cjH&em delovnim Ljudem i&ktena ce&Litama za Z. maj LETNI PLAN, ZAKLJUČNI RAČUN IN ANALIZA POSLOVANJA Letni plan, zaključni račun in analiza poslovanja so tri zelo pomembne poslovne operacije, ki so med seboj povezane in v tesni medsebojni odvisnosti. Zal je zaporedje teh akcij drugačno kot bi si včasih kdo želel. Ko se pripravlja letni plan za naslednje leto, še nimamo na razpolago zaključnega računa ali celo analizo poslovanja za preteklo obdobje, da bi nam to služilo kot osnova za izdelavo letnega plana. Vsekakor je najpomembnejše delo izdelava letnega plana, ker z letnim planom praviloma določamo in usmerjamo vsa dogajanja v podjetju za več kot leto naprej. Z letnim planom moramo na osnovi analize tržišča in ob upoštevanju kapacitet, tehnološke in strokovne zmogljivosti določiti najpomembnejše elemente poslovanja. To so angažiranje sredstev, zlasti finančnih in kadrov, ki so na razpolago ali ki bodo v teku leta na razpolago. Realizacija plana pa mora zagotoviti takšen dohodek, da bomo z njim mogli kriti vse obveznosti, ki jih imamo 'in da še ostanejo sredstva za vlaganje v nadaljni razvoj, torej za širjenje materialne osnove dela. Zato mora plan predvideti vse vrste stroškov, ki vplivajo na ostanek dohodka, zagotoviti potrebno rentabilnost in eko- nomičnost poslovanja in s smotrno razvojno orientacijo zagotoviti tudi bodočnost in zanesljivost poslovanja za več let naprej. Tako naš plan za leto 1979 predstavlja 90,119.127 din ali 49% povečanja napram letu 1978 (glej priloženo tabelo). Številka je na prvi pogled dokaj visoka, vendar nam le takšen celoten dohodek zagotavlja, da bomo pokrili vse naše obveznosti. To so zlasti vračila kreditov za investicije v letu 1977, kar z obrestmi vred znese okoli 900 starih milijonov. Vendar je na osnovi analize stanja tak plan dosegljiv. V akcijski program dela je treba vgraditi nekatere naloge, ki bodo omogočale realizacijo plana. To je predvsem smotrnejše izkoriščanje našega delovnega časa, zmanjšanje izmeta in preprečevanje zastojev. Osnova vsemu temu pa mora biti doseganje dogovorjenih rokov za vsako ceno. Doseganje rokov je dokaz industrijske sposobnosti, strokovnosti in odgovornosti do dela. Doseganje rokov je edini dokazitelj, da dosegamo postavljeni plan, ki nam edini daje možnost za ustvarjanje potrebnega ostanka dohodka. Aktivnost in delo strokovnih služb mora biti v prvi vrsti usmerjena k realizaciji letnega plana in postavljenih rokov, določen del pa k doseganju dolgoročnih ciljev in ustvarjenju pogojev za realizacijo le teh. Ena od zelo pomembnih nalog v letu 1979 je pridobitev potrebnih sredstev za pokrivanje potreb po obratnih sredstvih, kajti brez teh ne bomo mogli realizirati tako povečanega plana proizvodnje. Ta sredstva pa moramo v celoti dobiti od bank, pač pa je potrebno pridobiti naše poslovne partnerje, za sovlaganje v razvoj našega programa, to pa je v veliki meri odvisno od solidarnosti našega poslovanja, to so pa zopet roki in kvaliteta. Iz priložene tabele je razvidna realizacija plana v letu 1978 v primerjavi z realizacijo v letu 1977 na osnovi zaključnega računa za leto 1978. Celotni dohodek je bil dosežen v letu 1978 s približno 96"/ii, to je za 2.600 din manj kot je bilo planirano. Razloge za to, da ni bil dosežen planiran celotni dohodek moramo za leto 1973 iskati predvsem v našem delu. Če pobliže pogledamo doseganje plana celotnega dohodika vidimo, da plan ni bil dosežen na področju izdelkov hidravlike in elektromagnetov. Tu je bil plan dosežen le s približno 70%. Pri vseh