TI* Post nina pi*A*nj» y Leto LXXL, št. 237 LJubljana, petek 21« oktobra 1938 Cena Din Izh&^a. vsak dan popoldne, izvzema nedelje ln praznike. — fnserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst * Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Lase ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi m ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJP&A VNISTVO LJUBLJANA* Rnafljeva ulici Telefon: 31-22, 31-23, St-H, 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unca 1, telefon št. 65; podružnica uprav«: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE*: Ob kolodvora 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10,351 Pr eorientaci ja čsl. zunanje politike: ČSR odpoveduje stara zavezništva Včeraj je odpovedala pakt z Rusijo, danes bo sledila odpoved pakta izstopila tudi iz Društva narodov — Zveze z Malo antanto bodo s Francijo, nato pa bo najbrže ostale še RIM, 21. okt. p. Po vesteh iz Varšave je češkoslovaški poslanik v Moskvi včeraj izročil namestniku ruskega komisarja za zunanje zadeve noto, v kateri češkoslovaška vlada odpoveduje pogodbo o medsebojni pomoči, sklenjeni 16. maja 1935 med Češkoslovaško in Rusijo. O tem je bil izdan komunike, ki pravi, da so izpremembe političnega in teritorialnega značaja prisilile češkoslovaško vlado, da opusti dosedanjo orientacijo svoje zunanje politike. V praških političnih krogih zatrjujejo, da bo CSR iz istih razlogov odpovedala tudi pakt s Francijo, ker se je v najbolj kritičnem trenutku, ko bi bila ČSR resnično potrebna pomoč Francije, izkazal brez vrednosti. V novem položaju ČSR pa je itak postal brezpredmeten. Kakšno stališče bo ČSR zavzela glede svojega zavezništva v Mali antanti, zaenkrat še ni znano. V praških političnih krogih so v tem pogledu deljenega mnenja. Prevladuje pa prepričanje, da pakt Male antante, — vsaj zaenkrat — ne ovira preorientacije čsl. zunanje politike. Odprto je tudi še vprašanje odnosa-jev ČSR do Društva narodov. Tudi v tem pogledu še ni nikake odločitve in to vprašanje zaenkrat še ni pereče. Po diplomatskih razgovorih pogajanja na novi osnovi » ČSR pripravlja nove predloge za nadaljevanje pogajanj z Madžarsko PRAGA, 21. okt p Diplomatska borba za določitev definitivne meje češkoslovaške republike je dosegla svoj višek Pogajanja za meje med Madžarsko in Slovaško oziroma med Madžarsko in Podkarpatsko Rusijo so dovedla do velikega razmaha diplomatske aktivnost:, ki se je pokazala zlasti z obiskom poljskega zunanjega ministra Becka v Rumuniji, slovaških in pod-karpatsikih delegatov pod vodstvom dr Tisa v Monakovu, slovaškega voditelja Sidor-ja v Varšavi, načelnika poljskega zunanjega ministrstva v Budimpešti in mnogih drugih diplomatskih korakov. Ob priliki včerajšnjega posvetovanja dr. Tisa in zunanieea ministra Chwalkowske-ga je bila določena nova osnova za pogajanja z Madžarsko, kj določa nove teritorialne koncesije Madžarski v nasprotju z onimi, ki so jih ponujali v Komarau Istočasno je bil po direktn'h razgovorih med Rimom in Berlinom definitivno sklenjen načelen sporazum o načinu razmeiitve med Madžarsko in Češkoslovaško Prizadevanja poljske vlade, ki so jih podpiral^ kakor je vse kazalo, nekaj časa tudi v Rimu, da bi se v poslednjem trenutku vendarle doseg-I la skupna meja med Poljsko in Madžarsko, niso uspela. Prevladalo je etnografsko načelo nasprotno z vsemi poizkusi, da se prekrši iz raznih strateških in političnih razloeov. Uspeh vseh teh razgovorov je ta, da bodo v na.ikra.išero čara obnovljena no grajanja med Češkoslovaško in madžarsko delegacijo, in da bočfo teritorialne koncesije, ki jih bo ponndila ČSR bržkone dovcdle do sporazuma. Mari Sari ne bodo dobili nit! Bratislave, niti Nltre in niti TJ*boroda. slede Košic pa položaj še ni razjasnjen. Verjetno je. da bo tu izvršen plebiscit, ali pa da bodo Slovaki v nadomestilo za Košiće odstopili Madžarom kake drutre kraje. V vsakem primeru pa se pHčaJcnie. da bo to vprašanje v na *k»-ajSem Času rešeno in da bo SlovaSka dobila po enomesečnih peri-prHiah definitivne meie Kakor zatrjuieio, je nemSki runami minister Bibbontrop ob-li-nhii 7-astopTv'kom Slovaške in Podkarpat-ske Pnsiie. da morejo v sporu 7 Madžarsko računati na podporo Nemciie. Nadaljevanje pogajanj v Berlinu ? Uspeh češkoslovaške intervencije pri nemški vladi, ki ji je zagotovila svojo podporo BRATISLAVA, 21. okt e. V dobro poučenih krogih se doznava, da so predstavniki Slovaške in Pod karpatske Rusije v Nemčiji naleteli na popolno razumevanje in podporo Ob priliki včerajšnjega sestanka z nemškim zunanjim ministrom Ribben-tropom je ta v imenu nemške vlade obljubil zastopnikom Slovaške in Podkarpatske Rusije, da lahko v sporu z Madžarsko računajo na podporo Nemčije. Ribbentrop je izjavil, da je prepričan, da se sporazum lahko ustvari brez intervencije velesil in brez plebfscita. Vztrajal je na tem, da se pogajanja čim prej obnove in končajo. O sestanku v Monakovu je bilo izdano službeno obvestilo, v katerem se poudarja, da so se vršili razgovori, nanašajoči se na vprašanje ureditve madžarsko-češkoslova-ške meje in da je upati, da bodo obnovljena pogajanja z uspehom zaključena V tuka išn jih političnih krogih pričakujejo, da bodo pogajanja že prihodnji teden obnovljena Kraj še ni določen, vendar smatrajo, da K omam o nikakor ni za to primeren kraj. Ni izključeno, da se bodo pogajanja nadaljevala v Berlinu. Madžari in Poljaki še ne odnehajo Brez ozira na neuspeh Becka v Rumuniji bodo nadaljevan akcijo za skupno mejo BUDIMPEŠTA, 21. okt e. Nepričakovan odhod Becka v Rumunijo in prihod šefa njegovega kabineta Ljubickega v Budimpešto, sta pokazala, da obe država pripisujeta vprašanju Podkarpatske Rusije glavni pomen O rezultatih obiska g Becka v Rumuniji še ni zanesljivih obvestil in tudi ni znano, ali je Beck v svojem namenu, da bi z nekaterimi koncesijami, ki jih je obljubil Rumuniji, uspel vsaj toliko, da bi Rumunija ostala nevtralna Gotovo je, da bodo rezultati misije, Becka v največji meri vplivali na nadaljno stališče Poljske in Madžarske. V zvezi s to diplomatsko akcijo se pripisuje največii rom<=n bivanju grofa Ljubickega v Budimn^ti L^nbicki je imel dališe konference s p^^rnkom vla de Imredvem in zunanjim nin v Sokolskem domu izredno dobro obiskano predavanje. Poleg velikega Števila tovarniških delavcev, so prišli tudi mnogi izobraženci in vidni predstavniki tukajšnjega gospodarskega in kulturnega življenja. Predavatelj g. dr. Branko Vrčon nam je v poldrugo uro trajajočem predavanju v znanstveni obliki obdelal politični položaj v Evropi po zadnjih velikih pol'tlčnih dogodkih. Omenjal je med drugim, da si stoje v Evropi močne sile nasproti in to total tarne in demokratične. Prve so oborožene do sob. druge bo pa v gospodarskem in finančnem pogledu mnogo močnejše od prvih. Samoodločba narodov je le krilatica v igri velesl. ki hočejo spremeniti zemljevid Evrope. Stare Evrope z raznimi pogodbami in pakti o kolektivni varnosti držav ni več. Pred nami se razgrinja nova Evropa, iz katere naj bo Rusija potisnjena v Azijo, druge velesile pa hočejo imeti v ostali Evropi prvo in zadnjo besedo. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno. Hvaležni poslušalci so predavatelja nagradili s toplim priznanjem. Starešina brat dr. Obersnel se mu je lepo zahvalil z željo, da bi zopet kmalu prišel predavat na Jesenice. Kajnov zločin B'anca, 20. oktobra Vas Kladje leži blizu Blance na progi Zidani most—Zagreb, kjer je revna domačija, v kateri sta prebivala dva brata Ro-bik, ki sta se smrtno sovražila. Starejši 201etni brat je bil tihe in mirne narave, ki se je brigal za svoje delo in pridno pomagal domačim. Mlajši 16letni brat pa je hil lahkomiseln, zapravljiv in delomržen. Pečal ae je s prekupčevanjem telet, ki jih je kupoval po bližnjih naseljih ter prodajal domačim in hrvatskim mesarjem. Pri tem je včasih prav dobro zaslužil. Zato se za redno delo ni dosti zmenil, k čemur ga je nagovarjal večkrat starejši brat. V torek je nastal med bratoma zopet prepir. Starejši je opominjal mlajšega, naj se loti dela. Beseda je dala besedo, tako da je nastal med bratoma prepir, ki je končal z bratomorom. Mlajši brat je zavihtel nad starejšim oster nož ter mu ga zasadil z vso silo v srce, tako da je obležal na mestu mrtev. Na krik so prihiteli ljudje, ki so nudili nesrečnežu prvo pomoč. Bilo pa je vse zaman. Smrtno nevarna rana je bila strasna. Prerezano je bilo srce, iz katerega je curkoma lila kri. Vsaka zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Po zločinu je 161etni bratov morilec pobegnil. Varnostne oblasti so mu za petami in upajo, da bo prišel v najkrajšem času v roke pravice. Iz Poljčan — Is občinske pisarne. Občinski urad razglaša, da naj se vsi. ki nameravajo naročiti koruzo po.cm občine, ki bo cenejša, kakor v trgovini, javijo prihodnji teden na občini za. naroČilo. — v kraju Dežno, občina Makole je uradno ugotovljena svinjska kuga v kraju Rogoza, občina Hoče pa slinavka in parkljevka. — Odredbe za omejitev parkljevke in slinavk« ostanejo se v veljavi. Dvorci posestnikov Senegačnika in Drofenika ostanejo zaradi slinavke in parkljevke še ra-dalje pod strogo zaporo za vse parkljarje. Samo v skrajni sili in po temeljiti raz-kužbi po navodilih veterinarja se smejo uporabljati kopitarji za delo. Delovno osobje, ki ,ma opravka z živino, se mora vedno razkužiti. Iz Poljčan je prepovedan do nadaljnjega vsak izve z sena, 3lame, gnoja in stelje. Napajanje goved je ra potokih prepovedano živine se ne sme goniti na pašo po cesti. Na mejah vasi je še vedno postavljena straža, • — Važno za voiilee. Za državnozborske volitve, ld bodo 11. decembra, so volilni imeniki vsakomur na vpogled med uradnimi urami pri občini Reklamira se lahko ustmeno jli rtsmeno z dokazih do 25. oktobra. Iz Celja —c V zvezi z veliki tatvinami v V rečice vi trgovini je celjska policija izročila okrožnemu sodišču po končani preiskavi 18 letnega trgovskega slugo Ivana K., 20 letnega mesarskega pomočnika Karla R., 24 letnega pekovskega pomočnika Metoda V. In 17 letnega mesarskega pomočnika Antona K. V afero je zapletenih 18 oseb. —C Avtomobil mu je preklal lobanjo. V sredo okrog 18.45 je šel 17 letni, pri kleparskem mojstru g. Ivanu Stavbetu v Celju uslužbeni kleparski vajenec Bma-nuel Janežič iz Tmovelj z nekim mlajšim moškim in neko gospodično po banovinski cesti, ki pelje od državne ceste pri Zidan-akovi trgovini proti Bukovem žlaku. Ko so stopah vsi trije po cesti in prispeli do Sbdinove Supe blizu milarne * Hubert u s«, je privocil nasproti tovorni avtomobil trgovca g. Gregorja Gobca s Sp. Hudinje. Avtomobil, ki ga je šofiral lastnikov sin, 27 letni Friderik Gobec, je zadel od strani Janežača e tako silo, da je Janežiču počila lobanja, obenem pa mu je tudi na dveh mestih zlomilo desno nogo. Težko poškodovanega Janežica so prepeljali z reševalnim avtcanobilom v celjsko bolnico. —c Tli težke nesreče. V sredo popoldne je na ceeti blizu Ljubije pri Mozirju neki avtomobil povozil 33 letnega posestnika Alojza Stoparja iz LetuSa ter mu preklal lobanjo in zlomil levo reko. Istega dne se je ponesrečil 21 letni posestnikov sin Jernej Breznik iz Brezna pn smartnem v Rožni dolini. Ko je vozil popoldne slamo proti domu, se je voz prevrnil nanj in mu zlomil levo nogo pod kolenom, v sredo je padel 20 letni hlapec Anton Pod-bregar iz Podviga pri Polzeli oa cesti pod vest Kolo je šlo ose Podbrsgarja in mu zdrobilo levo stopajo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Ocenjevalno vO#njo z motornimi kole*! vseh jakosti, bres prikolice in a prikolico bo priredila v nedeljo 30. t. m, celj- | ska sekcija Moto Hermesa, Ocenjevalne vožnje se bo udeležilo tudi okrog 20 vozačev is Ljubljane. Pregled proge za celjske vozače bo v nedeljo 23. t. m. s startom ob 12.90 pred kolodvorom v Celju. —c V ceU*k| bolnici je umrla v sredo oi letna Amalija Bidermahova, žena čevljarskega mojstra g- Ferda Bi de rmana v Celju, v četrtek pa 76 letna občinska reva Cecilija Polačkova is Rogatca. Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20. url Petek, 21. oktobra: zaprto Sobota. 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premierski abonma Nedelja. 23. oktobra: ob 15. uri: Veriga. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: žene na Niskavuonju. Izven Ponedeljek, 24. oktobra: zaprto Premiera Benedettijeve sodobne salonske komedije »Trideset sekund ljubezni« bo v soboto zvečer za Premierski abonma. Delo je izredno zabavno ter žigosa na udaren način zlagano meščansko moralo in pokaže, kako daleč privede neupravičeno nezaupanje- Vsa tri dejanja se gode v današnjem času v Rimu, na stanovanju in ordinaciji zobozdravnika Sirian'ja (Jermani. Zgodba se plete okrog domneve ženine nezvestobe in avtomobilske nesreče, ki jo zagreši njegova gospa Grazia (Dan'-lova). Poškodovanec Piero (Kralj) zahteva odškodnino, radi katere je vsa Žlahta, na čelu ji papa Cezare (Cesar) zelo pr -zaaeta. Igra v znanem lahkotnem slogu j Benedettija. je resnično zabavna in ne brez 1 poučne vrednosti. Delo je zrežiral prof. ) Sest. Inscenator: ing. arh. Franz. OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 21. oktobra: zaprto Sobota. 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red Đ Nedelja 23. oktobra: ob 20. uri: Grofica navTsdol Ponedeljek, 24. oktobra: zaprto Z Jesenic SOKOLSKO DRUŠTVO JESENICE priredi v nedeljo, dne 23. t. m. veliko favno tombolo na telovadišču pred Sokolskim domom. — število naročnikov »slovenskega zaroda« stalno narašča. Naš list ima na Jesenicah med vsemi dnevniki največ naročnikov. Lil s t bo tudi v bodoče prinašal zanimive gospodarske in športne vesti in poročal o delovanju kulturnih, telesnovzgoj-nih, narodnoobrambnih ter stanovskih društev in organizacij. Posamezna številka »Slovenskega Naroda« stane 1 dinar, ce-lomesečna naročnina pa samo 12 din. Naročite se nanj tudi vi! — Sport, v nedeljo popoldne se bo na igrišču Bratstva vršila prvenstvena nogometna tekma med prvima enajstorioama Kovinarja in Bratstva. Za to prvenstveno srečanje starih nasprotnikov vlada v vsem revirju veliko zanimanje. Moštvo Kovinarja bo storilo vse, da se dvigne a dna tablice, moštvo Bratstva pa €e hoče povzpeli na vrh tablice, odnosno na prvo podsavezno mesto. Obeta se huda borba, ki bo pritegnila vse prijatelje sporta na igrišče. Pred prvensiveno tekmo se bo vršila mladinska nogometna tekma gori imenovanih klubov. — Smučarji se pripravljajo na zimo. Člani in naraščajniki tukajšnjih športnih klubov že od mese^ avgusta s prostovoljnim delom preurejajo smuško skakalnico Bratstva na Savskem nabrežju. Vsak dan dela na preureditvi skakalnice cela skupina mladih smučarjev, ki si bodo uredili skakalnico tako da bo odgovarjala krajevnim potrebam. Skakalnica bo dopuščala skoke do 30 m. Podaljšan bo nalet in ludi odvoz, za katerega bo treba odstraniti štore in grmovje ter izravnati teren proti strugi Save. Iz Radeč — V občinski pisarni so razgrnjeni vo- t lilni imeniki. Volilni imeniki, ki jih je potrdilo sresko sod šče, so razgrnjeni volil -cem na vpogled. Vsakdo lahko v uradnih urah pregleda, prepiše, razglasi in natisne volilne imenike ter bodisi zase, bodisi za drugega zahteva popravke. Popravek volilnih imenikov se zahteva neposredno pismeno ali ustno od sodišča oziroma občine Zahtevanim popravkom je treba predložiti dokazila in sicer le polnoveljavne javne listine. Popravki se smejo zahtevati samo do 25. t. m. — Pogozdovanje nad postajo Radeče. Oni dan je kupila železniška uprava od tukajšnje banovinske drevesnice, ki jo oskrbuje g. Robert Premerstein, nad 15.000 smrekovih in borovih sadik, ki jih bo zasadila na hribu nad postajo Radeče, kjer je zadosti zemlje, četudi se kažejo ponekod same golicave in pusto kamenje. Dorasle sadike bodo služile v okras hriba in splošno vse okolice. Tu nastajajo pogosto požari, zlasti v času, hude suše ali v jeseni, ko se zalenjad in krivenčasta drevesca osuše. Zato je nujno potrebno, da napravi Železniška uprava še meseca novembra ne-obrasle pasove, s tem da odstrani najmanj na en meter široko vse gorljive predmete, sicer bo iskra, ki bo padla na zemljo, zanetila požar ter s tem ogrožala novi gozdni nasad. Kakor doznavamo bo žel. uprava pogozdila tudi hrib nad Zidanim mostom proti širju. — Nadle*no beračenje je doseglo v naših kraj:h svoj vrhunec. So dnevi ko nas obišče po pet ali več beračev. Med njimi se skriva tudi dovolj delomrsneSev, ki pod krinko brezposelnosti iakorišfiajo nase ljudstvo. Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo ponujena živila in zahtevajo le denar. Ali bi se ne dalo pomagati tem revežem na kak drugi način, ker ljudje pri nas ne žive v prebbuici, pa so primorani deliti svojo skromno dobrino z drugimi, ker odkloniti milodare 'n zaklepati vrata pred berači ni človeško. _Poštna direkcija je ogOdila upravičeni prošnji občanov. Nedavno je tukajšnja Občinska uprava vloži J a prošnjo na postno direkcijo v LJubljani, da bi se naai poeti dodelil še en pismonoša .ker ga nujno potrebuje, saj se nekaterim hišam, ki spadajo pod mesto, niti ni dostavljala pošta. Tudi mi smo iznesli tozadevno prošnjo in jo naslovili na postno dfrofcelfo. Taj vieeni prošnji je bik) ugodeno s tem^. da je direkcija pošte đoSočila še enega pismonošo za popoldansko dostavo v Radečah: Z Zidanega mosta je v ta namen premeščen poštni uslužbenec g. Fon, ki je službo že nastopil. — Z gradnjo SoKofskega tomn s« bo nadaljevalo. Dela v tukajšnjem Sokolskim domu so zopet oživela. Sokolski dom so» dogradili v surovem stanju ter ga z opeko pokrili. Zaradi pomanjkanja denarja je bila pa gTadnja ustavljena. Ker je Sokol brez lastne dvorane — dosedanjo dvorano v hotelu »Jadran« je prevzel kino 1 astri:k — se je lotil nadaljnjega dela. Predvsem se bo delalo na to, da bo dvorana od znotraj ometana. To delo je prevzel mojsfer Safarič. — Javna prošnja Industrijalcu g^pom* Ravnikarju na Njivicah pri Radečah. Odjemalci električnega toka se z dneva v dan pritožujejo, da jim električna razsvetljava sveti včasih zelo slabo. Luč pojema, včasih zvečer ne sveti po celih 20 minut ali pa sveti in takoj ugasne, kar se izmenoma ponavlja, ali sveti v ako »labo, da ni mogoče čitati. Opaža se zlasti pri radijskih naročnikih te motnje. Neštetokrat se dogodi, da radio sredi najvažnejših poročil utihne ali prekine za krajšo dobo svoja poročila in zopet nadaljuje, al] pa je spričo pomanjkanja električnega loka tako slaba oddala, da je često ni mogoče razumeti. Vsak odjemalec električnega toka mora njuno imeti zaradi teh nedo-statkov še petrolejko ali svečo. Vsi prizadeti se obračamo na industrijalca gospoda Ravnikarja na Njivicah s prošnjo, da bi poskrbel za odpravo teh neprilik pri svoji elek* riki, za kar mu temo hvaležni. — Deževno vreme. Po daljšem lepem jesenskem vremenu smo dobili v noči od srede na četrtek dež, ki je močil zemljo in odpravil cestni prah. Ozračje ae je tudi ohladilo. Obeta pa se nam kljub temu še lepo vreme . KOLEDAR Danes: Petek, 21. oktobra katoličani: Uršula DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matice.: Amor v fraku Kino Sloga: Taras Buljila Kino Union: Pomladanska parada Kino Moste: Izgubljena žena in Ljubezen na pohodu Prirodoslovno društvo izredni občni zbor ob 17.45 v balkonski dvorani univerze DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Mr. Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta. Iz Sevnice — Zopet je Iztiril vlak. Ni še minilo teden dni, ko je iztirila tovorna lokomotiva, zaradi česar so imeli vsi vlaki, tako tudi brze c in ekspres več ur zamude. V sredo pa Je zopet iztiril vlak, prav za. prav vagon, ki je bil le na eni strana naložen z gramozom. K ereči je bilo iztirjen je na stranskem tiru, sicer bi imeli vlaki zopet večje zamuoe. Temu je sledilo čez nekaj ur še preseka nje tračnic. K sreči je na postaji zaposlenih precej pro-govnih delavcev, ki so hitro napravih" vse potrebno. V kratkem času je bilo to že tretje iztirjenje. Bas zato gradi železniška uprava poleg Sehulvereinske šole nov tir, ki bo ublažil oster ovinek, za katerega domnevajo, da je za težke Borsig lokomotive neprimeren. — Na koiodvorn primanjkuje eleKtrlč-n© luci. Na naši postaji imamo še vedno petrolejke tako v pisarnah, kakor zunaj na kolodvoru, kar gotovo ne napravlia najboljšega vtisa. Trg Sevnica je že davno elektrificiran, samo železniška postaja Se čaka. Gotovo se bo elektrificirala še pred otvoritvijo železniške proge fet. Janž - Sevnica, ki bo, liakor doznavamo, na praznik državnega in naro-dnega zedi-njenja. — Kako je s kulukom našega delavstva? Kakor znano, je zaposlenih pri nas preeej delavcev, ki hite z gradbenimi deli železnice Št Janž—Sevnica. Ti delavci so srednje dobro plačani. Njih plače pa se ve zaostajajo za plačami delavcev, zaposlenih pri Jugotaninu. železniški delavci bi morali sedaj plačati dvojii: kuluk in sicer jim ga odtegujejo cd mezd, zahteva pa ga tudi občina. Pripomniti je treba, da plačujejo delavci Ju po tanina samo enkratni kuluk. Temu primerno se bo uredilo vprašanje kuKika tudi železniškim delavcem. Iz Novega mesta mm Akademija (prosvetni večer), ki jo priredi Udruženje vojnih invalidov v Novem mestu, bo v soboto 22. t. m. ob 20. v telovadni dvorani ljudske novomeške šole s programom, kakor je bil določen za 1. oktobra. Program je bogat in lep, petje moškega in mešanega zbora, koncert orkestra, recitacije, govor, vse to bo dalo lep prosvetni večer v proslavo 201etnice Jugoslavije. Posebno učinkovita bo vojna epizoda lz Doberdoba, ki jo je napisal vojni invalid L. Cigler, in pri kateri bo sodelovala tudi četa vojaštva s strojnicami. — Izostati mora samo radioprenos, ker je že za ta večer bil določen program, ki se ga ne more preloži ti. V nedeljo 23. t. m. pa bo ob pol 10. dopoldne služba božja za padle bojevnike. Pred mašo bo govoril infl. prost g. Cerin o vojnih žrtvah. Naj torej nikdo ne zamudi teh dveh prireditev. Iz Hrastnika —Odjprta noc In dan so groba vrata. Pred kratkim je umrl v celjski bolnici priljubljeni strojnik 55 letni Verdaj Fr., ki je bil zaposlen dolgo vrsto let pri rudniku. Pokopali so ga v nedeljo na Dragi. Naj počiva v miru! Preostalim naše iskreno aožalje! — Napredek naših gasilcev. Gasilci so napravili sklad za nabavo naraščajskega prapora. Poleg tega so dobili hlev TRD, katerega so podrli. Opeko so zvozili h gasilskemu domu in jo bodo porabili za povečavo doma. čestitamo k napredku! Postani ia oitani član Voiftlkdte dra£bel DO SOLZ SE BOSTE NASMEJALI, CE SI OGLEDATE KOMEDUO: ^Ll^SOjK V l?l^/^KU (Film v nemškem jeziku) WUIy Fritsch, Gosti Huber, Georg Alexander. Stalno na sporedu 2 zvočna tednika' PREMIERA KINO MATICA 81-34_Danes ob 16., 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI Ne pozabite, da je samo še par dni časa za reklamacije Zato se nemudoma prepričajte, ali ste vpisani v volilnem imeniku, ker sicer ne boste imeli volilne pravice. Poglejte tudi, če so vpisani vasi znanci, in če niso. jih na to opozorite ! Vse informacije dobite v tajništvu JNS. Ne odlašajte, storite to takcj! — DriavT>e zastave na pol droza na vseh šolah in prosvetnih »svodih. Kraljevska banaka uprava objavlja, da naj se v smislu zadevnih odlokov ministrstva pro-svete izobesijo na poslopj h vseh šol In prosvetnih zavodov državne zastave na pol droga do dneva pogreba Nj. kraljevskega v_/iočanstva kneza Arsena Karadjordjeviča. — N'afci industrija za predelavo mesa. Včeraj dopoldne je bil v Beogradu občni zbor Zveze industrijcev za predelavo me-Zboru je predsedoval narodni poslanec Josip Benko. Nas izvoz mesnih izdelkov se je dvignil od 107.982 kv'ntalov v letu 1935 na 177.206 kvintalov predlanskim ln na 185.422 kvintalov lani. dočim je znašal letos v prvih 8 mesecih samo 88.789 kvintalov. Zveza industrijcev za predelavo mesa smatra, da bi bilo treba v Interesu izvoza mesa in mesn h Izdelkov po možnosti orne* j ti izvoz Sivih prašičev iz nase države. — Nove delnlftke družbe. Po podatkih -".rodne banke je bilo v prvih 9 mesecih tekočega leta ustanovljenih v naši državi 40 novih delnisk h družb z 926.2 milijonov c*in delniške glavnice. Večinn tega kapitala odpade na dve državni delniški družbi in ?cer 600 milijonov na Jugočelik in 220 milijonov na Privilegirano družbo za silose. I.ani v istem času je bilo ustanovljenih v naši državi 37 novih delniških družb s del-Jiiško glavnico 102 milijona. Za Dfasče kos/um^ ototeke t. i. a &fka%žna. KINO SLOGA, tel. 27-30 *-* v,no še danes ob 16.. 