92. »tevilka. Ljubljana, v soboto 22. aprila 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan avečer, iaimll nedelja in praznike, ter velja po polti prejemam a« avitro-ogerake delale aa vaa leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta'4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brea poliljanja na dom za vae leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaoc, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje delale toliko ve«, kolikor poltnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, ae ne ozira, — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petitrrste po 6 kr, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, Ce ae dvakrat, in po 4 kr, Ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai naj aa izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredniltvoin upravniStvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj aa blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativna atvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravniltvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. Tulcion hi. 3-4. Čast. gospodje volilci! Izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta. Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastrofi storil občinski svet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka se izvršitve. Občinskemu .svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, vsem tako mile bele Ljubljane. Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam soglasno z zaupnimi možmi v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, delovati za Vazo blaginjo. Kandidatje narodne stranke za III. volilni razred ki voli v ponedeljek, 24. aprila t. I. so gospodje: Jakob Dimnik mastni učitelj, Frano Mally tovarnar in posestnik, Josip Turk izvošček in posestnik, Ivan Tosti gostilničar in posestnik, Josip Prosenc generalni zastopnik „Feniksa". Častiti gospodje volilci! Ako zje-dinite svoje glasove za kandidate, katere Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo. Volite torej soglasno! LISTEK. O umetnosti. (Spisal F. d. P. GloboCnik.) Imate oCi in ne slišite, Imate u sosa in ne vidite, Oj srečni! in vale arce bije kakor po navadi! .Ali ae res svet na glavo postavlja, misli e petami in skače z jezikom, ali kaj je to?" „„Ljubček moj, navajen si po nogah hoditi in zato se čudiš; nikakor pa ne obupaj, počasi bodeš razumel, saj si Še mlad, narava ti je podarila zdravo pamet, samo ne spi, zakaj kedar spiš, ne vidiš in ne slišiS in meni se zdi, da rad takole malo lenuhariš in rad zatisneš oči, mesto da bi jih mučil. Pa to je v tvojih mladih letih naravno; nikdo te ni doslej budil, ko si sladko spal, sedaj je pa čas, da se prebudiš in če se ne čutiš dosti krepkega, hočem te učiti na glavi stati, kakor ti misliš.1"* Smilil se mi je mladenček, ki je stal za mano obupanega obličja in gledal na moje platno, na katerem so se ravno začele gospice modra, rumena, zelena in še nekaj druzih sporazumevati o krasnem siromaštvu našega Krasa. Rad sem ga imel in vedno je okolo mene stal In me zabaval a svojo odkrito* srčno, tiho in vendar zgovorno flzlogno- Volilci III. volilnega razreda volijo letos na 2 krajih in sicer I. oddelek od črke A do L v telovadnici mestne deške Sole v Komenskega ulici, II. oddelek od črke M do Ž pa v telovadnici mestne deške šole na Cojzovi cesti. V Ljubljani, 20. aprila 1899. Obč. volitve ljubljanske. Po mnogih letih popolne onemoglosti dvignila se je letos zopet črna vojska in začela je boj proti ljubljanskemu meščanstvu. Vojni hrup ae razlega po našem, sicer tako mirnem mestu, visoko pluskajo valovi agitacije in politične strasti razburjajo duhove do skrajnosti. Vihar je dosegel vrhunec, a vzlic silovitemu njegovemu bučanju hočemo v predvečer odločilne bitke izpre-govoriti mirno in stvarno besedo našim someščanom. Navdaja nas trdno prepričanje, da zmaga narodna napredna stranka tudi pri predstoječih volitvah na celi črti, in da podere v prah tisto kliko, katera se sedaj peha, da svobodno ljubljansko meščanstvo vklene v jarem brezdomovinskega klerikalizma. Ljubljansko prebivalstvo bi moralo biti brez vsake razsodnosti, ako bi se podvrglo klerikalizmu in temu najljutejšemu svojemu nasprotniku hotelo poveriti mestno upravo. To mora pač vsak priznati, komur je usoda mesta in blaginja prebivalstva količkaj pri srcu, da je v sedanjih težavnih razmerah napredna narodna stranka jedina, katera je zmožna, voditi mestno upravo, jedina, katera daje prebivalstvu vsa poroštva, za dobro upravo na podlagi si ovenskih narodnih in naprednih načel. Stranka pa tudi v polni meri zasluži zaupanje ljubljanskega prebivalstva, ker ji ne mo re nikdo odrekati resničnih in velikih zaslug za preporod našega mesta za duševno in gospodarsko blagostanje prebivalstva. Ker nasprotniki ne morejo nič stvarnega ugovarjati mestni upravi, se trudijo, mijo. Poznam ga že izza mlada; bil je Se majhen, ko je hodil vedno k meni in pregledoval mojo zbirko umetniških del. Spominjam se živo zanimivega pogovora s tem ljubim enfant terriblem. Ko ae je namreč pri meni že bolj podomačil, začel me je spraševati po tem in onem. „Ke spa dubu ta Statua brez nog in glave ?" , »Kupil. "" aaKolk spa dau zajn?" Imenoval sem svoto. aZa božja vola! moj oče so predal za ta gnar dva vola in še ceu teden ih ni blo doma in nazaj so se prpelal z vuzam." „„Da, vidiš, tvoj oče so kmet in kup-čujejo, in to je prav, tako ima vsak človek svoje delo, da ž njim koristi sebi in družim."" „No, ta pa nobenmu ne korist, kje tu naredu!" „„Misliš? Vidiš, on koristi meni in tisočim drugim"". „Kaku?" „,Ali ne sprevidiš tega? Jaz nisem kmet, ne vojak, ne uradnik in vendar se mi dobro godi!"" „Ja tu je že no, sej mate najlepša hiša. Ne, lepa pa ni, sam taku, navem kaku b' reku — taka čudna je; dobr pa jeste in pijete, to je že res, no. Ke pa stanuje tisti kje ta delov ?• da bi z vsakovrstnimi obrekovanji pridobili volilce na svojo stran, z obrekovanji, kateri so tako nizkotni, da pridejo dotični razšir-jevalci pred kriminalno sodišče. Obrekovanja in natolcevanja so glavno orodje onih, ki agitujejo z imenom gospoda knezoškofa, in z lažmi in zvijačami skušajo vjeti v svoje zanjke ljubljanske volilce. Ne jednega stvarnega ugovora ni slišati iz njihovih ust proti mestni upravi in nobeden izmej njih ne more navesti tehtnega dokaza za svojo trditev, da mestno gospodarstvo ni previdno in dobro. Kolike vrednosti so nasprotniške žaba vljice proti mestni upravi, o tem se lahko vsakdo sam prepriča. Kaj je bila Ljubljana nekdaj in kaj je danes! Napredek je tako vsestranski, da se mu tujci ne morejo načuditi. Ta veliki napredek je delo narodne stranke in to je tako znamenita zasluga, da je ne očrni vse nasprotniško govorjenje. Zasluga je pa toliko večja, ker pada ta lepi razvoj mesta v najkritičnejšo dobo, kar jih je naše mesto kdaj doživelo, v po tresno dobo, ko je bilo premagati uprav velikanske težave in storiti prave čudeže, da Ljubljana po potresu ni postala zapu ščena vas. S tem razvojem je mestu zagotovljena lepša prihodnost in v tem razvoju tiči pogoj materijalnemu blagostanju prebivalstva. Da se ta razvoj ni dosegel, zmanjšalo bi se bilo ljubljansko prebivalstvo, hirati bi bili začeli trgovina in obrtnost, ki že itak težko dihata, in Ljubljana bi bila prišla v najža-lostnejše razmere. Narodna napredna stranka je lahko ponosna, da je s svojim vstrajnim delom odvrnila od Ljubljane pretečo jej usodo in zagotovila mestu in njega prebivalstvu veselejšo prihodnost. In narodna stranka je to delo storila sama, mej tem ko so klerikalci lepo za pečjo sedeli in smehljaje gledali, kako se narodna napredna stranka z največjo požrtvovalnostjo trudi, da iz razvalin ustvari novo Ljubljano. Ne rečemo, da se ni tu in tam zgodila kaka napaka. Kdo na svetu je nezraot- „„Oj ljubček moj, tega že več sto let ni med nami? Bil je Grk."" „Za kva pa ste rekel med nami? Sej Brno mi Slovenci?" „„Ti si strašen dečko! To je tako. Ta človek, ki je to soho delal, je bil sohar, in soharji so umetniki. Umetniki so pa tudi druge vrste: slikarji, glasbeniki, pesniki itd. in vsi ti se tako dobro med saboj razumejo, kakor da bi bila ena in ista družina ; ljubijo se, naj stanujejo kjerkoli si bodi, zato ker vsak živi in dela po enem in istem zakonu, to je — narava."" „Kaku ste reku?" „„Vidiš, vsemu, kar mi delamo, pogojuje narava svoje pridelke, to je prvi pogoj naše eksistence; kako mi te darove porabimo, to nas naredi šele. kar smo. To bodeš vse pozneje razumeli."" „In so tak sohari sam na Grškem?" „ „Ne, predragi, povsodi, kjer le ljudje žive, samo da si tega nismo v zavesti, ker si domišljujejo, da narava nima druzega pomena, kot samo tega, da ravno je."" „Aha!" „„No vidiš."" „In ta pit, ojej, u naS cerku mama Se bi lepe, kuker je ta, gotov je cerku pogorela, kje tka črn, samo manka božja in Ježček se vidja, ta drug je pa vse črn t" ,„To je tndi zelo staro."" Ijiv? Samo rimski papež in še ta ne v vseh stvareh! Ali storjene napake so vse skupaj malenkostne v primeri s tem, kar se je dobrega, lepega in občekoristnega storilo in zategadel narodna napredna stranka lahko z mirno vestjo prepusti volilcem, da izrečejo sodbo o njenem delovanju. Po našem mnenji je nemogoče, da bi volilci izrekli neugodno sodbo, ker celo nasprotniki priznavajo, daje narodna napredna stranka storila vse, kar je bilo mogoče, da zagotovi srečo Ljubljane in njega prebivalstva. A tudi ko bi narodna napredna stranka ne imela teh zaslug, se nam zdi neverjetno, da bi ljubljanski volilci hoteli izročiti mestno upravo onim oštarijskim katoličanom, kateri se jim zdaj ponujajo kot klerikalni kandidatje, navadnim kričačem in hujskačem brez vsake zmožnosti za težke naloge občinske uprave in brez vsacega ugleda mej prebivalstvom. Ti ljudje pač niso taki, da bi zaslužili zaupanje prebivalstva. Kakovost teh klerikalnih kandidatov priča jasno kako malo veljave in kako malo zaupanja vrednih pristašev ima klerikalna stranka v svojem taboru. Nasprotniki delajo uprav obupne poskuse, da spravijo vsaj nekatere svojih pristašev v občinski zastop Mi pa se zanašamo na zdravi razum, na zavednost in razsodnost ljubljanskih volilcev. Preverjeni smo, da ostanejo tudi v tem boju zvesti slovenskim in naprednim načelom, na katere so doslej prisegali, ali da dajo klerikalnim hujskačem zasluženi odgovor. Ljubljana si mora na vsak način ohraniti napredno lice Zato pa morajo svobodni volilci pri predstoječih volitvah na kar mogoče sijajen način pokazati, da svojih glav ne uklonijo pod klerikalno peto. V to pa je potrebno, da stori vsak svojo dolžnost, da se volici udeleže volitve polnoštevilno. Volilec, ki se ne posluži svoje volilske pravice, ni vreden, da ima to pravico, in kdor se odteguje svoji politični, narodni in meščanski dolžnosti, je pravi begun. »Zakaj pa same stare reči sprav-late ?" „,Ti imaš gotovo, kakor te poznam kot marljivega dečka, vse svoje zvezke, katere v šoli spišeš, spravljene? „0 ne, jest . . „„Je že dobro."" „Samu ta peruga imam še." „„Tedaj samo prvi zvezek imaš še. Vidiš, gotovo te veseli sedaj, ko znaš dobro pisati, kako si se nekdaj mučil s prvimi črkami, in Čim stareji postaneš, tem več veselja bodeš imel s tem in čudil se bodeš, kako si tako čudno začel in potem dobil tako lepo pisavo. Vedno se pa bodeš spominjal onega, ki je tebe učil; godilo se mu je nekdaj tako in vsem drugim, ki so se drug od druzega učili in čim dalje nazaj misliš, vedno težje se jim je bilo učiti."" „Ker niso imel še tinta in peres!" „„Tudi to — in naposled prideš do onega, katerega ni nihče učil — ki je izumil pisavo. Kateri je tedaj bolj zaslužen, ta ali Ti, ki si se v nekaj dnevih skoraj pisati naučil?"" „Seveda on, kje pisanje znajdu." „„In vsi drugi, ki so to iznajdbo nadaljevali in spopolnovali, so zaslužni. Razumeš tedaj malo, zakaj mi je ta stara podoba draga?"" Z „0ja, zatu kje Ust, kje to malo v, a tem dost druzih učiul" Kakor pa pričakujemo od ljubljanskih volilcev, da z mnogoštevilno udeležbo pripomorejo kandidatom narodne stranke do sijajne zmage, tako pričakujemo tudi, da občinski zastop nikdar ne pozabi, da je izšel iz narodne napredne stranke, da živi in stoji le s podporo te stranke in da opusti vsako najmanjše koketiranje s kle-rikalstvom, kateri je zakleti sovražnik svobode, napredka in ljudskega blagostanja. Samo napredna načela zagotovljajo Ljubljani prihodnost, in zato apelujemo na volilce, naj pri volitvah pripomorejo tem načelom do zmage. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 21. aprila.) Konec ) Posl. Jelo v še k je poiočal o ustanovitvi dež. kmetijske šole na Gorenjskem oziroma o poročilu, katero je v tej stvari predložil dež. odbor, in iz katerega je razvidno, da kmetijsko ministerstvo ni namenjeno podeliti podpore za ustanovitev in pa vsakoletni prispevek za vzdrževanje popolne kmetijsko šole na Gorenjskem, ampak je naklonjeno le k ustanovitvi male zimske kmefiiske šole dati ustanovno podporo, odreka pa tudi za to vsakoletne prispevke. Poročevalec* je predlagal, povdarja-joč potrebo kmetijske šole za Gorenjsko, naj se dež. odboru naroči, nadaljevati poizvedovanja glede ustanovitve zimske kmetijske šole. prositi zanjo redno letno podporo in o tem poročati v prihodnjem zasedanju. Posl. baron Sch\vegel je naglašal, da predlagatelji pri nasvetu naj se za Gorenjsko ustanovi kmetijska šola, niso mislili na ustanovitev take šole, kakor je na Grmu. ampak šolo, primerno potrebam gorenjske, in sicer na praktično šolo. Ako vlada na vprašanje dež. odbora odgovarja, da bi bilo dobro, ustanoviti zimsko strokovno šolo za Gorenjsko, soglaša to povsem z intencijarai predlagateljev, ki so mislili na praktično šolo z demonstrativnim poukom. Ustanoviti bi bilo treba poleg šole še uzorno kmetijo, tako da bi teoretični pouk bil v zvezi z demonstrativnim. Uzorne kmetije se ni ustrašiti, saj ni, da bi dežela dobila kako posestvo kakor je Grm, nego vzelo bi se kar treba v zakup z ozi-rom na potrebo Gorenjske. Če se sprejme odsekov predlog, se stvar zopet zavleče. Boljše bi bilo skleniti, da se začne in do-žen>- čim prej akcija za to stvar. Dež. odbor naj vladi naznani, da soglašajo nazori vlade glede te šole z nazori dež. zbora in naj prosi podpore. Važno vprašanje je: kje naj se šola ustanovi. Po razmerah gre v prvi vrsti za Bohinj, Bled, Gorje in občine onkraj Save, ker bi bilo gojiti alpsko gospodarstvo, gozdno gozdarstvo in čebelarstvo. Ako dobi dežela od vlade podporo, preskrbi se zavod, ki bo znatno povzdignil propadajoče kmetijstvo. Nevarnost je velika in pomoč nujno potrebna. Govornik je predlagal : Potreba kmetijske šole na pri- „,, Vedno sem dejal, da si bistroumen dečko !uu — Potem se pa zopet nekaj let nisva videla. Hodil sem po svetu, on je pa, ko je postal modrejši, krave pasel in hodil v šolo. Neke lepe spomladi sem prišel zopet domov in zopet sva kramljala. „Ne vera zakaj mi vaše slike več ne dopadajof Prejšnje čase ste slikali tako lepe skale, naše krave in kolikokrat mene! Vsak nas je takoj spoznal, ali sedaj se mi križajo oči, če gledam na vašo platno." r,Hočem ti to pojasniti, samo dobro pazi na to, kar ti bodem povedal. Poglej si tukaj pred nami to kameno polje! Slabe volje je bila narava v tem trenotku, ko si je izbrala ta košček zemlje. Ali posrečilo se ji ni kaj tacega ustvariti, da bi ji mogli oni, ki jo ljubijo, kaj očitati. Mrtvo se ti zdi to kamenje, bolj mrtvo kakor drugo. Če sije solnoe nanje, zdi se mi, kakor berač, ki si je v predpustu sposodil krasno obleko, ali za svoj obraz si ni mogel dobiti druge. Ali ni mogoče, da ima ravno isti berač zlato srce? Gotovo! Kako zlato je vendar srce naše narave v beraški maškaradi! Pa naša stvar ni v obče iskati čudoviti, skrivni „zakaj", temveč uživati to, kar se nam samo ponuja. Smeje se narava, če ima veselo obleko pod solnčnirn žarkom in žalostno gleda revna naša okolica pod revnim nebom. Zato ti povem, da zlato solnce ne me me m mestu na Gorenjskem na pr. na blejskih tleh se novic priznava in sicer naj se ustanovi v zvezi z uzornim gospodarstvom zimska šola združena s špecijal-nirai tečaji, dež. odboru pa se naroča, 1) da posveti tej zadevi največjo pazljivost in prouzroči nje izvršitev ter 2) naprosi vlado za prispevek k ustanovitvi in za redno podporo. Posl. vit. Langer je z ozirora na izjavo kmetijske družbe, da bi učenci z Gorenjske vsled nove Šole ne hodili na Grm, pojasnil, da Gorenjci grmsko šolo le malo obiskujejo ker sodijo, da ne zadostuje njihovim potrebam. Odbor kmetijske šole omenja v svojem poročilu tudi, da zavod v St. Mihaelu zadostuje za vso Tirolsko in sklepa da bi tudi Grm za Kranjsko zadostoval, pozablja pa, da se v St. Mihaelu vsem strokam posvečuje jednaka pozornost kar na Grmu ni mogoče, in da na Tirolskem še nimajo trtne uši. Sicer pa St. Mihaelu ni jedina kmetijska sola na Tirolskem, ker v Rotholzu v Insici dolini imajo zimsko šolo s špecijalnimi kurzi, kakor se nasvetuje za Gorenjsko. Končno je govornik prečital pismo priznanega strokovnjaka, kateri izjavlja, da pozna grmsko šolo in da ta Šola za potrebe gorenjske nikakor ne zadostuje. Posl. A ž man je izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom posl. barona Sch\vegla. Posl. Hribar je rekel, da sicer uva žuje> vse razloge, katere je navedel baron Schwegel, da pa tako ozkega okvira kakor ga želita baron Sch\vegel in Ažman, vendar ni možno določiti. V kranjskem, in kamniškem okraju se planšarstvo goji in gozdno gospodarstvo je tem še zanemarjeno, dočim so v radovljiškem imeli, tako je vsaj misliti, dober vzgled pri industrijalni družbi glede ravnanja z gozdi. Govornik je izjavil, da ne more pritrditi Schvveglo-vemu predlogu, naj se določi Bled za sedež šole in naavetoval, naj se predlog barona Schwegla premeni v toliko, da se v njem ne določi, kje naj bo bodoča šola. Posl. M urni k je z ozirom na izjavo kmetijske družbe pojasnil mnenje njenega glavnega odbora. Nasvetovala se je ustanovitev kmetijske šole. Predlog je povsem jasen. Odbor je pretresaval vsa vprašanja in u važe val, če bi bilo umestno ustanoviti še jedno kmetijsko šolo. Odbor je prišel do prepričanja, da ni mogoče ustanoviti še jedne kmetijske šole in da je tudi ni treba. Odbor ni nič napačnega povedal, ko je rekel, da ima Tirolska samo jedno šolo v St. Mihaelu, ker šola v Rotholzu je vsa drugačna, kakor kmetijska šol v St. Mihaelu. Danes predlaga baron Schwegel vse kaj druzega, kakor je lani, danes se je postavil na stališče poljedelskega ministerstva, dočim se nanaša poročilo odbora kmetijske družbe na lanski predlog, ki je zahteval tako šolo kakor na Grmu. Če bi bil dež. odbor vprašal družbo, kaj meni o vzorni kmetiji v zvezi z zimsko Šolo, bi se bila kmetijska družba gotovo izrekla za oboje. sije vedno tja, kjer ga je treba ; nam pa razodevajo njegovi žarki kakor kaže obličje notranjega človeka. To pa je treba onemu, ki hoče drugim praviti s svojim delom, kakšna je narava, da vzbuja v gledalcu tisti čut, katerega je imel sam, ki je poklican poslušati ono šepetanje narave, katero je množici nerazumljivo. Slikarji slišijo z očmi in vidijo z ušesom, oni so svečeniki, kateri človeka uče biti blag in živeti po nespremenljivih in večnih postavah narave Ali človek (homo sapiens) je divja domača živalica, dostikrat bi jo rad celo poučeval, pri tem se pa, kakor demant de-manta, sam brusi. Vidiš, do sedaj se je slikalo drugače, in ni bilo to, kar sem ti ravno omenil, sploh namen umetnikov, ali prišli so pojedini blagoslovljeni na ta višji pomen razodenja narave. To, kar so roke umetnika ustvarile, ni več čudovito, saj je mrtvo, kar človek vstvarja, a v delu Živi njegova omlajena duša, ono zamoremo videti in občudovati, če ne moremo sami zasledovati brezkončne igre narave. Zato se ti tako Čudna zdi moja slika! Gledal si do sedaj na pr. le črto, ali ne tega, kar ti njena duša pripoveduje. Ali misliš da sem jo tukaj obračal, vrtil in I lomil, da mi čas mine, ne, vidiš kako ae Posl. Po v le je priporočal odsekov predlog, čet, da ae mora stvar že radi finančnih ozirov dobro pretresevati. Posl. baron Schuegel je pojasnil, da je le zategadelj nasvetoval, kje naj ae šola ustanovi, ker Zeli, da bi bila Ljubljana izključena. Ko ae je poročevalec posl. Jelo vlek izrekel proti predlogu barona Schvvegla, se je vršilo glasovanje. Sprejet je bil predlog barona Schwegla a premembo, da se izpusti določba, naj bo lola na blejskih tleh, pač pa, da naj bo na Gorenjskem. Prihodnja seja bo v torek. V LJubljani, 22. aprila Irredentovske impertinence. „Reichsvrehr" piše: Včerajšnja številka irredentovskega .Independente" je bila zaplenjena, ker je prinesla vsebino piama italijanskega kamornega predsednika, Zanar-dellija tržaškemu županu, dru. Dompieriju. V tem pismu se zahvalja Zanardelli županu, ker mu je poslal sklepe in akte, ki se tičejo na primorskoitalijanskem županskem shodu 15. januvarja proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu sklenjenega protesta. Konfiskacija je zbudila veliko pozornost, in Italijani hočejo inkriminirano pismo prečitati pri posebni interpelaciji v deželnem zboru. BReichswehr" piše, da je, kakor upamo, še nekaj sredstev, ki zabra-nijo, da se ne postavi tržaški deželni zbor nad zakon. Sicer pa radi verjamemo, da je vzbudila konfiskacija veliko — in mi pravimo: za vsakega Avstrijca mučno — pozornost. Postopanje tržaškega župana zasluži v resnici najostrejšo in najodloč-nejšo zavrnitev. Celo v Avstriji se doslej še ni slišalo, da bi se inozemska korporacija ali oseba obrnila z opozicijonalno izjavo proti domači vladi na predsednika tujega parlamenta, oziroma da bi ga o tem povsem pravilno oricijalno obvestila. Župan tržaški in njegovi ožji znani somišljeniki pa si pridobili žalostno slavo, da so užalili ne le patrijotski čut, nego da so na naj-surovejši način prelomili najprimitivnejšo dolžnost, politične dostojnosti. Tržaški gospodje so se pokazali zopet jedenkrat v svoji pravi luči, in prav je, da so nas zopet spomnili, pri Čem smo prav za prav. Kar pa se tiče gospoda predsednika italijanske kamore, pričakujemo, da nam svoje postopanje pojasni. Gospod Zanardelli ve gotovo ceniti in uvaževati vrednost zveznega razmerja svoje domovine Italije z Avstro-Ogersko. Zato pa pričakujemo zado-voljujočega komentarja. Opozicija in njen program. „Dresdener Journal" piše o notranjem položaju v Avstriji, o namenu vlade in o opozicijonalnem programu. Omenjeni list zastopa mnenje, da naj se program objavi. Narodna sprava mora biti — piše „D. J.1*, najvažnejša naloga strank in vlade, zato pa morajo nemški voditelji samo z zadoščenjem pozdraviti, ako se bode vladni jezikovni načrt oziral na njihove zahteve. Umevno bi bilo skrivanje nemških zahtev samo takrat, ako bi se na nemški strani vzdiguje tu, kjer ponosno strme one skale, vidiš kako se pod njihovimi nogami lomi ravno ista, zakaj zastonj je bil ponos, ostale so revne kraševske skale,kakoršne so bile; kako tiho se plazi zopet na tem koncu okolu koščka zemlje, porašene s slabo travo, kakor kača, ki objema svojo žrtev!"" „0j razumem, razumem, o sedaj vidim bolje, drugo sliko menim imeti pred očmi kakor pri prvem pogledu. In tudi barve so mi sedaj razumljive; z njimi vam je mogoče še povišati vtisk, katerega nameravate obdržati!" n.Izvrstno, dragi moj, škoda tvoje zdrave pameti, da je ne posvetiš muzi, katera ti roko podaja, če se ji le upaš bližati. Ne plaši se pred onimi, ki vedno še mislijo, da je edini namen Slovenca, postati mož vede v vseh varijacijah! Ne, veda in umetnost sta sestri. Veselo poglej v naravo, primi jo, če se ti da ujeti in drži jo, — okusil bodeš potem malo one sreče, katero si množica le domišljuje. Koliko se jih joka, smeje in Čudi, ako vidijo le izraze