Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. pošti prejeman: za eelo leto naprej 2B K — h pol leta » 13 » — » četrt » > 6 » 50 » mesec » 2 » 20 » V npravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt » mesec 10 . 6 „ — » 1 » 70 » Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In iniorato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefraokovana pisma d« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- ciSkib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem9i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 61 V Ljubljani, v ponedeljek, 16. marca 1903. Letnik XXX L Očitanja izza kulis. Kakor znauo, so Nemci in liberalni prvaki naredili med seboj neko politično kupčijo, katera je sla tako daleč, da so prvaki garantirali eelo za glasovanje svojih liberalnih somišljenikov pri občinskih volitvah. A tu so se prvaki urezali, kajti liberalci na deželi še niso vsi dovolj inficirani od političnih idej svojih prvakov, in so pri občinskih volitvah na Jesenicah in zdaj tudi že v Tržiču pokazali, da imajo še več na rodnega čuvstva v sebi, kakor pa njihovi voditelji, ki podpisujejo v politični kuhinji slovensko nemške liberalne zveze take re cepte, katerih slovenski želodec ne more prubavljati. Volivci se niso izkazali dovolj trdne v slovenskonemški liberalni politiki, in zdaj so prišli »prvaki« v čudni položaj, da morajo od obeh strani požirati ae ravno najprijaznejša očitanja. »Deutsche atimmen« bo to pokazale v zadnjem poročilu iz ljubljanskega občinskega sveta, katerega imenujejo zaničljivo »Laiba-cher Gemeindestube«. Med tem, ko »Grazer Tagblatt« vpije o izdajstvu (»Meuterei«) liberalnih volivcev, so si »Deutschs Stimmen« privoščila ljubljanski občinski svet z drugega stališča. Hribarjev govor ob papeževem jubileju proti slovenski duhovščini jim je dal povod, dc. najprej govore o »Dleciigeiasmel allgemeiner Phrasen von Fortschritt und Freiheit und einer theatralischen Fechter-stellung«, da konstatirajo, kako se naši liberalci iz zgodovine prošlih let niso prav nič naučili, nato se pa norčujejo iz apostrofe, katero je izpustil Hribir na papeža. „Doslcj je bilo pač v navadi, da so kronane glave in velike države prosile svetega očeta za posredovanje in ga izvolile za raz-sojevavca . . ., a ta slučaj je brez primere v zgodovini, da bi župan kakega majhnega provincialnega mesta papeža pozival, da so naj direktno vmešava v strankarske prepire, in da zastopniki stranke, ki so najbrezobzirnejši boj proti k 1 eri k a 1 i z m u z a p i s a 1 i nasvoj prapor, papeža prosijo za brambo proti katoliški duhovščini«. Nemški liberalni list vidi v tem pretiravanje in napuh ter nadaljuje: »Nečemo se baviti z mnogimi neresnicami, katere je izgovoril gospod Hribar v svojem ,post festum* izpuščenem slavnostnem govoru. A po pravici se moramo ču diti, če govornik izusti čudno trditev, da od reformacije sem katoliška duhovščina še nikdar ni tako besnela proti slovenskemu elementu, kakor pod vlado papeža Leona XIII.« »Da, s čigavo pomočjo so pa radi-kalci zlomili nemško moč v deželi, s čigavo pomočjo so po-slovenjevanje tako srečno pospeševali in tako uspešno vodili križarsko vojsko proti pridobitvam nemške kulture?« »Nadaljna trditev g. Hribarja, da cerkev tlači Slovenoe na Koroškem in v Primorju, se more imenovati le slab dovtip, kajti g. Hribar ravno tako dobro ve, kakor ves svet, da stoji na čelu slovensko-narodnemu gibanju v vseh odSlovencev obljudenih deželah slovanska duhovščina, katera goji fanatično sovraštvo proti Nemcem in Italijanom in skrbi za to, da cvete sovraštvo in nemir.« »Večjo neresnico je težko še kdaj kdo izgovoril z večjo predrznostjo.« Nato so norčuje nemški list iz občinskih svetnikov, kateri so kljub temu, da je njihovo glasilo »&lov. Narod« odločno pobijalo proslavo papeževega jubileja, vendar dolgi dolgi govor stoje poslušali in še celo pritrdili drugemu delu brzojavke, v katerem prosijo svetega očeta, naj odreši slovenski narod iz razmer, ki so se po krivdi katoliške duhovščine tako poostrile, da utegne iz njih nastati neizmerna škoda za katoliško cerkev. Iz vsega tega sklepa nemški zaveznik slovenskih liberalcev, d a se teorija in praksatohljudi U a j malo v j e m a t a. »Slov. Narod", kateri vsako smet o kaki »nuni" ali o kakem »menihu" ali ,frama-sonskem kanoniku« takoj ponatisne iz nemških listov, bo gotovo zamolčal to nemško Bodbo o zadnji aferi v ljubljanskem občinskem svetu; zato smo jo mi objavili. A dostavili bi vendar neko vprašanje na naše liberalne prvake. Ko bo ti gospodje z Nemci delali svoje pogodbe, kovali svoj bojni načrt proti masi slovenskega naroda ter Bi d e-liii koncesije in obljube, ali se niso pomenili med seboj, kako bodo pisali in govorili o „Ulerikalcih" ? Zdaj slovesno proklamirajo slovenski liberalci duhovščino kot najhujšo sovražnico slovenskega naroda, a njihovi nemški zavezniki jih javno zmerjajo, da to ni res, ampak da je duhovščina besna preganjavka Nemcev in Italijanov! »Klerikalci« so torej zdaj ravno tam, kakor oni še v resnici slovenski