Glasilo .Slovenske Kmetske Stranke ■MM 1R6MMM Kmetski praznik na Krškem polju, dne 15* avgusta 1927. Program praznika: 1. Slavnostne skupine konjenikov, narodnih noš, peš in na okraše- nih vozovih, se zbirajo in urede do 12. ure v drevoredu pri farni cerkvi v Krškem. 2. Ob 1. uri popoldne krene sprevod z godbo na čelu na Krško polje skozi Leskovec. 3. Ob 2. uri pop. javno manifestacijsko zborovanje kmetškega ljud- stva na Krškem polju. Govori tov. Pucelj in več govornikov HSS. 4. Ob 4. uri popoldne otvoritev velike konjske dirke, katere se ude- ležijo skoro vsi konjerejci Dolenjske pod vodstvom načelnika konjerejskega odseka tov. Zupančič-a iz Piakovnika. Po končani dirki velika kmetska veselica s petjem in plesom. Sodeluje prvovrstna godba na pihala, tamburaški in pevski zbori. Na veseličnem prostoru bo preskrbljeno za topla in mrzla jedila in izborna domača vina. Vstopnina na dirko in veselični prostor pet dinarjev. Izvoščki bodo po ugodni ceni na razpolago na kolodvoru in v Krškem, ter bodo vozili na Krško polje. Polovična vožnja zaprošena. G. dr. KoroSec v Kranju. V ponedeljek 1. avgusta je imel g. dr. Korošec v Kranju javen shod m ker je vzel s seboj tudi mnogo časnikarjev, poročevalcev ljubljanskih, zagrebških in beograjskih listov, je sigurno pripisoval temu shodu večjo važnost in je gotovo želel, da se te njegove besede daleč čujejo. Treba torej, da jih ču-jemo tudi mi in da o njih premišljujemo. V početku je — glasom časopisnih vesti — rekel, da je sklenil pakt prijateljstva s predsednikom sedanje vlade zato, da bodo v Sloveniji svobodne volitve. »Nočemo vračati zlo za zlo« — je rekel —» »ampak z dobroto. Tako se spodobi pošteni in krščanski stranki.« — Predvsem moram konštatirati, da tak izgovor za »pakt prijateljstva« z gospodom Vukičevičem ni posebno velik poklon sedanji vladi, kajti to znači, da bi sedanja vlada brez »pakta prijateljstva« z gospodom Korošcem postopala v Sloveniji tako, kakor drugod in da bi bili sedanji vladi neljubi protikandidati zapisani, od žandarjev preganjani in kamenjani, kakor v Macedoniji. Toda to poglavje naj gospoda »paktanta« razčistita sama med seboj! ! Nas zanima le to, če g Korošec resnično želi svobodne vo-Jjtve. AJtf so niu znana pisma g. de- ™ v osebi? Ali so mu znani nastopi raz ličnih kaplanov, kakor žužember-škega in drugih na naših shodih? In ali hoče to preprečiti, da bodo volitve res svobodne kakor »se spodobi pošteni krščanski stranki?« Poleg gorenjega vzroka pa je navedel še dva razloga, zakaj je sklenil »pakt prijateljstva«. Prvi so zunanje politični, a drugi notranje politični razlogi. Zlasti pravi, da mora zaradi Italije sklepati »pakt prijateljstva«. Naj takoj povem, da je ta najbolj bosa. Sedanje volitve se ne vrše radi vnanjega položaja, nego zaradi našega notranjega, v prvi vrsti zaradi bolezni in gnilobe v srbskih strankah. Volitve so vprašanje na narod. Narodov odgovor pa ima urediti naše notranje odnošaje. Vsi in vsaki pakti med posameznimi strankami ali še bolje voditelji pa samo poskušajo prejudicirati narodovo voljo. Nepovoljni naši notranji odnošaji pa nas slabe tudi na zunaj. Kdor torej ovira normalno razčiščevanje naših notranjih razmer in to razčiščevanje forsira v gotovem pravcu — v tem slučaju pakta prijateljstva z Vukičevičem srbijansko hegemonističnem duhu in proti Hrvatom in Slovencem, ta nas tudi na zunaj ne pojačava. Go iSS I T£ebnjem oi^du Korošcu m^ Kno^ danski stranki« m moji!se bo nas g. Mussolini najbolj baj, kadar bomo vsi trije bratje, kakor Srbi tako tudi Hrvatje in Slovenci enako zadovoljni v skupni hiši. Podpirati pa tudi naprej g. Vuki-čeviča, ko se ne ve še niti to, kaj bo srbski in> hrvaški narod odgovoril g. Vukičeviču, se pravi izde-lavati drugi rogelj na Vukičeviče-vih kleščah, s katerimi naj najpo-prej stisne hrvaški narod, pa tudi vse neljube srbske opozicijonalce. Za tako politiko se je dal nekajkrat vporabljati g. Pribičevič s svojim Žerjavovim priveskom, toda zgodovina je menda že tudi g. Korošca naučila, da taka politika vedno skrahira. Še posebna tragika pa je v tem, da se je g. Korošec zoper tako politiko boril dolgo vrsto let, dokler ni omahnil. Notranje politični razlog , zakaj hoče v vlado pa je na kratko ta, da »hoče iz vlade ven služiti in koristiti našemu narodu pa tudi vsej državi.« To je preprosto dovelj in ni navel nič dokazov, kakor pri zunanje - političnih vzrokih. Zato bi g. doktorja tu vprašal samo to, zakaj ne gre v vlado takoj in ne šele po volitvah. Če govori tako sigurno o svojem vladanju po volitvah in jemlje s tem na sebe vso odgovornost za sedanjo vlado že sedaj v volilni borbi, zakaj ne izkoristi tudi dobrih strani vladanja? Ali ne ve, da je izročil z glasovanjem za proračun sedanji samo srbski vladi na uporabo enajst in pol milijard dinarjev iz letošnjega budžeta in poldrugo milijardo dinarjev ameriškega posojila. In ali ne ve, da zaradi tega njegovega politično nepremišljenega koraka od vseh trinajst milijard dinarjev v Slovenijo letos nič ne prihaja ali pa tako sramotno nizke vsote za stvarne izdatke, da je ta-korekoč v Sloveniji nastopilo sedem gladnih let? Vsega tega g. dr. Korošec ne vidi in ne spregleda, nego mirno deklamira po svojih shodih, kako bo po volitvah šel v vlado in kako bo »iz vlade ven koristil svojemu narodu.« Med tem bo pa vseh trinajst milijard državnega denarja že potrošeno. Kakor pa danes stoje stvari, kakor je razpoloženje med srbskim seljakom, kakor in kar čujemo iz ust g. Davidoviča ali Uzunoviča ali celo samega Voje Marinkoviča, je moral uvideti celo g. Korošec, da bodo lojtrice g. Vukičeviča mnogo mnogo prekratke, da bi dosegel po njih do okenca. Je torej to večno renomiranje z bodočo vlado samo pozivanje na medvedovo kožo in demoraliziranje slovenske politike, saj se narod pri volitvah ne bori za pakte pojedinih politikov, nego za pravico, boriti se za svojo politiko povsod in z vsakim. Resnično interesanten pa je pa-sus, ko pravi g. dr. Korošec sledeče: »Mi smo širokogrudni dovelj, da moremo izjaviti, da ponujamo v trenutku, ko stojimo na pragu v vlado, vsem slovenskim strankam božje premirje, treuga Dei, da se ne bomo kadarkoli bo kdo od nas na vladi, drug drugega preganjali, ampak podpirali vse stanove« itd. Rad priznam, da so te besede tudi resnično lepe in če se bo g. Korošec po njih ravnal in jih znal uveljaviti v svoji stranki, da bomo tudi spremenili dosedanje slabe* mišljenje, ki je imamo o njegovi stranki. Mi smo to stališče vedno zastopali in se po'nje m tudi r a v n a 1 i. Ko je zadnja Pašičeva vlada 1925. leta o volitvah preganjala Koroščeve ljudi, sem teh krivic največ popravil jaz s pomočjo Štefana Radiča. Zahvalna pisma preganjanih gospodov so dokaz za to trditev in če se g. dr. Korošec potrudi malo v Lašče do mene, jih lahko prečita. Za celo popoldne jih bo! A kaj je delal on v vladi »za časa desettedenskega bivanja z našo stranko in njenimi pristaši«. Tovariši: Vedrnjak, Stoklas, švikaršič, Bende in drugi so morali takoj na cesto. Sancin v penzjon, dr. Lončar na razpoloženje, Marušič, Prepeluh in drugi s svojih mest, okr. cestni odbori v nedelavnost, živinozdrav-niki na Hrvatsko itd. Celo od mene nakazano in od glavne kontrole odobreno podporo neki zadrugi v znesku 26.000 Din so obustavili, ko so mislili, da bodo prizadeli samo naše pristaše, a so polovico svojih. In to cela dva meseca po mojem re-šenju! Srbijanci imajo časih prav grde metode v političnih bojih, a meni so zatrjevali, da kaj takega ne pomnijo! Ali hoče g. Korošec to popraviti? Ali hoče popraviti zlasti tistim, ki so bili njegovim ljudem ne samo pravični nego celo naklonjeni.« Izjavljam, da bi mogel verovati v resničnost njegovih ponudb samo, če vidim dejanja, če vidim korekture gorenjega zla. Ne vem odkod ta stalna nesreča pri g. Korošcu, da dosledno v vsakem govoru zagreši tudi po eno ne-dostojnost. To je bil slučaj pred zaupniki z »utihotapljenjem paragrafa 82< in potem tisto zavijanje kakor da smo krivi mi in demokrati, a v Kranju, da je »samo Radič izključen iz vlade«. V čegavo ime pa g. dr. Korošec to govori? Kdo od merodajnih činiteljev ga je v to pooblastil? In kdo more njemu sploh dati takšne informacije? Zakaj pa imamo volitve? Kogar bo narod postavil in pooblastil, ta bo vladal! Ali zato g. Korošec ne občuti, kako je ne samo mizeren po svoji dosedanji sedemletni politiki, nego tudi smešen v takem pro-rokovanju?! Poznam nekoliko duhove, s katerimi zadnje čase fra-ternizira g. Korošec in zato poznam tudi njihov apetit, kaj bi vse hoteli in želeli. Toda kako? To je tisto! Prijatelj Radič bo dobil najmanj štirikrat toliko poslancev, kakor g. Korošec, če ne bi bilo »pakta« in nasilja, pa najmanj osemkrat. Zato naj g. Korošca tov. Radič nič ne briga, razven kolikor se mu ga je treba bati! Kakšen mizeren greh je nalezel od svojih »paktiranih« šepetalcev g. Korošec, naj ga spomni sledeči dogodek: Na Dunaju je "živel mogočen cesarski predsednik vlade in ta imel cesarskega namestnika, ki se je pisal grof Kielmannsegg. In ti mogočni gospodje so še mogočnejše nego g. Korošec v Kranju, dopovedovali Dunajčanom, da Luegger ne bo nikoli župan na Dunaju, pa makar če ga stokrat izvolijo. A Du-najčani so znali boljše od grofa Kielmannsegga, kaj je narodova volja. Pa so izvolili prvič Luegger-ja za župana in cesarski namestnik ga — ni potrdil. Izvolili drugič in — ga ni potrdil. Izvolili v tretjič in — ga ni potrdil. Izvolili četrtič in — ga je moral potrditi. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil takrat mladi g. dr. Korošec na strani dunajskega ljudstva in dr. Luegerja, danes pa je na žalost slovenskega naroda, pa tudi na njegovo škodo na strani grofa Kielmannsegga. Ko pa so ob letošnjem najtežjem času Dunajčani vzdihovali in si želeli nazaj Luegerjeve čase, se ni nihče spomnil grofa Kielmannsegga. Tako bo tudi z g. Vukičevičem in Koroščevim paktom, hrvatski narod pa bo tudi 11. septembra dokazal, da hoče biti zbran v svoji kmečki stranki in na svoji zemlji svoj gospod in da ga od tega ne odvrne ne g. Korošec, kakor ga ni mogel g. Pribičevič z Žerjavovim priveskom. Ivan Pucelj. ne meščanske stranke, ako se zavedate svoje moči, svojih pravic in svoje veljave ter 11. septembra glasujete za Slov. kmetsko stranko. Kmetske množice, ki so bile kruto prevarane od klerikalne stranke, strme in gledajo, kako se jih prodaja v sužnost radikalom. Dne 11. septembra bodo vzdignile svoj glas in preprečile kravjo kupčijo. Slovenska žerjavščina se zvija v zadnjih krčih in je tudi noben odpadnik ne reši gotove smrti. Kmet, obrtnik in delavec 11. septembra udari in rešen, osvobojen si. Izmučeno kmetsko ljudstvo vas kliče! Slovenska kmetska stranka se ne obrača samo na vse svoje organi- Za novo leto smo obljubili, da bomo vedno razlagali vsakokraten položaj tako, kakršen je, brez zavijanja, brez potvarjenja in brez olepševanja. Naše mnenje je, da ima tudi kmet pravico izvedeti to, kar je res. Zadnje tedne se je kar naenkrat raznesla po deželi govorica o nekih »frontah« »blokih«. Prej je bil cele mesece pred temi oslarijami mir, sedaj pa se je kar enkrat zopet zaslišalo staro riganje, ki se je začelo še v Avstriji, pa ga še danes noče biti konec. Naša dolžnost je, da ljudem pojasnimo položaj tako, aa bodo natančno vedeli, kdo to bedarijo zopet širi, zakaj jo širi in zakaj so te staroavstrijske »fronte« največja zanjka za kmečke vratove. Kdor živi na deželi, ta ve, da so se začele vesti o novi »napredni fronti širiti iz vrst samostojnih demokratov ali žerjavovcev. Ti ljudje hodijo okoli in pripovedujejo, kako neumno da je to, da se vsi, ki so proti klerikalcem, ne združijo, kajti če bi se združili, pa bi dobili lahko toliko in toliko mandatov in klerikalci bi bili pritisnjeni ob zid. Že beseda »mandat« pove skoro vse! Ta beseda pomeni, da šari z »naprednim blokom« najbolj tista pokvarjena gospoda, ki se ji hoče mandatov s pomočjo kmečkih in delavskih glasov! Da bodo pa kmetje položaj še bolj razumeli, jim hočemo pojasniti še sedanji položaj v Beogradu, ker šele iz tega položaja se da natančno razumeti tudi položaj pri nas doma. SDS na tleh. Položaj v Beogradu je danes tak, da samostojni demokrati niso že več mesecev v vladi (in kakor kaže, tudi zlepa ne bodo). Dr. Žerjav je obsojen, da mora jesti grenki kruh opozicije že cele mesece, ž njim vred pa tudi pristaši njegove stranke v Sloveniji. Tega položaja pa dr. Žerjav in njegova stranka ne morejo trajno vzdržati. Povedati hočemo tudi to, zakaj Žerjav in njegovi pristaši tega položaja ne morejo vzdržati. Treba je zirane člane, ampak na vse slovensko kmečko ljudstvo, v prvi vrsti pa na one kmetske reveže, ki najhuje trpe. Obrača se na kmetsko mladino, ki še ni zastrupljena in okužena od meščanskih kapitalističnih strank, obrača se na kmetske žene, ki dele isto težko usodo in se mučijo noč in dan, da oblečejo in nahranijo svojo družino, obrača se na vso ono pošteno inteligenco in šolano gospodo, ki se zaveda, da je njihov napredek in blagostanje odvisno samo od napredka in blagostanja kmetskega ljudstva, da stopijo v vrste Slovenske kmetske stranke in da vsi skupaj izvojujemo 11. septembra osvobojenje vsega kmetskega ljudstva in zmago kmetskega naroda. — Ivan Ažman, kmet. pogledati, katerim krogom pripadajo Žerjavovi pristaši in stvar nam bo takoj jasna. Kaj so demokrati? Med samostojnimi demokrati se nahaja veliko število šolanih ljudi (takozvane »inteligence«, ki pa navadno ni »inteligentna«, ampak v političnih ozirih zabita kot noč). Slovenski šolani ljudje so pa večinoma reveži, ker v Sloveniji nimamo bogatih rodbin. Ti ljudje so prisiljeni, če hočejo živeti, da iščejo kruha in zaslužka v državnih službah. Kdor pa hoče v državni službi napredovati, t. j. priti do boljše plače, mora iti več ali manj z vlado, drugače ni nič. Ker je pa lačen želodec hud gospod, je razumljivo, da šolani ljudje, ki so Žerjavovi pristaši, silijo Žerjava v vlado, ker se jim drugače ne izplača biti pristašem stranke, ki ne more nikomur pomagati do kruha oziroma do napredovanja. Zaradi velikega števila svojih uradniških pristašev je torej Žerjav prisiljen, da tišči v vlado, kar more, kajti če ne pride kmalu v vlado, obstoji nevarnost, da ga bodo njegovi uradniki zapustili in odšli v radikale, ki so na vladi. Želodec je namreč hud gospod! Kapitalisti. Druga skupina ljudi, ki se nahaja v Žerjavovem taboru, so veliki podjetniki, veliki trgovci, razni obrtniki. Ne samo po mestih, tudi oni po deželi. Tudi ti ljudje imajo velik interes na tem, da bi bili samostojni demokrati v vladi. Ti ljudje imajo opraviti z vsemi mogočimi javnim zadevami in ni vseeno zanje, kadar padajo v Beogradu odločitve, ali je njihova stranka na vladi ali pa v opoziciji! Če je njihova stranka na vladi, se da marsikaj doseči, in če se kaj doseže, so podjetniške in trgovske denarnice tudi bolj na široko odprte za voilne strankarske fonde, če pa se nič ne doseže, ostanejo kaše zaprte! Tako ni samo pri nas, ampak po vsem svetu! Ali mislite, da je n. pr. Trboveljski družbi res kaj za kakšno »naprednost«?! Za take tepce naj vendar nihče preka- Na delo in zmagali bomo! Kmetje, obrtniki in delavci, Vi vsi, kateri plačujete davke do zadnjega vinarja. Vi vsi, ki Vam za davke prodajajo živino in orodje. Vi, kateri se mučite in stradate, ki hodite nagi in bosi, kateri gledate kako Vam otroci umirajo in končno vsi Vi, ki se zavedate, da od Vašega težkega dela in znoja živi peščica kapitalistov in oderuhov ,Vi mu-čeniki z brezmejnim trpljenjem, ne smete več sedeti prekrižanih rok, ne smete več molčati in trpeti, ne smete se pustiti tudi to pot preslepiti in oslepariti od plačanih agitatorjev od odpadnikov in drugih, ne dajte se prestrašiti, ampak stopite na plan in zakričite: dovolj je tega! Kmetje in delavci skupaj, kmetsko ljudstvo na plan! Vzemite svojo usodo sami v svoje roke in nastopite složno kot en mož in oddajte svoj glas svoji S 1 o-venski kmetski stranki, ki ima na Kranjskem prvo skrinjico, a na Štajerskem drugo skrinjico. Dosedaj Vas je klerikalna in demokratska gospoda z Vašimi kroglicami tepla, tlačila, odirala in ubijala, od sedaj pa bodo ti glasovi služili za osvobojenje tlačenih in izkoriščanih. Vsa moč je v Vaših rokah in v enem dnevu razbijete kapitalistič Resnica o ,, front ali" In 4#bIokih^. njenih in z vsemi žavbami nama-j rikalce. SLS je namreč sestavljena zanih trboveljskih gospodov ne i iz ravno takih elementov kakor smatra! Pač pa se brigajo trbo-'SDS. Mi se pa s takozvano »na-veljski gospodje za to, ali bo na prednostjo« ne damo farbati! »Na- uvoz konkurenčnega premoga visoka ali nizka carina! Če bo stranka, ki jo oni podpirajo, dosegla visoke carine na tuje blago in s tem omogočila tudi visoko ceno njihovega premoga doma in s tem zopet visoke dobičke, ne bodo umazani in bodo za kakšne volitve radi kaj dali — sicer pa nič! Tako je približno z vsemi podjetniki in zato mora dr. Žerjav tiščati vlado, da bi obdržal podjetnike v svoji stranki. Če bo namreč predolgo v opoziciji, mu bodo podjetniki ušli, ker liberalni podjetniki ne bodo dolgo gledali, kako klerikalni podjetniki jedo, oni pa stradajo! Z »naprednimi« ali kakšnimi drugimi »načeli« se delavec ob sobotah ne da plača- prednost« »vera je v nevarnosti« in kar je še podobnih šlagerjev, to so besede za staroverske tepce. Mi ne gremo v boj proti politiki SLS v znamenju neke »naprednosti«, ampak zato, ker hočemo doseči zmago kmečke misli! Naš cilj gre za tem, da se kmet osamosvoji in osvobodi od tiste nesrečne komande še bolj nesrečne liberalne in pokvarjene gospode, ne pa za tem, da se kmeta zopet vrže v znaku »naprednosti« ali pa v znaku »klerikalstva« v nenasitno žrelo njegovih izkoriščevalcev in krvosesov. Kaj pa je naprednost? Ni dandanes znak »naprednosti« ti ampak samo z denarjem. To je to, če kdo hodi v nedeljo k maši ali bi tudi vzrok da je takrat, ko smo ne, ali pa če hodi k spovedi ali ne, bili nn na vladi, mnogo podjetni-1 ali pa ge pri povzdigovanju pokov tiščalo^ tudi v naso kmečko j kiekne in se prekriža ali ne. Taka stranko ces, sedaj je tukaj profit »naprednost« je znak »kompletne m »kseft« ... , trotuloze, kakoršne je zmožna le še Tretja skupina, ki se nahaja v takozvana »polinteligenca«, a še ta Žerjavovi stranki, so ubogi zape ljani kmetje. 