onega veselja, katero v celi meri uživa samo umetnik — koliko se jih pa tudi samo smeje, ker ne vedo, bi se 11 jokali ali čudili in beže in kriče — „Secesija!""" is tesnosrčnih uzrokov ne želelo, da ima vlada t jezikovnem vprašanja kak vapeh, ker bi se kabineta sploh nikak vapeh ne privoščil. Sicer pa se je začel v nemški opoziciji proces razdvajanja, ki bode imel se največje posledice Radikalci vedno na-silnejše zatirajo zmerne elemente, to pa vzbuja vedno močnejši odpor. V nemškem tabora so se pokazala znamenja nesloge, in ta znamenja pazno zasledujejo oni politiki večine, ki vpliva Mladočehov na državo ne smatrajo najboljšim. Vlada postopa jako modro, ako čaka poaledic tega razdvajanja opozici jonalce v. — „Dres-dener Jounal" namiguje torej jako očividno, da se pripravlja v opoziciji razkol, ki ustvari morda novo večino brejs Mladočehov. Ali vlada res zategadelj ne stori ničesar, nego samo čaka, da se Nemci mej seboj apro in da ai ustvari potem novo večino? Jezikovno vprašanje in § 14. .Narodni Listy" trdijo, da je načrt naredbe za rešitev jezikovnega vprašanja, ki se naj na podlagi § 14. drž. t. zakonov oktroira, napravil in že dovršil sekcijski šef pl. S t um mer. Načrt temelji po sporočilih „Nar. Listov" na zistemu peterih pasov ali okrajev; določa namreč jeden čisto češki, jeden čisto nemški, jeden večidel češki, jeden večidel nemški in jeden mešan okraj. V obeh jednojezičnih okrajih se posluje uradno le v jednem jeziku, torej v nemškem okraju nemško, v češkem češko. Vendar se nastavi pri vsakem obla-stvu uradnik, ki je zmožen drugega deželnega jezika in ki opravlja dopisovanje v tem jeziku. V okrajih, kjer prevladuje če-ščina ali nemščina, se principijalno uradu je v dotičnem prevladajočem jeziku, vendar pa je nastavljenih več druzega deželnega jezika sposobnih uradnikov. Okraj je mešan, ako je 25° 0 prebivalcev drugega jezika, kakor je večina. „Narodni Listy" pobijajo ta načrt z ustavopravnega in narodnega stališča ter svare Thuna pred oktroiranjem jezikovnega zakona, češ, da 1. vlada sploh nima pravice, na temelju § 14. izdati jezikovnega zakona; 2. je dunajski parlament neopravičen, akleniti splošen jezikovni zakon. Za Macsdonijo. Iz Sredca javljajo, da hočejo členi macedonskega odbora poslati na shod v Haag spomenico o položaju v Macedoniji. Macedonski centralni odbor v Sredcu pa javlja, da se snide ondi prihodnji mesec macedonski kongres, ki se bode posvetoval v slučaju, da se konferenca v Haagu z razmerami v Macedoniji ne bode bavila, kaj je storiti. To kaže, da odbor že naprej sluti, da bode ostala poslanica brezvspešna. Nova krečsnsks ustava. Iz Aten poročajo, da so znane Štiri velevlasti z novo krečansko ustavo (izjemši jeden sam člen) zadovoljne. Ta Člen priznava krečanski narodni skupščini pravo, da sme, ako je mesto nadkomisarja (hegemona) izpraznjeno, voliti novega vladarja. Določitvi tega člena se je uprla Italija Princ Jurij noče v tej zadevi posredovati, dasi ga prosijo za to krečanski členi na rodne skupščine Dopisi. S štajerskega, 20. aprila. Deželni šolski nadzornik dr. Janez Zindler izginil je s političnega pozorišča Ž njim se je umaknil s svojega mesta jeden najstrast-nejših in najnevarnejših nasprotnikov slovenskega naroda. Bil je rojen Čeh iz Šle zije, in do 12. leta svoje dobe sploh ni znal nemškega jezika. Češki svoji narodnosti odpovedal se je že zgodaj; kaj bi kot su-plent ljubljanske gimnazije je nastopil že kot pristen Nemec, dasi se mu je po naglasu v nemščini poznalo takoj, da je rojen Čeh. Iz Ljubljane prišel je za profesorja v Senj. V tem času zasvetila je zvezda dr. Matija Wretschka, katerega je tedanja liberalna era spravila na pozorišče. Wretschko dvignil je tudi Zindlerja tako, da je prišel ta v jako kratkem času za ravnatelja v Novo mesto, iz Novega mesta v Gorico, iz Gorice pa kot nadzornik v Gradec, kjer je služboval nad 20 let. Ne bomo mu odrekali izvanredne nadarjenosti in delavnosti, pa vkljub temu lahko trdimo, da on ni bil pravi mož za naše razmere. Do vsega, kar je le količkaj dišalo po slovenstvu aH alo- fOT Dalj« v prilogi. TEO Priloga »Slovenskemu Narodu" št 92, dn6 22. aprila 1899. vanetvu, imel je očitno mržnjo, in dokler je ie njegova besede kaj veljala v mini-aterstvn, Slovenec le misliti ni mogel, da bi bil nastavljen kot profesor na kaki srednji loli na Štajerskem ali na Koroškem. Skoraj vsi kandidati profesure slovenske narodnosti so se morali izseliti deloma na Kranjsko, deloma v Dalmacijo in v Bosno in Hercegovino. Po principa, da je slovenski narod „eine mindervvertige Nation", ravnal se je on že zdavno. V sadnjih letih seveda ni bil več vsegamogočen, in mini-sterstvo je preko njegove glave uvedlo slovenske paralelke v Mariboru in v Celju. Sedaj začel je tožiti, da ga službovanje več ne veseli, ker se je baje uvedla v Sole politika, kakor da ne bi bil on poprej, ko je imel se mnogo upliva, sara tiral najbolj politiko v Sole. Učiteljski zbori v njegovo področje s padajočih srednjih Sol, morali so biti popolnoma nemSki. Profesorji, ki so se nahajali Se iz prejšnjih let na srednjih šolah v Maribora in v Celju, so bili prestavljeni, ali pa jim je življenje drugače ogrenil. V spominu nam je Se vedno, kako je iskal panslaviste na mariborski gimnaziji i me i profesorji i mej dijaki. Za profesorje slovenske narodnosti in ravno tako tudi za slovenske dijake ni imel srca. Od slovenskih prvošolcev zahteval je v parale I k ah, da bi morali že gladko nemški govoriti. Ko bi bila ta zahteva upravičena, sploh ne bi potrebovali slovenskih paralelk. Zato nas navdaja z veliko radostjo vest, da se je ta mož s svojimi nesrečnimi nazori glede vzgoje mladine in jedino zveličavne nemščine podal v pokoj. Njegovo upokojenje pomeni za nas Slovence postajo na našem križeve m potu. česa se imamo od njegovega naslednika nadejati, Se ne vemo; veseli nas pa, da ni prodrl s svojo kandidaturo ravnatelj celjskega gimnazija, Peter Končnik, katerega so priporočali različni mogočni gospodje osobito z ozirom na njegove zasluge za celjski ,Studentenheimu,in ki se je v zadnjem času tudi sam mnogo trudil v Gradcu in na Dunaju, — a zaman- Pričakovanega plačila ni dobil, in to je tudi nekaj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. aprila. — Volilni shod. Opozarjamo še jeden-krat vse pristaše narodne stranke na volilni shod, kateri bo jutri, dne 23. aprila ob 11. uri dopoldne v Sokolovi dvorani .Narodnega doma". Zavednost pristašev narodne stranke nam jamči, da bo shod mnogoštevilno obiskan, tako da bo pomembna manifestacija ljubljanskega meščanstva . — Peslsnos drs. Žitniks častna zadeva. Častno razsodišče, v katero je vsaka v deželnem zboru zastopana stranka poslala po dva zastopnika, da preiščejo snano zadevo dra. Žitnika, je izid svoje preiskave sporočilo vsem trem klubom z naslednjim pismom: .Za presojo častne afere gosp. poslanca dra. Ignacija Žitnika izvoljeni odsek sicer priznava da je g. dr. Žitnik v X. deželnozborski seji dne 15. februvarja 1898. govoril v veliki razburjenosti, a se po vršenih poizvedbah vendar ni mogel prepričati, da si g. dr. Žitnik pri takrat pod častno besedo oddani izjavi ni bil vsvesti, da se je g. poslanec dr. Ivan Tavčar čutil žaljenega po notici v .Slovencu" z dne 11. februvarja 1898., katero je, kakor sam priznava, piaalgosp. dr. Žitnik. V Ljubljani dne 14. aprila 1899. " Stvar je s tem popolnoma pojasnjena in sicer neugodno za dra. Žitnika. — Ksndidatje zs občinske volitve. Za tretji razred postavili so tudi nekateri Nemci svojega kandidata in to v osebi železniškega strojevodje Antona Koflerja. Mož je bil nekdaj socijalni demokrat, a sedaj ni več. Tudi zdaj ni postavljen kandidatom dogovorno s socijalnodemokratično stranko, katera je sklenila, da sploh ne postavi svojega kandidata in tudi g. Koflerja ne bo volila. Sicer pa je Koller popolnoma nesposoben za obč. svet, ker ne razume nobene slovenske besede, tako da bi moral v obč. svetu igrati vlogo — mutca. Tudi klerikalna stranka je danes razglasila svoje kandidate. Ljudje se začudeno vprašujejo, kako da niso razglašeni tisti kandidati, kateri so bili postavljeni na shodu volilce v v .Katoliškem domu". To jim lahko pojasnimo. Na ahodu sta bila razen Kregarja, Marovta in Zormana soglasno postavljena kot kan- didata tudi gg Zupančič in Repič, toda oba sta kandidaturo odklonila, in namestu njiju so „ Slo vence vci" postavili Kreka in Breskvarja Tudi g. Marovt je kandidaturo odklonil, a klerikalci so ga hodili toliko Časa prosit, naj jih nikar ne osramoti, kakor sta jih osramotila Zupančič in Repič in naj ne spravi v javnost, da ne mara biti klerikalni kandidat, dokler se jim ni udal. Klerikalni kandidatje so: dr. K r e k, K r e-gar, Marovt, Zorman in — Breskvar. Res, čuditi se je, da se p r e d r z n e klerikalna stranka a takimi ljudmi pred volilce. O Kregarju ne bomo govorili. Vsakdo ga pozna, najbolje seveda g. Tratnik A Breskvarja postaviti kandidatom, sedaj, ko je v kazenski preiskavi zaradi častikraje in obrekovanja, to je že vrhunec nesramnosti. Breskvar je dolžil župana Hribarja in ravnatelja Senekoviča, da sta obogatela od mestne elektrarne, trdil je, da bo žu pan od tlaka dobil 2O0O0 gld. provizije in da so sploh razni občinski odborniki imeli dobiček pri mestnih delih. Breskvar pojde zaradi teh infamnih obrekovanj na Žabjek . Izrekel jih je pred častivrednimi pričami, a vzlic temu se je drznil, priti na magistrat k županu se — opravičevat. Župan ga je samo vprašal, kako se predrzne, stopiti poštenemu človeku pred oči in mu je potem pokazal vrata. Ta kandidatura kaže, kake nazore ima klerikalna stranka o poštenju in o morali. Vi, katoliški duhovniki pa, ki ste te kandidate postavili, vam se lahko po vsi pravici očita, da niste nič boljši ali pa še slabši od vaših kandidatov — Zakaj kandidira Breskvar? Pri tisti priliki, ko je Breskvar obrekoval župana in razne občinske svetnike, da delajo dobičke pri mestnih delih, je rekel: „Zakaj bi pa jaz ne prišel v občinski svet, d a bi tudi kaj dobil!" Breskvar torej kandidira, da bi kot občinski svetnik delal dobičke! — Volilni fond klerikalne stranka. Odkar traja volilna agitacija, popili so klerikalni agitatorji že neverjetne kvantitete vsakovrstnih pijač. Dan na dan pijančujejo in napajajo tiste omahljive volilce, kateri so pripravljeni, prodati za liter vina svoj glas. Da stroškov ne pokrivajo iz svojega, je ob sebi umevno. Pije se na troške klerikalne stranke. Kakor čujemo, pripovedujejo klerikalci, da je Škof dal za volitve 10.000 gld., 5000 gld. pa je bilo danih iz katoliškega sklada. Nemogoče to pač ni, ali verjeti tega le ne moremo. Po naši sodbi zapijaj o klerikalci najbrž denar, ki je bil za časa potresa nabran po cerkvah za ljubljansko prebivalstvo, od katerega pa to prebivalstvo nikdar ni videlo nobenega krajcarja. Takrat se je nabralo nad 20000 gld. za prebivalstvo, a ves ta denar je izginil brez sledu v klerikalni bi-sagi in vse opominjanje, naj se položi javen račun, je bil zaman, tako da še danes nihče ne ve, kaj se je z denarjem zgodilo. Že takrat je bilo splošno mnenje, da so klerikalci ta denar naložili za volitve in velike svote, katere zdaj žrtvujejo za agitacijo, opravičujejo mnenje, da se zapravljajo potresni darovi! — Klerikalci in obrtniki. Klerikalni agitatorji lazijo a posebno vstrajnostjo okrog obrtnikov in jim obetajo zlate gradove, če volijo klerikalne kandidate. Ali je kateri obrtnik res tako kratkoviden, da ni še spoznal klerikalne naklonjenosti obrtnikom ? Kdor je Se ni spoznal, naj odpre oči in naj pogleda, koliko kruha je politikujoča duhovščina že odjedla obri nikom. Ne bomo govorili tu o konsumnih društvih, tudi o klerikalnem konsumnem druStvu v Ljubljani ne, dasi silno oškoduje gostilničarje in trgovce. Saj so klerikalci še na druge načine pokazali, kako bi radi vse pospravili v svoje