19 tn 21 ur r A R A S BUL JB A 'Hi-,i-no filmsko delo po Gogoljevem romanu. i — Slavni ruski letalski strokovnjak Si- korskv v Beogradu. Včeraj dopoldne je priletel v Beograd slavni konstruktor letal Rus Igor Sikorskv. ponos ruske emigracije. On je eden najboljših konstruktorjev letal. Amerka se mora zahvaliti v prvi vrsti njemu, da je zdaj v letalstvu vodilna velesila. V pogovoru z novinarji je Sikorskv izjavil, da ostane v Beogradu dva dni, potem pa odpotuje poslovno v Grčijo, Italijo in Francijo. Sredi novembra se vrne v Ameriko. V Jugoslavijo ni prispel poslovno. Prignala ga je želja videti našo lepo domovino in posetiti prijatelje, ruske emigrante. Glede bodočih letal je izjavil, da so se sedania letala že približala svoji največji hitrosti. Okrog 800 km na uro bo največja hitrost, ki jo bo mogoče praktično doseč: z letali. Za večjo hitrost bodo potrebne rakete ali kaj drugega. Morda bodo to tudi letala, le da bodo drugačna kakor so zdaj. Glede velikih letal je Izjavil, da konstrukterji ne poznajo nobenih mej. Gre samo za denarna sredstva. Glede visine pravi, da se bodo lahko letala dvigala okrog 30 km visoko. — Konknrzi in prisilno poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za prvo polovico oktobra na-sledno statistiko (številke v oklepaju ee nanašajo na prvo polovico oktobra ltji-skega leta). O'vor-'eni konknrzi v »«v«ki banovini i, v drinski 3 (1), v dunavski 3. Razglašene prisilne poravnave izven kon-kurza v dravski banovini 1 (1), v savski 3, v primorski 1, v drinski — (2), v dunavski i (l). Končana konkurzna postopa nja v dravski 1, v savski 2 (3), v primorski — (i)T v drinski 1 (1), v dunavski — (3)f v moravski 2 (4)., v vardarski 1 (4), Beograd, Zemun, Pančevo l. Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 2 (S), v savski 3 (1), v dunavski 1„ v moravski — (l). — »Slovenska Beseda« ustavljena. Z od lokom notranjega ministra je us avljen v Ljubljani izhajajoči tednik »Slovenska Beseda«. — Sušsski župan odstopil. Sušaski župan Gjuro Ružič je imel v sredo zvečer z mestnim svetem sejo. na kateri je izjavil, da je sklenil odstopi'.! in da bo ta svoj korak na pristojnem mestu obširno pojasnil. Razen treh, so «e solidarizirali z županom tudi vsi občinski svetniki in tako je ostal ^usok brez občinske uprave. — Nov grob. V Ljubljani je umrl včeraj upokojeni vi*ji inspektor državnib železnic in bivši občinski svetnik g. Karol Sajovic Poleg žalujočih svojcev zapušča mnogo prijate?;ev in znancev, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu Pogreb bo jutri ob 14.30 izpred mrtvaške veže splošne bolivee Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim sv.rjcem na?e iskreno Zo« zalje. — Upravni odbor TTđrti^**r*ja tn*r«Rloven-skih muzičar je* le imel rod predseds vom direktorja zagrebške opere g. Krešimiria Baranovlča v nedeljo v Zagrebu sejo. r.a kateri so razpre v'ial' o važnih zadevah udruženja v korist čla.rs"W. — Založništvo Albini v Zagrebu i?da v kratkem 4 mn£ke in 2 mešana zbora skladatelja ZorkaPrcioVr?! s podloženim srbohrvaškim in remšk^n besedilom 2aložilo bo tudi nafrovejge skladbe skladatelja L. M. fttferjsriea. — Za praznik VSeh svetih ie še čas da se naša pevska društva nauče novih n»-grobnic. Notni ma'erial si za nizko reno lahko nabavijo -v Jusros^ovanski ali Matični kniirrami v Ljubljani. — Vreme, Vremenska rap?ved pravi, da bo meerleno, čez dan večinoma lasno In stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura ~e znašala v Dubrovniku 24, v Splitu 20, na Rabu 17. v Ljubliani in na Vis:i 16. v Beogradu 15, v Mariboru 14.2, v Zagrebu 14. v Sarajevu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.7. temperatura je znašala 5 0. — Mom na Logu pri Brezovici. V okolici Brezovice se stalno potikalo sumljivi potepuhi, ki o^rožajr) lavno varnost Orožniki jih sicer pridno zasledujejo, imaio pa prevelik okoljg. ^ato se jim zlikovci lahko izmikajo Včeraj ponoči ie bilo vlomljeno in sicer že ponovno v trgovino Ane Me-sesnel na Logu pri Brezovici. Vlomilci po odnesli 23 kg prežgane kave v originalnih omotih. 12 parov svilenih ženskih nogavic, več parov moških noeavic, 10 samo-veznic. 6 raznobarvnih moških srajc. 10 konzerv sardin in neka i drobnarije Založili so se tudi z žepnimi elektricilirni svetilkami Škoda znaša blizu 2300 din. — Poškodovane?. Snnči so prepeljali v bolnico 37 letno Ano Ekar. ki jo je nekje za Bežigradom povozil neki kolesar, da se je hudo noškodovala na glavi 26 letni Stanko Ivane, zanoslen na stavbi banke »Slavije« na Tvrševi cesti, je stopil vče-ra1 na odru v višini kakih 5 m na dvigalo za materijal, pri tem oa omahnil in padel z dvigalom vred na tla. Ivane je dobil hude notranje poškodbe — Na vogalu Nunske ulice in Gradišča je kovač Stanko Lužar oodrl z motociklom carinskega nadzornika Franca Toroša, ki je dobil hude poškodbe in ima najbrž pretrgano trebušno mreno. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala preiskava. — Samomor osijeskega peka. v Osijeku si je v sredo zvečer končal življenje pek Ante Feher/ari Ustrelil se je s samokresom in sicer zato. ker je sodišče odredilo v njegovi pekariji transferacijo. Kot predsednik pekovske sekcije se je Fehervari zapletel pred tremi leti v konflikt s pekom Kafedžičem. ker je ta prodajal kruh izpod mak^imiranih cen. Fehervari ga je napadel in zaradi telesne poškodbe je bdi obsojen na 2.000 din. Zdaj je pa hotel prodati pekarno in Kafedžič se je obrnil na sodišče, naj zaščiti njegovo terjatev. — Samomor 70 letnega po8e8tni^a in trgovca. Včeraj so našli v Maksimiru pri Zagrebu mrtvega starca, kraj njega pa samokres. Policijska komisija je ugotovila, da gre za posestnika in trgovca Marka Halambero iz Kustošije. Mož je bil premožen in zato je tem manj razumljivo, kaj ga je pognalo v smrt. Iz Liub*1ane _lj Kaj vse ljudje govore. V torek smo priobčili članek >Po Karlovški cesti do Kurje vasi«, v katerem je omenjena tudi znana Kramarjeva gostilna odnosno hiša. V Članku stoji, da so ljudje, ki vedo vedno vse najbolje, trdih da je lastnik g. Kramar zahteval za njo cele 3 milijone. Iz stilizacije same je razvidno, da so to le govorice. G. Kramar sam o tem ničesar ne ve in se sploh še ni z nikomer pogajal o prodaji svoje hiše. —lj Prvi film v naravnih barvah »Jugoslavija«. Dre vi ob 20. se bo predvajal pod okriljem Zveze za tujski promet v Sloveniji prvi film v naravnih barvah o Jugoslaviji. Film, ki je dosegel izredno velik uspeh v Ameriki, je izdelal znani naš rojak g. dr. Konstantin Kostič po naročilu Putnika v Beogradu leta 1937. Ta film je konkuriral tudi na letošnjem »Biennale« v Benetkah in je bil nagrajen s tem. da je bil kot edini propagandni turistični film na 16 mm traku predvajan skupaj s italijanskim filmom »Dobro seme«, ki Je prejel Mussob'nijevo nagrado. Film se bo predvajal v Frančiškanski dverani in ker so bile vstopnice za zadnjo predavanje dr. Ko»tiča »Po iti rib kontinentih« s skioptičnimi slikami v na- ravnih barvah, razprodane in je sa današnji film »Jugoslavija« veliko zanimanje, priporočamo, da si vsak preskrbi vstopnico po enotni ceni din 3.— že v pred- ea se poučuje v večernem tečaju prt »Chri-Stofovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni začetniski in posebni nadaljevalni tečaj! Šolnina 30 din mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan. —lj Ribji trt je bil danes posebno dobro založen z vrstami morskih rib, ki so navadno naprodaj v večjih količinah le pomladne mesece. Naprodaj so bile skuša po 16 do 18 din, plavice po 14 din, sardele po 16, sardelice po 12 do 14, girice po 12, osliči po 24 in tun po 30 din kg. ščuke so prodajah od 16 din navzgor. Rečnih rib je bilo, razen ščuk, danes nekoliko manj. —lj Prodajalci peska P*ed poKopaiiscem so se v našem listu pritoževali, da jim ie mestna občina na tem dobičkanosnem prostoru prepovedala prodajo peska za posipanje poti in prostorov okoli grobov. Informirali smo se tudi o tej zadevi v pristojnih odde'kih. mestnega poglavarstva in dobili naslednja pojasnila. Že 11. oktobra so poslali štirje prodajalci peska pred pokopališčem županu prošnjo za dovoljenje prodaje, toda pristojni urad prošnji nI mogel ugoditi, ker mestna občina nima pred pokopališčem nobenega primernega prostora na razpolago. Da pa urad prosilcem prihrani takso za odgovor, jih je povabil in jih ustno obvestil, da nI prostora za prodajo peska. Trije prosilci so obvestilo vze'i na znanje in to potrdi h s svojim podpisom, četrti pa ni hotel podpisati, čet aa ga urad hoče s tem prisiliti, naj sa