drugih grupah proizvodov pa je bil plan precej presežen. Res pa je, da v strukturi celotnega dohodka pomeni plan hidravlike in elektromagnetov skoraj 50%, program pnevmatike pa 34%. Program pnevmatike je bil presežen skoraj za 50" n, ostalih 16" n v celotnem dohodku pa pomeni program vibratorjev, indikatorjev, zatičev in ostalo, pri katerih je bil plan sicer presežen, vendar pa to ne more vplivati na realizacijo celotnega dohodka. Pozorno analizo torej terja izvajanje programa hidravlike in elektromagnetov, ker je poleg tega ta program tudi naš osnovni program. Vsekakor bo podrobnejša analiza morala biti narejena še s tehnološkega vidika, zlasti z vidika zasedenosti kapacitet in prevelikega % izmeta. Z uvedbo modernejših strojev v našo proizvodnjo bo v letu 1979 ta problem bistveno rešen. Vendar pa lahko opredelimo razloge za slabšo realizacijo tega programa. To je: — uvajanje novih proizvodov (moduli, lita izvedba ventilov, stiskalnice itd.) — zastoji v proizvodnji zaradi tehnoloških problemov in prevelikega izmeta — zastoji zaradi preskrbe z repromaterialom in kasnitve rokov pri kooperantih — priučevanje delavcev in pomanjkanje KV delavcev za proizvodnjo (strugarji). Upoštevati pa moramo, da je program hidravlike tehnološko zelo zahteven in bo na tem področju potrebno vložiti še veliko tehnološkega dela in znanja. Iz zgoraj naštete problematike sledi, da je tudi dohodek manjši od planiranega. Dosežen je bil le 87% ali 4,300.000 din manjši od planiranega. 2e izpad celotnega dohodka bistveno vpliva na zmanjšanje dohodka, ker so nekateri fiksni stroški ostali isti, poleg tega pa se je poraba repromateriala in tujih proizvodnih uslug povečala cca 5% pri zmanjšanem celotnem dohodku, amortizacija pa se je povečala za 11% od planirane. V letu 1979 bo torej treba posvetiti posebno skrb porabi materiala in vrednosti tujih proizvodnih uslug. Na osnovi podatkov zaključnega računa lahko ugotovimo le to, kaj smo v preteklem letu dosegli, vendar teh rezultatov ne moremo več spremeniti. Na osnovi rezultatov zaključnega računa ugotovimo čisti dohodek katerega nato delimo. Sama delitev dohodka je v veliko primerih v glavnem že naprej določena. To mislim na to, da je formiranje sklada skupne porabe defini-nirano v naših samoupravnih aktih in se odločamo le za eventuelna odstopanja (navzdol), rezervni sklad se izračuna na osnovi predpisov o formiranju rezervnega sklada. Sredstva katera pa so namenjena za poslovni sklad so pa v našem primeru že tako premajhna, da bi pokrivala naše obveznosti do vračila kreditov in prepotrebna vlaganja v obratna sredstva. Zaključni račun nam torej da podatke, KAJ smo v teklem letu dosegli, šele podrobna analiza poslovanja nam pove ZAKAJ smo tako poslovali. Na osnovi skrbno analize šele lahko odkrijemo vzroke za odstopanje od plana in na osnovi teh zaključkov lahko pristopimo k planiranju novih akcij in novih ukrepov in se dogovorimo, KAKO moramo delati, da bomo dosegli naše cilje. Taka analiza nam mora služiti za sestavljanje predlogov plana za vnaprej. Analiza poslovanja bi morala biti stalna in ažurna ter omejena na pomembna področja dela. Le tako lahko sproti vplivamo na potek poslovanja in le na ta način lahko kontroliramo in obvladamo proces poslovanja. Analize poslovanja morajo biti večkrat med letom, vsaj vsake tri mesece. Le take analize so lahko osnova za sestavljanje planov, ker so pravočasne in je potem zaključni račun res le še ugotovitev stanja in potrditev prejšnjih analiz in pričakovanj. Ambrožič Venče, ing.stroj. PLAN