GLASILO
KOLEKTIVA
MDUPLA
JARŠE
JUNIJ 1957 CENA DIN 10 — ŠT. 6 — VI
UMAG — plaža; 50 m od te plaže je v borovem gozdičku tabor »INDUPLATI«
Znanje je naš kapital
0 Šolsko leto gre h koncu. Učenci polagajo račune Svojern znanju in se potijo pred raznimi komisijami. v$	mi v našem kolektivu lahko pregledamo, kaj
h°smo se naučili v tem šolskem letu, čeprav nismo turi*11 V ®°l0’ vsaj vetina ne. Znanje je znanje, če-ai ni pridobljeno v šoli. Kamor koli greš, nihče te vpraša po diplomah, vsak pravi, pokaži kaj znaš. ]ji -f3 najprej nekaj besed o tistih, ki so gulili šolske P*’ to je o naših vajencih. Letos je končalo ozi-heo13 *30 končalo svojo učno dobo 12 vajenk in 1 vejejo o falske stroke, 2 vajenca ključavničarske stroke v yajenca električarske stroke. Uspeh v šoli je po-1^. >ni zadovoljiv, seveda pa so tudi med njimi izjeme, r- s° »nad normo« in nekaj jih je pa tudi »pod norij,.*; ven£tar bodo šolo izdelali, upajmo, vsi. Kot kva-^ ,Clrani delavci bodo v bodoče pomagali izvrševati n. ektivu njegove obveznosti in s svojim znanjem pri-tP°gli k dvigu produktivnosti in kvalitete, lip se predilnici zagotovijo dobri mojstri, je (Jil aVa podjetja organizirala večmesečni tečaj za prediv e\ Na tem tečaju so se tečajniki — mojstrski kan-— seznanili z vsem potrebnim teoretičnim zna-P1' katerega bodo kot bodoči mojstri s pridom
uporabili vsak dan, obenem pa jim je bilo omogočeno tudi praktično delo v vseh oddelkih predilnice. Na ta način so se usposobili, da v primeru potrebe stopijo na odgovorno mesto mojstra v predilnici in v praksi dokažejo, da učenje in trud nista bila zaman.
Produktivnost in kvaliteta izdelkov v mnogočem zavisi od dobrega vzdušja in dobrih odnosov v oddelkih. Tečaji P. I. V. (Praktična izobrazba vodilnega kadra) so seznanili vodilne osebe, kako je treba postopati z delavci, da bo vzdušje v oddelku dobro. Do sedaj pridobljeno znanje na tečajih »Metoda poučevanja« in »Analiza problemov v praksi« koristno služi našim vodilnim osebam pri vsakdanjem delu.
Komisija KTZ (Higiensko tehnična zaščita pri delu) je v januarju priredila seminar za vodilno osebje kakor tudi za ostale. Na tem seminarju so bili prisotni seznanjeni s škodo, ki jo našemu podjetju kakor tudi skupnosti povzročijo številne obratne nezgode in poklicna obolenja. Obravnavana so bila tudi razna zaščitna sredstva in načini, kako se obvarujemo nezgod in bolezni. Za zanimivost seminarja so poskrbeli tudi predvajani filmi z zdravstveno in varstveno tematiko.
Skrb za dobro vzdrževanje strojev je narekovala uvedbo kratkih seminarjev o mazanju strojev in o mazivih. Na teh seminarjih so se vsi, ki imajo opravka z mazanjem strojev, seznanili, kako in s čim naj mažejo, da bodo stroji brezhibno delovali. Da je bil tak seminar potreben, dokazuje zanimanje udeleženih in živahna diskusija ob koncu vsakega seminarja.
Za poglabljanje strokovnega znanja je mnogokrat potrebno tudi znanje kakega tujega jezika. Kaj vse
so se tečajniki naučili na tečaju angleščine, ki traja sedaj že drugo leto, vam bodo tečajniki sami povedali.
Znanje je naš kapital. Zato tudi v bodoče ne bodo odveč razne oblike izobraževanja in le s povečanim znanjem bomo lahko dosegli boljše uspehe, tako glede produktivnosti kakor tudi kvalitete izdelkov.
'	-cL-
Vesti s seje sindikalnega aktiva
V sredo, 15. maja, je izvršni odbor sindikalne podružnice INDUPLATI sklical sestanek sindikalnega aktiva, na katerega so bili prvenstveno vabljeni člani izvršnega odbora in pa grupni poverjeniki.
Sestanek ali seja se je pričela ob 14. uri 15 minut s pozdravom predsednika tov. Draščka. Tov. Dra-šček je nadalje predlagal dnevni red, ki je bil v celoti sprejet.
iK prvi točki je pripomnil tov. Drašček, da se o vprašanju organizacije zaključne zabave po športnih tekmovanjih v Tednu mladosti tokrat ne bo razpravljalo, ker bo v ta namen poseben sestanek, sestanek s to tematiko pa se je že vršil.
Tekmovalne nastope v Tednu mladosti pa organizira TVD Partizan Jarše, zato se preide na drugo točko: Pregled dela Samopomoči.
O delovanju in ostalih vprašanjih Samopomoči je spregovoril predsednik Samopomoči tov. Rojc Edi.
Samopomoč razpolaga danes z 928 470 din, ima 809 članov in ti člani so prejeli od obstoja Samopomoči dalje 870 posojil v različnih zneskih s povprečjem 6000 din. Zvišanje prispevka za Samopomoč bo omogočilo večjo možnost za odobritev in prejetje posojila. Splošno vzdušje glede zvišanega prispevka je primerno in je bilo pri članih Samopomoči sprejeto z razumevanjem.
