kolegi v prvem navdušenju, z veliko naslado sestavili kar posebno tabelo, ki naj še posebno nazorno kaže, kje daleč za našimi so ona slavna moštva iz Bukarešte in Budimpešte. Ta tablica bo namreč do drevi takale:
Gradjanski
BSK
Slavija
Rapid
Hungaria
Ferencvaros
Venus
Ujpest
1	1	0 0	4:0	2
1	1	0	0	3:0	2
1	1	0	0	3:0	2
1	1	0	0	2:1	2
1	0	0 1	1:2	0
1	0	0	1	0:3	0
1	0	0	1	0:3	0
1	0	0	1	0:4	0
Povrh tega so že dva dni športne rubrike zagrebških in beograjskih listov — popolnoma bo pravici — polne priznanj, deloma tudi iz tujega tiska, v katerih razen Rumunov, ki računajo, da bodo BSK-ovce izrinili iz nadaljnjega tekmovanja, soglasno ugotavljajo vsi, da je veliko vprašanje, ali bodo mogli madžarski klubi na svojih tleh nadoknaditi izgubljeno.
Sicer pa bodo vsa ta ugibanja rešena že v teku današnjega in jutrišnjega dneva, ko bodo za nami še vse štiri povratne tekme, med katerimi bosta danes dve, ln sicer
v Budimpešti med Ujpestom in Gradjan-skim ter v Bukarešti med Rapidom in Hun-gario, jutri pa še ostali dve med Venusom in BSK v Bukarešti in Ferencvarosem ter Slavijo v Budimpešti.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo dobro mater, gospo
MARIJO ZUPANC
roj. NAVERSNIK
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 23. junija ob 10. uri na farnem pokopališču pri Sv. Florijanu v Doliču.
GOR. DO LIC, dne 21. junija 1940.
ALOJZ, mož; PEPO, VIKTOR, LOJZE bi FRANCE, sinovi; MARICA, ANGELA, REZIKA in s. AMALIJA, hčerke ter ostalo sorodstvo.
Strokovnjaki računajo, da se bosta najmanj dva naša kluba plasirala v semifi-nale.
Plavalna sekcija SK Ilirije sprejme več naraščajnikov, dečkov in deklic so v starosti 12 do 16 let za skakanje v vodo. Prijaviti se je treba pri blagajni kopališča do 25. t. m., na kar bodo prijavljeni pozvani na pregled in vežbanje.
Kinematografi
Ribnica. Sokolsko zvočni kino bo predvajal danes v soboto 22. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 23. t. m. ob 15.15 in 20.30 film »Podmornica D-l«. Dodatek Foxov zvočni tednik.
Sevnic®. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri glasbeni film »Mozart«. (—)
Jesenice. Zvočni kino Radio bo predvajal danes in jutri ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Kapetan carjeve garde« S P. R. Willmom in Vero Korene v gl. vlogi. Med dodatki domač kulturni film, in zvočni tednik. — Sledi »Bela sužnja«. (—)
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo predvajal danes, v soboto, ob 21. uri in jutri v nedeljo ob 17. in 21. uri ter v ponedeljek 24. t. m. ob 21. uri. Prekrasni film v tehnikoloru s slavno umetnico Shirley Temple v svojem najlepšem filmu »Mala princeza« (Daddy). Ne zamudite. (—)
Iz Novega mesta
n— Matura na novomeški gimnaziji.
Višji tečajni izpit se je vršil na državni realni gimnaziji v Novem mestu od 11. do 20. t. m K izpitu se je prijavilo 22 kadidatov (med njimi en privatist) in 13 kandidatk. Izpit so napravili: Ahačič Ivana (oproščena ustnega izpita), Bukovec Viljemina, Gartner Slavi ca. Gosak Elizabeta. Gregorec Ana, Gunde Milan. Hebar Vera. Hočevar Albert. Ivanetič Jurij. Jug Ljudmila. Kavčič Pavla. Kiissel Smiljan, Klemenčič Sonja. Kočevar Frančiška (oproščena ustnega izpita), Lenček Radislav, Mali Ana. Marinček Ivan, Misjak Alojz, Planinec Franc. Podržai Franc. Polajnar Ciril, Povh Dušan. Rechberger Vilibald. Režek Borut. Schilich Nikolaj. Skebe Ciril, Šile Dragotin. Soulavv Ljudmila oproščena ustnega izpita). Štrukelj Lovro. Štrukelj Anton, Zagorc Saša. Zurc Jožef (oproščen ustnega izpita) in Kalan Slavko (privatist). Popravni izpit iz enega predmeta imata dva kandidata.
