Aluminijski kombinat
LežiSča  premoga ln  boksita  v  Jugoslaviji,  ki   jih danes iskorišfamo. Industrijska proizvodnjs aluminija   je   znašala   1.   1954   687.000   ion.
MT o rudnem bogastvu je Jugoslavija na enem izmed prvih mest v Evropi. Bogata po nahajališčih rud bakra, svinca, Živega srebra, srcbra, aluminija in cinka je Jugoslavija lcle v povoinih letih začela v okviru splošnc preobrazbe iz kme-tijske v industrijsko državo posvečati več pozornosti svojim rudnim nahajališčem in njihovemu intenzivnejšemu izkori-ščanju.
Če primerjamo proizvodnjo v letu 1939 s proizvodnjo V letu 1955, vidimo, da je prišlo pri mnogih kovinah do vcč-kratncga povečanja proizvodnje:
.    Eiektrolitski baker v tonah Rafinirani svinec v tonah Surovi cink in prah v tonah Antimon v tonah Aluminij v bloku in tonah Živo srebro v  tonah Srebro v tonah Bismut v tonah
Veckrat.no povečanje proizvod-     mest v Evropl, medtem ko pro-,
aje je reeulta<t naporov za boljše     tzvodnja aluminija zelo zaosta.ja
izkori&fcanje   naravnih   bogastev.     za proizvodnjo v minogih evrop-
Po   ležisčih.   boksita   se   uvršča     skjh   državah,   katerih   rezerve
tiaša država na eno izmed prvifo     so  znatno manjše kakor so na-
1939                1965
12.463              24.837
10.651              75.612
4.918              13.767
1.500                1.605
1.795              11.499
378                  503
1.303             92.800
—                    104
Fogled  v notranjost enega umed  oddelkov tovarne alumjnija y Kidričevem
še. Proizvodnja boksita )e v letu 1954 v Jugoalaviiji na primer znašala 678.000 ton. Ob istem času je le 7 držav na svetu isnelo večjo proizvodnjo bok-sita kakor Jugoslavija. Največjl del boksita smo izvozili, ker ga v drfavi nismo mogli predelati. To je poeledica podedovane preieklosti in pomanjkanja zelo veiikih sredstev, ki bi jih bi.lo Irdba vložiti v industrijo alu-minija, Ta zahteva tudi naložfoe v rudnike boksita, prernoga io v el&ktroenergetake vire velike zmogjjivosti.
Da bi lahko dobil; tono alu-minija, je po nekalerih računih potrebno okrog 20000 kilovatnih ur električne energije Razum-ljivo je zs.;o, da so za lako grad-njo potrebna velika sredstva. ki jih dosJej ni-smo mogli najti, ker srno imeli opravka z važ-nejšimi otojekti, kj so morald biti zgrajeni, da bi s€ država osvobodila  uvoza.
Knkšne so naše možnosti za proizvodnjo aluminija
Zače.nši od meje z Italijo pa vse do Prokletij \<n rneje z Al-banijo se vzdolž jadranske ot>a-le in globoko v notranjost dr-žave širijo bogata nahajališča boksita — te važne surovine za iz-delavo aiuinifniia. Za proiz-v-odnjo aluim.inija, kovine bo-dočnosti, kakor ga nekateri iroenujejo, pa je razen boksita potrebna v velikih količinah tu-di   električna   energ'ija.
Jugoslavija ima razen svojega velikega rudnega bogairlva tudi veliiko število rek z naravnimii padci, ki omogočajo z^raditev hidrocentral. Zadnja leta so bile zgraiene velike hidrocentrale, kj pa danes komaj krijejo čedalje vefje potrebe razvite industrije. Po mnenju nekaterih je danes v Jugosl«.viji izkoriščene le 6 do 10 odstotkov vodne energij« v nasprotju s Francijo, Norve-ško, Italijo in Ncmčijo, kjer so te možnos-ti praktitno skoraj po-polnoma   izfcoriiSčejie,
Graditev hidrocentrai zahteva veliike    mvesticije.    Posamcme
M02N0STI IN PERSPEKTIVE ALUMINUSKE INDUSTRIJE
evropske države se zanimajo za finansiranje graditve nekaterih naših oentral, da bi kaaneje,- ko bodo dograjene, uvažale elek-tro&ncrgijo ia Jugoslavije. So možmosti za zgraditev celih si-etemov hidrocentral, Naj nave-demo samo n.ekatere, ki so prav na področju nahajališč boksita. To so: Peručica II, Trebišnjica, Grančarevo, I>U;brovniik, Rama, Sokolovac, Koms.rnica, Gornje Polje, Tara — Morača in dm-ge.
