UREDNIŠTVO DC UPRAVNIfTVO: LJUBIJAKA, DfAFL IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m oglasa te Krattsvnat n UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO naročnina 6.— L, Za inozemstvo 10 L. NARIA ESCLUSIVA par la pubblldta di provenienza italiana ed UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A-, MILANO. Volne operacije no vzhodni fronti Prodiranje nemških, slovaških, romunskih in madžarskih čet se nadaljuje po načrtu - Letalstvo vsestransko uspešno podpira opera1 dje čet Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. jul. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja naslednje poročilo: Operacije na vzhodni fronti napredujejo po načrta. Berlin. 9. jul. (DNB.) Nemške Čete so *e osvojile 20 utrjenih točk, ki pripadajo sistemu glavnega sovjetskega utrdbenrjra pasu. Okrog teh utrdbenih točk so se bile zelo o-rrčrrip borbe In je bilo pri tej priliki uničenih 154 sovjetskih tankov. Ob naskoku na te moderne utrdbe so nemške čete zaplenile tudi 100 sovjetskih topov vseh kalibrov. Sovjetske čete. ki so doživele poraz med Pripetskimi močvirji in Bestili so se z veliko nag-lir o nato umaknile v okrilje glavnega i'vrdbenega pasu, nagli nemški motorizirani oddelki pa so skupaj z močnimi oddclkj strmoglavnega letalstva nenehoma napadali hfžoče sovjetske čete ter jim zadajali hud« izgube. Le prav majhnemu Številu sovjetskih čet, ki so se skušale umakniti s tesra bojnega področja, je tudi uspelo najti začnsno kritje v utrdbenem pasu. Vse raprare tega utrdbenega pasu. ki pomeni glavno sovjetsko obrambno črto, obstreljuje sedaj nemško topništvo skupaj z letalstvom. Monakovo, 9. jul. s. Tukajšnje časopisje pripisuje odločilen pomen siloviti bitki, ki se razvija vzdolž Stalinove črte. »Mun-chener Neueste Nachrichten« pišejo: Stik nemških oklopnih oddelkov s Stalinovo Črto pomeni začetek novega vojnega razdobja proti boljševikom, ki bo morda odločilen. Na Stalinovi črti ?e bo najbrže razvilo najvažnejše razdobje vojne na vzhodu, kajti ta obrambna črta tvori zadnji boljševički jez na evropskem ozemlju. Razpad te črte bi odprl pot proti osrčju Rusije, proti njenim glavnim mestom in proti ^njenim najvažnejšim industrijskim središčem, ki hranijo boljševiški vojni stroj. Kolikor Stalinova črta ne predstavlja trpežnega sistema po zgledu Maginotovc linije, je vendar glede na sovjetsko obrambno taktiko mogočen jez, ki ga bodo morale nemške čete premagati z največjimi napori. Vojni plen in ujetniki Berlin. 9. julija, s. Po podatkih, ki jih je zbral DNB so nemške oborožene sile na vzhodni fronti v dneh 2. do 5. julija ujele 142.216 ruskih oficirjev in vojakov. Polastile so se tudi ogromnega plena, med drugim 584 tankov, več oklopnih vlakov in 550 topov. Bukarešta, 9. julija, s. Na besarabski fronti so rum unske in nemške čete v nedeljo strle odpor nasprotnika In potisnile sovjetske čete nazaj do Dnjestra. Mnogo ljudi je bilo ujetih. Ogromen je tudi vojni plen. Finsko vojno poročilo Helsinki, 9. julija, d. Finski državni informacijski urad javlja: V okolici Hangoa je finske topništvo obstreljevalo sovjetske postojanke ter mu je uspelo več polnih zadetkov. Zaporni ogenj Je bil otvorjen tudi na sovražne transportne ladje v luki. Neko sovražno skladišče municije je zletelo v zrak. Finske podmornice so potopile več sovjetskih transportnih ladij, ki so bile na poti is Talilna v Kronstat. Na neki točki vzhodnega bojišča je sovražnik napadel finske postojanke, pa je bil odbit. Imel je pri tem 400 mrtvih in je izgubil več tankov. Finske izgube so neznatne. Na več odsekih so finske čete prodrle preko meje. Mnogo sovjetskih vojakov je pribežalo na finsko stran. Finsko letalstvo Je uspešno bombardiralo sovražne postojanke v zaledju. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 9. jul. s. Glavni stan madžarskih oboroženih sil objavlja; Madžarski brzi oddelki uspešno prodirajo dalje. Prešli so reko Seret Nekateri iz_ vidniški oddelki so že prodrli do reke Zbrus. Madžarske izgube so doslej neznatne. Bitka za Kolomejo Budimpešta, 9. julija, s. O srditi bitki madžarskih čet na karpatsko-gališki meji se doznava še naslednje: Posebno živahne bitke so se vršile okoli Kolomeja. kjer so se Rusi hoteli upirati v zelo ugodnih položajih. Kljub močnemu ognju topništva in strojnic so h on ved i napadli brez oklevanja sovražnika v frontalnem napadu. Ugotovljeno je bilo, da so v teh borbah Rusi uporabljali dum-dum kro- \ gle. Po 15minutni bitki je sovražnik začel . bežati. Uspeh je tem večji, ker je bil sovražnik v premoči po številu ln po sredstvih. Izgube madžarskih čet so bile majhne, prebivalstvo mesta Kolomeje je sprejelo zmagovite madžarske čete z nepopisnim navdušenjem. Pri Kolomeji ln pri Sta-nislavu potolčene rdeče čete so se umak- | nile proti Zalesiczku. V teku vse nedelje so skušali Rusi zadržati^madžarske čete, da bi si zagotovili nemoten prehod preko Dnjestra. Vrgli so v boje tudi tanke, vendar niso mogli zaustaviti honvede, ki so dosegli južno obrežje Dnjestra. Sovražnik Jo imel znatne Izgube. Zdaj preštevajo , Id je brez dvoma velik- * AngleZi snujejo skupne napade na romunske petrolejske vrelce StcKrkhoim, 9. julija d. »Aftenbladed« javlja, da je v Moskvo prispelo preko Ankare še več novih angleških vojaških strokovnjakov, ki bodo ojačili vojaško misijo, ki se že mudi v sovjetski prestolnici. Med novodobnimi člani so trije častniki in dva specialista za petrolejska vprašanja. V poročilu iz Londona pravi »Aftenbladed«, da so ti strokovn jaki prinesli s seboj natančne načrte rumunskih petrolejskih polj. Ti načrti so bili svojčas na licu mesrta iz-gotovljcni od Angležev ter vsebujejo vse najpodrobnejše podatke. V zvezi s tem omenja list pisanje londonskega »Ncws Chroniclea«, ki pravi da b; mogli angleški letalci sodelovati na sovjetski strani pri napadih na rumunske petrolejske vrelce. Letalske akcije Berlin, 9. jul. s, DNB poroča, da je 22 sovjetskih letal pred dvema dnevoma skuhalo napasti neko nemško topniško postojanko. Se preden pa so letala odvrgla svoje bombe, je bilo 20 izmed njih sestreljenih od nemških letal, le dvema je uspelo zbe-žati. Spotoma sta te dve letali bombardirali neko poljsko bolnišnico. Kmalu pa so ju nemška letala dohitela in sestrelila. Berlin, 9. jul. s. Skupina strmoglavnih letal, ki je dne 6. julija zbila številna sovjetska letala ob rumunski obali Črnega morja, je dosegla Še drugo zmago. V silni zračni bitki je eno nemško letalo napadlo sovjetsko torpedovko, ki je hotela obstreljevati obalne objekte. Preden je posadka odgovorila na topovsko streljanje, so nemške bombe padle na torpedovko. Deli gornje zgradbe vojne ladje so zleteli v zrak. V vodah okoli ladje so našli razbitine sovjetske torpedovke. Bukarešta, 9. jul. d. Dne 6. julija so poskusila sovjetska letala izvesti napad na rum unska pristanišča ob Črnem morju, toda nemško lovsko letalstvo je napad preprečilo. Izmed 18 napadajočih sovjetskih letal jih je bilo 17 v polurni borbi sestreljenih. Nemška letala so z bombami potopila na Črnem morju neki sovjetski ru-šilec Odhod Madžarov iz SSSR Budimpešta, 9. julija, s. Znano je že, da bodo te dni zamenjani sovjetski in nemški diplomati. Ob tej priliki se bodo vrnili tudi madžarski diplomatski zastopniki iz Rusije in ruski iz Madžarske. Obenem bodo zamenjani tudi drugi ruski in madžarski državljani. Iz Rusije se bo vrnilo na Madžarsko 17 madžarskih državljanov, iz Madžarske ne rusko pa 62 ruskih. Takoj po pričetku sovražnosti so se madžarski državljani, ki so živeli v Rusiji, zbrali na Kavkazu, sovjetski državljani na Madžarskem pa v nekem kraju ob Dunavu. Zastopstvo madžarskih interesov v SSSR je prevzela Bolgarija. Japonci se sele iz Moskve Hsingking. 9. jul. d. Na mandžursko obmejno postajo je prispela včeraj soproga japonskega veleposlanika v Moskvi Tate-kave s 30 drugimi Japonci iz Moskve, ki so po nalogu japonske vlade zapustili Sovjetsko Rusijo. Sibirski ekspres, s katerim so Japonci dopotovali v Mandžurijo, je imel večdnevno zamudo. Zapadna fronta San Sebastiaa, 9. julija, ir. Kakor javlja uradno poročilo iz Londona, so preteklo noč nemška letala Izvedla hud napad na južno Anglijo. Povzročena je bil a velika škoda. Izbruhnilo je mnogo požarov. Nemški letalski napadi so bili usmerjeni tudi proti pristaniščem v južnovzhodni Angliji. Berlin, 9. julija, ir. Nekaj angleških letal je preteklo noč napadlo zapadno in se-verozapadno Nemčijo. Bombe so povzročile škodo na stanovanjskih hišah. Bilo Je nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Kodanj, 9. Julija, s. Iz Esbierga poročajo, da so angleška letala znova bombardirala danske ribiške ladje. K sreči so vse bombe popadale v vodo. Nekaj ladij so Angleži obstreljevali tudi s strojnicami, a žrtev ni bilo. Nemške izvidniške ladje so včeraj na Severnem morju sestrelile 4 angleška letala. Nekaj nadaljnih letal so poškodovale. Položaj v Gibraltarju Madrid, 9. jul. ir. Iz Gibraltarja poročajo, da Angleži z vso naglico ojačujejp svojo protiletalsko obrambo v trdnjavi. Ze 15 dni je protiletalsko topništvo noč in dan ▼ pripravljenosti. Nedavno Je odletelo iz Gibraltarja v smeri Sredozemskega morja 6 angleških bombnikov. Eden izmed njih pa se je že tik po odletu pred trdnjavo zrušil v morje. Cene živilom v Gibraltarju so v zadnjih 14 dneh poskočile za 200 procentov. Angleški napad na francosko ladjo v turški Inki Carigrad, 9. juL s. Malokdaj so Angleži tako hudo prekršili določbe mednarodnega prava kakor ob napadu na francosko tovorno ladjo »Saint Didier«, ki se je angleškim letalom umaknila v turške teritorialne vode in zaplula v turško luko v Ada-Uiji. Kljub temu so angleški bombniki ladjo napadli neposredno v luki, jo zadeli in potopili. Na ladji je bilo 580 ljudi. Od teh jih je 30 utonilo. Kakor znano, je turška vlada zaradi tega že protestirala v Londonu. Novo nasilje Roosevelta Ameriške čete so se izkrcale ^nemški Washington, 9. julija, s. Predsednik Roo-sevelt je kongresu s posebno spomenico sporočil, da so se ameriške čete izkrcale na Islandu. Oddelki ameriške mornarice, pravi Roosevelt v svoji poslanici, bodo izpopolnili in po možnosti nadomestili angleške oddelke. Da bi opravičil to očitno nasilje, je predsednik v svoji poslanici navedel staro pravljico o nekih napadalnih namerah Nemčije proti zapadnemu kontinentu. Roosevelt trdi, da Zedinjene države ne bi mogle pristati na to, da bi Nemčija zasedla izpostavljena strateška oporišča, ki bi jih nemške letalske sile in mornarica lahko uporabile za napad na zapadni kontinent. Da bi še bolje prikril svoje prave vojne namene, je Roosevelt v svoji poslanici navedel, da bi Nemčija v primeru, da bi zasedla Islandijo, dejansko ogrožala vso plovbo po severnem Atlantiku in predvsem ameriške dobave Veliki Britaniji. Nova provokacija Berlin, 9. jul. d. Kakor je bilo javljeno iz Washingtona, je obvestil predsednik Roosevelt v posebni poslanici kongres, da je poslal čete ameriške vojske na Island. Te čete naj bi izpopolnile ali pa eventualno popolnoma nadomestile angleško posadko, ki se trenutno nahaja na Islandiji S tem korakom je Roosevelt dokončno prekršil Monroeovo doktrino ter posegel v evropsko vojno področje. Nobenega dvoma ni, da Island ne spada v zapadno poloblo, temveč je del evropskega vojnega področja. K Rooseveltovemu koraku piše »Volkischer Beobachterc med drugim: Rooseveltov napad na evropski otok Island je nova drzna vojna provokacija, najdrznejša, kar jih je doslej Roosevelt povzel proti Evropi. Vse, kar navaja