bisage. Napravili so si lastno tiskarno, napravili knjigoveznico in trgovino s papirjem in z galanterijskim blagom. Duhovnik je ustanovil gostilno .pri fajmoštru", usmi-ljenke pa pečejo in koljejo in hjakarijo in sploh izvršujejo naj razno vrstnejše kupčije. Ali se je po tem takem čuditi, da so že malone vse Poljane in velik del šentpeter-skega predmestja v njihovih rokah, da zbirajo ogromna bogastva, mej tem ko obrtniki komaj dihajo in se z naporom vseh sil bore" za vsakdanji kruh. Ko bi židje preplavili Ljubljano, bi je ne mogli tako iz-sesati in bi ne uničevali tako sistematično obrtnost in vso trgovino kakor klerikalci t To naj obrtniki pomislijo in na bo jim težko odločiti ae, za katere kandidate naj glasujejo. — Krščansko - socialni delavci — in kandidat Kregar. Najmarljivejši agita torji za klerikalne kandidate so krSčansko-socialni delavci. Sosebno se poganjajo za Kreka in za Kregarja. Da bodo vedeli za koga se pehajo, jim povemo, kako laskavo se je Kregar o njih izrazil. Ni še posebno dolgo tega, kar je Kregar poleg Vodnikovega spomenika govoril z nekim gospodom o razmerah v delavskih društvih. Dotični gospod je izrekel mnenje, da so krščansko-socijalni delavci prav vrli ljudje, a Kregar mu je segel v besedo in rekel: »Nikar ne misli, to so same »gsindl- bar abe". Tako mnenje ima torej Kregar o krščansko-socialnih delavcih, kateri so ga izvolili svojim predsednikom. Dotični gospod kateremu se je Kregar tako izrazil, je vsak čas pripravljen s prisego potrditi, da je Kregar res tako govoril. Zdaj, „gsindl-barabe", pa le na noge in v boj za Vašega predsednika Kregarja. — Klerikalni agitatorji. Mej mnogoštevilnimi klerikalnimi agitatorji se poleg izvoščeka Boštjančiča p. d. Avitov Pepe odlikujeta tudi slugi okrajne bolniške blagajne, Trtnik in Mojstric. Ali plačuje ta dva Kregar, ali jih plačujejo členi bolniške blagajne, delodajalci in delojemalci ? — Pojasnilo — proti pojssnilu. Iz Celovca se nam piše: Tvrdka F. P. Vidic, ki je bila v notici štev. 88. Vašega cenje nega luta le mimogrede omenjena, je pojasnila zadevo, katero sera Vara sporočil pretekle dni o Vašem najna-rodnejšem odvetniku ljubljanskem, gosp. dr. Krisperju. Temu nasproti izjavljam opetovano, da je gola istina, da se dotični gospod odvetnik, kadar potrebuje zastopnika, poslužuje pri nas redno naših nemških nasprotnikov-odvetnikov, in da svojega slovenskega kolego dosledno prezira. — Če tudi izvzamem staro pravdo tovarne „Gail-thaler-Gewerkschaft*. so mi znane še druge pravde iz novejšega časa, pri katerih se je zastopništvo poverjevalo brez izjeme vedno le našim narodnim nasprotnikom. Tako postopanje g. dr. Krisperja z ozirom na njegovo slovensko mišljenje in prepričanje gotovo ni pravo. Opravičljivo pa tudi to ni, da bi dotične pravde tvrdke „Gailthaler-Gewerkschaftu ne mogel naš izborni in po-žrtovalni narodni odvetnik gosp. dr. Kraut ravno tako proučiti in izpeljati, kakor sta jo morda proučila in ne Še izpeljala naša strastna nemško-nacijonalna odvetnika, gg. dr. Krainz in dr. Mitteregger. In ali je to kaka doslednost ? Kje za Boga bodete kaj tacega kdaj našli na nasprotni strani, namreč da bode prišel nemški odvetnik k Slovencu koledovat za zastopstvo, ako ima v dotičnem kraju svojega somišljenika Nemca na razpolaganje? V tem slučaju se je pokazal le prejasno zopet stari naš slovenski greh, da imamo do nasprotnikov vedno večje zaupanje, nego do svojih lastnih rojakov-somišljenikov. Priznam dalje tudi, da je g. dr. Kraut zastopal jedenkrat nekega kmeta v neki zadevi, ki se je pa tikala čisto druge stvari in s staro pravdo tvrdke .Gailthaler Gewerkschaft" sploh v nikaki zvezi ni bila, torej v tem slučaju z dozdevno pravdo ni mogla kolidirati. Ta zadeva se je rešila tudi mirnim potom in do pravde niti prišlo ni, ker je kmet dosegel, česar je tirjal. Da je torej gosp. dr. Krisper po nalogu tvrdke F. P. Vidic rad tako postopal, ni dvojbe, sicer pa menim, da je odločno narodna in splošno spoštovana firma F. P. Vidic le greh svojega zastopnika vzela nase. — Obelodanil sem vso to zadevo zadnjič ne zavoljo tega, da bi s tem morda napravil kako uslugo našemu slovenskemu odvetniku, g. dr. Krautu, niti radi tega, da bi vrlim gg. deležnikom firme F. P. Vidic kaj očital, marveč zavoljo tega, ker sem bil nedavno pri tukajšnjem sodišču sam priča pogovoru mej nekaterimi nemškimi odvetniki in našimi sodnimi uradniki, ki so se sicer zasmehljivo, a opravičeno čudili temu, da se obrača slovenski odvetnik iz Ljubljane v potrebi zastopstva raje do celovških nemških odvetnikov, nego do svojega, po mišljenju in narodnosti sorodnega brata. Resnica je torej, da si s takim postopanjem ne bomo koristili. Naši nasprotniki se nam rogaj o, ker vidijo to preziranje. In kako sodijo o nas, ako vidijo, da nimamo niti mejsebojnega zaupanja? O kakem narodnem ponosa pa je bolje, da molčimo. Na tak način ae dobri stvari gotovo ne koristi. Ako hočemo imeti na peri- ferijah narodne požrtvovalne delavce, jih moramo podpirati. Najbolj dolžni pa so to storiti tisti, ki se s svojim narodnjaštvom le preradi javno ponašajo, in bi bili torej v prvi vrsti poklicani, iti z lepim vzgledom drugim naprej. Geslo .Svoji k svojim" naj se pad tudi dejanski izvršuje ter naj se ne no^i vedno le samo na jeziku. Razuraete-li, g dr. Krisper? — ,,Glasbena Matica" ima v sredo, dne 26. t. m. v Sokolovi dvorani .Narodnega doma" IV. redni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gdč. Mira Dev (sopran), g. dr. Bela Stuhec (bariton;, gosp. Bohuslav Lhotsky (vijolinist), g. Josip Prochazka (pijanist) in pevski zbor .Glasbene Matice". Vzpored: 1. P. Hugolin Sattner: .Vrbica", mešan zbor (novo). 2. \Vieniawski: Fantazija na motive iz opere .Faust' na gosli s spremljevanjem na glasovirji. 3. Ant. Foer-ster: .Z glasnim šumom s kora osme roglasen mešan zbor (novo). 4. aj R Schu-raann: „Ne grem od tod", b) J. Brahms: .Zvesta ljubav", c) J. Brahms: .Ljubezen", pesmi, poje gdč. Mira Dev. 6. a) .Meglica", harm. 0. Dev, b) ,Bog je vstvaril žemljico", harm. St. Pirnat, slovenski narodni pesmi, c) .Osuse nebo zvezdama", srbske narodne pesmi, harmonizoval Stjevan Mokranjac. 6. Risto Savin: a j .Poslednje pismo", b) .Poroka", baladi, poje gosp. dr. Bela Stuhec (novo). 7. a) I. RarT: Cavatina", b) Bazzini: Rondo des Lutins, svira na goslih Bohuslav Lhotskv. 8 .Džanum, na sred selo" . . . ., srbske narodne pesmi iz Kosova, harmonizoval Stjevan Mokranjac. Začetek ob 8. uri, konec ob polu 10. uri. — Dobrodelna predstava v deželnem gledališču. Na korist otroškemu zavetišču, otroški bolnici in društvu gospej. torej treh dobrodelnih naprav, kateri so vsi na korist revnejšim slojem ljubljanskega prebivalstva, bode prve dni meseca maja v dež. gledališču diletantska predstava. To predstavo priredi poseben odbor, čigar protektorat je prevzela gospa baronica H e i n o v a. Pri predstavi bode sodelovalo 70 dam in gospodov. Glavna točka, resnična piece de resistence bo slavnoznani balet „Vila lutk" znan z nemškim imenom „Pup-penfee". Ta balet je dejanski naredil pot okolu sveta in je znan povsod Uprizori se s samimi diletanti in bode kompletno zastavljen, točno in natančno tako, kakor v dunajski dvorni operi. Da se kar najdo-stojnejše uprizori, nabavile so se umetniško lepe, popolnoma nove dekoracije in je sploh storjeno vse, da bode predstava elitna. Razen baleta obseza vzpored še nekaj druzih točk. katere se pozneje naznanijo. Zanimivost vzporeda in sodelujoče osobje jamčita, da bode materijalni vspeh predstave jako izdaten in da dobe imenovane dobrodelne naprave znatne prispevke. — Prireditelji te predstave retlektujejo na obisk ne samo nemškega nego tudi slovenskega občinstva, zato pa je obžalovati, da so se nabili samonemški plakati. — Poroke. Bivša učiteljica na „Slo-ginih" zavodih v Gorici, gdč. Pavlina Le-banova, se je poročila z gosp. Jurijem Dmitrovićera, polkovnikom pešpolka St 102 v Pragi. — Nadučitelj gosp. Ivan Makarovič v Jelšanah v Istri se je poročil z gdč. Slavico TolstovrSnikovo. — „Slovensko trgovsko pevsko društvo" naznanja gospodom pevcem, da bode prihodnja pevska vaja v torek ob polu 9. uri zvečer v društveni sobi v .Narodnem domu", ter da bode zanaprej začetek vajam vedno le ob polu 9. uri. — Konsumno društvo v Železnikih. Danes teden je politična oblast zaprla pivnico konsumnega društva v Železnikih. Ta pivnica je bila navadna gostilna, kjer se je točilo vsakemu, kdor je prišel, in katera se je od druzih gostiln razločevala samo po tem, da so v njej zbrani katoličani najraje mej božjo službo prepevali in razgrajali. Politična oblast je to dolgo prezirala, a energični nastop poslanca dr. Tavčarja v deželnem zboru in sijajna manifestacija dne 6. aprila zbranih trgovcev in obrtnikov sta vzrok, da je vlada vsaj nekoliko se začela zanimati za konsumna društva in da je sedaj zaprla pivnico tacega društva v Železnikih. — Novice iz Radeč pri Zidanem mostu. Piše se nam: V nedeljo, 23. t. m., ob 3. uri popoldan bo volitev načelnika in načelnikovega namestnika v gasilno društvo. Želeti bi bilo več življenja v tem, za ljubljanskim na Kranjskem najstarejšem društvu, ker je društvo rea potrebno v nesrečah. TrŽani in okoličani, zmialite se na vaše prednike, kako so bili vneti gasilci, a danes je vse »prenobel". vsak hoče biti „šarža", ter pristopite k društvu kot redni ali podporni členi; ako društvo spi, je le za kraj. kjer ima društvo sedež, sramota. — V tukajšnjem zaporu so trije kaznjenci ter imajo vsi trije le tri roke — redek slučaj — Mesto župana gospoda Brun-schmida hotel je Petrič Franc po Francu Laharnerju občinski odbor sklicati. Neverjetna je skoro taka misel. — Gosp. Brun sehmid je radeški župan itd. in človeku iz Ljubljane, ki ni skoro nič. hoče se drugi občinski svetnik klanjati? Gosp. Brun-sehmidu svetujemo, da proti takim stvarem zakonito postopa in take prestopke politični oblasti naznani. Petrič naj skrbi za-se. da ne pride jedenkrat v Radeče nazaj po zahteve, ki jih § 6. a obč. reda določuje. Svetnikom pa svetujem, da se nauče občinskega reda, da ne bodo vsakomur za metlo in slušali le županovo velenje; če hočejo pa imeti sejo, naj se nadpolovica za njo oglasi. — Pri okrajni posojilnici je revizija in sestava bilance že precej časa; radovedni smo udje na izid. — Nova pošta. Dne 1 majnika 1899 odpre se v Srednji vasi pri Kočevji. okraj Kočevje, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob jednem služboval kot nabiralnica poštno-hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel z vlaki že leznične črte Grosuplje-Kočevje. — Slatinska občina se bo menda res odcepila, kakor ima že tudi trg Vuzenica za to baje potrjeni pivilegij. Našim Nemcem se brezpogojno dovoljuje v šolskih in občinskih upravah se od nas ločiti, drugače je z nami, ko kličemo že toli časa: „Proč od Gradca I" Razdelitev slatinske občine nasprotuje dejanski potrebi in praktični upravi. Dočim ima sedaj občina 2156 prebivalcev ter še vedno ni jedna večjih občin, imela bi novoustanovljena občina samo 461 duš. a niti ti niso stalni. Nova okoliška občina razpadla bo zopet v dva dela, katera bo povsem ločila sredi ležeča nova občina. Tako protežira pri nas deželna vlada par nemčurčkov'. — Požigalec. Kočar Alojzij Križan v Političkem vrhu pri Ljutomeru zažgal si je dne 4. t. m. svoj hlev; zgorela mu je tudi koča in ogenj je segel na viničarsko poslopje vpok. nadučitelja Semliča. Škode je 1000 gld. Požigalec je pričakoval 680 gld. zavarovalnine, mesto 13 pa dobi ječo. — Samomor. V sredo dopoludne mej 9 in 10. uro so je ustrelil v Podgori na Goriškem v poslopju orožniške postaje mlad, komaj 25 let star orožnik-korporal. Kroglja mu je šla skozi vrat ter predrla glavo v zadnjem delu. Ustrelil se je baje radi tega, ker ni mogel ava-nzirati. Pokopali so ga po navadnem cerkvenem obredu. — Tele s 6 nogami. Na trgu v Gorici je kupil neki posestnik iz Idrije pri Bači kravo s teletom, katero ima 6 nog. 4 nogo stoje kakor navadno, 2 pa ima tele zgorej na prvem delu života, in 1 izmej teh dveh je večja, kakor druga. Tele je zdravo in čvrsto, kakor druga normalno zraščena teleta. To tele je pripeljal na trg kmetovalec Franc Šorli iz podmelške fare. — Kinematograf. Predstave s kinematografom v Lattermannovem drevoredu obujajo veliko zanimanje. Aparat je znatno izboljšan, tako da podobe nič več ne migljajo, nego se lepo in čisto preminjajo. Predstavljene podobe so vredne, da si jih občinstvo ogleda. * Nevesta črnogorskega princa Danila. Vojvodinja Juta iz Meklenburg-Stre-lica je druga lOletna hči velikega vojvode atreliškega. Botra ji je nemška cesarica Avgusta, ki ima mlado princezinjo zelo rada. Juta je tudi sorodnica cesarice angleške, pri kateri je tudi jako priljubljena. Juta je bila to zimo en teden na nemškem dvoru. Ima še starejšo sestro in dva brata. Princ Danilo je 8 let starejši kot njegova nevesta. Spoznala sta se na neki zabavi v palači velikega kneza Petra ruskega v Parizu. * Neporabljeni milijoni. Lepa svotica 7f) milijonov lir je hrarjena pri italijanski vladi; denar je last papeža, a on ga noče. Ko je papež 1. 