Tov. Rojc je nadalje predlagal sestavo petčlanskega odbora, ki bi vsakega 10. v mesecu reševal prošnje za odobritev posojila iz fonda Samopomoči. V ta odbor so bili sprejeti naslednji člani: Rojc Edi, Kancilija Cilka, Kuzmič Anka, Starin Marija, Škarja Ivanka in Levec Franc.
Apelira se nadalje na nečlane Samopomoči in na novodošle člane kolektiva, da se vključijo v Samopomoč.
Poziva naj se jih preko zvočnika v času polurnega odmora.
Sprejet je bil tudi naslednji sklep. Prosilci posojila od Samopomoči, ki prosijo za posojila zaradi
Ob 9. uri dopoldne je bila slika — kot drugod — tudi v Jaršah porazna
smrtnega primera, prejmejo lahko največ 20 000 din z vrnitvenim rokom 12 mesecev. Ostali prosilci prejmejo lahko enako največ 20 000 din z vrnitvenim rokom 6 mesecev. Izjemo lahko odobri sindikalni izvršni odbor na osnovi prošnje posojilojemalca in sklepa izvršnega odbora.
Še nadalje ostane v blagajni Samopomoči fond 10 000 din za nujne primere. Ta znesek se normalno ne sme izdati kot posojilo.
Sprejet je bil nadalje sklep, da član Samopomoči, ki pismeno izjavi, da izstopa iz članstva, prejme vlo-ženi denar in s tem preneha biti član Samopomoči-Seveda izgubi takšna oseba tudi vse pravice, ki ji*1 ima redni član.
Predlog, da se zviša honorar blagajniku Samopomoči tov. Kancilija Cilki, je bil soglasno sprejet.
V nadaljevanju se je obravnavalo vprašanje organizacije taborjenja ob morju v Umagu na istrski obali'
Predlagani osnutek, katerega je sestavil tovariš Šmon, je bil z nekaterimi spremembami sprejet:
Spremeni se naslednje: cena 250 din na dan velja samo za člane kolektiva, vsi ostali se uvrstijo med svojce in velja zanje cena 350 din na dan.
Otroci od 4 do 10 let plačajo enotno 150 din n®
dan.
Svojci člana kolektiva so mož ali žena ter otroci, in pri onih, ki nimajo družine, brat ali sestra br®Z družine. Pri mlajših so svojci tudi starši.
Tujce ali daljne sorodnike se letos ne bo vabil0 na taborjenje ter v celoti izpadejo. V kolikor kapa' citeta ne bi bila izkoriščena, ostane enostavno prazno oziroma se lahko s šotori razpolaga drugače.
Prijava za člane kolektiva mora biti podana o*’ plačanju polovice zneska tabornine do 15. junija, z® svojce pa do 20. junija 1957.
Pri točki 9 se vstavi »po potrebi« tako, da s® glasi celoten stavek: pri podaljšanju časa taborjenj8 se posameznika prestavi v drugi šotor po potrebi.
Točka 17 v celoti odpade.
Na novo se vstavi točka 19, ki se glasi: Person®* sestoji iz naslednjih oseb:
a)	vodja taborjenja,
b)	kuharica iz menze in
c)	dve plačani pomočnici za kuhinjo.
S tem v zvezi tudi odpade oni del člena, ki g°' vori o obveznem dežuranju po razporedu, katereg® sestavi vodja taborjenja. Dežuranja v kuhinji tor®! ne bo.
Pri vprašanju dodelitve delovnih oblek je bH0 rečeno, da je stvar zelo nejasna, ker še vedno ni®0 razčiščeni pojmi, kaj je zaščitna obleka in kaj sam0 delovna obleka. Predsednik izvršnega odbora podružnice je bil zato zadolžen, da na prihodnjem zasedanj0 DS predlaga odobritev kg ostankov, za vsako oseb0 posebej, iz katerih je možno sešiti delovno oblek0. Pri tem so vključeni tudi nameščenci.
Nadalje se apelira na vse člane sindikata, da se. naročijo na Delavsko enotnost. Z vzgledom n8.-1 pričnejo člani izvršnega odbora in grupni poverjenik1,
S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaklju' čena ob 16. uri.
-r
Kako preprečujemo otroško paralizo ?
• Otroška paraliza je nevarna kužna bolezen, ki se Je zadnja leta precej razširila v kulturnih deželah. , Najpogosteje nastopa poleti in jeseni navadno pri trocih, starih od enega do pet let, zadnje čase pa vse pogosteje tudi pri odraslih ljudeh.
Umrljivost navadno ni velika. Nevarna pa je borzen zaradi posledic, saj zapusti lahko trajno ohromelost. Bistvo bolezni je obolenje centralnega živčnega ■stema. Bolnik izloča že od začetka bolezni strupene Klice in to tudi še kot prebolevnik več tednov ali več
mesecev.
... Izvor bolezni je bolnik ali prebolevnik. Strupenih mm je največ v izločkih in nekaj v kapljicah sluzi rela in nosu. Klice so odporne in ostanejo na izločkih n na okuženih predmetih več mesecev žive in stru-Pen®-v Z njimi so okužene nočne posode, stranišča, gnojišča. Raznašale! teh klic so ljudje sami, ki jih Pfenašajo z zamazanimi rokami, v prvi vrsti pa muhe, m so najhujši sovražnik našega zdravja. Nadalje jih Prenašajo ščurki, podgane in pa miši. Prav tako so nevarna za okužbo onesnažena živila, ki jih okužimo ? rokami ali pa jih okužijo muhe ali miši. Nevarno le tudi neumito sadje in neumita zelenjava, onesna-zeno mleko, slaba pitna voda, kakor tudi voda v bolj obiskanih kopalnicah in bazenih.