CELOTNEGA DOHODKA ZA LETO 1979 IN REALIZACIJA LETO 1978 IN 1977 Struktura Leto 1977 Plan 1978 Realizacija 1978 Plan 1979 lndex I. Celotni dohodek 41.153.835 62.944.415 60.373.713 90.119.127 149,3 1. Amortizacija min. 1.168.209 1.743.979 1.852.849 2.941.100 158,0 2. Stroški in vzdrževanje 455.952 540.000 211.250 795.200 376,0 3. Mat. tuje usluge rež. mat. 21.139.841 27.436.172 28.684.032 41.191.158 143,0 II. Porabljena sredstva 22.764.002 29.180.691 30.748.131 44.927.458 146,0 Zap. št Struktura Leto 1977 Plan 1978 Realizacija 1978 Plan 1979 lndex III. Dohodek 18.389.833 33.763.724 29.625.582 45.191.669 152,0 4. Zakon, in pogod. obv. 1.501.371 3.079.621 2.613.680 7.025.620 268,0 5. Obresti od kreditov 959.145 2.217.275 2.142.682 2.355.175 110,0 6. Amortizac. ponadre. st. 1.081.237 - - - - 7. Vajenci, štipendisti - - 587.953 - - IV. Poslovni stroški 26.305.755 34.477.587 36.092.446 54.308.253 150,0 V. Čisti dohodek 14.848.080 28.466.828 24.281.267 35.810.874 147,0 8. Brutto OD 11.476.911 20.763.681 17.365.829 27.185.950 156,0 9. Rezervni sklad 489.026 762.385 740.639 903.833 122,0 10. Sklad skup. porabe 1.282.321 2.350.000 3.022.401 2.831.797 93,0 11. Poslovni sklad 890.505 4.590.762 2.363.734 4.889.294 206,0 12. Svobodna menjava dela 709.317 - 788.664 VI. Obveznosti do dol.kreditov 2.690.887 5.563.732 5.323.602 6.662.387 125,0 VII. Posl. sklad + amortiz. 3.139.951 6.334.741 4.216.583 7.830.394 185,0 Vlil. Razlika v porav. ob. 449.064 771.009 -1.107.019 1.168.007 PROBLEMI V LAKIRNICI Z razvojem podjetja in osvajanjem proizvodnje novih artiklov se je povečala tudi potreba po ličarskih delih. Vendar se na žalost s potrebami niso večale tudi možnosti za kvalitetno in hitro opravljanje del in nalog, ki so nam dane. Če pogledamo malo razvoj, vidimo, da je bila prva lakirnica v prostoru, ki smo mu po domače rekli ,,britof", ker se je tam zbirala vsakovrstna odpadna ropotija. Ker prostor ni mogel služiti potrebam, se je na drugem koncu stavbe z adaptacijo pridobila nova lakirnica, ki je zadostovala vsaj osnovnim pogojem. V upanju, da se bodo razmere končno uredile, smo se preselili v nove prostore. Toda od takrat se je v oddelku povečalo število zaposlenih (sedaj smo trije) in pa razširil prostor, prezračevalna kabina pa je ostala ista. Tudi razsvetljava je bolj skromna, da o sanitarijah, ki so precej oddaljene, sploh ne govorimo. Tudi prostor je sedaj postal premajhen, saj so se pojavili novi artikli (hidravlični preoblikoval, stroji), za katere lakirnica prvotno sploh ni bila namenjena. Povečalo se je tudi število ostalih artiklov, tako da je povečava prostorov komaj zadoščala tem potrebam. Se je problemov, ki nas tarejo, če omenim še vedno in povsod pereč problem: osebne dohodke, s katerimi nismo in ne moremo biti zadovoljni, mislim, da sem glavne naštel. Kako pa bi jih lahko odpravili, pa je lahko vsakomur, posebno pa še tistim, ki so za to pristojni, jasno. ,,Kje jih pa ni, problemov?", boste rekli. Seveda so povsod, samo nekatere bi s skupnimi močmi brez večjih investicij lahko rešili. Če bi se uredili vsaj glavni problemi, ki sem jih omenil, bi tudi lažje ugodili vsem zahtevam, ki jih terjajo od nas drugi oddelki. Franci Rupnik ZDRUŽENJE Z UNIMATIKOM V poslovnem združenju Unimatik Beograd so naslednji člani: 1. ATM — Radna organizacija za avtomatizaciju i tehniku merjenja u industriji — Zagreb 2. ENERGOINVEST — Produzeče za projektovanje i iz-gradnju energetskih i industrijskih postrojenja -— Sarajevo 3. PRVA PETOLETKA — Industrija hidravlike