1871. izgubil posvetno vla-darstvo, se mu je zajamčila posest Vatikana, Laterana in vile Castel-Gandolfo; razven tega se mu je nakazalo, da bo dobival vsako leto rento treh milijonov lir, toda niti Pij IX. ne Leo XIII. nista vzela niti krajcarja te rente, ki je narasla na 75 milijonov lir. * Izborna najdba. Iz Temešvars poročajo, da so našli nedavno kmetje na polju blizu Oršove veliko množino starih zlatnikov, od katerih so nekateri po 100 gld. vredni. * Petijotsr pobegnil v Amsriko. „Vinski" veletržec Joahim Šofer v Tolczni na Ogerskem je pobegnil s svojo družino v Ameriko. Šofer je zginil, ne da bi se bil kje poslovil. V veliki kleti so našli polne sode kemikalij, veliko kamenico in vodovod, ki jo je polnil- Ljudje so se vedno čudili, da so se odvažali dan na dan sodi .vina", a nikdar ne dovažali. Sedaj je skrivnost j asna. Književnost — Slovenski pravopis. Sestavil Fr. Leveč, c kr. profesor in okrajni Šolski nadzornik v Ljubljani. — C. kr zaloga šolskih knjig. Cena vezani knjigi 1 krona, nevezani 90 vinarjev. — Na D naju. 1899. Ta teško pričakovana knjiga, katero prav toplo priporočamo vsem slovenskim pisateljem. Časnikarjem, svojim dopisnikom in zlasti dijaštvu, ima na 167. str. sledečo vsebino: A. Pravila. Prvi del: Glaso-slovje : drugi del: Oblikoslovje; tretji del: Debloslovje : četrti del: Besedni red v stavku; peti del: Pravopisna pravila; šesti del: Ločila. B. Slovar. (Na strani 125 — 105.) Nadejamo se, da se nam dopošlje strokov-njaška ocena o tem znamenitem delu, ki vzbudi vsekakor v literarnih krogih najsplošnejšo pozornost in ki bo, nadejamo se, donesla največje koristi! — F. S. Vilharja opera „Smiljana" bode v kratkem izšla v tisku. Omenili smo že laskavo oceno te izvirne hrvatske opere po slavnem francoskem kritiku. Ker se tudi nekatera prva nemška gledališča zanimajo z*. to delo našega rojaka, je dal libreto prevesti na nemški jezik in bode „Smiljana" izšla s hrvatskim in nemškim besedilom. Skladatelj je opero pregledal in nekoliko predelal, jo razširil na 4. dejanja in pridal na svršetku 4. dejanja velik esemble-finale. Popolni klavirski izvleček bode obsezal 39 pol v kvart-obliki in bode veljal v naročbi samo 5 gld., kar je gotovo zmerna cena, ako se pomisli na velike tiskovne troške. Pozneje se bode cena povišala. Skladatelj se nadeja, da najde mej hrvatskim občinstvom in mej svojimi slovenskimi rojaki vsaj toliko naročnikov, da bode mogel pokriti tiskovne troške ter prosi prijatelje domače umetnosti, da mu javljajo po dopisnici, ali hote' naročiti kak iztis, da more po priliki določiti, koliko iztisov, da tiskati. Oznanila za naročbo prejema F. S. Vil h ar, skladatelj in profesor glasbe v Zagrebu. Naj bi se tudi slovenski prijatelji glasbe oglašali prav marljivo! Pozor, volilci! Število volilcev v tretjem razredu je ogromno. Vseh jih je 1956. Z ozirom na to bode tretji razred volil na dveh mestih. Prvi oddelek bode volil v telovadnici mestne deške šole v Komenskega ulicah. V tem oddelku so vsi volilci od A do Imm Drugi oddelek bode volil v telovadnici mestne šole na Cojzovi cesti in so v tem oddelku vsi volilci od TfL do 2. Telefonična in brzojavna poročila. Eksodus iz štajerskega deželnega zbora. Gradec 22. aprila. Današnje seje deželnega zbora se slovenski poslanci niso udeležili. Po prečitanju doŠlih vlog je Hagenhofer umaknil Kar-lonov predlog glede kmetskih dvorov. Na to je Mosdorfer poročal o novi deželni hiralnici. Pri tej točki se je Hagenhofer oglasil za formelno opazko. Pritožil se je zaradi postopanja večine pri volitvi v razne odseke in izjavil, d a konservati vni pos lanci nečejo samo zato sedeti v zbornici, da bi bil deželni zbor sklepčen. Konservativni poslanci so po tej izjavi zapustili dvorano. S tem je dež. zbor postal nesklepčen, in se je morala sej a zaključiti. Dan prihodnje seje ae naznani pismenim potom. Prepovedan list. Dunaj 22. aprila Ministerstvo notranjih del je časopisu »Burchenschaftliche Blatter" vzelo poštni debit. Orof Hohenwart. Dunaj 22. aprila. Grof Hohenvvart se počuti nekoliko bolje, a še ne sme zapustiti postelje. Zs slovensko liturgijo. Zadar 22. aprila. Deželni odbor dalmatinski se je v zadevi slovanskega bogoslužja obrnil s pritožbo do kardinala Ram polle. ..Dvacet let priče kulturni". Praga 22. aprila Posl. Dr. Dyk izjavlja v „Nar. Listih" na željo izvrševal-nega odbora mladočeške stranke, da je svojo brošuro o Bosni in Hercegovini spisal in izdal brez vednosti stranke, katera je ne odobrava, in da je poslanca Hajeka in Koniga sicer z njiju privoljenjem, a ne da bi poznala vsebino spisa, imenoval kot svoja so t rudnika Svetovna razstava v Parizu. Praga 22. aprila. Praška občina se svetovne razstave ne udeleži pač pa se priredi isti čas v Parizu posebna češka razstava. Roparski umor. Zagreb 22 aprila. Pri Zenici so našli podjetnika Ivana Schillerja umorjenega in oropanega. Umorili so ga trije delavci v družbi z železniškim čuvajem Petalovidem. Ponarejale! bankovcev. Budimpešta 22. aprila. V Badeszu je bil aretovan ves občinski odbor z županom vred. Občinski odborniki in župan so v kleti občinske hiše napravili nekako to varno za izdelovanje bankovcev. Ponarejali so petake in desetake in to že dve leti. Na neko brezimno ovadbo so prišli orožniki in našli obč. odbor ravno na delu. Župan in odborniki so se orožnikom silovito ustavili in nanje streljali, a so bili naposled premagani in odpeljani v zapor. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: O. Tvana Ter.tnik, c. kr. prof. soproga v Celji 10 K namesto venca na krsto svoje sestričine Fani Frelih-Kobilca. — G. Ivanka Hromeč, učiteljica 4 K, iz nabiralnika pri goapej Kuhar v D. M. Polji. — G. Fran Sterle, načelnik žel. postaje v Zagorji o. S. 3 K. — Skupaj 17 K. — Živeli darovalci! Za Prešamo v spomenik: G. Andrej Lek- 5 a n na Reki nabral mej tamoSnjimi Slovenci 35 K; darovali so gg. D. Vilhar 5 K, And. Vidmar 4 K, And. LekSan 3 K: And. LekSan, sin, pri mornarici v Pulju; Mirni LekSan, hči, Fr. Jos. v. d. S. Anton Wolf, Fr. Bula And. Mramor, Leop. Možina, Ivan Valenčič, vsak po 2 K; Fr. Kobe, Mih. PapeS, Jož. I toli h, Al. HrSčak, Jos. Štainfeld, Fr. Mozetič, Dichsovnik, Val. Ahčin, Fr. Sepič, vsak po 1 K. — G. Fran Sterle, nač. postaje v v Zagorji o. S. 3 K. — Skupaj 38 kron. — Živeli darovalci in njih posnemovalci' Zahvala. Za Predemo v spomenik je do-Slo uredništvu naSega lista od 1. novembra m. 1. do konca decembra m. 1. 461 kron 31 v. izkazane v St. 254—290) in od 1. jami var j a t. 1. do 1. aprila t. 1. 574 kron 79 v. (izkazane v St. 2—69) skupaj 103S kron 10 v. Ta svota se je naložila v mestni hranilnici na knjižico St. 24.301, katero hrani načelnik odbora za Prešernov spomenik, g. župan Iv. Hribar. VStevSi prej izkazanih 17G1 kron 70 v. (,,S1. Nar" z dne 5. novembra 1898; je torej naloženih na omenjeno knjižico ,,Slov. Nar." 2797 kron 80 v., katere so darovali slovenski rodoljubi in rodoljubkinjo za PreSernov spomenik. Bodi jim izrečena najtoplejša hvala! Naj jih prav marljivo podpirajo rodoljubni darovalci in darovalko po vsej Sloveniji! Uredništvo. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero ho da tako mnogOBtransko porabiti, nego „Moll-ovo fi-HticoHko žganj« in sol", ki je takisto bolesti uteSujoče, ako ro namažo 2 njim, kadar koga trga, z a k.-»j to zdravilo upliva na iniSice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vRak dan lekar A. MOL I i, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati jo izrecno M O L L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj nego 2 steklenici so direktno ne pošiljati. 6 (69—4) Povodom mnogih težkih Želodčnih bolestij nastopajo mnogokrat navidezno neznatne indis-pozicije. javljajoče se samo po slabem prebavljanji ali telesnem zaprtji. Da se obvaruje teh posledic, treba je zaužiti sredstva, katera podpirajo pre-bavljanja ter isto mirno povspcSujojo. Najboljše teh sredstev jo že 30 let znani in sploSno priznani Dr. Itose želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Dobiva pa se tudi v druzih lekarnah, kakor je razvidno iz inserata. a Morathon, ki al jo po svojih izbornih lastnostih kadilce pridobil naskokoma je res Jako dober. Stori kadenje zdravo in odstrani žgočo v v ustih in v vratu ter je aploano priljubljen, Meteorologično poročilo. Cae baro-aeatrs ▼ mm. 9. svečer 7. s jut raj 2. popol. 733 5 7331 7309 Vetrovi Nebo J1 112 al. jaahod del.oblač.. B 8 1 breaveir. f jasno 18 6 ar. jaahod pol. oblafiv § Srednja včerajšnja temperatura 116" male: 107\ nor- X>CLZxaj9lseb "borza dno" 22. aprila 1889. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v »rebru . 100 „ 35 Avetriiaka alata renta .... 119 . 95 „ Avstrijska kronska renta 4%. . 100 . 35 „ Ogerska zlata renta 4*,.... 119 • 75 „ Ogeraka kronska renta 4" „ . . 97 . 45 Avstro-ogerske bančne delnice . 919 „ . Kreditne delnice....... 856 „ 25 , London viata....... 120 „ 42", „ Nemški drž. bankovci aa 100 mark 68 . 92 . 90 mark.......... 11 w 78 , 20 frankov......... 9 . «',, „ Italijanski bankovci..... 44 „ 42 „ C. kr. cekini........ ft.88„ fcVJaT Vae vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC. LJubljana, Selanburgove ulice 3. Srečka na mesečne obroka po fi, 8, S—10 gld. Teško p rebavljenje katar v želodcu, dvspepalje, pomanjkanja slaetl do jedij, zgago itd. daljo kateri v sapniku. zaslišanje, kašelj, hripavoat so one bolezni, pri katerih se MSI ONMEV B1& Ikalična kislina po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (30—3) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Spe cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Marija Potočnik roj. Oolano naznanja v svoji neznosni žalosti vaim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo k sebi poklicati njenega edinega iskreno-Ijubljenega nepozabnega sina gospoda Ivana Potočnika kateri je danes ob deveti uri dopoldan po dolgi in zelo mučni bolezni previden b s v. zakramenti za umirajoče v 21. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dražega nepozabnega ranj-cega bode v pondeljek dne 24- aprila ob 1 „5 uri popoldan iz hiSe žalosti sv. Petra cesta St. 5 k sv. Krištofu, ker bode pokopan v rodbinsko rakev. Sv. mase zaduSnice se bodo brale v raznih cerkvah. (768) Predrazega nepozabnega ranjcega priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev! V Ljubljani, 22. aprila 1899. J8><* mnoge Boftaae atenega sočutja ntej t>ofe&nijo in cS onttM naSega ioAtenO tju6£jc-nega, nepos-aSncga oina in Stata, gcopoSa o. i. fti. t\at-t»t*ptidontoStanciA in a** tnnogoStofno optcttt&tvo tanjcecja iste/iamo vsettt ttde-ttšttfmotn tem potom otčno zaftvafo. ®čK>6ito in pcoc6cj> &c idfucno 2>aftva(jujcmo vi-ooticioBnemu goopoiPu majorju §1Ze9eiet pf. §Ke2etet in 9&tifAtO€€ a>a optemotvo, pzc-ča&titetnu gospoSu vo/. /tmatu cfvaneticu 2-a tofaSidii na-gtoSni govoz, fiatioz tuSi £>a dazovanc fiza&nc venec, cfb-oc6cj &afivafjujcmo vzcut gg. goSča&tniftom tuftaj'Sttje g&tnisijc 2>a opictttotvo in gg. poScctotniftonp 3. in 4-. Sa-tatjona aa ptiteditev Ataoncga c*pzcvoSct. Scena z-a/ivata- vc*ctn sfiupaj. (703) £ju6tjanat 22. aptifa 1899. SiodSina ©otevnian. Izvod iz voznega reda ve>]ja>vea «4 4*e 1. eartobra 1im. leta.. Oleal Is I*)a»ljaa\e juž. kol. Prega tem TrMi. Ob ia. nn & m. po doći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraeaanafeste, Ljabou; faz SeUthal Aaise, Solnograd; tez Klein-ll«;fl ing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari f> m. ■ jut raj osobni vlak v Trhii, Pontabel, Beljak, Olov.-c, Fran-■enefeete, Ljsbno, Dunaj; f «z Selithal v Solnograd ; Cea Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne oeobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selathal, Danaj. — Ob 4. ari 2 m popoladae oeobni vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Ljubno; cea Selathal v Solnograd, Land-Gastein. Zeli ob jeaera, loomu,t, Bregenc, Carib, Oenevo, Parit, cea Kloia - ReiHing v Stevr, Line, Badejevice, Plaanj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlova vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amatetten. — Proga ▼ Sov/o mesto ln «7 Ketevje. Osobni vlaki: Ob H. ari 54 m. zjutraj, ob 1. ari 05 m. popoladne, ob 6. uri 55 ai. aveeer. — Prtkatf V Ljubljano j. k. Proga ta Trbiža. Ob b. ari 46. m. zjutraj ozobni vlak z Dunaja via Amatetten, ii Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Ueba, Marijinih varuv, PUnja, Hudejevie, Solno grada, Linca, Stejra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzenzfeste. — Ob 11. uri 17. m. dupoludne or.obni vlak a Dunaja via Amutetten, Karlovih varov. rieba, Marijinih varov, Plznja, Hudejevie, Solnograda, Linca, Btevra, Pariza, Oeneve, Curina, liregenca, Ino-moeta, Zella ob jezeru, Lend ■ Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne ozobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franaensleste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zve eer osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga la Vovega aaeata in Ko-tevja. Oaobni vlaki: Ob H. ari Al m. zjutraj, ob 2. ari b'd m. popoludne ia ob H. uri 48 m. zvečer. — Odkod la LJubljane d. k v Kamnik. Ob 7. uri "i'6 m. zjutraj, ob *. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. — Prihod v LJablJaao d. k. la Kamnika. Ob g. uri 50 m. zjutraj ob 11. H m. dopoludiie, ob ti. uri 10 m. (1) I7IJ0 Proda se skoro nova pisalna miza, potem pult in stelaza. Ogleda st; lahko v Gradišči štev. 2. Vpraša se lahko v brivnici A. Drganca. Posredovalni zavod A. KaliS, Jurčičev trg, sprejme takoj već deklet za neko papirnico na Štajar-skem._<7G4> Dalmatinska vina iz lastnih slovitih Kaštelanskih vinogradov: Fino Kaštelansko rudeče vino .... a gl. 18 Fino Kaštelansko belo vino . . . . a gl. 1H Fino Kaštelansko Opolo 1B9B .... u gl. 2u Fino Kaštelansko tropinsko žganje . . a gl. 40 Fino Kaštelansko desertno vino, Opolo 1606............a gl. 80 hektoliter franko železnica Reka ali Trst v sodih od 50 litruv naprej razpošilja (717) Ivan Radunič posestnik vinogradov ICastel etarl, IDa.lixiac3.3a,. P. n. gospodje uradniki, duhovniki in častniki sprejmo vino brez vsega drugega le proti povzetju. JKer se sezija konca A/na, prodajava ase konfekcijske predmete po zdatno znHanej ceni. Sričar^SHejač £jubtjana čPrešernooe ulice št. 9. (707-1) Poziv! Franca Erbežnik, posestnika žena iz Dobrunj odšla je pred kakim 14 dnevi od doma, ter se je bavila po več krajih s prodajo pomeranč. Franca Erbežnik je visoke rasti, pegava, Širokega obraza ter ima prst na desni roki sneden od črvov. Ker se ne ve, kje sedaj biva, se pozivlje tem potom nazaj na dom, ali pa, v slučaji, da je mrtva, se prosijo oni, ki bi kaj vedeli o njeni smrti, da naznanijo to podpisa nemu. (760) Jože Erbeinlk poaeatnlk v Dobrunjah fit. 8. 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zasluži j> i osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike a prodata zakonito dovoljenih državnih papirjev in sreCk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (455—7) Razglas. *I«'Mtntt hranilnica IJnli-IJanuka razpisuje s tem službo praktikanta z letnim adjutom 500 gld. Prosilci za to službe izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, do so dovršili sil celo gimnazijo, oziroma celo realko ali pa •spodnjo gimnazijo, oziroma spodnjo realko in trgovinsko šolo. Prošnje z omenjenimi spričevali in ■ spričevali o dosodanjem poslovanju vložiti je do vštetega l«r 14. maja t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. <7<',2 n V Ljubljani, dno 98. aprila mi9. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Čokolada i (19R--13) SUCHARD I Povsod & na prodaj. ^ Cacao i cffolandsko-ameriška črta. Parni ki vozijo po I krat do 2krat na U4m, l fina Sćetka za obleko, 1 par I i n i h ponvic, i jako elegantna dat) '. l brofia najMrvejle (aoone, l krasna zapestnica za dame, najzadnja novost, ki se more porabiti tuli kot. damska verižica, 1 krasna garnitura, oh-atOJeSa iz manšetnih, zavratniskih in naprsnih gumbov s patent, zapono, 1 par Jako elegantnih damskih uhanov z sunili bnljanti, 1 kra.sno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in fie nad 200 komadov, ki M v hi.ši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le 5e kratek čas. Niklo nnj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo in vsak riziko popolnoma izključen, ter so neugajajoCc brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja P" c. kr. postnem povzetju ali ako ae poSlje denar naprej : zaloga Krnst liiiHihiiider Krakau LM. Poštno predalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, so dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (72o 3) Do 1. junija in od 1. septembra stanovanjske tarife za 25 znižane. Zdraviščc J. Modic v Novi vasi pri Rakeku sprejme takoj učenca za trgovino z mešanim blagom. — Već ae izvć istotam. (Ml - 2) V Narodni kavarni oddajo se v drugo roko sledeči listi : Arbeiter Zeitune;, SUdstoieriscKe Poet, Triester Taejblett, VViener Carricaturon, PschUtt, Humorlstische Blatter, '7o0 Figaro, VViener Lult, Oluhlichter, Oester. I Must. Zoitung, Die Zeit, Die VVage, VViener medic. VVochen- sehrift. Ver saerum, Simpliclaslmus, lllustrazione Italiana. Slovenski Narod, Ljubljanski Zvon, Slovenski List, Dom in Svet, Učiteljski Tovariš, Edinost, Soča, Naša sloga, Narodni Listy, Zlata Praha, Naša Doba Prosvjeta, Nova Doba Hrvatska Domovina, Vienac, The Craphic, VViener Zeitung, Kulmbachsko pivo v steklenicah priznano zdravilo in krepilo za bolnike je v zalogi trgovine (21—92) pri ..'AI»toroax«i-\ na Hrvatskem od zagorjanske železniške postaje ,,Zabok-Kra-pinske-Toplice" odddaljene za jedno uro vožnje, so odprte od 1. aprila do konca oktobra, 30' do 35 R. gorka akratoterme, ki eminentno upli-vajn proti protinu, mišični in členski revmi, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgiji, kožnih boleznih in ranah, kronični Bright.jevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatu perinterinalnih vezin. Velike bazinske, polne, separatne kopeli, kopeli v mramornatih banjah in tušne kopeli, izvrstno urejene potil-nice 'sudarijii. masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. Udobna stanovanja, dobre in ne drage gostilne; stalna topliška godba. Obširni senčni sprehodi itd. Od 1. maja vozijo slednji dan onini-busi v Zabok in Polčane. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Drošure se dobe v vseh knjigarnah. Proapaktfl in poročila poSilja kopališko ravnateljstvo. 11 C. kr. vladno pooblaščeni stavbeni inženir bivši vladni nadinženir Fran Žužek odprl je svojo (749-2) tehnično pisarno v Ljubljani Šelenburgove ulice št. 3. Izdelovalnica koles »Krokar" Jos. Kolar Glavni trg 9 (45-12) zaloga graških ^raiiosa1 in druzih najboljših koles. - »oaSa ■ ■ Pozor i Kolesarji pozom ^ Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo. ^ \ V*ŠT Na razpolago brezplačno šola z« 11 vozarenje s kolesom v prostorih vrta, s % _ _ senčnata. la mlina %" oddaja so po f| cu gros cenah v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalni Maksa Domicelja v Ljubljani na Rimski cesti via-ft-viB Oorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaja ae tudi v vreCah po 50, 85 in 100 kil. (459-8) Opozarja se, da priznano izvrstni izdelek prvega domaČega našega mlina dandanes tudi na tujem uapeBno tekmuje z izdelki VBoh ogerskih mlinov. rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 16 Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lassnik v Kranju: Fr. Dolonz, v Radovljici: Oton Hoinan' v Mojstrani: J. Kozjok, v Tržiču: Fr. Reitharok' JOOCOOOOĐOOGOOO AII J| oder ce i#i lati izvrstne facone, [♦J ■ I najboljši izdelek -*> mm mm mm priporoCa IG! ;*| Alojzij Persclić a> Pred škofijo it. 22, poleg mestne hiš«. Socogcococccoo« Največje skladišče raznega semena velikanske pese pote*» nemške, štajerske, inkarnat, turške ii* travniške detelje, raznih vrst pesnega temen J, splošno mano kot najbolja krma ža ziv!n>': travnega semena za suhe, mokre, p.&tene in glimnitf travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-šilj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semena za zelenja d. — Proseč mnogobrojnegti poSeta Peter Lassnik. Velika hiša v Matavunu traven alovofiih ikocijanakih jam, 3 ure od Trsta in pol ure hoda od železniške postaje Divača, ob živahni prometni cesti Keka-Trst. z dvema kuhinjema. z dvemi obširnimi podzemeljskimi kletimi, s It krasnimi snbami s poaMbaUoaJ uhodi, kakor nalaSč prirejena za mnogobrojne let- »viMnlke. ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantiOni kraj. z obširnim na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in govedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim, s sadjem in trtami zasajenim vrtom in z lepim parkom, je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji tak< j (.024-7) IfcST na prodaj. Proda se tudi na večletne obroke. — Hi5a, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalaSč prikladna za gostilničarsku in Stacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahni prometni testi, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci Skucijanskih jam. V3e pohištvo z vrtom in parkom vred, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. ■ .mčnejap« jasnila prt lastniku Aleksandru Mahorćiću v Matavunu, pošta Divača. Družbenik slovenščine in nemščine popolnoma zmožen v pisavi in govora, poštenegn in solidnega značaja, kateri bi imel veselje do kupčije in potovanja, l okrog 1000 do 1200 gld. denarja, s*» sprejme takoj za povekšanje jako dobro se rentujotega, že oljstoječega podjetja. Z uloženim denarjem st dotičnik Ii lahko v prvem letu 800 do 1500 gld. pridobi. lin finiRP P V unhkV (731 -s> Ponudbe po«1 naslovom: ,,Družbenik z 11O0" postno ležeče Ljubljana._ Q68f bIhog gg šnb tgQ ,tž "uboiBl/l um9>lan9vol3lt BgotHFl v neki Črnski tovarni za sukno mi je dal priliko, da sem nakupil njene velikanske zaloge sukna po slepi ceni. Da blago hitro p spravim, razposi'jam proti povrnitvi delavskih plač, in sicer za samo 1 gl. 25 kr. 090—3) meter pristnega brnskega sukna iz fine ovčje volne, zajamčeno dobro blago brez vsake hibe. Trije metri 10 cm. zadoščajo za kompletno moško obleko za spomlad in poletje. Dobiva se v vseh barvah gladko in vzorcasto. Nekaj komadov pretinega češljanoga blaga ■ Kamnigarn) črno in v vseh barvah le po 2 gld. meter (prej 4.— gld.) Jako moderno fino in najfinejše sukneno blago in chevioti v vseh barvah, gladki in vzurcasti, a 2. — gld., 250 gld. in 3.