0 teh nočemo govoriti. Mi jih samo obžalujemo, ker ne vidijo, da pomagajo sami svojemu stanu zadrgovati okoli vratu »napredno« vrv, kakor zadrguje-jo sami sebi okoli vratu »klerikalno« vrv. Obupen položaj. Položaj je torej jasen: Če dr. Žerjav ne pride kmalu v vlado, ga bodo začeli zapuščati uradniki, podjetniki in kmetje in strankarska blaga jna bo kmalu prazna. V vlado se pa ne pride tako lahko. Kdor hoče po parlamentarnih principih v vlado, mora imeti nekaj ljudi za seboj, po navadi večino. Te pa dr. Žerjav sam nima. Da bi pa mogel v Beo samo v Sloveniji. Mi pa razumemo pod »naprednostjo« nekaj povsem drugega: Z a nas je »naprednost« neizprosen boj proti vsem izkoriščevalcem kmeta in delavca, brez ozira na to, ali hodijo v cerkev ali pa ne! Mi hočemo, da jara gospoda ne bo kmetom ko-mandirala, ampak kmetje bodo odločevali nad pokvarjenci. Napredni blok« je za nas kmečko-delavski blok«, ki ga snujemo po vsi državi, in kdor je za tak napredni blok, s tem bomo tudi lahko govorili pošteno besedo. Liberalni in klerikalni starokopitneži, ki so 50 let modernega življenja prespali, naj pa napravijo svoj blok, kakor ga hočejo. To povedati smo smatrali za svojo dolžnost in zato smo povedali. Kdor ne razume »naprednosti« tako, kakor jo je treba razumeti dandanes, naj pa mirne duše gre med starino. Mi gremo naprej, ne nazaj! Pomnite ! Pralni prašek Ženska Hvala ima 50 odstotkov Schichtovega mila. Poskrbeli bomo, da bodo dovolj-no znane tudi drugod. In poskrbeli bomo pri naših zaveznikih, po vseh naših močeh, da stranka, ki take metode političnega boja uporablja, ne bo prišla v nobeno kombinacijo, ki bi jo dovedla do oblasti. Ko bo nastopil dan, bodo obsojeni tudi zagovorniki in podporniki take nemoralne politične metode! Metode političnega boja. Vsak ve, da je v politiki malo sentimentalnosti. Kdor ni z nami, Je proti nam. Boj je boj in tenko-čutnost niti ni na mestu. Toda vprašanje je, kaka sred- ^rankarskft stva Se uPorablia v dosego cilja, strankarska Pošten človek, kakor tudi poštena stranka tudi tukaj ne sme iti preko najprimitivnejših zahtev morale. Tudi politični boj naj bo odkrit in pošten. Ena stranka je v Sloveniji, ki se ne sramuje najogabnejšega načina gradu vseeno reči, da on [P°hticnega boja, samo če misli, da nima dosti manj za s e - bo.P° ]em se tako slabem načinu boj kakor klerikalci, s e !prii*la do ufPeha> ni ga sredstva, ki je spomnil naenkrat, da ?a!a stranka ne bi uporabila in če bi bilo dobro nastopati se nizko, v Beogradu pod firmo1 bloka, če-bi 1 seveda naprednega gar vodja bi o n ! Če bi se mu ta špekulacija obnesla, bi on morebiti le zlezel v vlado, kjer bi mogel zadostiti ne-številnim željam svojih uradnikov in podjetnikov in tako utrditi ne napredni blok, ampak svojo stranko, sebi pa zagotovil ministrski stolec! Kakor hitro pa bi bil on na vladi, je tako gotovo kot je enkrat ena 1 — ena, da bi prav hitro zasukal bič ne samo nad klerikalci, ampak tudi nad socijalisti in radičevci in nad vse, ki bi mu pomagali na vrh! Tak je položaj z »naprednim blokom« in prav nič drugačen. Kakršni demokrati, taki klerikalci. Kar pa smo povedali tukaj o samostojnih demokratih in o njihovih špekulacijah z vlado, velja v prenesenem pomenu v polni meri tudi za, dr, Korošca in njegove kle- To je Samostojna demokratska stranka. Že pred dvema letoma se je slovenska javnost zgražala, ko je slišala, da je pismeni dogovor in častno besedo, dano kandidatu radikalne stranke dr. Ravniharju v Ljubljani na najciničnejši način požrla. Vsak pošten človek drži svojo besedo in dogovor in tudi stranka jo je dolžna. Dajanje obljub s skrito mislijo, da se jih ne bo izpolnilo, je čisto navadno za-varanje in navadna goljufija, kaz-njiva po kazenskemu zakonu. Kazen, ki jo pri posameznikih izreče in izvrši sodišče, naj v javnem življenju izreče ljudska sodba! Drugi način, ki se ga poslužuje, že ponovno SDS, da vara volilce, je tatvina imena nasprotnih strank. Že ob zadnjih državnozborskih volitvah je SDS tako tatvino imena samostojni kmetijski stranki storila, ko je vzela enega dosedanjih pristašev ter agitirala zanj kot predstavnika stranke, ki jo je zapustil, Nikdo ne bi imel nič proti, če tudi sedaj Sam. dem. stranka vzame gg. Ureka, Roškarja ali Kušarja na svojo listo. Ali kot svoje pristaše! Če pa ta stranka ne gre s svojim imenom, ki je povsem nepopularno postalo, v volitve, ampak z Bog ve kakim zlimanim in se laže, da predstavlja par bivših pristašev Slov. kmetske stranke zvezano stranko namreč pristaše SKS, potem je to obična tatvina poštenega imena drugega, na katerega ima kakor vsak pošten človek, tako tudi vsaka poštena stranka svojo pravico. V obrtnem zakonu je pod kaznijo prepovedan in v trgovskem svetu se ničesar bolj sramotno ne smatra, kakor če trgovec ali obrtnik z lažiimenom skuša prikrajšati svojega tovariša, ki ima isto ali slično ime, ki si ga je s trdim delom priboril, da mu pod isto firmo zavarava in odjeda poslovne stranke. Če bi kandidirali gg. Urek, Ku-šar in Roškar kot pristaši SDS, bi bilo v redu. So pač presedlali. Če pa demokratsko časopisje proglaša, da ti gospodje kandidirajo kot predstavniki -samostojne kmetijske stranke na nevtralni »napredno-gospodarski listi«, potem je to čisto navadna tatvina imena in va-ranje pristašev. Kajti notorno je, da se je Sam. kmetijska stranka združila s Slov. republikansko stranko v enotno Slovensko kmetsko stranko in če ima kdo pravico na ime Samostojne kmetijske stranke, je to edino Slovenska kmetska stranka! Enoten kmetski pokret v Sloveniji je samo po njej in po nobenem drugem reprezentiran in edino ona lahko njegovo ime nosi! Politične metode in sredstva, ki jih SDS uporablja, so v Sloveniji znana! Tako je prav. Gg. dr. Stane Rape in prof. Anton Jug sta nam poslala sledeča popravka: Ni res, da bi se bil jaz v nedeljo, dne 31. julija 1927 pripeljal skupno z g. ravnateljem Jugom na Ra-ko in tudi ni res, da bi bil na Raki doživel velik polom, in da bi bil kdo o naju rekel, da oni nas ne poznajo, mi pa njih ne, marveč je nasprotno res, prvič, da jaz tega dne g. ravnatelja Juga sploh nisem videl, in drugič, da sem se tega dne nahajal na sestanku zaupnikov SDS na Zidanem mostu in na shodu dr. Gosarja v Loki pri Zidanem mostu, dogodka na Raki pa sploh ni bilo. — Z odličnim spoštovanjem: Dr. Rape, tajnik SDS. Ni resnično, da sem se v nedeljo, dne 31. julija 1927 pripeljal na Reko, niti na Rako, ni resnica, da bi jaz tam imel napovedan shod ali sestanek in ni resnica, da bi se bil takšen sestanek vršil, zato tudi ni resnica, da sem doživel na Raki polom in da bi mi bil predsednik organizacije SKS prevzel besedo in da so nato kmetje odšli, — marveč je nasprotno res, da jaz tega dne sploh nisem bil na Raki, pač pa sem imel v Krškem, na Leskov-cu in pri Sv. Duhu sestanke s povabljenimi zaupniki SDS. — Z odličnim spoštovanjem: Ravnatelj Anten Jug. Mi ta popravka priobčujemo, čeprav ne odgovarjata točno določbam tiskovnega zakona. Končno 'besedo pa imajo kmetje na Raki. Zakaj oznanjuje dr. Korošec »božji mir«? Mogočnost dr. Korošca narašča od dne do dne, odkar je sklenil z Vukičevičem »pakt prijateljstva«. Narašča pa tudi njegova predrzna zvitost. Na shodih veže fraze in far-ba ljudi, ki malo mislijo. To je poizkušal tudi na shodu v Kranju. Mogočno je obetal, da se bodo vršile volitve v največji svobodi, kakor da bi bila ta svoboda odvisna od njega. Seveda je pri tem vzel v zaščito tudi svojega »prijatelja« Vu-kičeviča. Pa sta se oba opekla. Zdaj je tega piskanja o volilni svobodi konec. Poslanec Smodej je'bil priča v finančnem odboru, ko je nastal strahovit ropot od zastopnikov vseh strank proti tistim, ki trdijo, da se svoboda ne krši. Dr. Korošec je tedaj v Kranju nekaj trdil in obetal, kar ni resnica. Nadalje je izjavil dr. Korošec v Kranju, da bo SLS pri volitvah mirna in je ponujal »božje premirje« vsem slovenskim strankam za čas Na Je za državnozborske volitve U. septembra naša skrinjica 1. prva L IKSE55S volitev. Kako je bila ta stranka pri zadnjih volitvah mirna, vemo dobro. In kako je po volitvah zlasti na pristaše »Kmetske stranke« delala nasilja, o tem bi lahko govorili dr. Lončar in drugi preganjan-ci. Rane še niso začel jene! »Mi smo širokogrudni«, je rekel dr. Korošec v Kranju. Da, širokogrudni so, ko delajo krivice poštenim strankam in ko delajo v svoji vladni uslužnosti velike napake ljudstvu v škodo. Sedaj, ko se boje ljudske sodbe, bi pa radi imeli mir, tako, da bi jih nihče ne napadal, ne sedaj ob volitvah in ne potem, če pridejo v vlado. Ali bi bilo to lepo! Lahko bi potem, če pridejo v vlado, mesarili po svoje. Kmetom se gode ob sedanji gospodarski krizi strašne krivice, še večje kakor drugim stanovom. Zato ravno kmetje sedaj ne smejo in ne morejo molčati, ampak z vso močjo morajo nastopiti proti tistim, ki hočejo vse druge nakrmiti, samo kmete izstradati. Kmetje niso ovce, da bi molče šli v mesnico. Z gnusom odklanjajo kmetje hinavsko ponudbo o »božjem miru«, ker to ni mir božji, ampak Judežev poljub. Če pridejo naši na shode Koroščeve stranke, naj mirno vprašajo: »Ali so to tisti radikali, zoper katere ste pred kratkim na naših shodih tako bob-nali?