Naše
OPERA
Sobota, 22. ob 15.: Prva Javna pevska preizkušnja. Cene od 10 din navzdol. Ob 20.: Carmen. Red A. Nedelja, 23. ob 10.: dopoldne. Druga javna pevska preizkušnja. Cene od 10 din navzdol. Ob 20.: Pevska tekma, (Razprodano).
*
Bizetova »Carmen« je najkrepkejša francoska odrska umetnina, polna živega realizma, življenjskega utripa in temperamentne, blesteče glasbe. Dejanje je povzeto po znani Merimeejevi noveli in slika življenje med španskimi cigani, tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna ljubavna tragedija narednika Jose-ja in prelepe Carmen. Naslovno partijo poje v naši uprizoritvi Kogejeva, Joseja Franci, Escamilla Janko, a Micaelo Ribičeva. Sodelujejo še Polajnarjeva, Poličeva, Lupša, M. Sancin, B. Sancin in Anžlovar. Režija je Debevčeva, inscenacija inž. Fran-za, dirigira pa dr. švara. Za uprizoritev se je posrečilo upravi pridobiti tudi nove kostume.
Pevska tekma bo v nedeljo 23. t. m. v operi. Na njej bodo nastopili najboljši pevci in pevke, ki jih bo izbrala komisija gledaliških strokovnjakov na treh pevskih preizkušnjah. Prvi dve bosta javni in pristopni občinstvu. Prva bo v soboto ob 15. druga v nedeljo ob 10. Za pevski preizkušnji veljajo cene od 10 din navzdol. Vstopnice za pevsko tekmo v nedeljo zvečer so vse razprodane. Glasovanje občinstva za tri najboljše tekmovalce bo samo pri nedeljski večerni pevski tekmi. Tretja pevska preizkušnja je namenjena predvsem tistim tekmovalcem, ki se ne morejo prej pripeljati v Ljubljano, in bo v nedeljo ob 16. K tej občinstvo ne bo imelo pristopa.
Tekmovale*1 za pevsko tekmo in pevske preizkušnje opozarjamo, da se morajo zglasiti v opernem gledališču eno uro pred začetkom preizkušnje oziroma tekme.
R
D I
Sobota, 22. junija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi in poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 3 2: Plošča za ploščo se v venček poveže in vsaka vesele, poskočne ureže. — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošča za ploščo se v venček poveže... — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (Hači Brači in njegov balon — izvajajo članice Narodnega gledališča v Ljubljani!. — 17.30: Med igračami (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi in poročila. — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave.
—	20: Zunanjepolitični pregled. — 20.30: Pisan večer »Zbogom šola!«. — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Za dober konec tedina igra radijski orkester.
Beograd 18.20: želje naših poslušalcev (plošče). — 19.40: Krajinski večer. — 22: Koncert velikega radijskega orkestra.
—	22.50: Plesna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert radijskega orkestra. — 20: Prenos opere iz zagrebškega Narodnega gledališča. — Sofija 16.30: Glasba za ples in razvedrilo. — 18: Narodna glasba. — 10: Vokalni koncert (bariton). — 20: Lahka glasba. — 22: Piesna glasba. — 22.30: Narodna glasba. — Praga 20.20: Lahka glasba. — 22.20: Orkester in solisti. — L°ndon 20.15: Beethovnov simfonični koncert. — 23.30: Plesna glasba. — pariz program ni prispel. — Rim 17.15: Najnovejše plošče. — 21: Plesna glasba.
—	22: Klavirski koncert. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 21.30: Lahka glasba. — 22: Zabavni koncert. — 23: Razna glasba.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Urejuje Davorin Kavi jen. — iadaja m
ft*—VirauL — Za Narodno tiskarno 4, d. kot tlakama rja Fran Jami. —
dol Je
AJoji Novak. — Vsi v Ljubljani.