— gld. meter. To blago je veljalo poprej dvakrat toliko. Vzorci pa se zaradi prenizke cene ne morejo oddajati. Neugajajoče se brez ovir vzame nazaj. Opozarjam v interesu vseh čitateljev, da pošljejo nar.čila prav hitro, ker od pamtiveka ni bilo tako ugodne prilike, kupiti tako izborno blago po tako slepi ceni, in je tudi ne bode več. Naročila naj se pošiljajo: Dunaj 11,3, Taborstrasse 11 B. Stanovanje s 7 sobami. 2 kuhinjama in potrebnimi pri-tiklinami, deloma moblovano, velik točivni vrt s kopalnim basinom, se osje v najem zs 5 let na graščini Zdus pri Kamniku proti letni najemnini 220 gld. «.„j^^paj#-r») VeČ se izve pri lastnici v Šubicevl* ulicah st. 3, I. nadstropje, na desni. I i*i i\ t' iS "': i' ■ Za spomlad priporoča AVG. AGNOLA Ljubljana, Dunajska cesta 9 poleg „Figovoa" ■voju tx>4futi> zsnlotfo seklenine, porcelana, zrcal, šip itd. j posebno pa (G08—11) gj oprav ia gostilne a J v mestu in na deželi. J ! Vrčki, kozarci in steklenice \ |j po zelo nizkih cenah. j Toiie torte ii Hrti Kralj, b.lgljtki pottnl p.rnlk M Star Liiie ii litram naranut i Novi Jork in Flladelfijo. Konceaijovaea od vat. e. kr. avatrijake vlade. Pojasnila daje radovoJjno ; M * ' Rod Sta* talnle Dunaj, IV., VViedner OOrtel itev. 20 Sli pa , . j " (312 37) Anton Robek Kolodvorske ulice stev. 29 v LJablJanl. Obrtno naznanilo. Uaojam si uljudno naznaniti, da ae od danes naprej nahaja moje sobno, napisno in de-koraeijsko obrtovanje v Vegovih ulicah št. 8 pritlično. (Poleg realke v Seemanovi nisi.) Uljudno priporočuje se naklonjenim naročilom, bilježim \\t[ z velespoštovanjem 397—8) J. Terdan sobni, napisni in dekoracijski slikar. Vse stroje za poljedeljstvo - Vnovlv ziilžauic cene l = Trijeri i čutilni atrojl za lito) ▼ natančni Izvršitvi. Sušilnico za aadj« In zslenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vernaolevov. Aparati aa a um pora vanje losov. Klatllnloe, milni za ilto, stiskalnice (prsio) sa vino is sadje različnih sestav. Slamoreznloe Jako lahko sa goniti ln po zelo zmernih oenah. Stiskalnico te aeno ln slamo, ter via potreba«, viakovratne poljsdeljske stroje prodaja v najbolj« Izvršitvi (461—4) IG. HELLER, na Dunaji. 112, Praterstrasse 40. Pred ponarejanj in ae Jo posebno treba varovati! Zaitopniki ae Iščejo! Ceniki brespladno! aaJa^K "\ \ Založena 1847. | Založena 1847. |>» ^ Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani |1011l!) Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žim-nate rnodroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. fij m c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevlj, čelad in pasov ter kmetijskih strojev in peronespera-brizgalnic itd. R. A. Smekal p Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu priporoča slavnim ognjegasnirn društvom, kmetijskim' podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Ceno brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci In ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. - Pošiljatve franko na vsak kolodvor. Z velespoStovanjom (220—7) Podružnica R. A. S1KEESKAI* v Zagrebu. Obče znana, jako trpežna kolesa Stvria štev. V „ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v LJubljani s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti ft*tlorisa »tev.V. (744_2) Zastopnik tTrrdLlce: Josip ^oletlc. ♦x*x*x*x*>£ 3 e> Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilno uloge po 4°/„ in plačuje reutni davek sama. Obrestna mera za hipotečna posojila pod 5000 gld. znaša 43/*°/o, za hipotečna posojila od 5000 gld. naprej pa 4'/t°/o- Občinska, okrajna in deželna posojila obrestovati jo po dogovoru, posojila na menico in na vrednostne papirje pa po 5°/0- Ta sprememba obrestne mere pri posojilih daje so na znanje v blagovoljno vednost vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 23. marca 1899. V Ljubljani, dne 8. aprila 1809. (077—3) Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Premier-kolesa (702-2) prva znamka Zastopnik: Fr Čuden, trgovina z biciklji, Ljubljana. ' j aSBSSBBBBBBSBSBBBBBHBSSSBSSSSSSSSSSSSSSa 09 Posredovalnica stanovanj in služe« Gospodak« uUc« St, 6 '7*> priporoča in name&ča slnžbe iskajoče vsake vrste aa Ljubljano in drugod. — Potnina tukaj. Najbolj&l vir za BJaJamćeno pristna Južna Tina: Port-vino (746-i) Sherry Madeira Maršala Malaga Tarragona i. t. d. Zalogo v Ljubljani imata samo Pater Laasnlk, trgovina s kolonijalnim Nagom, vini in delikatesami, in M. Mardet-schlaeger, lekarna „pri orlu". L. Loserj(T obliz za tnrisie. Prlasjano najbolji« sredstvo proti kurjim ode-' - ---aom, iuljsm itd. itd. ■ — Olavna zaloga: L SchweBk-ova lekarna Dunaj -Meldline;. "Wr Lnser-jeT-S Doblvs ae v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlšfsr, J. Mayr, O. Piccoll. V Kranju: K. Čevnik. «9—16) Najboljše in najcenejae namazalno olje in les ohranjujoče sredstvo J« in ostane že nad 20 let preizkušen Carbolineum Patent Avenarius. Mmrett gutmmretihmtmt se *rmri T „Carbolineum-tovarna" R. Avenarius Amatetten Dol. Avatr. Pisarna: Dunaj, HM, Hauptstrasse 84. (466—4) Slavnemu občinstvu, posebno gonp' ■•lm.i gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovlco, napravljeno iz vode iz mestnega vodov ida ter s oglieno kislino (Koh'ensaurei, koja je priznana kot najokusnejfta in najzdravejaa (43—16) Vse odjemalce v naprej zagotovljajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejse a spoštovanjem Gašper Bolte, izdelovalec #L sodovice, Rimska cesta st. 10. t i I Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Fsrlach) na Koroškem ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje Btare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskužene. — Iiuit'c-(114) vani ceniki laatoaj. (16) Diurnist sprejme se s 1. mejnikom pri podpisanem sodišču. Prošnjam, ki so tukaj predložiti, pridjati je spričalo o dosedanjem službovanju. (742-3) C. kr. okrajno sodišče v Slovenski Bistrici na Štajerskem. 4 Ivan Kordik Ljubljani, Preiernsve ulica itev. 10—14 priporoča svojo bogato zalogo jedilne priprave nožev, vilic in žlic iz britanjskega jekla, alpake ah alpako-srebra priv. dunajske tovarne ,,W. Bachmann 4 Comp.". Na izbero so tudi žlice iz alpake, 12 kom. od gld. 4 3u naprej, žličice . . 12 . . , 220 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Namizni svečniki ^ iBSjjr* iz alpake, čisto bsls kovin«, 4 par 21 cm visokih gld. 2 —, > 23 n m n 2-30. . 26 n „ . 240. ^ Prav ceno" se dobe* noži in vilice z roženim ^ (09ar«'l) mdece ln ćraac. z zraven spadajočo M stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa N lončene peči in štedilnike lastnega izdelka |Homaa-cemen.t8 /j lastnega izdelka Dovški portlaud-cement H kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete. Wm¥* AaTajni±je oenatt! fj| (672-8) Lattermanov drevored! Lattermanov drevored! Snino malo * ti-* ji Bioskop (model l»SO> boljšaaii Kinematograf Slike se prikazujejo v življenski velikosti. Vsaki dan predstave in sicer: Ob delavnikih ob 4., 5., 6. in ob 8. uri zvečer. — Ob nedeljah ob 3., 4., 5., 6. in ob 7. in 8. uri zvečer. Vstopnina: Prvi prostor 30 kr., drugi prostor 20 kr. — Vojaki brez šarže in otroci plačajo polovico. Vsako sredo in soboto popoldne ob 4. uri »Kristusovo trpljenje" v II slikah. Lastna električna naprava za razsvetljenje. I. Program. Od sobote dne 22. do sobote dne 29. aprila. Pogreb predsednika Faure v Parizu. 1. Pogrebni sprevod. 2. Spremstvo častnikov. 3. Krone iz cvetlic. 4. Priznanje in zajetje polkovnika Henry v Parizu. 5. Samomor polkovnika Henry v Parizu. Faust in Margareta v dveh slikah. 6. Mefistofeles se prikaže. 7. Faust se preobrazi, Margareta se prikaže. 8. Vlak prihaja iz podrova. 9. Plavna kopelj. 10. Strelske vaje topni farje v. 11. Glumac. 12. Zamorska kopelj. 13. Serpentinski ples (v barvah). 14. Prihod brzovlaka. 15. Corao na Reki. 10. Pri zobozdravniku (komična). 17. Tovarniška vrata opoldne. II« Program. Od nedelje dne 30. aprila do sobote dne 6. 1. Prihod vlaka. 2. Baletni plesalec. 3. Pestunja in vojak. 4. Švicarski pešpolk na poti v Lausanne. 5. Zid se podira. f>. Karakterni komik. 7. Eksplozija v morji. 8. Pad Kene pri Schaffhausenu. 0. Prvi Korak otročaja. 10. Prihod gondole v kanalu v Benetkah. 11. Krmljenj e golobov na sv. Marka trgu v Benetkah. 12. Prihod parnika. 13. Šolski konj. 14. Kopališče v Milanu. 15. Veseli brivec (komična). MS. Bitka s kepami ^komična). 17. Ples metuljev (v barvah). III. Program. Od nedelje dne 7. do nedelje dne 14. maja. 1 Razgled Ljubljane. 2. Dvoboj. 3. Baletni plesalci in plesalke 4. Moteni ribič. 5. Operni trg v Parizu. C. Konjica in pehota (komična). 7. Pes in dete. 8. Vožnja skozi tunel. (757) Đ. Ataka konjice. 10. Dva angleška rokoborca. 11. Sprevod v Moskvi, ko je bil car kronan. 12. Sprejem carja v Parizu. 13. Halska vrata v Berolinu 14. Prihod vlaka II. 15. V zoološkem vrtu v Parizu. 16. Hipnotizer. 17. Veselje in žalost. Lastnik al pridržuje pravico program premenitl. — Pri podpisanem ■o aparati na prodaj. Jean Blaser. maja. Samoprodaja , slavnoznanih jDurkopp $iana~koles (najboljša nemška znamka) samo pxi zastopniku za isiranjslsc: Ivanu Jax-u, Ljubljana, Dunajska cesta št. 13. Katalogi brezplačno in franko. Na zahtevanje se vsak kupilec brezplačno poučuje v vožnji a kolesom. (564-3) ufeke moka za ofroke 9 S ..-j o t4 —-rt « «■» o> t/i £ ti (O* tsj c. kr. izklj. priv. tovarne za otroške vozičke pohištveno in stavbeno mizarstvo v Ljubljani Marije Terezije cesta it. 14. v< Zastopstvo zakonito varovanih patentovanih vozičkov aa »odeti in letati (715—2) SI Urban Weber nasl. Zalilog, pošta: Železniki. Na prodaj je več tisoč centov strešnih skale (Dachschiefer) iz lastnih skrilolomov po jako niskih cenah. Prevzemam pokrivanje vsakovrstnih stavb, kakor tudi cerkva in zvonikov. Z odlifinim spoštovanjem Urban TKTelier nasl. i699—5 Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Suna] X. Hohtr Markt 9. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Gradec, Tdltt.Ulin.n^a:«****^ 1. Po poročilu c. kr. ,,VViener Zaitung" od dne 12. junija 1898 doletela j« „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-ajraflčni objekt ogledal In o posebnem uspehu „Alianze" v za-devi zavarovanja naroda kakor o rapidnsm napredovanju družbe Najvišja priznanje izrekel tar imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje. Polno vplačani akcijski kapital 1,000.1100 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 «,«11.71» kron. L. 189? a« Js na podlagi 136» smrtnih slučajev ispleoalo 399.378-90 kron. Od 1. 1990 - 1887 se ja ispla6alo 1,984 379- M kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. »lzprpmenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroška » zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kole kov in pobotnice aa premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Ce je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota. Će tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, polico bre« premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetja. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (668—2) Za-varovanja do 3000 kron s ta danskimi doplačili od 10 vinarjev vise po tartflk. U^S~ Hroapukt* in tnriff raMpoaUJn mgmtfum na Mmht+vartJ* brn ttnukov. ~MJ4 Zastopnik i se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi. Začetnikom vežbalisće na razpolago. Kolo bodočnosti je JTLAS- dmm\ CTCLE" Dalje v zalogi: Seidel-Naamann, Champion itd. Jednoletaa Accetylen- Izposojeval- Dalje v zalogi: Vse kolesarske potrebščine. garancija, svetilke. niča koles! Ceniki poštnine prosto. varstvena znamka Ceniki poštnine prosto. •?Atla*»-Cycle46 je angleški precizijuki izdelek I. vrste, za katerega si tovarna ne dela ogromnih stroškov s plačanimi dirkači in razno drugo reklamo — vsled česar je vsakomur mogoče nabaviti si najfinejše kolo po najnižji ceni. Glavno zastopstvo za Kranjsko: (501-8) Gradišče 2. Kavčič & Gorjanc Rimska cesta 9. Filijala v Opatiji: F. goncilja, Slatina St. 96. Vizitnice in kuverte s firmo priporoča (667 —2) „Narodna tiskarna" v Ljubljani. Ji Uljudno podpisani naznanja, da je otvoril v Ljubljani. Wolfove ulice št. 8 delavnico za popravo raznovrstnih strojev in livarno za medenino, v kateri se bodo izdelovala vsa najfinejša dela točno in ceno Na doposlane modele izvršujem ffSm% hitro v surovem ali izdelanem vlitku. Osobito se priporočani slav. gasilnim društvom in občinam, za napravo novih ni popravo starih brizgalnic, ter druzega orodja za gasilce. Istotako se priporočam pivovarnam, tiskarnam, strugarjem, strojarjem, mizarjem, posestnikom mlin in iag itd., dalje za upeljavo in popravo poljedelskih Strojev, pri katerih n.ipravi mesto gepelnov zračne motorje, ki vrtijo stroje mesto konjskih moči. Izdelujem pipe za vino in pivo, katere popravljam točno in trpežno po selo nizki ceni, aparate za ohranitev piva, ter popolno opravo za pretakanje vina. Prevzemam napravo in popravo vodnjakov, za kar se posebno priporočam slav. občinam. Kupujem po možno visokih tržnih cenah stari baker, medenino, cin, cinek in svinec. V obilno naročbo se priporočam s odličnim spoštovanjem (M9—6) ofe ĐeVbetljeJk«. Konceaijoniraa po visokem e kr. miaistaratvn a odredbo a dat 7. maja> 1894. I«t», itt-v. 5878. Severno-nemški v Bremenu. Br«oparnlake vosinfe v Now-York t Is Brsssana ob torkih in sobotah. Is Bontkampcona evtl. Okarbonrga ob ■redah in nedeljah. Is Oanora osi roma ZTaapolJa via Brsmen-Sev. Amerika. V Kewyork. Bremen -Jui. Amerika. V Montovldeo. Gibraltar 3—3krat mesečno. Sramen-Iztočna Azija. V Kino. Bremen-Avstralija, v Adeiaido, Sfelbonrne, (1»12—19) Sydney 1 Je paav^ IV Bnenos ^^AJren. HaJbolJI potov Prtkomonki vožnii ■v Nevrvork (i—7 dnij. Najbolji a ln najcenejša potovalna prilika. Bimralno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD T A V A A R. Vsled sklepa c. kr. deželne aodnije v Ljubljani z dne 31. marca 1899 opr. Ste v. Nc IU. 348/99/1 se bodo „Zavodu meščanske vojašnice v Ljubljani" lastna zemljišča vlož. štev. 17 in 219 katastralne občine Trnovo pri prostovoljni in na dan 27. aprila 1899 ob 10. tiri dopoludne na lica mesta določeni Javni dražbi za oeno tO.OOO arlil* in eaO fjlel« izklicala in onemu, ki bode največ ponudil, v last oddala. Dražbeni pogoji izloženi so v pisarni podpisanega sodnega komisarja v občni pregled. Dr. Fran Vok (728—2) o. kr. notar kot aodni komisar. Zahvale, f apaštavnal ajasps*! kakvaljajeaa Vm, mm ato nal poslali take UfrttM ■Pravil* sftU ka*IJa In prsabaljau Porabil sesa J«-mmm stal ealeo trpateevaaa tok«, mm asa nal kaaolj In seeaael «ai«r« peeeseSs« ftljlta nal tekal mm 8 atekle-alee Vadega Isvrsteaaja sr-poteevega saka In S unj> eaja inU kalija. a fjelesyeisevesaJesM V Dtvael, 19. oktobra 1897. Vat* aakvalal Trpoto«v Hok (8pitz-vregerich-Saft), ki tako izvrstno daloj« proti kalijo, prsoboli, hri pavosti, telkema dihanja in proti starim bolesnim, dobiva m vedno svet v lekarni k Zrinjakema, B Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 2u Naj vsakdo pasi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev aok je is moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega Cena steklenici trpotcevega soka s točnim navodilom lb nove. 8 trpotcevim sokom je dobro rabiti todi gorski čaj proti kalljn Cena 1 zavoju gorskega čaja pmti kaliju s točnim navodilom 36 nove. Jedno in drago pošilja se vsaki dan po poltnem povzetja. Kdor denar naprej posije, naj sa volni Ust in kistico pri računi 20 novč. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trs; M. tO. Ceajeal gaspan lekaralear I Prea kratkim «smm atav roall scai pri Vu Jaelan sta-klaaloa kropllalk Šveelaklk kanljlet Inta mm aneal In aaajlaa ananasai Ukedskra dtolavala« mm mm saoraaa Vatan mm sena etokroan aelratvlla aaJtopl«J« sakvalltl. lavo. lian nI sat aaeje satna«« Še trt »tekteaJ«« p« ee ■•»#. s paatelna povoetjoaa a>«-slnsl. Modras, 26. maja 1898. a apaasavsuajasn Via naval«. Prave Avodaku lire-pllsse Icctftltloe delujejo isvrtt' o proti vsem ielodenim boleznim, popravljajo probavu, Čistijo kri, okrepča jej o selodec. Te kapljice osdravijo vse bolesni želodca in Crev, a dobi ae dober tek Pasiti je treba na saUitni snak, ker samo one Ivedske kre pilne kapljice ao is moje lekarne, ki imajo na steklenici ali ko Nikole Šnbića Zrinjskega, bana hrvatskega. Cena 1 atekl. ivedskih kre-pilnih kapljic s točnim navodilom HO n vC. Polilja se vsaki dan a polt ni m povzetjem. Kdor denar naprej polije, naj sa volni list in kistico prtraeoni 20 nove. Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjskl trg- it 90 I ZahvaieT V«l«spaStavaal geiped! ■•Ja sesa letela Je srl snesjeee ™i«e trcaaja ln kaaUkoll. Clm* Ja aatela ap«lr«blj«vatl Vaša „asa> ■II« prati kMtlfcolI", vasatla Ja tratil daa, daaea pa, hvala baell B«na, k«e1L Xa-hvasljaj«« aa Vaua as U it* raalaa aaaail«, astnjean V Strešica prt Mtaklel. dr« 22. aprila 1898. ■lasa pakaren Barlel Ll«l«kl. Nsrsaba, ki lissssjs 5 gld. In vto, as Btilljaje fraako. TVCmbIIo |»i-«H koito. boli (Filial«!) je jsko dobro adravilo proti trganja in kalanju v kosteh, revmatiama, bolefiinam v krlicah, proti preblajenjn pri prepihu i. t. d. Mašilo ojaci izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog. Vsaka steklen ca mora biti previđena a salcitnim aimkom, to je s sliko Nikole Sobica Zrinjskega, bana hrvatskega, ker aamo ono mazilo je is moje lekarne, ki noai ta sa-Icitni znak. Cena jedni steklenici mazil« proti kostoboli s točnim navodilom iio nove. Vsaki dan se raspofiilja s postnim povzetjem. Kdor denar naprej pofilje, naj sa volni list in kistico pri račun i 2U novo. (1588-29; Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjskl trg- It. 20. S 09-u.jj. pod priporoča J. Sokličj, Avgust Repič sodar Ljubljani, Kolizejske ulico štev. 16 ■v Trnevazn sa priporoča al. občinstva in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne soda iz hrastovega ln mehkega lasa po najnižjih cenah. — Kupuj« In prodaja staro vinsko 16 posodo. I ISJiillSSSSSJiSJi LJubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka aa dam«, gospod« in otrok« J« vodno na izboro. Vsakeršna naročila izvršujejo ae točno in po niski ceni. Vae mere se shranjujejo in saznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj ae vzorec vposlati. 16 iiimmmn aaeieaiaaeaesei Josip Reich > likanje sukna, bairarija in t> kemična spiralnica > Paljanskl iisip — Ozke ulici it. i t> se priporoča za vsa v to stroko spadajoča a 16 dela. f Postreiba toda«. — Oea« alak«. J V^T -VP «^ itliko izbir w otrocjili TOZiDtO? po izdatno znižanih i cenah. Garantirane pristna žimazamodroce Bs*r najceneje. fj| Zunanja naročila z naznanilom približne ceno efektujejo se 8 povzetjem. (BOB—6) M. Pakič, Ljubljana. Pod ugodnimi pogoji se takoj vzprejmejo ta stroko sevsrovanja proti ognju već spretnih akviziterjev pri glavnem zastopu v Ljubljani, c. kr. priv. Riuinone Adriatioa di Sicurta, kateremu naj se tudi pošiljajo dotične ponudbe. (76i-n »AAAA isnt.iBUika: StsVa BEL5B8 LIHIMENTCAPSKICfllP. i. Kloater-J.ve Ukana« v Fraaji priznano liborao, boleolae tolas««« asasila; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. s« dobita v vseh lekarnah. Zahtevati naj a. blagovoli to tplofao priljubljeno domače adrtvilo vedno le v iiviraik steUeaieaa s nato varstveno znamko „Siars" is Ricbtcr j.ve lekarn, in aprejme naj ae ia opr.ino.tt le take ateklenice kot priatae, ki imajo to varat, anamko. Rlcht«rJ«va lekarna pri zlatem levu v Pragi. (l<>«8—30 m Dr. Rose balzam asa. t.lod.e is lekarna I. FslAallRR-Ja ▼ sTraffl je I« več kakor 30 let občno znano domač« zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje poapeSujoCepa in milo odvaja-jočega učinka. SVARILO! **m Vsi deli anbalaže imajo zraven atoječo postavno deponovano varstveno ™~ anamko. Glavna zaloga lekarna B. Fragnerja ? Pragi Mala Strana 803, ogalj Ostrohove ulice. Velika steklenica 1 gld., mala BO kr., po poŠti 20 kr. več. Po polti rsssoalljs a« vsak saa. V LJubljani ae dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6c«y, M. Mardet-schlagar, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerake. a (387—B) ii ^Ljubljanski Zvon štev. 2 leta 1898 kupi upravnistvo „Ljubljanskoga Zvona'9. T nedeljo, dne 23. april« 1899 vojaški «s§v -•§* koncert. Začetek ob 8. url avečer, Vstop prost. K obilni udeležbi vabi s velespostovanjam Fran Krapež. (760) Prvi teden v mesecu maju (752-2) (Puppenfoe.) Dež. gledališče v Ljubljani. priporočata svojo popolnoma novo zalogo spomladanskega in letnega manufakturnega Masra. firme Kastner & Ohler, Gradec (644 -6) razpošilja štajerski in tirolski loden 136—140 cm Širok, 135, 21B, 240, 369 kr. m. Te kvalitete so preizkušeno dobre in so posebno pripravne za pr a It 116 a m In avlegmntnai oblatMlm. •■««♦ Črno in modro češljano blago, "Sff chevioti, T od2g,d" Kodno blago, sukno aa livreje in vozove itd. itd. le v najboljših kvalitetah Vaorol brezplačno In franko. Usorci na xSLzpolaLgrsiri3e pO (413—3) psitl brezplačno. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi usojam si naznanjati, da sem prevzel dobroznano gostilno pri Virantu sv. Jakoba trg štev. 2, kjer imam čisto prenovljene čedne aobe as prenočevanja po nizki ceni. Svojo že iz prejšnjih časov v obče znano izborno kuhinjo po šmarnih cenah, kakor tudi izvrstna dolenjska tn Istri)aneka bela, rodeča in dras vina toplo priporočam. Posebno opozarjam slavno občinstvo na pristni prva vrata, kakor tudi na vedno sveže Steinfeldsko marčno pivo bratov Reinlnghaus. Vsak petek se dob6 sveže morske ribe po 1r**W«kiti ii a, i mi prirejene. Za točno i ceno postrežbo jamči ter se slavnemu občinstvu za mnogohrojen obisk priporoča udani (722—2) Janko Klopčič urar v Ljubljani, Pušarno« ulici it. 4. Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice,prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manSete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer s« n« kupuje oenej«. Popravila zanesljivo, točno In ceno I 16 Prej Prej j.aor Alojzij Erjavec ,.*„, irafljarski arajsta * Ljubljani, Čevljarska ulice 3. Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi ao razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potreb&čine za to obrt. 16 Mere st ibranjujejo. — Vn»njim narotilon naj ae »rideae nor«. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar Trubarjeva ulioe st. 3 izvršuje vsakovrstne v njegovo atroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palic« sa okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške krogi je 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., nog« za omsra od 3 do 6 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnlke in zdravstven« pip« do najfinejšo vrste. Popravila od kosti, roga, morakih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 16 MODERGE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki ilvot ln v vsaki fazoni ® ® ® 9? ® priporoča ® @ © CfJ ® Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. @ ® i6 Skladišče zs modno blago, pozsmentrlje, trakova, oipke, avilano blago, parilo, e e s e e klobuka sa dama, tkana in kratka roba aa da balo In drobno, s s s s s HENRIK KENDA Pekarija in slaščičarna Jakob Zalazni*. Olavna trgovina: Stari trg št. 21. Podruinioa: Vegove ulice št. 12. Tu ae dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo (n alaatno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržan kruh in prape-čenec (Vanille-Zv/iebak). V svojih slaščičar nI ca h poatrezam točno z najfinajilm naaladnim pecivom in s finimi pristnimi llk«rjl ter s Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krof« in zavitka s smetsno nspolnjen«. 16 HIIMMIllllMIIMUflilfU Isdajatelj in odgovorni nisdnik: Joaip Nolli. Lastnina in tlak „Narodna TUkarne1. 5933 11