« Ne pozabi naj se na glaso-viti paragraf 82., za katerega so klerikalni ministri trikrat glasovali. Tudi medklic: »Kaj pa Trboveljska, škof in Korošec?« bi širo-kogrudne gospode spravil ob sapo. To so hude reči, ki se pa morajo izčistiti, da pride potem mir božji. stal in videl njegovo početje in slišal njegov glas. Ko je videl g. Urek, da z mano ne opravi ničesar, jo je nejevoljen od-kuril s svojimi demokratskimi asistenti, seveda z avtom, toda veliko hitreje, nego je prišel. Zato prosim in rotim vse dobro misleče in poštene kmetske volilce: »Ne nasedajte Urekovim vabam, zakaj 011 ni več pristaš SKS, pač pa je pristaš gospodske demokratske stranke, s katero bo pomagal po nas kmetih udrihati! Omenjam še in trdim s svojim podpisom, da je v pogovoru z mano neki demokratski gospod izjavil dobesedno: »Ne gre se toliko za Ureka, nam gre le za to, da rešimo dr. Pivka.« Blaž Jesenek, kmet. Izjava. V sredo, dne 3. t. m. sem imel čast, da me je obiskal g. Urek iz Globokega s tremi gospodi od celjske SDS. Urek je takoj razvil svojo agitacijo ter povedal, da je samo on pravi kandidat leta 1920 ustanovljene SKS, češ, da Novačan, Prepeluh, Pucelj itd. kandidirajo na novi listi, ki da je Radiceva. Ko sem g. Ureku očital, da je bil pri oblastnih volitvah izvoljen od ravno tiste stranke, kakor je takrat kandidiral Novačan in drugi, mi je Urek rekel, da ne, ampak da je takrat kandidiral kot stari samostoj-než. Odgovoril sem mu, da tako lahko govori s kako staro ženico, ne pa z menoj. Nato sem mu poklical v spomin, kako je na Krškem polju ob Radi-čevem govoru na vso moč ploskal Radiču in mu »Živijo« klical. Tudi to je hotel g. Urek utajiti, pa ni mogel, ker sem jaz takrat poleg njega Občinske volitve. Občinske volitve v ljubljanski okolici: Iška vas: SKS 5, SLS 2, Gospodarska 2 odbornika. Borovnica: Združena gospodarska (SKS) 13, SLS 7, Delavci 3 in SDS 2 odbornika. Dobrunje: SKS 5, SLS 16,Soci-jalisti 4 odbornike. Dol: SKS 5, SLS 7, Delavci 3, Krščanski delavci 2 odbornika. Horjul: SKS 4, SLS 12, Stanovnik 1 odbornik. Iška Loka: SKS 6, SLS 1 odbornika. Lipljene: SKS 4, SLS 3 odbornike. Log: SKS in delavci 7, SLS 2 odbornika. Pijava gorica: SKS 7 odbornikov. Polhovgradec: SKS 7, SLS 10 odbornikov. Preserje: SKS 11, SLS 14 odbornikov. Ig: SKS 11. SLS 14 odbornikov. Želimlje: SKS 16, SLS 1 odbornik. Sijajen napredek Slov. kmetske stranke pri teh občinskih volitvah je dokaz, da se je kmetsko ljudstvo že skoro popolnoma osvobodilo vpliva meščanskih kapitalističnih strank, tako da je SDS brez sledu izginila, a SLS kljub silnemu verskemu in cerkvenemu nasilju strahovito nazadovala. Žal, da so bile v nekaterih občinah naše kandidatne liste razveljavljene, sicer bi se še bolj pokazal napredek politično zavednega kmečkega ljudstva. Krška vas. Občinske volitve so se vršile v nedeljo 31. julija. Izid volitev je za našo Sl.ovensko kmetsko stranko razveseljiv in nad vse sijajen. — Kajti napredek je za našo stranko tako velik, da smo ga komaj pričakovali. Kmetska misel vztrajno prodira v še tako močne trdnjave SLS in kmalu bo zelena naša zastava vihrala po vseh slovenskih občinah. Glasov so dobile: Lista SKS 72 glasov in 5 odbornikov, gospodarska lista 56 glasov in 4 odbornike, lista malih posestnikov in obrtnikov 83 in 6 odbornikov, lista SLS 242 glasov in 18 odbornikov. Naša stranka ima v sedanjem obč, odbora 9 odborni- kov, 6 jih je neopredeljenih, a SLS jih ima 18. Klerikalci so imeli do sedaj vseh 33 odbornikov. Od zadnjih volitev so nazadovali od 718 na 242 glasov. Borovnica. 28-letna klerikalna trnjava v Borovnici na celi črti padla pri nedeljskih občinskih volitvah. Glasovalo je 377 volilcev. SDS 30 glasov, 2 odbornika. Združena gospodarska SKS 188 glasov, 13 odbornikov. SLS 108 glasov, 7 odbornikov. Delavci 51 glasov, 3 odborniki. Log pri Brezovici. Nedeljske občinske volitve so prinesle listini ,SLS pri nas popolen poraz, dobili so izmed 143 volilcev 36 glasov in le dva odbornika. Gospodarska lista (t. j. združeni delavci in naši) 'pa 107 glasov in sedem odbornikov. Za tako sijajen uspeh se imamo v prvi vrsti zahvaliti belim agitatorskim listkom, ki so prišli iz brezovškega župnišča izpod peresa č. g. dekana, ki se baje nič ne meša v politiko. Velika i?,bera i-aznega perila, modnih bluz, nogavic, kfavat itd. se dobi po nizkih cenah pri ION. Ž A R GI, Ljubljana. Razlika je programatična. Vsakdo ve, da so pri nas kmetje in delavci v ogromni (90%). večini in vendar nimajo svoje kmečko-delavske vlade, temveč najbolj reakcionarno meščansko vlado, ki prehaja bolj in bolj v odkrito diktaturo. V neki mali meri je temu kriva nezavednost kmetov in delavcev, v veliki meri pa toliko preti valjena obstoječa demokracija, ki se ve prilagoditi vsakim razmeram in nastopi v skrajni sili s takozva-nimioobznanami«, ki imajo za posledico razpust njih parlamentarne delegacije, kakor vseh strankinih organizacij. Mnogokrat je s tako obznano spojeno še preganjanje voditeljev (Radie zaprt). Plačana druhal jih lahko spravi ob življenje (strašna smrt Stambolijskega) ne da bi za to dajala računa komurkoli. V najboljših slučajih, ki so stalno na dnevnem redu, finansi-rajo stranke s tako »demokracijo« razkole. Taka demokracija pa ne more in ne sme biti demokracija delovnega ljudstva, ker je, kakor vidimo, naperjena proti delovnemu ljudstvu kot večini. Od slovenskih strank je naši SDS ta demokracija zelo na srcu. SDS je v tistem trenutku, ko je najhujše terorizirala večino slovanskega naroda, branila tako demokracijo in se sklicevala na principe te »demokracije«. Tako' je bilo, kadarkoli se je prikopala do oblasti. Naravno, da je pri tem trpela tudi Sli?. Zato je tem bolj čudno, da se je sedaj posta-vila'tudi SLS na sfran Vukičeviča, in hoče uveljaviti svojo moč na isti »demokratipen« način. Vukičevic nima nikogar za seboj, to se je jasno videlo v finančnem odboru, kjer so mu člani lastne stranke izglasovali nezaupnico. Radi demokracije. ki dovoljuje, da manišina vlada nad večino in da jo celo terori-,zira, je treba postaviti demokracijo večine. Tu morata biti dve _ Na Štajerskem Je za državnozborske volitve U. septembra naša skrinjica 2L druga 2 fronti. Med izkoriščanci in izkoriščevalci ne more biti enakosti ln je ni. Izbojevati demokracijo večine bo sicer težko, ker imajo denar v rokah kapitalisti, ki tvorijo svojo fronto z od njih financiranimi meščanskimi strankami proti kmetom in delavcem. Pri tem jim služi Še uskoška gospoda, ki jo potrebujejo za štafažo, da s tem izbrišejo programatičmo razliko in da jim v nevarnem stanju izposlu-jejo premirje, če je le mogoče. — Delavec in kmet sta za demokracijo dela in za demokracijo večine delovnega ljudstva, in v tem znamenju bomo bojevali boj. Ivan Kreft ml. Kušarjev lim. Naš bivši pristaš Jakob Kušar (najnovejši borec za vrste demokratske) se je predrznil mnogim našim tovarišem, med drugimi tudi meni, poslati vabilo, da se mu pridružimo in pomagamo zanesti spor med vrste naših vztrajnih borcev za izvojevanje >; Stare pravde«. Čudim se, da je mogla slovenska kmečka mati roditi sina, ki se je do zadnjega časa zavedal svoje življenske naloge, a kar naenkrat je pljunil na vse. kar ga veže s svojim kmetskim stanom in zavednim kmetskim ponosom, ter se udinjal stranki, ki je vse prej kakor kmetska. Pod mojo častjo kot zavednega pristaša kmetske misli je, da bi njemu osebno odgovarjal na tak nizkoten ferman. V svojo stanovsko dolžnost si pa štejem, da vse naše idealne tovariše opozorim na ^neidealni čin tega lažiidealnega oobornika kmetske misli na demokratski listi. Prejel sem, kakor najbrže tudi drugi naši tovariši,' ponatis »Jutro-vega članka »Slovenskim podeželskim volilcem in pa osebni dopis z naslovom »Dragi tovariš«, kar pa odklanjam, s podpisom Kušarje-vim. Na ponatis »Jutrovega« članka, kjer so podpisani trije dvomljivi idealni borci, niti ne reagiram, ker