Po analizah pasebne komistje ivezn«ga ievržnega sveta je v Jugoslaviji pri sedanji stopnji razistkanost; rnožno zgradrti več komiMmatov s skupno zmogiji-vostjo 260.000 ton a.!uminiia, kai
s Kidiritevoim in njegoviin raz-&rje.njem ler Šibenikom znaža nad 280 000 ton. S lako proiz-vodmjo bd Jugostavija stopnia T vrsto evetovno pomemtonito prtrievajalcev alumdnija.
Kakor stoo že poudarili. je na področju. kjer so največje ju-gos^ovanske rezerve boksita, tudi možnost za zgraditev celega si-steina hidrocentral. Graditev ne-katerih teh central se je že za-čela, za posamezne pa so v te-kju raziskovalna dela. Z njihovo dograditvijo bomo dobili okrog 6 milijard kilovatnih ur el«k-tiro«nerf\gije, ki bo popolnoima zadovoljila potrebe tako velikih aluminiiskih   kombmatov.
V PRVIH PETIH LETIH
S spo-razumom, ki ga je ne-davino podpisala na»a vl'3Ua i vladama ZSSR in Nemške De-mokratitne Repablike, se bormi loMli pastfepne zgradidve alu-minij^Jre industrije. Po sporazu-mu je določena zgradilev alu-minijskega kombmata z zmog-ljivoistjo 100.000 ton. V prvih 5 letih bomo zgradilj samo del komibmaia z zmogijivostjo 50 tjpoč ton. Po 6poraz.umu z vla-
tudj v gospodarskih krogih ne-katerih drugih evropsikih držav, posebno pa v Zahodn; Nemčiji. Poig»jaxija šo v teku in, "kakor kaie, bo tudi tu prišlo do spo-raeimKi.
Gradnja kotnhinata za 50.000 ton zahteva tudi zgraditev ie nekaterih objektov, ki so se-stavni del kombinata. Tako bo-do   premog   ia   Plevlje   gaizifici-
potrebnih okrog 430.000 ton pre-moga, medtem ko j€ za komibi-nal 100.000 ton potrebnih 860.000 ton. Raizpol-ožljive rezerve pre^ moga v tem rudniku omogočajo ne s."imo preskrtoo tega kambi-nata. temveč tudi železarne v Nikšiiču. Z zgraditvdrjo te gazi-fikacije bomo razen piresikrbe ieleearne jn kombinata z go-rivom pridobiveli še vrsto dru-gi'h proizvodiov, ka.kor so katran. fenol In amonsulfat. Vrednost Vtti jKdelkov bo z-našala, kekor račnmaio, t za^etku 600 mili-jonov dinarjev, medtem ko bo kasneje i zgraditvijo vsega fcomtoimata njihova vrednost do-s«gla mUiiardo iin 200 milijonov dinarjev.
eldrlrifne energij« kalcinirane s-ode katodnih blokov petrolejsk-ega koksa smole
Razen preimoga ima pomemb-no vJogo elektroene>rgija. brez k.at«re si nj mogoče zamisliti pro-ievod.nje aluminija. Kakor smo že rekli, je vsc področae zelo bogato vodne energije. Neposreidno pied koncem deil pri graditvj kombinata 50000 t, bodo jzročili v obratovanje, ka-kor račuaajo, hidrocentrali Pe-nuč-ca II. in S.olU, s čimer bo zagotovljena proizvodnja v prvi faei.