i pnevmatike — Trstenik 4. INSTITUT „MIHAILO PUPIN" - Beograd 5. PRVA ISKRA — Industrija bazne kemije i uredjaja za hemijsku i prehrambenu industriju — Barič 6. TELEOPTIK — Fabrika preciznih instrumenata, opreme i automats.kih uredjaja — Zemun 7. ISKRA — Industrija za avtomatiko - Ljubljana 8. TOVARNA VERIG — Lesce, TIO — Tovarna industrijske opreme 9. ELEKTROREMONT - Subotica 10. TEHNOPROMET export-import - AVTOMATIK -— Zemun 11. ENERGOINVEST SIGMA - Subotica 12. SEVER OOUR — Inženjering — Subotica V Unimatiku so združene delovne organizacije iz področja avtomatizacije različnih dejavnosti s ciljem, da bodo na nivoju Unimatika razreševale probleme, za katere imajo skupen interes: — zasledovati, analizirati pogoje gospodarjenja in sistematskih ukrepov ter speljati potrebne akcije pri postavljanju pogojev gospodarjenja, ki jih sprejemajo institucije in organi, — sporazumevati se na področju osvajanja proizvodnih programov in pri delitvi že obstoječih programov z upoštevanjem tržnih raziskav doma in v tujini na področju avtomatizacije, — pripravljati, zaključevati in spremljati izvrševanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o udeležbi domače opreme v izgradnji investicijskih objektov doma in v tujini, kjer je potrebna vgradnja avtomatizacije, — delovati v okviru strojegradnje oz. elektrostrojegrad-nje in splošnega združenja za predelavo kovin pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, — skupno nastopati pri preskrbovanju maksimalne udeležbe avtomatizacije pri opremljanju objektov, — udeležba v mednarodnem poslovnem sodelovanju v bilateralni sodelavi s posameznimi državami na področju avtomatizacije, — ekonomska propaganda avtomatizacije in skupno nastopanje na sejmih z razstavljanjem izdelkov in prirejanju strokovnih seminarjev, — sodelovati z mednarodnimi strokovnimi organizacijami s področja avtomatizacije in izdelava standardizacije komponent, potrebnih pri avtomatizaciji, — izdajati mnenja in soglasja o novih investicijah, cenah novih proizvodov, uvozu opreme za avtomatizacijo, kupovanju oz. prodajanju industrijske lastnine. Iz navedenih dejavnosti je razvidno, da delujejo članice Unimatika na zelo širokem področju skupnih interesov. ,,KLADIVAR" kot član Unimatika ne bo mogel izkoristiti vseh možnosti, ki jih daje združenje, zato ker smo pač premajhni in imamo premalo kadra, da bi lahko delovali na vseh področjih. Od vsake članice je torej odvisno, koliko in kakšno korist bo imela od članstva v Unimatiku. ,,KLADIVAR" je že imel nekaj konkretnih koristi, še preden je postal polnopravni član Unimatika. Omenim lahko zahtevo nekaterih tovarn, da postavijo tovarno za izdelovanje elektromagnetov na področju Preševa na Srbsko-Makedonski meji, v sodelovanju z inozemsko firmo Magnetschulzom iz Zahodne Nemčije. Ta informacija je bila za nas zelo dragocena glede na naše dolgoročne plane na področju elektromagnetov. Poleg tega je Unimatik pozitivno nastopal pri ,,Udru-ženju alatničarjev" glede povečanja cen našim izdelkom (indikatorjem napetosti in orodjarskim zatičem). Navedel sem nekaj konkretnih stvari, katere smo reševali na nivoju Unimatika. Smatram, da je glede informacij Unimatik zelo pomemben, posebno zato, ker je polnopravni član JUMELA, to je jugoslovansko združenje strojegradnje in elektrostrojegradnje in je to način, ki zajema skoraj celotno industrijo, ki pri svoji proizvodnji potrebuje elemente za avtomatizacijo. Članstvo v Unimatiku nas bo stalo letno cca 100.000 ND, od nas pa je odvisno, koliko in kakšno korist