Roo-seveltovo opravičilo te agresije proti evropski polobli, je premišljena laž. Niti najmanjšega dvoma ni, da Roosevelt niti sam ne verjame tem svojim argumentom, ki jih je navedel v poslanici Kongresu. Roosevelt ve, da Island ni del ali pa vsaj predpostojanka tako zvane zapadne poloble, temveč integralen sestavni del na Islandu, da bi na Ameriko" rope. Roosevelt ve, da Island od Nemčije ni ogrožen in tudi ne more biti, ker se nahaja popolnoma v območju angleškega vojnega brodovja. Roosevelt ve, da je poleg tega Island že leto dni zaseden od angleške vojske, ki na tem geografskem področju niti ne potrebuje nobene podpore. Prav tako pa Anglija ne rabi niti razbremenitve s tem, da bi ameriške čete zasedle Island, ker je angleška posadka na Islandu v primeri z več milijonsko angleško armado neznatna. Roosevelt ve, da prebivalstvo Islanda niti noče niti ne potrebuje nobene angleške ali ameriške pomoči in da je bilo že od Angležev s silo prisiljeno k okupaciji. Vse, kar Roosevelt priproveduje o prošnji islandskega ministrskega predsednika za pomoč, je samo goljufija ali izsiljevanje. Roosevelt in njegovi židovski pomagači bi bili že v septembru leta 1939 napovedali Nemčiji vojno, če se ne bi bili morali ozirati na ameriški narod, ki noče vojne in ne more razumeti Roose vel tove napadalne politike. Zato je Roosevelt vedno zatrjeval pred narodom, da ima njegova politika samo za cilj, da se Zedinjene države ne zapletejo v vojno. Iz tajnih diplomatskih do-kumenov, ki so bili zaplenjeni na Poljskem in v Franciji, pa je jasno razvidno, da je predsednik Roosevelt podpiral tako izbruh evropske vojne kakor tudi je z vsemi sredstvi delal na podaljšanje in razširjenje konflikta. Zlasti v zadnjih mesecih, posebno po sprejetju zakona o pomoči Angliji, pa je storil Roosevelt še posebno vse. da bi evropske sile oddale prvi strel proti Ameriki in na ta način pričele z vojno. Sedaj, ko je Nemčija v boju z boljševiško Rus.jO, smatra Roosevelt, da se njegov čas približuje z velikimi koraki. Sedaj smatra, da je čas primeren, da sproži svoj skok. Zato je podvzel korak za zasedbo Islanda, Id pomeni, da pridejo ameriške vojne ladje neposredno v evropsko vojno področje Roosevelt dela sedaj roko v roki s Churchillom in Stalinom in upa, da se bo sedal zapletel v vojno. Tudi dragi listi pišejo ▼ Novi uspehi letalskih sil V Nikoziji je bilo uničenih več sovražnih letal — Bombardiranje utrdb in letališč vzhodno od Marsa Matrucha Glavni Stan Oboroženih Sil Je objavil 8. julija naslednje 398. vojno poročilo: Naše letalske formacije so bombardirale sovražno oporišče v Nikoziji (Ciper) ter so zadele letališke naprave. Tri letala na tleh so bfla zažgana, mnogo dragih pa je bilo poškodovanih. V severni Afriki na fronti pri Tobruku je bilo nekaj sunkov sovražnika, podvzetib s pehoto in oklopnimj vozili, nemudoma odbitih x našim ognjem. Naši bombniki so zadeli utrdbene naprave v Tobruku ter letalska oporišča vzhodno od Marše Matrucha in so povzročili znatne eksplozije ter požare. Angleška letala so metala bombe na Tri-poli in Bengazi. V vzhodni Afriki se je nadaljevala obojestranska aktivnost topništva v odseku pri Uolchefitn. Sovražnik Je podvzel letalski napad na področje Gon dar ja ter je vrgel nekaj bomb na stanovanjski okraj. Napad na Ale in jo Berlin, 9. jul. ir. Nemška bojna letala so izvedla predvčerajšnjim nov hud napad na Aleksandrijo. Bombe so med drugim pogodile neko angleško matično ladjo za letala, ki je bila v pristanišču. Ladja se je takoj močno nagnila. Napad je bil izveden kljub močnemu ognju protiletalskega topništva. Bombe so uničile v pristanišču tudi veliko skladišče. Prav tako je bila povzro- čena škoda na drugih pristaniških napravah in na raznih vojaških objektih v mestu. Vsa nemška letala so se vrnila s tega poleta. Berlin 9 julija ^. Nems1c; bombnici so v noči na terek hudo napadi* anijleSko oreskrbovalno luko Haifo Imeli so velik uspeh Zadeta so b'U «.^Iad'5čs ooeonskih sredstev in ratmeriie nafte V pristaniških skladiščih 'e izbruhn^a vrsta nožarov. Goreti so začela upravna poslopja in železniške naprave v lulo Ena bomba ie treščila na neko ladio ki *e :e nmv take- vnela. Ponovni napad na Suez Berlin 9. julija s Kakor ie poročaJa DNB ie skupina ntmšk'h bombnikov v noči na nedeljo napadla mtsto Suez in kanal. Angleška prot»lcta!ska obramba je ščitila mesto okrog io .-"krog. aa» gre za važno strateško točke Kliub temu so nemški letale- dobro opravili svoio nalogo. Pri polni luni so leta'ci natančno videli pod seboj mesto, kanal sosedino puščavo in malo ter veliko Slano ježem Kliub protiletalskemu ognju so se letalc; spustili v s*r-moglavnem poletu in so zadeli z bombami velikega in srcdn;ega kalibra določene cilje. Zaradi polne 'une in zaradi vvetlobe protiletalske r»hrambe so posadke nemških letal lahko opazovale uspeh bombardiranja Vse bombe so zadele svoje etije. Vsi nemški bombniki so se vrnfl; brez poškodb na sv o j a opc t i šča Nuovi successi defa r m a aerea A Nicosia colpiti e distrutti pareechi veKvoli nemici — Martellamento di fortificazioni e basi aeree ad est di Marsa Matruch H Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 8 luglio II seguente boUettino di guerra n. 398: Nostre formazioni aeree hanno bombar-dato la base nemiea di Nicosia (Cipro) eoipendo gli lmpianti aeroportuali. Sono stati incendiati tre velivoli al suolo, nume-rosi alt H sono stati danneggiatl. NelTAfrica settentrionale, sul fronte di Tobruk, alcune puntate dell'avversarlo, con fanterle e carri armati, sono s tate pronta-mente ricaeciate dal n ostro fuoco. Nos tri bombardieri hanno col pito opere forttfl« te della piazza e basi aeree a e*t di Marsa Matruch provocando notevoli esplosioni ed incendi. Velivoli inglesi hanno laneiato bombe sn Tripoli e Bengasi. NelTAfrica orientale e continuata rattl-vita delle opposte artiglierie nel settore di Uolcheflt. n nemteo ha effettuato u na ln-eu rs i one aerea nella zona di Gon dar lan-ciando qualche bomba sull'abltato. »Berliner Bo rs en Zeitung« pravi, da je Roosevelt v trenutku, ko se nahaja nemška vojska v borbi proti boljševizmu, iz zasede prešel v napad in pustil svoje čete izkrcati na Islandiji. To dejanje pomeni poseg v evropsko poloblo ter napadalno dejanje, ki ima namen, da bi povzročilo incidente in s tem vojno. OboroZevanje Amerike Washington, 9. julija, ir. Mornariško ministrstvo je naprosilo kongres za odobritev novih kreditov v zneku 585 milijonov do- larjev. 300 milijonov dolarjev bo porabljenih za gradnjo novih ladjedelnic, 160 milijonov pa za razširjenje in izboljšanje obstoječih ladjedelnic za popravljanje ladij. Vpoklic letalskih oficirjev New Tork, 9. jul. d. Ass. Press poroča iz Washingtona, da je ameriško vojno ministrstvo pozvalo vse one rezervne letalske oficirje, ki niso zaposleni v važnih javnih funkcijah, da se do 1. avgusta prijavijo ▼ vojaško službo. „Vojni svet zaveznikov" v Londonu Berlin, 9. julija, u. >Piccolov< dopisnik Zulberti javlja: Reuter poroča v triumfalni obliki, da je včeraj dospela v London sovjetska vojaška misija, ki jo tvorijo visoki oficirji vojske, mornarice in letalstva, še ta teden se bodo pričele pripravljalna dela, to se pravi proučevanje velikega načrta rusko-angleškega vojaškega sodelovanja. Potem bo vzpostavljen direkten stik med generalnimi štabi, verjetno v Kremlju. Kakor javlja očividno inspirirana informacija iz nekakšnega nevtralnega vira, predvideva načrt celo neke vrste >vojni svet zaveznikovc in v to svrho se s poudarkom poroča o dolgem razgovoru, ki ga je imel včeraj v sovjetskem poslaništvu poslanik Majski s poljskim ministrskim predsednikom generalom Sikorskim. Uradno poročilo pravi, da sta diplomatski zastopnik Moskve in general Sikorski razpravljala o teritorialho-političnih problemih, katerih rešitev je predpogoj jasnih, plodovi-tih in dokončnih rusko-poljsklh odnosajev. Ugotovljena je popolna identiteta stališč, s čimer je mogoče smatrati, da so bili predpogoji za sodelovanje ustvarjeni. Zato je možno tudi takojšnje sodelovanje na vojaškem polju. Berlin, 8. julija, u. Iz indiskretnih poročil, ki jih je poslala v svet angleška propaganda, se izve, da je bil v angleškem poslaništvu v Londonu razgovor vojaškega značaja. Ameriški zastopnik je ob tej priliki podal razna detajlirana zagotovila glede sklepov, ki jih je sprejel preteklo nedeljo Roosevelt, kakor tudi glede drugih odločitev, ki bodo sledile v bližnjem času. (»Piccoloc). Eden snuje novo zvezo med Poljsko in SSSR Rim, 9. julija, s. V prisotnosti Edena je prišlo včeraj do prvega službenega sestanka med emigrantskim poljskim ministrskim predsednikom Sikorskim in Stalinovim poslanikom v Londonu Majskim. Eden se je sestanka očitno udeležil, da bi skrbel za red in pravo razmerje med mačkom ln psom. Angleški diplomati si, kakor kaže. prizadevajo, da bi rešili groteskno situacijo, v kateri so se znašli spričo gararcij. m so jih dali Poljski in sveže z Rusijo, ki ji pa zaenkrat še niso dali nikakih jamstev. V Londonu menda sodijo, da bo mogoče garancije, ki jih niso mogli izpolniti, ko so se morali sami boriti, lahko izpolnili sedaj, ko se morajo boriti Poljaki m Rusi. Angleški trgovci so mojstri v takih stvareh in vselej si znajo izluščiti svoj dobiček. Razgovor Sikorskega in Majskega v Ed eno ve m kabinetu priča dovolj o taki morali Londona. Litvinov se znova pojavlja v- Rim, 9. julija, s. Na novo se je v politični areni pojavil tudi stari Litvinov. Dve leti je molčal. Sedaj se je s svojim znanim s ženevskim« glasom javil po radiu. Stalin ga je svojčas potreboval, da bi Evropo pahnil v vojno, pozneje ga je odstavil, da bi se sporazumel z Nemčijo, sedaj ga Je spet rehabilitiral zaradi novih simpatij, ki so se pojavile med Edenom in Molotovtm. Litvinov je ženevski človek. 7"«tm» je njegova kampanja za sankcije. Z njhn v zvezi Je bila francoska ljudska fronta in pozneje španska državljanska vojna. Spadal Je med glavne povzročitelje evropske katastrofo. Svet pa ve, da sta sestanek Sikorskega ta Majskega kakor govor Litvinova le nov izraelski manever. Osnove bodoče francoske ustave Vichyr 9. julija s. Včeraj se je sestal posebni odbor državnega sveta, ki proučuje ustavna vprašanja. Na seji odbora je govoril tudi maršal Petam rz javil je, da se bo morala bodoča francoska ustava opirati na naslednja načela: 1. Reorganrzacij« in razvoj socialnih elementov naroda. 2. Ustvaritev in ureditev nove politične formacije, ki bo popolnoma drugačna, kakor je bfla ona. ki jo je omogočala stat« ustava ki ji ni nalagala nikake odgovornosti ne postavila nikakih zavor. 