liberalci na deželi, kateri niso hoteli prodati Nemcem svojih slovenskih glasov za tiste tajne in nkrbno skrivane koncesije, katere so si prvaki med Beboj dajali. Liberalni prvaki se nanje jeze, in Nemci vpijejo „Meuterei" ! Mi pa vprašamo one napredno narodnjak«, s katerih glasovi so prvaki Se naprej disponirali v korist Nemcem, ali ni zadnji čas, da zapuste one voditelje, kiso sklenili tozaslovensko stvar tako pogubno zvezo? Velik čin? Dunaj, 15. sušca. Minoli petek je poslanska zbornica dovršila prvo branje državnega proračuna. V raznih krogih so si mencali roke, češ: Parlament je ozdravel in dela 1 Gotovo je vesel bolnik, ki je ležal leta in mesece v postelji, boreč se smrtjo, ko stopi zopet k oknu ter vživa prijetno toploto in svetlobo pomladnega solnca. Toda moči njegove so opešale, noge se mu opletajo in vsaka ostrejša sapica more mu škoditi. Enaka je z avstrij- Bliim parlamentom. Poslanska zbornica in ta prid'.) v prvi vrsti v pošte v, je res dovršila prvo branje državnega proračuna. Ali je pa s tem tudi dovršila velik Čin, junaško dejanje, ki more pričati o zdravih in normalnih parlamentarnih razmerah? Zal, da ne moremo soglašati z optimisti, ki sodijo, da je uničena kal parlamentarna jetike. Da nas nihče krivo ne sodi, moram na-glašati, da osobito Jugoslovani želimo močan, zdrav in delaven parlament, kbr ga potrebujemo kot edini javni oder v središču države, kjer morejo ljudski zastopniki zagovarjati pravice svojega rodu ter tolmačiti njegove želje m zahteve. Ali pa je zdrav in delaven parlament, ki prestavlja težke, svinčene noge ob bergljah, ki ga mora vlada voditi kot okorno deta, da zopet ne telebi v jarek? Ali je močan tak parlament, v katerem mora vlada od slučaja do slučaja z raznimi parlamentarnimi sredstvi iskati večine, ki ga mora vzbujati iz mrtvičnosti z grožnjami ali lepimi obljubami? In to dela uradniška vlada, ker je v sedanjih razmerah parlamentarna nemogoča. Vsa čast ministrom kot uradnikom, toda ravno to je prvi znak oslabelosti avstrijskega parlamenta, ker je razpadel v stranke in strančice, ki po svojih programih in smotrih ne morejo se-stavit« močne parlamentarne rečine in tej odgovarjajoče vlade. In dalje! Slab in zanikern je gospodar ali recimo, občinski zastop, ki dela proračun sredi leta. Ta je že zavozil, ker tako gospo-darstvo ni v redu, niti pravilno. Sredi sušca je zbornica dovršila prvo branje proračuna. Kje je še drugo in tretje branje! Morda pre-teko tri četrti leta, preden parlament ustavno določi, kaj sme in more vlada izdati počenši od novega leta. Tak proračun pač ne odgovarja ustavnim načelom, a tudi ne matematičnim pojmom, ker ni istinit. In zakaj vse to? 0 tem čivkajo vrabci na strehah. To pesem bo zopet peli »solo« ter »in choro« razni govorniki minoli teden pri prvem branju proračuna. So napevi, ki še vedno ganejo in ogrejejo srce, rahločut- CH U Stric Sambug. Francoski spisal Pavel Arene. Velikokrat je pripovedoval Trophime Co-golin, ki so ga imenovali v okrožju trdnjavice Saint Jean le kapitana Trefume, pripovedko o stricu Sambugu — nazadnje je veroval sam va-njo. Gotovo je, da je šel ta Peter Sambug, ki je povzročeval svojim starišem veliko skrbi, leta 1848 v Ameriko in od tedaj ni bilo nič več slišati o njem. Nekega dne je obnovil kapitan Trefume svoje znanje z nekim mornarjem, ki je prišel ravno iz Ameriko. Dal mu je steklenico vina ter ga izprašal o Sambugu. Iz uljud-nosti je pripovedoval mornar, da je videl na novojorških obrežjih zelo bogatega moža, čegar obraz je bil prav takšen, kakor Sam-bugov. Več ni bilo treba. Ta mož je bil gotovo Sambug. Mornarju je baje tudi naročil, naj pozdravi vse ljube v domačiji. »Počakati in potrpeti 1 Jaz svojih še nisem pozabil in za čakanje jih hočem odškodovati.« V začetku je bil stric Sambug le bogat, čez nekaj let je imel že neštevilne milijone, brezkončne plantaže, zlate rudnike, petro lejske vrelce, itd. vse mogoče. Trefume in njegova žena sta postala predmet občega zavidanja. Le o stricu Sambugu je bil govor, če so se zvečer sosedje pomenkovali. Ta dva sta pa živela zadovoljno, imela se za bogataša in sta bila skoraj. Tedaj pa je prišlo naenkrat piomo iz Novega Jorka s pečatom poslanstva. V pismu je bil mrtvaški list Petra Sambuga na debelem papirju v najsuhoparnejših besedah. »Torej res mrtev?« je rekla žena. »0 jej, o jej I Poslanec potrjuje." Sicer strica Sambuga nista poznala, toda čez nekaj časa sta se spogledala s solzami v očeh. »In od dedščine nobene besede?« je vprašala čez Čas bojazljivo žena. »Ko bi po tvojem šlo, bi moral vse na drobno opisati? To bi no bilo fino. Počakaj! Čez nekaj dnij dobim gotovo bratca temu pismu.« Žalibog ni poslal poslanec nobenega »bratca*. Ta dva sta pa Banjala samo o Sambugovih milijonih. Njuno življenje je bilo skaljeno. Nekega jutra je Bklenil kapitan Tr<5-fume v Ameriko odpotovati. Vsi bo bili s tem zadovoljni in Trefume je šel v Havru na ladijo, V začetku je na ladiji molčal, le dedščina mu je rojila po glavi. Proti koncu vožnje je pa hotel povedati vse komisarju, toda ta je imel preveč dela, in le svetoval mu je, naj se obrne do dveh dolgih mož, ki sta bila vedno ekupaj, ki Bta bila znana v Novem Jorku. Vesel, da je našel ljudi, ki poznajo Novi Jork, je hitel proti njima, ki sta se pa pred njim skrivala. »Dober dan, prosim opreščenja, znabiti —--« je jecljal, ona dva sta mu pa obrnila hrbte. Med tem sta pa izpraševala »Amerikanca« radovedno uradnika, ki jima je hitro odgovoril: »Veste, v Parizu so vlomili tatje in jaz stavim glavo, da je to naš slaven skriven policist, ki sledi tatovom«. »Amerikanca« sta se pomenljivo spogledala ter poiskala svoje kabine in jih nista prej zapustila, da sta prišla v Novi-York. Pri izkr-cavanju ju je Trefume zastonj iskal, v splošnem drvenju ju Trefume ni mogel dobiti. »Poslanstvo, častivredni gospod, mi morete pokazati, kje je poslanstvo?« S temi besedami je skušal Trefume menda že tisočkrat poslanstvo najti, toda brez vspeha. Naenkrat vidi — enega Amerikanca s parnika. »Gospod, gospod . . .« Oni je slišal in zbežal; toda zdaj ne uide, Amerikanec ima dolge noge, toda Trefume je vztrajnejši. Zastonj beži Amerikanec: kapitan Trefume je vedno za njim. Končno zbeži preganjanec v gostilno; Trefume mu sledi. »Dober dan, bi mi mogli povedati.« Amerikanec pobledi. »Pst«, reče kapitanu francoski. »Vze-miva v tem kotu prostor«. »To je zelo dobro«, si misli kapitan. »Jaz vem, kaj Vas je v Novi-York pripeljalo: — ste voljan b seboj govoriti pustiti«. »Zakaj ne«, odgovori Trefume, misleč, da se gre za dedščino. »V tej listnici je 50.000 frankov. Če hočete, so Vaši z ednako vsoto, ki Vam jo izroče v trenutku Vašega odpotovanja, jaz mislim, kadar »Bretagne« sidra vzdigne? Ste razumeli?« »Razumel!« »Torej udarite, v i d e 1 a se nisva n i -k o 1 i 1« Kapitan ni vedel takoj, zakaj so gre, vendar je udaril. Stotisoč frankov je tudi nekaj in Novega-Yorka je bil sit. Dogovori so bili od obeh strani točno izpolnjeni. In tedaj jo mogel tudi Trefume nastopiti dedščino strica Sambuga: le da je ta popolnoma ubog v bolnišnici umrl. Toda Trefumo stvari nikoli ni popolnoma razumel. To jo bilo nazadnje zanj vsejedno. In od tedaj pripoveduje kapitan rad, da iščejo Amerikanci v hitrem razvijanju kupčije para. / nemu izvabijo solze, če tudi bo stari. Pesem pa, ki jo poje avstrijski parlament ie desetletja po raznih napevih in taktih, ta žali ušesa od prvega početka, muči duha, trga srce, lomi kosti tem huje in silneje, dim večkrat jo slišimo. Ta pesem se imenuje: prepir avstrijskih narodov. DaneB je težko dognati, kdo je zapisal prvi napev. Ideja, motiv, ta je ljudski. Bili so časi, ko bi bil mogel spreten avstrijski glasbenik zliti odmeve narodne ideje, ki živi v srcu in duši tudi najmanjšega naroda, v lepo, krasno harmonijo, divno avstrijsko himno, ki bi mogočno odmevala daleč čez meje habsburške države. Motiv te politične pesmi je vklesan v granit ob vhodu v cesarsko palačo. «Iustitia regnorum fundamentum — vsakemu svoje«, to je edino prava vodilna misel, ki naj bi prevevala in poživljala avstrijsko upravo vedno in povsod, ki naj bi živela v srcih vseh in dajala pravec v javnem življenju. Možje, ki so skovali ustavo za državo, so si pač izbrali to lepo načelo za vodilno misel, v § 19. drž. tem zakona so položili pravi napev, toda ie četrto desetletje vlade godejo neumorno na obrabljenih goslih staro, duha morečo melodijo predustavnega nemškega centralizma. Naravno, da nenemški narodi nočejo plesati po tem starem napevu, naravno, da vsak narod poje svojo pesem in da je zadnja leta bučala v zbornici najnovejša avstrijska skladba: obstrukcija z bobni, renami in deskami. Ta mačja godba je sicer zadnji čas utihnila, toda parlament ima še vedno „mačka", ki se ne izkadi iz bolnih glav, dokler vladni orkester ne zaigra avstrijske himne. Dokler je ustava mrtva črka, dokler je v § 19. zajamčena ravnopravnost le krinka nemškemu centralizmu, tako dolgo ne ozdravi parlament, ne otrese se država moreče more. Ista vlada, ki to doseže, stori junaško dejanje, zgodovinski čin, ter se na veke proslavi v zgodovini najstarejše, najslavnejše vladarske hiše na zemlji. Vse drugo je le — slaba kramarska politika. Češki glasovi o premenjeni taktiki češkega kluba. S premembo taktike v mladočeškem državnozbcrskem klubu češko časopisje v obče ni zadovoljno, čeravno naravnost ne obsoja najnovejšega koraka. Proti opustitvi obstrukeije je spočetka najodločneje nastopal glavni mladočeški organ »Narodni 1 i -s t y«. Sedaj se je pa tudi ta list udal neizogibni usodi in pravi le, »da ve ceniti veliko samozatajevanje mladočeških poslancev; edino kompetentni sodnik pa je vspeh v bodočnosti. Naj bi ta odgovarjal veličini žrtve!« — »H 1 a s Naroda« meni, da je prememba taktike prišla prepozno, ker se je med tem znatno razširil prepad mej posam- Š nimi strankami bivše desnica in se ne bo mogel tako kmalu zamostiti. — Naravnost obsoja se pa prememba te taktika v listu »Pravo L i d u«. Ta list piše, da se ni čuditi, če »vsak pameten človek na Češkem z zaničevanjem gleda na tako politiko voditeljev češite stranke". — »Politik« ve poročati, d3 sta pnsebno agilna vodji opozicije, posl. dr. P o f t in dr. G r e g r, ki sta oba sklenila izvajati iz tega posledice. Oba nameravata odložiti mandata in utemeljiti volivcem svojo politiko. Protestanškim agitatorjem v album je napisala nizozemska pisateljica L o h -m a n n , protestanško racionalistiškega mišljenja, z«lo važno izjavo v prilog katoliški cerkvi. V listu »Amsterdamsche Courant" opisuje namreč vtise, ki jih je dobila na svojem znanstvenem potovanju, posebno po orientu O ondotnih katoliških m i s i j o n i h piše Lohmann mej drugim tudi sledeče: »Katoliška vera ima moč, ki jo konečno mora dovesti do zmage nad p r o t e -stantizmom. Vem sicer, da mi bo ta izjava naklonila jezo velikega števila mojih eodeželanov, vkljub temu pa se drznem trditi, da moderno protestanško krščanstvo konečno mora postati prazna fraza. V mnogih krajih vzhodne in zahodne Indije sem opazila izredno krepostno življenje katoliških redovnikov, čudeže ljubezni usmiljenja, ki je izvršujejo redovnice kot učiteljice in strežnice. Mcogo mojih so-deželanov jo blatilo katoličanetvo, predno so obiskali to dežele, Bedaj sem pa čula na lastna ušesa, kako so osramočeni morali priznati zmoto, ko so videli te čudeže, ki jih dela katoliški aposiolat v teh divjih krajih, lle-roizem katoliške dobrodelnosti in usmilje-nosti je edin v zgodovini in na celem svetu.« { Turčija iu velesile. i Žs opetovano se je naglašalo, da se Turči)i tako dolgo niti las ne skrivi, dokler uživa toliko naklonjenost interesiranih evropskih velesil, kakor se to dogaja sedaj. Te naklonjenosti suitan sicer ne uživa radi samega sebe, marveč umetno jo dela strah pred eventuvelno delitvijo njegovega cesarstva v Evropi. Dejstvo pa je, da sultanu radi tega tudi sedanji dogodki na Balkanu ne provzročajo prav nobenih skrbi. Na boben avstro - ruskih reform so jeli nabijati sBdaj samo za to, da makedonske ustaše nekoliko pomire in da se Evropa zopet reši sitne skrbi za reševanje balkanskega vprašanja. Kaj se Evropa briga za to, če Be pokoljejo tudi vsi Makedonci, da bo le ona v miru! Že same na sebi so reforme take, da Makedonci niso ž njimi nikakor zadovoljni, a kaj naj Makedoncem tudi te slabo reforme pomagajo, ko vendar nihče ne veruje v to, da so te reforme tudi izvedejo. Seveda, ako ima kaka velika evropejska trgovinska tvrdka le par tisočev škode radi postopanja kake Venezuele, Turčije, Kitaja itd. odpošiljajo takoj vse evropske velesile tjakaj svoje vojne la-dtje, svoje admirale in generale, da prisilijo dotične države na izplačanje zahtevanih odškodnin, ki so pa večinoma mnogo manjše, nego stroški dotičnih ekspedicij. Da bi se pa preprečilo klanje ljudi v Makedoniji, ne od-! pošlje proti Turčiji nobena država niti enega vojaka, ne potroši niti ene stotinke, marveč se vsa akoija omejuje na odpršiljanje diplomatskih not, za katere se Turčija briga ravno toliko, kakor za lanski sneg. Dokler bo evropska diplomacija na tak način Turčiji napovedovala vojsko, se sultanu niti ni treba brigati za dogodke na Balkanu. Položaj na Kreti. Poročali smo že, da se vrše 29 t. m. splošne volitve za krečansko nnrodno skupščino. Voliti bo, kot znano, 64 poslancev, ostalih deset bo imenoval nadkomisar princ Jurij. Dosedaj mu skupščina ni povzročala nobanih posebnih ^težkoč, ker je imel v njej večino, s katero je lahko poljubno razpolagal. Sedaj se pa morda obrne na slabše, ker ima princ zelo nevarnega sovražnika v os-ibi opozicionalnega vodje Beniselo. Ta pridobiva vedno več somišljenikov z sgitacijo za definitivno združenje Krete z Gršfco, glede katerega predhaoiva nadkomisarju , da ni storil vseh potrebnih korakov. Beniselo namerava s svojo večino, Če jo res dobi, ta koj v prvi seji predlagati zedinjenje z Giško ter z zjavo, da prepušča izvedbo tega predloga pnnčevi vladi, ostaviti zbornico, kamor Be prej ne povrne, da se predlog uresniči, oeveda bodo trezno misleči krogi uvideli, da i bo ta poskus brezvpešen, dokler se evrop-' ska diplomacija ne mara zameriti Turčiji. Iz brzojavk. Odstop koroškega deželnega predsednika. Sedaj se že tudi »Fremdenblatt« peča z odstopom Fr*ydeneg-govim in tozadevnih vesti ne demontira. Naslednik mu bo baje neki višji ministerialni uradnik ali pa sedanji njegov namestnik, — Parlamentarni program. Zbornica ima do 3. aprila še 8 do 10 sej. V prvih štirih sejah nameravajo rešiti prvo branje nagodbe, nadaljnje seje bodo pa cd-ločene za rešitev nekaterih manjših načrtov, i mej temi tudi zborniški poslovnik. — Z drugim branjem nagodbe bodo pričeli baje šele v začetku junija, s proračunom pa šele v jeseni. — Tudi dalmatinski deželni zbor bc snide o veliki noči h kratkemu zasedanju. O tem je Koerbsr v soboto obvestil dalmatinske poslance. — Za prvo branje nagodbe je oglašenih 87 govornikov: 25 pro, 62 proti. Samo mladočeški klub je dal 18 contra govornikov, Vsenemci pa 14. — Prometno ministerstvo dobe na Bavarskem s prihodnjim letom. Prvi prometni minister bo miniaterialni svetnik Frauendorfer. — Iz diplomatskega zastopstva Avstro-Ogrske na Balkanu. Legaoijski svetovalec avstro-ogrskega poslaništva v Carigradu grrf Fergach, odide za 6—8 tednov kakor začasen voditelj poslov v Sredec, ker je tamošnji avstro-ogrski diplomatični »gent, poslanik Miiller, pozvan na Dunaj za name stovalca sekcijskega načelnika v ministerstvu za vnanje stvari, pl. Mercya. — Grško-turška pogodba se sklene v najkrajšem času. Ministru Delyannisu se je posrečilo, da jo prepričal kralja o „koristih" take pogodbe za Grško. Turčija ima seve pri tem ves drug namen. Kabinetna kriza je s tem poravnana. — Pomiloščenje na-t a 1 a k i h vstašev. Proklamacija od 12 t. m. pomiloščuje vse prebivalce Natala in dežele Culu, ki so obtoženi radi veleizdaje in drugih pregreškov, a še niso bili obsojeni. — Borbe v Venezueli. Pri Coro jo bilo 1500 vstašev pod poveljstvom generala Rierra tepenih in so imeli isti jako velike izgube. — Angleški minister Chamberlain se je v soboto vrnil iz Južne Afrike. Londonski oficielni krogi so I ga navdušeno pozdravili. Chamberlain pravi, da je trajen mir v Južni Afriki zagotovljen (') in opozarjal prijatelje, naj nikar ne precenjujejo njegovih vspehov, ki Be pokažejo šele pozneje (!). — Volitve v š p a n -• ki parlament so razpisane na 19. aprila. — C o m b e s in kongrega-c i j e. Combes je naročil vsem prefektom, naj mu poročajo, koliko razpuščenih kon gregacij Be še ni izselilo. Teh je baje še 99. Dovoljuje jim le lOinevni rok za izselitev. Dnevne novice, V Ljubljani, 16 marca. Učiteljski shod. »Slov. Učitelj« piše: I Učiteljski sbod se bo vršil v Ljubljani dne j 8 aprila. Takrat je šole prost dan, zato se ' shoda lahko in mora udeležiti vse učiteljstvo, ker se bo obravnavalo o stvari, ki se i tiče vsega učiteljstva. Omogočen je složen nastop, ki jo potreben. Upamo, da se bodo brzdali tudi najbolj nagli temperamenti, da i izostane vsako izzivanje, ker to more stvari j le škoditi. Somišljeniki, pripravite se na svi ! denje v Ljubljani ! Osebne veBti. Sodnijski adjunkt gosp. ! Viktor Devetak je premeščen iz Go-; rice v Bovec kot začasni voditelj tamkajšnje i okrajne sodnije. — Poštni kontrolor gosp. Roman Dolečekje odlikovan s častno ' svetinjo za 401etno zvesto službovanje. — ; Naš rojak g. dr. I v a n K o s i r n i k , rodom iz Studenic na Štajarakem, bo 1. prih. ; meseca praznoval 251etnico, odkar deluje kot j zdravnik v bolnici usmiljenih sester v Za-[ grebu. — Zaroke. Zaročil se ie g. J o ž e f ' P a u e r , trgovec v Braslovčah , z gdč. Bogumilo Srehre iz Brežic. — Sodni j adjunkt g. M i 1 a n Š k r l j se je zaročil z 1 gdč. Pijo Srebre iz Brež>c. — Nagle smrti je umrl v Starem ' dvoru pri Škofji L ;ki imoviti posestnik ] Andrej Triller. Sv. popotnice ni ; mogel prejeti. j — Umrl je v Dolih pri Idriji bivši župan, posestnik Janez Rejc, v 39. letu svoje dobe. — Nagloma umrla je v Mariboru '. soproga bivšega okrajn-ga šolskega nadzor-i nika gosoa Marija Krainz. — Iz življenja glasovitega roparskega t&tu. Franc O.ilazefc, 35 it t star, iz i Polšnika. politični okraj L tija, je 24 februvarja 1903 ušel pazniku, ko ga je ta peljal od neke obravnave od sodišča v Mariboru nazaj v kaznilnico. L«ta 1891. bil ie obsojen v Rudolfovem v 15 letno ječo zaradi tatvin. Kazen imel je presedeti v kaznilnici pri Mariboru. To je namreč drzen in zvit tat konj in volov; človek srednje in vitke postave ter jako premeten. — Svoio obleko pustil je pri nekem konjedercu pri Mariboru. Ko je vžival ljubo prostost, takoj se je zopet spomnil stare navade ter je 4. marcija v Praprotnem pri Hrastniku oropal krojača Martina Irmana, mu pobral dva zlata po 10 ; kron in nekaj drobiža ter zginil. — Sumilo i se je, da je odšel proti Krškem in Rudo! < fovem. In res! Dne 8. marcija zvečer okoli i 6, ure bila je c kr. orožniška postaja v i Rudolf jvem opozorjena, da se Odlazek na-i haja pri ciganih v otoškem gozdu blizu Ra ! teža. Ob četrt na osmo uro bili so že orožniki : stražmešter g. Jedlička, postajevodja i g. »imšič in orožnik g. Rozman v gozdu. L njimi hodil je tudi oboroženi Franc Ta-j borski, gostilničarjev sin iz Riteža. Ko pri-[ dejo v obližje ciganskih šotorov, začeli so ; psi lajati, in to je roparja jako prestrašilo. ' Poprašai je cigane po vzroku, toda »prijatelji« cigani so ga znali tolažiti, češ, vsaj ljudje verino hodijo po cesti. — Mej tem pa so bili orožniki že tam. Cigani so vpili, otroci kričali, psi še bolj lajali, zraven jo pa snežilo in noč je postala temna, da se je komaj deset korakov na okrog videlo. Zdajci zapazijo orožniki, da se je jel eden šotor posebno majati; orožniki takoj priskočijo ter ga obkolijo. Cigani izle/li so spredaj, a Odlazek skočil jo zadej iz šotora ter je hotel še enkrat poskusiti svojo srečo z begom. A pri tem ga že zapazi g. Jedlička, kateri je takoj vstreiil za njim ter ga tako dobro zadel, da je šla krcglja pri ledji na levi strani noter in skozi truplo ter na deani strani mej rebri vua. — Odlazek je obležal na mestu. Pri sebi je držal kos kose; ako bi imel samokres, gotovo bi bil ustrelil na orožnike. Potem so ga na neki deski prenesli na ce-. sto; položivši ga na voz, odpeljali so nesrečneža v Rudolloto ter ga oddali c. kr. okrožnemu sodišču, kjer je 12. marca umrl. Frančišek Odlazek jo že enkrat leta 1891. ušel iz nekdanje kaznilnice na gradu v Ljubljani. Z njim sta jo popihala tudi 2 druga sojetnika: neki Rahne od Kranja in neki IPrelovšek od Kamnika. Prelovšek se je napravil v obleko paznika ter spremljal popolnoma mirno svoja pajdaša skozi stražo vun na delo. — Ko so pa bili varni, razšli so se v svoje kraje po svojih »navadnih opravilih«. Rahne je namreč rad kradel po cerkvah ; Prelovšeka je bolj veselila »zastonj obleka« in pe vrhu še denar; Odlazek je pa najraje »konje jahal«. K sreči bili so vsi trije Še tisto leto zopet vjeti. Ko je Odlazek nekoč po noči zopet jahal ukradenega konja skozi Kronovo pri Beli cerkvi, srečal ga je postajevodja g. Kovarik. Orožnik ga ustavi ter vpraša, kam gre. Tat mu odgovori, da je njegova mati bolaa in gre po zdravila v mesto. Ko mu orožnik na to obljubi spremstvo do prihodnje hiše, češ, da bi ga rad spoznal, kdo je, skočil je Odlazek blizu hiše s konja na drugo stran ter štirikrat ustrelil na orožnika, ne da bi ga bil zadel, ter je zginil. — Drugokrat ga je zopet zasledoval orožnik do nekega kozolca pri Ratežu. Tudi tukaj je odnesel svoje pete, ko je skočil s kozolca. — Sele drugi dan potem so ga dobili orožniki pri c ganih pri Čermošnjioah. Odvedli so ga v zapor v Rudolfovo, kjer ga je o. kr. okrožno sodišče obsodilo v 15-letno ječo, katero kazen bi imel prestati v kaznilnici pri Mariboru. Hotel si jo je torej okrajšati, pa mu je spodletelo; svojo predrznost moral je celo poplačati s smrtjo. — Slavnost slovenskih delavcev v Celju Prejeli smo vabilo na veselico, katero priredi delavsko nodp. društvo v četrtek dne 19. marca 1903. Spored: 1. Zjutraj ob 8. uri sv. maša pri sv. Jožefu. 2. Popoludne ob 3. uri veselica v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju s tombolo, petjem in godbo. Pevske točke izvršuje povski zbor »Delavskega podpornega društva". Vstopnina 20 kr. za osebo. — Narodni kolek. Čahi so jako iznajdljivi glede načinov, kako dobivati denar za narodne namene. Zdaj so začeli uvajati narodne kolke in si obetajo od njih navečjih dohodkov. Društvo za zgradbo narodnega j gledališča v Brnu je prvo izdalo te kolke po dva vinarja. Kupujejo jih narodna društva in jih prilepliajo na vse vstopnice k svojim priredbam. Kdor gre v gledališče, na ples, na maskarado, na dirkališče, v koncert, izkratka kamorkoli, kjer treba vzeti vstopnico, plača vstopnino in še dva vinarja za narodni kolek. To je najpriprostejši način pobiranja prispevkov za narodne namene. Morda bi ne b;!o napačno, če bi se na ta način tudi pri nas poskusilo s temi kolki za kak res važen in obče naroden nam^n. Naj hi o tetin premišljala družba sv. Cirila in Metoda. — Za zgradbo bolnice za jetlčne V Zagrebu je doslej nabranih 10.121 K. — Električno razsvetljavo dobi Slovenji Gradec. V ta nacnen kupi občina tovarno dr. K e-:ewetterja. — Zapuščina Celju. V Loki pri Zidanem mostu je umrla gospa Marija W a 1 - Mer Zapustila je mestni občini celjski 60.000 krnn. — Radeški diletantje nameravajo prirediti na velikonočni ponedeljek narodno igro »Deseti br»t". Vsprejem v Terezijansko vojaško akademijo. Na Terezijansui vojaški akademiji na Dunaju je izpraznjenih šest prostih mest za domobrance. Vsprejem so vrši pričetkom šolskega leta 1903/04 (21. septembra), dotične prošnje pa je poslati najkasneje do 10. julija letos. — Strelna postaja pogorela. Strelna postaja zoper točo na Trški gori na posestvu gospe dr. Supanove je nedavno pogorela. '— Prememba posestva. Iz Novega mesta poročajo: Gospod Anton Jak a z, založnik puntigamskega piva in istrskega vina, je kupil od g. FranČ. M i k 1 a v č i č hišo z gostilno vred St. 144 za 10 800 K. — Leopold Wolfling v Gorici. V četrtek pop. je prišel v Gorico iz Trsta nadvojvoda Josip Ferdinand s svojim adjutan-tom Strunzem in bivši nadvojvoda Leopold W o I f 1 i n ur. Bili so gostie artil. generala barona Taulfinbacha. V petek zjutraj bo se odpeljali iz Gorice. — Po 22 letih prišel zločin na dan. V Krškem so zaprli posentoike Janeza Bibiča, Fr. Ž;pav. Izgredi. Na Starem trgu jo hil danes ponoči velik nemir. Kakih 8 do 10 ponoč njakov jo vpilo in razgrajalo, da je bila groza. Ko je prišel policaj, so sicer potihnili, a ko se je odstranil, začeli so zopet vpiti in se med seboj prepirati. Vpitje jtj privabilo policaja nazaj, ki je šel med razgrajače, ki ho sedaj začeli vpiti nad policajem in ga zmerjali. Konečno je stražnik enega izmed razgrajačev aretoval, toda aretovanec so je uprl, prijel stražnika na prsih in pa za roko tako, da mu je obleko raitrgal. Kar so drugi razgrajači hoteli svojemu tovarišu pomagati, je policaj potegnil sabljo, na kar je nastal mir in je mogol policaj aretovanca odpeljati seboj. Utopljenec. V Ljubljanici pri Fužinah so našli v soboto popoludne truplo Frančiška Terpotca, bivšega blapca pri Val. Mraku, gostilničarju na Dunajski cesti. France Ter poteč je dne 2. Bvečana ob 11. uri ponoči odšel od svojega gospodarja in so ga nazadnje videli v akerjančevi gostilni. Kam je potem šel in kako je prišel v vodo, nihče ne ve. Terpotec je bil, če je čez mero pil, ves zmešan in je lahko mogoče, da se mu je v niianosti pripetila nesreča. Koncert na citre, kojega je priredila go epica Legat s svojimi učenkami v soboto „pri Llrydu", je vspi-1 jako lepo. Prostori so bili napolnjeni, posamezne točke vsporeda so se pa tudi jako dobro izvršile v pohvalo gdč K. L' gat. Pohvalno nam je še omenjati g. L e h p a m o r j a , ki je spremljal citrarke na gosli. V Trstu prijet je b>1 na južnem kolodvoru neki Jožef Levar, 15 let t-tar, sin po-strežnice iz Ljubljane. Pri njem %o dobili 68 kron denarja. Vprašan, odkod da im* toliko donarja, je Levar rekel, d* je našel v Ljubljani nov stotak Policija v Trstu je Le-varja obdržala v zaporu in bh obrnila na ljubljansko policiio. da joj naznani, če je res Levar tukaj našel stotak. Tukaj pa so je dognalo, da je L«var ukradel stotak hišni poseBtoici Jožefi Kos ulio« na G>-»d štev. 4, pri kateri je stanoval« mmi p h1 r< žnice in katero ie obiskoval. Bil je do dne 10. t. m. v saleziianskem zavodu v Rakovniku. Lt-'ga 1 dne jfl dejal, da je bolan in da ^ro k svoji materi. Prišel je res k n|ej, a je takoj zopet odšel in se odpeljal z vlakom v Trst. Stotak je že poprej enkrat, ko je prišel k materi na obisk, ukradel in ga doma skrii. Dne 10. t. m. je prišel po njega, šel najpoprej v mesto, da si je nekaj reči nakupil, potem pa se po noči odpeljal. Nesreča na juž. kolodvoru. Franc Siegl, 69 let siar, skladiščni mojster na juž kolo dvoru, stan. na Rasljevi cisti št. 20 je bil na desni nogi poškodovan. Padel mu je te žek zaboj na nogo in mu jo pri členku odri. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. »Mišk a«. Stara, že v mogoterih varijacijah obrabljena snov o dveh, ki so začetkom nu moreta videti, so sovražita in nasprotujeta, končno pa se le dob.ta v srečen zakon. To jo snov »Miške«, katero smo videli preteklo soboto na slovenskem odru. Veseloigra so odlikuje po duhovitih, lahkih pogovorih, fino zapletenostjo spletk in dobro karakterizacijo OBeb. Igralo se je dobro. Glavna uloga »Miške« je bila v rokah gdč. Kreisove, ki nam j a podala prav dobro naivno, v nekaterih momentih odločno institutko Marto. Iaienitni intrigantki in rafinirani Parižanki ste bili gospe Danilova in D o b r o v o 1 n a, kot vedno dovršena je bila gdč. R ii c k o v a. Vlogo »Vzvišenega moža« jo reš.1 gospod Danilo v občn zadovoljnost. D;mo so so odlikovale po ukusmh in dragocenih toaletah. — Jutri benefioa tenorista V I č k a. V četrtek popoludne narodna igra „D e s e t i brat". Zvečer ne bo slovensko predstavo, ker bo nemška predstava in bo gostovala igralka Odtlon z Danaja. V nedeljo dno 22. mavca popoludne „b e n kresne noči*, zvečer „D e-vica Orleanska". Na vrsto pridete še dve noviteti, nova Parmova opera „Ama-z o n k a* (benefioa kapelnika g. B e n i š k a) in igra „V r o Č a k r i«, v kateri bo skoro gotovo gostovala gospa P o I a k o v a. * Znamenit konoert. Glasbena Matica v Ljubljani bo meseca aprila t 1. izvajala cesarju Fran Josipu posvečeni o r a t o r i j Sv. Frančišek, katerega je zložil P. H a r t m a n n. Koncert bo, kakor čuiemo, všenklavški cerkvi in bo P. Hartmann osebno prifi«! v Ljubljano. * Gospa Gorlenko Dolina bode priredila dne 22. t. m. v Zagrebu koncert. * Koncert gospe Gorlenko Dolina v Ljubljani je donesel 1098 K 55 v čistega dohodna. Od tega zneska je namenila prirediteljioa, kakor čujemo, 200 K »Glasbeni Matici«, 200 K pa za mestne uboge. izpred sodišča. Izpred deielnetja sodišča. Jeza na lovskega čuvaja. Posestnik Luka Kovač iz Hruševega je silno le«en na Galtetovega lovs&ega čuvaja, ker je hil pred kakimi tremi leti na njegovo ovadbo zaradi gozdne tatvine kaznovan. Ko je pa m^seoa decembra lanskega leta zopet nekega fanta ovadil zaradi lovske tatvine, se K vač ni mogel več zdržati in jel mu je v Z rčevi gostilni pretiti, da ga bo v Žavskem rrbi-u nekdo zgrabil, drugi mu bo pa z nožem trebuh prerezal. Obdolženec pravi, da ie bil takrat pijan, ko je izustil to groženje, kar pa priče zanikajo; sodni dvor mu je pri-Booil za kazen d\a meseca leče. — Slab p r i č e t e k novega leta. V neki gostilni v Ilirski Bi-triei je pilo novega leta dan več gostov. Tone Povh je prevrnil vinsko steklenico Žagarju Janezu Tomšiču, ki ja zahtevni, da mu naj Povh škodo povrne. Vnel se je mej njima prepir in gotovo bi bil nastal mej njima pretep, da ga niso navzoči s tem preprečili, da so Povha saprli v neki hram. Tone Povh je kmalu ušel iz neprostovoljnega zapora ter oborožen z navad tlim namiznim goutilničarskim nožem prilo-mastil v gostilno; a tu mu zažene Tomažič kozarec v čelo in ga izdatno poškoduje. So-dtSče je Tom^žiča obsodilo na štiri tedne ječe. — Denarja je potreboval Ant >n ZbaČnik, posestnika sin iz Mal. loga, zato j« vpregel konja in hajd v Kofimerlov goizd v Cerknico, kjer si je lansko leto in tudi že letošnje leto naložil tramov in jih