Klice so prostemu očesu nevidne, prenašajo se z ■■mazanimi rokami bolnikov ali prebolevnikov ali z Umazanimi predmeti na zdrave ljudi.
v. Pri teh pa najdejo klice pot skozi usta v centralni ^včni sistem.
. V glavnem obolijo samo občutljivejši ljudje. Te-■esni napori, duševni napori, kopanje v mrzlih vo-^ah, prehladi, premočenost, oslabelost po črevesnih boleznih, po operacijah itd. pospešujejo dovzetnost za bolezen.
Iz tega lahko povzamemo, kaj je uspešno za preprečevanje te bolezni:
1.	Paziti moramo na telesno snago, pred jedjo po Potrebi umij vedno roke! Otroci se naj umijejo tudi P° igranju.
2.	Stranišča naj bodo vedno čista. Od časa do časa naj se razkužijo s klorovim apnom ali z lizolom. Okna v straniščih naj bodo zamrežena, če je to le mogoče, da muhe ne morejo do odpadkov.
3.	Izogibajmo se stika z bolnikom, pri tem pazimo predvsem na otroke.
Prigrizek je dobro teknil
4.	Živila zavarujmo pred muhami. Uničujmo muhe! V odpadkih hrane, v gnoju, je mnogo mušje zalege, zato naj bo čim večja snaga v hiši in okoli hiše. S tem muham onemogočimo obstanek.
5.	Krepko in negovano telo je najboljša obramba proti bolezni. Telo si utrjujemo, ne da bi se izčrpavali. Naša prehrana naj bo zdrava, čista, voda pa neoporečna. Če nimamo možnosti dobiti zares zdravo pitno vodo, pijmo rajši prekuhano (kava, čaj).
Dr. S. M.
NA KONCU - NAJLEPŠA VAM HVALA
Tretje leto se že bliža h koncu, odkar smo prišle v Podjetje kot vajenke tkalske stroke.
V podjetju smo se učile praktično lin obiskovale ^rokovni pouk. V Vajenski šoli v Domžalah in *^engšu pa smo imeli splošne predmete.
Ko smo prvi dan prišle v tovarno, nas je tovariš badmojster peljal k strojem. Plašno smo se razgledovale po tkalnici in ropot nas je glušil. Toda hitro Srno se navadile. Tkalke, katere so nas učile, so bile Prijazne in potrpežljive z nami, četudi smo ga kdaj Kaj polomile.
Bile smo tudi v pripravljalnici, ker smo se mo-rale naučiti vse faze dela, od priprave, do tkanja.
Naučiti smo se morale tudi vezati in vdevati. Vse shio najraje vezale.
Vsem mojstrom in delavkam iz tkalnice in pripravljalnice, ki so nas učile, se najlepše zahvaljujemo.
Strokovne predmete sta nas učila tov. Jeraj in °v- Zabukovec. Imela sta mnogo truda z nami, saj Pismo ničesar vedele iz tekstilne stroke. Za ves nji-°v trud, ki sta ga imela z nami, se jima najlepše
zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se tudi tov. Maroltu in se ga s hvaležnostjo spominjamo, čeprav je bil strog, saj se zavedamo, da je pravilno ravnal, ker bi se sicer ničesar ne naučile.
6. maja 1957 ob 5.40
NAPAKE - vtcold aeefocL v ^coievoch^fi - ODSTRANIMO ]IH
Novi stroji, nove metode dela in podobno postavljajo pred človeka nove zahteve. Spoznanje zadnjih desetletij, da je človek pravzaprav zelo drag, muhast in nepopoln člen v proizvodnji, je pripeljalo do tega, da se v zadnjem času tudi k človeku pristopa lepše, skrbi se bolj za boljše delovne pogoje, skratka, človek postaja najvažnejši člen v proizvodnji. Gonilo vseh teh sprememb v odnosu do ljudi - sodelavcev pa ni golo človekoljubje, temveč spoznanje, da samo zadovoljen delavec dela v zadovoljstvo svojih nadrejenih.

Vrtnarijo je prekrila snežena odeja
v
STRUKTURA LANENE INDUSTRIJE
V	EVROPI
V	zahodnih državah Evrope znaša obdelovalna površina, posejana z lanom 110 000 ha. To zadostuje za industrijsko potrebo teh držav. Vsekakor je ta proizvodnja lahko še večja, kar se je pokazalo v času korejske vojne v letu 1955, ko se je obdelovalna površina dvignila na 150 000 ha. Francija kot največji proizvodnih lanu od vseh zahodnoevropskih držav, izvozi okrog 20% svoje proizvodnje, medtem ko Belgija kot druga država izvozi okrog 50% svoje proizvodnje. Evropske predilnice proizvajajo letno povprečno okrog 85 000 ton lanene preje, za kar porabijo 126 000 ton surovega lanu, kar predstavlja 13—16% svetovne proizvodnje. Ocenjuje se, da skupna vrednost proizvodnje lanu znaša okrog 17 milijonov dolarjev in da imajo evropske predilnice lanu zaposlenih 40 do 50 tisoč delavcev, katerih zaslužek se vrti okrog 30 do 50 milijonov dolarjev letno.
PODATKI O CEVKI »SUPER COPS«
ZA NAVIJANJE VOTKA
Moderne tkalnice z avtomatskimi statvami preizkušajo sedaj previjanje votka na specialnem stroju, čigar produkt se imenuje »super cops«. Ta stroj je dal dobre rezultate kot s tehnične tako tudi z ekonomske strani. Veliko manj trganja pri previjanju s cevke, manj trganja pri tkanju, izbeglo se je osi-panju, bolj pravilni krajci pri tkanini, boljša gostota,
Sadovi teh teženj se poznajo tudi pri nas. Dobro vzdušje v oddelku je odvisno v glavnem od vodilne osebe dotičnega oddelka, bodisi da je to preddelavec, mojster, obratovodja itd. Izobrazbi teh vodilnih oseb je bil namenjen prvi program P. I. V. (Praktična Izobrazba Vodilnih oseb), s katerim so bili isti seznanjeni v zadnjih mesecih. Sedaj pa je v teku drugi program P. I. V., to je »Analiza problemov v praksi«-
Tudi ta program, kakor prvi, služi vodilnim osebam pri njihovem vsakdanjem delu in jim pomaga reševati probleme, na katere naletijo pri svojem delu.