odpove zaprošenemu prostoru. Trditev prosilcev, da jim obvestilo ni bilo pročitano, ni resnična, saj je bilo obvestilo pročitano vsakemu posebej, predno je podpisal. Ze 13. oktobra pa sta se dva prosilca zglasila v uradu in zahtevala prošnjo nazaj, z motivacijo, da bosta podvzela nadaljnje korake za dosego svojega cilja. Ker pa nista placa'a predpisane takse, nista mogla dobiti pismene rešitve svoje prošnje in sta jezno odšla, češ da gresta še k županu in tudi drugam, če bo treba. Neresnična je pa tudi trditev o izjavi urada, da odslej nimajo več pravice prodajati peska na pokopališču. Brezposelni so prodajali pesek pred Vsemi sveti šele kakih 3 let ob mestni cesti na prostoru, kjer je sedaj električna cestna železnica, a drugega prostora mestna občina nima, ki bi bil pripraven za ta namen. Načelnik urada je sam osebno šel prosit upravo pokopališča za dovoljenje, da bi smeli brezpose-ni prodajati pesek na pokopališkem zemljišču. Toda tudi njegova prošnja je bila popolnoma po pravici odklonjena, ker so se nekateri prodajalci peska prejšnja leta obnašali nedostojno, da tako vedenje nikakor ne sme biti dovoljeno pred pokopališčem. Vse noči so popivali in razgrajali ter se pretepali celo z noži. Ti izgredi so imeli celo smrt za posledico. Na vsak način zahteva pie-teta, da oblasti preprečijo tudi najmanjšo priliko za razgrajanje in izgrede v bližini božje njive. —lj Volile! z Vica, Gline, Rožne doline in Brda! AH ste že pogledali v volilni imenik( ee ste vpisani za volitve 11, decembra ? Kd°r ne bo vpi*a.n, ne bo m©gel voliti. Zato pohitite in Informirajte se v pisarni k. o. JNS na Viču, ki posluje vsaK večer od 18. do 20. v gostilni »Na pošti«. Zadnji rok za reklamacije je ponedeljek 24, oktobra. Volilci, ne dajte «1 vzeti svojih pravic, da ne bi volili, zato skrbite, da boste prav vsi v volilnem imeniku. u— Ob zatemnitvi mesta bo Ljubljana vso noč od ponedeljka na torek popolnoma temna, ker javna razsvetljava po cestah, ulicah trgih in nasadih že iz tehničnih razlogov sploh ne bo prižgana niti v mraku pred naznanjeno zatemnitvijo. Ker se pa zmrači že ob 17.30, opozarjamo vse prebivalstvo, da bodo morali razni uslužbenci n. pr. Iz trgovin, uradov in podjetij po temi aomov, kar naj uradi in podjetja čim najbolj upoštevajo. —ij Danes ob 20. url v Frančiškansko dvorano na predvajanje turističnega filma »Jugoslavije«. Prodaja vstopnic pri Putniku. —lj Hubadova župa pr©si vse ljubljanske mešane in moške zbore, da pridejo drevi ob 20. k skupni pevski vaji v poslopje Glasbene Matice, Gosposka ali ca 8. župna uprava. o— Promenaden koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi jutri ob 18.30 promenaden koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železnica rs ke ga glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja. —lj Violinski koncert Zlatfca BaloKovl-& bo v ponedeljek 24. t. m. ob 20. v veliki Filharmonični dvorani. Bajokovič je svetovno priznan violinist in vsak njegov koncertni nastop j« pomemben dogodek v umetniškem življenje mesta, v katerem nastopa. V drugi polovici oktobra in tekom meseca novembra bo umetnik odigral vrsto koncertov v naši državi in v drugih krajih na Balkanu ter Mali Aziji, nato pa odpotuje zopet v Severno Ameriko. Vstopnice so že na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj VeiUt« gasiiaKa tombol* na Vidu bo nepreklicno v nedeljo 23. t- m. ob 14. na trgu pred gasilskim domom na Viču (polog znane Robežnikove gostilne). Upra va čete je pripravila srečnim dobitnikom krasna darila, med njuni 10 koles« vročo prvovrstne moke, voz drv, blago za moško in žensko obleko, poleg tega pa še več manjših dobitkov. Vabimo Vičane hi meščane, da se v nedeljo nase prve gasilske tombole udeležijo v velikem številu in tako gmotno podprejo gasilsko četo. Cisti dobiček je namenjen nabavi novoga modernega gasilskega orodja. Tablice dobite v vseh trafikah ln trgovinah na Viču, Glincah in Hotni dolini za osno 3 din. V nedeljo vsi na gasilsko tombolo na Vič! —lj Gostilna Martine, Zg. suka. Jutri otvoritev novo urejenega kegljišča! Igralci in »kibici« vabljeni! —1 j Obiščite razstavo »Otrok v »11*1 in plastiki v Jakopičevem paviljonu. Odprto vsak de« od 9. zjutraj do 18. svečar. —lj Aretiran zaradi prepovedanega povratka. Včeraj je stražnik aretiral na Bleiweisovi cesti 321etnega Ivana B.t ki Ima za 3 leta prepovedan povratak v mesto. Pri are tiran cu, ki je bil šele v sredo izpuščen iz zaporov, so našli nad 900 din, o katerih ne more povedati, kje jih le dobil. Zato so na policiji prepričani, da jih je ukradel. —lj Tatvine. V stanovanje učiteljice Marije Oven na Jegličevi cesti za je vdrl oni dan tat in ji odnesel 2600 din, nevin- IDanes nepreklicno zadnjikrat ob 1«., 19. in 21. uri. Tel. žt-21 KINO UNION I Frančiška Caal POMLADANSKA PARADA I kulirano knjižico Zadružne gospodarske banke s vlogo 12.000 din na njeno dekliško ime Marija Koren, zlato zapestnico in zlato o vratno verižico, oboje vredno 1000 din. — Iz kleti Elizabete Savnikove v Tavčarjevi ulici 6 je nekdo ukradel 30 steklenic malinovca in 3 steklenice likerja, v vrednosti 1100 din. — Tudi v stanovanje Ivana Petriča na Tvrševi cesti 15 je vlomil oni dan tat in odnesel par zlatih uhanov z vdelanimi dragimi kamni, črno boo. 10 rjuh, 4 namizne prte, belo žensko obleko, par škornjev, več kosov svilenega blaga in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti 3700 din. u— Jiigoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, priredi v ponedeljek. 24. t. m. ob 20. uri v magistratni dvorani sestanek. Na sporedu je predavanje ge. Pavle Hoče var je ve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Remčeve o vtisih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti. Vabljeni vsi. Vstop prost. Iz Maribora — Upepeljena domačija. Na Dolgem Vrhu pri Poljčanah je požar upepelil domačijo posetnika Ludvika Kotnika. Preiskava je pokazala, da je ogenj nastal zaradi slabega dimnika. — isodna prometu« neWp*a bi se kmalu pripetila na banovinski ces i blizu Selnice ob Dravi. AVtOfurgon mestne občine je pri kilometru 14 na ovinku zavozil v enovprezni vaz posestnika sina Peteržl-neka od Sv. Ožbalda ob Dravi. Avtonofedl je kenju stri obe sprednji nogi, dočim avtomobil ni bit poškodovan. Sreča v nesreči je bila, da se avtomobil na ozki cesti ni prevrnil* Peteržinek ima okrog 6 tisoč din škode. Orožniska patrulja je na mas u zaslišala številne priče in je na podlagi njihovih izpovedb šoferja izročila državnemu tožilstvu. — povoten otroit. v Brest emici je nepreviden kolesar povozil 8 letno delavčevo hcer.to Marto Leks, ko se je vračala is Šole Otroku je strlo desno nogo ln zado-bil je se druge resne poškodbe. Marto so morali prepeljati v bolnico. — Divji lovci na I>r*v*»k«iii polju. V lovskem revirju Antona BeraniČa iz Maribora v Gonci pri Racah so našM celo vrsto zajčjih zanjic, ki so jih nastavili divji lovci. Orožniki so aretirali 25 le*nega po-sestnikovega sina Franca B.. ki je priznal da je zanjke nastavil, pravi pa, da vb vseh Izdal je tudi več tovarišev. PRISTOPAJTE K J C LICI i PRODAM Beseda 90 par davek oosebei Najmanjši zneseii 9 Din 'HI?Sl»JWSWi!!in^ SPALNICA kompletna, dobro ohranjena, čista, mehkega lesa, ugodno naprodaj. Ahčln. Stari trg 6-II. 2468 RABLJENE ČEVLJE kupujem in prodajam. Rabim večjo količino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 2474 STOLE že od 18 din dalje, pohištvo, otroške postelje in vsa popravila najceneje. Prodam dobro ohranjeno jedilnico. Breg 14. 2466 IVIRE2E ZA POSTELJE najceneje ANDLOV1C, zaloga pohištva, Komenskega ul. 34. 2437 ŽIVALI Uuseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek t Din PSIGO dobro dresirano nemško ovčar-ko — izborno čuvajko, po nizki ceni proda Bertoncelj Kristjan, Jesenice, Gosposvetska cesta 55. Gorenjsko. 2473 RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRAJNO ONĐULACIJO Izvršujem z najmodernejšim aparatom, ter vse ostale frizure. Cena nizka. Postrežba prvorazredna. — Se priporoča VldemSek, Zaloška 27, poleg vojaške bolnice. 2465 ŠTAJERSKA JABOLKA sortirana, najboljših sort ima na zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3. 