3. Obnova ssupa-nja vsega naroda v bedočnost Francije. Maršal je še dodal, da bo morala bfti nova država po nacionalni revofncip unitarna in hierarhična. Stran 2 iflLOTEirSKI NXROD<, Brada. v. JoHja lMl-m Btev. 1K5 Prisrčen sprejem rimskega ansa 2e na glavnem kolodvoru m UO «pre)etl kot gostje Ljubljana, 9. julija. *e pred prihodom posebnega vlaka iz Za-jrreba se je včeraj popoldne zbrala na ljubljanskem glavnem kolodvoru množica ljubiteljev glasbene umetnosti In oboževalcev slavnih rimskih pevcev in pevk, da jih sprejme kot dobrodošle goste. Vlak je imel nekoliko /aninuV. Nestrpno smo čakali, hoteli smo spet pozdraviti zlasti Benjamina Oiglia, ki je bil tako ljubezniv že pred dnevi, ko je » tovariši potoval skozi Ljubljano v Zagreb. Na peronu so se zbrali številni predstavniki. Eksc Visokega Komisarja je zastopal vieeprefekt dr. Bisia v spremstvu nekaterih funkcionarjev Visokega K omi sari a-ta. Prišel je župan dr. AdleStč, upravnik Oton Zupančič, ravnatelj drame Pavel Go-lia, ravnatelja opere dr. 1'kmar in častno zastopani ljubljanski ansambl. Ob prihodu posebnega vlaka se je občinstvo zgrnilo pred vagonom, v katerem je bil GigU in njegovi tovariši ter tovariSicr. j° prijazno odzdravi jal. Med vzkliki in ploskanjem so rimski umetniki izstopili. Zastopniki so jih pozdravili in jim želeli dobrodošlico. Ljubljanski dramski in oper- ni člani so prisrčno pozdravili slai ki so želi toliko uspeha v Zagrebu. Naravno je, da al je večina občinstva želela, da bi Benjamin Gigli zapel ali vsaj poklonil nekaj podpisov. NI pa utegnil, ker je bilo treba hitro s perona v pripravljene avtomobile pred kolodvorom, v katerih so se gostje odpeljali v največje ljubljanske hotele. Gostje so si morali oddahniti ln se pripraviti za večerni polzkusnl nastop. Kljub temu je bilo občinstvo zadovoljno, saj je spet videlo svojega ljubljenca Benjamina Giglia. Ljubljani se obeta danes in jutri umetniški užitek, kakršnega še ni doživela. Prihod tako slavnega ansambla, kakor je Kr. opera iz Rima. je gotovo kulturni dogodek prvega reda. Pozdravljamo slavne italijanske pevce in pevke in želimo, da bi se počutili med kratkim bivanjem v Ljubljani kar najboljše in da bi bili deležni tiste globoke hvaležnosti in priznanja, ki ga v polni meri zaslužijo. Ljubljana jim bo znala pripraviti prav tako triumfalen uspeh, kakor so ga dosegli v Zagrebu. II complesso artistico del Teatro Reale del r Oper a da Roma a Lubianr Lubiana, 8 higlio Con grande festivita e stato ieri accolto a Lubiana il complesso artistico del Teatro Reale dellOpera di Roma reduce dalle trionfali serate di Zagabria. A salutare, a nome dollAlto Commissario. gli ospiti graditi, si trovavano alla stazione il Vicepre-fetto Bisia. il Sindaco dott. AdlešiC, il So-vrintendente del Teatro Oton Župančič, i direttori dei teatri ed alte Autorita. La stazione pra rigurgitante dl pubblico quan-do il treno ha sostato sotto la pensilina. Con una ovazione calorosissima la folla ha salutato Beniamino Gigli el altri artisti. La manifestazione di simpatia si e levata aneora di tono e di calore, quando il maestro e gli altri cantanti sono seesi dal treno. Gi^li firmava autografi e dispensava cordiali saluti. Per le rappresentazioni di oggl e di do- mani si e verificato un interesse grandio-so, talmente che i biglietti d'ingresso al-TOpera sono venduti gia da giorni. Stase-ra il complesso artistico canterš. la »Tra-viata«, domani >Madama Butterflv«. Do-mani alle 17 esso dara in piazza del Con-gresso un concerto per adempire cosi il de-siderio espresso dal grande pubblico della cita. Canteranno Beniamino Gigli, Maria Caniglia, Gino Becebi. Maria Huder, Me-dea Limberti ed altri. Beniamino Gigli offrira la sua grande arte anehe ai soldati degenti alTospedale militare che verranno per disposizione del Generale di Divisione Orlando trasportati in piazza del Congresso. Oggi nel pomeriggio il comune offrira un ricevimento ai rappresentanti dell'arte Urica italiana. Koncert na Kongresnem trgu Koncert se bo vršil jutri v četrtek dne 10. t. m. ob 17. uri. Ob ugodnem vremenu na Kongresnem trgu, sicer ob istem času v veliki unkmski dvorani. Občinstvo opozarjamo, da veljajo bele vstopnice za sedeže m stojišča tako za Kongresni trg, kakor tudi za un ionsko dvr.ranr,. Zelene vstopnice pa samo za Kongresni trg. Slavni italijanski pevski umetniki bodo nastopili iz posebne naklonjenosti, tako da more tudi najšir>e ljubljansko občinstvo prisostvovati njihovemu nastopu. Nastopili Nvdo: tcncTist svetovne slave Benjamin Gigli. dalje sopran i i»tka .Maria Canniglia, baritonist Gino Becchi, sopranistka Marij Hudtr. sopranistka Tina Macchia in mez-zosopramstka Mcdera Limberti. Na klavirju bosta spremljala pevce maestro Rainol-do Zamhfmi in NicHa Rucci. Spored .se Uvoženo in domače blago na trgu Ljubljana, 9. julija Iz južnih krajev bo £e vedno prihajalo precej pridelkov na naš živilski trg, predvsem sadja in tistih vrst sočivja ter po-vrtriine. ki jih pri nas sploh ne pridelujemo ali jih pa pridelamo premalo. Vedno manj pa bo naprodaj uvožene povrtnine ter poljskih pridelkov tistih vrst, ki zdaj že zore na domačih poljih in vrtovih. V veliki meri bomo letos navezani na uvoz sadja, ker sadna letina pri nas ne bo dobra. V okolici Ljubljane ]e izrazito slaba letina. Kljub temu pa. da uvažamo skoraj vse sadje, se vendar zadnje čase pocenjuje. Crc4fenj je že malo. Zato ne moremo pričakovati pocenitve. Domače črešnje, ne posebno dobre kakovosti, so po 6 lir najcenejše. Najlepše uvožene črešnje so pa po 12 lir. Med sadjem so zdaj najcenejše hruške, in sricer po 6 do 8 lir kg. Domačih marelic le- ki *• večji bo sproti naiavljal. * Na velikem ljudskem koncertu, ki ga priredi slavni ansambel Kr. rimske opere j na Kongresnem trgu, bo sodelovala z dovoljenjem divizijskega Poveljnika Generala Orlanda tudi godba Kr. Grenadirjev, ki bo zaigrala uvodno in sklepno točko. Slavni pevec Benjamino Gigli je hotel zapeti nekaj pesmi tudi bolnim vojakom v vojaSki bolnici. Ker pa ni hotel pripraviti ob izreden užitek ljubljanskega prebivalstva — saj bi moral poleg nastopa v operi peti še dvakrat, kar bi bilo pač prenaporno, — bo pel samo na Kongresnem trgu na ljudskem koncertu. Z dovoljenjem Divizijskega Poveljnika Generala Orlanda bodo pa prepeljani iz vojaške bolnice na Kongresni trg h koncertu vsi bolni vojaki, da bodo lahko poslušali slavne pevke in pevce Rimske opere. tos tudi ne bo mnogo. Brcsukvc so po 10 Jir. Ringlo prodajajo po 8 do 10 lir. Sadje se vedno dobro nadome ćajo ja-<4ode. Letos je posebno mnogo rdečih jagod, ki so po 4 lire liter. Tržno nadzorstvo je maksimiralo cene rdeč h jagod in bori vale. Borovnice so po 2 'liri liter. Prcj-^nie dni so nekatere prodajalke žc kušale naviti ceno borovnic. Borovnice so š!e nam reč zadnje čase precej v denar, ker so jih gospodinje zelo kupovale za vkuha vanje. Najbolj smo lahko še zadovoljni s cenami sočivja. Zdaj je začel uvoženi stroćji fižol nadomeščati tudi že domači, ki je pa naprodaj še po isti ceni kako- uvoženo blago, po 5 lir kg. Naprodaj jt samo še nizki stroOji fižol, visoki pa bo prispel na trg šele čez nekaj tedne v. Med vsem blagom se je zadnje čase najbolj pocenil novi krompir, kar je v glavnem zasluga mestnega prekrbovaine^a lorocnpčr-Ltnd umd prodaja nos« Liompij po 1.9 lira kg. drugi prodajalci m kmetice pa 0ft nodijo po 2 Kri. Cea mesec dni bo naprodaj žc toliko deroaćega lorompirja, da nam g* ne bo treba več ulaaati m pričakovati smemo, da se bo pocenil vsaj na liro kg. Kakor vselej, je bilo rudi danes precej povpraševanja po jajcih na stojnici mestnega tržnega urada. Naprodaj je bik> okrog 1400 jajc. Popis prebivalstva v Ljubljanski pokrajini Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na nujno potrebo, da se spozna sedanje stanje prebivalstva (številčno in po kakovostni sestavi) v posameznih občinah Ljubljanske pokrajine: črt- 1. Za dan 31. julija 1941-XXX se odreja v Ljubljanski pokrajini popis prebivalstva. Vojaki italijanske oborožene sile vseh stopenj, všteval kr. karabinjerje m kr. finančno stražo, so Izvzeti od popisa. čJl. 2. Popisni organi so: a) pokrajinski popisni urad, ki ga vodi višji uradnik Osrednjega zavoda za statistiko in je sestavljen iz pokrajinskih popisnih inšpektorjev ter pokrajinskib popisnih revizorjev; b) občinski popisni uradi, katerim načeljujejo župani ali komisarji in so sestavljeni iz občinskih tajnikov ln popisnih uradnikov. čl. 3. Izvršilni predpisi za popis prebivalstva, ki jih izda Osrednji zavod za statistiko sporazumno z Visokim komisaria-tom, se objavijo pozneje. Č>1. 4. Družinski poglavarji in predstavniki zajednic oziroma tisti, ki veljajo za take, če so odsotni ali zadržani pa njih namestniki, so dolžni napisati ali dati zase in za tedaj navzoče ali začasno odsotne družinske člane ali člane zajednic v popisnih polah zahtevane podatke. Cl. 5. Kdor ne bi hotel napisati ali dati zahtevane podatke ali bi jih vedama navedel napačno ali nepopolno, se kaznuje v denarju od 500.— do 2000.— lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev. Cl. 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 5. julija 1941-XTX. Visoki Komisar Emilio GrazioU Cenik živil v lirah Dne 1. julija je izdalo mestno tržno nadzorstvo uradni cenik maksimalnih cen živil. Cene so prvikrat naznačene v lirah. Iz cenika posnemamo, da so se do 1. t. m. prodajala živila po naslednjih cenah: Goveje meso I. vrste kilogram od 7.60 do 8,35 lir; govedina II. vrste po 6.46 do 7.22; goveji jezik 9.12; goveji vampi 3.80; goveja pljuča 3.04; goveja jetra 6.84; goveje ledvice 7.60; goveji možgani 7.60 in goveji loj po 5.32 do 9.12 lir kg. Telečje meso I. vrste velja 9.50; II. vrste 8.36, telečja jetra 9.38; telečja pljuča 6.84 in telečji možgani komad 3.S0 lire. Svinjsko meso I. vrste 11.78 lire kg; svinjsko meso U. vrste 10.64; svinjska pljuča 6.08; svinjska jetra 6 34; svinjske glava 3.80; svinjski parklji 3.80; svinjska slanina domaČa 11.78; svinjski salo domači in hrvatski 12.54; mast 13.30 do 14.06; šunka 15.20; svinjsko prekajeno meso I. vrste 12.16; prekajeno meso II. vrste 11.40. Koštruno-vo meso je bilo na prodaj po 5.32 do 6.08 lire kg, jagnjetina po 6.08 do 7.60 in kozli-čevina po 7.60. Konjsko meso I. vrste po 3 80 in II. vrste po 3.04. Hrenovke so bile po 13.68: posebne klobase po 13.30; safa-lade 12.16: sveže kranjske in polprekajene kranjske po 18 24 in prekajena slanina po 15.20. Lep piščanec je veljal po velikosti 7 60 do 9 50 lire komad; kokoš od 15 20 do 22.80 in domači zajec 9.88 do 15.20. Kilogram ščuke je veljal 14 lir, postrvi 22, komad žabjih krakov po 25 do 50 stotink. Sardelice so bile naprodaj po 8 lir kg, velike sardele po 14 in skusi po 18. Mlečni izdelki so veljali: mleko liter 1.33 lire; surovo maslo kg 20.52; čajno maslo 22.80; kuhano maslo 22.80; bohinjski sir 17.86; navadni sir 15.20; sir pole-mentalec 16.72; sir trapist I. vrste 1672 lire. Jajca so bila po 76 stotink komad. Staro vino je veljalo 6.84 do 9,12 lire liter, rdeče 6.48 do 8.36, staro črno 10.26; steklenica belega piva 2.85. steklenica črnega piva 3.20; kilogram malinovca 12.92; komad pokalice 1.14; steklenica mineralne vode 3.04. Liter ruma 19 do 22.80 in žganje po 22.80 lire. Kilogram enotnega kruha je bil naprodaj po 1.90. Hruške 2. vrste po 8. češnje po 5 do 10. inozemske breskve po 12, inozemske marelice po 14, ringll po 10, mandeljni po 17.50 do 24.50, orehi po 5.70, luscenl po 20.50, liter rdečih jagod po 3.50 do 4, borovnic po 2, limone komad 40 do 50 stotink in oranže po 1 do 2.50 lire. Kristalni beli sladkor po 7.03, sladkor v kockah 7.80. kavna primes 7.98 do 9.88, riž n. vrste 5.80, morska sol 0.95, poper cel, po 91.20, poper, mlet, po 95, paprika III. vrste po 11.40, sladka paprika po 20.90, testenine n. vrste po 6.65, pralni lug po 91, rozine po 11.40 do 13.70 in čaj po 323 lir kilogram. Liter namiznega olja je veljal 9.60, vinskega kisa 1.52 do 1.90, navadnega kisa 0.80 do 1.35, petroleja 3.42 lire. Pšenična moka je veljala 3.60, moka-mešanica 2.10, ješprenj 5t. 10 4.95, proso 1.90 do 2.28, fižol-ribnican 3, fižol-prepeličar 3.80 in leca 4.95. 