pozneje prodal trgovcu Šerfco. Na t» način je obdolženec napravil Košmerlu 80 kron škode. Obsojen ie bil na tri tedne zapora. — K r o s n j a r tat. France Frigidi, kroš-njr-.r v Ljubljani, 8« rad potika po raznih kromaii v Kolodvorskih ulicah, posebno po takih, kamor zahajajo tujci, ker še vedno skrivaj krošnjari. Tako je prišel tudi zvečer dne 10. srečana v Blumauerjevo gostilno in gostom ponujal fige in dri ere sladkarije, med druirim tuli posestniku Antonu Sajnu, doma v Juršičah, kateremu je pravil, da še ni toliko zaslužil, da bi si mogel žemljo kupiti. Nato R'i a cloiiin". Predava gosp. dr. Evgen Lampe o potovanju Slovencev v It i in Vsfop prosf. I3ne IO, marca t. 1. otvoritev največje trgovine angleškega skladišča oblek na Mestnem trgu št. 5 F. m. Nefschek o. &r„ dvorfti salagaioli Oroslav Bernafovič 3-2 poslovodja. Mestni tre; štev. £» Največja izber najnovejše, najfinejše ; narejene obleke za gospode, dečke, gospe in otroke ^^^^ najnovejši kostumi, svilnate, žametaste in bluze iz poljub-nega blaga K|obu|{. ^ Sospode najfinejši, najboljšega izvora (tvrdke P.& C. Hsbig, c.kr. dv. za!ag. na Dunaju). Naročila PO meri na najraznovrstnejše obleke in civilne ter vojaške uniforme izdeljujejo se kar najzanesljivejše in najtočnejše na Dunaju. Jfajvcčja naloga blaga ja naročila po meri. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm I Cas opa-rovanja Stanje i Tempe-baro- ratura x metra. I po i ▼ mm. j Celsijn Nebo Miš i -s a ► 141 9. z ve.-I 7. zjutr. 788*0 | 3*4 j si. jvzh. f jasno lč 12. W>prl. 738 5 •736 3 - 19 12 0 si. svzh sr. izah. jasno — 00 0-0 16 9. z več. : V8B*3 i si. /,aQ. [ sk. Oh 1C| 7. zjutr. 784 6 I 3"01 si. s\zb. i obl. |2. popoi.i 133-11 991 si. jug j de/. Srednja temperatura sobote 3-6°, norm. —3-3 Srednja temperatura nedelje 5-5°. normale, — 3-6. Tržne cene v Ljubljani dne 14. marca. Goveje meso I. v. kg Telečje meso . » Prašičje » sveže » Koštrunovo meso » Maslo . . . • Mast prašičja . . Slanina .sveia » prekajena Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Piščanec . . . Golob . , . . Fižol, liter. . . Grah, «... K | b ' ll24 1 32 1U0 I- M) »K h Leča, » PSenica . Rž . . Ječmen . . » Oves ... » Ajda ... > Proso, belo, » Koruza . . * Krompii . » Drva, trda, m » mehka, j Seno, 100 kg Slama, > » 100 kg -|25 17 50 16 Dunajska borza dnč 16. marca. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4 % ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4 % ...... Ogerska kronska renta 4% ..... Avstro-ogerske bančne del.Dice 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista............ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj, 20 mark............ ;>0 frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci......... C. kr. cekini........... 1C065 100-66 121-40 101-20 121-40 99-66 15-97 688 25 240 20 117-12'/, 23 41 1910 95-46 11*31 Kovaški učenec 14 do 15 let star pri g. Kristjan Babič, hlo vaški mojster v Kranju 323 3-3 $ ■r. Zahvala. 360 1—l Za prisrčne in lieStevilne dokaze sočutja in sožalja povodom nepričakovane smrti naSe iskrenoljubljene, predobre in nepozabne mamice, gospe Emilije SusJeršič soproge prodajalca smodnika za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku predrage ranjke, izrekamo svojo naj-piisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečastiti dtihovšč ni, go-spicam uč. kandidatinjam, gospicam gospodinjske šole, gospodom pevcem, kakor tudi vsem darovateljem lrasnih ven« in sploh vsem, kateri so izkazali preljubi ranjki zadnjo čast. Blag ji bodi spomin! Ljubljana, 16. marcija 1903. Žalujoči ostali. ^^tatafc VABILO na občni zbor, delniškega društva I. narodni dom v Rudolfovem koji se bo vršil 30. marca 1903 ob (i. uri zvečer v čitalnici. o o VSP ORED: za 1. 1902. 1. Poročilo 2. Račun 3. Bilanca 4. Divid nda „ 5. Volitev 3 udov v pr< gledovalni odsek. Rudollovo, dno 10. marca 1903. » w » » D 352 1—1 Upravni odbor. f f f ♦f S tem "i jemljem čast naznaniti, da sem kupil specerijttko trgovino gospe JaKobine Kasfner v Ljubljani, Gradišče 7 in jo^bom pod tvrdko Mihael Kasfner kot fitialko glavne trgovine (Kongresni trg št 10) dalje vodil. lJct.-utiil no bom, da nudim svojim cenjenim odjemalcem najboljša blago po najnižjih cenah, ter so priporočam, zagotavljajoč najpozornejo in najreelnejžo postrežbo velespostovanjem ___ 346 3-1 Mili. Kasfner. * •f •f Hh t 4* * 4* t $ •f tX KlJ ••«>. <■£ XS j>J.3u dr. Franu Voku Mklcšče\a cesta 24. Kdor želi imeli dobor vrhniškega ali amerl-kaaslcega ststooia, ta naj blagovoli pihati na naslov: A. XjU~.nik, Vrhnika pri LJubljani. 264 0 316 6—G 120 centcu dobrega sena je na prodaj. Več se u 'e pri lastniku Jakobu No -vaku na Jesenicah žt. 8 (G)renjsko). Največja | zaloga oblek za gespe in deklice, gospode in dečke. Ljubljana, Prešeraa©¥e ulice 9, svojim p. n. cenjenim odjemalcem uljudno naznanjata, da so spoiitlsttlsiit^k^ BV v velikej izberi v zalogi. Najpozoraejša postrežba, najnižje cene, solidno blago. 262 12-4 Vdajata!] la oii|o»ot»d »r. l«***l| Zltoik. viak „£»toiiik« Tiskarna* v Ljubljani.