2456 NOVI NA ZRAKO PREVETRENIPUDER Presenetljiva iznajdba pariškega kemika ?a kozmetiko Puder desetkrat finej$i in laiji. kakor ie bilo doslej «plob mogoče misliti Samo puder, ki je lahek kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga le iznašel neki pariški kemik in ki ga sedaj Izvaja Tokalon Zaradi tega se puder Tokalon tako gladko in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo s tankim nevidnim ovo. jem lepote Rezultat tega ie po polna naravna lepoia. tako različna od staromodnih težkih pudrov ki so dajali samo videz olepšanja Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno. zaradi katere t-e obdrži na licu osem ur Tudi v najtoplejSi restavraciji se ni treba pudratl, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža ln brez vsakega bleska Dobiva se povsod po Din 12.—. 20 — in 30 — Po posebni pogodbi dobi lahko vsaka dama katera Čita ta časopis luksuzno kaseto s štirimi vrečicami pudra Tokalon različnih nijans da lih lahko snma preizkusi Kaseta vsebuje rudi dve tubici kreme Tokalon. hrane ze kožo eno za dan. a drugo za noč PoSljite nam Din 5 — v postnih znamkah ?a pokritje stroškov poštnine, pa-ketiranja itd na adreso: Hlnko Mayer ! drug. odjeljenje 11-R Zagreb. Praška ul 6 SVEŽE MORSKE RIBE Naznanjam cenj. gostom, da bom dobival od danes naprej redno vsako sredo, četrtek in petek veliko izbiro svežih i morskih rib. Prispela so nova prvovrstna vina — posebnost: specialna vugava. Cenj. gostom se priporoča M. Cepič GAJEV HRAM Tel. 40-15 LJUBLJANSKI DVOR Gajeva ulica 9 Kolodvorska ul. 28 KLIŠEJE JUGOGfcAMA V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je umrl nas srčnoljubljeni mož, oče, ded in praded, gospod, Karol Sajovic v*, inšpektor dr*, tel. v pok. m bivši ob*, svetnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 22. t. m. ob %8. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Krizu. LJUBLJANA — CELJE — BEOGRAD — PARIZ, dne 20. oktobra 1998. Globoko žalujoče rodbine: SAJOVIC, DB. DEMAARt BI « Zdravje v Sloveniji Obsežna knjiga kot spomenica ob 15 letnici Higi zavoda v LJubljani Ljubljana, 21. oktobra Ob 151etnici delovanja Higienskega zavoda v Ljubljai je zavod izdal spomenico v obliki obsežne knjige (748 strani v kvar-tu) pod naslovom »Zdravje v Sloveniji«. To je druga knjiga pod tem naslovom; v prvi knjigi je direktor HZ dr. Ivo Pire z dr. Bojanom Pircem sestavil življenjsko bilanco prebivalstva Slovenije v letih 1921— 1935. V drugi knjigi so izčrpno opisane zdravstvene razmere v Sloveniji in delo higienske organizacije v letih 1922—1936. Knjigo j« uredil, zbral za njo izredno mnogo gradiva, ki izčrpno prikazuje naše zdrav stvene razmere in na^ge zdravstvene organizacije ter službe in napisal več poglavij direktor HZ dr. Ivo Pire, ki pri na* pač najbolje pozna vprašanja zdravstvene organizacije, saj se v nji u dejstvu je 2e dolga leta. Knjige te vrste so pri nas prava redkost m že zato zasluži -Zdravje v Sloveniji« posebno pozornost. Toda knjiga obsega toliko gradiva ne le o naših zdravstvenih razmerah, temveč tudi o splošnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih v zvezi z zdravstvom in zdravstveno organizacijo, da jo bo moral jemati v roke vsak, ki bo hotel gledati stvarno na naše splošne, ne le zdravstvene razmere. Zbrano gTadivo samo na sebi je najboljši dokaz, da je zdravstvena (higienska) služba s čim bolj razpredeno organizacijo vsaj tako pomembna za zdravje naroda kakor zdravljenje bo-lezi samo na sebi; higienik stavi jezove, da zajezi poplavo zla, bolezni in neugodnih vplivov na zdravje in življenje člove-ha, medtem ko zdravnik popravlja škodo po poplavah, če jezovi proti zlu niso dovolj močni. Preventivno zdravstveno delo je morda pomembnejše kakor zdravljenje po najnovejših metodah in v najbolj modernih bolnicah, širjenje splošne zdravstvene izobrazbe med ljudstvom, asanacija vasi, preskrba z zdravo vodo zanemarjenih krajev — o pomenu takšnega zdravstvenega dela pa ni še treba iskati besed. Prvi vtis, ki ga dobiš o knjigi je, da je v nji obdelana snov v resnici izčrpno. Gradivo je pa zbrano tudi pregledno ter razvrščeno tako, da čitatelj ne vidi v Številkah, ki se jih takšna knjiga pač ne more izogniti, le suhoparne statistike, temveč res zanimivo sliko zdravstvenih razmer. Knjiga se deli v tri dele. V prvem delu so obravnavana načela in smernice higienskega dela. Vrsti se dolga vrsta zelo zanimivih člankov, ki so jih prispevali ne,-ši higieniki, zdravniki in javni delavci. V prvem članku dr. I. Pire dokazuje potrebo smotrne zaščite ljudskega zdravja. Dotaknil se je v glavnem nadel nase zdravstvene politike, ugotovil pomanjkljivosti zdravstvene službe, podčrtal smernice dela za izboljšanje zdravstva ter s konkretnimi primeri dokazoval, zakaj je naša zdravstvena zaščita nepopolna. Nekatere ugotovitve v tem članku zasluzijo, da bi jih preči tal i predvsem tisti, ki imajo kaj besede pri zdravstveni politiki. Ob priliki se bomo še povrnili na ugotovitve dr. Pirca. Pomemben je tudi članek dr. B. Dragasa o zaščiti mater, dojen cev in predšolskih otrok. V tem članku najdejo vsi, ki hočejo sodelovati pri praznovanju materinskega dne, dovolj snovi za razmišljanje, da jim ne bo treba iskati fraz. O pomanjkljivostih v zdravstveni zaščiti mater in otrok pri nas pa bomo morali govoriti posebej ob drugi priliki. Kakšni pogledi se odpirajo na vprašanja socialno medicinske zaščite šolske mladine zdravnici, ki se posveča zdravju mladine, nam kaze članek dr. Amalije Šimence ve. Tudi v tem članku spre vidimo, da je pomanjkljivosti več kakor pozitivnih strani O počitniških kolonijah šolske mladine je pisala dr. Slava Kristan-Lunaček. Članek »Telesne vaje in mladina«, ki ga je napisal dr. B. Skerlj, bi pa morali prečita ti vsi naši športni politiki, ki radi govore o telesni kulturi, a jim gre navadno le za rokodelstvo. Članek je dostojna in upravičena kritika dandanašnjega zgrešenega športnega gibanja, ki nima s pravi'no telesno vzgojo pod vodstvom zdravnikov nič skupnega. V prvem delu knjige so še članki o delu zaščitne sestre v zdravstveni službi, o imunizaciji proti davici in škrlatinki v Sloveniji, o asanaci-ji podeželja, o pregledu živil in zakonu o nadzorstvu nad živili, o protituberkulc«-nih dispanzerjih itd. V drugem delu knjige je podrobno obdelano delo naših higlneskih ustanov ter opisana naša higienska organizacija v Sloveniji. V tretjem delu so opisane splošne zdravstvene razmere v Sloveniji, glede na uspehe higienske službe. Obdelane so posebej akutne nalezljive bolezni, dalje asanacija naselij, prehrana prebivalstva s pregledom po okrajih in socialna zla, tuberkuloza ln alkoholizem. Na koncu je obdelana zakonodaja javne zdravstvene službe pri nas ter navedeni nekateri predlogi za njeno izpopolnitev. S tem smo podali v grobem pregled knjige, ki nudi nedvomno najpopolnejšo sliko zdravstvenih razmer v zvezi s splošnimi ter zlasti socialnimi razmerami v Sloveniji- I Tudi zadnjo haSL morajo biti zasenčene s strešicami. Zunaj mesta se vključi srednja žarnica žarometa (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč za blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo navodila kakor za poslopja. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo le za vozila iz kraja, kjer Zatemnitev Ljubljane Kako moramo zatemniti mesto ob letalskih napadih Po naročilu kr. banske uprave bo v Ljubljani vaja zatemnitve mesta v noči od 24. na 25. oktobra, V zvezi s tem razglaša mestno poglavarstvo v Ljubljani v sporazumu z upravo policije: Splošne odredbe so naslednje: Zatemnitev traja od 19. ure dalje vso noč. Vsak prebivalec se mora ravnati po navodilih za zatemnitev ter mora v ta namen vse pripraviti kar je potrebno za zatemnitev hiš, stanovanj oziroma lokalov Med zatemnitvijo poteka življenje na ulici, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah. Prometna vozila morajo voziti z zmanjšano hitrostjo, prav tako se morajo pešci po ulicah in cestah strogo držati prometno cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode. Zaradi vidnosti se morajo premazati robniki pločnikov drevesa ter ograje ob važnih križiščih, napisih in mostovih z belim opleskom (n. pr. z apnom). Odredbe zatemnitve ne veljajo za železniške postaje in železniške signalne naprave. Bolnišnice se zatemnijo z obstoječimi sredstvi, zunanja razsvetljava se ukine. Industrijska podjetja z eno posado zatemnijo popolnoma vse svoje naprave. Industrijska podjetja z dvema ah tremi posada-mi zatemnijo v primeru, da pada delovni čas obrata v čas zatemnitve, po sledečih navodilih: a) poslopja se zatemnijo s sredstvi, s katerimi podjetia žt razpolagajo; b) zunanje svetilke morajo biti ali ugašene, ali pa morajo biti, če morajo goreti v potrebi tako zasenčene, da so iz višine nevidne in da izstopajo žarki v kotu pod horizontalo. Svetlobna jakost mora biti toliko zmanjšana, da ne nastanejo svetle ploskve oziroma refleksi po tleh in poslopjih; pri izvajanju zatemnitve naj podjetja upoštevajo interese produkcije in delavstva. Predpisi za zatemnitev so naslednji: Vsa zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih) in cestna razsvetljava, razen na:važnejših prometnih svetlobnih signalov, se ukine. Svetilna telesa teh prometnih luči morajo biti tako zasenčena, da so nevidna iz zraka. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. Vsa reklamna razsvetljava in razsvetljava napisov ter izložb se mora odklopiti. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, optični filtri modre barve, zamenjava jakih žarnic z žarnicami manjše svetlobne jakosti), z za kritjem oken, vrat ter vrhnih svetlin. Najenostavnejša sredstva za zakritje oken so lesene naoknice, dalje zavese iz gostih temnih tkanin, iz črnega aii temno-modrega neprozornega papirja ali iz 1 in pol mm debele lepenke, ki presegajo notranji rob oken za približno 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno iz ceste se morajo predvideti dvojni svetlobni zastori, kar dosežemo z dvema zavesama aLi z zakritjem obeh vrat veternika Ako se odpre zunanja vratnica oziroma zunanji zastor, mora biti druga vratnica zaprta oziroma zastor spuščen. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ne cme biti prekinjeno. Za označbo popravil na cestah se uporabljajo rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. Žarometi vozil morajo biti zastrti z zaslonko iz lepenke ali pločevine, ki ima v sredini odprtino horicon-talne širine 5 do 8 cm. višine pa 1 in pol cm. Nad to odprtino in ob straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno navzdol. je vaja. Zunanja vozila morajo voziti z lučmi za parkiranje. Predpisi za zasenčenje žarometov ne vel j s jo za vojaška vozila, kolikor to zahteva potreba. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje po naredbi bana z dne IZ oktobra 1935 z globo 10 do 1000 din, oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. Lepe plesalke proti plačilu takse Svojevrstne dobrodelne lahko izbereš prireditve v Parizu, kjer si po svoji volji V Franciji dobro vedo. da so bogati ljudje pripravljeni drago plačati za malo veselja, plesa ali prijetne zabave v baru. Francozi so pripravljeni po tej poti prispevati tudi v dobrodelne namene mnogo več, kakor če bi trkal na njihova usmiljena srca neposredno. Zato Je v Franciji že stara navada prirediti plese, veselice, dražbe in bazare, kjer se lahko ljudje za drag denar dobro zabavajo. Cisti dobiček Josefina Baker se pa vedno porabi v dobrodelne namene. In da bi zanimanje bogatih j.Judi ne popustilo, si morajo prireditelji Izmišljati vedno nove in privlačnejše zabave, v nedeljo so priredili v Parizu dobrodelni ve- čer, kjer je bila njegova največja privlačnost nastop najboljših plesalk iz elegantnih nočnih lokalov. Z njimi je lahko plesal vsakdo,, samo če je plačal določeno takso. Večer so priredili v CoBseu, kjer so nastopile najlepše plesalke v vijoličastih večernih oblekah. Dekleta ao sedela v posebnih naslanjačih in visoka gospoda al jih je lahko izbirala ter plesala z njimi. Tem dekletom je prepovedano flirtati, s plesalci smejo samo plesati. Mladenič aH mož si najprej dekleta dobro ogleda, potem si pa izbere tisto, ki mu je najbolj vseč. Predno gre z njo plesat, mora kupiti pri blagajni izkaznico, ki jo izroči izbrani plesalki. In ta mora potem z njim plesati, pa naj bo še tako star ali grd. Na omenjenem dobrodelnem večeru so zavzele pariške zvezde mesta poklicnih plesalk, tako zvanih taju-girla. JSTamestn običajne takse 5 frankov je bila določena taksa 50 frankov za vsak ples. Zato se je pa lahko zasukal vsak, kdor je plačal 50 frankov, po svoji volji bodisi z Josefmo Baker, z Mistinguett, z AiinabeOo, s Pa-risvs, Suazy Solidarovo ali z Etemia Ml treba posebej omenjati, da se je našlo mnogo starih in mlađih gospodov, ki so radi večkrat plačali po 50 frankov, samo da so mogli plesati valček ali laanbeth-walk z Bakerjevo ali dražestno AnnabeDo. Uspeh je zadovoljil vse. Siromašni pariški otroci so dobili več tisočakov za najnujnejše potrebe, v prvi vrsti za zimsko obleko, starejšim gospodom so se pošteno razmajali udje, mladeniči so se pa lahko pobahaH, da so plešah z Annabello. Lepim plesalkam se pa ni zgodilo nič hudega, kvečjemu da sb j ion nerodni plesalci stopali na nege. Za svojo požrtvovalnost in trud mso dobile niti beliča. Toda njihova požrtvcvalnost za siromašne otroke jim je samo v čast, obenem pa kaže, da imajo še najboljše srce tiste ljudje, ki igrajo vse življenje komedijo. Komorni koncert na cesti Iz spominov godbenikov in umetnikov na Beethovna omenja A. Machat v svoji knjižici »Beethoven:, kako je žive in ustvarjal odlomek iz dnevnipa Richarda Wa-gnerja, ki se je bil napotil peš s popotno torbo za Beethovnom. Tako sem jo mahnil na lepo češko, deželo harfinistov in pevcev, piše Wagner. V nekem mestecu sem srečal družbo potujočih muzikantov. Imeli so mal orkester, obstoječ iz basov, dveh gosli, dveh trompet, klarineta in flavte. V orkestru sta bili še dve harfinistki in dve pevki krasnih glasov. Dobili so svoj denar in jo iriabnili naprej. Na lepem senčnem kraju ob cesti sem jih pozneje zopet srečal. Utaborili so se bili tam in jedli so. Prisedel sem k njim, češ da sem tudi potujoči muzikant. In kmalu smo bili prijatelji. Ker so igrali plese, sem jih vprašal sramežljivo, ali so igrali že tudi moje poskočnice. Pomislite, niti poznali jih niso. Vprašal sem jih. ali igrajo razen plesne godbe še kaj drugega. Seveda, so odgovorili, toda samo zase, nikoli pa ne vpričo imenitnih ljudi. Privlekli so na dan svoje note, — zagledal sem Beethovnov septuor. Ves presenečen sem jih vprašal ali igrajo tudi to. Zakaj pa ne, je odgovoril najstarejši. Jo-sefa boli roka in zaenkrat ne more igrati druge violine, sicer bi vam takoj napravil to veselje. Ves razburjen sem vzel Josefovo violino, češ da ga bom po svojih močeh nadomestil in začeli smo septuor. O koliko navdušenje. Tu na češki cesti, pod širnim nebom igrajo potujoči muzikanti Beethovnov septuor tako čisto in tako globoko občuteno, kakor redko kdaj mojstri virtuozi. Veliki Beethoven, doprinesli smo ti dostojno žrtev. Bili smo prav pri koncu, ko se je približal po cesti eleganten voz ter se počasi in tiho ustavil pri nas. Izredno velik svetlolas mož. je ležal iztegnjen v vozu, poslušal je našo godbo z veliko pozornostjo potem je pa potegnil iz Žepa notes in si zabeležil vanj nekaj besed. Potem je vrgel iz voza cekin in se odpeljal naprej. S svojimi služabniki je izpregovoril nekaj angleških besed in iz tega sem splepal, da je Anglež. Ta prigoda je nas vznemirila. K sreči smo bili z igranjem septuora pri kraju. Barva rek Med vodami raznih rek in potokov ni nobene, ki bi bila enake barve z drugo. Dunav je v vsakem letnem času siv, in v bivši Avstriji je celo odsek njegove struge, kjer je voda najlepše rjave barve. Tam je namreč na dnu reke debela plast železo vsebujočega blata. Samo Straussova ljubezen do Dunava je videla v njem modro vodo. Rena je zelena, na nekaterih krajih povsem črna. Volga je jekleno modra in zelo čista. Temza je žolta, predno doseže London. nivpa naravnost žolta zolta reka in Jangtsekiang na Kitajskem. Obe dve reki sta umazano sivi odnosno rjavi. Reka z najlepšo modro vodo na svetu je Rio Grande. Najbolj zelena je voda v reki Colorado. še bolj zelena je pa morda v iraškem Tigrisu. Voda v tej reki razkraja velike množine baKra in ga nosi s seboj v Perzijski zaliv. Krasno zelena je tudi voda v sibirski reki Angari. Ena reka je doslovno črna, to je Sacramento, ki se izliva pri San Franciscu v morje. Nekaj za stenografe