50 kg kočevskega premoga 9.12, tona premoga 179.60, kg oglja likalita 1.33, kubični meter trdih drv 68.40, žaganih drv 83.60 in mehkih drv 41.80 lire. Sladko senc je bilo po 53.20, polsladko 45.60, kislo 41.80 in slama po 30.40 lire 100 kg. Zelenjava se je znatno pocenila. Kilogram solate-ajserice je bil naprodaj po 1 Uro do 1.25, domači radič po 2.30, cveta-ča po 3.50 do 4.50, zgodnje zelje po 3, kislo zelje po 2, ohrovt po 3.50 do 4, špar-glji po 6, špinača 3, kumare 5, paradižniki 7, domači grah v stročju po 2 do 2.50, konoplja po 7.60, laneno seno 6, inozemski fižol v stročju 6, luščeni fižol od 3 do 3.50. čebula 4.30 do 5, por 2, česen 6, novi krompir 2.50. stari krompir 0.95. lisičke po 3 liter, peteršilj po 3.80, korenje 3, zelenjava za juho 1.50. rdeča pesa od 3 do 3.50 in kolerabice 1.50 lire kilogram. Drobiž iz Hrvatske — Povišanje plač državnim uradnikom. S posebno zakonsko odredbo, ki sta jo podpisala poglavnik dr. Pavelič in hrvatski drža vrni zakladnik ( »rizničar*) dr. Kozak, so bile na Hrvatskem s 1. julijem vsem državnim uradnikom zvišane plače za 500 din mesečno, vsem oženjenim je bila še posebej zvišana tudi doklada za zakonito ženo, in sicer prav tako aa 500 din. Do-klade za otroke so bile istočasno zvišane za 50 din. Očetu z dvema otrokoma je bila torej plača zvišana za 1100 din, kar je prav čeden znesek. Ista zakonska odredba tudi določa, da bodo odslej uradne ure v hrvatskih državnih uradih od 8. do 13. ln od 16. do 19. ure. Ce sta v državni službi mož in žena. bo žena po tej zakonski odredbi iz službe odpuščena in nadomeščena z moškim. Izjema so samo učiteljice in nižje zdravstveno osebje. — Več sto Zagrebčanov brez električne razsvetljave. Nedavno smo v našem listu poročali, da so bile v Zagrebu izdane nove, zelo stroge zatemnitvene odredbe. Te dni so organi hrvatske narodne zaščite priredili ponoči racijo po vsem mestu. Vsa nezadostno zatemnjena stanovanja so si zabeležili in bodo zdaj njihovi lastniki 8 dni brez električne razsvetljave. Zanimivo je, da je med temi grešniki tudi 8 gostilničarjev, ki bodo lokale sicer imeli lahko odprte, toda 8 dni brez električne razsvetljave. — Obsodba zaradi klevetanja časti hrvatskega naroda. Te dni je bil pred izred-rim narodnim sodiščem v Zagrebu obsojen na 10 let težke ječe ključavničar Dušan Ivoševič iz Bosenske Dubice, ker je 10. januarja letos pred gručo ljudi v Ogulinu izjavil, da znanega pokolja v Hrvatskem Blagaju niso zagrešili srbski četniki. pač pa Hrvati sami. Ivoševič je s tem, da je branil Srbe in obtoževal Hrvate, težko žalil čast hrvatskega naroda in je bil zaradi tega tudi tako strogo obsojen. — V borbi s cetniki je padel. Zagrebški listi objavljajo obširno poročilo o nesrečni smili poglavnega pobočnika in ustaškega stotnika Mija Babica, ki je te dni padel v borbi s srbskimi četniki nekje v Hercegovini. — Stroga odredba za magistratne uradnice. Zagrebški župan Ivan VVerner je zagrebškim mestnim uradnicam najstrože prepovedal kajenje v uradih. V urad ne smejo priti našminkane, niti ne smejo v uradu imeti nohte pološčene. Izven službe si vse te ženske slaščice še tudi v bodoče lahko privoščijo. — Židom naj bi odvzeli tudi telefonske aparate. Zagrebški listi objavljajo vest iz Sofije, da so bili po sklepu bolgarskega poštnega ministra vsem zidom odvzeti telefonski aparati in menijo, da bi bil podoben ukrep prav umesten in koristen tudi na Hrvatskem. V SOLI Profesor študentu: Za tako bedaste izgovore si morate poiskati nekoga, ki je neumnejši od mene. Toda takega boste težko našli. gjj KOLEDAR Danes: Sreda, 9. julija: Veronika, Kraljica miru, Anatolija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična Kino Sloga: Zlata past Kino Union: Begunci Razstava slik Eda De rž a ja v palači Bata odprta od 9. do 12. in od 16. do 18. Veseli teater ob 20.30 v Delavski zbornici DE21KNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Ba-hovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vič. Tržaška cesta 48. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 9. julija, zaprto, četrtek, 10. julija, zaprto. Petek, 11. julija: »Via malac. Izven Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina mariborskih slovenskih igralcev. Sobota, 12. julija: ^Okence.« Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Nedelja, 13. julija: »Via mala.« Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih icrraleev. Skupina mariborskih slovenskih ijrraloev bo igrala v petek 11. t. m. ob 20. uri »Via malo«. Tehten problem odločitve med človeško vestjo in paragrafom razgrinja Knit-tlova drama rVia mala«, ki je posneta po istoimenskem romanu. Moralni konflikt, v katerega zaide preiskovalni sodnikt je zasnovan z veliko tehnično spretnostjo ter na osnovi psihološko verjetnih zapletlja-jev. Predstava je bila do zdaj zelo dobro obiskana in je vredna splošne pozornosti. Veljajo znižane cene. — »Okence« je veseloigra, katere avtorica je Olga Schein-pflugova. 2-Okence« je vrzel v spominu nekega privatnega docenta etike, Johanka, ki preživlja zaradi nje zelo neprijetne konflikte. Delo občinstvu ugaja, saj je v njem precejšnja mera komike in humorja. Predstava bo v soboto zvečer po znižanih cenah. OPERA Začetek ob 20. url. Sreda, 9. julija ob 20.30: »Traviata.« laven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Četrtek. 10. julija ob 20.30: >Madame Butterflv.« Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. — (Obe predstavi razprodani.) Petek, 11. julija, zaprto. (Generalka.) Sobota, 12. julija: >Pri treh mladenkah.« Red premierski. »Pri treh mladenkah.« Schubert-Berthe-jevo delo je izredno prikupno. Melodiozno, zabavno in čustveno. Glavna interpreta sentimentalnega dejanja sta: Hannerl (Vi-dalijeva) in Schubert (Janko), nosilci komičnih prizorov pa: Grisi (Poličeva), Tscholl (Zupan). Hederl bo pela Polajnar-jeva, Heiderl Barbičeva, Tsehollovo španova, Schobra B. Sancin In Novotnega M. Sancin. Dirigent D. Zebre, režiser D. Zupan. Premiera bo v soboto 12. t. m. za red premierski. Hrvatski denar Zagreb, 9. julija, s. Od 16. julija dalje 500 dinarski bankovci, ki jih je izdala bivša jugoslovanska Narodna banka, na hrvatskem ozemlju ne bodo imeli več nobene veljave. Hrvatska državna banka bo pričela j jutri zamenjavati te bankovce za novi hrvatski denar. Hrvatski službeni list je včeraj objavil poglavnikov zakonski dekret o novem državnem denarju. Dekret določa kuno (kn) za denarno enoto. Vrednost kune znaša v zlatu 17.921 miligramov zlata. Hrvatski banki je pridržana izključna emisijska pravica. Bolgarsko notranje posojilo Sofija, 9. julija s. Na današnji izredni seji sobranja bodo razpravljali tudi o zakonskem načrtu, ki določa povišanje pravkar razpisanega notranjega posojila za 1 milijardo levov-. Posojilo, ki je bilo pred kratkim razpis-ano v višini 9.5 milijarde levov, je bilo do včeraj prrev pisano za 100 milijonov. Posojilo bo služilo za nadaljnjo izpopolnitev bolgarskih oboroženih sil in za upravno organizacijo v zasedenih krajih. Obnovite naročnino! Halo italijanščine za vsak eten «r »No, ali imaš nocoj svoj zvezek?« je gospod Piškur brž podražil Bolčita, ko so se zbrali okoli mize. »Č>ggi ho il mio quaderno,« je rekel Bolči in ga položil na mizo. »Kako, kako si rekel?« je vprašal gospod Piškur. »Oggi — danes. II quadčrno — zvezek. Moj — il mio.« »Moj — to je... to je svojilen, po-sesiven zaimek?« je vprašal spet gospod Piškur. »Da, in če hočete, bomo vzeli nocoj svojilne zaimke.« »Pa jih dajmo ...« se je vdal gospod Piškur. Bolči je vzel list papirja in začel pisati. Ednina Moj — il mio, moja — la mia tvoj — il tuo, tvoja — la tiia njegov — il suo, njegova — la sua naš — il nostro, naša — la nostra va§ — il vostro, vaša — la vostra njihov — il loro, njihova — la loro Množina Moji — i miei, moje — le mie tvoji — i ruoi, tvoje — le tue njegovi — i suoi, njegove — le sue nasi — i ndstri. nase — le nostre vasi — i vostri. vase — le vostre njihovi — i loro, njihove — le loro »Vidim, da si povsod postavljal artikel!« je rekel gospod Piškur. »Da, ti zaimki se rabijo vedno z artiklom. Izgube ga samo v vokativu.« »Kako praviš?« je vprašala gospa Piškurjeva. »Ej, seveda, tega pa mama ne bo vedela. Vokativ je poseben latinski sklon ... zvalnik, kaj ne?« »Da, tudi tako ga imenujemo.« »Če rečem: Ali zdaj razumeš, mama?, potem je .mama' v zvalniku.« »Zdaj pa razumem,« se je nasmejala gospa Piškurjeva. »Jaz sem v zvalniku ali vokativu!« »Ampak samo, kadar te pokličemo!« je resno pokimal gospod Piškur. »Za primer,« je dodal Bolči, »bi povedal: il mio amico — moj prijatelj. Kje si, prijatelj moj? — Do ve sei, amico mio? V tem zadnjem primeru je ,amico' v zvalniku, zato je JSt pri svo-jilnem zaimku odpadel. — Posebne komedije pa so s svojilnim zaimkom pri imenih sorodnikov.« »Komedije? No, hvala lepa. 2lahta je zmeraj in povsod raztrgana plahta — cel6, kadar se italijanščine učiš. Tak kakšne so te komedije?« »Artikel se uporablja vedno takrat, kadar so imena sorodnikov v množini: naši očetje — i ndstri padri, naše matere — le nostre madri, moji strici — i miei zii. Uporabljamo ga nadalje takrat, če smo do sorodnikov posebno ljubeznivi — « »Aha, in jim vsaj artikel privoščil!« »Posebno ljubeznivi, pravim, in jih nazivamo s pomanjševalnim imenom: moj bratec — il mio fratellino, naše sestrice — le nostre sorelline.« »Mamica — kako pa se reče mamici?« je rekla gospa Piškurjeva. Mammina — la mia mammina.« »In očka?« se je hitro pozanimal gospod Piškur. »Očka je pa samo — il babbo. mio babbo ...« se je hudomušno zarezal Bolči. »Kako? Babbo? Jaz?« »Tako je, ne morem pomagati. — Artikel tudi rabimo, če stoji pred imenom kak pridevnik: moj ljubi oče — il mio caro padre, medtem ko rečem brez takega pridevnika samo mio padre. Sem nekako tudi spada ,16ro\ njihov. Če namreč rabimo ob imenu sorodnika zaimek ,16ro*, je artikel tudi dopusten: njihov oče — il loro padre, njihova mati — la loro madre.« »Še Bog. da si bom vse to zapomnil. Kdaj pa zdaj artikel opuščamo?« je še vprašal gospod Piškur. »Opuščamo ga — razen v navedenih primerih — «, Bolči je zašel čisto v profesorski način, »pri imenih očeta in matere, ,padre', ,madre*: moj oče — mio padre, moja mati — mia madre. Opuščanje artikla v teh dveh primerih je obvezno. Lahko pa ga opuščamo — razen v prejle navedenih primerih — tudi pri imenih ostalih sorodnikov.« »Koliko naštevanja brez potrebe!« se je razjezil gospod Piškur. »Pri očetu in materi artikla ni treba, drugod ga pa uporabljaj — tako se reče in mir besedi!« »Pusti no fanta! Ali ti ni lepo razložil?« se je zavzela za sina gospa Piškurjeva. »No, kaj bi se reklo: Njegov klobuk je lep?« »Suo cappello — ne, čakaj: il suo cappello e bello.« »Bene. — Kje imaš svoj klobuk, mama?« »Dove hai il suo cappello . . .« »Ne bo držalo, mama. V slovenščini res rečemo: jaz imam svoj klobuk, ti imaš svoj klobuk, on ima svoj klobuk in tako dalje. Italijan pa pravi: jaz imam moj klobuk, ti imaš tvoj klobuk, on ima svoj klobuk, mi imamo naš klobuk, vi imate vaš klobuk, oni imajo njihov klobuk.« »Čakaj! lo ho il mio cappello, tu hai il tuo cappello, egli ha il suo cappello, noi abbiamo il nostro cappello, voi avete il vostro cappello, essi hanno il loro cappello. Prav?« »Benissimo. II padre e la madre entrano in časa — oče in mati vstopita v hišo; il suo cappello e nuovo. Nuovo = nov. Kako bi prevedli ta drugi stavek?« »Njegov klobuk je nov,« je rekel gospod Piškur. »Njen klobuk je nov,« je rekla gospa Piškurjeva. »Oba imata prav,« je brž rekel Bolči, ko sta se hotela že sporeči. »,Suo' je v takih primerih v italijanščini nezadosten, ker nastane dvoumje. Ce ima oče nov klobuk, rečemo rajši: il di Ini cappello e nudvo, če ga ima pa mati, pa rečemo: il d i 1 e i cappello. »Njegov se torej pravi ,suo' aH pa ,di lui', njen pa ,sua' ali pa ,di lei«, je počasi doumeval gospod Piškur. »Da, papa. — Poglejmo si zdaj še vprašanje: Čigav je klobuk? — Di chi e il cappello: in odgovor: Klobuk je moj — il cappello e mio. Tu vidite, da se svojilni zaimek rabi samostojno, brez samostalnika in brez artikla! — Klobuk je tvoj?