bomo imeli od tega. Rado Bogataj Gorenjsko delavsko slavje ,,PRVOMAJSKI TABOR” v Bohinju Delovni ljudje Gorenjske bomo letos slavili praznik dela 1. maj v Bohinjski Bistrici na skupnem srečanju PRVOMAJSKI TABOR. Ta največja slavnostna manifestacija v zadnjih letih na Gorenjskem, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije vseh gorenjskih občin, bo združena z osrednjo proslavo 40-letnice konstituantne seje CK KPJ In 60-le-tn-ice ustanovnega kongresa KPJ, ko bo v Bohinjski Bistrici tudi svečana seja CK ZKJ pod vodstvom tov. TITA. Ob tej priložnosti bodo odprli MUZEJ TOMAŽA GODCA v hiši, kjer je bila 1939. leta konstituantna seja CKKPJ in izročili namenu veličasten objekt DOM JOŽA AŽMANA. Pripravljalni odbor MS ZSS za Gorenjsko za organizacijo PRVOMAJSKEGA TABORA v Bohinju bo s svojimi odbori za posamezne naloge v zvezi s pripravami in izvedbo te osrednje 1. majske prireditve poskrbel, da se bodo udeleženci in gostje počutili čim bolj prijetno. Izdelan je že celotni program prometa, preskrbe, kulturnih nastopov, zabave 'in drugih spremljajočih dejavnosti za brezhiben potek in organizacijo srečanja. O vsem tem so že seznanjene sindikalne in druge družbenopolitične organizacije v gorenjskih občinah. Podrobnosti, ki bodo zanimale širšo slovensko javnost, pa bodo objavila tudi vsa osrednja slovenska in gorenjska sredstva javnega obveščanja v drugi polovici aprila. Glede na to, da pričakujemo na PRVOMAJSKEM TABORU nad 10 tisoč udeležencev, bodo na praznični dan sindikalne organizacije organizirale prevoze v Boh. Bistrico s posebnimi vlaki in avtobusi, s čemer naj bi se razbremenil cestni promet z osebnimi vozili. Jubilejne slovesnosti se bodo pričele že ob 9. uri dopoldne s svečano otvoritvijo muzeja Tomaža Godca, sledila pa bo svečana seja CK ZKJ in otvoritev Doma Joža Ažmana, katerih se bodo udeležili najvišji jugoslovanski družbenopolitični voditelji. Udeleženci PRVOMAJSKEGA TABORA bodo lahko posredno spremljali potek teh slovesnosti na prireditvenem prostoru pri go- TEMELJNE NALOGE GLASILA Da se boste laže odločali, o čem naj bi pisali, (kaj sodi v tovarniško glasilo) smo se odločili, da objavimo del daljše razprave tov. Dušana Rebolja, Kako napisati sestavek v glasilo ali bilten delovne skupnosti in kaj je treba pri tem upoštevati. V večini temeljnih vsebinskih zasnov glasil delovnih skupnosti, ki so že registrirana na republiškem sekretariatu za informacije, zasledimo tele temeljne naloge glasila delovne skupnosti: 1. da kot množično komunikacijsko sredstvo vzdržuje med člani delovne skupnosti vsestransko izmenjavanje informacij: med organi samoupravljanja, delegacijami v občinske zbore in samoupravne interesne skupnosti, strokovnimi službami, organi družbenopo-fiti. organizacij, zunanjimi informacijskimi viri ter sredstvi javnega obveščanja; 2. da kot institucija množičnega obveščanja oblikuje med člani delovne skupnosti socialistično javno mnenje, ki se pod vplivom subjektivnih sil v delovni skupnosti oblikuje v njihovi zavesti pri uresničevanju sprejete poslovne politike; 3. da kot tribuna kolektiva skrbi za vsestransko izmen- V marcu smo spustili v delovanje prvo NC stružnico v naši delovni organizaciji. To je v bistvu univerzalna stružnica, ki pa ima vgrajen majhen računalnik s spominom, ki je v pomoč človeku, kateri upravlja stroj. Človekova dolžnost je, da vnese v spomin stroja podatke v numerični obliki za posamezna gibanja, ki jih opravljajo deli stroja med obdelavo kosa. Skup teh podatkov imenujemo program. Ko je vnešen