Stenografi, ki so si kdaj belili glave nad stenogramom, ki so ga pustili za prepis na drugi dan, vedo, kako težko je včasih čitati stenograme. Tuje stenograme znajo čitati res- samo izkušeni stenografi, pa še ti ne vedno točno in zanesljivo. Mislite si pa. da je treba prečitati 2000 let star grški stenogram. To je naloga, s katero so si leta in leta belili glave učenjaki v angleškem muzeju. Sele nedavno so našli slučajno v muzeju rokopis, ki naj postane rossetski kamen grške stenografije. Ka- kor po najdbi rossetakega kamna v Egiptu pred sto leti, na katerem so se ohranili grški teksti, kakor prepis po egiptskem hieroglifskem zapisku, po katerem je bilo šele mogoče točno prečitati napise v hieroglifih, tako upajo učenjaki s pomočjo najdenega ključa prečitati grške stenograme. To je važno, kajti v raznih muzejih je razmeroma mnogo starogrških stenogra-mov, ki jih doslej nihče ni mogel prečitati. Grki so imeli ne samo v začetku krščanske ere, temveč že davno poprej, v časih klasične Grčije, stenografije vešče, mlade tajnike. Sloveči cerkveni oče Orige-nes je imel sedem stenografov in vsi so imeli dovolj dela, če so hoteli slediti njegovemu naglemu diktatu. Prepisovalci, zelo pogosto prepisovalke, so potem te stenograme prepisovali z običajnimi črkami. Origenes bi bil gotovo vesel, če bi mu bil dal kdo na razpolago pisalni stroj, ker je bil tipičen predstavnik pisateljev, ki ustvarijo zelo mnogo in hitro. Prvi spomenik Petruški Ljubljana, 2L oktobra Ožji prijatelji prerano umrlega književnika, popotnika in dobričine v pravem pomenu besede, Radivoja Peterlina-Petruške so na Tržaški cesti v nekdanji gostilni pri Napoleonu, ki nosi zdaj Petruskovo ime, preuredili posebno sobo popolnoma v slogu strogo literarnih zahtev, kakršnega ne srečamo nikjer v Ljubljani. Soba nosi Petruskovo ime in je opremljena s pesnikovim kipcem, Bernekerjevim delom, in z več slikami, ki kažejo Petruško v najzna- čilnejših njegovih pozah. Stene so okrašene z verzi bohema Petruške, ki jih je umetniško zrisal g. Valašek, v kotu pa se nahaja omarica z vsemi Petruškovimi li-terarnimi deli in s spominsko knjigo, kamor vsak posetnik lahko kaj napiše v spomin nepozabnega pokojnika. Po vsej sobi diha nekaj domačega, bohemskega in pesniškega, kakor da diha tod še vedno duh onega Petruške, kakršen je še pred nekaj meseci živ posedeval in kramljal v kotu tam za mizo. Otvoritev te sobe bo v soboto 22. t. m. ob osmih zvečer in ves ta večer bo posvečen Petruškovemu spominu. Rajnik je imel v življenju nebroj prijateljev in čestil-cev. Radi tega smo prepričani, da bo pri odkritju prvega, čeprav skromnega spomenika našemu Ahasveru udeležba nad vse častna in se bodo pri tej priliki sestali vsi njegovi prijatelji in velik del njegovih znancev. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj Ln obilo zanimivega šrlva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS V AlLjubljana. Knafljeva ulica 5. Sobota, 22. oktobra 12: Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče). — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff. Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih, b) Striček Matiček. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Joža Vombergar: S. O. S. (Jaka Smodlaka v konkurzu), vesla zvočna igra. Izvajajo člani rad. igr. druž., vodi inž. Ivan Pengov. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Vesel konec tedna (igra radijski orkester). — Konec ob 23. uri. fiEOROES OHNBT: 81 S ERGEJ PM1II1 Romun 1 — Kaj pa moja ljubezen, moja udanost? — je dejala Ivanka strastno. — Kaj misliš, da te bom zapustila? Odpotovati morava. 2e davno sem te prosila, da bi storila to, ti si se pa protivU. Zdaj je napočil trenutek. Bodi miren. Gospa Desvaren-nesova bo vse palacala in rešila tvoje ime. Ti ji boš pa zato vrnil hčer... Saj ti ni nič do nje, ker ljubiš mene. Jaz sem tvoja prava žena in jaz moram deliti s teboj življenje. No torej? Jemljem si svoje pravice, plačala jih bom s svojo častjo. Pretrgati hočem vse vezi, ki bi me zadrževale. Tvoja sem, dragi moj Sergej. Najin skupni padec bo naju še tesneje združil, če tega ni mogel storiti zakon. — Pomisli, da bi bilo življenje z menoj več kot srednje. To bi bila skoraj beda! — je vzkliknil Panin, ki je bilo prešlo nanj preveliko navdušenje mlade žene. — V ognju moje ljubezni boš na vse pozabil. — Ali ne boš obžalovala, ali si ne boš ničesar Očitala? — Nikoli, dokler me boš ljubil. — Pojdi torej, — je dejal princ in prijel Ivanko za roko. — In če nama bo življenje pretežko... — Bova pa skupaj umrla, — je dejala Ivanka in oči so se ji mrzlično zaiskrile. Sergej je zaklenil vrata, skozi katera je bil odšel Peter in ki so bila edina v zvezi s stanovanjem, potem je pa prijel Ivanko za roko in stopil z njo v njeno toaletno sobo. Ivanka si je ogrnila temen plašč, vzela klobuk in ne da bi vzela denar, nakit ali čipke, skratka ničesar, kar je bila dobila od Cavrola, je odšla po stopnicah stranskega stopnišča. Na stopnišču je bila popolna tema, Ivanka ni vzela luči, da bi ne vzbudila pozornosti Otipala je s koncem čevlja vsako stopnico in se skrbno izogibala najmanjšega ropota. Srce ji je močno utripalo in sapo je morala zadrževati. Ko sta prišla doli, je Ivanka iztegnila roko in poiskala kljuko vrat, vodečih na dvorišče. Pritisnila je na njo, toda vrata se niso odprla. Uprla se je v nje, pa ni nič pomagalo. Tedaj je zamolklo kriknila. Pristopil je Sergej, da bi vrata vlomil, pa ni šlo. — Zaklenjena so od zunaj, — je dejal tiho. — Zaklenjena? — je zašepetala Ivanka vsa prestrašena. — Kdo naj bi jih pa zaklenil? Sergej ni odgovoril, toda takoj je pomislil na Cavrola. Mož na preži, opazil ga je bil, ko je vstopil in da bi mu onemogočil pobeg pred njegovim gnevom, mu je preprečil umik. Molče sta odšla nazaj po stopnicah in se vrnila v sobo. Ivanka je odložila klobuk in plašč ter se sesedla v naslanjač. — In vendar morava priti od tod, — je dejal Sergej, ki ga je bila obšla silna jeza. Stopil je k vratom, vodečim na hodnik. — Nikar ne odpiraj! — je vzkliknila Ivanka prestrašeno. Ošinila ga je z groze polnim pogledom in pripomnila: — Kaj ko bi stal za vrati! V naslednjem trenutku so se zaslišali za vrati težki koraki, kakor da je Ivankin glas priklical Cavrola. Parket je zaškripal pod njim na hodniku in slišalo se je, kako skuša nekdo odpreti zaklenjena vrata. Sergej in Ivanka sta pridržala sapo in prisluhnila: — Ivanka, — je dejal Cavrol za vrati; njegov glas se je strahotno razlegal v tišino. —- Ivanka, odprite! Jel je razbijati s pestmi po vratih. — Vem, da ste tam! Odprite vendar! — je kričal v naraščajoči jezi. — Pazite se, če ne storite tega! — Odidi, prosim te, — je zašepetala Ivanka Sergej u na uho; — pojdi zopet po stopnicah, razbij vrata, zdaj ne bo nikogar tam... — Morda je pa postavil tam koga na stražo- — je odgovoril Sergej. — Razen tega vas pa nočem izpostavljati njegovemu nasilju. — Vi niste sami tam, slišim vas govoriti, — je zaklical Cavrol ves iz sebe. In zaletel se je na vso moč v vrata, ki so že jela popuščati. — O, vrata zlomim! Cavrol se je na vso moč uprl v vrata. Pod pritiskom njegove krepke rame je ključavnica popustila. V enem skoku je bil sredi sobe. Ivanka je planila proti njemu. Nič več ni drhtela. Cavrol je stopil še korak naprej. S krvjo zalite oči je uprl v moža, ki ga je iskal in iz ust se mu je izvila strašna kletev: — Sergej! To je on! To sem si lahko mislil. Ti, lopov, ne kradeš samo denarja! Panin je strašno prebledel. Stopil je h Cavrolu, ne da bi se zmenil za Ivanko, ki se ga je bila oklenila. — Ne žalite me, to je odveč, — je dejal. — Moje življenje pripada vam; lahko si ga vzamete. Na razpolago vam bom, kadar boste hoteli. Cavrol je počil v strahoten smeh. — Ah, dvoboj! Beži no! Mar misliš, da sem plemič. Jaz sem kmet, neotesanec, ti to dobro veš, zmečkam te! Ozrl se je okrog sebe, če ni kje pri rokah orožja in zagledal je težko stojalo iz kovanega železa kot okrasek kamina. Zmagovito je kriknil, dvignil stojalo in hotel planiti na Sergeja. Ivanka je bila pa urnejša in skočila je pred svojega ljubčka. Razprostrla je roke in s pogledom volkulje, ki brani svoje mladiče, je kriknila hro-peče: — Ostani za menoj; on me ljubi, ne bo si drznil udariti. Oton