Kaj vse potrebuje tak kombinat
Za normalno delo tega koim-binata 50.000 ton aluminija, ka-tejega gradilev s« zaČMija, je potrebno:
1,000,000000   kilovatnih   ur
15.000 ton
3.000 ton
22.500 ton
7.500 ton
fcriolita jn alianiinijskega fluorita
3.000 too
Kalcinirano sodo izdelujemo dlancs v Lukavcu. Let<* emo jc izdetali 36.000 ton, po lazširitvi ¦ pa bo proizvodnja doeegla 82 &ect ton. Današnja potrošnja fcalciniraoe sode v državi znaša 44.000   ton.   Tako   bo    Lukavac
gmojil v Prahovu. Proizvodnja v Prahovem pa bo krila samo potrebe kombinala zmogijivosti 50.000 ton. Ko bodo jsgrajens druge zanogljivosti, bo potrebno količine doJočene za njihovo normaliKi proizvodnjo uvažati.
Kombmat zmogljtvo-sti 50.000 ton bo zaposJi) okrog 3.000 de-lavcev. To bo zelo vclikega po-mena za kraje, ki so bili do-slej pasivni. Z zgraditvijo kom-binata io z razvojem tega ob-jekta bodo rešili mnoge svoja težave.   Hkrati  bo   to  pomenilo
preobrazbo za vse to področje, Zgraditev aluminijske lndustrl-je bo večkratno vplivaia na vse gospodareko življenje. Zgradili bodo vrsto električnih central jn proiizvodnja elektTične energioe bo podvojena. V bližini boksit-nih področij se bodo razvili premogovniki, povečale se bodo tudi zmogljivosti kemične indu-strije. razžirile posamezne ko-munikacije, zsgrajema bodo nova slanovanja in druig; objekti družlbeneiga standarda.
Po drugj strani bo alumlnij vplival na nadaljnji razvoj pro-ievodnje v tistih industrijskih panogah, ki ga trošijo, posebno v strojegradnji, v kovimsko predeiova!ni im elektromdustri-ji. Čedalje bolj bomo alumini] uporabljali v g.radlbeništvu, fcjer bo zamenjal les, ielezo in n«ka-tere druge materiale. Tako gradnja tega kombinata povzro-ča preusmeritev celega ni«a predelovalnih podjetij k ve^ji uporabi  aluminija.
Nujino je, da se čim.prej loti-mo reševeaja vprašanja tako samih kadrov, njihbvega uspo-sabljanja za delo v kombinatu kaik.or tudi reševanja stanovanj-skftga vpražanja za vJ?e tisie, ki bodo v njem delali. Za stano-vanjsko graditev je d-oloiena vsota 4 milijard dinarjev. Sta-novanja bodo začeli gradit; že prihodnjo pomlad, hikrati z do^ graditvijo  samega  kombinata.
TaVo bo Crna gora, ta naša najmnamjiša republika, doživela zelo pomembno preabrazbo, eno izmied-najpomembnejših na go-spodarskem podro-čju.
Črna gora ima obilo ležišč boksita. Boksit bod o prevažali do kombinata s tovomjaki in želez-nico. Povprečna oddaljenosi rudnikov od komb inata  znaša  32 km.
dsma ZSSR jn Vzhodne Nem-Čije sc bo že v prvem trome-eečju leta 1962 začelo redno od-plafevanj« posojila, ki znaša 175 milijonov dolarj«v z dvoodstot-nitni obrestmi na leto. Pbsojilo bomo odplačevaJi z dobavaaai alumijThja.
Taka prieadevanja naže dr-žave so vaboidila zaiumanje za iitiansira-nje   novih   zmogljivo&ti
ralj v samem nidniku in ga trainsportirali po plinovodu do Ti.tograda. V &ami Plevlji bodo zgradili naprave za gazd-fikacijo. Industrijsfce rezerve tega rudnika so zelo velike in ZTiašajo 144,6 milijona ton, Icar omogoča proizvodnjo 2 milijo-nov ton na leto v razdohju 70 let. Za zniogljivost 50.000 ton, k: j» bodo zgradili v Titogradu, je
kril potroSnjo jjovega kombina-« ta npkaj sode pa b« lahko tud! izvažai.
Katodne bloke lahko iedeju-jemo z razžiritvijp tovarne elejttrod m ferolegur v Šiibe-niilcu.
Petrolejs-ki koiks jn smolo bo-mo uvažali, medtem ko bodo kriolite \n aJuminijske fluorite proizvajalj   v   ioveriu   uznetnib