« »II cappello e tuo.« »Klobuk je njegov, njen?« »II cappello e suo — hm, njegov, njen?« »2e spet past, papa! Reči moraš: II cappello e d i 1 u i, il cappello e d i lei...« »Ti zlomek ti, že sem se veselil, da vse znam in razumem!« »Čakaj, še nekaj. Če sem vprašal s ,čigav', sem moral reči: ,e mio, e tu£, e suo, e di lui, edi lei' in tako dalje. Zdaj pa imam takle orimer: Tukaj je klobuk. Ali je tvoj? Žcco un cappello. E* il tuo? — Da, moj je. Si, £ mio, ali: & il mio. Kjer je svojilni zaimek enak samostalniku, tam pristopi k njemu artikel...« »Ne, veš kaj, to je pa že višja matematika. Jaz mislim, da sem za svojo potrebo zadosti izvedel. Kaj praviš, mama?« »Dobro, pa konxP^mo!«r ?e je zadovoljil Bolči. 8ter. 155 Stran S Obvarujmo naše ribištvo pred propastjo Ljubljanska pokrajina H potrebovala sa nama itto*sjnVs v< — Velika škoda zaradi divjega tmifevas}« tih ▼ aaJBh vodah Ljubljana. 9. julija. Razlikovati moramo med ribištvom in ribogojstvom; pod ribištvom razumemo ribolov sam na sebi. a seveda zakonit, ribo-jjojstvo pa, ki sicer služi ribištvu, je vzre-janje rib, predvsem ribjega zaroda. Ribištva ne moremo uvrščati med gospodarske stroke, če ni tesno zvezano z ribogojstvom, a tudi kot športna stroka mora prej ali slej propasti, ko ni več nikogar, ki bi skrbel za razmnoževanje rib. Vendar tudi to še ni dovolj — sama skrb za razplod rib; ribe je treba tudi obvarovati pred divjim, nesmotrnim uničevanjem, onemogočiti moramo »ribolovi:, ki je v resnici ropanje ter greh nad naravo. ZAKAJ RIBOLOV NE SME BITI PROST Med našim ljudstvom mnogi se vedno vidijo v predpisih o ribolovu nekakšno kratenje pravic. Zdi se jim. da bi jim nihče ne smel prepovedovati ribolova, češ ribe so skupna last in si jih ne sme lastiti nihče fjn. Kakor smejo uporabljati zastonj vodo, tako bi jim naj bilo dovoljeno prilaščati si tudi vodne živali. Na lastnika ali zakupnika ribolova gledajo kot na privilegi-ranca. E>a ljudem še vedno ni mogoče dopovedati dovolj dobro, zakaj ribolov ne sme biti prost, se je izkazalo zlasti v >med-vladju* spomladi, ko je propadla Jugoslavija. Ljudje so tedaj nagrabili vojaškega orožja in razstreliv ter so začeli divje uničevati ribe. Tedaj se je tudi dobro pokazalo, kam bi vodil prosti ribolov. Ljudje bi prej ali slej uničili vse ribe z zarodom i, tako da bi bilo knvalu konec vsakega ribištva. STALNA SKRB ZA RAZPLOD Naše vode bi že zdavnaj osiromašile na ribah, če bi doslej ne skrbeli, da je prihajalo stalno dovolj ribjega zaroda. Stalno je treba vlagati v lovišča ikre ln ribe, da ostanejo vode dovolj bogate. Ribe se same od sebe v naravi ne razmnožujejo dovolj, ker mnogo ribjoga zaroda propade. Ni treba opozarjati se na škodljive vplive indu- rializacije ln obujati spominov na že staro pravdo zaradi tovarniških izlivov t rake; zanesljivo je bilo ugotovljeno, da je v Savi poginilo Izredno mnogo rib, ker so se vanjo iztekale iz tovarn s kemikalijami onečiščene vode. Toda. četudi bi rib ne ogražale še taksne posebne nevarnosti, bi prej ali slej izumrle brez umnega ribogojstva. Zakupniki ribolovov imajo seveda Interes, da skrbe stalno za črni večji razplod rib v vodah. Vsak zakupnik pa slej ali prej sprevidi, da je treba lovišču tudi dajati, 6e že hočemo od njega tudi jemati. Kdor bi samo jemal, bi kmalu opustoši 1 lovišče. Razumljivo pa je, da je treba mnogo žrtvovati, kdor hoče imeti na ribah bogato vodo. RIBOGOJSTVA PREJ IN ZDAJ Posamezniki sami nimajo večjih gojišč ribjega zaroda. Velikih ribogojstev je bilo tudi v bivši dravski banovini malo, imeli pa smo vsaj dva večja zavoda, ki sta precej dobro zalagala z ribjim zarodom domača lovišča; banovinski ribogojski zavod v Bohinju in dragomeljsko ribogojstvo. Možna kapaciteta obeh ribogojstev je znašala približno dva milijona isker, a pri-pravilnem gospodarstvu bi se dala povečati celo na 4 do 5 milijonov. V naših vodah so vlagali predvsem potočne postrvi in amerikanske, šarenke, ikre in enoletnice. Kot primer naj navedemo, da je bilo v samo Krko v zadnjih štirih letih vloženih na sto-tisoče iker in 40 000 enoletnic. — Druga ribogojstva skoraj ne prihajajo v poštev. Pač pa je treba omeniti Se ribogojstvo v Stični, kjer pa ne pridobivajo iker za prodajo ter goje samo ribe. Nekatera zasebna gojišča so premajhna, da bi lahko za-1 erala z ribjim zarodom več lovišč. Ze ekrog 100 000 iker na leto je zelo težko pridobiti v zasebnem gojišču, čeprav ni tako majhno. ODKOD BODO DOBIVALI ZAROD? To vprašanje, odkod bodo zakupniki poslej dobivali ribji zarod, zelo skrbi marsi- koga. Tudi v prihodnje bo treba stalno skrbeti za večji razplod rib v naših vodah, zlasti še, če bomo hoteli popraviti Škodo, ki je nastala v prevratnih dneh. VELIKA SKODA SKORAJ ▼ VSEH loviščih Vaa ribja lovišča so bila kolikor toliko prizadeta v prevratnih dneh, tu in tam je pa biLa Škoda posebno velika in je se sploh ni mogoče natančno oceniti, sega nedvomno v težke tisočake. Najhuje je, da je bil tu ln tam v vodah uničen ves zarod. Ljudje so uničevali ribe z razstrelivom, z ročnimi granatami ln tudi s streljanjem. Tako niso uničili le velikih rib za razplod (tako zvanih maternih rib), temveč tudi zarod sam. Ribe so lovili tudi na nočne trnke ln so marsikje odnesli velik plen, posebno iz Krke. V nekaterih posebno bogatih loviščih bodo popravili škodo, drugje bodo pa potrebne velike denarne žrtve, ki jih zakupniki sami ne bodo zmogli. DA NE BO SKODA dE VEČJA Da ne bo škoda še večja, bi bilo treba ribjim tatovom stopiti trdo na prste. Radi razmer bi bili potrebni tudi Izredni ukrepi, da bi obvarovali naše vode pred popolnim opustošenjem. Ne smemo pričakovati vsega le od oblasti, temveč je treba, da sodelujemo vsi pri zaščiti tega našega naravnega bogastva, ki je zdaj tako resno načeto in ogroženo, če ne bomo škode popravili kmalu in če ne bomo onemogočili nadaljnjega uničevanja, bodo ostale škodljive posledice še desetletja in bo spioh dvomljivo, če bo škodo kdaj še mogoče popraviti. Divjega uničevanja rib mora biti takoj konec! Mnogo bi lahko pripomogli na deželi, da bi se ljudje spametovali ter sprevideli, da delajo škodo, ki jo bodo trpeli posredno tudi sami, — posamezni razumni ljudje, zlasti pa učiteljstvo in kdor ima 5e kaj ugleda med ljudstvom. Časopisje samo ne more storiti vsega. DNEVNE VESTI — Diplomirani so bili na Glasbeni akademiji: Bojan Adamič — klavir, Janja Baukart — solopetje (ped. odd.), Zor k a Bradač — klavir, Kajetan Burger — violina, Jurij Gregorc — skladanje, Samo Hu-bad — skladanje in dirigiranje. Miloš Hu-mek — skladanje (ped. odd.), Olga Jelene — klavir (ped. odd.), Ksenija Ogrin — klavir (ped. odd.), Francka Ornik — violina, Olga Prime — klavir, Primož Ramovš — skladanje, Marija Roger — klavir, Anton Zapletal — klavir (ped. odd.), Janez Ziž-mond — violina (ped. odd.). Na Srednji glasbeni šoli: Stanislav GoršiČ — skladanje, i Anton Koncut — skladanje. Ličan s. M. Simona — klavir. Herta Seifert — klavir, Josip Vrho-vnik — pozavna. — Spodnja Štajerska naj tudi prispeva svoj delež k zmagi. Včerajšnja »Tagespost« priobčil je izpod peresa H. K. Rambouska članek o Spodnji Štajerski v vojno-pro-dukcijski bitki. Pisec članka pravi med drugim, da je dodeljen šefu civilne uprave na Spodnjem Štajerskem pooblaščenec za prebrano in kmetijstvo Sepp HainzL, ki je pripeljal s seboj kmetijske si rok ovn jake, katerih naloga bo, na novo organizirati spodnještaiersko kmetijstvo, ki ima dve nalogi, namreč zagotoviti prehrano domačemu prebivalstvu in vključiti se v vojno-produkcij.sk o bitko. V velikih okrajih Maribor, Ptui. Celje. Trbovlje in Brežice bo ustanovi jenih pet prehranjevalnih uradov. Zlasti važno pa je, da se seznanijo kmetje na Spodnjem Štajerskem z idejo produkcijske bitke in da dobe v ta namen potrebna sredstva. Država bo dala kmetovalcem na razpolago vsa sredstva, da bodo lahko čim več pridelali. Cene kmetijskih pridelkov na Spodnjem Štajerskem so bile že v začetku maja prilagojene onim v Nemčiji Letina na Spodnjem Štajerskem bo letos srednje dobra. Pisec zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da je spodnje-žtajerski kmetovalec letos vsaj lahko prepričan, da je poskrbljeno za prodajo njegovih pridelkov. — Diplomiral je na tehniški fakulteti zagrebškega vseučilišča za strojnega inženirja g. Evgen Gogala iz Ljubljane. — Čestitamo' 329n — Poletje brez poletne vročine. Včeraj zjutraj smo mislili, da se bo vreme pokvarilo, ker je bilo nebo tako močno oblačno, da smo vsak čas pričakovali dežja. Toda kmaJu se je začelo jasniti in nastal je lep poletni dan. Zapihala je burja in temeljito očistila ozračje. Popoldne se je burja iz-premenila skoraj v vihar in dvigala pa cestah oblake prahu. Noč je bila zopet iz- redno hladna. Sicer se pa tudi čez dan nismo mogli kaj prida greti na soncu. Letošnje poletje je sicer lepo, toda izredno hladno. Imamo še dober mesec poletja, potem bo pa tako konec vTočine, če je seve sploh kaj bo. Se dan os ln jutri imate priliko ogledati si prvi program VESELEGA TEATRA v Delavski zbornici. Začetek ob pol 21. Prodaja vstopnic v trafiki Sever Selenburgova ulica — Zdravstvena služba v Ptuju. Nedavno sta bila v Ptuju zaključena prva dva zelo dobro obiskana zdravstvena tečaja. Zene in dekleta so se desetkrat po dve uri učile domače nege bolnikov. Pouk je obsegal osnovne pojme o smotrni sodobni prehrani in uporabi zdravilnih zelišč. Razen tega so se pa žene in dekleta učile obvezovati rane in drugih v zdravstveni službi potrebnih opravil. — Evidenca vojnih invaBdov. Invalidski odsek Visokega Kom is ari jata je v s vrh o evidence odredil popis vseh vojnih invalidov in drugih vojnih žrtev v Ljubljanski pokrajini. Popis so izvršile občine. Ponekod so sodelovala tudi Združenja vojnih invalidov. — Novi slovenski grobovi. V bolnici v Trinidadu je umrl Anton Bratovič, doma iz Sapjan, občina Jelšane na Primorskem, star 62 let Zapustil je ženo in pet že odraslih otrok. — V Chicagu je umrl Pavel Vesel, star 80 let. doma iz Ribnice. — V Barbetonu je umrl Anton Štrukelj, star 79 let, doma z Iga pri Ljubljani. — V Jolietu je umrl Martin Fir, star 76 let, doma iz Lokvice pri Metliki; v Ameriki je živel 50 let. — V Forest City je umrla Marija Jagrič. doma iz Vač pri Litiji. — Na zagrebškem jesenskem velesejm« v začetku septembra bodo kolektivne razstave Nemčije, Italije in Madžarske — Nesreće. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico nekaj ponesrečencev. Bogomir černe, 361etni strojnik tobačne tovarne, se je peljal s kolesom in na kolesu je peljal tudi svojega štiriletnega sinčka. Padel je tako nesrečno, da sta se oba precej poškodovala. Oba sta ranjena na glavi in na rokah. — Franca Lintnerja, 11-letnega ina posestnika iz Litije, je brcnil konj tako močno v glavo, da je deček moral iskati pomoči v bolnici. — Marija Pe-trovčič, 251etna delavka iz Borovnice, se je ponesrečila pri vožnji s kolesom ter se je pobila po glavi. — Franc Hrastar, 16 letni zidarski vajenec iz šmihela pri Novem me- stu, se je igral z razstrelivom. Napolnil je steklenico s smodnikom in smodnik zažgal. Steklenico je razneslo, tako da je neprevidni fant zelo ranjen po obrazu od drobcev stekla. Nevarnost je, da izgubi tudi oči. Iz Ljubljane —lj Protezna delavnica v Ljubljani. Pomladi leta. 1917. je bila ustanovljena v rezervni bolnici v Obrtni zdaj Srednji ..tehnični šoli v kletnih prostorih posebna orto-pedična delavnica, iz katere se je razvila sčasoma precej dobro opremljena protezna delavnica. Letos spomladi je stopila ta važna ustanova v 25. leto svojega obstoja. Protezna delavnica ima zdaj svoje prostore v šempetrski vojašnici in v nji je zapo- • slenih 20 delavcev, samih vojnih invalidov. Pred kratkim si je ogledala protezno delavnico posebna zdravstvena komisija iz Rima pod vodstvom načelnika sanitetne kolone dr. Ducea in se informirala o vseh podrobnostih njenega delovanja. Člani komisije so se zelo zadovoljno izrazili o ureditvi ta izdelkih protezne delavnice ter obljubili zainteresirati merodajne kroge v Ministrstvu za delavnico in ji preskrbeti vsa potrebna sredstva, da bo lahko svoje delo nadaljevala. —lj Cez Rakitno v ISko. V nedeljo, dne 13. t. m. povede Slovensko planinsko društvo planince čez Rakitno v Iško. Z vlakom ob 6.20 krenemo iz Ljubljane v Borovnico. Odtod drži pot skozi prijazno vas Sabočevo ter mimo naselja Novaki na Rakitno (789 m). Ta kraj lezi na manjši gorski planoti za južnim hrbtom Krima med Iško in borovniško Dražico. Obdajajo ga vrhovi Krimšček 933, Smrekovec 950 m, Zupanov vrh 1000 m in Novaška gora z Zobom 999 m. Rakitna je znana zaradi svojega, ugodnega podnebja. Od Rakitne dalje drža pot proti naselju Ustje s pogledom na Javornik, Slivnico, Kočevski Rog in Krvavo peč. Z Ustja 766 m drži »kozina« (kozja pot) strmo proti potoku Zali, ki se steka v Vrbici v bistro Iško. Divje oblikovane skale ob tej poti imajo v ljudski govorici določena imena, n. pr. skalni mož, votli kamen itd. Pot drži dalje ob desnem bregu Iške do Grabijic, kjer je prehod k zavetišču SPD v Iški. Ob 18. uri odpelje avtobus od >Salec v Iški izletnike nazaj v Ljubljano. Prijave za izlet sprejema društvena pisarna SPD najkasneje do sobote opoldne. —Ij Razdeljevanje moke pekom in trgovcem. Mestni preskrbo valni urad obvešča vse peke in trgovce v Ljubljani, da bo danes, v sredo 9. t. m., začel razdeljevati moko v n. nadstropju Mestnega doma tako, da bodo o ponedeljkih, sredah in pet- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16., 19. in 21. ari, KINO UNION Telefon 22-zl Najboljši film režiserja Johna Forda, tvorca nepozabnega filma »Hurikan«. — Drine pustolovščine, senzacije in prekrasna drama velike ljubezni. »BEGUNCI« Claire Trevor — John Wavne — Oeorge Bancroft Film je opremljen s 495 slovenskimi napisi KINO MATICA Telefon 22-41 Zanimiv roman iz današnjega meščanskega življenja GOSPODIČNA Erik Frey Kari Schonbock lise Werner i KINO SLOGA Telefon 27-30 Danes premiera »ZLATA PAST« Globok in duhovit film s satiričnim poudarkom na angleško visoko družbo Edvard G. Robinson Luli Deste kih dobivali moko peki, ob torkih trgovci od začetne črke A—K, ob četrtkih trgovci od začetne črke L—P, ob sobotah pa trgovci od začetne črke R—Z. Razdeljevanje moke bo vse te dni po navedenem razporedu od 7.30 do 11., peki in trgovci pa naj se natanko ravnajo po tem razporedu. —lj Na prihodnjem koncertu, ki bo v ponedeljek 14. t. m. v veliki filharmonični dvorani, bo nastopila italijanska violinistka Pina Carmirelli. Vstopnice po že v pred-prodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj V Beograd in Kragujevac event. tudi v druge kraje potujem. Možne usluge in intervencije. Prijaviti nujno: Bežigrad, Podmilščakova 27/11. 32Sn Raj rož Mesto Chicago je nedavno odprlo vrata vrta, ki je menda edinstven te vrste na svetu. Namenjen je izključno slepcem. To je vrt rož in to tudi prijetnega vonja. Ves vrt je zasajen z rožami, ki širijo daleč naokrog opojen vonj. Tako imajo slepci vsaj nekaj užitka in vsaj deloma jim je nadomeščeno to, kar jim je vzela narava z vidom. Namesto navadnih gredic ima vrt slepcev cele livade najrazličnejših cvetic, razdeljenih tako, da cveto po vrsti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Orkan v človeškem telesu Zunanja površina človeškega telesa znaša približno 2 m;, dihalna ploskev pljuč pa meri 100 m5. Ta ploskev je stisnjena v pljuča, kjer je blizu 300 mešičkov. Dotok zraka v ta najpopolnejši človeški stroj ima tudi svojo zanimivost. Vdihavani zrak gre skoza grlo s hitrostjo 180 km na uro, kar je hitrost orkana. Klasičen lenuh Klasičen lenuh je bil Maryandyno Sagaris. O njem pripoveduje Klearchos v peti knjigi svojih spominov. Mož je bil tako razvajen in len, da mu je morala do visoke starosti žvečiti hrano dojilja, da bi se mu ne bilo treba mučiti z žvečenjem. Bil je tako komoden, da nikoli v življenju z roko ni segel preko svojega popka. Opozorilo medicincem V zvezi z objavo glede nadaljevanja študij na medicinski in kirurški fakulteti vseučilišča v Padovi za slovenske dijake, doslej vpisane na beograjski ali na drugih univerzah, se sporoča, da morajo predložiti skupno z drugimi dokumenti tudi izvirno spričevalo srednješolskih študij, na temelju katerih so bili pripuŠČeni na univerzo. Kdor bi za sedaj ne imel takega spričevala, naj si da izstaviti potrebno potrdilo s pridržkom, da bo kasneje predložil izvirnik. Te listine morajo biti prevedene v italijanščino in potrjene pri Visokem Komi-sariatu. Radio Ljubljana Sreda, 9. julija. 12.45: Komorna glasba. — 13: Napoved časa. poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Simfonični koncert, dirigira mojster Alceo Galliera. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Simfonični koncert, dirigira mojster Alceo Galliera. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert sopranistke Lovšetove in basista Franca Lupše. — 19: »Parliamo 1'italiano«. pouk italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Slovenska glasba. — 20: Napoved časa. poročila v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: Izredna predstava Kr. opernega gledališča iz Rima Ob 21: Napovedi v slovenščini. Ob 22: Predavanje v slovenščini. Ob 22.45: Poročila v slovenščini. Četrtek. 10. julija 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Simfonična glasba med odmorom. 8.00: Napoved časa. 8,15: Poročila v italijanščini. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Orkester, dirigira mojster Angelini .14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Italijanske vojne pesmi in himne, dirigira mojster Gallino. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianista Marijana Lipovška in violinista Alberta Dermelja. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.40: Pestra glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Predavanje v slovenščini. 20.30: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani: izredna predstava Kr. opernega gledališča iz Rima. Po operi poročila v slovenščini. 57*850 mladeniče v v poletnih taboriščih Poveljstvo italijanske liktorske mladine bo organiziralo posebne poletne tečaje in taborišča, v katerih se bodo mladeniči vojaško izvežbali. Od 1. do 30. septembra se bo v 94 taboriščih v teku 30 dni izvežbaio 20.000 mladeničev letnikov 1923 in 1924. V Rimu in Forliu se bo udeležilo v taboriščih teh tečajev 8.000 mladeničev od 1. do 30. julija in od 1. do 30. avgusta. V številnih drugih pokrajinah bodo organizirani prav tako tečaji za vojaško izvežba-nje mladeničev. Skupno se bo udeležilo teli tečajev 57.850 mladeničev. Primaria fabbrica di cos- metici e dentifrici, Sede Milano, cerca attivo assistente per il Cipo di fabbrica- zione, possibilmentc perito chimico italiano tedeseo. Entrata al piu presto. Curriculum vitae c pre-tese e CASSETTA 248 M. Untone Vodilna tovarna za kozmetična sredstva in zobna Čistila s sedežem v Milanu išče delavnega asistenta za vodjo izdelovanja, po možnosti izurjenega kemika z 2nanjem italijanščine ir. nemščine. Nastop Čimprej. Navedbe o dosedanji zaposlitvi in zahteve javiti : Pubblicita Italiaoa-Milano. PORODNICE! Edina priznana kre-pilna in osvežujoča pijača za vas je s AMBROŽEVA MEDICA« Ugotovljeno je. da jo pristno pripravljeno dobite le v MEDAR-NI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 32 T Orario — Vozni red Percorso: Ljubljana - Nova vas - Bloke -P r o ga: Babnopolje 5.40 15.40 H Ljubljana < 7.40 20.2J 6.16 16.16 Zopar-Kurešček 7.04 19.49 6.33 16.33 Turjak 6.47 19.32 6.40 16.40 Rašica 6.40 19.25 6.30 16. ' Babnopolje n 5.00 17.43 Impresa: Podjetje: Ljubljana PEČNIKAR ANTON — Dolenjska c., telefon 49-28 POZIV Prosim dotičnega g'o- spoda, ki je v družbi neke gospodične našel dne 4. julija dopoldne pod lemenatom 300 lir, da jih odda policiji. Hkrati prosim tudi tistega gospoda, ki je vse to opazil, m javil prodajalki, da mu je gospodična znana, naj se oglasi v trgovini Novotnv, Gosposvet-ska cesta 2. 1153 Kolporterje (ulične prodajalce) samo mlajše moške, ki imajo veselje do tega dela, iščemo za takoj. — Reflektanti naj se zglase v naši pisarni. Uprava »SLOVENSKEGA NARODA" Kmrt Krisplen: Boril v hudi zadregi Dorli se je zdelo to zelo zabavno. V nekem listu je bila odkrila ženitni oglas in odgovorila je nanj. Cez nekaj dni je prišlo pismo: ^Gospodični Dorli Normann - in komaj je imela se toliko časa. da ga je potegnila iz nabiralnika, preden ga je opazila Monika. Monika namreč na žalost nI imela nobenega razumevanja za take reči. Mlad inženjer, ki se je bil prav kar vrnil z dolgega potovanja po inozemstvu, ji je pisal, da nima nobenega bližjega poznanstva in da je zato srečen, da je dobil na svoj oglas tako simpatičen odgovor. Dorli je bila vsa ponosna na to; čeprav so izvirala njena prva pisma, ki jih je pisala Robertu Santerju. večinoma iz neke zbirke novci. Dorli je bila stara štirinajst let... že v naslednjem Santerjevem pismu je prišla njegova slika. Bil je vražje lep, čeprav se je zdel Dorli nekoliko prereaen. Prosil je obenem za Dorlino slilco in da bi ga preveč ne razočarala, ker ni nobene imela, mu je poslala sliko svoje sestre Mo-nike. Prav za prav je bilo čudno, kako zelo mu je morala ta slika ugajati. Sicer ni povsem odgovarjala Dorlinemu idealu iz zbirke novel (»Kleče poljubu jem vase roke«), vendar je pa naenkrat pisal čisto drugače, hrepeneče in vendar spoštljivo. Nerazumljivo, če človek pomisli, da j« Monika pač že zrelo dekle blizu Štiriindvajsetih let. Pisal je — saj to je bilo naravnost smešno — pisal je, da se je čisto resno zaljubil v sliko. Ta čas so se pa pojavile druge reci, ki so bolj zanimale Dorli: prve klavirske ure, domaČe zabava, šolski izlet ln sploh... Dorii je pozabila pisati. Kar je prišlo pismo in potem Se eno. Bilo je že neprijetno neprestano paziti. Zara;t pismo je bilo pa naravnost alarmantno. Santer je izražal v njem svojo bojazen, da mu je Dorli zamerila njegove odkrite besede o njegovi zaljubljenosti Drugače da si ne zna pojasniti njenega nenadnega molka. In ker ve, kako poman ]k)jivo nadomestilo je pismo za osebne stike, je sklenil prihodnje dni kratko malo j posetiti jo. Kupil je majhen avto ln veseli i se že, da jo bo kmalu videl..