Sedanji program daje vodilnim osebam smernice za analiziranje, to je razčlenjenje problemov. Metoda analiziranja je popolnoma preprosta logična metoda, ki nas navaja na to, da ni bistvo problema v tem, da najdemo krivca v proizvodnji in ga potem kaznujemo. Ugotoviti moramo, kje je napaka in najti učinkovito sredstvo, da se v bodoče ista ne bi več ponovila, bodisi da je storil napako človek ali pa j? napaka v delovnih pogojih oziroma delovni metodi-Tudi morebitni disciplinski ukrepi morajo končno imeti isti namen.
Zavedati se moramo dejstva, da vsaka napaka lahko povzroči nezgodo v proizvodnji, rezultat nezgode pa je lahko poškodba, okvara in izguba, kar vse lahko smatramo kot nepovoljni končni rezultat naše dejavnosti. Kritičen pogled v naše delovne prostore nam pokaže mnogo napak, ki jih vsak dan delamo, čeprav vsaka ne povzroči nezgode. Vodilna oseba ima tu hvaležno polje dela, da stalno opozarja na napake, jih zmanjšuje in s tem pomaga svojim sodelavcem, da bodo isti naredili več, boljše in brez nezgode.
\	-cL-
bolj homogena tkanina, pripravno za vse številke preje itd. Previjanje se vrši z zatirajočim vodičem votka in z brzino okrog 7000 obratov na minuto, pri čemer se tudi slabši votek bolj redko trga in količina navite preje je mnogo večja, kar ima za posledico daljše tkanje z eno cevko, kar omogoča delavcu tkanje na več strojih in boljšo kontrolo. Nekatere pomanjkljivosti na »super copsu« zaenkrat še zadržujejo te cevke za splošno uporabo. V Franciji delajo na tem, da odstranijo te pomanjkljivosti. Z ozirom na dosedanje rezultate se v praksi lahko mnogo pričakuje z uvedbo tega copsa v tekočo proizvodnjo.
UPORABA RADIOAKTIVNIH IZOTOPOV V TEKSTILNI TEHNIKI
Uporaba radioaktivnih izotopov v tekstilni dejavnosti je novejšega datuma in se razvija v dve smeri: 1. v svrho preizkušanja materiala in 2. v procesu industrijske proizvodnje. Radioizotopi se lahko uporabijo v glavnem na dva načina. Po metodi žar-čenja, direktnega ali v reflektu, pri čemer se dobe rezultati o debelini materiala, ali z induktorsko metodo, kjer dobimo rezultate iz radioizotopov, ki so pomešani z materialom ali združeni z njim. Uporaba izotopov še ni vsestranska, je pa praktična, precizna in potrebuje dragih naprav. V glavnem potrebujemo komoro za izotope in geigerjev števec ali ionizacijsko komoro. Na ta način lahko stalno kontroliramo stopnjo pravilnosti oplemenitenja tkanine.
KAKO SMO DELALI v MESECU APRILU 1957
Izpolnitev količinskega plana:
Predilnica.............................104,5%
tkalnica...............................104,8%
gasilske cevi...........................84,2%
Izpolnjevanje norm je bilo naslednje: predilniCa	119 %	—	v	normi	delalo	235	delavcev
nni ca.	H2,l%	—	v	normi	delalo	338	delavcev
ti v menilnica I25>5%	—	v	normi	delalo	63	delavcev
skarna	114 %	—	v	normi	delalo	17	delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 115,9% in je Kupno delalo v normi 653 delavcev.
• Konec aprila smo imeli zaposlenih 1026 delavcev n uslužbencev in 22 vajencev.
V mesecu aprilu so drugič v letošnjem letu vsi u oizvodni oddelki izpolnili oziroma presegli svoje , ®s®^ue plane. Edino v gasilskih ceveh plan ni bil Polnjen in tudi v bodoče ne bo, ker nam stari tr°ji zaradi pomanjkanja naročil ne obratujejo.
Izrednih zastojev v tem mesecu ni bilo in so Sl oddelki polno obratovali.
nesreče V APRILU
Kakor vsak mesec, tudi sedaj ne bo odveč, če si gledamo, kako smo pazili na svoje zdravje v aprilu, 'joma kako nismo pazili. Pregled nesreč po oddel-KIh je podan v spodnji tabeli.
Mesec	Predli. Tkal.	Oplemen.	Ostali	Skupaj	Od teh na poti na delo ali z dela
April	1	3	2	4	10	2
Analiza teh nesreč je pokazala, da najmanj pa-0T?° na svoje roke. Potrebno je, da mojstri oz. vodje udelkov večkrat pogledajo, kako ljudje delajo in jih a napake pri delovni metodi takoj in večkrat opo-d jll°- Tako bodo izboljšali produktivnost, svoje so-eiavce pa obvarovali nepotrebnih bolečin in stroškov.
-cL-
meseca v mesec
PIONIRJI SO ČESTITALI ZA 1. MAJ
j. , y torek 30. aprila je obiskala funkcionarje našega t otektiva delegacija pionirjev iz osnovne šole v Jaršah r izrazila pozdrave in želje za nadaljnje uspešno vsemu kolektivu.
dr, .delegacijo je sprejel tov. direktor Marinc v ^Uzbi predsednika sindikalnega izvršnega odbora tov. bnČSčeka’ Predsednika delavskega sveta tov. Zabukovec Ladota in zastopnika ZK Induplati tov. Kokalj Viktorja.