je prazen, puhel in brez vsakega jedra, kar je našim pristašem, kateri so ga čitali, itak znano, ka-teri ga pa niso, jim pa ni treba biti žal. Na osebni dopis Kušarjev, naslovljen »Našim tovarišem«, pa ne Kušarju, temveč našim tovarišem, nekaj pojasnila. Kdor ga bere, takoi vidi, kdo išče sebe, ali Pucelj ali Kušar. Pucelj se je našel, brez da bi se sam iskal. Kušar se pa išče sam, iščejo ga demokratje, pa ga vsi skupaj ne bodo našli med Namočiti v ekstraktu za pranje »Ženska h v a I a' Izprati s Schichtovim T e r p en t i n o v i m milom Schichtov način pranja izvoljenimi. Kušar pravi, da mora s sodelovanjem z demokrati napraviti konec norčevanju s kmetom, ne zaveda se pa, da ga demokratje vlečejo in da je ravno on predmet tega norčevanja. Kušar trdi, da so stranko prodali. Ne pove pa nič, kdo! Morda bo pa le on vedel povedati, kdo jo je prodal, za kakšno ceno in kdo se je pustil kupiti in od koga? Med drugim trdi, da naše stranke ni več. Rad verjamem, da njegove stranke ni več, ker ena oseba še ni stranka. Klic po »Stari pravdi« bo pa moral Kušar v svoji novi tovarišiji že pozabiti, ker tam ni razumevanja za take stvari. V nadaljnjem sanja Kušar o nekem »uporu« v naši stranki. Je upor v naši stranki in sicer odločen in neizprosen upor proti vsem izdajalcem našega idealnega kmečkega programa. Na čelu tega upora pa neomojno stoji naš požrtvovalni tovariš Pucelj, radi katerega je od same zavisti ves zelen Kušar. Vsak zaveden ptjstaš kmetske misli, ki pozna Pucljevo pošteno delo, njegovo izredno politično sposobnost, njegovo žilavo vztrajnost in nesebičnost, se je na Kušarjev dopis moral le pomilovalno nasmehniti. V pojasnilo in opozorilo našim tovarišem naj bo, da naša voda Kušarju mlina gnala ne bo. Povejte mu povsod, kjer se prikaže, da naj išče glasove pri demokratih, katerim se je udinjal. Ne pustimo se motiti od odpadnikov kmetske misli, temveč vSi s podvojeno silo na delo, da bo naš neomadeževani zeleni prapor dne 11. septembra ponosno in zmagoslavno zavihral. Albin Koman, kmet. Shodi in prireditve. Shodi Slovenske Kmetske Stranke: V nedeljo, dne 14. avgusta v Št. Pavlu v Sav. dolini, po prvem opravilu v gostilni Vedenik. — V Ljubnem ob 12. uri v gostilni Podpečan. — V Št. Petru v Sav. dolini ob 6. uri popoldne v gostilni Šribar. V pondeljek na praznik Vel. Gospe shod po prvem opravilu v Novi cerkvi v gostilni župana Lešnika. Popoldne v Mestinju ob 3. uri v gostilni Smeh in zvečer v Pristavi v gostilni Vehovar ob 6. uri. — Na vseh teh shodih govorijo tov. Novačan in drugi. Shodi v Belikrajini v nedeljo, dne 14. avgusta. — Dragatuš, ob pol 8. uri dopoldne pri tov. Štefaniču. — Vinica, ob 11. uri dop. pri Maliču. — Na obeh shodih govori tov. Ivan Pucelj, voditelj slovenskega kmetskega pokreta. V Semiču v ponedeljek dne 15. avgusta po prvi maši. Iz seje okrajnega odbora SKS za ljubljansko okolico. Dne 3. avg. se je vršila seja okr. odbora SKS za Ljubljano - okolico. Na seji so bile zastopane prav vse Razne politične vesti » Naši shodi. Po vsej Sloveniji se pridno dela za kmetsko idejo. Priredili smo že nebroj shodov in sestankov. Vsi shodi in sestanki dokazujejo krepek porast kmetskih vrst. Tudi občinske volitve dokazujejo nazadovanje SLS in napredovanje SKS. Utise iz posameznih shodov ne priobčujemo v listu, ker ne maramo nobenih baharij, ampak nam je le za resno delo. Izjava g. Drofenika. Našemu tov. Mahenu je napisal g. Drofenik o poslančevanju g. Ureka na poseben listek, ki je na razpolago v našem uredništvu, sledeče besede: »Urek je poslal Drofeniku v Beograd iz Rogaške Slatine z vinom polito karto z besedilom, kako se dobro imamo, Ti norec pa garaš v tej vročini. Par dni za tem je pa Dro-fenika telegrafično zaprosil, da mu je dvignil in doposlal trimesečne dnevnice, ker je bil prekomoden, krajevne organizacije po svojih zaupnikih. Sejo je vodil tov. Albin Koman, ki je po lepem pozdravu podal besedo tov. Puclju. Po njegovem jasnem, izčrpnem in stvarnem poročilu se je razvila stvarna in možata debata o vseh važnih vprašanjih. Pri tej priliki se je tudi z gnjusom in prezirom tako temeljito obsodilo odpadništvo Kušarja, kakor morejo to napraviti edino le možje, ki se zavedajo v polni meri zgodovinskega pomena Slovenske kmetske stranke za naše kmetsko ljudstvo in za ves naš narod. — Storjeni so bili važni sklepi in enodušno sprejeta sledeča resolucija: Okrajni odbor SKS za ljubljansko okolico odobrava povsem dosedanje neumorno delo tov. Puclja za gospodarski in kulturni napredek našega kmetskega ljudstva in mu izraža tudi za bodoče neomajno in popolno zaupanje. Okrajni odbor vzema na znanje izstop Kušarja iz okr. org. SKS in njegov pristop k demokratom. Poziva vse kremenite, značajne in zavedne pristaše Slovenske kmetske stranke, da zastavijo ves svoj vpliv za čim veličastnejšo zmago kmetske misli na dan 11. septembra t. 1. da bi prišel sam v Beograd. Urek je bil cela tri leta komaj 30 dni v Beogradu kljub temu, da smo ga naredili za podpredsednika parlamenta, za kar je še posebej vlekel preko 2000 Din mesečno.« Prinašamo to izjavo g. Drofeni-ka, bivšega poslanskega tovariša g. Ureka, z vsemi slovničnimi napakami. Urek in Drofenik sta bila oba poslanca bivše samostojne kmetske stranke, oba gromovnika, oba brez sreče, zakaj danes je g. Drofenik radikal, Urek pa rešuje vprašanje »stare pravde« na demokratski listi kot kandidat bankirske gospode v celjskem in brežiškem okraju. G. Kušar razpošilja našim pristašem neke letake, v katerih jim dopoveduje, da je že od leta 1921 prepričan, da je samo dr. Žerjav pravi zastopnik kmetske politike. Tovariš Pucelj pa je pravzaprav to, kar drugi mislijo o dr. Žerjavu. — G. Kušar, tega vam pa vendar ne verjamemo, kakšno pa je bilo takrat vaše prepričanje, ko ste se ponujali klerikalcem in zahtevali od njih poslanski mandat? To boste gotovo povedali v od SDS izdajanem »Kmetskemu glasniku«. Na naslov g. Jakoba Kušarja. — Prihodnjič bomo objavili odgovor naših krajevnih organizacij na Dolenjskem na njegovo vabilo, ki ga je razposlal po deželi našim pristašem pod naslovom: »Dragi tgvari-ši!« Upamo, da bo zadostovalo. Kako je g. Urek kot bivši poslanec izpolnjeval in izvrševal poslansko dolžnost, najbolj dokazuje zapisnik seje poslanskega kluba SKS z dne 9. junija 1922, na kateri se je storil soglasen sklep, da strankino načelstvo pozove posl. Ureka, da mandat položi, ker že več kot pol leta ne izvršuje poslanskih dolžnosti. Kako je bil g. Urek priden in marljiv kot bivši poslanec, najbolje dokazuje dejstvo, da se je od 77 klubovih sej udeležil samo 31 sej, kakor je razvidno iz tozadevnega zapisnika, na katerih se je sklepalo o korakih in nastopanju naših poslancev v velevažnih kmetskih vprašanjih. Na Štajerskem posnemajo klerikalci radikalpolicajske metode. Na Štajerskem poizvedujejo orožniki o naših shodih in sestankih po va- seh in posameznih hišah. Seveda se godi to na višje povelje. Očivid-no hoče biti klerikalni veliki župan v Mariboru dober učenec bivšega velikega župana Pirkmajerja. Tako sta n. pr. prišla dva orožnika z nasajenimi bajoneti v hišo namestnika našega kandidata tov. Simona Toplaka v Št. Lovrencu v Slov. goricah in hotela vedeti, kdaj je bil pri njem politični sestanek in kdo se ga je udeležil. Tov. Toplak je seve povedal, da je hiša njegova in da ima pravico priti v njegov dom vsakdo, ki ga on povabi, ker je to njegova pravica kot gospodarja. Klerikalci so prav takšni kot policaj-radikali v južni Srbiji, kjer sedaj naše kmete srbska gospoda, zavezniki naše tetke SLS, zapira. Vsi za Radiča oddani glasovi so izgubljeni, je rekel oče Korošec v Kranju. Res je in mi se s tem vsi strinjamo s pristavkom, da so vsi glasovi, oddani za Radiča, izgubljeni za Korošca. Klerikalci se boje naših govornikov. Preteklo nedeljo so sklicali klerikalci svoj shod v Št. Lovrencu v Slov. goricah. Na ta shod so prišli kar štirje klerikalni govorniki in sicer bivši minister Vese-njak, urednik »Slov. Gospodarja« Goleč in klerikalna oblastna poslanca Čuš in Kovačeč. Ko smo za to zaznali, je istočasno ravno tja sklicala svoj shod tudi naša stranka. Tov. Prepeluh in minister Vesenjak sta se nato pogodila, da bomo zborovali skupaj, da čuje ljudstvo oba zvona. Dogovorjeno je bilo, da bo govoril najprej g. Vese-njak, takoj za njim pa tov. Prepeluh. Vesenjak je govoril nato celo uro. Kadar je hotel le preveč udariti resnici v obraz, ga je takoj tov. Prepeluh ustavil in ga ' popravil. Tako je n. pr. g. Vesenjak trdil, da je tov. Pucelj odpravil iz kmetijskih šol krščanski nauk. Takoj ga je tov. Prepeluh ustavil in to laž razkrinkal. Tudi ga je spomnil tov. Prepeluh na avtonomijo, ker je g. Vesenjak govoril samo o »samoupravi« in trdil, da je avtonomija že dosežena. Neverjetno, kaj vse morajo požreti klerikalni volilci! Tudi ga je tov. Prepeluh spomnil