«. Dorli se pa ni veselila. To mu je v eks- presnem pismu tudi pisala. Sporočila IHU je, da je ža' včeraj spoznala, in vzljubila drugega ln da se namerava, poročiti. — i Zelo j-.lcke. visoke postava ja in močan, I povrhu pa Se srednji napadalec v pokrajinski ligi. Oprostite mi torej, drugače j nisem mogla! Vdani D. N. (TO pot nt imela časa poklicati na pomoč zbirko novel: samo zaključni stavek je Ml Iz »Valih rož.) Upam, tako je prosila boga, upam, da mu pride pismo Se pravočasno v roke, preden se odpelje. Slaba vest ji ni dala miru. Vedno, kadar je pozvonilo, se je zdrznila in se plaho ozrla na vrata. — Kaj pa je s teboj? — jo je vprašala Monika vaa v skrbeh. — Kaj ti pa je? AH si bolna? Dorli je odkimala z glavo. — Sola! — ie dejala naglo. — Novo učiteljico Imamo, ki zahteva strasno mnogo... Naslednjega dne je zabrnel ln obstal pred hišo avtomobilček modre barve. Dorli je bad gledala skozi okno, ko je skočil iz avtomobila zagorel mladenič. Dorli — ga je takoj spoznala. K sreči očeta m bilo doma, a Monika je bila nekje na vrtu. Dorli je odhitela k vratom, da bi prestregla gosta. Obstal je na pragu in dejal: — Jaa sem Robert Santer. Ali bi mogel govoriti z gospodično Dorli Normannovo ? — žal je ni doma, je zajecljala Dorli, — ona je . . . ona Je . .. odpotovala je, na Švedsko se je odpeljala .. - Kdo Je pa priAel? Kaj pa je, Dorli? — je zakllcal za njenim hrbtom jasen Klas m Dorli se je prestrašeno zdrznila: Monika: Zdaj Je bilo treba hitro ln prav prijeti stvar. Zlasti hitro! — Poberite se! Poberite se! je siknila vsa iz sebe od jeze, potem je pa dejala glasno in ponizno, obrnjena k Moniki: Ah, nič posebnega ni, ta tU Toda Santer je bil že opazil Moniko. 21-vahno in razprostrtih rok ji je stopil naproti. — Gospodična Normann, — je dejal resno in očitajoče, — gospodična Normann, — torej sem vas postavil na laž in vt to mirno trpite? Monika je stopila korak nazaj. — Ne razumem vas, — je vzkliknila presenečeno. — Kdo pa ste? — V zadregi je povesil oči. — Robert Santer sem. Kaj me ne spoznate po sliki? Da, tu se ni dalo nič več storiti! Dorli je morala stopiti naprej in točno vse pojasniti, še svoj živ dan ni imela dveh tako pazljivih poslušalcev, toda to ji ni prav nič laskalo. Ko je bila vse povedala, je nasta'a mučna Ustna. Santer je bil stisnil zobe, a Moniki je kri zalila obraz. — Gospodična Normann___ je začel Santer s težavo, toda Monika je odkimala z glavo. — Takoj se vrnem,— je dejala, prijela Dorli pod roko in jo odvedla v hišo, da bi jo zaklenila v njeno sobo. Ko se je vrnila, je nasla Santerja Se na istem mestu. — Pnsim, oprostite neumnost, ki si jo je dovolila moja mala sestra z vami, — je prosila tiho, ne da bi ga pri tem pogledala. — Dobro dekle je, toda večkrat ima preveč fantazije... Santer je komaj vidno zamahnil z roko. — Zdi se mi, da se moram opravičiti jaz, — je odgovoril. Segel je v žep in potegnil iz njega sliko, na kateri se je smehljalo Izredno lepo dekle. Bila je Monikina slika ln verno je izražala njeno lepoto. V zadregi jo je držal v roki in končno ji jo je izročil. Potem se je pa obrnil, pozdravil in odšel Monika je opazila prah na njegovi obleki in avtomobilu. Brž je stopila za njim, rekoč: Ali ste imeli zelo dolgo pot ? Gotovo ste trudni ... Pogledal jo je in prvič se je nasmehnil. — Osemsto petdeset kilometrov v poldrugem dnevu. Mudilo se mi je___ — Ali bi se ne... Obmolknila je, potem je pa odločno nadaljevala: Ali bi si ne hoteli pri nas malo odpočiti ? Takoj skuham kavo... Minila je bila že dobra ura. ko je Monika zopet odprla vrata Dorline sobe. Dorli ta čas ni preživljala prijetnih trenutkov. Bila je ženitbena sleparka! Najbrž pride pred sodišče, če bi jo Santer le ovadil. Drhte je skočila Moniki naproti in jo vprašala prestrašeno: Ali pridem v ječo, Moni ? Afonika se je pa samo smehljala in jo nežno pobožala po glavi. — Kakšne neumnosti pa govoriš. Dorli! Toda zahvali se gospodu Santerju, da nisem več huda nate! — Gospodu Santerju? Kaj je še vedno tu? — Ne, tu ga ni več, toda... Monika se je obrnila proč in se delala, kakor da spravlja v red knjižno omaro. V njenem glasu je pela nova, globoka struna. — Toda vrne se, — je pripomnila. — in sicer kmalu___ 163750365^36983082^^^^5790^69^47904^67955^016090^2012084419520924790169^ 1957191991991949775^104^461876531009 Stran 4 f Ste*. 155 Portugalska — obljubljena dežela beguncev Preko nje vodijo ie na zapadno polute Lisabona — Veliki trg Don Pedro in gledališče Dona Maria Lis bo na — La vasta piazza Don Pedro e 11 Teatro Donna Maria JCa kolodvorih velikih evropskih mest bi tenko še zdaj našli pozabljen pester lepak a sliko samostana m melanholičnega obUČTlh v ozadju Žarečega sotnca in morja. Ta krasni lepak je vabil ljudi na poset Portugalske, dežele morja m som ca, ki proslavlja 800 letnico svojega obstoja, Ta lepak de ni star, toda zdaj je ze povsem nesodoben. Portugalska, ki se je ponašala m &vcQo gostoljubnostjo, zdaj nikogar več ne vabi. Tudi ta dežela reda ln miru, ki so njene meje ostale nedotaknjene skoraj 800 let, čuti vedno bolj posledice sedanje vojne. Največje skrbi pa ima s tujci, ki jih Je prej tako gostoljubno vabila. Delati morajo samo ženske Najbolj se pozna, dotok tujcev v portugalski prestolnici Lisa boni. Id Šteje nad 700.000 prebivalcev. Mesto se dviga od morskega zaliva Te jo po strmem pobočju med sedmimi griči in je zadnje Čase silno živahno. Dočim se mude moški ves dan v pristanišču ali trgovskih centrih., opravljajo ženske vse delo. Po ulicah vidiš ženske, ki same vlečejo tudi najtežje tovore. Njihova krasno raščena telesa pa ne izgube pri tem prav nič na mikavnosti in prožnosti. Med vsemi prometnimi sredstvi prevladuje oslovska vprega. Trgovci z zlatnino sede v svojih kramarijah in se delajo, kakor da so v njihovih rokah zakladi vsega sveta, V menjalnicah lahko dobiš bankovne vseh držav. Nikogar ne zanima posebno, če se srečavajo tu ljudje iz Azije ali Afrike, Mehičani ali mu lati. Fes in turban se izgubljata v vrvežu, kjer se iz hrusča in trušča še glasneje razlegajo kriki papig nad vhodi v trgovine. de živahnejše vrvenje vlada v okolici Poda. V vsaki gostilni in kavarni slišiš mešanico jezikov, med katerimi pa nikakor ne prevladuje portugalščina. Pri šestih mizah govore najmanj 8 različnih evropskih jezikov. Krčmarji in natakarji so se temu že prilagodili. Natakar sliši enako dobro aH pa reagira enako malo na klic Herr Ober, val ter in garcon kakor na domači bssš. Krčmarji si manejo roke, ker denar še nikoli ni tako tekel v žepe kakor sdaj. Kaj pa hoteli? Dobiti v lisabonskem hotelu sobo, je zdaj pravi čudež. Povsod slišiš odgovor: Tu do cheio — vse zasedeno, tudi mnogi zasebniki so oddali tujcem v najem po eno ali dve sobi. Ta pojav pa nI omejen samo na prestolnico. Tudi bližnja letovišča so Imela letos vso zimo živahno sezono, ki je rešila lastnike hotelov in pen-zijonov vseh skrbi. Tudi vsi hoteli po manjših mestih so zasedeni. Tudi Portugalska se približuje novi Evropi Zakaj je ostala dežela, kjer so se že od nekdaj spajali elementi evropsko-ameriške in orijentalske pestrosti, zdaj morda že edina ozka odprta pot na zapadno pol uto? Morda zato, ker še zdaj veže Portugalsko z velikim dogodkom iz njene zgodovine, Id je ostal med ljudstvom skozi 400 let v živem spominu, namreč z odkritjem Amerike, Drugače se pa Portgualska, ki je prav v zadnjih dneh odklonila vse angleške in ameriške politične in vojaške grožnje, sama vedno bolj približuje novi Ev- ropi. Lani je odpotovalo Iz Lisa bone okrog 25.000 beguncev iz raznih evropskih držav v pristanišča obeh Amerik. Koliko pa jih še čaka na vizum, posebno pa na mesto jejo. Toda kapitani si večinoma ne na širno morje. Imena parnlkov, ki I na dno morja, gredo is pisane parohrodnfh agentur sleherni dan od ust do ust. Na tisoč ljudi živi v vedno večjemu strahu m nihče si ne ve pomagati. To so ljudje brez domovine, katerim pomeni kotiček na ladji m ameriški vizum pogosto največjo srečo, čeprav so razpolagali prej morda z milijoni. Zdaj begajo iz eno psrobrodno agenture v drugo. Konzulati Združenih držav, Brazilije in drugih južnoameriških držav, so naravnost oblegani. Toda ameriški, portugalski m španski parnikl, Id se sploh še upajo na morje, vzamejo na krov tedensko največ 300 teh nesrečnezev. Denar ln dragulji v parobrodnih agenturah zdaj nimajo nobene vrednosti. Tudi vizumi polagoma že izgubljajo svojo vrednost. Liaabona: Belemski stolp Lisabona: La torre di Bele m mena ladji, je težko reči. Teh bo gotovo toliko, kolikor je bilo lani beguncev, ki so odpotovali iz Lisabone v Ameriko. Možnosti preseljevanja so pa vedno manjše. Ladje si ne upajo na morje Veliko pristanišče Tejo je polno zasidranih ladij, na katerih vihrajo zastave vseh narodov. Vse te ladje zdaj še lahko odplu- Tudi na zračni promet se ne more nihče zanesti. V zalivu Teju opazujejo ti nesrečneži dvakrat do štirikrat v tednu prihod prekooceanskih potniških letal »Clipper-jev«. Samo od daleč lahko gledajo kdo še vstopa ali izstopa iz teh zračnih orjakov, v katerih je prostora za 30 potnikov. Vedno več je med njimi angleških in ameriških diplomatov, vedno manj pa drugih potnikov. Ameriškim in angleškim diplomatom je ostala samo še ta zveza. V sprejemnem poslopju lizabonskega letališča »dntra« vlada vedno živahno vrvenje, toda potniki se gneto in prerivajo samo pred pisarnami italijanskih, nemških, španskih, portugalskih zračnih prog. Pisarna Air France je zaprta, pred pisarno British Airway pa vlada mrtvilo. En sam uradnik sedi v nji osamljen in nihče se zanj ne zmeni, čaka na edino angleško letalo, ki se bo morda spustilo na letališče prihodnji dan. Tujci pod strogim nadzorstvom In tako ima Portugalska vedno več skrbi s tujci, ki jim še izkazuje gostoljubnost. Seveda nteo vsi tujci bogati, zato si ne morejo privoščiti svojega gospodinjstva. Je pa samo ob sebi umevno, da noben emigrant na Portugalskem ne dobi zaposlitvenega dovoljenja. Tudi politično nadzorstvo nad temi gosti »je potrebno« in oblasti ga izvajajo zelo strogo. Salazar-jeva vlada ve zelo dobro, da mora hiti z emigranti zelo previdna, Vlada bi bila lahko že davno zaprla meje a v tem primeru bi Portugalska, zlasti pa njena prestolnica, nehala biti izhodna vrata Evrope. In tako se vlada zadovoljuje s strogo kontrolo in s tem, da nikogar več ne vabi v deželo. SPD v novih razmerah Vse njegovo delo bo zdaj posvečeno hribom v neposredni okolici Ljubljane in v Ljubljanski pokrajini sploh Ljubljana, 9. julija Po prevratu se je Slovensko planinsko društvo znašlo v novih razmerah, ki mu nalagajo nov delokrog in ga postavljajo pred nove naloge. Od 68 plariinskih domov, koč in zavetišč mu je ostal samo dom na Mirni gori v Beli krajini, last črnomeljske podružnice. Tako se je društvo čez noč znašlo v čudnem položaju: premoženje na oni strani, dolgovi tu. Domovi in koče samo Osrednjega društva v Ljubljani brez koč podružnic so vredne okoli 3,800.000 L, društvena pasiva oziroma dolgovi pa znašajo okoli 740.000 L. Toda SPD se je takoj vživelo v nove razmere. Odbor ni držal križem rok in se je takoj lotil dela. Sestavljen je bil takoj obširen delovni program. Vse delo. propaganda, organizacija izletov, gradnja novih koč, ztočišč, markacija novih in starih potov ter raznih vabljivih tur bo zdaj po-svečna hribom v neposredni okolici Ljubljane in v Ljubljanski pokrajini sploh. Na zapadni in južni strani Ljubljane je mnogo vrhov, hribov in lepih razglednih točk, ki so bili več al j manj zanemarjeni. To velja za borovniške in vrhniške hribe, za Krim. Kurešček. za okolico Turiaka. za dolenjske, kočevske in ribniške hribe in za Gorjance. Centralna točka vsega tega prizadevanja bo nedvomno Krim, ki na i Ljubljančanom nadometi priljubljeno Šmarno goro. Zaradi tega je društvo v Iškem Vint-garju z zadnjimi sredstvi kupilo kočico, skromno po zunanjosti, ki jo je adaptiralo in uredilo v njej zatočišče za planince. Koča, ki je ena zadnjih ob levem bregu Iške, ima stalnega oskrbnika, je ves teden oskrbovana in nudi zlasti ob sobotah in nedeljah izletnikom tudi hrano in pijačo. Seveda naj