Don Prisrčncm razgovoru z doraščajočo mladino so je s , Pionirski delegaciji okusen prigrizek, ki jim sel ob dobrem razpoloženju odlično v tek. n_ Prepričani smo, da bo tak način povezave s tere-iea famo Pozitivno vplival na nadaljnji razvoj, saj ter aeIegaciia nasmejanih obrazov zapustila kolektiv živ t6 Vrnila med sebi enake, da jim poroča o do-
CVETOČA ZIMA
(r, , Ka.i nenavaden naslov toda edino primeren za v anasto vreme, ki je s snegom pokrilo cvetočo naravo Ponedeljek dne 6. maja 1957. v P° zelo lepih in toplih aprilskih dnevih se je me 1- maja nezaželeno spremenilo v hladen dež.
V petek 2. maja je bilo nekaj boljše, čeprav je bilo še vedno hladno. V soboto se je vreme popravilo in bilo kar primerno za nadaljevanje prejšnjih hladnih dni. Sonce je sijalo v soboto kaj prijetno toda v nedeljo se je vreme nenadoma spremenilo v deževno z burjo. Nič kaj ugodno se niso počutili oni, ki so bili ta dan izven toplih prostorov.
Proti večeru v nedeljo 5. maja je pričelo zopet močneje deževati in okoli 19. ure močno grmeti in bliskati. Normalno bi pričakovali, da se bo po takem vremenu isto zboljšalo, toda ponoči se je zgodilo drugače. Okoli 23. ure v nedeljo je pričelo močno snežiti in termometer je padel na 3° C. Kot nalašč za sneg.
Ponedeljkovo jutro 6. maja je bilo pravo zimsko jutro. Sneg je ponoči pobelil vso cvetočo naravo. Sneg je naletaval še kar naprej do 9. ure. Termometer je kazal 1° C in skupno je padlo oziroma obležalo na zemlji 9 cm snega.
Škoda je precejšnja, saj je sneg polomil mnogo drevja ter uničeval vrtne posevke in sadike.
Slike, katere objavljamo v današnji številki, zgovorno pričajo o nenavadnem vremenu, ki nas je zajelo v času, ko že govorimo o letnem dopustu — o dneh, ko si bomo s kopanjem krepili duha in voljo.
MLADINA JE BILA ...
Dne 21. IV. 1957 je mladinska organizacija organizirala izlet v Titov rojstni kraj Kumrovec. Udeležilo se nas je triindvajset mladink in mladincev. Kljub slabemu vremenu in zgodnjemu odhodu, ki je bil ob petih zjutraj, smo se počutili prijetno. V veselem razpoloženju je minila vožnja z avtobusom.
Kumrovec je prijetna vasica v Hrvatskem Zagorju. Ima vedno mnogo izletnikov iz vseh krajev naše domovine.
V Kumrovcu smo si ogledali rojstno hišo maršala Tita. Ta hišica je urejena še vedno tako, kot je bila takrat, ko je tu bival maršal Tito in je podobna majhnemu muzeju. Po stenah je mnogo njegovih slik iz partizanskih let in privatnega življenja. Tudi njegova šolska spričevala smo videli, ki so vsa odlična. Videli smo tudi njegovo prvo uniformo, ki jo je nosil v narodnoosvobodilni borbi kot komandant.
Iz Kumrovca smo nadaljevali pot v Zagreb na spomladanski velesejem. Ogledali smo si ga bolj površno, ker nismo imeli mnogo časa.
Vrnili smo se pozno zvečer in si želeli še več takih izletov.
Mladinski komite občine Domžale je priredil v soboto 11. V. 1957 partizanski miting v Moravčah. Udeležili smo se ga tudi mladinke in mladinci našega podjetja.
Pionirska delegacija v prijetnem razgovoru
Izpred tovarne smo se odpeljali ob pol sedmi uri zvečer. Ko smo se pripeljali v Moravče, je bilo pred spomenikom padlih borcev zbrano že mnogo bivših borcev in mladine.
Ob sedmi uri je bila svečanost v spomin padlim borcem. Govoril je predsednik mladinske organizacije občine Domžale tov. Dellbelo in predsednik OBLO Domžale narodni heroj tov. Avbelj Franc.
Po končani svečanosti je bila kulturna prireditev mladine. Nastopila je folklorna skupina iz tovarne Universale, pevski zbor Vajenske šole in mladinski orkester Glasbene šole Domžale. Bilo je tudi nekaj recitacij iz spominov na partizanska leta. Občinstvo je najbolj navdušil pevski zbor Vajenske šole iz Domžal.
Po končani kulturni prireditvi je bilo ljudsko rajanje, katerega smo se udeležili tudi mi.
Ta partizanski miting nam bo ostal v lepem spominu.
ŠPORT IN ŠAH
DELO S PODROČJA SKRB ZA ČLOVEKA —
TEKMOVALI SO ZA POKALE DRUŽBENIH IN
POLITIČNE ORGANIZACIJE
V Tednu mladosti je sindikalna organizacija v podjetju s sodelovanjem TVD Partizan Jarše priredila razna športna tekmovanja. Tekmovanj se je skupno udeležilo 140 tekmovalcev in 250 gledalcev.
Bolj kakor vsa leta doslej se je letos zavzela naša sindikalna organizacija v sodelovanju s TVD Partizan Jarše, da s športnimi tekmovanji proslavi Teden mladosti.