na 42 milijonov za črnogorske prince. G. Vesenjak je trdjl, da bi nastali krvavi punti in morda celo vojna z Italijo, ako bi oni ne gla- sovali za teh 42 milijonov. Tovariš Prepeluh je takoj pojasnil, da bivše črnogorske dinastije ni odstavila in razlastila naša sedanja država, ampak še bivša črnogorska narodna skupščina v Podgorici leta 1918, ki je bila povsem suverena. O regulaciji Pesnice in Drave bivši poslanec ptujskega okraja g. Ve-senjak ni vedel nič povedati. Ko je g. Vesenjak končno nehal, se je oglasil za besedo tov. Prepeluh. Vsi štirje klerikajjii govorniki pa so se menda zbali, da bi ljudstvo ne slišalo resnice in predsednik shoda mu besede ni hotel dati. Ko je tov. Prepeluh kljub temu začel govoriti, je šest do sedem kričačev začelo neznansko vpiti in nek človek, znan kot nasilnik, je skočil na oder z namenom, da se tov. Prepeluha dejansko loti. Tov. Prepeluh je to opazil in se obrnil k njemu, pripravljen na odpor. Napadalec se je hitro premislil. Nastal je splošen krik in vreščanje, kajti tudi naši trdni možje, videči, da klerikalci ne drže dane besede, so bili zelo razburjeni. Tov. Prepeluh jim je zaklical, da jih je lahko sram tega, ker se boje razpravljati mirno z uma svitlim mečem, ampak hočejo izzvati pretep. G. Vesenjak je bil v očividni zadregi. Da se izognejo pretepu, so naši mirni, trezni in ugledni možje s tov. Prepeluhom raje zapustili zborovališče. Značilno je, da je med govorom g. Vese-njaka ugledna kmetska žena zaklicala klerikalcem: »Naj živi tov. Prepeluh«, kar je klerikalno gospodo spravilo v precejšno zadrego, nas pa v veselje. Izjava prvaka SLS. Pred kratkim je izjavil eden izmed prvakov SLS, da se močno giblje SKS v krškem, novomeškem in črnomaljskem okraju ter pripomnil, da bo treba močne protiofenzive v teh okrajih. Nekaj dni nato je bila sklicana duhovščina novomeškega okraja v Novo mesto, da ji sam dr. Korošec da navodila, kako naj nastopajo, da zatro kmetski pokret. Kaj so so sklenili in kako bodo nastopali, to bodo pokazali prihodnji dnevi. Vse pristaše pa prosimo, da nam poročajo, če bi se kje hotela izrabljati sv. vera v politične svrhe, dan, kraj in ime onega duhovnika, ki bi se tako daleč izpozabil, da bi zlorabil vero. Te točne podatke bomo rabili za dokaz takrat, ko bo SLS svečano izjavila, da sv. vere ni vlačila v politično borbo. Vprašanje iz brežiškega okraja. Vprašate nas, da vam sporočimo, če je Urek res pristopil k demo- kratom? Naš odgovor se glasi: Poglejte kandidatno listo SDS, nosilec dr. Pivko, pa se boste prepričali, da na tej listi kandidira tudi gospod Urek. Kaj je tisti, ki kandidira na demokratski listi? Na to vprašanje odgovorite sami. Samo korajže je treba. Naš kmečki pokret povsod jako lepo napreduje. To vidimo iz rezultatov občinskih volitev, kjer povsod pridobivamo. Dobili bi pa še več, če bi se mnogi ljudje ne bali. Eni se boje župnika, drugi kakšnega magnata, kateremu so dolžni, tretji zopet okrajnega glavarja ali župana ali pa davkarja. Ta strah pa je popolnoma prazen in odveč. Mi pravimo: Neodvisnemu kmetu nihče nič ne more in zato je vsak tak strah prazen in v današnjih razmerah naravnost greh! Le pogumno in ko-rajžno na plan in zmagati mora naša stvar! Žerjavova demokratska stranka prične izdajati nov list »Kmetski glasnik« pod firmo »samostojnih« kmetov Kušarja in Ureka. List bo izdajal dr. Žerjav samo za časa volilne borbe do 11. septembra, da bi vjel še kakega kalina od SKS. Tudi g. Drofeniku so izdajali 1. 192 es-deesarji za edanje volitve mali listič »Severna Straža«, ki pa vendarle ni prinesel mandata njemu, ampak dr. Pivku, kakor je tudi pri teh volitvah ves »Napredni blok« samo zato tu, da reši Žerjavov in dr. Pivkov mandat. Po 11. septembru bo spoznal to tudi g. Jakob Ku-šar in Urek. Volilna farbarija. Dr. Korošec je imel v najnovejšem času več shodov, kjer je mnogo govoril o raznih izpremembah, ki nas čakajo. Predvsem je govoril o reviziji ustave, ki bo prinesla Slovencem avtonomijo. Te njegove besede so med kmeti, ki žalibog beogradskih razmer ne poznajo natanko, silno užgale. Klerikalni kmetje govore danes tako-le: »Mi bomo volili SLS in dr. Korošca, ker on pojde v vlado in če bo v vladi, bomo dobili avtonomijo.« Tako govore, ti nesrečni zaslepljenci. V resnici je pa stvar precej drugačna. Kakor poročajo zagrebški in beogradski časopisi, so časnikarji vprašali samega ministrskega predsednika Vukičevica, kaj je dati na izjave dr. Korošca. Ministrski predsednik pa je rekel: »To so samo besede za volilce, o kaki reviziji ustave pa ni niti govora! Svoje prve besede je pa moral preklicati tudi dr. Korošec sam, ki je po svojem nedeljskem shodu v Slov. Bistrici re- kel dopisniku velikega beograjskega lista »Politike«, da je on govoril o reviziji ustave itd. samo pogojno, t. j., če bi bilo tako in tako. — Jasno je torej, da je dr. Korošec v svojih govorih v Kranju in na Viču hotel slovenske volilce z obljubo revizije ustave in avtonomije samo pošteno potegniti za nos, da bi ujel par glasov več. Kakor hitro so pa merodajni gospodje v Beogradu zvedeli, kako ga lomi dr. Korošec po Sloveniji, je dr. Korošec hitro zlezel pod klop in odslej naprej bo molčal o reviziji ustave in o avtonomiji kot grob, ker bo moral molčati na povelje srbskih centralistov, s katerimi je zvezan na žive in mrtve. Kako agitira SDS. Javno pred ljudstvo se ne upajo, zato pa tem pridneje trosijo laži med posameznike. Razglašajo namreč, da SKS ne obstoja več, da se je razbila in prešla v SDS. Za dokaz navajajo Ureka in Kušarja. Po Belikrajini govore, da se je tov. Štubler odpovedal kandidaturi v korist SDS. To je seveda vse zlagano, tov. Štubler bo pa v Beli krajini volilcem to sam objasnil. Klerikalci in centralizem. Klerikalni boj proti belgrajski centralistični državni upravi je znan. Odkar pa se je zvezal dr. Korošec z radikali, ki so jedro centralistične uprave, in z demokrati, ki so še veliko hujši centralisti in Velesrbi kakor radikali, se pa ljudje čudom vprašujejo, kako bo dr. Korošec stri centralizem ... Pametni kmetje v Sloveniji uvidevajo, da se proti centralizmu ne da drugače boriti kakor v zvezi s Hrvati in s hrvaškimi kmeti, nikdar pa ne v zvezi s Srbi. S hrvaškimi kmeti pa gre skupaj samo naša Slovenska kmečka stranka. To klerikalci dobro vedo in odtod tudi njihovo vpitje proti Radiču in nam. Ime pove vse! Samostojni demokrati nastopajo pri volitvah pod imenom »združena gospodarska lista«. Ko so neki ljudje vprašali samega Pribičeviča, zakaj ne nastopajo njegovi pristaši v Sloveniji pod svojim pravim imenom — samostojni demokratje — je rekel Pribičevič: Glavno ni ime stranke, ampak glavno je ime nosilca liste. Ime nosilca liste pove vse, nosilec naše liste v Sloveniji pa je dr. Žerjav.« — Toliko slovenskim kmetom v vednost in ravnanje, da bodo vedeli, s kom imajo opraviti, če se bo kdo oglasil z »združeno gospodarsko listo«. Dvojna igra. Klerikalci v svojih listih danes nič več ne. pišejo, da je »vera v nevarnosti«. Tega namreč ne smejo pisati, ker so se tako dogovorili z radikali v »paktu prijateljstva«. Na tihem pa še vedno pošiljajo volilcem posamezni duhovniki listke s pozivom, naj kot krščanski ljudje glasujejo za SLS. Nekaj dokazov za to dvojno igro imamo že v rokah, ki jih bomo objavili, ko pride čas za to. »Radič in Prepeluh sta že propadla« — je zakričalo »Jutro« v nedeljo in sicer z ozirom na poročilo nekega mariborskega lista, da so radičevci v Dolnji Lendavi baje prestopili k socialistom. Tako nevarna pa ta zadeva ni, ampak vse kaže, da izvira vpitje o propasti Radiča in Prepeluha od drugod. Trboveljska premogokopna družba, kjer je bil tovariš Prepeluh nekaj časa jako neprijeten komisar, se namreč zelo boji, da ne bi postal tov. Prepeluh poslanec, kjer bi ji bil še mnogo nevarnejši kakor komisar — in odtod prihaja tisto vpitje. »Sijajen shod v Kranju«. Tako je prinesel »Slovenec« z dne 2. avgusta 1927 na drugi strani svojega lista poročilo, v katerem našteva poslanec Brodar uspehe, ki jih je dosegla SLS s svojim delovanjem. V istem poročilu je dobesedno to navedeno: »To delo se že letos blagodejno pozna. Milijoni in milijoni bodo ostali radi zmanjšanih davkov v slovenskih žepih. Samo v kranjskem okraju bo plačalo do 400 kmetskih posestnikov manjšo pridobnino, kot prejšnja leta. Na ta način bo kranjskemu okraju prihranjenih 5 do 6 milijonov dinarjev.« Nikar tako na debelo ne šarite, g. Brodar, z milijoni, ker smo uverjeni, da na ta način kmetskim davkoplačevalcem v kranjskem okraju teh 5 ali 6 milijonov prav malo pomaga in sicer radi tega ne, ker glavni del kmetskih davkoplačevalcev teh milijonov ne bo prav nič deležnih. Onih omenjenih 400 kmetskih posestnikov v kranjskem okraju, ki plačujejo dohodninski davek, pa doleti le malenkosten delež, če smo prav informirani, okroglo 20.000 Din; to znaša tri-stotni del od šestih milijonov. Ka-; teri sloji v kranjskem okraju bodo 'potem deležni 5,980.000 Din olaj-jšave? Prosimo torej g. poslanca Brodarja, če nam blagovoli to bolj natančno pojasniti, za kar mu bomo hvaležni, ker iz meglenega poročila v »Slovencu« to ne razvi-dimo. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Ptt^r- pcitn« hnuillnlo* It. uasT r«0. Mldr. ■ ItOOmef. cav. Bnojavk« M Kmeta Vel dom". Talafon It M4T v LJubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje D«J«s ® | _ °b Posojila mm vknJiKbo, preti poroStm ter g Tto®* nastavi pramlSniia t« vradnosteik pajplrjav tar | hnjlll«« fevoljaja kredit« » tekoImm ntmmm pU maj ugodnajiiiMl pogoji. PeeblaitoiH prodajata urmtk drhww f ______ i n tu. i " 1'i'iUMi' in1 .'"'nn-tirm nr rini 'm-ni i' .t i jivrBTUiiniMi1 '"iff imihu nrrwi ^ — i r< rrr n ■ tt*t riTrri^-^^TfTT "t"?'* ''' iittith'**'j> Uoplsf M\ Kranjsko. Studenec pri Krškem. Za občinske volitve je bila vložena samo ena lista »Županske zveze«. Naša kmetska stranka je dobila 7 odbornikov in druge stranke 10. Za župana je izvoljen gosp. Jane, gostilničar na Studencu. Mož je jako priljubljen pri vseh občanih, zato so ga skoro vsi odborniki volili za župana. Tukaj se kmetska stranka dobro utrjuje. Pri prihodnjih volitvah bo mnogo pristašev klerikalne stranke volilo kmetsko stranko, ker jih je njih Šef dr. Korošec izročil tistemu srbskemu centralizmu, čez katerega je 8 let tako rjul. Kaj poreče tisti kaplan iz Cerkelj, ki je pred oblastnimi volitvami imel na Studencu shod, kjer je tako upil čez radidale in Srbe. Rekel je, da tisti, ki bo volil, kako drugo stranko kot Slov. ljudsko stranko, ni vreden, da bi bil Slovenec imenovan, da naj tisti gre kar k Srbom. Sedaj pa rečemo mi volilci. če bo on pobral sedaj po državnozborskih volitvah, šila in kopita in šel doli k srbskim radikalom, da bo sigurno volil radikale, ker se je Slov. ljud. stranka obesila na njih gosposki frak. Mi kmetje ostanemo zvesti, svoji kmetski stranki in kličemo: Živel kmečki boritelj Pucelj. živel Radič. — Čita se tudi po raznih časopisih, kako oblastni poslanci vlagaio interpelacije na oblastno skupščino za razne nove ceste. Tudi tukai bi bili radi deležni take dobrote. Tu imamo cesto, ki veže od vasi Tmpolca na Studenec—Roviše in Rako. Po tej cesti pa se ne more voziti preko 600 kg teže s par konii, ker je od Impolce do Studenca, to ie okrog dva kilometra, dolg breg. Večkrat so se slišali glasovi od me-rodajnih činiteljev, da bi se ta cesta prestavila bolj po ravnini. Zato so eni, da bi bila nova cesta izpeljana po Impolskem grabnu na vas Za-vratec in zopet so drugi, da bi se cesta delala bolj levo od sedanje ^este, da bi se s tem breer izravnal. Da bodo merodajni činitelji izvedeli pravo željo tukajšnjega prebivalstva, smo hoteli napisati te vrstice v naš »Kmetski list«. Tukaj je ^0 odstotkov ljudstva za novo cesto rez Tmpolski graben na Zavratec. Odločno smo oroti temu, da bi se drugod cesta delala, ker tam so zainteresirane samo tri vasi, namreč Studenec, Novo in Ponikve. Po Impolskem grabnu do Zavratec zahteva pa oreko 20 vasi, to so: Gornje Orle. Sp. Orle. Novo pri Orlah. Gor. Tmpole, Sn. Tmpole, Sv. Primož. Pogačica, Velika Hubajnica. Mala Hubajnica, Križe, Zavratec. Brezovo. Roviše in del občine Bučka in del občine Raka. Tudi posestniki odstopijo zastonj zemljišče, kier bi tekla cesta. Grajščina Boštanj ima ob tej cesti ogromno gozdovje in bi tudi prispevala veliko lesa za gradbene svrhe. Torej, ako bo prišla onisana zadeva pred oblastno skun-ščino- na i se gleda, da se ustreže zelii 90-odstotnemu ljudstvu, ne na samo par vasem. — Janez Trček, posestnik iz Gornjih Orel. Čermošnjice. Prišel je med nas dr. Kulovec ter priredil volilni shod. Jezil se je čez Radiča in Hrvate in strastno hvalil srbijanske radikale. Rekel je, mi smo se zvezali s srbijanskimi radikali in sedaj smo vsegamogočni in nobeden drugi vsled tega vladati ne more kot mi. Če me kdo od vas voli ali ne, jaz bom vseeno poslanec, tako je končal. Mi pa mislimo, da če kmetje bivšega gospoda feldkurata ne bomo volili, da ta gospod ne bo izvoljen, vsaj dosedaj je bilo tako, da za kogar ljudstvo ni glasovalo, ni bil poslanec. Pri nas bo g. Kulovec dobil bore malo kroglic. Oselica. Spoštovani g. urednik. Ne vem, da bi bil že objavljen kakšen dopis iz našega kraja. Pri nas je sedaj precej huda suša, katera škoduje zlasti otavi, pesi in korenju. Za žito je pri nas izredno dobra letina, žalibog sadja ne bo, ker je ravno ob cvetju Šel vedno dež. Bližajo se volitve v narodno skupščino, zato, kmetje, obrtniki in delavci, podajmo si'roko in dajmo vsi glasove našemu neumornemu delavcu in sotrudniku Lovru Telba-nu. Občinske volitve še sedaj ne dajo miru našim klerikalcem. Nekateri so rekli, da plačajo vse stroške, samo da bi bile nove občinske volitve. Nekateri klerikalci se poslužujejo nelepih besedi, s katerimi obdelujejo naše pristaše. Zmerjajo jih z oslom, teletom in še razne druge priimke jim dajejo. Ako bodo delali tako naprej, bodo imeli slab kredit med nami. Za župana je izvoljen prejšnji župan g. Jezeršek. Gospodarska skupina je imela ob volitvah 14 odbornikov, SLS 11. Sedaj ob volitvah župana ie pa imela gospodarska skupina 15 odbornikov, SLS pa lO.^orej je naša gospodarska skupina imela še enega več, kakor ob volitvah. — Kmet. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. štajersko. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Preteklo nedeljo je sklicala v to našo lepo vas klerikalna stranka svoj shod. Pred našim shodom so šli nekateri naši možje pogledat na klerikalni shod, kjer je govoril kaplan Hrastelj iz Maribora. Tovariš Stoklas in tovariši so ga z medklici neprestano spravljali v zadrego. Kaplan Hrastelj je trdil, da smo mi »hrvaški hlapci«! To je velika neumnost, kajti Hrvati in Slovenci smo res hlapci v tej državi. Kdo pa je še kdaj slišal, da gre kdo k hlapcu za hlapca? Klerikalci pa so danes res hlapci srbske nadvlade nad Slovenci in Hrvati. Kaplan Hrastelj je molčal, ko mu je tov. Stoklas zaklical, da bo SLS še glava bolela zaradi tega, ker je šla v službo k srbski velegospodi, med katero je veliko pokvarjencev in korupcijonistov. — Naš shod, na katerem sta govorila tov. Stoklas in Simonovič, se je izvršil mirno in dostojno. Iz Kapel na Rizeljskem. Dne 15. avgusta se bo vršil na Krškem polju kmetski praznik. Na ta praznik poj-demo tudi mi, Kapeljčani. Mi se tudi nočemo dati več farbati od raznih obljub raznih in praznih strank, pa naj hodijo s še tako lepimi besedami okrog. Pri nas smo sami trpini, ki težko delamo za vsakdanji kruh in zato nočemo več ne sokolov in ne orlov, ker je to za nas predrago. Mi obžalujemo g. Ureka, ki se je podal na pota SDS in zato njegovi shodi pri nas nič več ne veljajo. Mi bomo dali 11. septembra svoje glasove za našega Pintariča in konec. Jereslavce na Bizeljskem. Tukaj je dne 4. avgusta divjala strašna nevihta. Strela je udarila v hišo posestnika Frana Medvedeca, ki je po polnoma pogorela. Rešili so le nekaj obleke. Hvala požrtvovalnim gasilcem, ki so rešili, kar so mogli. Iz Gaberja pri Celju. G. Urek v svoji raboti za bankirske demokrate nima sreče. V soboto zvečer je doživel v Gaberiu pri Celju strahovito polomijo. Večina udeležencev so bili socijalisti. Medla razlaganja g. Pivka niso nikogar zanimala, ploskalo pa mu je 20 komadov celjske gospode. Ko je nastopil g. Urek, so ga sprejeli z žvižganjem. Prestrašeni Urek je nato skušal oprati svoj prestop k stranki, katero je še do včeraj pobijal, toda povedati ni mogel ničesar stvarnega. Zato se je spustil v osebne izpade proti našemu kandidatu tov. Novačanu. ki pa mu je odgovarjal tako krepko, da je Ureku jemalo sapo. Prisotni socijalisti so začeli demonstrirati in slišali so se klici, dovolj nam je Ure-kovih čenč. mi hočemo slišati nekai stvarnega. Urek ie moral prenehati svoj govor v velikem, brušču, katerega niso mogli pomiriti po demokratih poklicani policaji in 6 detektivov, še manj pa so mogli storiti orjunaši in drugi slični tipi, katere so naročili demokrati. Vihar se je pomiril šele potem, ko si je izvo-jeval posluh in besedo naš kandidat tov. Novačan, ki je v dostojnem, krepkem govoru bičal Urekovo vest in brezciljno politiko samostojnih demokratov. Posebno tragičen je bil za Ureka trenutek, ko ga je tov. Novačan vprašal z gromovitim glasom : »Kako morete nastopati skupno z ljudmi, katere ste^ired nekaj tedni na našem kmetskem shodu v Ponikvi kot govornik naše stranke najhujše napadali in jih žigosali kot nevredne ljudskega zaupanja ?« Tedaj je Urek žalostno povesil glavo in videlo se mu je, da ga je zapekla vest. Zborovanju so napravili konec socijalisti in shod razbili, tako da ni mogel več govoriti noben bankokrat. Iz Zibike. Volk v ovčji koži se je poiavil pri nas mirnih iZibiča-nih.-V smrtnih zdihljajih nahajajoča se liberalna, velekapitalistična in bankirska stranka je sestavila za občinske volitve dve listi, eno pod imenom Samostojne demokrat- ske stranke, drugo pa pod imenom Slovenske kmetske gospodarske zveze. V to skrivalnico ne boste nalovili kalinov! Mi kmetje smo od velebank in trgovcev že dosti iz-mozgani, zdaj pa naj bi še Vam dali svoje zaupanje pri volitvah? Spoznali smo volka v ovčji koži! Vas smo že spoznali, da ste stranka batinašev in orjuncev, ki so kmete in delavce napadali in pobijali. Najhujši agitator na Zibiki za liberalce je neki naš učitelj. Drugi demokratski agitator je neki viničar bogatega demokratskega oštirja, ki se toliko razume na kmetsko gospodarstvo, kakor zajec na boben, tretji pa je neki čevljar. Mi kmetje bomo toliko pametni in smo politično zreli dovolj, da propadajočim strankam ne bomo dne 11. septembra s svojimi kroglicami podaljševali življenja, ampak bodemo volili našo drugo skrinjico, namreč Slovensko kmetsko stranko ali Radičevo stranko, ki je danes hvalabogu združena. Kmetje, slovenski, hrvatski in črnogorski, se združujejo in upajo v zvezi doseči popolno zmago kmetškega gibanja. Radiča se vsi boje, on je strah vsem bankirskim in veleka-pitalističnim strankam, kakor so pri nas radikali, demokrati in klerikalci. Posebno zdaj, ko se je dr. Korošec zvezal s srbskimi radikali, gre med nami samo en glas, da mora stopiti skupaj vse, kar kmetsko in delavsko čuti in se zaveda svoje moči v združitvi. Kadar dobimo kmetsko večino v Jugoslaviji, tedaj bomo delali čisto kmetsko politiko, odprli bodemo meje za izvoz kmetskih pridelkov, posebno živine, vina in hmelja, česar sedaj vladajoče bankirske stranke nočejo storiti, samo da imajo lahko poceni živež. Torej svetujemo vsem gori i omenjenim demokratskim agitatorjem. da naj ne agitirajo pregoreče za kapitaliste, posebno polagamo ta nauk na srce gospodu učitelju. — Zaveden Zibičan. Cosulich linija — Trst naznanja, da vozi dne 21. septembra t. 1. iz Trsta najmodernejše zgrajena, največja in najhitrejša veleladja sveta z motornim pogonom »Sa-turnia«, 24.000 ton, 3-3.000 P. S., 21 milj hitrosti — v južno Ameriko. Vožnja Trst — Buenos Aires 15 dni. Vozne liste prodaja: Simon Kmetec, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13. KMETIJSKA MATICA. »Grudo«, mesečnik za ljudsko prosveto, je poslala uprava odnos-no bo še poslala v nekaterih dneh nekaterim našim * pristašem na ogled. Oglejte si list in če Vam ugaja, poravnajte naročnino po poštni položnici, ki je priložena. Čitajte dobro kmečko čtivo sami, dajte ga pa tudi čitati svojim sorodnikom in prijateljem! Tovarišem v brežiškem okraju na znanje! Poročajo mi sledeče: G. Ivan Urek je, ob priliki ko je bil v Ljubljani, dne 7. julija prišel v tajništvo SKS in v pogovoru zahteval, da se mu na listi SKS zasigura mandat ali 100.000 dinarjev, potem on kandidira na listi SKS, kakor je sklenil okr. odbor v Brežicah. Tajništvo mu ni moglo dati 100.000 Din, ker jih nima, še manj mu je moglo zasigurati mandat, ker poslance in mandate ne deli tajništvo, ampak ljudstvo pri volitvah. Dne 1. avgusta sta se slučajno sešla na glavnem kolodvoru v Ljubljani g. dr. Anton Korošec in tov. Pucelj. Pri tej priliki je g. Korošec vprašal tov. Puclja, če mu je kaj hudo za Urekom in Kušar jem? Dalje je pripomnil »le potolaiženi bodite, najprvo sta se obadva gospoda oglasila pri nas, g. Kušar je zahteval mandat, da pristopi k naši stranki. Obema smo odgovorili, da lahko vstopita v našo stranko samo kot navadna pristaša.« To dajem Vam vsem na znanje in prosim vse pristaše kmečko-de-lavskega pokreta, da dne 11. septembra t. 1., ko boste oddajali svoje kroglice, na to mislite in volite izključno le za drugo skrinjico! Ptuj, dne 6. avgusta 1927. A. Prepeluh, podpredsednik »Slovenske kmetske stranke. Novice in razno. Na naslov finančne delegacije v Ljubljani, Iz Bučke nam poročajo da davkarija v Krškem noče sprejemati 20 - odstotnih priznanic za odtegljaje pri kolekovanju kron kot plačilo za davke, čeprav glase izpod 1000 kron. Davkarija pravi, da sprejme priznanice samo od onih, ki imajo dolg na davke iz prejšnjih let. Ker smo podučeni od delegacije financ v Ljubljani, da davkarije morajo spreiemati priznanice tudi za tekoče davke, vprašamo, zakaj tako ne postopa davkarija v Krškem. Na dan volitev ne bo sejmov. Ker se bodo 11. septembra vršile volitve, so po odredbi ministra za trgovino in industrijo dne 11. septembra t. 1. vsi sejmi zabranjeni. Vse občine, v katerih bi se vršil po izdanem dovolilu sejem dne 11. septembra 1927, ga morajo prenesti za to leto na drug dan. V tem smislu je treba vložiti pri ministrstvu za trgovino in industrijo, oziroma pri pristojnem velikem županu prošnjo za odobritev prenosa. Strahotna noč po celi Sloveniji. V sredo ponoči 4. t. m. so težki oblaki zagrnili nebo in kmalu se je pričelo nepretrgano bliskanje in treskanie. Vlil se je gost dež. ki pa ni' trajal dolgo. Med treskanjem je udarita strela v Mihovčev hlev v Zg. Pirnčah, ki je pogorel do tal z vsemi pridelki. V litijskem okraju je strela zanetila ogenj v štirih krajih. Skupina narodnih noš za srez Radovljica, ki se udeleži kmetskega praznika na Krškem polju pod vodstvom Vinko Jan-a ml. iz Go-rij, se odpelje s prvim jutranjim vlakom dne 15. t. m. proti Ljubljani. Vsi udeleženci naj se poslužijo taga vlaka. — Odbor krajevne organizacije SKS. Jožef Vogelnik, predsednik. Strela. Dne 4. t. m. ob pol 2. uri zjutraj je med strašnim neurjem udarila strela v hlev pos. Janeza Straha v Kočevju 21 nad Krko (na Samoti) ter ubila 2 kravi, a na čudo je ostalo par konj in ena telica popolroma zdravo. Pogorelo pa je vse, hlev in skedenj pod isto stre- ho. Na hlevu je bilo 7 voz sena ter 2 voza slame in je strela užgala vse naenkrat, tako da rešitve ni bilo nobene, akoravno je dež curkoma lil in takoj došla domača požarna bramba je mogla rešiti le hišo in prav poleg stoječi kozolec. Zgorelo je tudi nekaj poljedelske- Smrtna kosa. Dne 5. t. m. so pokopali v Vučjem potoku Ivana Ja-sovec-a vulgo Ceglarjevega Janeza, ki je odšel v večnost v lepi starosti 68 let. Pokojni je bil uzoren go> spodar, daleč na okrog znan kot izboren konjerejski veščak in živinorejec. Bil je večkrat odlikovan na raznih razstavah kot umen kmetovalec in živinorejec. Od ustanovitve naše stranke je bil vedno njen odličen pristaš in -zagovornik kmetskega programa — skoz in skoz kremenit značaj in poštenjak. Slava njegovemu spominu! 25.000 dolarjev za podgano. V Chicagu se je vršila nedavno razstava podgan. Zastopane so bile najredkejše in najbolj eksotične vrste kot indijska, kitajska,, afriška, sibirska bela in siva podgana, rdeče in črne, majhne in velike podgane. Prvo nagrado je dobila podgana, ki ni večja od hrošča. Za žival je ponudil nek bogataš 25 tisoč dolarjev. Lastnik, kateremu se je zdela očividno še več vredna, je ponudbo odklonil. Nova mumija izkopana v Egiptu. Koncem preteklega meseca so v Egiptu izkopali mumijo, ki je bila odeta z zlatom in dragimi kamni. Stara je okrog 3000 let. 200 rudarjev zasulo. Vsled eksplozije je zasulo v premogokopu ga orodja ter 18 mernikov še neočiščenega ječmena. Prizadeti po- j West Kentucky v Ameriki 200 ru sestnik trpi veliko škodo, a zava- darjev. — Po vesteh je doslej 70 rovalnina znaša le malo. I mrtvih. TEDENSKI KOLEDAR. 14. avgusta, nedelja: Evzebij. 15. avgusta, ponedeljek: V. Šmar. 16. avgusta, torek: Rok. 17. avgusta, sreda: Bertram. 18. avgusta, četrtek: Helena. 19. avgusta, petek: Ludovik. 20. avgusta, sobota: Štefan K. SEJMI. 14. avgusta: Leskovec, Podturn. 15. avgusta: Fara pri Kočevju, Marija v Jarenini. 16. avgusta: Sv. Rok pri Mokronogu, Lož, Vače, Hotavlje, Šmarje, Planina, Trebnje, Mo- ■ zirje, Škofja Loka, Cerklje, Metlika, Lembah, Soseska, Sv. Rok pri Ptuju, Sv. Trojica v Goricah, Sevnica. 17. avgusta: Kapele, Šmarje pri Jelšah. 19. avgusta: Peklo, Mursko Središče. 20. avgusta: Zatična, Mokronog, Mati Božja v puščavi, Gor. Mi-hajlovec. VREDNOST DENARJA. Za 1 dolar za 1 liro za 1 avstr. šiling za 1 češko krono za 1 franc. frank za 1 zlato morko za 1 švic. frank Din 56-08 Din 309 Din 8-— Din 1-68 Din 2'22 Din 1350 Din 10"95 CARL POLLAK d. D. LJUBLJANA Velika inventurna detajlna razprodaja čevljev po tovarniški ceni na Dunajski eesti št. 23 na dvorišču je podaljšana vsled vedno večjega povpraševanja do 16. avgusta 1927. Na razpolago je še več lOOO parov raznovrstnih vzorcev po izvanredno nizki ceni. Moški in ženski od Fantovski, dekliški otroških od . . in Olit 60-- Din 20 - naprej. naprej. iz rujavega blank usnja od štev. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jermenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in nogometne žoge i. t. d. .....II \m Beograjska poljedelska fakulte-Ka>»tak««a H»ta<> IV Al ?8«fU undal pottaM*. - *» tfofc»iao >M*rknr