si izletnik po možnosti prinese železno rezervo s seboj. Iz Iškega Vintgarja so mogoči izleti na vse strani. Na eni strani se lahko po-vzpneš na 1106 metrov visoki Krim, na drugi strani lahko greš čez Sivo dolino na Mokri c in naprej na Kurešček ter čez Golo na Ig. SPD se je že pobrigalo, da ima Ig boljše avtobusne zveze, hkrati pa bo prirejalo vsako nedeljo izlete, ki bodo vodili v območje teh hribov, na Kurešček, Krvavo peč in Rakitno, ali če greš po dolini Iške naprej prideš eno uro od koče do Vrbce. kjer se zliva Zala v Iško. Od tu vodi steza po lepem romantičnem svetu med divjimi razklanimi pečinami na Krvavo peč. Tod se je včas.h paslo 20 do 25 gamsov, zdi se pa. da jim vojna vihra tudi ni prizanesla. Ce pa gremo po drugi strani, pelje steza, ki so jo domači ime- La eonsegna del Gonfalone di S. M are© al Comtine di Veglla ln Dalmazia prapora sv. Marka občini Krku v Dalmaciji — Predaja novali za Kozino na Rakitno, komaj uro hoda. Od tam je sestop na Brezovico ali v Kamnik in Preserje. Druga priljubljena izletna točka, ki ji bo SPD posvetilo vso pažnjo, je Pekel pri Borovnici. Na Padežu nad Peklom je društvo uredilo pri nekem gostoljubnem kmetu zatočišče, kjer se ob sobotah in nedeljah dobi nekaj pijače in hrana. Tretja točka je Samotorca nad Horjulom, ki nudi s Kožljekom prav lepo prijetno izletniško točko. Tudi tu je v kmečki hiši urejeno zatočišče. Tudi v organizatomem pogledu je SPD pridno na delu. Tako pripravlja majhen vodič po Ljubljanski pokrajini. V vodiču bodo objavljena vsa dooedaj znana in markirana pota. nove ture in markacije in stvari, ki so bile doc^edaj malo znane ali neznane. Vodič bo v majhnem formatu in obsegal okrog 32 strani, izšel bo pa šele v septembru, ker je potrebno zanj zbrati potrebno gradivo. »Planinski vestnik«, katerega zadnja številka je izšla v aprilu, bo zopet izšel ob koncu avgusta. Majska in junijska številka bosta posvečena vrhovom neposredne ljubljaske okolice, objavljeni bodo številni prispevki in članki iz planinskega sveta Ljubljanske pokrajine, a julijska in avgustova številka bosta poročali o lepotah Zasavja. Glasilo SPD, ki je ohranilo skoraj tri petine svojih naročnikov, bo redno izhajalo tudi v bodoče. Prav tako kakor so ostali zvesti naročniki, tako je ostalo skoraj zvesto vse članstvo SPD v Ljubljanski pokrajini. Zanimivo je. da so mu ostali zvesti slabše situirani sloji, dočim so mnogi, ki bi lahko plačevali članarino, izstopili iz društva, češ da nima smisla še nadalje plačevati. Ti ljudje se pač ne zavedajo, da je prav zdaj potrebno vztrajati in nuditi SPD pomoč, da bo lahko premostilo težave in še naprej vzdrževalo svojo pisarno. Tudi podružnice v Ribnici, Kočevju, Novem mestu in Črnomlju so ohranile število svojega članstva. Mladinski odsek SPD bo organiziral svojo počitniško kolonijo v Iškem Vint-garju. Za delo SPD kaže tudi veliko zanimanje Visoki kornisarijat. Poleg že omenjenega programa bo skušalo SPD tudi omogočiti lep razgled z raznih razglednih točk, ki so zdaj pogozdene, tako z Mokrica in Krima, z Ahaca, ki ima prelepo cerkvico, a jo zastira drevje, da je ne vidiš od spodaj, z vrha pa tudi nirnaš razgleda. Člani odbora dr. Brilej v tem pogledu daje pobudo ljudem na deželi in je našel tudi mnogo razumevanja, zlasti pri župniku Sartoriju na Ahacu. Kjer bo mogoče, bo SPD postavilo tudi razgledne stolpe. Mimogrede naj še omenimo, da je najvišji vrh Ljubljanske pokrajine Goteniški snežnik, ki ima 1289 metrov. Smatramo za hvaležno dolžnost, da pri tej priliki še posebe omenjamo veliko naklonjenost in razumevanje Visokega Komisarja Ekscelence Graziolija za naše planinstvo. Gospod Visoki Komisar je sprejel delegate SPD ter dovolil da društvo nemoteno posluje še nadalje pod svojim dosedanjim nazivom ter je poklonil za izdajo Planinskega vestnika in ureditev zavetišč, potov in markacij tudi denarno podporo. Tako stopa SPD kljub težkim časom z vedrim optimizmom na svoje delo in prosi občinstvo, da ga pri tem podpira. Rubens in lakomni vojvoda Jean vojvoda Breganski, poznejši portugalski kralj, je zvedel, da se mudi slavni slikar Rubens na španskem dvoru. Povabil ga je k sebi. Umetnik je obljubil izpolniti njegovo željo in res je krenil s svojim sijajnim spremstvom na pot, Lakomni vojvoda se je pa ustrašil prihoda Rubensa m njegovih spremljevalcev. Poslal mu je naproti sle z izgovorom, da mu je zelo zal, da ga ne more sprejeti, ker mora nenadoma odpotovati in ga prosi, naj ne pride ha njegov dvor. Kot odškodnino mu je dal nadvojvoda izplačati 50 pištol. Rubens pa denarja, ni sprejel, ker se je čutil užaljenega, odklonil ga je rekoč: Ne potrebujem take podpore. Na vojvodovem dvoru sem nameraval ostati 14 dni in sem zato vzel s seboj 2000 pištol, da hi lahko kril vse stroške. Veverice pomagajo pri pogozdovanju V Severni Ameriki se je znova pričelo široko zasnovano pogozdovanje. Glavni pogoj za uspeh tega dela je bil dobiti dobra semena. Delavci seveda niso mogli splezati na visoke smreke in druga drevesa, da bi natrgali storžev in šišk. Na pomoč so jim priskočile veverice. Jeseni splezajo veverice tudi na najvišja drevesa, kjer vise najbolj zrele Šiške, ki jih trgajo in mečejo na tla. Veverice si vsako leto pripravijo bogate zaloge hrane pod orjaškimi drevesi, kjer so varne tudi pred dežjem. Tu zbero plodove z najboljšimi semeni ta iz njihovih zalog so črpali delavci potrebna semena. Opica v spalnici Živalski vrt v Milnstru je dpbil nedavno opico, ki je pa kmalu ušla iz kletke ter spravila na noge ves bližnji mestni okraj. Pojavila se je zdaj v spalnici, zdaj v kabinetu, zdaj v shrambi ali kuhinjski omari. Zaman so jo lovili. Opice so sploh zelo urne in tudi ta se je znala vedno pravočasno umakniti ljudem. Večinoma je zbežala na strehe, po katerih je prišla zopet v druge hiše. Slednjič jo je neki redar ustrelil. New Tork v 24 urah Centralni statistični urad v Stockholrau je sestavil statistični pregled važnejših dogodkov v največjem mestu sveta New Yorku v 24 urah. New York šteje zdaj 10 milijonov prebivalcev. V enem dnevu ae rodi v New Yorku 275 otrok, ali vsakih 5 minut en porod, umre 371 ljudi, smrtnih žrtev prometa je med njimi 24, požarov izbruhne 73, in za gašenje se potroši 50 tisoč dolarjev. Zakonskih zvez se sklene v New Yorku vsak dan 164, življenje si končajo vsak dan 4 prebivalci, za razne manjše prestopke pride pred sodišče 1372 Newyorčanov. V enem dnevu porabi New York 4.200.000 litrov vode. THo A. Spagnol: 31 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Aha! In kaj mislite o tem? Upravitelj se je dobrodušno nasmehnil. — Nič. Kaj pa naj bi mislil? — Mar ne priča grofičino vedenje o pomanjkanju zaupanja? — Kaj pa govorite? — je vzkliknil Storni in ae od srca zasmejal. — Ne, na to misel bi ne bil nikoli prišel, saj mi je grofica v vsem drugem popolnoma zaupala in gospodaril sem, kakor sem hotel. Pogosto mi je zaupala celo preveč tako, da sem prišel večkrat v zadrego. — To je pa čudno. — Da, da. Večkrat je imela uboga grofica prav čudne ideje in morali smo računati z njimi. Ali pa vas ni grofica v tej zadevi nikoli vprašala za nasvet ali mnenje? — Ne. Ko sem po njenem povratku iz Londona sssessl dediščino, je skomignila z rameni: — Ah, postite to, dragi moj Storni, nobenega posebnega dala ne boste imeli, saj ne bo treba upravljati nobenih hiš ali posestev pa tudi vrednostnih papirjev ne. Vse skupaj je samo vložna knjižica na manjši znesek in to lahko obdržim sama, — Oprostite, gospa grofica, toda mislil sem, da je vaš gospod brat. • • — sem pripomnil. — Ah, ubogi Enrico, — je odgovorila. Skrbi je gotovo imel čez glavo tam doli, toda denarja... Avstralija učinkuje na ljudi približno tako kakor Amerika. A moji otroci so pričakovali kdo ve kaj od svojega strica. — Skratka, vi ne veste, koliko je znašala ta dediščina in ne veste niti, iz česa je obstojala ali kje je zdaj? — Tega ne vem niti jaz, niti nihče drugi, — če se ne motim. Meni je znano, da je imela grofica v Banca Generale di Credito v Benetkah svoj safe. Morda bi vam pa lahko postregel s podrobnimi informacijami notar, ker ni izključeno, da utegne biti omenjeno to v oporoki. — Kaj je zapustila grofica oporoko? — Da. Danes sem svetoval grofu Pieru, naj telefonira notarju in le-ta je odgovoril, da je zapustila grofica lastnoročno podpisano oporoko, ki je shranjena pri njem. — Ali ste vedeli za grofičino oporoko? — Slutil sem, da jo je napisala in sicer po nekaterih grofičinih opazkah, vedel pa nisem nič točnega. Svetoval sem grofu Pieru naj se informira o tem, kajti brez neposrednega vprašanja zakonitega dediča bi notar ne dal nobenih točnih pojasnil. — Naravno. — Dobro... Telefonirajte prosim v Vittorio, naj nam takoj pošljejo prepis oporoke, — je dejal preiskovalni sodnik zapisnikarju. — Notar pride danes sem. Dejal je, da hoče oporoko še dopoldne prebrati. Ko se je le-ta po izpolnitvi naročila vrnil, je preiskovalni sodnik, ki je bil izgovoril ta čas nekaj brezpomembnih besed, vprašal upravitelja: — Koliko znaša premoženje, ki naj bi se zdaj razdelilo? Storni je zmajal z glavo. — Težko je kar tako na hitro roko povedati točno številko, toda približno pojde za pet ali šest milijonov. To je v polni meri odvisno od cenitve posestva. — Gromska strela! — je vzkliknil preiskovalni sodnik. — Zdaj mi pa povejte, da-li je točno da poloriaj grofov Piera in Stampe ni posebno ugoden? — Zdi se tako! — Ali se samo zdi tako ali pa je res? Včeraj ste rekli poročniku Karabinjerjev, da sta sin in zet nesrečne grofice upropaščena. — Nc, dragi gospod. Dejal sem, da se mi to samo zdi, seveda pa ne vem nič točnega. — In na podlagi česa se vam to zdi? — Na podlagi tega, da sta grof Piero in grofica Amina zahtevala od pokojne grofice denar, — Kdaj sta postavila to zahtevo? — Grof Piero je zahteval denar približno pred tremi leti grofica Amina pa pred poldrugim letom. — Ali je grofica tej zahtevi ugodila? — Deloma, Grofu Pieru je večkrat dala denar, vsega skupaj približno tristotisoč lir, hčeri pa sto tisoč. Ta denar je vzela grofica od svoje dote, ker se ni hotela dotakniti premoženja grofa Luigia, — Ali je dala denar rada že na prvo prošnjo, ali pa ?___ — Oh, kaj še! Seveda je dala denar, ne mogel bi pa reči, da bi ga bila dala zelo rada. In pri tem uboga grofica nikakor ni bila skopa, Toda vedeti morate... Upravitelj je obmolknil in na obrazu se mu je poznala zadrega. Jasno je bilo, da se o tem ni hotel izraziti točneje in razni poskusi preiskovalnega sodnika niso dosegli nič drugega razen suhoparnega priznanja, da se je grofica Matilda zaradi tega prepirala s svojimi otroci. — Ali so bile postavljene v zadnjem času nove zahteve? — Da, približno pred enim letom je grof Piero zopet zahteval denar. — Ali mu ga je grofica dala? — Večjih zneskov ni bilo na razpolago in v ta namen bi bilo treba prodati vrednostne papirje. Po pravici povedano, sem se jaz uprl temu, kajti jaz sem svetoval grofici, naj zaenkrat ne prodaja vrednostnih papirjev ker so bili močno padli. Bilo bi torej pametneje počakati, da bi dala sinu denar šele potem, ko bi tečaji poskočili. — Torej grofu Pieru ni bilo ustreženo? — Takrat ne, če se grofica ni dotaknila denarja, podedovanega po njenem bratu. To bi bilo mogoče. Spominjam se, da se je prav takrat odpeljala v Benetke, kjer je spravila denar, če se ne motim. — Ali pa ni bila v Benetkah tudi še nekaj dni pred svojo tragično smrto? Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeran II Za upravo In mseratni deJ Usta Vlad. Regallv Vsi v MnhijMi