Predpriprave same so že bile na taki višini, da je bilo moč sklepati o kar najboljšem uspehu tekmovalcev in dobri organizaciji samih tekmovanj. Na predlog sindikalne organizacije v podjetju je prevzelo delo organizacije tekmovanj TVD Partizan Jarše. Bil je napravljen program tekmovanj, ki je zajel naslednje discipline: streljanje z zračno puško na razdaljo 10 m s treh stavov (stoje, kleče in leže) v ponedeljek 20. maja. V torek 21. maja šah (brzoturnir s časovnim presledkom med potezami 5 sekund), v sredo 22. maja odbojka, v četrtek namizni tenis, v petek atletika (peteroboj: tek na 100 m, met krogle, skok v daljino, met kopja in tek na 800 m) in v soboto 25. maja prvenstvo V balinanju.
Zaključek Tedna mladosti pa je po programu predstavljal nogometni turnir ekip, kateri člani so bili ljudje iz našega podjetja. Na koncu pa je bilo rajanje s prosto zabavo na igrišču, kjer so se še enkrat v veselem in nasmejanem razpoloženju spomnili vseh doživetij Tedna mladosti in pri tem obnovili veliko misel cilja vseh prireditev »skrb za človeka«, ki je brezdvomno vreden največje pozornosti.
Streljanje. V ponedeljek 20. maja se je zbralo na strelišču nekaj desetin tekmovalcev, da se pomerijo med seboj, kdo je najboljši. Vrstni red je bil poljuben in so posamezni tekmovalci pristopali k izvedbi tekmovanja, kakor so se sami porazdelili.
Prvi je izvedel tekmovalno streljanje tov. L a m -b e r š e k Viktor, obratni električar v predilnici. Iz stoječega stava je zadel 36 krogov iz klečečega 42 in iz ležečega 46, skupno 124 krogov. Tako so se zvrstili drug za drugim s to razliko, da so bili vsi naslednji slabši od prvega tekmovalca.
Vrstni red prvih treh je naslednji: Lamberšek Viktor 124, Postržin Karel 123 in Brulc Stane H5 krogov. Skupno je tekmovalo 29 članov.
S postavljenim rezultatom 124 krogov prejme tov. Lamberšek Viktor prehodni pokal ZK v INDUPLATI-
Šah. Drugi dan tekmovanja so se v dnevni sobi stanovanjskega bloka v Preserjah 89 zbrali Sadisti, da se medsebojno pomerijo v brzoturnirju. Pričetek tekmovanja je bil točno ob pol štirih in tako se je 10 šahistov zbralo in tekmovalo v šahu.
Časovni presledek 5 sekund je bil vsekakor zelo strogo postavljen in to v prihodnje ni več priporočljivo. Rezultati so se menjali in presenečenja niso bila kaj posebnega ker so včasih presenečale zmage drugič pa porazi istega igralca.
Favorit tekmovanja, prvokategornik tov. Lim' b e k, skladiščnik je osvojil od 9 možnih točk 8 ih pol, kar je vsekakor lep rezultat. Na drugo mesto se je s 6 točkami plasiral Lipovšek Otmar, na tretje Pa Zabukovec Lado. Ostalih 8 igralcev je zasedlo naslednja mesta.
Pokal DITTS, podružnice v Jaršah je prejel tov-Limbek Ivan kot najboljši šahist na tem brzoturnirju.
Odbojka. V sredo so se štiri moštva pomerila v odbojki. Kljub slabemu in zelo hladnemu vremenu so se odzvali vsi tekmovalci in bili na mestu. Tekmovanje se je pričelo s polurno zamudo, zaradi česar se pa ni bilo treba pred nikomer opravičevati, ker bi bilo več zmede, če bi se pričelo točno ob napovedani uri.
Sodniku so se prijavila naslednja moštva: mladinci, pisarne, tkalnica ter fantje iz ostalih oddelkov skupaj v enem moštvu.
Česnik Jože — zmagovalec v atletskem peteroboju
Limbek Ivan — zmagovalec	Rihtar Franjo strelja iz sto'
v šahu, je prejel pokal DITTS	ječega položaja
Žreb je določil pare kljub temu, da se je igralo Po načinu vsak z vsakim. Igra je bila dobljena, če le bil nasprotnik dvakrat poražen. Prva igra se je tako odvijala med moštvoma pisarn in ostalih obratov. Začetni servisi so bili kaj mlačni in je igra pridobi-vala na zanimivosti šele kasneje. V prvem srečanju je zmagalo moštvo pisarn z rezultatom 2 : 0.
V	nadaljevanju so se pomerila še ostala moštva ltl je tekmovanje trajalo do 19. ure 30 minut.
Zaradi velike izenačenosti igralcev v moštvih, Pri tem mislim na jakost posameznih moštev, je šele končni matematični rezultat odločil zmagovalca
zadnjeplasiranega na tem tekmovanju. Nihče ni namreč ostal neporažen in šele razlika v setih je bila merilo za določitev zmagovalca, medtem ko je med tretje in četrto plasiranim odločila celo razlika v točkah vsakega posameznega moštva.
Zmagovalci so postali fantje iz ostalih obratov, na drugo mesto so se plasirali člani iz pisarn. Tretje mesto je zasedla tkalnica, medtem ko so se tokrat morali mladinci zadovoljiti z zadnjim mestom.
Velika volja zmagati se je izkazala predvsem pri pralcih moštva pisarn, kjer je bila povprečna starost igralcev 36 let, medtem ko je le-ta znašala pri mladincih celih 20 let manj.
Prav ta razlika v letih pa bi bila lahko za yzgled poedincem, ki so zgubili na tekmovanju živce *n se skrajno nešportno vedli. Nič se ni zgodilo, upajmo pa, da prihodnjič niti tako daleč ne bo prišlo, saj je bodrenje svojevrsten šport in vsak ima svojega ljubljenca.
TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU
ZA POKAL KONOPLANA
V	četrtek se je skupno 8 tekmovalcev pomerilo v namiznem tenisu. Tekmovanje se je vršilo na odru naše sindikalne dvorane, ki je za take prilike zelo Primeren. Prostor je bil dobro razsvetljen. Tekmovalni načrt je veleval, da se igra na izpadanje po dveh izgubljenih setih. Tudi pari so se začetno žrebali, nato pa vrstili po tekmovalnem načrtu. Prav tak način je omogočil hitro končanje turnirja, ki se je v celoti zaključil prej kakor v dveh urah.
Na žalost niso bili vsi pretendenti za prvo mesto navzoči, brez dvoma pa je zmagovalec trenutno najboljši igralec namiznega tenisa v Jaršah. V finalni tekmi sta se pomerila Borštnar Dušan in dr. Jerovec Franc. Ta zadnja igra je bila res finalna in od vseh najlepša, predvsem prva dva seta. Stanje je bilo v setih 1 : 1 in šele v 3. setu se je poznala nervoza igralcev in deloma utrujenost.
Zmagal je tov. Borštnar Dušan, ki je kot prvak Prejel prehodni pokal Konoplana.
TEKMOVANJE V ATLETIKI —
DAN PRESENEČENJ
V	petek se je 10 članov-atletov pomerilo med ?ebpj, kdo je najboljši v peteroboju. Tekmovanje se le izvajalo v teku na 100 m, v metu krogle, v skoku v daljino, v metu kopja in v teku na 800 m.
Zmagovalci so 'bili -kaj različni in presenečenja niso manjkala. Tako sta bila dosežena dva prav dobra Rezultata za naše razmere, met kopja Česnik 39,6 m in f®k na 800 m Česnik 2,17 min. Slednji rezultat je b°ljši od STIPI rekorda, medtem ko je met kopja Predstavljal drugi najboljši rezultat za STIPI rekordom.
, . Zmagovalec v atletiki je postal tov. Česnik Jože, le za svoj uspeh prejel pokal Mladinske organiza-cije v INDUPLATI. Na drugo mesto se je plasiral ^Upan Brane, na tretje Majdič Franc itd. v Pokal menze v balinanju je prejelo moštvo Bulič, j soboto, 25. -maja se je zbralo kljub zelo neugodnim bremenskim prilikam na balinišču poleg menze 36 tekmovalcev, ki so se združeni v ekipe pomerili med Seb°j, kdo je najboljši.
Nekateri pogoji, ki so bili zahtevani oziroma sestavljali pravila za igranje, so marsikomu otežkočili delo, vendar je tekmovanje z malo izjemo potekalo do konca mirno.
Število gledalcev, ki so poleg tekmovalcev bili na igrišču, je bilo daleč največje na vseh tekmovanjih v tem tednu. Slike s tekmovanja v balinanju bomo objavili v prihodnji številki.
Tekmovanje se je vršilo po predvidenem planu »na izpadanje«. Mnogi resni kandidati so tako izgubili že v prvem kolu ali pozneje na vsak način pred finalom, katerega so igrali tovariši, Kašnik s svojo ekipo, Peternel s svojo in Bulič Mičo s svojo.
Zmagovalec je postal tov. Bulič Mičo s soigralci Kokalj Viktorjem in Farič Lojzem.
V nedeljo 26. maja je bilo vreme silno neprimerno za vsako športno dejstvovanje, toda kljub temu so se zbrali ob 13. uri 30 min. na igrišču nogometaši iz pogonskega oddelka in drugo moštvo, katerega so v glavnem sestavljali stanovalci tovarniških zgradb.
Sodniku tov. Nusberger Oskarju sta kapetana moštev predstavila svoje igralce in nekaj po 14. uri se je pričela tekma na zelo težavnem terenu -ob stalnem dežju. Igra je bila povprečna in se končala z rezultatom 0 : 0, zato so odločili streli s 16-metrovke in to v korist moštva »pogonskega oddelka«, ki je tako zmagalo s tesnim rezultatom 1 : 0.
Končni rezultat je uspeh obeh moštev.
Po tekmi je bila prosta zabava v vseh prostorih naše sindikalne dvorane, katero so sicer šele v večernih urah napolnili gostje do zadnjega razpoložljivega mesta. Za ples je igral plesni jazz orkester »Melodija« iz Mengša. Na pričetku zabave se je s podelitvijo pokalov zmagovalcem zaključil tudi oficielni del Tedna mladosti, ki je s tako pestrim sporedom poživil sicer enolično življenje v Jaršah.
-r
VESELA KRONIKA
Ti Špela, zadnja številka Konoplana je bila kar dobra, so mi rekli prijatelji, le tvoje rubrike smo pogrešali. Pa sem se oprostila, ker sem bila na dopustu, samo ne na lanskem, kakor je želel iti eden od vodilnih uslužbencev, čeprav je sodeloval pri izdaji okrožnice, da zapadejo vsi lanski neizkoriščeni dopustni dnevi konec februarja 1957. No ja, malo se je zmotil, kakor ona, ki je šla po drva v mizarsko delavnico kar med delom. Saj to končno ni tak greh, za prihodnje pa bi bilo bolj prav, če gre po drva v prostem času, seveda če jih ne bodo neznanci odnesli kdo ve kam.
Da imamo v podjetju na primrenih mestih oglasne deske, ne vedo vsi, sicer bi ne lepili »plakatov« nenačrtno na primerna in neprimerna mesta. Mopediste v tej številki obravnava poseben članek, moje dopolnilo k članku je, da se za mopede zgradi posebna garaža tako, da jih poedincem ne bo treba »za posteljo« privezati. To so velike težave, nič manjše kakor od onega, ki si je nazadnje nabavil moped in ga na sliki še ni ter se je svečano pripeljal v Jarše na popoldansko izmeno s prižgano lučjo. Ja, Špela vse vidi.