program, stroj dela sam, potrebno je le menjati obdelovance stišču DANICA ob Savi Bohinjki, kjer bodo razmeščeni televizijski sprejemniki. Organizatorji so poskrbeli tudi za zadostno število stojnic za okrepčilo, prodajo značk in razglednic. Pozivamo vse člane našega delovnega kolektiva, da se v čim večjem številu udeleže tega velikega srečanja, ki bo potekalo v znamenju najpomembnejših jubilejev ZKJ, naše revolucije in narodno osvobodilne borbe. PRVOMAJSKI TABOR bo potrditev naše vzajemnosti, tovarištva ter radosti ob mednarodnem prazniku dela. Praznične prireditve in srečanje PRVOMAJSKI TABOR bodo ob vsakem vremenu! javanje in soočanje mnenj, stališč in pogledov, da spodbuja osebno prizadevnost članov delovne skupnosti, razvija med njimi ustvarjalno kritiko in goji polemiko ter mobilizira kolektiv za akcije, katerih uresničevanje vodi h gospodarskim uspehom in k uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov in k uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov in delegatskih razmerij; 4. da kot sredstvo množičnega obveščanja sproti in celovito seznanja člane delovne skupnosti o dogajanju v njihovih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, jih izobražuje in usposablja za delo in samoupravljanje in združuje v čvrsto povezano celoto. Takšne naloge so se izoblikovale v dveh desetletjih urejanja in izdajanja glasil delovnih skupnosti. Izoblikovala jih je vsakdanja praksa samoupravnega obveščanja v delegatskem sistemu, spremljala z najrazličnejšimi raziskavami in seveda tudj posegi družbenopolitičnih organizacij. Svoj delež k temu pa je prispevala še stalno izpopolnjevana zakonodaja o javnosti dela in o javnem obveščanju. DELOVNI ORGANIZACIJI ter eventuelno zamenjati orodje. Seveda je potrebno kontrolirati mere obdelovanca in opraviti korekturo, če mere ne odgovarjajo. Korekture se vnesejo prav tako kot program v spomin stroja s pomočjo tastature. Program se lahko prenese na kaseto z magnetnim trakom, ter je tako shranjen do naslednje izdelave serije tega kosa. Stroj je namenjen predvsem za obdelavo osovinatih delov, kjer je navadno potrebno manjše število orodij. Za izdelavo krajših kosov pa je namenjena stružnica, ki bo verjetno v naši delovni organizaciji že do izida te številke glasila. To je prav tako NC stružnica z enakim računalnikom kot ima vgrajenega prva, le da ima dve revolverski glavi s po šestimi orodji na vsaki. Glavi se obračata avtomatično kot je določeno s programom. Če se izdelujejo kosi iz palice stružnica deluje kot avtomat, vstavljajo se le palice v vreteno stroja. Upamo, da bosta stružnici s svojim zanesljivim delovanjem opravičili sicer renomirano proizvajalčevo ime Gildermeister, vsi ljudje pa, ki smo zadolženi za delo s strojema (neposredno ali posredno) z izdelanimi kosi ime Kladivar. Janez Luznar, dipl.ing. PRVI NC (numerično krmiljeni stroj) V NAŠI motoriki nat Umrli politik identična mojhna količino. kraj pri Žiroh pri tiskalo Pijača. (Ko...) planin- k'oj pn' Ljubljani reka v ZRH stalile'' določen brezbosfa mesto Beloruske SSK lev (*'*•) prostor zq lobor\, Otrin Zoran na si j, tropski kopitar tujek v kamnini beorjr• pr a vosi. metropolit Sestavil: \Cacin slavnost. pesem ponočnjak cirkuški Albin musl. ime velika vel e blago* papCl.Kron* konjt Ki teče v/ kasu mo vati Trček Loewy riaUtice na s! len odvzem izrastek na ejlovi luka v hro elu k/ovosaj. industrija konfekcije paša. armada pritok Irti s 0. Orel Rihard Z ra Ir oplov prebivolec mesto •Ukrajini reievoln d življenji4 pot Avstrija Pola Ue