Kurišča centralnega ogrevania v Dukičevih blokih in drugod
Odpirati novo poglavje o onesnaževanju okolja bi bilo nesmiselno, saj o tej problematiki toliko slišimo in berenio, da smo po malem že vsi strokovnjaki za to pod-ročje. Pa vseeno ni napak, če o tem problemu ponerga-mo, morda potrkamo na zavest tega ali onega, saj se da tudi tako priti do rešitev, ki naj bi zrak, ki ga vdiha-vamo. naredile čistejšega.
Pa se zadržimo pred lastnim pragom, ogle.imo si za tokrat znane Dukičeve bloke v Kidričevi ulici. Tam mirao, dobesedno mimo hišnih vrat, je svoj čas stekla tranzitna napeljava centralne kurjave iz Toplarne. Bilo je predlagano, Toplarna je celo ponudila priključitev okoliških stavb, zlasti pa omenjenih blokov, pa ni šlo. Zataknilo se je tu in tam, pravega posluha ni bilo na pravem mestu in je ostalo tako kot nekoč, od časa do časa pa vzdihnemo, ko vlečemo premog ali kurilno olje v kdo ve katero nadstropje. Problem so tokrat načeli Dogovori, o njem pa so nam povedali tisti, za katere smo menili, da bodo povedali mnenje vseh nas.
(NadaJjevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s l.strani)
iBoštjan Barbo-I rič, predsedmik ! ztara delega-tov v KS Aj-(tovščina: — že v po-sbopku obliko-| vanja srednje-roftnega razvoj-| nega programa srno skušaMna-kazati nekatere temeljne prob-leme, med njimi pa vsekakoT problein oiiesnaževainja ofkoloa. Utesnjeni smo med žeiazsniico in trazdtnimi prometaicairai, naj-hujša geča mastnega prometa je prav v naši KS, otoemem pa pamemimo staro mestroo sredi-šče in kot taki smo »bogaitd« s sfcarim sistemom ogirevanja, zlasti pa z dndivld.ualniimi fcuri-Š6i. Pmblema smo se totUd s te pdatd, Dukičevii blokd pa so eatno eden izmed pokazateijev dosedanjih napak in dobtra šo-la za naprej. Ljiubljanski urba-nastafini zavod nas je opoearil, da bodo sproščene noive kapa-cdtete fcoplovodnega omrežja, za kair smo seveda zaintaresirand. Ne bi balo več toKkega Stevila vedjah ta manjših kuirišč, me bi Tnlo ddma iz neštetih damnikav v naš KS. Toplovodine napelja-ve v nažih stanovantjdii W do-dobra oči&t-ile arak, ki ga vdd-bavamo.
%  Lovro    Šturm, 1   dr.:
i — Cepsrav ogre-% vanje mojega stanovanja ne pamemi ones-g naževanje zra-§ ka, sag ogrevam I na plin, vendar I trpdm esnako fcot vsd drugii. Poglejmo le ddmniiike Nebotič-nika, Slona, Semename. Na kratko naj povem tudd to, da T zimskem času pade na naš okoliš v 24 uirah 120 kdiogira-mor sferupa, dodajimo še pro-met in prometiri reSšm koft taik, pa dodatna razlaga nd potreb-
na. Nujno je nekaj storitd, vee-seti se in se djoigovoriita. Ven-dar, vsega bremena ne bomi zmožni nositi občani samd, skrajni čas pa je, da piniznamo, da je p*iključitev na toplovod-no omrežje najboljša tn naj-čistejša re&itev. žal pa je bilo stoirjesno do sedaj veMko napak. Sviojčas je vsa krajevna skup-nost bila prekopana, mimo na-šdh vrat je stefela centrakia kur-java, kapacitete bd zadostovale tudi za naše potrebe, pa je vse šlo' inimo nas* AM pa poglejmo hotel Slon. Dozddali so dve nadstropji in jih priiklopili na mestai toplorod, dfugah nad-stropij pa ne. 'Razlaga verjieitno obstaja, pa je viseeino dudno, ter ilustracija, kako smo de-lali in kako ne bi smeli v bodoče. Vzparedno z r^eva-njem problema štefvitaiih ku-rišč v našd KS se bomo morali lotdita še enega, nič mainijšega. Hrupa ta vibraaia. Z novirh pro-metnim režimom sta poetaili Kidričeva in Beethovnova uli-ca, praktično pairaielna obvoz-nica s Titcwo cesto iin na ta načon popotaoma preobreme-njend. Osfcro zaivijanae vozniikav iz Župančičeve na levo v KAd-ričevo in spet ostro zavijanje iz Kidiričeve na desno v ozko Beethovnovo uilioo ter sllna preobremenjenost obeh uldc pOvzroča, v tem daaBeiio staoo vanjskem predelu mesta, stalen t*revasok hrup in tragine vriib-racije.
Tone Kerč:
— PrUdijučiiitev na toptovodino ornrežje bi bi-la za najemni-ke v Dukičevih blokdii ugodna, saj bi stroški padli v bre-me staniotvanj-skega podjetja, težko pa bi bdlo za etažne last-nike, saj bi vse moralii plačati saml Vse se torej vrti okrog denaxja, toplorodno omrežje nam gre mimo hiše, mi se pa Se naprej zastoujpljamo. LaHko
se le še sporninjamo časov, ko je nudila TbjplaTna prav od Ii6ne pogoje, in se je tudri ta-krat zataknilo pri demarju. Ne-kaj bo treba tricremaiti! de oto-ravnavamo sedanje stanje, &ta dve ugotovitvl. Vsako teurišče ¦zahteva izučeriaga in strokovne-ga kurjača. Od njega je nam-reč odvisna stopnja zgoreva-nja, od le-te pa stopinja uma-zanije v diniiu in skozti dinmi-ke. To, pa še čistdine naiprave na dimiBikih. Za Poljsko dobro vemo, kako bogata je s pre^ mogom in ga razumijivo ogirom-no porabdjo  za ogrevanje. Ce
obdšfiete Varšaivo pa boste ta-koj ugotovUd, da kljub ogre-vanju s premogom namajo ta-ko anesnaženaga ziraka kot mii, irraajo pa prečiščevalne naipra-ve. Kurilno olje pa na nač boij-še, sarj onesnažuje enako kot premog, zraven pa dobesedno pnepoji dimnik s sinradom in sajanrii.
Za zaključek pa se povrnimo k pogcworu s tavairišem Stur-mom:
— Vsem je znano, da jeLjub-ljanska banka poslavala in po-sluje zelo uspe^no. Vemo tuda to, da se prizadevoo ukvarjajo
s problemd onesnaževanja ofco-lja, saj svojčas niso odobrili investioije za gradmjo Goif ho-tela na Bledu, dokler tudd tem pogojem nd bilo zadoivoljeoo. Zakaj ne skušamo stopita v stik z njimi dn jih povprašarno, ali so pripravljerai kreditirati prdkljaičiitev na toplovodno ornrežje z nižjamd obrestnimi stopnjamd, kar bd vsak med ma-mi z ves^ljem sprejel, razliko v obrestni stopnji pa naj bi po-krila,    denjmo,     stanovanjska
SkUJJROSt.
Tekst in foto: T. Perić