Leto XIII., St. 9
V organizaciji J« mol, kolikor moti — toliko pravice.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/11.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stan« posamezna Številka Din 2'—, mesečno Din 4<—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1'10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti iranldra-ni in podpisani ter opremljeni z Štampiljko	dotične
organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poltniae proste.
m
m
PRVI MAJ h926.1
PRVI MAJ 1926.
Vi
l
N
m
m
N
N
►:
►:
N
N
N
g
N
m
n
m
&
s
R
N
N
N
K
N
N
M
N
N
N
N
Majski oklic Mednarodne strokovne zveze.
Sodrugi!
Še vedno trpe evropski narodi na posledicah svetovne vojne. Kar pa je še bolj nevarno: še vedno hočejo nekatere vlade iz nacijonaliz-ma in iz nacijonalnega egoizma ogrožati mir z zatiranjem narodnih manjšin v lastnih državah ali pa nastajajočo mednarodno skupnost.
Proti tem izrastkom, ki vedno ogrožajo svetovni mir, gospodarsko obnovo, ekonomsko varnost delavstva in napredek delavskega gibanja, se mora delavstvo boriti z vsemi svojimi silami.
Vsak dan se kaže jasnejše, da kapitalistično gospodarstvo ne more organizirati produkcije v interesu splošnosti. Kapitalistično gospodarstvo se more vzdržati le še z visokimi uvoznimi carinami in omejitvami, ali pa ob pripravljenosti kapitalističnih vlad — s subvencijami iz državnih sredstev.
Dnevno se znova očituje, da mora le enotno, močno delavsko gibanje zajeziti popolno propast in prinesti propadajočemu svetu rešitev.
Zato morajo delavske mase še intenzivnejše kot doslej pokazati na letošnji Prvi Maj svojo moč in svojo voljo.
Zato mora ves delavski razred, cela armada organiziranih delavcev in delavk Prvega Maja demonstrirati ZA OSEMURNI DELOVNIK! — ZA PRAVICO SOODLOČEVANJA V INDUSTRIJI! — ZA TRAJEN SVETOVNI MIR! če hočemo ugonobiti reakcijo in pripraviti temelje za uposta-vitev novega sveta, mora biti vsak oborožen in vsak za napad pripravljen! Spričo dogodkov in izprememb v zadnjih letih se mora delavski razred bolj kot doslej zavedati historične misije osvoboditve delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma.
Praznujmo Prvi Maj!
Demonstrirajmo v vseli mestih in deželah!
Naj bo letošhji Prvi Maj mogočno izpričevalo za odločno voljo delavskega razreda, da hoče
ODVREČI HLAPČEVSTVO, STRMOGLAVITI REAKCIJO, ZLOMITI KAPITALISTIČNI JAREM.
Naj živi organizirani delavski razred celega sveta!
Mednarodna strokovna zveza.
Proglas Zdruiene delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Delavci in delavke!
Delavstvo celega sveta zapušča na dan Prvega Maja tovarne •n delavnice, da s tem pokaže, da sloni vse kapitalistično gospodarstvo na njegovih ramenih in da je baš delavstvo najpomembnejši družabni činitelj. Milijoni delavstva vseh narodnosti in držav po-vdarjajo ta dan soglasno svoje zahteve, izražajoč tako svojo najpopolnejšo internacionalno solidarnost in odločnost v borbi za svojo svetlejšo bodočnost. Delavski razred Jugoslavije pridružuje svoj glas in svoje sile glasovom in silam tega velikega mednarodnega proletarskega vala.
V dolgi dobi vojnih naporov in trenotnemu povojnemu gospodarskemu poletu je sledila daljša gospodarska kriza, od vojne zastrupljenemu delavskemu razredu ni uspelo, da se za Časa omenjenega kratkega gospodarskega pnieta uveljavi, dolgo trajajoča kriza, ki je povzročila ogromno brezposelnost, mu pa onemogoča, da se uveljavi sedaj, ko davi težka beda številno delavstvo.
Kapitalistični razred, ki je vsled egoistične strasti posameznikov slep celo za lastne interese kot celota, je pod protektoratom in aktivno zaščito države zadavil delavsko zakonsko zaščito, in stega sedaj svoje roke po delavskem zavarovanju. Brezobzirno se gazijo vse ustavne in zakonske odredbe, ki so v prilog delavca, in s tem ogroža v temelju ne samo eksistenco najproduktivnejšega družabnega sloja, delavskega razreda, marveč tudi gospodarski razvoj sam.
Letošnjega Prvega Maja mora delavski razred Jugoslavije še bolj kot preje soglasno manifestirati:
za uvedbo in zasiguranje osemurnega delovnika; za izvajanje zakona o zaščiti delavcev in inšpekcije dela; za izvajanje zakona o zavarovanju delavcev in uvedbo brezposelnega zavarovanja;
za dostojne plače in odpravo davka na ročno delo; za obsežno socialno politiko in proti socialni reakciji v vseh njenih oblikah!
Združena delav. strok, zveza Jugoslavije, Central, uprava Beograd.
N
N
N
N
H
N
n
t
Balkanska strokovna konferenca.
V dneh 9. in 10. aprila se je vršila v Sofiji prva balkanska strokovna konferenca. Na konferenci so bile zastopane organizacije iz Grčije, Bolgarije, Rumunije in Jugoslavije, kakor tudi iz sosednjih držav: Ogrske in Čehoslovaške. Poleg teh so bile zastopane tudi profesionalne strokovne internacionale, in sicer: oblačilna, usnjarska, transportna in privatnih nameščencev. Konferenco je vodila sklicateljica Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu (MSZ).
Velik pomen in značaj te konference, in to ne samo za delavski razred balkanskih držav, temveč tudi za delavstvo srednje- in zapadnoevropskih držav, dokazuje dejstvo, da so na konferenci bile v takem številu zastopane tudi posamezne profesionalne strokovne internacionale.
V družabnem razvoju ni mrtve točke. Moč napredka in moč nazadnjaštva sta si v stalnem boju. Pod vplivom tega boja gre družabni razvoj v menjajočem se pravcu včasih naprej, včasih pa zopet nazaj. Življenje je že davno zapustilo nacionalne meje in prešlo v internacionalne. Progresna kakor tudi regresna sila si iščeta zaveznikov in se spajata v mednarodne enote.
Delavski razred zapadnih in srednjeevropskih držav koraka v političnem, socialno-političnem in kulturnem razvoju daleč pred delavskim razredom balkanskih držav. Njihova moč napram buržuaziji je bila v nekaterih momentih rivalska in že celo jačja od moči buržuazije. Socialna reakcija pa dobiva svojo moralno in stvarno pomoč v državah, ki kapitalistično še niso razvite in so radi tega brez naprednih sil, ki bi imele interes na borbi za socializem, in pa v državah, kjer beganje razrednih pojmov in reakcija onemogočujeta, da se te napredne sile formirajo in razvijejo.
Vse države na balkanskem polotoku so še v primitivnem stadiju kapitalističnega razvoja, ki je do koruptnosti reakcijonaren, in delavski razred trpi pod njim mnogo hujše kakor drugod, kar pa tudi otežkočuje njega emancipacijo.
Naprednejši delavski pokret v razvitejših državah želi imeti na Balkanu boljše in sigurnejše zaveznike. Ta njihov zaveznik pa more biti samo delavski pokret, ki ga treba čimpreje upostaviti. Naloga balkanske konference je torej bila, preiskati vzroke slabega stanja pokreta in ustvariti možnost, da se razvije in povzdigne strokovni pokret tudi v vseh balkanskih državah. To svojo nalogo je konferenca rešila in še celo bolje, kakor se je pričakovalo.
To je bil prvi slučaj, da so se v večjem številu sestali predstavniki delavskega strokovnega pokreta vseh balkanskih držav, z njimi pa tudi predstavniki Mednarodne strokovne zveze ter v častnem številu enako predstavniki profesionalnih internacional. Sestanek, na katerem so se predstavniki osebno seznanili, vpoznali položaj na Balkanu in v njega posameznih državah, se lahko šteje za veliko praktično pridobitev.
Kljub vsem nazadnjaškim silam in reakciji bo delavski pokret balkanskih držav v bodoče voden v enotnem duhu in praktično stopal z gigantskimi koraki in šel kot celina v zvezo naprednih sil v svrho pospeševanja vsakodnevne sistematične borbe proti kapitalizmu — za socializem.
Sofijska konferenca je uspela, ker je morala uspeti. Vsaj so bili podani vsi psihološki predpogoji. Povojni porast strokovnih organizacij je naenkrat zastal, in še več: razpadle so strokovne organizacije, socialna in politična reakcija pa je vladala v vseh balkanskih državah enako. Zato je delavski razred nujno stremel po zopetni uposta-vitvi strokovnih organizacij, trdno uverjen, da vsaj tem potom lahko brani svoj borni košček kruha. In danes lahko rečemo: strokovno gibanje se oživlja, se jača, strokovno gibanje napreduje.
Trdne temelje pa moramo postaviti oživljenemu strokovnemu pokretu in zato je prav, da je amsterdamska internacionala iniciativno posegla vmes in po njenih navodilih je sofijska konferenca začrtala pot bodočemu razvoju strokovnih organizacij.
Strokovno gibanje ima jasno začrtano pot. Treba je, da se poda na to pot delavski razred oklevanja in odlašanja, ker le ta pot vodi k zmagi.
V internacionalni solidarnosti, proletarski vzajemnosti bo tudi v balkanskih državah propadla in onemogla strašna in brezsrčna reakcija.
Vse sodruge pa izrecno opozarjamo, da točno prouče nadaljna poročila o sofijski konferenci, ki jih bo priobčil »Delavec« v prihodnjih številkah.
|	24.IV.	1920	— 24.IV. 1926. p
Že šestič obhajamo žalostno obletnico onega krvavega spominskega dne, ko je obležalo 13 mrtvili delavcev, delavk in otrok na Zaloški cesti, smrtno zadetih od svinčenih krogel. Še danes so pred nami oni razburkani dnevi povojne dobe, ko je jugoslovanski proletariat vstajal, se organiziral in kot en mož stavil zahteve za zboljšanje svojega socialnega položaja. Naši železničarji so se borili s klerikalnim ministrom dr. Korošcem za boljši kos kruha. Ni pristala klerikalna vlada na njihove zahteve in zaničevalno so pisali klerikalni listi takrat o delavskem razredu. Železničarji so se spustili v štrajk, posegli po onem sredstvu, ki se ga v sili poslužuje ves mednarodni proletariat. Da pokažejo svojo enotnost, vso svojo bedo in bedo svojih otrok, so se zbrali na cesti in demonstrirali. — Za demokratični svet vsakdanji pojav. — In ker so kazali vso proletarsko bedo, pa tudi vso voljo in odločnost vztrajati pri svojih zahtevah in se rešiti bede in obupa, jim je klerikalna vlada poslala mesto kruha — vojaštvo na vrat . . . Padli so usode-polni streli: 13 jih je obležalo mrtvih in s krvjo je bila oblita Zaloška cesta . . .
Delavci tega dneva ne smejo nikoli pozabiti, naši mrtvi kličejo po osveti. To so bile prve žrtve, ki jih je delavstvo položilo na oltar jugoslovanskega kapitalizma in maščevalo se bo delavstvo z združitvijo, z enotnimi organizacijami pod rdečo zastavo. Nikoli ne sme delavstvo pozabiti ob spominu na naše žrtve, da je bil takrat železniški minister dr. Korošec in dr. Brejc deželni glavar za Slovenijo.
Sodrugi in sodružice. spominjajte se žrtev, spoštujte naše mučenike! Solidarnost velja za vas, solidarnost do zmage socializma nad krvoločno reakcijo.
Spored prvomajskih proslav v Sloveniji.
V LJUBLJANI.
V Ljubljani so bo proslavil letošnji Prvi Maj s sledečimi prireditvami:
Na predvečer se bo vršila ob 20. uri v veliki dvorni »Uniona« s sodelovanjem Pevskega odseka »Grafike«, Delavskega pevskega društva »Cankar«, Delavskega glasbenega društva v Ljubljani in DTKZ »Svobode« koncert
z bogatim sporedom. Poleg zgoraj omenjenih delavskih pevskih zborov nastopi tudi priljubljeni solist s. Zupan. Razen pevskih točk so na sporedu tudi recitacije. Kot uvod je na sporedu »Delavski pozdrav«, ki ga zapojejo združeni delavski pevski zbori. Čisti dobiček te prireditve je namenjen brezposelnim (reduciranim) rudarjem v Trbovljah. Po koncertu se bo vršil zabavni večer, ki ga aranžira Pevski odsek »Grafika«.
Na dan 1. Maja:
Ob 5. uri zjutraj
budnica,
pri kateri sodeluje Delavska godba v Ljubljani, Udru-ženje Delavskih Rediteljev v krojih in zastavonoše vseh ljubljanskih delavskih organizacij s prapori.
Od pol 8. do pol 9. ure se zbira delavstvo iz raznih krajev na sledečih zbirališčih:
Delavski dom na Viču, Zadružni dom v Šiški, Pivovarna »Union«, Kemična tovarna v Mostah, Sv. Jakoba most in Šelenburgova ulica 6 (pred društvenimi prostori). Ob pol 9. uri odhod z omenjenih zbirališč na manifestacijski prostor pred Mestnim domom (v slučaju slabega vremena v dvorani Mestnega doma), kjer se bo vršil ob 9. uri
manifestacijski shod, \ na katerem govore zastopniki Združenih Strokovnih Organizacij. Po manifestacijskem shodu se bo vršil z godbo in prapori na čelu.
manifestacijski obhod.
Z manifestacijskim obhodom se zaključijo dopoldanske prireditve. Popoldne se bo vršila v vseh prostorih in na senčnatem vrtu hotela »Tivoli« velika ljudska veselica, ob 8. uri zvečer pa dramska predstava v gledališču, ki bo proslavo primerno zaključila.
V MARIBORU.
Delavska pevska društva, železničarska godba in Delavske Telovadne Enote prirede na predvečer
1.	Maja ob 20. uri v veliki Gotzovi dvorani akademijo,
kjer nastopijo vsa mariborska delavska pevska društva, telovadci in železničarska godba. Cene prostorom znašajo od 8 do 15 Din za sedeže v dvorani, stojišča na galeriji in v pritličju pa 5 Din.
Na 1. Maja
je ob 5. uri budnica in sicer pojde godba in ž njo seveda tudi že delavstvo in zaupniki skozi vso mesto. Med 8. in 9. uri se zbira delavstvo s vojimi organizacijami, zastavami in tablami pred Delav. domom za manifestacijski obhod po mestu, ki se bo razvil po sledečem redu: Spredaj kolesarji, nato zastave ter godba; za njimi na čelu povorke gredo predstavniki socialistične stranke, strokovnih
organizacij, zadrug in klub občinskih svetnikov mariborskih. Nato slede mladi telovadci, za njimi Delavske Telovadne Enote iz Maribora in Studencev, potem pridejo vsa delavska pevska društva in zatem po vrsti strokovne organizacije. Na koncu korakajo socialisti iz Studencev s pevskim zborom »Enakost« in pa socialistična organizacija iz Pobrežja s pevskim zborom »Svoboda«.
Na velikem Rotovškem trgu se povorka vstavi in se vrši istotam
manifestacijski shod.
Govorniki govore v slovenskem in nemškem jeziku. Razen tega nastopi tudi ženska govornica v imenu ženskih organizacij.
Popoldne ob 3. uri na veselični prostor.
Vse organizacije ze zopet zbirajo pred Delavskim domom in korakajo skupno na Prvomajsko veselico, ki se vrši na Teznu v gostilni Škof.
V RUŠAH.
Ob pol 8. uri obhod z godbo in pevskim zborom »Svobode« v Rušah. Ob pol 10. uri se bo vršil manifestacijski shod, kjer govori s. Ošlak iz Maribora, popoldne pa se bo vršila
ljudska veselica,
Delavstvu v Rušah se priključi za 1. Maj tudi delavstvo iz Fale.
NA FALI
delavstvo ne bo imelo posebne proslave, pač pa priredi izlet v Ruše, kjer bomo 1. Maj proslavili skupno z ruškim delavstvom.
NA JESENICAH.
Ob 6. uri zjutraj se zbere delavstvo na Savi pred Delavskim domom, odkoder odkoraka z godbo na čelu na Dobravo, odtam na Javornik, Koroško Belo in nazaj na Jesenice pred kolodvor, kjer se bo vršil
manifestacijski shod.
V ZABUKOVCI.
Ob 10. uri dopoldne se bo vršil manifestacijski shod, v gostilni g. Matina Gomilška v Grižah (pri »Volku«).
V TRBOVLJAH.
Na predvečer se bo vršila bakljada. Na 1. Maja: Ob 4. uri budnica, ob 9. uri pozdravni govori na dvorišču Delavsk. doma, po govoru manifestacijski odhod v kraj Trbovlje in nazaj na dvorišče Delavskega doma, kjer se bo vršil ob 10. uri
manifestacijski shod, z dnevnim redom: Pomen 1. Maja za delovno ljudstvo; govornik iz Maribora.
Ob 5. uri popoldne prične
ljudska veselica,
V PTUJU.
Ob 10. uri dopoldne
manifestacijski shod,
Popoldne: Skupen odhod izpred gostilne Stra-schill na Bregu pri Ptuju, obhod po mestu in odhod
na veselični prostor v Ljudskem vrtu.
V KAMNIKU.
Ob pol 10. uri Prvomajski shod pri »Ameriki*: »Delavski pozdrav« poje Delavsko pevsko društvo »Solidarnost«. Na shodu se razpečavajo delavski socialistični časopisi, Prvomajski znaki in Majski spis 1926.
Popoldne ob pol 4. uri ljudska veselica; vstop prost. Sprejemajo se le prostovoljni prispevki. Na sporedu: Godba s plesom, petje in šaljiva pošta. Čisti dobiček veselice je namenjen Delav. knjižnici.
V ROGAŠKI SLATINI.
V Rogaški Slatini bo rudarsko in živilsko delavstvo proslavilo letošnji 1. Maj z izletom v prosto naravo.
V RAJHENBURGU.
Ob 10. uri dopoldne se bo vršil manifestacijski shod,
v prostorih Delavskega doma z dnevnim redom: Pomen proslave 1. Maja.
NA MUTI.
Ob 5. uri zjutraj budnica tovarniške godbe. Sodelujejo delavski pevski zbori, ženska organizacija in kolesarji. Obhod do Spodnje Mute.
Ob 2. uri popoldne vrtna veselica pri g. Dobnik na Spodnji Muti. Ob 4. uri popoldne se bo vršil
Prvomajski shod,
na katerem bo poročal o pomenu 1. Maja s. Hubert Pelikan iz Maribora.
V ŠOŠTANJU.
Na predvečer, t. j. 30. aprila se okrase hiše z zastavami, ob 19. uri se bo vršil na Glavnem trgu koncert; ob tej priliki se razsvetli Delavski dom. Ob 20. uri gledališka predstava v Sokolskem domu. Vprizori se Cankarjeva drama »Jakob Ruda« v treh dejanjih.
Na dan 1. Maja se vrši zjutraj po mestu budnica. Ob 8. uri zbirališče delavstva pred hotelom »Jugoslavija« in obhod po mestu z godbo in zastavami na čelu. Ob 9. uri dopoldne javen manifestacijski shod pred »Zadružnim domom« z dnevnim redom: Pomen praznovanja 1. Maja in politični položaj. Popoldne ob 14. uri zbirališče pred hišo s. Tererja in l skupen odhod v hotel »Jugoslavija«, kjer se bo vr-
Prvega maja naj delo potiva!
V duhu majskega proglasa naše vrhovne instance ZDSZJ poživljamo delavstvo Slovenije,
da obustavl Prvega Maja delo!
V vseh uradih, revirjih, tovarnah in delavnicah naj ta dan delo počiva!
Po mestih in vaseh naj se razlega glas delovnega naroda. Na prvomajskih manifestacijah in zborovanjih naj se čujejo parole, ki jih vsebuje proglas Mednarodne Strokovne Zveze in Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije.
Naj živi Prvi Maj!
Naj živi razredni boj!
25. aprila 1926__________________________________/
šila ljudska veselica. Pri proslavi sodeluje Delavsko godbeno društvo.
V ŽREČAH.
Na 1. Maja se bo vršil ob 10. uri dopoldne Prvomajski shod v gostilni pri Mauherju v Zgornjih Zrečah (preje Seušek).
V KRANJU.
Na delavski praznik se bo sešlo delavstvo Kranja na članskem sestanku, na katerem se bo govorilo o pomenu 1. Maja za delavstvo. Delavstvo Kranja praznuje 1. Maj prvič kot svoj praznik, zato bo tokrat skromnejši, upamo, da ga bomo drugo leto praznovati že slovesnejše.
V KOČEVJU.
V Kočevju se bo vršil 1. Maja in sicer na vrtu g. Birtjeka v Talki vasi Prvomajski shod. Ako se bo delavstvo udeležilo v velikem številu shoda, se bo po shodu vršil tudi odhod. Na shodu se bo razp ečavalo Majski spis 1926 in Majske znake.
V HRASTNIKU.
Prvomajska proslava v Hrastniku se bo vršila po sledečem sporedu:
Na predvečer se vprizori igra »Rudarji«, pri kateri nastopi tudi peski zbor. Na sporedu so tudi recitacije.
Na 1« Maja se bo vršila ob 5. uri zjuLraj budnica Rudarske godbe; ob 8. uri se zbere delavstvo pred Konzumnim društvom rudarjev. Steklarji in kemični delavci se zbero ob 7. uri pred društvenimi lokali. Ob pol 9. uri skupen odhod z godbo in s prapori na čelu proti kolodvoru h gostilni Domitrovič, kjer se bo vršil ob 10. uri dopoldne javni ljudski shod. Popoldne se bo vršila v dvorani Kozumnega društva rudarjev prosta zabava.
V ZAGORJU.
Na 1. Maja se bo vršila ob 5. zjutraj budnica na Toplicah, ob 6. uri zjutraj odhod iz Toplic proti Kisovcu, kjer se delavstvo zbira do 8. ure. V Kisovcu se vrši pozdravni govor, nakar se razvije ma-nifestacijski obhod v Loke—Toplice—Zagorje— Švepovna in nazaj na Toplice pred rudniško restavracijo, kjer se prične ob 10. uri Prvomajski mani-iestacijski shod.
Na večer 1. Maja priredi »Svoboda« I. v Zadružnem domu na Lokah predstavo v korist brezposelnim.
V TRŽIČU.
Ob 7. uri zjutraj skupni obhod po trgu v okolico. Ob 10. uri javni manifestacijski shod.
V MEŽICI.
1.	Maj proslavijo v Mežici skupno sodrugi iz Črne in Holmeca. Proslava se bo vršila po sledečem sporedu:
Na predvečer svira pred Konzumnim društvom v Mežici rudniška godba.
Na 1. Maja se bo vršila ob 5. uri zjutraj budnica rudniške godbe in sicer v Mežici in Črni. Ob 6. uri se zbira delavstvo pred Konzumnim društvom v Mežici, ob 7. uri pa se vrši sprejem sodrugov iz Holmeca. Ob 8. uri pohod na Poleno, kjer se bo vršil sprejem sodrugov iz Črne in Podpece. Nato ho skupen odhod proti Mežici z godbo in prapori na čelu. Po prihodu v Mežico se bo vršil na prostem pred Konzumnim društvom javen maniiestacijski shod. Po shodu obed in odmor. Ob 14. uri bo priredila podružnica »Svobode« v Mežici predstavo -Rokovnjači«, po igri pa veselico pri gg. Troha in Vivata s prosto zabavo in plesom.
Po kongresu SploSne Delavske Zveze Jugoslavije.
Kongres SDZJ je za nami! Veliko in težko delo je napravljeno. Ustvarjen je temelj za zdrav in močan pokret. Težka doba, polna porazov in kriz nas je dosedaj našla nepripravljene za boj — neorganizirane! In odpomoči temu stanju je bila naloga kongresa, ki naj konča vse predpriprave za izvedbo organizacijskega načrta. In to se je zgodilo.
Kongres, ki se je vršil v veliki dvorani zagrebškega »Kola«, se je pričel ob 8. zjutraj; udeležilo se ga je 62 delegatov iz vseh pokrajin. Ot^oril ga je pred sednik Zveze s. Haramina. Spomnil se je v svojem otvoritvenem govoru pokojnega Viljema Bukšeka, spominu katerega so vsi navzoči delegati stoje zaklicali trikratni »Slava!« Nato je povdarjal važnost in velike naloge kongresa in dal besedo sodi-. Pavi-čevicu, ki je pozdravil kongres v imenu URSSJ. Nato so sledili pozdravni govori ostalih predstavnikov Zvez in Delavskih zbornic. Delavsko pevsko društvo »Enakost« je zapelo »Internacionalo«, ki so jo vsi navzoči stoje poslušali.
Tajnik Zveze s. Beker je podal obširen referat o delu Zveze za časa zadnjih dveh let. O spremembah zveznega pravilnika je poročal's. Kotur, o pravilniku tarifnega in stavkovnega pokreta pa s. Haramina. Referat o organizacijskem in agitacijskem vprašanju je imel s. Beker, o tisku pa s. Gajšina.
Razprave in diskusije so bile zelo živahne; udeležili so se debate skoro vsi delegati. Kritika je bila mirna in stvarna, vsi so pokazali, da razumejo in cenijo naloge in moč Zveze in da hočejo delati skupno in vneto na njeni popolni dograditvi.
K vprašanju strokovnega zedinjenje in odnoša-jev strokovnega pokreta napram ostalim delom delavskega pokreta, je bila na predlog s. Kotura sprejeta soglasno sledeča resolucija:
»DELAVEC*
»Kongres Splošne Delavske Zveze, ki se je vršil dne 4. aprila 1926 v Zagrebu, je po poročilu zvezne uprave o delu Zveze v zadnjih dveh letih, posebno pa po poročilu o sodelovanju ORSJ pri delu za zedinjenje razredno bojevnih organizacij cele države sklenil:
1. Kongres pozdravlja delo za strokovno zedinjenje, ki je prišlo z osnovanjem Zedinjene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije do svojega pravega izraza. Obenem pozdravlja kongres v naprej vsa bodoča prizadevanja, da se dosedanji delni rezultati izpopolnijo in dokončajo s popolnim strokovnim zedinjenjem vseh razredno bojevnih delavskih organizacij. Kongres je mnenja, da mora normalnemu zedinjenju predhoditi tudi idejno zedinjenje v vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavski strokovni pokret, ker je to predpogoj ustvaritve in ukrepitve organizacijskega edinstva proletarskih razrednih sindikatov.
2. Podčrtujoč gori navedeno stališče, kongres ORSJ naglasa, da se zedinjevalno strokovno delo nikakor ne sme razvijati na škodo popolnega in harmoničnega sodelovanja sindikatov z vsemi ostalimi deli našega proletarskega razrednega gibanja. Kongres ne vidi v tem samo garancijo, da se ne bo zanesla v delavski pokret kot celoto zmešnjava, marveč tudi predpogoj za uspešno borbo na polju kulture, ekonomske in politične osamosvojitve delavskega razreda.
3. Kongres nalaga novoizvoljeni upravi, da se v svojem bodočem delu drži gori navedenih smernic, da ves svoj vpliv v vseh forumih proletarskega razredno bojevnega pokreta izrabi v to svrho, da se v našem delavskem pokretu ustvari potrebno paralel-nost, med njegovimi posameznimi deli, kakor je to v navadi pri delavskih pokretih v vseh ekonomskih in kulturno razvitih državah in celo med samimi vrhovnimi instancami našega internacionalnega proletarskega gibanja.«
* * *
Drugi dan so se vršile konference z delagati posameznih industrijskih strok, da se ustanovijo pod-zvezine organizacije, v kolikor jih še ni. .Vršile so se štiri konference: konferenca za obstoječe podzveze delavcev sladkorne industrije, konferenca predstavnikov lesne industrije, konferenca delegatov steklarske industrije in končno konferenca predstavnikov pristaniških delavcev. S tem so bili postavljeni temelji podzvezam, izvoljeni so bili podzvezni odbori in razdeljene funkcije.
Naloge Zveze in njenih podzvez, kakor tudi organiziranih članov in funkcionarjev pa je, da ne ostane samo pri sklepih — ampak da bo beseda meso postala, in da bodo organizacije dosegle svoj višek v borbenosti, da bo razredna zavest prešla v najširše vrste polu- in nekvalificiranega proletariata, ki prihaja iz vasi v tovarne in tvori po svoji nezavednosti konkurenco svojim sotrpinom.
Z razredno borbo do končne zmage!
Pred novim velikim izprtjem delavcev.
Že nekaj dni krožijo po listih vesti o velikem sporu med delavci in upravo podjetja Našičke tovarne tanina in tovarn za impregnacijo drv v Gjur-gjenovcu, Ljeskovici, Čeglinu, Andrijevci, Vojniču, Podgradcima in Karlovcu. Spor je izzvalo podjetje, ker hoče reducirati delavcem plačo za 15 odstotkov.
Od Opčega radničkega Saveza Jugoslavije, ki je organizacijski predstavnik delavcev, zaposlenih v omenjenih podjetjih, smo dobili naslednje informacije: V dobi enega in pol leta so se v teh podjetjih dvakrat reducirale plače vseh delavcev in nameščencev. Sedanje plače delavcev znašajo: Pri Žagah: gateristi: 27—31 Din, njihovi pomočniki: 22—24 Din; čirkularisti: 22—31 Din; brusači: 23—32 Din; bar-vari: 31 Din; škartitari: 31 Din; dnevničarji: 15.75 do 20 Din; težaki: 23—24 Din; preddelavci: 26.50 Din. V tovarni tanina: uložitelji: 25.50 Din; nad-skladiščniki: 27—27.50 Din; strežaji pri sesalkah 27 do 28 Din; sodarji: 33—43 Din; kovači: 28—32 Din; električarji: 30—31.50 Din; zidarji: 32—36 Din; pro-fesijonisti: 28—37.50 Din. Sicer imajo v večini delavci tudi neko doklado pri aprovizaciji, in to od 2.50 do 9 Din dnevno, ali to ne spreminja bistveno višino teh svojevrstnih dnevnic.
6. marca sta upravi podjetij »Našička d. d.« in »Impregnacija drva d. d.« obvestili svoje delavce, da se bo 20. marca začelo znova reducirati plače za 15 odstotkov. Delavci so to namero odbili, ker so jo smatrali za nepravilno, ter pozvali obe podjetji, da naj stopita v stik z »Opčim Radničkim Savezom Jugoslavije«, ki je bil sklenil s podjetjem v imenu delavstva doslej veljavno kolektivno pogodbo. Nato je centralna uprava podjetja obvestila o svoji nameri omenjeni Savez. Savez je interveniral in od uprave prvotno določeni ultimativni rok je bil zaenkrat podaljšan za 14 dni, t. j. od 20. marca do 6. aprila. Tega dne so se nato začela pogajanja na osnovi proti-predlogov prizadetih delavcev. Ti protipredlogi so pa bili odbiti, ker so delavci sicer bili pripravljeni pristati na 15 odstotno redukcijo, toda ne pri temeljnih plačah, marveč samo na dokladah, odnosno točnejše povedano, na prispevku za aprovizacijo, ki znaša od 2.50—9 Dim dnevno.
Ker pa uprava na to ni hotela pristati, so se pogajanja prekinila. Predstavnik uprave je izjavil, da v slučaju, ako delavci ne pristanejo na 10 odstotno
Stran 3
redukcijo (za Karlovac vsekakor 15 odstotno), bo ustavil vse obrate. Ako se to zgodi, bo v surovi lesni industriji naenkrat izprtih okoli 5000 delavcev.
To je vsekakor, po Trboveljski redukciji, največji delovni in mezdni spor v državi, spor, ki je karakterističen za razmere v lesni industriji. Ni dvoma, da se nahaja naša industrija v težki krizi, ker je vsled valutne spremembe v državi postala nekonkurenčna. Toda, drugo je vprašanje, če je prav in pamentno, da se išče izhod iz te krize samo na račun delavskih plač.
Naša lesna industrija bo morala pač poiskati druge primernejše izhode iz te situacije, ker se na dosedanji način, ki je morda zelo komoden in enostaven, to težko vprašanje niti najmanj ne more rešiti, saj se na ta način povzročajo novi spori, in širi še večja brezposelnost in še večje siromaštvo, kar se na kraju kraja močno občuti v vsem našem gospodarskem življenju- ker je znano, da so slabo plačani delavci tudi slabi konsumenti.
Kongres SMRJ.
4. in 5. aprila t. 1. se je vršil v Beogradu redni kongres Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Zastopanih je bilo 34 podružnic z 28 delegati.
Kongresu šo prisostvovali in pozdravili tudi zastopniki bratskih organizacij iz Nemčije, Avstrije in Ogrske in sicer: s. Heinrich Schliestedt za zvezo kovinarjev Nemčije, ss. Alois Bauer in Johann Ja-noček za zvezo kovinarjev Avstrije in s. Rudolf Krupe za zvezo kovinarjev Ogrske. Češka zveza kovinarjev je pa svojo odsotnost opravičila s tem, ker ravnokar pripravljajo svoj kongres, delegat iz Ru-munije je bil pa zadržan, ker je ravno, ko bi moral odpotovati na naš kongres, izbruhnila stavka.
Poleg navedenih sodrugov iz inozemstva je kongres tudi pozdravil tajnik Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu s. Johann Sassenbach.
Zastopane so bile tudi Delavske zbornice iz ce-> le države. V imenu ZDSZJ je kongresu prisostvoval in pozdravil s. Bukvič.
Delegatom je bilo izročeno od centralne uprave izdelano tiskano poročilo za poslovno dobo od leta 1924—25 v slovenskem, srbo-hrvaiskem in madžarskem jeziku z zelo bogato vsebino. Iz poročila je vsakemu članu razvidno obširno delo in napori saveza. Savez je bil zlasti aktiven v borbi za ohranitev dosedanjih pridobitev.
Vsakemu delavcu bo razumljivo, da je mogoče delavstvu svoj položaj zboljšati le potom kolektivne borbe s svojo borbeno razredno organizacijo. Da je savez na tem polju imel uspehe, je pripisati samo upeljanemu redu in disciplini, izobrazbi in razrednemu razumevanju članstva. V te svrhe je savez izdal lepo svoto Din 270.000.
Delodajalci so vsepovsod izkoriščali industrijsko in gospodarsko krizo, da so prešli v ofenzivo; savez je moral 22 takih navalov odibiti, kar se mu je tudi posrečilo. V devetih slučajih so bile po savezu vložene zahteve za zboljšanje položaja svojega članstva, ali pa, da so se sklenile nove kolektivne pogodbe. Izven dveh od teh devetih gibanj, so bila vsa z uspehom zaključena in tudi ta dva po kratki stavki, za katere je savez izdal 20.000 Din. Savez je tudi korektno vršil svojo podporno funkcijo in svojemu članstvu izplačal na različnih podporah nad 250.000 Din. Celokupni dohodki saveza so znašali 1 milijon 280.322.48 Din, skupni izdatki pa 924.775.61 Din.
Na predlog centralne uprave je bil napravljen sklep, da se reorganizirajo članski prispevki, kar omogoča, da se zvišajo podpore za okoli 90 odstotkov.
Pri točki »Tarifna in stavkovna politika« je bila soglasno sprejeta sledeča
RESOLUCIJA o tarifni in stavkovni politiki.
Redni kongres Saveza Metalskili Radnika Jugoslavije, ki sc je vršil 4. in 5i aprila J926 v Beogradu, ugotavlja:
1. Resolucija o tarifni politiki, sprejeta na kongresu strokovnega ujedinjenja 10. do 12. oktobra 1925 v Beogradu, je za SMRJ v polnem obsegu obvezna in jo je smatrati za vodilno smernico našega delovanja.
2. Predpogoj za zdravo tarifno in stavkovno politiko saveza je jaka in stabilna razredna organizacija. Ciani, iu to zlasti funkcijoiiarji organizacije, morajo natančno poznati teorijo in prakso proizvajanja, kakor tudi trgovsko stran podjetja, v katerem'so zaposleni.
3. Tarifno in stavkovno politiko saveza se ne more že vnaprej določiti, ker se je ne more šablonizirati, to je, že vnaprej določiti, kako se bo kretal aparat saveza. Ona je odvisna od razvoja gospodarskih in političnih razmer iu njih umevanja med delavstvom. Tovarniško proizvajanje v enem kraju ustvarja povsem drugačne razmere in mentaliteto delavstva, kakor pa obrtniško proizvajanje v drugem kraju in je odvisna od okolnosti raamer in cene, v katerem živimo. Savez, odnosno vodstvo saveza, mora določati lo politiko za vsak slučaj posebej.
4. Meje, v katerili se ima ta politika kretati, materialistično razlaganje zgodovine, ter borbo in principe organizacije v svrho dosege izboljšanja ekonomskih razmer delavstva.
5. Naloga saveza je, da privede ves kovinarski proletariat do spoznanja teh splošnih principov, tako da postane savez kovinarskih delavcev elastičen in sposoben za vsako razrednemu boju in izboljšanju socialnega položaja delavstva odgovarjajočo akcijo.
Radi tega kongres sklene:
1. Kapitalistični razred izrablja slabo > povojno gospodarsko stanje v ta namen, da že itak mizerni ;položaj delavstva poslabša in tako zlomi njegovo moč, ter mu obori še ono trohico 'že pridobljenih pravic.
2. Kongres nalaga vsem svojim podrejenim odborom, funkcijonarjem in vsem članom saveza, da brezpogojno store vsei,. kar je v. danih razmerah mogoče, da utegne savez čim uspešneje zastopati delavske koristi. V ta namen se imajo pri vseh podružničnih odborih po navodilu centralne uprave upostaviti tarifne komisije, ki imajo
Stran 4
»DELAVEC«
25. aprila 1926
nalogo, baviti se samo z vprašanji, ki spadajo v ta delokrog in so pomožni organi odborov.
3. Tarifni komisiji morajo biti vedno na razpolago obratni zaupniki saveza, kakor tudi posamezni člani saveza v njenem področju.
Glavne naloge tarifne komisije so: proučavanje delovnih, mezdnih, produkcijskih in trgovskih razmer, kakor tudi nadziranje izvrševanja sklenjenih kolektivnih pogodb.
4. Ob vsakem mezdnem gibanju ali stavki se mora podružnični odbor prepričati, če so vsi pogoji, predpisani v saveznem pravilniku o mezdnih gibanjih in stavkah izpolnjeni in šele po izpolnitvi tozadevnih navodil podvzeti v tem pravilniku predpisane korake.
Pred zaključkom kongresa se je s. Bauer iz Dunaja zahvalil v imenu inozemskih delegatov za bratski sprejem in gostoljubnost ter sodružno solidarnost, ki jo je samo tam najti, kjer obstojajo razredno borbene organizacije delavskega razreda ozko zvezane z internacionalnim socializmom.
S tem je bil za kovinarski proletariat Jugoslavije važen kongres z pozivom — na delo in borbo — zaključen.
Na pravi poti.
(K občnem zboru Konzumnega društva za Slovenijo.)
Preteklo nedeljo, 11. aprila se je vršil v Ljubljani občni zbor Konzumnega društva za Slovenijo, katerega se je udeležilo vseh 39 podružnic po svojih delegatih.
Skromen prostor v našem listu nam ne dopušča opisovati posameznih podrobnosti o poteku občnega zbora, če ravno je bil nad vse zanimiv in poučen. Treba pa je da zabeležimo važen preobrat v delovanju te velike gospodarske organizacije, ki bo blagodejno uplival.' ne samo na gospodarsko gibanje, temveč na celotni delavski ppkret Slovenije in Jugoslavije.
Mi smo bili še pred nedavnim z delovanjem vodstva te organizacije skrajno nezadovoljni. Sicer nismo tega pisali po našem listu, ker smo smatrali, da bi s tem stvari ne koristili, temveč škodovali, vendar so pa našli tisti, ki so se zavzemali za spremembo vodstva, vso moralno oporo v naših strokovnih organizacijah.
Režim Dražil—Urbančeve je grešil nad zadrugo pred vsem s tem, ker je izkoriščujoč povojne zmešnjave v delavskem pokretu, zavajal zadrugo na stranpota, jo odtegoval članski kontroli in ideološkemu vplivu celotnega delavskega pokreta. Če bi ta režim trajal še kakih par let, bi se mu bilo na koncu skoro gotovo posrečilo, napraviti iz velikega ljudskega zadružnega gibanja, ki ga predstavlja ta zadruga, hladno trgovsko institucijo, ki bi zbirala dobičke radi dobičkov in ne za gospodarsko osamosvojitev revnih slojev, kar mora biti prvi namen vsake dobre zadruge.
Na zadružnem občnem zboru jeta 1924 se je opozicija, ki se je rekrutirala pred vsem iz strokovni-čarjev, postavila ostro proti tem in takim nakanam. Sprejeta je bila resolucija s. F. Svetka, v kateri je bila skoro soglasno izrečena graja taktratnemu vodstvu, katerega predstavnika sta bila ravno Dražil— Urbančeva.
V vsaki drugi proletarski organizaciji bi bilo po sprejemu take resolucije in s tako ogromno večino (44 proti 4) odstopilo celotno vodstvo. Ali Dražil — Urbančeva tega nista storila, temveč sta se skiila za papirnato barikado štatuta, ki določa, da izstopi vsako leto le ena tretjina vodstva — pred vsem sta se pa zanašala na svoje tajne pogodbe, katere sta po njunem lastnem zatrdilu smatrala samo za navidezne — kasnejši dogodki so pa pokazali, da bi jih porabila tudi v resnici proti zadrugi — če bi se jima to posrečilo.
Ta način njihovega odpora je pokazal, da bo treba dolgega in sistematičnega dela, da se zadruga očisti škodljivega vpliva. Zavedajoč s teh težav so
Nace Mihevc:
Upanje.
Večer pred prvim majem. Otožen dan se nagiblje k zatonu. Sam sem. Mimo mene je planila senca. Zrak je siv, motne megle se dvigajo iz nižin kvišku. V višave. Redko hrešči žaga ob potoku, ki tiho teče po dolini. V tovarni brnijo stroji. Votel, zadušen pisek. Delovnik je zaključen. Iz tovarne, od žag se izlijeta dve dolgi, široki vrati. Utrujeni hite domov, da se spočijejo, okrepčajo, drugi dan pa bodo zopet vpreženi v tovor, ki ga vlečejo vse dni. Kdo ve od kedaj, kdo ve kako dolgo še?
Mož s sivo brado je čul neizgovorjeno vprašanje. — Oj, ljudje, da, življenje je trpljenje! — Zamišljeno je govoril tovarišem. — Pod tem življenjem se mora vsakdo zgruditi. Obložena so naša ramena in tako obremenjeni hodimo, dokler nam smrt ne odvzame bremen in nam prinese mir. Tako je bilo nekdaj, tako ostane vedno. —
Starec je umolknil. Tedaj se zučuje oster pisk iz doline. Vsa množica ga je čula. Mnogi ga poznajo in obstanejo. Vlak hiti z ropotom mimo. Kmalu je izginila črna počast in poleglo se je ropotanje. Starec si je prižgal pipo, Mladeniči stiskajo pesti in iz stisnjenega grla prihajajo trde besede neobvladanega razburjenja:
— Kdor se vsak dan masti s pečenko in tortami, kdor ne pozna dela in trpljenja, temu je življenje lahko. Mi pa se plazimo komaj po vseh štirih — ah, tvoja smrt, starec, ne vem, kako bi rekel! —
Slaboten se je nasmehnil starec in vsi so po-sluhnili.
sodrugi, ki so bili izvoljeni leta 1924 v vodstvo kon-zuma, stalno delovali na razčiščenju razmer, ter pridobili za ta načrt vse vplivne faktorje, zlasti pa krajevne odbore in članstvo.
Lansko leto septembra je bila zadeva v toliko godna, da se je izvršil obračun z glavnima predstavnikoma prejšnjega vodstva, ki sla bila odstavljena od vodstva in od službe.
Preostali člani vodstva so pa takoj po tem izrednem občnem zboru podvrgli delovanje zadruge temeljiti reviziji ter izdelali do zadnje podrobnosti natančen reorganizacijski načrt za preuredbo poslovanja zadruge tako, da bo odgovarjala splošnim zadružnim in proletarskim interesom.
* * *
Letošnji občni zbor se je vršil torej v znamenju temeljitega razčiščenja zadruge od škodljivih elementov, ter z načrtom bodočega boljšega delovanja.
Sprejet je bil podroben delovni program, ki kaže na prvi pogled, da so ga sestavljali ljudje, ki jim ne manjka niti znanja niti ljubezni do delavskega pokreta.
Tudi novo vodstvo zadruge je bilo sestavljeno v lem znamenju, zato lahko rečemo:	Konzumno
društvo za Slovenijo je končno zopet našlo pot med ljudske množice.
Sreča je, da je prebolela zadruga svojo krizo in dobila močno, energično in sposobno vodstvo ravno sedaj, ko je splošna gospodarska stagnacija na vrhuncu. Tako razčiščena zadruga bo premagala vse težave prehoda iz povojnega v mirovno gospodarstvo brez prevelikih pretresljajev in bo še bolj razširila korenine med najširše plasti delovnega ljudstva. Vsi vzroki za kakršnokoli nezaupanje so sedaj odpadli, zato bo našla zadruga moralno oporo pri vseh faktorjih delavskega pokreta, pred vsem pri naših strokovnih organizacijah, ki se dobro zavedajo važnosti gospodarske osamosvojitve delovnega ljudstva.
Strokovničar-zadružnik.
Dvajsetletnica generalne stavke v Bosni in Hercegovini.
Delavske organizacije in slične institucije so v Sarajevu ustanovile odbor za proslavo 20-letnice generalne stavke v Bosni in Hercegovini. Generalna stavka iz leta 1906 je vsekakor največji dogodek za bosansko-hercegovinski delavski pokret in tudi največji dogodek za delavski pokret cele Jugoslavije in je ogromnega političnega zgodovinskega pomena. Okupacijskemu vojaškemu režimu je dal precejšen udarec in pripomogel odpor vseh delovnih sil proti kapitalističnemu izrabljanju. Za delavski pokret je ta dogodek »nelegalno« izvojeval legalnost in pokret postavil na pozorišče, koder more in mora nastopati kot važen družabni faktor.
Namen te proslave je, da se osveži spomin na junaške dneve velike stavke. Načini borbe so se sicer od takrat v mnogočem spremenili. To vedo pač najbolje oni, ki so prisostvovali stavki in so danes v vrvežu delavskega gibanja. Ali dejstvo pa ostane, da so dela brez požrtvovalnosti, idealizma in žilave delavnosti ničeva, zlasti pa treba idealizma in požrtvovalnosti pri delavski borbi, ki je tako otež-kočena.
Danes, ko delavsko gibanje tako izdatno napreduje in se odpira delavstvu boljša bodočnost, je potrebno, da se spominjamo na posrečeni in sijajni početek borbe.
Odbor poživlja vse delavske organizacije in delavske inštitucije iz cele Jugoslavije, da pošljejo na proslavo svoje zastopnike. Predvsem je pa dolžnost bosansko-hercegovskih organizacij, da pošljejo na
— Je že tako. Kdor se ne upogne, bo zlomljen. Veliki vladajo, mi služimo, se pokorimo; tako mislim, je od nekdaj na svetu. Kdor je dopolnil 60 let, kakor jaz, ta pozna našo zgodovino. Tako je in tvoja jeza ne izpremeni stvari.
Mladenič je zardel do ušes.
— Ne, kdor je izmislil to-krivico, naj bi mi ne prišel brez skrbi v bližino. Si videl vlak? V svet hiti, Veš li kam? Če gledam s hrepenenjem za njim, vidim samo malo dima. Vendar, vlak gre daleč, daleč, tja hiti, kjer zeleni drugo polje, drugi gozdovi. Tam prihaja luč morda od drugih zvezd in drugače so slikane tam gore. K tujim ljudem hiti vlak, vedno naprej ... Ti pa praviš, da je vseeno, da ni življenje nikjer lepo, nikjer	prijetno. Cel svet, praviš,	je
zaduhla ječa! Ni res, jaz	verujem	v srečo! —
Starec pa odvrne:
— Da, da, sreča! Lepa stvar je to, le da ne prihaja iz neba. Kdor se na to razume, lahko srečo vjame. Marsikomu cvete sreča tudi v tovarni. Nikdar pa ne na vaših bledih licih. Sreča ne ljubi ubogega stvora. —
Za trenutek tišina. Skozi množico je šlo mrmranje. Poltiho nedoločeno.	— Mar	ni nobene poti	iz
te žalostne usode? . . .—
— Da, srečo si moraš vzeti, potem jo lahko uživaš. —
Kdo je govoril? Kdo je dal mislim besede? Mislim, katerih se ni nihče upal izgovoriti? —
Kar si sam pridobiš, to imaš!
O hrepenenje! —
Mladenič je planil kvišku, Njegova kri je zavrela. —
proslavo čim večje število udeležencev. Prav tako bi bilo prav, da se udeleže proslave vsi pripadniki delavskega gibanja, četudi ne bi bili izvoljeni kot delegati. Podroben program proslave bo še objavljen. Vsekakor bo pa svečana akademija, celokupen odhod iz akademije na grobove Mice Sokoloviča in ostalih žrtev generalne stavke, koncert in zvečer splošna zabava.
Poleg tega bo v dneh proslave 21., 22. in 23. več plenarnih sej, skupščin in konferenc.
Odboru za proslavo se je posrečilo, da je tiobil polovičen popust na železnicah. Zato je pa treba, da si vsak udeleženec oskrbi legitimacijo kakršnekoli delavske organizacije, kjer naj bo navedeno, da potuje na proslavo. Za proslavo kupi celo karto, povratek je pa brezplačen. Udeleženci se morajo pa seveda pravočasno javiti odboru za proslavo, da jim odbor preskrbi stanovanje in razne ugodnosti.
Svoje naslove naj pošljejo na »Radnički dom«, Sarajevo. V nadi, da bo proslava v resnici manifestacija celokupnega delavstva, kličemo: na svidenje 23. maja na proslavi 20-letnice v Sarajevu,
Odbor za proslavo.
Kofevski pekel. _
Ravnatelj kočevskega rudnika g. Biskupski ni naš državljan, ali kljub temu ima več besede pri Trboveljski premogokopni družbi kakor vsak drugi ravnatelj. TPD pravi, da je eden najboljših. Prvega tega meseca je zopet odpustil iz službe šest starejših rudarjev, med njimi enega, ki je garal 22 let v kočevskem rudhiku, ter ima šest majhnih otrok. Drugi pa so tudi delali po več let, vsi so poročeni in vsak ima več otrok. Rudar Kalčič pa je vrhu tega še težko bolan in nesposoben za vsako delo, družba mu je vzela zdravje. Pa kaj otroci, kaj bolezen — na cesto z njim ter naj tam pogine kot garjev pes za plotom.
Imamo rudniški konzum, kupovati moramo brez izjeme vsi v tem konzumu, katerega pokrovitelj je, razume se, Biskupski. Teh dvajset Din, ki jih zaslužimo pri rudniku, niso naša last, ne smemo razpolagati s tem denarjem po lastni prevdarnosti, temveč imamo strog ukaz, da moramo vse kupiti dražje in slabejše blago v konzumu. Bog obvaruj, da bi se predrznil kak suženj kupiti drugje ceneje za svoj denar. To je že vzrok za odpustitev iz službe. Mlekaricam kakor tudi k,meticam, katere prodajajo sadje, je strogo zabranjeno nam prodajati in hoditi v rudarsko kolonijo. Vodo smemo dnevno uporabljati samo po šest ur dnevno, ves ostali čas je vodnjak zaprt rudarjem. Pravijo nam, kaj boste pa rabili vodo, saj je itak dobite dovolj, da za enkrat na dan skuhate polento. Vodo rabimo za perilo, za umivanje, pa tega gospoda noče razumeti. Še Ljubljanskim arestantom privoščijo vodo.
Varčuj, črni suženj, pri vodi, da se bo lažje kopala trboveljska družba v šampanjcu!
Bratovsko skladnico moramo plačevati v naprej, čeprav smo plačani za nazaj. Delajo se kupčije brez vednosti rudarjev, skliče se sejo, pa se jo istočasno tudi zaključi, nič nam nočejo poročati, ali imamo kako premoženje ali ga nimamo, Kaj dela novi odbor, ki smo ga izvolili pred letom? Ali nam hoče povedati nov odbor vzroke nedela in kaj je vzrok temu.
Večkrat smo se že pritožili, da naj bi se na dnevnem kopu užigale mine med delom; velikanska nevarnost je, da se nekega dneva ne pripeti kaka nesreča, ko se po končanem osemurnem delu zažiga mine. Kajti nova partija ne ve, ali so eskplo-dirale vse zažgane mine ali ne. Pripeti se lahko, da rudar, ne vedoč za to, vdari s krampom po neeksplodirani mini, se užge in ubije rudarja. Pa menda
— Za vse ljudi mora biti sreča. Mar dvigamo mi samo za izkoriščevalce zaklade? Vedno naj dajemo, vzeti ne smemo nikdar. Še sram nas ni naše boječnosti in slabosti! —
Možem, ženam je pretreslo ude. Koprneče so se dvignile oči.
— Kje je studenec, kje izvira, čudodelna moč za slabotne? Da bi bilo vsaj solnce, da bi sijalo nebo svetlejše! Gore in doline pa so ovite v sivo meglo. Brezupno zija obzorje. Dan umira in kmalu bo pokrila črna noč njegov grob. Noč s črnim pajčolanom. Počasi je medlelo upanje, kateremu ni dal noben bog znamenja.
Zdajci kakšna slika! Na vzhodu žari, gori silen ogenj, rdeč kot kri. Temni oblaki se razdelijo, svetloba prihaja skozi široke razpoke, ki so nastale na nebu. Širom se razliva svetloba od večernega neba na zemljo. Skozi purpur, na visokem drogu se blišči orjaški prapor. Delavstvo stoji mirno in gleda zna" menje na nebu. Mladenič stremi poln srečnega presenečenja v znamenje. Nekaj pobožnega in milega se je zganilo v njegovem srcu. Ponosno je Rr.eHes!0 njegove živce. Vsi gledajo, kako žari nebo. Mladenič se je ozrl in dejal pomembno:
— Prišel bo dan, ko bomo vsi svobodni, če se združimo v onem, kar naj nam prinese zmago, v prekrasnem, mladem svobodnem maju! —
Še dolgo sem gledal uboge, kako so stali. V očeh jim je sijala nebeška svetloba. Občutil sem skrivnostno misel, a v srcu je zavladalo upanje, —
25. aprila 1926.
»DELAVEC«
Stran 5
koliko časa ne bodemo uslišani, dokler se ne bo :nekaj takih slučajev uresničilo, potem se pa nam bo reklo, da smo nerodni. Mi opozarjamo na to nevarnost vnovič, ter zahtevamo ponovno, da se mine zažigajo med delom.
Priganjačev, ali kakor se sami nazivajo (štei-garjev), imamo 80 odstotkov preveč. Večinoma so to vpokojeni žandarji. Koliko se razumejo ne premog in na delo v rudniku, si lahko mislimo, da pa se razumejo na zjnerjevanje in vpitje, bodo verovali tudi oni, ki vpokojenih žandarjev in njihovih manir še ne poznajo.
Nikjer na svetu ni slučaja, da bi moral kvalificiran strojnik, ki mora svojo pozornost posvetiti stroju, pri svojem delu še premikati vozikče s premogom. Ni čudno potem, da so po takem izrabljanju delavca nesreče na dnevnem redu. Tako se je lansko leto ponesrečil strojnik pri premiku vozičkov. Sedaj že boleha čez dva meseca, ter je vprašanje, če bode še kedaj zdrav in za delo sposoben. Isto je s kurilnico. Tu je stalna nevarnost, da v taki temi, brez luči in in pri tolikem delu padajo delavci v kanal in si pri tem polomijo rebra. Trboveljska premogopokna družba z Biskupskim na čelu si misli: saj je dovolj delavcev na Hrvaškem v Liki, ki za visoke obljube pridejo, potem pa morajo delati za vsako ceno pri rudniku; če vsem domačim polomijo rebra, saj je tega bresposelnega ma-terijala dovolj na cesti.
Vsak teden sme rudar vzeti od rudniškega lesa: po en meter dolg hlod za domačo porabo kot kurivo. Za to je določen poseben dan v tednu, seveda ta les mora biti gnil in nevporaben za kaj drugega. Ako ni rudarja tisti določeni dan' po ta les, — tedaj mu je za isti teden odvzeta pravica do kurjave. Čeprav je tega lesa dovolj na razpolago, ki bi se ga lahko dalo rudarjem, ker za ta les bi rudnik ne trpel nobene škode. Ali tega iz prevzetnosti do delavstva ne dovolijo in v svoji ošabnosti dopustijo, da mora rudar za težko prislužene dinarje kupovati drva od kmetov.
Kdor še ni videl ideala vseh prometnih cest, naj si jo pride ogledat v Kočevje. Cesta, katero največ rabi rudnik in katera vodi iz Kočevja v Šalko vas, je naravnost škandalozna. Blata je na njej toliko, da dečki, ki morajo hoditi v šolo, naravnost tonejo v blatu. Gorje ti potnik, ako prideš v to cestno močvirje!
Ponovno pozivamo državnega pravdnika in radarsko oblast ter delavsko zbornico, da pošlje eno komisijo ter preišče te peklenske razmere ter reši in zaščiti te kočevske sužnje in krivce kaznuje.
Vsem delavcem pa kličemo: Vkup — organizirajte se, da s skupno močjo stremo v prah vse parazite in izkoriščevalce delavskega razreda!
Vstopajte v „Svobodo“!
Tako, kakor se je zopet dosegla enotnost na strokovnem, se je dosegla tudi na kulturnem polju. »Svoboda« je enotna kulturna organizacija slovenskega proletariata. »Svoboda« ima nalogo, da vzgaja delavstvo, zlasti mladino, da povzdigne celotno proletarsko gibanje na višjo podlago.
Vsaka delavska organizacija mora vzgajati delavstvo. Strokovne zveze ga vzgajajo predvsem z vsakodnevnimi akcijami. Kulturna organizacija pa ima izključno le to nalogo, da potom predavanj, šol, knjižnice, čitalnice, dramskih, godbenih, pevskih, telovadnih, športnih in drugih odsekov duševno in telesno dviga delavski razred.
Vzgoja, izobrazba nam je predvsem potrebna. Pomanjkanje tega, nevednost, duševna revščina najbolj tepe celokupno delavsko gibanje. »Proletariat ima osvoboditi ves svet« — se dnevno govori na shodih. Naj si vsakdo globoko premisli pomen tega gesla! To pomeni, da ima proletariat povesti vso človeštvo v lepšo bodočnost, da bo moral voditi cele narode in države. To pa je nemogoče, če proletariat ni notranje zrel za to vzvišeno nalogo.
Kultura je potrebna zlasti naši mladini. Buržu-azija skrbi za svoje otroke. Proletariat rodi otroke, pa jih prepušča »Sokolu«, »Orlu«, »Orjuni«, kinu, beznicam, propadu . . , Delavci, premislimo si to tridko resnico!
Ne cepimo svojih sil! — V strokovni organizaciji se združujemo za gotove namene, v zadružni za druge, v politični za tretje, vso izobrazbo pa koncentriramo v »Svobodi«!
V Ljubljani je na razpolago bogata knjižnica »Svobode« in vse drugo, toda delavci se ne poslužujejo vsega tega še od daleč ne v oni meri, kot bi morali.
Strokovne organizacije se morajo z vso silo posvetiti vprašanju delavske kulture. Strokovne organizacije naj navajajo tovarniške delavce in delavke v »Svobodo«! Strokovno organizirani delavci in delavke naj pošljejo svoje otroke v »Svobodo«!
Proletariat ima osvoboditi ves svet! — Za to naj se duhovno pripravi!
Vsi v enotno delavsko kulturno in telovadno zvezo »Svoboda«!
Naše organizacije.
li Strokovne komisije.
Prvomajski spis 1926.
Za letošnji Prvi Maj je izšel v založbi in pod uredništvom Strokovne komisije lepo in bogato urejen Prvomajski spis na 48. straneh s sliko na spred-
njih platnicah. Med drugim bo obsegal ta spis odlomke iz najboljših del najslavnejših pisateljev. Cena znaša samo Din 5.—. Vsebina: Prvomajskega spisa je sledeča:
Prvi maj 1926. Proglas Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije, — Zgodovina Prvomajske proslave. — T. Sajovic: Majniški duhovi. — C. Štukelj: Pomen Karla Manca za proletariat. — Naloge delavskega razreda. — Jože Zavrtnik: Nevarni socialisti. — Čulkovski: Ob mobilizaciji. — U. Sinclair: Tesar mi pravijo. — Delo in delavstvo. — J. London: Kralj Alkohol. — Nace Mihevc: Dobra krava. — Spartakova vstaja. — M. Andersen Nexo: Car Nep. — Proletarskim ženam. — Na pohodu. — J. London: Dan kronanja angleškega kralja. — Čulkovski: Prepir radi igrač. — Moč Strokovnih organizacij pred vojno in po vojni. — H koncu. — Naše strokovne organizacije v Jugoslaviji.
Spis se naroča pri Strokovni komisiji, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Sodrugi, naročite in širite ta spis!
Zbirka za žrtve terorja pri volitvah v Delavsko zbornico. V št. 8. izkazana zbirka je znašala 6456.10 Din. Poslale so za zbirko še sledeče podružnice: Ujedinjeni Savez Železničarjev v Zidanem mostu na nab. polo št. 72 261 Din; Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, sekcija pekov v Ljubljani na nabir. polo št. 32 Din 125; Jože Karu v Ljubljani na nabir. polo št. 37 Din 88; Zveza rudarjev Jugoslavije v Velenju na nabir. polo št. 50 Din 25; Savez monopolskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani na nab. polo št. 55 Din 295.75; Osrednje društvo lesnih delavcev v Celju na nab. polo št. 60 105 Din; Osrednje društvo lesnih delavcev v Mariboru na nabir. polo št. 63 Din 35; Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije v Grobelnem na nabir. polo št. 73 Din 115; Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije v Breznem na nabir. polo št. 83 Din 60; Savez Metalskih Radnika Jugoslavije na Lescah Din 100; Zveza rudarjev Jugoslavije v Zagorju Din 100; Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije v Brežicah na nabir. polo št. 86 Din 25; Zveza rudarjev Jugoslavije v Crni 1. in II. na nabir. polo št. 45 in 46 Din 267.25. Skupaj z zadnjim izkazom nabranih Din 8058.10. — Ponovno poživljamo vse podružnice in njih funkcijonarje, da zaključijo zbirko ter nabiralne pole vrnejo z zbranimi zneski. — Tajništvo Strokovne komisije za Slovenilo v Ljubljani.
Za tiskovni sklad »Majskega spisa 1926« je darovala Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev na Glincah pri Ljubljani 100 Din.
_______________________Kovinarji.___________________________
RAZVITJE PRAPORA.
SAVEZ METALSKIH RADNIKA iUOOSLAVME
PODRUŽNICA LESCE razvije v nedeljo, dne 9. maja 1926 v Lescah na Gorenjskem svoj prapor in proslavi to simbolično prireditev kot sledi;
SPORED:
1. Od 8. do 10. ure dopoldan sprejem gostov na kolodvoru.
2. Korporativni odhod članov in gostov z godbo in prapori
na Selu, na vas pod lipo k razvitju prapora.
3. Razvitje prapora od 10. do 12. ure z zabijanjem spo-
minskih žebljev in pozdravnih govorov.
4. Po razvitju odhod in razhod h kosilu.
5. Popoldan ob pol 3. uri pričetek velikega koncerta, na
prostem, na travniku pri kolodvoru.
Pri vsej prireditvi in koncertu sedeluje kovinarska godba sodružne podružnice z Jesenic, ki šteje okoli 40 mož. Nadalje sodelujejo sodružna pevska društva; .VINTGAR* iz Dobrave, .SVOBODA* Javornik in .SAVA* iz Jesenic. Postrežba v lastni režiji.
Vstopnina za koncert Din 5*— za osebo.
Po koncertu, ki prekine ob 6. uri zvečer, se prične prosta zabava s plesom na prostem.
Vstopnina k plesu Din 10 —
Za mnogobrojno udeležbo vljudno vabimo vse sodružice in sodruge iz vseh delov teritorija našega Saveza Jugoslavije.
Naj robstva moč — razbije duha meč!
SAVEZ METALSKIH RADNIKA JUOOSLAVIJE
PODRUŽNICA LESCE.
Živilska stroka.
Svarilo pekovskim pomočnikom! Podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani, sekcija pekovskih pomočnikov, svari pekovske pomočnike izven Ljubljane, naj ne potujejo v Ljubljano in iščejo dela, ker vlada v Ljubljani pri tej stroki velika brezposelnost.
iz revirjev, tovarn in delavnic.
Linbllana. Dne 11. aprila se je vršil v gostilni pri »Leonu« v Kolodvorski ulici shod sekcije pekovskih pomočnikov. S. Jarc je otvorll shod s sledečim dnevnim redom:
1.	Odprava nočnega dela, 2. popolna prepoved sprejemanja vajencev za dobo štirih let, 3. kršitev zakona o zaščiti delavcev, 4. razno. Kot prvi je poročal s. Sedej in podal obširno poročilo o pomenu strokovne organizacije in poživlja vse navzoče, da širijo idejo proletarske organizacije. Po referatu s. Sedeja se prečita sledeča resolucija: V pekovski obrti nastajajo razmere, ki gredo v nevzdržnost. Neovirano se nadaljuje nočno delo, vajenci se sprejemajo neomejeno in ne glede na stvarne potrebe in pravilno razmerje. Zato zahtevamo: 1. Nočno delo v pekovski obrti se naj prepove; 2. sprejemanje vajencev naj se vsaj za štiri leta prepove, a) Za nočno delo v pekovski obrti ni nikake stvarne potrebe, kar je uvidel tudi zakonodajalec, ki je vnesel v zakon o zaščiti delavcev določbo (§ 36), po kateri je minister za socialno politiko celo upravičen prepovedati vsako nočno delo v tej obrti, b) Ravnotako upravičena pa je druga zahteva. Vsled neurejenosti našega delovnega trga nastopa v pekovski obrti stanje^ ki grozi postati v doglednem času katastrofalno. Od dne do dne je pomožnega osob-ja v pekovski obrti več brezposelnega. Prirastek je brez regulatorja, potrebe po pekovski obrti so za dogleden čas krite, meče pa se v pekovsko obrt vedno znova in vedno več naraščaja ne glede na dejanske potrebe; zato je edini izhod prepoved sprejemanja vajencev za gotovo dobo, da se razmere normalizirajo in dobimo pravilno razmerje med obrtjo, pomožnem osobju in vajenci. Za nadaljne sprejemanje vajencev po pretečenem roku naj se ustanovi zakon, ki bo določal nadaljne sprejemanje vajencev po sledečem ključu: na tri pomočnike eden, na šest pomočnikov dva; zaposlenje več nego dveh' vajencev naj se prepove. Zahtevamo, da se uvede po deželi stroga vajeniška kontrola,
to pa vsled tega, ker so po deželi mojstri, kateri imajo dva, tri ali celo več vajencev, ne da bi imeli kakega pomočnika. S tem izkoriščajo njih mlado silo, obenem pa tudi kršijo zakon o zaščiti delavcev (§ 17), ker se k nočnemu delu pritegne vajence, katerim je nočno delo po citiranem zakonu absolutno prepovedano. Podčrtavamo, da bomo dosledno in odločno vztrajali in ne odnehali, dokler se ne uresničjo gorenje zahteve, ker so le-te življenske važnosti za našo stroko in pekovsko obrt. — Prečitana resolucija je bila soglasno sprejeta. Na shodu navzoči pekovski pomočniki so sklenili, da se sprejeta resolucija odstopi Delavski zbornici, katera naj pošlje resolucijo ljubljanskemu velikemu županu. S. predsednik zaključi lepo obiskan shod s pozivom: Vsi na delo, da čimpreje odpravimo nočno delo!
Dobrava. Občni zbor Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnice na Dobravi, se je vršil v nedeljo, dne
11.	aprila t. 1. in je bil na njem izvoljen sledeči novi odbor: Predsednik Jernej Bregant, tajnik Franc Kunšterle, blagajnik Ivan Cej, odborniki: Valentin Vister, Valentin Povšin, Alojz Gorenc in Franc Fajs; nadzorstvo: Martin Jakopič in Ivan Flajs.
Ruše. (Članski sestanek podružnice SDZJ.) V nedeljo, dne 11. aprila t. I. se je vršil dobro obiskan članski sestanek delavstva tovarne za dušik. Poročilo iz kongresa sta podala ss. Makuc in Strnad. V debato je poseglo več tamošnjih so-drugov. Vsi pa so izrekli eno željo, da se mora podružnica SDZJ v Rušah spopolniti z onimi zaspanimi delavci, ki stojijo ob strani in čakajo na boljše čase. Poročilo o kongresu se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nekateri sodrugi so se izrazili, da bi bili taki članski sestanki večkrat potrebni, ker se med dnevom ne morejo medsebojno pogovoriti o mnogih stvareh, ki jih tarejo. Glede Prvega maja se je sklenilo, da ga praznujejo samostojno. Ta dan morajo praznovati vsi delavci brez izjeme. Sodrugi v Rušah, na delo, da popravimo, kar smo zadnji čas zamudili! V naši tovarni ne sme biti delavca, ki bi ne bil organiziran v SDZJ!
Hrastnik. V soboto, 10. aprila, se je vršilo v gostilni Domitrovič dobro obiskano člansko zborovanje kemičnih delavcev v Hrastniku. Šlo je predvsem za to, kako obnoviti kolektivno pogodbo v kemični tovarni. Kolektivna pogodba je bila od ravnateljstva odpovedana s 15. aprilom. Pogodba sama na sebi ni več odgovarjala sedanjim razmeram, ki so naravnost škandalozne. Soglasno se je sklenilo, da se pooblasti tajništvo SDZJ in Delavsko zbornico, da to mezdno gibanje zaključita. Pooblaščeni so bili sodrugi Zupanc, Černič in Kojič, da zastopajo kemične delavce v Hrastniku na teh mezdnih razpravah. — Delavska zbornica je sporazumno z oblastnim tajništvom SDZJ za Slovenijo odposlala ravnateljstvu kemične tovarne v Hrastniku sledeči dopis: »V svrho dogovora glede končne ureditve nadaljnega delovnega zaposlenja v cenj. podjetju p. n. naslova, se bo dne 15. aprila t. 1. ob 15. uri zglasil v pisarni p. n. naslova zastopnik podpisane zbornice in se p. n. naslov naproša, da ga sprejme. Vse ostale interesente je o tem obvestila podpisana zbornica.« — Torej v četrtek se bo vršil tozadevni razgovor; o uspehu bomo poročali prihodnjič. Delavcem kemične tovarne v Hrastniku pa kličemo: Vsi v organizacijo! Kolikor moči — toliko uspeha!
Rogaška Slatina. Dne 13. marca 1926 se je vršil redni občni zbor Zveze živilskih delavcev Jugoslavije, podružnice v Rogaški Slatini. Občni zbor je bil dobro obiskan. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Josip Škrabi, blagajnik Ivan Ceček, tajnik Weilguni Albert; odborniki: Franc Berčko, Josip Zolger; nadzorstvo: Vinko Nežmah in Metod Zurman.
Fala. V soboto, dne 10. aprila se je vršil ustanovni občni zbor podružnice Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. S. Golmajer iz Ljubljane je poročal v daljšem referatu o poteku kongresa saveza, ki se je vršil 4. in 5. v Beogradu ter o položaju delavstva. Njegovemu izvajanju so navzoči sledili z velikim zanimanjem, nakar se je soglasno sklenilo, da se na Fali zopet upostavi podružnico SMRJ. Na čelo podružnice so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Dominik Petan, podpredsednik Karol Pajarčič, blagajnik Rudolf Geč, namestnik blagajnika Karol Spanec, zapisnikar Andrej. Rozman, zapis, nam. Jurij Veber in kot odbornik Josip August; v kontrolo: Martin Pelko, Anton Pušelc. — H koncu je še s. Ceh iz Maribora pozival vse navzoče k vztrajnemu delu in čestital novoizvoljenemu odboru. Sodrugi na Fali, naprej!
Rajhenburg. V 15. številki »Kmetsko-delavskega lista« pripoveduje dopisnik, da je obratovodja Laznik krivično postopal, da je ščitil sina premožnega kmeta, ki ima dobre šunke itd ter da ga je vzel v delavnico, češ, se bo že privadil; delavce, ki nimajo druzega kakor goli dve roki, pa meče na cesto. — V resnici je pa stvar sledeča: Ze pri prvi redukciji so delavski zaupniki intervenirali pri gospodu obratovodji. Redukcija se Je izvršila, toda vendar* z obzirnostjo in uvaževanjem potrebnejših. Izmed vseh 50 odpuščenih delavcev ni bilo niti enega, ki ne bi bil sin posestnika ali pa da ne bi bil mali posestnik. Prepričali smo se tudi, da v delavnici ni nobenega očeta. Sploh pa so delavski zaupniki odklonili vsako intervencijo pri nadaljnih redukcijah, ker so jih potem pretepali in jim grozili odpuščeni delavci sami. Dopisnika »Kmetsko-delavskega lista« pozivamo, da celo zlagano stvar prekliče, da ne bo s tem žalil, jemal čast in ugled staremu, poštenemu človeku. Ce pa tega ne prekliče, potem ga smatramo, da je ta človek lažnjivec, kukavica, ki se skriva za urednikovim hrbtom. Gospodom okoli »Kmetsko-delavskega lista« pa svetujemo, naj bodo malo bolj previdni, da ne bodo imeli zopet neprilike, kakor v slučaju Zupančič. — Delavci iz Senovega.
Muta. V nedeljo, dne 11. t. m. se je vršil redni letni občni zbor naše podružnice SMRJ. Funkcionarji podružnice so podali poročilo o delovanju podružnice v prošli poslovni dobi. Poročila so navzoči soglasno vzeli na znanje in podelili staremu odboru odvezo. S. Golmajer iz Ljubljane je poročal o delu saveznega kongresa ter o akciji za izvedbo mezdnega gibanja. S. Ošlak iz Maribora je govoril k splošnemu položaju strokovnega gibanja in pozval navzoče na dostojno in veličastno proslavo Prvega Maja. — Zbor je sklenil, da naj savez pozove Inšpekcijo dela v Mariboru in Delavsko zbornico v Ljubljani, da se z njihovim sodelovanjem to mezdno gibanje zaključi. — Za Prvomajsko proslavo se pa mobilizira vse delavstvo na Muti in okolici. — V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik Vinko Podržan, podpredsednik Josip Ott, blagajnik Jurij Srebotnik, blag. nam. Feliks Jamnik, zapisnikar Ivan Lipuš, zap. nam. Roman Weber, odbornik Friderik Krstnik; v kontrolo: Ivan Praprotnik In Jože Schober. Zaupnikom so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Josip Vrtnik, Vinko Ferk, Avgust Preglan, Josip Ott, Ferdo Lahornig in Lojze Podprečan. S tem je bil dnevni red zborovanja izčrpan, nakar je dolgoletni in vztrajni predsednik s. Podržan z apelom na delo zaključil zborovanje.
Kočevje. Preteklo nedeljo je bil shod v Kočevju. Imel sem čas, zato sem se tudi jaz udeležil tega shoda. Poročala sta ss. Sedej in Hlebec; napravila sta oba dober vtis na tamošnje delavstvo. Dobro se spominjam tistih časov v letih 1920—1923. Gotovo je še marsikateremu znano, ka-ko so se takrat borili za naš kruh znani sodrug B. in drugi, katerih imen se ne spominjam več. Ali takrat se Je bilo lahko boriti in si je delavstvo tudi priborilo, kar je zahtevalo. Takrat je bilo delavstvo organizirano. In danes? Takrat je bilo govorniku lahko staviti vprašanja, ker je bil prepričan, da bo dobil Jasen odgovor delavstva. In danes? Kaj naj vam govornik pojasni? — Sodrugi, to ne gre tako! Od prvega do zadnjega stopite v organizacijo, redno pla-
čujte prispevke, za katere dobite tudi časopis. Udeležujte se sestankov, na katerih boste zvedeli, kar vam še ni znano. Potem boste na shodu lahko odgovarjali govorniku, če vam bo stavil vprašanje. Dolžnost vsakega organiziranega delavca in delavke je, da stopi pred odbor, katerega je izvolil in ga vpraša v eni ali drugi zadevi, če opazi pri njem kake napake. Njegova dolžnost je, da ga posvari, ali če ni dovolj poučen, da ga pouči. Torej ne čakajte, ker prepričani bodite, da je le v slogi moč. Slišim pri nekaterih sodrugih, ki pravijo, da ne gredo v organizacijo, dokler bo ta ali ona oseba v odboru. Dragi sodrugi! Vprašam vas: kdo je tisti, ki odbor izvoli? Ali niste ravno vi tisti? Na občnem zboru imate čas, da govorite in si izvolite rnože, ki vam ugajajo. 2ali-bog imate takrat jezike zavezane. To se samo ob sebi razume, če se organizacija ustanovi, da se izvoli v odbor tistega, ki je organiziran; če jih "pa ni več kakor 10—15 mož, je gotovo, da mora biti vsak drugi v odboru, če je dober ali ne. Torej vam še enkrat kličem: Ne čakajte, temveč združite se v organizaciji! — Zaveden kočevski kmet.
Književnost.
Izšla je važna brošurica.
»Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavceev s prilogami uradnih tiskovin«.
Od ustanovitve osrednjega urada za zavarovanje delavcev in ukinitev prejšnjih bolniških blagajn pa do danes niso imeli ne delojemalci ne delodajalci nobenh pravil, iz katerih bi mogli dobiti vsa potrebna pojasnila glede dolžnosti in pravic, ki jih imajo na-pram uradu za zavarovanje delavcev. Zakon o zavarovanju delavcev je po svojem sestavu za lajike nerazumljiv in je tudi sicer nepregleden, ker ne vsebuje praktičnih primerov in nasvetov. Vsemu temu odpomore od Strokovne komisije za Slovenijo založena brošurica »Praktična navodila ter važni predpisi za delojemalce in delodajalce glede izvajanja zakona o zavarovanju delavcev s prilogami uradnih tiskovin«, ki jo je spisal Josip Bole, uradnik OUZD v Ljubljani. Kakor že naslov brošure pove, je v isti praktično razloženo vse, kar mora vedeti član okrožnega urada (zavarovanec) in njegov delodajalec. Med drugim je v brošuri tabelarično navedeno, koliko znašajo posamezne podpore po zakonu o zavarovanju in kako mora član postopati ob obolenju ali nezgodi in porodu, da pride najhitreje do svojih pravic.
V knjižici se nahaja tudi tabelaričen pregled prispevkov, na podlagi katerega lahko vsak delojemalec ugotovi, koliko mu sme delodajalec odtegniti na prispevkih za bolniško zavarovanje, borzo dela in Delavsko zbornico, ter koliko mora delodajalec sam plačati.
Ker je knjižica zelo praktična in neobhodno potrebna za vsakega delavca in delodajalca, jo vsem
prav toplo priporočamo. Naroča se: Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/II. in stane Din 10.—.
»Radnički pokret«. Pravkar je izšla 4. številka znanstveno socialistične revije, ki izhaja prvo leto v Sarajevu. Revija je že v prvih štirih številkah pokazala vso resnost svojega namena in pomena in objavila izčrpne in času primerne razprave, ki poglabljajo miselno stran delavskega pokreta. Četrta številka ima sledečo vsebino: Krekič: Balkanska sind. konferencija. — Čurič: Prilike i ljudi. — Todorovič: Nevolje krize. — Dr. Zona: Potresne cifre. — Nikolič: Privredna smotra. — M. Z.: Iz svetske privrede. — J. J.: Org. opšt. radnika u Sarajevu. — Dr. Živkovič: Socializacija medicine i kriza lekarskog staleža. — Poleg teh najvažnejših sestavkov je več kratkih poročil in beležk. Revija stane letno 60 Din in se naroča pri: »Radnički dom«, Sarajevo.
Delavske prireditve.
Poziv k slavnostnemu razvitju zastave »Svobode« 22. in 23. majnika 1926.
Iz že meseca februarja t. 1. razposlanih okrožnic odp. štev. 75/2b posameznim društvom in organizacijam je bilo razvidno, da priredi trboveljska »Svoboda« o Binkoštih veliko slavnostno razvitje prapora.
Večina organizacij je na nje že točno ogovorila. Ona društva in organizacije, ki še niso odgovorile potrebno, prosimo, da svojo dolžnost takoj store.
Na Binkoštno soboto zvečer, to je 22. majnika t. 1. se bo vršil v dvorani Delavskega doma v Trbovljah veliki slavnostni pevski koncert vseh prijavljenih pevskih društev, na Binkoštno nedeljo, to je 23. majnika t. 1. pa bo dopoldan slavnostno razvitje zastave, popoldan javni telovadni nastop DTE »Svobode« iz raznih krajev ter velika prosta zabava z bogatim sporedom itd.
Natančen spored in podrobnosti te slavnosti bodo razvidne iz lepakov, katere bomo razposlali pravočasno vsem prijavljenim društvom in organizacijam.
Nadalje prosimo vse udeležence naše slavnosti, da se drže točno vseh naših navodil ter da takoj točno odgovarjajo.
Dolžnost vseh organizacij je, da se udeleže slavnosti s svojim praporom!
Oni, ki žele, da se jim preskrbi prenočišče za Binkoštno soboto zvečer, prosimo, da takoj javijo točno število udeležencev.
Istotako se naj sporoči število udeležencev, da se jim pošlje izkaznice za polovično vožnjo, katere stanejo 10.— Din ter veljajo za vstop na vse prireditve v dneh 22. in 23. majnika 1926.
Oni pa, ki reflektirajo, da se jim preskrbi za nedeljo kosilo, morajo takoj poslati vnaprej naši po-
Sodrugi! Delavci! Zadrugarji!
> ' <*
Kadar kupujete blago oglejte si zalogo pri
zadružnem trgovfkem domu
PRODUKCIJA
l
r. i. z o. z.
na TržaSki cesti St. 26 in 28
(Vrtna kolonija Stan in Dom).
Prepričali se boste, da je pri tem našem delavskem podjetju velika izbira najboljšega rnanu-fakturnega in galanterijskega blaga, tovarniška zaloga moških, ženskih in otročjih oblek, perila, čevljev, klobukov, porcelana, emajlirane posode, vseh kuhinjskih potrebščin itd. itd.
Poseben oddelek za pohištvo iz trdega in mehkega lesa, upognjeno pohištvo, pletene garniture, vrtne stole, modroci itd.
Dalje oddelek za premog (Trboveljski), drva, ki se oddajajo na drobno in na veliko po najnižjih cenah,
Pri ogledovanju naših zalog in skladišč se boste prepričali o nizkih cenah in dobri kvaliteti ter solidni postrežbi.
Oglejte si tedaj in prepričajte se kar bo le v Vašo korist.
ČA3NA ROČKA
rajava,
priljubljena'in prijetruu čajna mešanica ^ za obiteU, tudi pri trajnemu uživanju nobena, masna utrujenost.
Preddelavec
preddelavka
se išče za tovarno igrač in otroških živali iz blaga. Ponudbe je pošiljati na:
Povh Engelmonn, Zeman.
Spol k suojim t
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku. —
Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov.—
Kdor ne oglaša v
..Delavcu"
naj ne išče odjemalcev med delavstvom!
družnici Din 12.50, nakar prejmejo tozadevne legitimacije.
Naročniki spominskih žebljev, ki še niso poslali naši podružnici potrebni znesek, naj to takoj store.
Če želi kdo še drugih informacij naj se takoj obrne pismeno na podružnico naše »Svobode«.
Tajništvo trboveljske »Svobodec.
Konferenca Socialistične omladine.
Savez Socialistične Omladine Jugoslavije bo imel v nedeljo, dne 23. maja t. 1. v Sarajevu
I. državno konferenco Socialistične Omladine Jugoslavije
s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev konference.
2. Stanje socialističnega omladinskega gibanja v Jugoslaviji.
3. Splošni položaj delavske omladine.
4. Cilji in naloge Saveza Socialistične Omladine. Jugoslavije.
5. Organizacijska vprašanja in bodoče delo.
6. Razno.
Poleg delegatov krajevnih organizacij SOJ imajo pravico prisostvovati tej konferenci tudi delegati krajevnih strankinih organizacij; zato jih poživljamo, da iz svoje sredine pošljejo vsaj po enega delegata od mlajših sodrugov in v interesu splošnega socialističnega gibanja po možnosti financirajo njegovo pot. Delegati bodo imeli 50 odstotkov popusta na železnici, ker se istočasno vrši proslava 20-letni-ce generalne stavke v Sarajevu. Delegati in organizacije naj takoj obvestijo izvrševalni odbor Saveza Socialistične Omladine Jugoslavije v Sarajevo, Radnički dom o udeležbi na tej konferenci.
Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsemu delavstvu, uradništvu in obratovodstvu tovarne »Titan« na. Perovem za nabrano podporo v znesku Din 677.50. — Ciril Kranjc, delavec tovarne »Titan«, Kamnik-Perovo.
Poslano.1)
Podpisani Josip Cotič izjavlja, da so bili očitki, ki sem jih iznesel o g. Korenu, takratnemu predsedniku Krajevnega Medstrokovnega Odbora v Celju, da bi dobil od tovarnarja Westen kako posodo, neresnični. Obžalujem te očitke in se zahvaljujem g. Korenu, da je odstopil od tožbe.
Celje, dne 10. aprila 1926.	Josip	Cotič
') Za objave pod tem naslovom uredništvo lista nc odgovarja.
Meno In sostllnKka zadruga Delavski Don no Sovl-Jesenlcohi.ui.i
priporoča, da si osvoje delavci geslo svoji k svojim. Namen zadruge je v glavnem razširiti lokale potrebam kulturnih delavskih organizacij in graditi delavska stanovanja. Delavci dokažite svojo zadružno zvestobo in zadruga bo storila isto svojo nalogo!
Zadruga ima solidne cene v pijači in hrani. Na razpolago čitalnica z raznovrstnimi časopisi.
Načelstvo.
m
m
T
Ustanovi]. 1.1906
r. z. z o. z.
m im
Ustanovlj. 1. 1906
Centrala Hrastnik I.
Podružnica Hrastnik II.
Blaga prodali v preteklem letu za Din 2,500.000 —
Hranilni oddelek sprejema vloge na hranilne knjižice in jih obrestuje po dogovoru.
Vloge sprejema centrala In podružnica.
V Zadružni gostilni se točijo pristna vina in po naj-
nižjih cenah.
V Zadružni pekami, ustanovljeni 1. aprila 1925 se dobi
vsak dan sveže pecivo.
Blago se oddaja le za denar.
Član postane lahko vsak. — Delež Din 100'—.
■
■
■
S Radi izborne kvalitete Vam priporočamo £	nabaviti	si	za	jesen	in	zimo	„
! Karo-čevlje |
J	Lastne	delavnice	—	Solidne	cene.	5
: Maribor, Koroška cesta 19 : * . ■
;	Je	najbolje	je	najceneje.	J
n	m
mmuMnmKmmamnuaummmnmmmmiimimmBusimBmnm-mMmm
V Imenu Z. D. S. Z. J. Izdaja in urejuje Joža Golmaler v Ljubljani. — -Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.