Kaj vse si želijo naši tehniki. Že več desetin mesecev so kupovali episkop, za projiciranje slik na platno. Zelo pripravna zadeva, sem si mislila, ko sem si reč ogledala, na žalost pa je bil krog tistih, ki so
videli episkop kaj majhen, ker sedaj počiva na omari v sindikalni pisarni in čaka tistih časov, ko bo lahko v sindikalni pisarni na umeten način zavladala tema. Upajmo, da bomo to doživeli.
Pa še na igrišče sem se zaletela ter si ogledovala priprave za veselico. Kar cela vojska koscev je bila zaposlena s podiranjem trave. Kaj se mučite, sem jim rekla, naj jo oni pokosi, ki tudi tisto kosi, ki je velika in mu je slabša premalo vredna za tiste kovače, kolikor letno plača za travo okoli tovarne.
Na poslovilnem večeru starega delavskega sveta smo bili pa priča edinstvenemu dogodku, kjer so se odžejali nekdanji in sedanji predsednik delavskega sveta samo s cocto. Ta pa je dobra, sem si mislila in ugotovila dodatno še, da je zgled deloval in so tudi ostali pili dosti več vode kakor vina in so se posamezniki prav mučili z vinom, vsaj na koncu.
No, na tej zabavi je bilo tudi naslednje res, da se je Peter peljal skupaj s kostmi v kapitenu in to tako udobno, da so mu kosti šklepetale.
Pa še našo polurno pavzo obdelajmo. Ta reč ni slaba, saj se lahko marsikaj sporoči najširšemu krogu ljudi. Posamezne objave, ki imajo lahko finančni efekt, se plačajo višje, koliko pa stane privatna uporaba, pa še ni določeno, pa bo najbrž še dražja, ker se le uporablja v take namene, da se preko zvočnika naroči »tovariš, 20 Zeta zame«.
Špela
OBJAVE
OBJAVA
Vsi, ki želite preživeti svoj letni dopust ob sinjih valovih Jadrana v Umagu, se prijavite najkasneje do 15. junija v sekretariatu našega podjetja.
Tabor (šotori in kuhinja) bo postavljen v Umagu v Istri, na obali tržaškega zaliva.
Cena taborjenja je za odrasle člane kolektiva 250 din na dan, za svojce člana kolektiva 350 din na dan, za otroke od 4 do 10 let pa 150 din na dan.
Prednost letošnjega taborjenja je v tem, da bo ves vplačani denar porabljen za nabavo hrane in ne kakor doslej tudi za plačanje tabornine in drugih pristojbin. Nadalje odpade letos vsako dežuranje, ker bodo za to delo v taborišču posebej plačani ljudje. Kakovost hrane bo letos boljša in cenejša, ker je zaledje Umaga kmetijsko področje, medtem ko to v Selcah ni bil primer.
Vodja taborjenja bo letos tov. Rode Nace, ki bo imel za izvajanje svoje funkcije podrejene še štiri ljudi.
Umag — zabavo s plesom najdete v restavraciji 100 m od taborišča
Zaradi vseh teh ugodnosti, katere vam nudi naša sindikalna organizacija, izkoristite priliko in odpočijte se pod šotori INDUPLATI v Umagu. (Oglejte si tudi slike iz Umaga v današnji številki Konoplana).
ttsem elanom koleidu/a velimo ^dieten doi/iu&t
PERSONALNE SPREMEMBE
Vstopili so:
Ahčin Elizabeta, kot predica z dnem 3. V. 1957, Čander Ana, kot tkalka z dnem 3. V. 1957,
Bistan Jožefa, kot tkalka z dnem 3. V. 1957,
Grilj Ivana, kot tkalka z dnem 3. V. 1957, Milanovič Marija, kot mokra predica z dnem 3. V. 1957,
Kralj Franc, kot dvoriščni delavec z dnem 6. V-1957,
Šega Marija, kot tkalka z dnem 6. V. 1957, Klopčič Klara, kot tkalka z dnem 9. V. 1957.
Izstopili so:
Brvar Frančiška iz mokre predilnice, upokojena, Kepic Dana iz tkalnice, samovoljno zapustila delo, Rupar Darinka iz tkalnice, samovoljno zapustila delo,
Novala Slavica iz pripravljalnice, izstopila na lastno željo,
Dolinar Katarina iz tkalnice, upokojena.
Poročili so se:
Cotman Ivanka iz mokre predilnice, por. Pešec, Kaplja Ivanka iz tkalnice, por. Jereb,
Kunstelj Angelca iz tkalnice, por. Pipan.
DEŽURNI ZDRAVNIK ZA PODROČJE DOMŽALE - JARŠE
16. junija — dr. Kremžar Maks,
23. junija — dr. Sluga Gabrijel,
30. junija — dr. Šiška Marija,
7. julija —dr. Kremžar Maks,
14.	julija — dr. Sluga Gabrijel.
Kadar boste ob nedeljah iskali zdravniško pomoč, jo iščite pri navedenih zdravnikih.
Stanovanja zdravnikov:
dr. K r e mž ar — Domžale, Industrijska 7/1, dr. Sluga — Rodica 14, vhod z dvoriščne strani, dr. Šiška — Zgornje Jarše 21/1 desno.
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
15.	—16. junija »Odisej«, italijanski barvni film,
22.—23. junija »Teodora«, italijanski barvni film, 26.—27. junija »Skozi pekel«, angleški film,
29,—30. junija »Kleopatra«, ameriški barvni film.
Izdaja v 650 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila in klišeje Izdelala Tiskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani