ZaJ&df&c
izdala okrajni odDot socialistične zveze aeiovntb ljudi » liDuviiau Uit juje ta odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik. Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna t Maribora — Naslov uredništva 'n uprave: ..Zasavski tednik'	Trbovlje l Trg revolucije Št 28 (teleton 91) - Račun
pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 6U-T 146 — Ust Izhaja vsako 6ototo — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din četrtletna 100 din, mesečna 40 dia — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu r^feacuei* vsak torek domene »p Mb np *'a'amo

Štev. 22
Trbovlje,
je, dae 26. maj
maja 1956
Leto IX.
w	ZASAVJE JE SLOVESNO SPREJELO NOSILCE TITOVE ŠTAFETE
Se nikoli takti lepo kot letos
v Štirih urah od rimskih toplic do vaC — najvecje Število nosilcev in spremljevalcev do
SEDAJ — LEPA UDELEŽBA NA SPREJEMIH — PRISRČNO SNIDENJE Z NOSILCI PALICE V HRASTNIKU,
TRBOVLJAH,” VAČAH IN DRUGOD
Leto za letom nosijo naši delovni ljudje pozdrave dragemu maršalu Titu za njegov rojstni dan, ki ga praznuje 25. maja. Od vseh strani se stekajo štafete v glavno mesto Jugoslavije in so prispele včeraj, 25. maja, na Titov rojstni dan v Beograd, kjer je bil štafetni-kom prirejen tak sprejem, kakor še nikoli. Širom po Jugoslaviji je ljudstvo spremljalo
izvršili. Pet minut zamude iz Celja — in že je štafeta hitela proti Zidanemu mostu, kamor je prispela natanko ob napovedanem času. Zamuda je bila nadoknadena. — V Zidanem mostu so se pridružile glavni štafeti iz Vrhovega, Dola pri Litiji, Podkuma, Jagnjenice, Raz-bor ja in Lok pri Zidanem mostu. — Lep sprejem v Zidanem mostu — vse v zastavah in cvetju,
Na Vačah je predal štafetno palico predsednik okraja tov. Gosak
Na cilj na Vače je štafeta pritekla pravočasno, kjer so jo že čakali z zastavami in cvetjem. Zadnji del proge je tekel skupno z nosilci štafete tudi predsednik OLO Trbovlje, tov. Martin Gosak, ki je predal štafetno palico podpredsedniku okraja Ljubljana, tov. Mihi Beriču, ki je tudi nosil štafetno palico naprej. — Po prisrčnih pozdravih in kratkem
nagovoru je štafeta med vzklikanjem in prisrčnimi pozdravi in čestitkami odbrzela dalje proti Ljubljani.
11.900 ljudi je sodelovalo pri lepi manifestaciji
Titova štafeta skozi trboveljski okraj še ni bila nikoli tako množična kot letos. Vseh nosilcev štafetne palice je bilo 2232, spremljevalcev pa 2183. Tekači so pretekli skupno 198 km. Na vseh manifestacijah se je zbralo 11.900 ljudi. In kar smo napisali v naslovu, to potrdimo tudi na koncu: ŠE NIKOLI NI BILO TAKO LEPO KOT LETOS!
Titova štafeta v Spodnfem Posavju
V Trbovljah.
r;
Vsa mesta in trgi v Spodnjem Posavju so bili v nedeljo v zelenju in zastavah, da bi čim lepše sprejeli tekače, ki so nosili štafetno palico, pozdrav Titu za njegov 64. rojstni dan.
Lokalna štafeta iz Šentjanža je krenila na pot ob devetih dopoldne. Tekla je preko Krmelja in Tržišča v Sevnico, kamor je prispela ob 11,4 O.Ob isti uri je prihitela tudi lokalna štafeta planincev z Lisce. Iz
na«, pripadnik predvoješke vzgoje, gasilec in vojak.
V Samobor je prihitela štafeta ob peti uri. Pred lepo tribuno na glavnem trgu se je zbralo preko 400 ljudi. Štafetno palico je predal predsednik TVD »Partizana« tov. Agrež predsedniku občinskega LO Videm-Krško tov. Nunčiču, ki jo je potem izročil bratski Hrvatski. Ob tej priložnosti sta govorila tov. Nunčič in predsednik me-
ri osilce Titove štafete m jim izročalo tople pozdrave in čestitke za tovariša Tita k njegovemu življenjskemu prazniku.
Sprejem štafete v Rimskih Toplicah
Lep sončni dan je bil v soboto, 19. maja, ko je tekla Titova štafeta preko področja bivšega trboveljskega okraja. Na cesti od Rimskih Toplic do Zidanega mosta so že bili razpostavljeni tekači — nosilci štafetnih palic. republiške in okrajne. Mladinci predvojaške vzgoje, ki taborijo v Radečah, *o to pot svojo nalogo v celoti
pionirji, delavci, železničarji‘in ostali. Godba je igrala v pozdrav, ko je prispela štafeta. Nato so bile prečitane pozdravne poslanice in med vzklikanjem in pozdravljanjem je pa štafeta hitela dalje proti Hrastniku ob Savi, kjer so jo sprejeli domačini. — Tudi v Radečah, kamor so prihajale stranske štafete, je bila prisrčna manifestacija. Vzporedno s tekači pa je potekala Titova štafeta motoristov, ki je odšla iz Kumrovca do Brežic — Krškega' — Sevnice — Radeč in dalje do Ljubljane. Samo iz Trbovelj je sodelovalo v štafeti 20 motoristov.
Sevnice je šla štafeta prek«. ■» _>ta Samobor. Ob 17,10 je štafe-Blance v Brestanico, kjer se ji ta nadaljevala pot proti Zagreje pridružila še krajevna šta- bu.
feta s Senovega.	Štafeta je dobro uspela, le
V Videm-Krško je prispela škoda, da je celo popoldne Titova štafeta s Senovega in močno deževalo, tako da so bili Leskovca ob 13,30. Na lepo o- tekači premočeni do kože
Lep sprejem v Hrastniku
„ Pionirji z zastavicami, godba, številno občinstvo, ki ga je bito letos izredno veliko, preko
se je zbralo pred Domom TVD »Partizana« v Hrastniku. Brez zamude je pritekla štafeta na cilj. Zaigrala je godba. Predsednik SZDL občine Hrastnik Jože Klanjšek je prebral Pozdravno resolucijo in med igranjem godbe je štafeta ht-tela naprej. — Lep je bil ta sPrejem, še lepši pa pogled na Množičen prihod štafete, ki je Prispela na cilj in ki je tudi jnnožično odhitela dalje skozi Hrastnik mimo Birtiča čez hrib Trbovlje mimo dnevnega ko-Pa Dobrna-Neža, kjer so štafe-o že čakali na vrhu hriba te-ači iz Trbovelj. Po cesti okrog *So vzporedno vozili svojo btafeto motoristi.
Takega sprejema v Trbovljah se ni bilo
V	spomenikom revolucije
t, V^vljah se je zbralo več c Trboveljčanov, šolska mla-
ški vasi so štafeto sprejeli Zagorjani, ki so ji pripravili lep sprejem pred Grčarjem.
Tudi v Zagorju je bilo lepo
Težko je opisati sprejem nosilcev štafete, saj je bil sprejem tekačev povsod prisrčen in lep. Med igranjem godbe napihala v Zagorju in pozdravi je štafeta predala štafetno palico predsedniku občine, tov. Alojzu Lukaču, ki je spregovoril nekaj pozdravnih besed. 2e se je mudilo štafeti dalje. — Tudi na Lokah so letos čakali na štafeto in celo z godbo. Mladinska godba »Svoboda« iz Zagorja, ki je letos 1. maja prvič javno nastopila, je pozdravila nosilce štafete. Še sprejem tekačev na Izlakah in v Mlinšah in pot štafete se je bližala svojemu cilju — Vačami, kjer so že čakali nosilci štafete iz okraja Ljubljana.
.. Zagorja...
krašenem odru je sprejel štafetno palico predsednik LO Videm-Krško, tov. Stane Nunčič. Po kratkem nagovoru, ki sta ga imela predsednik občine in zastopnik JLA, kapetan Andrič, je štafeta odhitela dalje in prispela v Brežice ob 15,40.
pred občinskim štafetno palico predsednik občinskega komiteja ZK Brežice tov. Videnič, govoril pa je še predsednik občine tov. Kolenc in zastopnik JLA.
Na tribuni LO je sprejel
Na progi iz Brežic proti Sa-moboru je tekel s štafetno palico po en član TVD »Partiza-
Naslednji dan v nedeljo, je štafeta sedmih kajakašev ob 12,30 nadaljevala pot in predala štafetno palico Brežičanom.
MESTNA OBČINA TRBOVLJE
vabi na proslavo
občinskega praznika
v dneh od 28. maja do 3. junija 1956
SPORED:
V	ponedeljek, 28. maja:
ob 16.00 — Pionirski nogometni turnir športnih društev Trbovelj na stadionu »Rudarja« ob 16.00 — Turnir kegljaških sekcij iz Trbovelj z zaključkom v soboto
ob 19.30 — Celovečerni koncert pevskih zborov trboveljskih »Svobod« v Domu »Svobode-Center«
V	torek, 29, maja:
ob 16.00 — Nogometni turnir za prehodni pokal občinskega LO Trbovlje na stadionu »Rudarja« ob 17.00 — Mladinska igra »Palčki« »Svobode-Dobrna« v Domu »Svobode-Dobma«
V	sredo, 30. maja:
ob 17.00 — Finale nogometnega turnirja za prehodni pokal občinskega LO Trbovlje na stadionu »Rudarja«
ob 19.00 — Igra Budak: »Klobčič« — uprizoritev »Svobode-Zasavje« v Domu »Svobode-Zasavje« ob 20.00 — Mladinska igra »Kresniček« na prostem ob taborjenju tabornikov (na prostoru pri OLO)
V	četrtek, 31. maja:
ob 15.00 — Letni javni telovadni nastop vseh oddelkov TVD »Partizana« na letnem telovadišču društva
ob 19.30 — Igra Marodič: »Altmark« — uprizoritev »Svo-bode-Center« v Domu »Svobode-Center« ob 20.00 — Tekma v malem rokometu med »Rudarjem« iz Trbovelj in »Proletarcem« iz Zagorja na stadionu »Rudarja«
V	petek, 1. junija:
ob 18.00 — Koncert godbe na pihala »Svobode-Center« pred spomenikom žrtev Orjune ob 19.30 — Opereta »Planinska roža« — uprizoritev »Svo-bode-Trbovlje II« v Domu »Svobode-Trbov-
lje n«
IT soboto, 2. junija:
ob 17.00 — Velika gasilska vaja s sodelovanjem enot PLZ in PW
ob 19.00 — Igra Marodič: »Altmark« — uprizoritev »Svobode-Center« v Domu »Svobode-Zasavje« ob 19.30 — Koncert Mladinske godbe na pihala »Svobo-de-Trbovlje II« v Domu »Svobode-Trbov-lje II« (prvi koncert Mladinske godbe) ob 20.00 — Košarkarska tekma med »Rudarjem« iz Trbovelj in »Proletarcem« iz Zagorja na stadionu »Rudarja«
ob 20.00 — Otvoritev plavalnega bazena v Trbovljah in plavalne tekme športnikov
V	nedeljo, 3. junija:
ob 8 DO — Slavnostna seja občinskega LO Trbovlje ob 9.00 — Spominski govor pred spomenikom žrtev Orjune
ob 10.00 — Koncert simfoničnega orkestra v dvorani »Svobode-Center«	'
ob 16.00 — Veselo rajanje s plesom na telovadišču TVD »Partizana« — igra godba na pihala »Svobode-Center«
Trboveljski praznik
Kajak štafeta v Vidmu-Krškem
Preteklo soboto zvečer je ob
pol sedmih prispela po Savi kajak štafeta v Videm-Krško. V štafeti so sodelovali člani Brodarskega društva v Celju in Hrastniku. Štafetno palico so izročili podpredsedniku občinskega LO Videm-Krško, tov. Kuko-
Naše rdeče Trbovlje so spet vse v zastavah, cvetju in zelenju... Kako tudi ne/ Saj praznujejo v dneh od 28. maja do 3. junija že petič *t>oj občinski praznik, v spomin na dogodke ob prcem juniju 1924.
Lepo in z veliko ljubeznijo bodo letos v rudarskih Trbovljah praznovali ta veliki dan. V počastitev tega praznika bo v mestu kar cel teden Število zanimivih kulturnih in športnih prireditev,• ki bodo pokazale drobec tistega veiBcega vsakodnevnega snovanja naših delovnih ljudi. Glavna proslava bo v nedeljo, 3. junija. Ob osmi uri bo najprej slavnostna seja Obč. LO, nato pa bo ob devetih spominski govor pred spomenikom žrtvam Orjune. Takoj zatem bo v dvorani Delavskega doma prvič nastopil trboveljski simfonični orkester.
Dnevi, meseci in leta teko... 32 let je že minilo od tistega žalostnega, toda pomembnega prvojunijskega dne, ko so se najboljši trboveljski rudarji-revolucionarji spoprijeli s fašistično Orjuno, ki je hotela prav v Trbovljah, v središču zasavskih revirjev, razviti svojo zastavo. Tega pa proletarske Tr-
bovlje niso in nikoli ne bi dovolile. V spopadu z Orjuno so rudarji s svojimi pleči ne glede na nevarnost in žrtve, zaustavili pohod jugoslovanskega fašizma. T« zmaga je bila zelo pomembna ne samo za revirje, ampak za vse naše delavstvo.
V teh prazničnih dneh bodo rudarji ponovno obujali spomine na leta neizprosne borbe proti izkoriščevalcem in okupatorjem, ki ni bila zaman, saj žirijo sedaj tudi ljudje v sivih zasavskih dolinah človeka vredno Soljenje.	-jak
Tovariš Boris Kraigher v Trbovljah
Tkbovlje, 24. maja. V dopol-fhmnlrth urah je prispel ▼ Trbovlje predsednik Izvršnega sveto LRS tor. Boris Kraigher.
Tovariša Kraigherja so pozdravili: okrajni sekretar ZKS tov. Viktor Kovač, predsednik OLO tov. Martin Gosak, sekretar občinskega komiteja ZKS, tov. Joše Piki in drugi.
Tovariš Kraigher se je kmalu zatem skupno z imenovanimi in drugimi odpeljal v Trboveljsko Elektrarno in Strojno tovarno, kjer si je pobliže ogledal obe podjetji. Nato pa je bilo posvetovanje o elektrogospodarstvu Zasavja in dragih gospodarskih problemih okraja.
»Svo-
bode r” g0dba 113 Pihala bo-frC®nter‘ in »Svobode-Tr-
II«. Stranske štafete -.sklenile svoi obroč ol
svoj obroč
so okrog
T k
ko se jim je priklju-Klavna štafeta. Na cilj pred nairvJenilc Evolucije jc priteklo
športnik 200 tokaCev lz vr“'
lri ostalih’
rudarjev, mladine Štafeto je sprejel
toed	htareto je sprejel
bik ®viranjem godbe predsodki 4rajf’ tov. Martin Gosak. cijD prebral pozdravno resolu-Moniru0 , ic spregovorila še deriar , 0ydreda »Dušana Lun-Trbovlje II ter ^olar nik obCine. tov. Alojz siren.,' , Ko .1e ob 12. uri dala hitela ^'oenje, je štafeta od-8tva ^oz.1 Kost špalir občin-?r°ti p. vouštn° pozdravljena ib ori t.niu ‘Svobode-Zasavje« ■ ana preko Bevškega in Proti Zagorju, v Po to-
a*2C
OBČINSKA ZB V ZAGORJU SE
na odkritje spomenika in razvitje zastave
PRIPRAVLJA
v Orehovici
■H
Vačah
Za festivalske dni, ki bodo predvideno konec meseca junija do zaključka rudarskega praznika, se razen delavsko-pro-ivetnih društev in prosvetnih iruštev na vasi pridno pri-~.avija tudi organizacija ZB.
Organizacija ZB v Zagorju je v svojem dosedanjem delovanju žela največje uspehe predvsem v vedno večji skrbi za bivše borce in pa pri odkrivanju spominskih plošč in spomenikov padlim borcem in talcem raista organizacija je v nekaj letih odkrila vrsto plošč in spomenikov, ki bodo zanamcem trajen dokaz, da nekdanji bor-
ci niso pozabili junaških dejanj tistih, ki so darovali svoja življenja za lepši jutrišnji dan svojega naroda. Res: skromni so ti spomeniki in plošče, toda vsak je bil postavljen z velikansko ljubeznijo in zavestjo, da je to le skromna oddolžitev našim padlim.
Dandanes so spominske plošče i n spomeniki že. malone na vseh tistih krajih, kjer je okupator bodisi mučil ujete partizane, talce, ali pa kjer so padli partizani v neenakem boju z nem šfcimi hordami.
Zato je odločitev organizacije ZB na Lokah pri Kisovcu, da bo
junija odkrila spomenik še v Orehovici, kjer je okupator v svojem brezmejnem besu do vsega, kar je svobodoljubnega in zavednega, ptistil zgoreti 17 ljudi, zelo pomembna in hvalevredna. Pa tudi odločitev, da požganega zidovja ne bodo odstranili, da bi tako poznim rodovom ohranili spomin na grozote samozvanih nosilcev kulture 20. stoletja, kaže, da je organizacija s tem samo ohranila neme dokaze barbarizma okupatorja.
Za zaključek festivala bo organizacija ZB razvila tudi svojo zastavo. Tudi razvitje zastave pomeni, da bo organizacija pod tem svojim simbolom vključila še vse preostale borce. (v)
to
Vsem gasilskim organizacijam
okraja Trbovlje
Dan 27. maja je vsako leto posvečen gasilskim organizacijam. Ob praznovanju tega dneva pa ne gre samo za notranje zadeve gasilskih organizacij, da za ta dan počistimo gasilske domove, da očistimo, uredimo in preizkusimo gasilsko opravo (motorne črpalke, gasilske avtomobile in ostalo), da uredimo silske administrativno in finančno po- pregled slovanje Z danimi navodili, da pregledamo število članstva In delovanje posameznih organov gasilskih enot, plačevanje članarine, izdajo gasilskih legitimacij in drugo, kar vse je vatno za pravilno delovanje posameznih gasilskih enot, temveč ima praznovanje gasilskega dneva mnogo večji in širši pomen.
Po ureditvi vseh notranjih vprašanj ni dovolj, da se člani gasilskih enot zberejo, prirede Za ta dan zabave itd., marveč je potrebno, da ta dan izkoristijo za popularizacijo vseh preventivnih mer požarno-var-nostne službe in o tem pouče široke ljudske množice.
Gasilska organizacija je družbena organizacija, ki uživa vso podporo državljanov in ljudske oblasti, zato ji ne more biti vseeno, kako se izvaja požar-no-vamostna služba na vasi, v gospodarskih organizacijah, v Ustanovah, zavodih in drugod, in kako so državljani, delovni kolektivi in uslužbenci poučeni o tej elužbi.
Če mimogrede omenimo škodo, ki so jo napravili požari samo na področju našega okraja v letu 1955 do danes, ki znaša 30 milijonov dinarjev, v vsedržavnem merilu pa samo lansko leto preko 13 milijard dinarjev, potem stoje pred gasilsko organizacijo velike in odgovorne naloge, kako požare in Škodo omejiti in poučiti državljane o dolžnostih, ki jim jih nalaga temeljni zakon o požarno-varnostni službi, ki ga je Ljudska skupščina FLRJ sprejela na predzadnjem zasedanju * mesecu aprilu.
Statistični podatki kažejo, da to vzrok za požare na vasi, v gospodarskih organizacijah, ustanovah in drugod največkrat otroci, slabi dimniki, malomarnost, slabe požarno-varnostne naprave, ali pa da teh Sploh ni, nadalje nepoučenost itd. Tu nastane pravo žarišče dela gasilske organizacije, da do nesreč, požarov in okvar sploh ne pride, ne pa samo takrat, kadar se oglasi sirena, ko je nesreča že tn tn škode velikokrat sploh ni več mogoče odvrniti.
O vsem tem bi morali spregovoriti ob proslavi gasilskega dneva, aH bolje rečeno,- ob dnevu požamo-varnostns službe, in organizirati predavanja po šolah, da seznanjamo našo mladino o požarno-varnostnih
ukrepih, da že pri šolski mladini vzbudimo &ut odgovornosti do skupnosti in njenega premoženja in jo vključimo v gasilske vrste, da organiziramo predavanja po kolektivih, da bi delavce seznanili s požarnovarnostno službo v zvezi z njihovo osebno varnostjo, da ga-organizacije opravijo vseh dimnikov in pri pregledih sodelujejo, da organizirajo razne prireditve, akademije, izdelajo izložbe z grafikoni požarov in škodo, ki so jo le-ti napravili, izlete v posamezne vasi z namenom, da se z državljani o vseh teh stvareh pogovore.
Ob praznovanju gasilskega dneva pa bi bilo seveda zelo ozko, če bi govorili samo o po-žarno-varnostni službi, ampak moramo zaostrovati borbo tudi proti vsakršnemu oškodovanju družbenega in zasebnega premoženja, zaostriti moramo borbo proti razsipnosti, boriti se za oživitev novih gospodarskih smernic, ker smo tudi kot gasilci člani naše skupnosti in kot 5 talci zainteresirani pri krepitvi ' Ljubljani.
S SEJE PREDSEDSTVA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V TRBOVLJAH
Seminarji za delavske svete
Te dni je okrasti sindikalni svet m široko razpravljal o vzgoji Slanov novoizvoljenih delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih podjetij. Sklenil je, da se seminarji za te organe delavskega samoupravljanja pričnejo 28. maja
Avtotransportno podjetje „Prevoz“ v Brežicah o svojih težavah
Zn nemoteno poslovanje bi podjetje potrebovalo še 15 milijonov din kredita
Avtomobilski promet igra pri dosti boljšem stanju, kakor je nas zelo pomembno vlogo, zla- bil pred leti. srti pri povezavi mest in vasi, V Brežicah ima ta delovni kar močno vpliva na dvig živ- kolektiv svojo lastno delavnico, in bodo trajali do konca meseca Ifjenjdke ravni naših delovnih kjer opravljajo vsa tekoča in junija. V trodnevnih seminar- ljudi. V našem gospodarstvu je tudi večja popravila na svojih
jih bodo člani obravnavali tri promet zavzel važno mesto, po-osnovne in praktične teme: samezna podjetja pa so se okre-družbeno upravljanje in vode- pila z uvedbo delavskega samo-nje socialističnega podjetja, na- upravljanja, čela našega gospodarstva i® Eno izmed največjih avtopre-družbeni plani ter ekonomiko vozrrih podjetij v našem okra-Podjetja.	jU j« vsekakor Avtotransport-
Predsedstvo je sklenilo, da no podjetje »Prevoz« v Breži-morajo občinski sindikalni »veti cah,
z odbori Društev učiteljev ,	,	,	,_
profesorjev ter s inskimi od- Iz malega raste veli KO
bori prediskutirati načela šolske	.
reforme In obrazložiti stališče Podjetje »Prevoz je
ustanovljeno leta 1949 '
vozilih, tako da zaradi nastaja-
ta«® obratnega kredita, ker so dodeljena obratna sredstva vezana v zalogi materiala in avtomobilskih gumah, kd so na vozilih.
Od svoje ustanovitve pa do danes je podjetje prejelo le 5
jočih. akvar na njih ni zastoja milijonov investicijskega kredi-v obratovanju podjetja. V de- ta. Za ta kredit si je podjetje lavnid je zaposleno 14 ljudi kupilo nov avtobus in izvršilo Pred nedavnim je podjetje od- manjša popravila na tovornih
bilo
Kr-
našega gospodarstva, in smo dolžni, da krepimo čut za čuvanje našega družbenega imetja kot temelja našega socialističnega gospodarstva in osnove za izboljšanje življenjskih pogojev vseh delovnih ljudi širom po naši socialistični Jugoslaviji,
V tem smislu čestitam vsem gasilcem našega okraja k prazniku gasilskega dneva in jim želim mnogo uspehovI
Predsednik OGZ Trbovlje: Stane Nunčlč
sindikatov, ki ga je pojasnil	_ ....	.	.	..	.
je zelo hitro širilo.. Leta 1953 se je uprava podjetja preselila v BreŽlče. obenem pa se je podjetju priključil še avtobusni promet podjetja SAP v Ljubljani.
Danes šteje Avtotransportno podjetje »Prevoz« v Brežicah 73
Na kraju s« prišle na dnevni red še spremembe tarifnih pravilnikov, ki Jih predvideva uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 11-56). Sindikalni svet je nadalje opozoril na novo uredbo o prepovedi nočnega dela žena in mladine, ki bo zahtevala temeljite diskusije, predvsem v hrastniški steklarni, ki zaposluje okrog 500 žena.
A. K.
članov delovnega kolektiva, med katerimi je 12 vajencev. Podjetje ima 6 avtobusov, 21 tovorni! in osebna avtomobil. Skupna tonaža tovornih avtomobilov lov znaša 89 ton.
Tovorni avtopark je danes v
Njihovi tovorni avtomobili pa prevažajo ogromne žerjave
ptrlo še lastni kovaški obrat, vozilih. Samo lansko leto je pod-
kjer so zaposleni trije delavci. Le-ti delajo v glavnem za potrebe v svojem r ':et>ju, kolikor
jetje investiralo za generalna popravila avtobusov in tovornih avtomobilov okrog 25 milijonov
Razširjena seja občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah
Ustanavljajmo Društva prijateljev prirode
pa jim dopušča -as, opravljajo dinarjev, kar je za zmogljivost še druge usluge, ker v bližnji podjetja pirecejšnja vsota.
okolici ni nobenega kovaškega mojstra.
Podjetje »Prevoz« se ukvarja s prevozom potnikov in blaga
Lani je podjetje napravilo za 211,780.000 din prometa, kar je pomemben denarni znesek, če pomislimo, da se je podjetje
Na svoji zadnji seji je občinski sindikalni svet v Trbovljah temeljito analiziral pravkar končane volitve v delavske svete in upravne odbore gospodarskih organizacij v Trbovljah. Določen je bil tudi natančen spored seminarjev s člani DS in UO, ki se jih bodo udeležili vsi člani delavskih svetov večjih ter predsedniki delavskih svetov manjših podjetij in člani upravnih odborov. Seminarji bodo tridnevni lh Se bodo prtčeli z; rudnikom Trbovlj* dne 28., 29. in 30, maja. Seminarje bo obiskalo 326 novih članov, organov upravljanja v podjetjih.
Sindikalni svet je obravnaval tudi novo uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, pri čemer bodo predvsem uvedene spremembe tekstnega značaja.
iz dobička, premijski pravilni- no Članstvo, kar bi bilo osnova ki in drugo. Sindikalnim po- za uresničitev plemenitih ci-družnicam je naročeno, da ak- ljev društev prijateljev mladi-tivno sodelujejo pri izdelavi ne.
ten- spedicijsko službo. Svoje skozi vso leto borilo e finanč-poslovalnice ima v Beogradu, nimi sredstvi.
sprememb tarifnih pravilnikov, ki morajo biti skončani do 31. maja t. 1.
Pri obravnavi praznovanja 1. maja je bilo ugotovljeno, da Je bilo praznovanje prav veličastno. Ugotovljene napake pa naj služijo kot opozorilo za podobnih
Dne 27. maja bo ponovni skupni izlet Trboveljčanov in Celjanov na Mrzlico, kar. bo predstavljalo tradicionalni izlet V naravo ob rojstnem dnevu maršala Tita. S tem bodo delavci in uslužbenci v naravi čim lepše in dostojno praznovali vsako leto rojstni dan svo-
prlprave bodočih .	__
praznovanj. Nekatere organiza- jega ljubljenega voditelja, ciJe bodo motale v bodoče, zla-,	A. K.
sti ob delavskem prazniku, da- fr J
tl več od sebe, namreč da po- RazStaVa Stanovanja Za
Zagrebu, Ljubljani, na Reki, v Mariboru. Celju, Krškem in Sevnici. S svojimi poslovalnicami posreduje tovore še transportnim podjetjem »Prevoz I in II« v Ljubljani, »Avtopromet« v Ljubljani, »Splošna plovba« v Kopru, »Transport« v Ilirski Bistrici, »Transport«- v Postojni, »Drava«, »Dunav« in »Jugo-transport« v Zagrebu, »Vojvodi-
Za redno in nemoteno pošlo- . vanje bi podjetje nujno potrebovalo še 15 milijonov din kredita,
Podjetje čakajo še velike naloge
Letošnji 8. april je bil za Av-totransportno podjetje »Prevoz« v Brežicah pravcati praznik,
vključene določbe o delitvi plač
Po volitvah DS v Trbovljah
skrbe, da bodo čim števllneje zastopane pri slovesnostih.
Svet je nadalje sklenil, da se prične z aktivnim delom pri organiziranju Društev prijateljev prirode v naših sindikalnih podružnicah. Iniciativni odbori naj se formirajo do konca meseca maja. Predvsem naj se v podjetjih organizira kolektiv-
Izvoljenih je bilo nad 44% mladih delavcev
naše razmere
Ta razstava bo v dneh od 26. maja do 3. junija t. 1. v času »sedanja stalne konference mest FLRJ.
Razdeljena bo v dva dela: poučno-propegandni del, ki bo obsegal urbanizem, arhitekturo, tehniko, ekonomiko in kulturo stanovanj. Prirejen bo v Gradi sovi palači, Ljubljana, Titova štev. 19, komercialni del pa na Gospodarskem razstavišču.
Rezultati vatttev v nova delavske svete, ugotovljeni v analizi občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah, nam dajo n«*raj prav zanimivih podatkov. Is statističnih zapiskov Je razvidno, da dela v 16 podjetjih, ki zaposlujejo več kot 30 ljudi, 6666 delavcev in uslužbencev, od katerih je 6113 volivcev, od tega 817 žena. Od tab je volilo 90496, neopravičeno izostalih pa je bilo 2,196, od tega največ na rudniku Trbovlje-Hrastnik (124 od 4120 volilnih upravičencev).
V	teh 16 podjetjih Je bilo Izvoljeno 371 čanov dulavskih svetov — 311 delavcev In 60 uslužbencev, 306 moških In 66 žena. Med njimi je mladincev do 26 let starosti 66, do 30 let starih pa 106.
V	12 podjetjih izpod 30 zaposlenih ljudi je v službi 290 delavcev in uslužbencev, od teh 244 volivcev. Volilo je 89,4%, neopravičeno izostalih pa je 2,4%. Od 49 članov upravnih odborov in 12 predsednikov DS je 15 žena in 12 mladincev do
priprav, predvolilnih sestankov in razgovorov, ki so jih organizirale sindikalne podružnice po podjetjih in obratih.
Volitve je bilo treba ponoviti le v Elektrarni Trbovlje in to na pritožbo javnega tožilca, ker volilna komisija ni razglasila kandidatne liste (predvsem tehnična pomanjkljivost), kar končno ni vplivalo na rezultat volitev.
Volitve v upravni odbor je bilo treba razveljaviti v dveh primerih, predvsem zaradi prenagljenosti tovarišev delavskih
Ing. Ježe Sedlar:
svetov, ki niso smatrali za potrebno, upoštevati navodila o volitvah DS glede načina volitev članov upravnega odbora (tajnost glasovanja).
Na splošno lahko ugotovimo, da je izbor novih članov DS in UO rezultat prizadevanja delovnih kolektivov po čim boljšem zastopstvu za uspešno vodenje podjetij. Bližnji seminarji, ki jih organizirajo sindikalni sveti, pa bodo dah nekaj praktičnih osnov za uspešnejše delo organov samoupravljanja podjetij v Trbovljah.	A. K.
Nekaj zanimivih številk
V Trbovljah dela v 22 sindikalnih podružnicah, učiteljev in profesorjev ter 2 društvih upokojencev 278 izvoljenih odbornikov, od katerih je 134 delavcev, 117 uslužbencev in 27 upokojencev. Od izvoljenih odbornikov je 216 moških in 62 žensk ter 15 mladih delavcev do 25 let.
Te številke pokažejo, da je vsak 20. član sindikatov v vodstvu svoje organizacije.
......	A. K.
na« v Novem Sadu’itd. Poleg kaj« njegov delovni kolektiv je
tega posreduje podjetje »Pr*-	nw delavsfa svet. Izvolili
•	90 19 tovarišev, ki so z izvolitvi-
jo preželi nase vso odgovornost za uspešno upravljanje podjet-ja.
Letos namerava kolektiv podjetja odpreti novo avtobusno progo, ki bo šla z Bizeljskega preko Brežic, Krškega in Radeč v Trbovlje ta nazaj. Ta avtobusna zveza je nujno potrebna, kajti Bizeljeani potrebujejo za potovanje v Trbovlje z vlakom 3 dni! Dalje je treba vzpostaviti ponovno zvezo na progi	Sevnica—Raka—Krško,
kajti ta proga se je morala zaradi škode, ki so jo napravile poplave na cestah, leta 1954 ustaviti. Novo avtobusno progo bo treba vzpostaviti še na relaciji Senovo—Brestanica—Krško. kjer obratuje sedaj avtobus privatnika.
Za nemoteno obratovanje navedenih prog bo treba preskrbeti še nove avtobuse, kar bo seveda terjalo precej denarja.
podjetje »Prevoz« tovore še drugim manjšim podjetjem.
Za prevoze na dolgih progah in prevoze v okolišu podjetja je vključenih 30 privatnih avtoprevoznikov lz bivšega krškega okraja ta iz Zagreba, ki pomagajo podjetju pri izvrševanju njegovih nalog.
S svojimi šestimi avtobusi vzdržuje pgdjetje proge: iz Brežic v Novo mesto, Bistrico ob Sotli, Pišece, Samobor ta do brežiške železniške postaje.
° Doslej so dobili le 5 milijonov investicijskega kredita
Rednejše poslovanje in razvoj podjetja ovirajo nestalne cene in {»manjkanje materiala. Danes stanejo n. pr. gume za avtobus skoro pol milijona di-1 društvu narjev. Vsega pa imajo odobreno le 12 milijonov dinarjev. Sedaj posluje podjetje dejansko
* Ustanovljen je okrajni odbor
ZA LETOVANJE VAJENCEV
Te dni se je v Trbovljah na pobudo republiške zveze prijateljev mladine in republiškega odbora za letovanje vajencev ustanovil okrajni odbor za uspešno izvedbo dokaj plemenite naloge.
( Nadaljevanje)
Jamski obrat na Dala - perspektiva rudnika Irbovlje-Hrastnik
Jašek bo situiran ▼ grmada-stem grebenu na severozahodni
25 let starosti ter 15 ▼ starosti strani dolinske kotanje. Greben
do 30 let.
Skupno je torej volilo r Trbovljah 6163 volivcev ali 90,496.
Neopravičeno izostalih pa je bilo 2%.
V novoizvoljenih organih delavskega upravljanja je bOo skupaj izvoljeno 474 članov DS in UO, od tega 88 žene. Izmed
prednjih pa je 88 mladih de- _	___ _
lavcev ta uslužbencev do 28 let vrtvne oblika ne bo prizadeta in 132 do 30 let starosti aH z rožnimi conami.
je lz eruptivnih vulkanskih kamenin, namreč andezita, ki se kontinuirno vleče v globino. Zaradi neverjetne geotektonake razmetanoati stratlgrafsklh formacij namreč ni kazalo situirati Jaška drugje, kar Je to edino mesto, kjer ae malo vodnata In enotna hribina vleče v globino, poleg tega pa ravno zaradi
44,396.
Članov ZK je bilo Izvoljeno 165, članov ZB pa 105.
Navedeni statistični podatki dokazujejo aktivno delo sindikalnih organizacij na področju občine Trbovlje ob volitvah v delavske svet Uspehi volitev so rezultat dobrih predvolilnih
Jašek Je nekako v sredini tega grebena in Je slepe izvedbe. Navosflče Je na višini 403 min bodo na tej višini tudi zunanji tirni vozli, obratna poslopja ta skladišča. Strojnica, vrvni kanal in vrvenice bodo torej nameščeni pod zemljo. Jašek bo globok 160 na in bo vazal
nadnevno n a vozišče na višini 403 m z glavno Izvozno progo na višini 250 m, po kateri se bo premog prevažal na trboveljsko separacijo.
Kot že omenjeno, se ta zvezna Izvozna proga že gradi kot podaljšek zvezne proge Trbovlje-Hrastnik, In to od hraatnl-škega glavnega jaška v smeri proti novemu dolskemu jašku. Polovica te proge, ki bo v celoti dolga 2200 m, je že zgotov-ljena. Po tej zvezni progi se bo namreč premog prevažal v vlakih, ki jih bodo vlekle električne lokomotive na vozno žico. Jašek bo na navozišču povezan z dnevom z dvema rovoma, ki sta že izkopana, po katerih se bodo prevažali prazni in polni vozički iz vzhodnega dela slo-jlšča ln polni vozički iz zahodnega dela slojtšča. Po jašku bo-
do vozički cirkulirall z zvezno progo. Iz teh oblomnih prog se je zgradil tudi raziskovalni prečnik do samega sloja, iz katerega se sedaj nadaljuje s smernimi raziskavami, ki so, kot že omenjeno, v premogu. Oblomne proge pri jašku bodo na dnevu zvezane po precej visokem nasipu, ki bo prečkal ravnico Novega Dola, z vzhodno Jamo, t J. s sektorjem med Novim Dolom in Marnem.
Z izkopnino iz novega jaška in raziskovalnih in izvoznih prog se bo ustvaril plato, ki bo na eni strani segal do ceste
zgrajeno novo poslopje, v katerem bo mehaniška ta elek-trlška delavnica, trenutno pa so tamkaj kompresor, lampama in čakalnica. Pri delu v rovih svetijo namreč delavci že sedaj z električnimi varnostnimi svetilkami, kar Je potrebno, ker so raziskovalna dela že zadela v premogov sloj in so možni pojavi metana.
Na tem platoju bodo postavljene tudi skladiščne lope, nadalje kompresorska postaja in razdelilna oziroma transformatorska postaja. Za gradnjo kompresorske postaje in razde-
po sredini ravnice, na drugi pa lilne postaje za električno ener-
se bo širil do vznožja zahodno ležečih pobočij. Obratni pto-stor bo na ta način prekrival vso zahodno polovico ravnice Novega Dola. Tu je že sedaj v bližini vhodov v zahodno jamo
gijo se že planira teren s posnemanjem nižjega grebena. Večino platoja pa bo zavzemalo lesno skladišče, kamor se bo dovažal jamski les direktno s kamioni (Nadaljevanje sledi)
Tov. Rudi Bregar, član predsedstva CK LMS in član republiškega odbora za letovanje vajencev, je obrazložil glavni smoter dela okrajih odborov. Njm namen je predvsem organizirati sistematično letovanje vajensko mladine, kar se zadnja leta nt zgodilo, razen za vajence Industrijskih šol v Trbovljah W Zagorju.
Iz razprave navzočih je ra*' videti, da so industrijske Sol® v Trbovljah in Zagorju ponovno začele z organizacijo letovanj svojih vajencev ta pre' skrbele potrebna sredstva *® kraje letovanj, kar dokazuje veliko skrb uprav naših treh Industrijskih šol za zdravo »n vzgojno rast mladega delavskega naraščaja.
Naloga okrajnega odbora ^ letovanje bo, preskrbeti Pri' memo letovanje vsej ostali vajenski mladini, ki je še je okrog 390, oziroma izbrati iz te mladine socialno in zdravstveno
najpotrebnejše. Pri tem bo o*' novna naloga zbrati dovolj sred' štev, ki naj bi Jih prispeval® vsa podjetja in ustanove, vajenci pa naj bi prispevali svoj delež. Posebno vprašanje je izbira kraja letovanja, ker J® čas letovanj na pragu sezon®’
Okrajni odbor, ki ga sestavljajo zastopniki vseh na j odg0' vomejših organizacij: OSS, LMS, zastopniki zbornic,
NOV, Zavoda za socialno zavarovanje, je formiran pri okr®l' ni zvezi prijateljev mladine & ga vodi njen tajnik.

Priprave za letovanje šolske mladine in otrok padlih borcev
Senovo v pripravah za letošnji D an borca
Organizacije ZB prednjačijo Razvili bodo društveno zastavo
Vsem nam je v živem spominu, kako sproščeni, nasmejani in zdravi so se lani vračali naši otroci z letovanj. Kje vse so letovali! Ob morju, v hribih, ob rekah in drugod. Koliko lepih in nepozabnih doživetij, kolikšno obilje radostnih občutkov je tlelo v naši mladeži, ko je žarečih lic pripovedovala svojim staršem, kaj vse je doživela v lepih, sončnih dneh na letovanju. Koliko tovariških niti se je spletlo v tistih kratkih dneh letovanj.
Ni čudno, da je mladež še v učilnicah široko pripovedovala svojim sotovarišem o lepotah kolektivnega življenja in tisočerih radostih, ki so jih doživeli vsak dan in celo vsako uro.
In letos? Spet so poletni, brezskrbni dnevi prostosti pred njimi. Jasno: vsi ne bodo mogli
V ZAGORJU SO USTANOVILI OBČINSKI PODODBOR OBTRNE ZBORNICE
Prvi korak k decentralizaciji
Nedavno so se v Zagorju se-šli obrtniki zasebnega in socialističnega sektorja. Sestanka sta se udeležila tudi podpredsednik in tajnik okrajne Obrtne zbornice.
Namen sestanka je bil, da bi se zagorski obrtniki seznanili z bližnjimi spremembami v delovanju okrajne Obrtne zbornice. Obenem naj bi se na sestanku domenili o ustanavljanju občinskih pododborov okrajne Obrtne zbornice, kar je precejšen korak k nadaljnji decentralizaciji v delovanju naših tovrstnih institucij.
Reorganizacija Obrtne zbornice oziroma bolje rečeno, nekatere spremembe, ki bodo opravljene na bližnjem letnem občnem zboru Okrajne obrtne zbornice, narekujejo tudi spremembe po občinah. Zato so v Zagrebu po daljšem razpravljanju ustanovili pododbor Obrtne zbornice, ki bo samostojno reševal mnoga važna vprašanja s področja obrtništva, najvažnejše pa bo vsekakor, da bo pododbor. nekak organ, ki bo v nemajhno pomoč občinskemu ljudskemu odboru oziroma svetu za gospodarstvo.
Pododbor bo lahko za boljše delovanje ustanovil še razne komisije. Pristojnosti, ki jih daje statut občinskim obrtnim pododborom, so znatne. Tako bo lahko pododbor na svojih sestankih razmotrival probleme obrtništva, sestavljal analize delovanja posameznih obrti, sodeloval pri ustanavljanju obrtnih delavnic in podobno. Vsekakor Pa bo moral pododbor naj aktivneje sodelovati z občinskim ljudskim odborom pri pobijanju in preprečevanju šušmarstva.
O tem so na tem sestanku precej razpravljali. In pododbor bo moral, kot rečeno, skrbeti tudi za to, da bo to početje enkrat za vselej izginilo z naših krajev.
Predstavnik občinskega odbora SZDL je obrtnikom v zgoščenih besedah povedal, kako važna jc ustanovitev tega odbora, in poudaril, da bo prvenstvena naloga novega pododbora najtesneje sodelovati z organi oblasti in drugimi organizacijami.	(v)
k morju, v hribe, k rekam in drugam. Toda iz dosedanjih priprav je videti, da so naše množične organizacije tudi letos odločene, poslati kar največ mladeži na počitnice. Prednjačijo zlasti organizacije ZB po naših občinah. Skoro vsepovsod so na pobudo okrajne ZB ustanovili posebne komisije za letovanje otrok, ki bodo pripravile vse potrebno. Zelja je, da naj bi letos odšli vsi otroci padlih borcev na letovanje, kajpak pa bo za to potrebno znatnih sredstev, ki jih organizacije ZB sedaj že zbirajo. Iz okrajne ZB sporočajo, da bodo otroci letos letovali ob morju, na taborjenjih in hribih. Približno 100 otrok padlih borcev pa bo odšlo letovat v sosednjo Avstrijo in sicer v: Salzerhof, Paradin in Dibrock. Osnovno pa je, da bodo ti otroci v raznih zdravstvenih kolonijah imeli nekaj prijetnih dni razvedrila.
Tudi organizacije Rdečega križa se prizadevajo, da bi poslali zlasti slabotne ofroke na letovanje. Če se jim bo posrečilo zbrati dovolj sredstev, so
prepričani, da bodo lahko poslali precej otrok v naravo.
Kot rečeno, pa vsi otroci ne bodo mogli na letovanje. Ali potemtakem to pomeni, da naj ostali šolski otroci ostanejo doma? Ne! Sleherna družina ima sorodnike ali znance kje v drugih krajih. Ali ne bi bilo prav in koristno, da bi starši poslali svoje malčke na letovanje k njim, oni pa bi svoje poslali letom. Glavno je vsekakor, da bodo otroci preživeli del svojih počitnic nekje drugje, pa čeprav ne morda ob morju ali kje ob naših rekah. Nič ne bodo prikrajšani, čeprav morda ne bo tako kot na letovanju. Toda bržkone bodo v drugih krajih spoznali svoje vrstnike in navezali z njimi tesne stike. Koliko pa pomeni spoznavanje drugih krajev, drugih otrok, pa ni težko presoditi.
Torej: poskusimo na ta način, ■ če nič drugega, našim otrokom bomo dali nekaj lepih dni počitnic in resnično prostega časa, in verjemite, dragi starši, ko bodo prišli domov, bodo kot prerojeni.	tv)
ALBINA ROS:
Občinski odbor ZB Senovo je pred kratkim imel širšo sejo, na katero je povabil krajevne odbore ZB in zastopnike nekaterih organizacij. Razpravljali so predvsem o tem, kako bodo letošnje leto proslavili Dan borca in 22. julij.
Letošnji proslavi Dneva borca, ki bo dne 4. julija, bodo posvetili še posebno pozornost. Sicer so Senovčani že lani kar lepo počastili ta praznik. Letošnji proslavi Dneva borca, ki bo dne 4. julija, bodo posvetili še
posebno pozornost. Sicer so Senovčani že lani kar lepo počastili ta praznik. Letošnjega pa nameravajo še bolj slovesno organizirati. Po predvidenem sporedu, ki so ga sestavili na tej seji, bo že na večer pred 4. julijem slavnostna akademija, posvečena Dnevu borca in spominu na slavno narodnoosvobodilno borbo. Na tej akademiji bodo s kulturnim programom sodelovale sekcije »Svobode«, tako godbena, pevska in oktet, igralska skupina pa bo pripra-
SLIČICE Z ZAGORSKEGA TRGA
.. ti boš zbijala ceno .. ?6
Vsakega 15. in zadnjega v mesecu je približno enako: kopica stojnic, brigada prodajalcev raznovrstnega blaga in sorazmerno dovolj najrazličnejših pridelkov in izdelkov
Drugače pa, denimo, takole med mesecem. »Ne nimam, ali pa: 15. bom prinesla«. In ta »nimam« velja največkrat za jajca, čebulo, razno sočivje, so-
LETALIŠČE...
Malokdo izmed nas je bil že kdaj na letališču, zato si težko predstavljamo, kako tamkaj iz-gleda.
Priznati moramo, da so avi-atiki nekaj posebnega, ki jih ne moremo primerjati s člani drugih enot vojske. To lahko utemeljimo. Pilot leti po zraku in je zato tudi v večni življenjski nevarnosti.
imajo vedno polne roke dela, kajti stroji so želo komplicirani in če ni vse tako pripravljeno, kakor je treba, je lahko za letalca usodno. Tehniki na naših letališčih se zavedajo svoje velike odgovornosti, k čemer jih sili njihova visoka zavest Zato lahko trdimo, da je naš tehnični letalski kader res odličen. Ti ljudje ne poznajo običajnih de-
Pred važnim poletom ...
Pa poglejmo, kako izgleda na letališču! 2e sam vstop na letališče človeka nekako presune. Ze od daleč se čuje brnenje številnih motorjev. Človek ne ve, kam naj se obrne, kajti prostor je tako velik, da ga ne moreš kar tako prehoditi.
Jeklene ptice, id stoje lepo v vrsti druga za drugo, se svetijo v jutranjem soncu. Pista, t. j. cesta, po kateri se spuste letala pred vzletom, je že v jutranjih urah pometena in očiščena slehernega prahu, Velik tank vozi od enega letala do drugega in jih oskrbuje z gorivom. čudo priprav je, preden letalo lahko vzleti.
Letalo je treba pred vzletom temeljito pripravili. Tehniki
lovnih ur, temveč delajo, dokler svojega dela ne opravijo v celoti. Uspešen let pilota je odvisen od tehnikov, ki mu pripravijo letalo. Zato so priprave danes za jutri in jutri za pojutrišnjem.
Letalec je tudi potem, ko vzleti, še vedno odvisen od ljudi, ki so ostali na zemlji. Pilot ima sicer vse pripravljeno, ve tudi za nalogo, ki jo mora izvršiti, vendar je še vedno zvezan z zemljo. Komanda letenja na letališču mu še vedno lahko sporoči morebitne spremembe, vodi ga v primeru slabega vremena in mu omogoča zanesljiv, pristanek.
Oglejmo si še komandni stolp, iz katerega je mogoče videti po
vsem letališču. — Visok stolp tik letališča je opremljen z najmodernejšimi tehničnimi napravami. Dežurni oficir vzdržuje stalno zvezo z letali, ki so v zraku. V kratkem bo na cerkljanskem letališču zgrajen nov komandni stolp, ki bo razpolagal z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Na novo bodo montirali radar-, radio- in meteorološke naprave, ki bodo služile za vse tipe letal.
Ko govorimo o aviaciji, misli vsakdo le na pilota, ne pomisli pa na vse ostale, ki so prav toliko, čestokrat pa še dosti več pripomogli k uspešnemu poletu.
Ne smemo pozabiti tudi na požarnovarnostno službo na letališču. Poleg komandnega stolpa stoji vedno pripravljena požarnovarnostna ekipa, ki mora biti pripravljena vsak trenutek za primer nesreče. V reševalnem avtomobilu sedi po ves dan za volanom šofer, ki je vsak hip pripravljen, da se odpelje na kraj nesreče.
Priznati moramo, da vsako delo na letališču terja celega človeka, ki mora biti docela predan stvari in vesten. Ima pa ta poklic, čeprav je težaven, svoje posebnosti.
Na letališču smo srečali mladega pilota Milorada Petroviča in se spustili z njim v razgovor. Spraševali smo ga o tem in onem, zakaj se je odločil za ta poklic in kakšne cilje ima.
»Že od otroških let,« je jel pripovedovati tovariš Petrovič, »gojim do letalstva posebne simpatije. Vedno sem sanjal, kako letam po zraku. Ta želja se mi je končno izpolnila. Sedaj letam že šesto leto. Ce bi še kdaj pričel živeti, bi si izbral isti poklic. Moj smoter in želja pa je, da bi nekoč letal z letalom na reaktivni pogon,« je zaključil mladi pilot.
Letalstvo ima nekaj svojstvenega, nekaj, kar se ne da povedati, kar mi skratka ne moremo občutiti in razumeti. Prav gotovo je to nekaj vzvišenega letati v zračnih sferah, kjer ni cest, prometnih znamenj in križišč...
lato, česen in še vrsto drugega blaga.
Ondan je neka zagorska gospodinja pobarala branjevko: »Zakaj ne pridete s pridelki vsak drugi dan, ali pa morda vsake tri dni?«
»Ne splača se«, je odgovorila branjevka in gospodinji hitro dokazala, da ima prav. Vse je preračunano na velik dobiček. In če bi branj avka večkrat prišla na trg, bi ae dobiček zmanjšal, kajti vlak je drag, blaga pa v vagonu potniškega vlaka ne sme nesti preko dovoljene koli. čine.
Potemtakem res ni čudno, če zagorske gospodinje oh drugih dneh težko dobe jajca, čebulo in druge pridelke.
Jajca sc na zagorskem trgu še vedno po štirinajst za kos. Drugod jih prodajajo že po dvanajst pa tudi enajst dinarjev. Zadnjič je bilo enkrat dovolj jajc na trgu. Povpraševanje ni bilo tolikšno kot druge dni. Prej je dogovor med branjevkami o cenah jajc venomer držal. Ze zjutraj, ko so prišle na trg, so se domenile: vse po štirinajst. Tisti dan pa se je zataknilo.
Slo je že proti dvanajsti uri, košare pa so bile malone še polne. In kot zakleto, so zagorske gospodinje kupovale le po dva tri jajca Branjevke pa so vsakih pet minut spraševale košato prodajalko za uro. Postajale so nemirne.
Prva je kršila dogovor tista branjevka, ki je imela dve košarici jajc. Ko se je ustavila ob njej neka gospodinja, se je nagnila k njej in ji šepetaje povedala, da so njena jajca najlepša in da jih da po dvanajst. Gospodinja pa ne bi bila Zagorjanka, če se ji ne bi posvetilo, kam pes taco moli. Urno se je obrnila in njeni sosedi popolnoma prostodušno dejala, da daje prva jajca po dvanajst. Nato se je korak umaknila in nagajivo čakala zapleta. Res! Ta se je obrnila k sosedi in je divje zavreščala: »Tako, ti stara copernica, ti boš zbijala ceno ..).« Malo je manjkalo, da nista obe koišari zletele na tla. Ostale branjevke niso ostale dolžne. Nastal je vrišč, prerekanje, in verjetno bi se slabo končalo, da se ni najstarejši posvetilo, da bodo morale spolnimi košarami na vlak, če se ne pobotajo. Spet so se posvetovale in rezultat je bil: jajca po dvanajsti In takrat je ta zagorska gospodinja svoji spremljevalki dejala: »Vidiš, če bi bile sedajle naše babnice pametne, bi dobile jajca po deset, tako pa... sicer pa boš videla.: :« Res: zagorske gospodinje niso znale izrabiti konjunjkture V pičli uri so branjevke jajca pršdala. Branjevke pa so izračunale, da so kljub temu mastno zaslužile...	(v)
vila za to priliko primerno krajše odrske delo.
Na sam praznik, 4. julija, bodo imeli senovški borci sestanek z vsemi otroci padlih borcev in vdovami, kjer se bodo v prijateljskem pomemku seznanili s težavami ter učnimi in vzgojnimi uspehi teh otrok. Ob tej priložnosti jim bodo pripravili tudi skromno zakusko. Glavna slovesnost se bo začela v popoldanskih urah, ko bodo ob spomeniku padlih borcev in žrtev fašizma na Senovem razvili svojo društveno zastavo. Za to priliko je v načrtu pomembna slavnost, izpolnjena z govori, recitacijami, pevskimi in godbenimi točkami, nato pa bo slovesna seja občinskega odbora ZB Senovo, na katero bodo povabljeni vsi člani organizacije Zveze borcev senovške občine,
Verjetno je, da bo v Ljudski skupščini FLRJ sprejet predlog, ki ga je vložil Glavni odbor ZB NOV Jugoslavije, da naj bo
4.	julij — Dan borca dela, prost dan. Tedaj bo proslavo Dneva borca še tem slovesnejša ta večja, saj bi se je lahko udeležilo večje število delovnih ljudi.
Tudi za 22. julij je že pripravljen program proslave. Kakor druga leta, bodo tudi ob praznovanju Dneva vstaje odrinile na teren posebne patrulje, sestavljene iz borcev ta članov ZB, ki bodo obiskale partizanske kraje in ljudi Te patrulje se bodo sešle v Lošcah pod Bohorjem, kjer bo, kakor vsako leto, tudi letos veliko partizansko slavje, združeno z ljudskim rajanjem.
Na kraju naj še omenimo, da si je občinska ZB Senovo poleg priprav za letošnje proslave zadala tudi nalogo, da še v nadalje obišče razne vasi in ljudi, ki se doslej še niso vključili v Zvezo borcev, imajo pa za sprejem vanjo vse pogoje. Občinska ZB namerava povečati število članstva, zlasti na področju ZB Brestanica, kjer je še mnogo ljudi, ki stoje izven organizacije ZB. Mnogo je takšnih ljudi, ki se spomnijo pomena Zveze borcev šele tedaj, kadar jim je potrebno to ali ono potrdilo, ta ali druga pomoč. Šele tedaj sprevidijo, da so največkrat po svoji krivdi ostali izven organizacije ali pa so se ž nerednim plačevanjem članarine sami izključili.
Sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov ie razvila zastavo
Sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov je razvila svojo zastavo. Pred nedavnim je bila na Sv. Gori nad Zagorjem prisrčna slovesnost. Tamkaj so uslužbenci državnih ustanov pod pokroviteljstvom podpredsednika OLO Trbovlje, Viktorja Burkeljca razvili sindikalno zastavo. K slovesnosti so se zbrali skoro vsi članu V lepo okrašeni dvorani planinske koče je bil ob tej priložnosti prirejen tudi kratek kulturni spored, ki so ga priredili člani te sindikalne podružnice. Med drugim je na tej prireditvi prvič nastopil tudi sindikalni pevski oktet, ki je kar dobro odpel nekaj pesmi. Ob zaključku je vsem zbranim spregovoril predsednik sindikalne podružnice, ki je na kratko orisal delo te podružnice. Na novo zastavo sta pripela spominske trake predsednik ObLO Zagorje tov. Lukač in zastopnik rudnU-n inž. Malovrh.
aanec je naprosil Nace-/ ta, naj mu, kakor ve / 4 in zna, poizve, kaj je 7^ z njegovo kobilo, ki so mu jo bili »Wehrmanni« Pred dnevi kratkomalo odpelja-K. Nace mu prošnje ni mogil odbiti — nasprotno, opravka se j® lotil s posebno vnemo. Ze Pred šesto uro zjutraj se je odpravil v senovško šolo, kjer je bila nastanjena kompanija. Vstopil je, na videz brezbrižno, ln na širokem hodniku naletel n° poveljnika.
»Kaj iščeš tu?« ga je, očividko nataknjen, nahrulil rjavec.
»Jaz pravzaprav ničesar,-oof/ovorU Nace, »pač pa oonšek, ki ste mu zares m< Po domače pobrali kobilo nl*govem imenu prihajam.« Nemcu se je stemnilo lici »Mrho bomo vrnili, k bo volja, ti, seme predi J*® boš ostal pri nas nart ?®- v petih minutah te ,®‘®četno, potem bomo vi oko boš vtikal nos v st»art.«
takšne opravke pa ni-t j?’* je Nace odvrnil tesnobno, ^*® zmeraj posmehljivo. »Pri bori u ^ potrebujejo vse "ij kakor tukaj-le. Le tam po-vpTa»ajte!«
kaslfm sc ,e na hodniku pri-0 oi kompanijski intendant c«	* katerim je imet Na-
'O-Jni dogovor, da za vsako
ceno preskrbi municije za partizanske puške. Ponaredil je obraz, stopil pred Naceta in vprašal:
»Ste namenjeni v rudniško delavnico?«
Nace je pritrdil.
»Potem vzemite s seboj tale zavoj; mlin za poper je; v upravi rudnika sem že naprosil, da nam ga pri priči popravite.«
In vtem, ko je to govoril, je naglo odpravil fanta.
•Izvrsten ključavničar/« se je obrnil h komandantu, ko sta ostala sama
»In nič manjši predrznež,« je rezko odvrnil poveljnik. »Sicer pa midva še nisva opravila.
Nace je bil medtem že izginil v sadovnjaku in skozi luknjo v ograji zlezel v delavnico. Poiskal je samotni kotiček, odprl zavoj in ostrmel.
»Ha, to bo nekaj zanje!* mu je zaigralo srce, ko je vsebino presipal v aktovko. V skoro do vrha napolnjeni aktovki so se lesketali puškini naboji.
Na 7.idanškovo kobilo Nace ni pomislil več. Ves dan se je ukvarjal z mislijo, kako najzanesljiveje spraviti tolikanj iskano dragocenost k aletivistki Emi na Okrajno zvezo 3. Toda prvo, kar je popoldne z dela grede zagledal na cesti, je bila gruča orožnikov in vojakov, ki so postavali na mostu, lenarili in oprezovali za ženskami.
Umakniti se ni mogel nikamor več.
Tedaj je, kakor bi bilo domenjeno, stopila iz prve hiše pri mostu njegova znanka Francka.
•Kam, Nace?* ga je vprašala, da je pač. nekaj rekla.
Fant se je ozrl naokrog in —
(Nagradno tekmovanje v po čas
»Čeden parček, pošteno zaljubljen!«. je pristavil drugi. »Pomislite, pod roko pri belem dnevuJ«
»Toda kam, kam-----------?« so
pritisnili ostali.
Nace je pokazal nekam proti hribu in povlekel deketa dalje.
•Ej, ti si tiček! — Preveja-
titev Dneva bor lev)
kakor bi hotela poreči: »Oho, od kdaj pa vidva skupaj lazita? A zakaj tudi ne! Nace — rokodelec, da boljšega ni treba, Francka — varčna in pridna kakor mravlja. No, le, le! — Ati da je to prišlo tako iznenada?!*
Vtem jima je natočila. Hladna pijača »e jima je v julijski vročini zares prilegla.
»A kako naj vam povrneva?« je vprašal Nace. In že se mu je zasvetilo v očeh »E, čakajte no, ženske cenite bonbončke. Izvolite/« Skrivnostno je odprl aktovko in ponudil.
Ženski sta ostrmeli.
»Časi so taki in tako je treba,* ju je pomiril fant. »Morda sem ravnal napak, ko sem izdal skrivnost, toda storil sem, da bosta obe razumeli. In zdaj: pst!*
Potem so se dogovorili: Nace je moral dalje, Francka pa ga je počakala v hramu.
Ko sta se čez dobro uro vračala v dolino, se je fantu zne-nada zmračil obraz: na mostu so se še vedno naslanjali Nemci, kakor da bi čakali samo še na njiju
Prancko je zaskrbelo in hlastno ga je zadržala:
»Kaj imaš v aktovki?*
Vražje hudomušni smeh je hušknil čez njegov obraz.
»Hm, nič posebnega,« je rekel. »Le nekaj pisem od okrožja,
pa dva, tri ducate JVovega časa' in Jdladine'.*
»Joj, če te dobe------!* se je
zgrozilo dekle.
»Ne bodo me. A če bi me le, potem — —«
Segel je v notranji žep suknje in iz njega je pogledala pištola.
»Toda ne boj se! Spet pojde-va pod roko, takole — — glej! Čudna ljubezen, ali ne, fci traja le dve uri?«
Nemci na mostu so ju že zdaleč opazili in se hrupno zasmejali. Ko pa sta prišla na most, so se ju znova lotili:
»Hoho, že s sprehoda?*
»Tako zgodaj?*
»Zakaj zardevaš, cvetka?* NajvsiljivejH pa se ji je zarežal prav v lice:
»A ljubezen — —? Kako pa z ljubeznijo, srček?*
Francka je zardela in v hipu spet prebledela kakor zid. Nace prav tako. Znenada pa je bruhnil v smeh, ki se mu nikoli ni mogel načuditi odkod se je le spričo vsega mogel vzeti.
•Ljubezen?* se je zasmejal in se s sentimentalno gesto prijel za srce, na katerem je počivala pištola. »Ljubezen pa taka, kakor še nikoli!*
In smejal se je iz srca, pa tako zagonetno, da se je Nemcem utrgal krohot, in ko sta odhajala, so gledali z njima polni nerazumljivega začudenja.
POOOOOOOOOOOOOOO^OO^OOO^O
kakor da bi bil ves prevzet od lepote, odvrnil:
»Kako lepo je vsepovsod! Na sprehod sem namenjen, proti Porebri Z mano pojdi!*
»Pa kar takšen le?« se je začudilo dekle, opazujoč njegovo zamaščeno obleko.
On pa ji je že razigrano segel pod pazduho in jo potegnil za sabo.
»Kaj prismoduješ?* se mu je skušala iztrgati. »Ali jih ne vidiš?*
»PotrpiI« je zašepetal, •potrpi/* so prosile njegove oči; desnica pa jo je držala kakor
klešče.
Kakor po iglah sta prišla do mostu in eden od onih je začel:
»Glejte, glejte, nov parček!*
necl — Zapeljivec!«
Opazke so sikale za njima kakor pšice. Nace se jim je v zadregi nasmihal, Francka jih je goltala teže kot ježice.
Streljaj od tam sta zavila vkreber in ušla pogledom z mosta.
»Zdaj je te neumnosti dovoljl* je vzkipelo dekle. »Kam me vlečeš in čemu me mečeš v zobe tej bandi in ljudem? Izpusti me!*
Toda Nace ji še ni zaupal skrivnosti, roteč jo, in šiloma jo je spravil dalje.
Prišla sta na vrh, do prvega hrama. Na pragu je stala Seni-cova gospodinja. Očitno se jima je začudila, ju merila z muhastim pogledom in se namuzni la,
>0000-000-0 LOJZE AVSENAK:	>00000000
Ljubezen pa taka
Belo in uspehi KZ Sevnica
ZAPOSTAVLJANJE ALI MALOMARNOST?
Pred nedavnim je bil v Gasilskem domu redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Sevnici. Obisk je bil zelo zadovoljiv, saj so se občnega zbora udeležili zadružniki iz vseh kra-
tenem so sedaj združene vse mesnice v Sevnici in Boštanju. Ta obrat ima nalogo oskrbovati prebivalstvo s svežim mesom, predelovati meso v mesne izdelke in odkupovati živino za
jev, ki spadajo pod območje za- nadaljnjo prodajo.
druge. Zadruga je omogočila prevoz z avtomobilom vsem članom izven Sevnice.
Ce pregledamo delo zadruge v preteklem letu, lahko rečemo, da je storila mnogo.
Leto 1955/56 je bilo za KZ Sevnica pomembno predvsem zaradi priključitve okoliških zadrug iz Blance, Boštanja in Zabukovja. S tem je nastalo vprašanje, kako oskrbovati člane teh zadrug s potrošniškim materialom. Edini izhod je bil v tem. da si je zadruga preskrbela nov avto TAM, ki uspešno služi svojemu namenu. Pojavilo se je tudi veliko vprašanje, kje dobiti skladišča, potrebna za odkupe in potrošno blago, ki ga mora zadruga dostavljati poslovalnicam v Bo-štanj, Zabukovje in Blanco. Za trenutno rešitev tega vprašanja je upravni odbor sklenil, da razširi spodnje prostore, kjer so sedal pisarne, v trgovske lokale, pisarne pa preseli v prvo nadstropje in na dvorišču preuredi prostore za skladišče. Seveda bo treba čim prej začeti z izgradnjo ustreznih skladišč.
Ce na kratko napravimo pregled bilance za lansko leto, vi-■ dimo da zadruga stoji finančno na trdnih nogah. Osnovnih sredstev ima za 16,757.352 din, po odpisu pa 9,313.731 din. Zadruga razpolaga s 15 milijoni dinarjev obratnih sredstev.
Trgovina je ustvarila pri 70 milijonih dinarjev prometa 417.330 din dobička. Pri odkupu lesa v vrednosti 6 milijonov je 105.825 din dobička. Pri ostalem odkupu kmetijskih pridelkov pa je napravila zadruga pri 3 milijonih prometa 131.580 din dobička. Tz tega sledi, da so dali odkupi velik doprinos k dobičku, in sicer 8-krat več kot trgovina glede na promet. To pa ni zdrav pojav, ki ga bo treba v bodoče odpraviti in napraviti v odkupni mreži temeljito spremembo.
Značilno je nadalje, da zadruga kljub razglasom itd. ni uspela odkupiti določenih množin blaga, akoravno so ga kmetje imeli. Delno so temu krive odkupne cene, ki jih zadruga ne sme prekoračiti, zasebni nakupovalci pa ponujajo za isto blago več kot zadruga. Nujno bo treba preusmeriti delo v tem pogledu in težiti za čim večjim odkupom, ali pa ustanoviti poseben kmetijski odsek a svojim finančnim poslovanjem (kmetijski odsek — poslovna zveza, kakor je to prikazal tov. Edvard KarrkM na seji Glavne zadružne zvezek Ta odsek bi Imel svoje uslužbence, svoj finančni račun in bi se pečal Izključno samo z odkupom vsega kmetijskega blaga. Stik s kmetovalci na terenu bi bil tedaj večji, uspeh boljši in zadruga bi na ta način služila svojemu namenu.
Vse poslovalnice so delovale preteklo leto v redu. Trgovska dejavnost se v zadnjem času zelo dviga. Postrežba v poslovalnicah je povsem zadovoljiva, za kar je treba izreči uslužbencem priznanje. Za razmah trgovine pa bo treba razširiti lokale in povečati skladišča. To vprašanje bo treba v doglednem času urediti, sicer bo delo v trgovini nemogoče in brez vsake prave evidence. V tem pogledu je zadruga naletela na razumevanje pri oblastnih činiteljlh, ki so uvideli, da je zadrugi potreben razmah v korist kmeta in potrošnika.
V toku leta se je v zadrugi ustanovil mesarski obrat, v ka-
Zivinorejski odsek ne zaznamuje posebnih uspehov. Delal je v okviru danih možnosti. Pomembna pa je bila medzadruž-na kmetijska razstava, na kateri so živinorejci razstavili govejo živino. Na razstavi so bile
analizirati svojo zemljo, so imeli navadno slab uspeh. Kolikor so se pri glasili interesenti, pa spet ni uspelo dobiti človeka, ki bi strokovno prikazal odvzem vzorcev zemlje za analizo. Nujno pa bo treba to storiti v jeseni.
Izvršili so se nadalje setveni poskusi sortnih žit — pšenice. Poizkus je bil napravljen na Orehovem. Posejano je bilo 6 vrst pšenice, od katerih se je v tem okolišu najbolje obnesla
nadalje svinje in kokoši. Raz- pšenica »U 1« in »Graf Toring«,
stava je bila uspešna, ob kateri priložnosti so bili napredni živinorejci nagrajeni. — Uspešno deluje nadalje sekcija rejcev štajerskih kokoši, ki jih sodobno krmijo in oskrbujejo. — Odsek ima tudi molznega kontrolorja, ki je svoje delo vestno opravljal.
Živinorejski odsek si je zadal nalogo, da poizkusi organizirati kolektivno zavarovanje živine svojih zadružnikov in bo v to svrho stopil v stik z DOZ.
Sadni odsek je v letu 1955/56 izvedel škropljenje sadnega drevja. Delo so opravile delno ekipe, delno pa sadjarji sami. Škropljenje je bilo opravljeno v 28 vaseh pri 305 kmetovalcih. Skupaj je bilo poškropljeno 22.936 dreves. Tu pa niso všeta drevesa zadružnega posestva v Sevnici in Boštanju. Tudi krom-pirišča so bila v veliki večini poškropljena proti hrošču in plesni.
Poljedelski odsek je zadane naloge reševal po navodilih OZZ Krško in po sklepih koordinacijskega sestanka pospeševalnih odsekov. Razglasi, ki so klicali kmetovalce, naj dajo
ostale štiri vrste pa so dale manjši uspeh. Ravno tako Je poljedelski odsek priporočil nakup semenskega krompirja »Merkur« in »Vekeragis«. Za propagiranje semenskega krompirja »Merkur« je odsek organiziral 6 posestnikov, ki bodo izvedli vse agrotehnične ukrepe, t. j. gnojenje z hlevskim in umetnim gnojem, škropljenje in pravilno obdelavo.
Ustanovljen je bil tudi odsek mladih zadružnikov in žen za-družnic. Mladi zadružniki so imeli do sedaj dva sestanka, združena s predavanjem. Iz teh prvih sestankov je sklepati, da bo ta odsek zadovoljivo deloval, ker je med mladimi zadružniki opaziti veliko zanimanje za napredek našega kmetijstva.
Organiziran je bil tudi gospodinjski tečaj, ki je bil v teku zime v Sevnice. Zadruga je odobrila v ta namen 50.000 din, od katere vsote je dobil tečaj, ki je bil organiziran v Zabu-kovju, 15.000 din.
Medzadružna razstava, ki je bila prirejena ob občinskem prazniku od 6. do 13. novem-
OZZ Krško, vsa ^krb pa je ležala na članih KZ, je bila uspešno izvršena. Razstava, na kateri so bili razstavljeni poljski pridelki, sadje, čebeloreja, ko-košereja. živinoreja in kmetijski stroji, je uspešno prikazala kmetijstvo v sestavu Sevnica.
Kar se tiče članstva, je treba poudariti, da je občutno pre-pičlo. V zadrugi je včlanjeno samo 205 članov, s polno plačano članarino 63. Zadruga ne zajema niti tretjine vseh kmečkih gospodarstev bivše občine Sevnica oz. zadruge. Taka nezainteresiranost kmetov pa škodi njim samim. Žalostno je nadalje. da tudi samo uslužbenci, ki jih je 45, ne čutijo potrebe, da bi se organizirali, in jih je vpisanih samo pet. S fuzijo je članstvo narastlo na 767.
Na splošno smemo reči, da je zadruga v lanskem letu storila svojo dolžnost. V novem 1. 1956 pa se bo morala še bolj posvetiti kmetijstvu, ki je tako potrebno pomoči.	-ko
peljal filmsko aparaturo v Čeče.
Kakor smo izvedeli, so imeli zaradi tega sitnosti tudi pri predstavah v Trbovljah.
V Čečah pa se to ni prvič
Ob zaključku Tedna Rdečega križa dne 13. t. m. je krajevna enota te ustanove v Čečah organizirala majhno prireditev.
Zdravnica dr. Irena Ivančič je zbranim ženam preprosto in
razumljivo predavala o potrebi zgodilo. V letošnji sezoni so občine Prav^ne prehrane. Takih po- poleg te že tri napovedane ljudnih predavanj si še želimo, predstave Potujočega kina od-Sledila je igra »Mačeha in pastorka«, ki so jo z uspehom dale pionirke. S prireditve so ljudje zadovoljni odhajali.
Zelo ogorčene pa so bile žene in dekleta, ki so se v velikem številu zbrale v sredo, 9. maja, ob sedmih zvečer v dvorani v Čečah k napovedani predstavi filma o raku. Mnoge so zapustile delo na polju in prihitele tudi po eno uro daleč zato, da jih je Potujoči kino Zveze »Svobod« in prosvetnih društev okraja Trbovlje spet — pošteno potegnil za nos.
Čudno se nam zdi, da Mestni odbor Rdečega križa v Trbovljah, ki je to predstavo organiziral, rf celih Trbovljah ni mogel najti avtomobila, da bi pri-
padle brez vsakega predhodnega obvestila. Zato ni čudno, da obisk filmskih predstav pada, saj se ljudje po pravici jezijo in ne verjamejo nikomur več.' Ce se take predstave razglasijo z lepaki in objavijo tudi v krajevnem časniku, naj odločujoči činitelji pomislijo, da so s tem prevzeli določene obveznosti do vseh ljudi, ki so nameravali filmsko predstavo obiskati.
Film o raku smo končno le videli tudi v Čečah dne 15. t. m. — čeprav ob polovični udeležbi in brez zdravniškega predavanja, pa vendar z velikim zanimanjem. Prosimo, da nam drugič še prikažete kak podoben poučen film, vendar — točno ob napovedanem časti in brez zamude!	(Mad.-)
OSEM DN! V TABORU PVV V ŽEBNIKU PRI RADEČAH
Spet je minilo leto dni in spet so širom po naši domovini postavili na desetine šotorov — platnenih domovanj obveznikov predvojaške vzgoje. Predvojaška vzgoja! Kaj je to, kakšen namen pravzaprav ima? V prvi vrsti ta, da pripravi in pouči
prvem tabore mladinci iz bivšega trboveljskega okraja, v drugem pa iz nekdanjega okraja Krško.
Ko je nekega dne v začetku maja mladinec Jože ob 14., kot navadno, zapustil svoj stroj v tovarni in se odpravil proti do-
bra p. 1. in jo je organizirala mlade fante — bodoče aktivne mu, je tamkaj našel vabilo z
mandanta taborišča, kapetana prve klase, Dušana Opačiča, ki jih pozdravlja in jim govori o pomenu in namenu PVV. Tovariš Opačič jih je v svojem nagovoru spomnil tudi na NOV in jim naročil, naj budno čuvajo njene velike pridobitve. Po govoru se je začelo delo po pro-
PRAVNI KOTIČEK
člane JLA o najosnovnejšem, občine, vabilo, naj se ob tej in gramu. Ta vod je imel fizkul-
1._i _	J.	__:	__:___c_____.	m	.	_______ _i___m__
KDO MORA PODPISATI ZAPISNIK USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA KZ?
Zapisnik ustanovnega občnega zbora KZ mora poleg spr-' ’tih sklepov, datuma in kraja xst&-novnega občnega zbora vsebovati tudi ime in priimek, poklic in bivališče ustanovitelja, razen tega tudi število deležev in višino poroštva, ki so ga prevzeli ustanovitelji. Ta zapisnik mora torej imeti poleg običajne vsebine, ki jo imajo zapisniki občnih zborov, tudi vse tisto, kar vsebuje sicer pristopna izjava. Iz 23. člena uredbe o kmetijskih zadrugah namreč izhaja, da postanejo ustanovitelji kmetijske zadruge zadružni člana z dnevom registracije zadruge. Ustanovitelji postanejo torej člani izvirno s lastnim sklepom o ustanovitvi zadruge in ne tako kot drugi člani, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi njihove pristopne izjave.
Zapisnik o ustanovnem občnem zboru morajo torej podpi-
sati vsi ustanovitelji, t. j. tisti, ki so bili navzoči na ustanovnem občnem zboru in so glasovali za ustanovitev zadruge. Ta zapisnik je namreč edina izjava, ki jo da ustanovitelj glede svojega članstva v zadrugi.
kar je potrebno, da ve vsak vojak. Ta namen pa je s tem prav gotovo dosežen.
Taborjenje PVV traja tri leta, vsako pomlad in jesen ter ga obiskuje delavska in kmečka mladina.
V našem okraju sta letos dva tabora: eden v Zebniktt pri Radečah, drugi pa pri Sevnici. V

RAZPIS
za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS
od 1. septembra 1956 do 31.januarja 1957.
Tečaj je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so se že aktivno uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim je zato nujno potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma.
Priglasitve z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov pošljite do 25. junija 1956 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37, II trakt, telefon štev. 23-981, tat. 206 — hkrati pa tudi na svoj občinski ko. mite ZKS. — Sola im* Internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področja.
tej uri zglasi pri vojnemu referentu. Na taborjenje pojdem, mu je šinilo skozi glavo, ko je končal z branjem, in se nasmehnil. »Sedaj pojdem tudi jaz!« je dejaL Spomnil se je,' kako se mu je lansko leto hvalil sosedov Francelj, ki je leto dni starejši od njega, ko se je vrnil s taborjenja PVV. »Kaj boš ti, ki še puške ne znaš opisati in nabojev...« mu je večkrat govoril. Sedaj se bo tudi on naučil vsega tega! Obraz se mu je nehote razširil v nasmeh, z žlico pa je krepko zajel v velik krožnik, iz katerega se je kadila jed, ki jo je nadvse ljubil.
turo, drugi je spoznaval puško, tretji je korakal itd.
Dopoldne je kar hitro minilo. Ob 13. uri je bilo kosilo, ki se je fantom že kar prileglo, zatem pa so nekaj ur počivali... Tako je minil prvi dan v taboru.
Kako pa je bilo kaj v naslednjih dneh? Kot že rečeno: precej pisano. Mladinci so v tem kratkem času poleg najosnovnejših vojaških veščin pridobili še marsikaj drugega. Na zdravstvenih predavanjih so se seznanili z najosnovnejšo higieno, z raznimi rtalezljivimi boleznt-mi in drugim. Nekajkrat jih je obiskal tudi sekretar MK LMS
Jože in tudi mnogi drugi mla- iz kadcč, tovariš Janez Zahrast
nik, ki jim je govoril o NOV, o naši družbeni ureditvi in družbenem upravljanju. Vsi mladinci pa so bili še posebno veseli, kadar so izvedeli, da jim bo govoril kapetan, tov. Opačič. Prvič jim je zelo zanimivo in na razumljiv način govoril o naši novi ekonomski politiki, drugič pa o svojih doživljajih
dinci iz Trbovelj, Zagorja, Radeč, Hrastnika in vasi pod Kumom, Mrzlico in Kalom ter drugod se niso zmotili. Res, na taborjenje Predvojaške vzgoje pojdejo, in to že čez nekaj dni. Kam? V Zebnik pri Radečah, kjer že stoji dolga vrsta šotorov ...
V Zebnlku, prijaznem kraju
med Radečami in Jagnjenico, ^ NOV, kjer je bil že od 1941-
ZeliŠ lepo, sodobno in okusno tapecirano pohištvo?
Potem se oglasi pri
Tapetništvu” Trbovlje
OBRTNIŠKA CESTA 12 (v hiši pri Ačknn)
Izdelujemo vse v to stroko spadajoča dela, o to mane, kavče, žimnice, fotelje, vzmetnice, zavese in vse vrste dekorativnih in sedlarskih del. Sprejemajo se tudi popravila. _
divani že od 11.000 do 16.000 dinarjev kavči že od 35.000 do 40.000 dinarjev žimnice že od 8.500 do 12.000 dinarjev
Cene konkurenčne — Izdelava solidna in točna, prepričajte se o tem sami in nas obiščite! — Priporoča sc
TAPETNIŠTVO — TRBOVLJE
menda še nikoli ni bilo tako živahno kot v teh dneh, ko tamkaj tabori nekaj nad sto obveznikov Predvojaške vzgoje.
Ob cesti, onkraj potoka Sopo-ta, je na položnem gričku razprostrtih okoli dvajset velikih d0jo' šotorov, kjer bivajo mladinci. vidimo torej, Lepo in Cisto je v njih. Prostor, kjer stoji tabor, je zares lep.
Z dveh strani ga obdajajo zeleni travniki, polja in gozdovi.
Prva izmena je taborila od 8. do 15. maja. Skoro vse te dni
leta. Lepo presenečenje jim je pripravil tudi Potujoči kino iz Trbovelj, ki jih je obiskal dvakrat in pa gledališka družina iz radeške Papirnice, ki je zanje uprizorila lepo gledališko
da je bilo vsega dovolj. Pa še nekaj ne smemo pozabiti: na tem taborjenju se je sklilo prijateljstvo z delavsko in kmečko mladino, česar se lahko samo razveselimo.
Zadnje popoldne pred odho-
Ing. Jože Sedlar:
(Nadaljevanje)
lisi z ekskurzije
tugasiguanshih rudargeu po Rngllji
Vozila so v Angliji sorazmerno precej poceni. Nov čeden štirisedežni avto kupiš za pet do sest rudarskih plač, dve leti vožen avto pa dobi* že za polovično ceno. Drag pa je bencin in to precej dražji kot pri nas, čeprav preračunamo funt v dinar i*o kurzu na svobodnem trgu.
Precej drage pa so hiše. Enodružinska hiša stane 2000 do 8000 funtov in bi veljala torej 3 do 4 celoletne rudarske plače. Nasprotno pa Je pohištvo pre-cel poceni.
Če gledaš cene po trgovinah, le zbodejo v oči neverjetno visoke cene boljšega krzna. Zenski dolgi »perzijaner« stane dvakrat toliko kot nov lep avtomobil. Precej draga so tudi kr-nrtetlfna sredstva, ki jih An-cleži v celoti uvažajo iz Fran-
cije in delno iz Združenih ameriških držav. Lepotilnih sredstev konsumira Anglija izredno veliko, ker se Angležinje zelo negujejo. V Angliji skoraj ne srečaš ženske, ki ne bi imela skrbno obarvanih ustnic, trepalnic in obrvi. Angležinje se tudi precej pudrajo. Kar se tiče barve las. srečuješ večinoma temnolaske, vendar sem prepričan, da je večino temnih kodrov ustvaril frizer.
Zelo razširjeno Je tudi lakiranje nohtov, vendar al nohte na rokah loščijo večinoma le z brezbarvnimi ali lahno rožnatimi laki, nasprotno pa imajo nohte na nogah lakirane temnordeče ali zlato, kar opaziš skozi prozorne ny!onke tudi pozimi, ker nosijo — če le ni snega — »salonarje« z nebotičnimi neta-mi, ki so spredaj odprti. V An-
gliji skoraj sploh ne vidiš ženske, ki ne bi nosila 8.5 centimetrov visokih pet. Sicer pa je razumljivo, da Angležinje koncentrirajo svoje čare ravno na noge, ker je vsekakor treba primati, da ima.lo Angležinje zelo lepe noge in tamkaj redko vidiš žensko, ki ne bi imela lepih nog. Sploh imajo Angležinje čedno postavo, kar je ravno zasluga tradicionalne flzkulture in množičnega športnega udejstvovanja tudi pri ženskem svetu. V glavnem so visoke ali srednje postave, vitke, skoraj nekoliko preozke v bokih. Pri obleki prevladuje tradicionalni angleški kostum, ki ga ob raznih priložnostih nosijo v različnih barvah, ki pa je bil lansko leto v toliko spremenjen, da »o bili suknjiči krajši, krila pa zelo ozka.
Ce sc povrnemo spet v revirje. smo si ogledali rudnike s tako popolno mehanizacijo In tako sodobno modernizacijo, da prekašajo najbolje modernizirane nemške premogovnike, po-knznll pa «o nam tudi rudnike, ki so tehnično še popolnoma zastareli in jih lahko primerja-
mo z najpriimtivnejšimi premogovniki v naši državi. Med izrazitimi tehničnim novostmi naj omenim popolnoma mehanizirano in avtomatizirano široko čelo z »Anderton« reza čem, z vr-tečml se diski, plugom in na-k la dači. ki pridobivajo premog in ga nakladajo na čelno mehanizacijo. Ta vrsta rezača In pluga za široka žela se še ne uporablja v Evropi na kontinentu, ima pa pred nemškimi modeli to veliko prednost, da se v glavnem more uporabljati tudi v slojih s tanjšimi, tršimi .jalovimi vložki.
Obiskali smo tudi eno izmed največjih tvomlc strojev »Trc-doman« v Ystard Mynachu v \Vallesu. kjer smo sl ogledali tudi razstavo rudarskih strojev in opremo, kjer Je razstavljala celotna angleška Industrija rudarskih sl rojev in rudniške opreme. Največjo zanimivost so predstavljali tu premikajoči se podporni okviri hidravlične izvedbe za podpiranje širokih Čel. katerih premikanje v smeri napredovanji čela le popolnoma mehe**l7ir»n9 in ki prestavljajo v kombinatiji z »Amlrcton«
je bilo lepo sončno vreme, tako dom domov so sc skoro vsi obda so	se	vrnili fantje	domov	veznikl pvv	udeležili krosa, ki
kar	precej	ožgani,	življenje	pa	zelo lepo	uspel, prvo mesto
je bilo tamkaj tudi drugače ,0 zasedel mladinec Kaniiar iz precej pisano.	Trbovelj, ki je bil na to razum-
*	ljlvo precej ponosen.
Prvi dan taborjenja! Mladin- zadnji dan dopoldne! Mla-ci, oblečeni v obleke PVV, se dinci menda je niso nikoli ta-zbirajo na zbornem mestu ob ko čistill puik> kot tokrat. Vsak cesti. Delavci in drugi, ki jih • hotcl imetl kar se da lep°; pot nese tod mimo, se rado- ^ =e tekel... Po kosilu jebn vedno ozirajo nanje. Kmalu je zbor Mladinci so ponosno stol1 vse nared. Ze so postroj eni in v dolgih vrstah... Spet jim Jc kar precej po vojaško že stoje. sprcgOVOril kapetan Dušan Opa-Mirno in pazljivo poslušajo ko- cl4 Vso j0 pohvalil, še posebno 1»	»	pa nekatere	komandirje vodov
in oddelenj,	ter izrazil upanje,
da bodo vsi	v jeseni, ko bodo
spet prišli na taborjenje, **;
boljši in prizadevnejšl. vsa
T. ~k~ mu je to na tihem obljubil-i! nekli kajti postati hoče dober vojak le nekaj državljan socialistične do movine, za katere svobodo J darovalo svojo kri več ko mm jon ljudi.
Jano Koprivc
rezači, plugi in nakladači ter čelno mehanizacijo popolno mehanizacijo pridobivanja premoga, tako rekoč robota, ki ne bo več potreboval na čelu rudarjev, ampak strojnikov. Angleži celo prerokujejo, da bodo premikajoči se okviri v desetih letih popolnoma izpodrinili 1 železne stojke i stropnlce iz širokih čel. Kar sc tiče jeklenih stojk, uporabljajo Angleži na širokih čelih angleške hidravlične »Do\vty« stojke, precej po tudi nemške stojke, kjer prednjačijo Scbwarzove cevne stojke, delno pa uporabljajo tudi »Brcorit«, »VVanhelm«, »Alco« in »GIIH« stojke nemškega Izdelka. Zanimivi so bili nadalje liliputanski stroji za za-pihovanje popolnoma nove konstrukcije, ki imajo kljub majhnim dimenzijam visoke storitve in trošijo z« ponog komprimlran zrak z nizkim pritiskom, dalje jamska sidra različnih izdelav, avtomatični nakladači, kombinacija najrazličnejših zaseko-valnih in i*odsekovalnlh strojev z nakladači. plugom, zarezačl in transporterji ter jekleno pod-porje za proge.
Na Izlakah so gostovali loški pevci
Pevski odsek »Svobode« L°^ Kisovec je zadnje mesece poživel svojo dejavnost. 1 tedni je naštudiral kratko voigro »Ponočnjak«, ki i®, V skupno s koncertom prired domači dvorani. Obisk jc ji nadpovprečen, saj »o m° prenekatcrl ostati zunaj. ,t\ Minulo nedeljo je gosto™ f na Izlakah. Izlačani so b> gostovanjem in izvajanjem stov zelo zadovoljni.
Dolani so gostovali v Laškem
Prejšnjo nedeljo sta imela članski in mladinski orkester TVD »Partizan« z Dola pri Hrastniku koncert v Hudi jami in v Laškem. Program, ki je bil v glavnem sestavljen iz slovenskih narodnih napevov, je skrbno pripravil tov. Stane Štraus. Izvedba koncerta v obeh krajih je bila zelo dobra, saj sta morala članski in mladinski orkester po navdušenem ploskanju nekaj točk ponoviti.
še nekaj o obeh orkestrih. Prvič sta se predstavila javnosti lansko leto ob občinskem prazniku. Kljub kratkemu času njunega obstoja sta pokazala precejšen napredek. Čeprav je število članov orkestra starejših majhno, le-ti z veliko ljubeznijo in točnostjo obiskujejo vaje, kar bi bilo lahko marsikomu za zgled.
Ko se je zaradi nezdravih razmer salonski orkester v Hrastniku razpustil, se je nekaj članov tega Orkestra pridružilo Dolanom, kar je še bolj dvignilo kvaliteto in raven igranja.
-vlč
Deset let dela pionirskih organizacij v Zasavju
Mladež na pohodu
Kakor da je bilo včeraj, tako živo mi je ostal v spominu mesec april leta 1946.
Na velikem dvorišču zagorske osnovne šole se je zbirala zagorska mladež. Prihajali so v belih srajcah z rdečimi kravatami pod vratom, sproščeni in slavnostno razpoloženi.
Igriv živ žav je napolnil ta prostor in še potem, ko so vsi predstavniki mladinske organizacije in drugi začeli govoriti, je hrup za silo pojenjal. In ko je mladinski predstavnik slovesno naznanil, da so s tem dnem postali Titovi pionirji, je v besedah izraženo veselje odmevalo daleč naokrog.
Ni bilo tako le v Zagorju! Ne. Po vsem Zasavju! V Trbovljah, Hrastniku, Vidmu-Krškem, Senovem, Brežicah, Radečah, Sevnici in drugod. Kmalu ni bilo šole, kjer bi ne imeli številčno močne pionirske organizacije. Ponekod so jo ustanovili že leta 1945, takole konec decembra,
Ne bo še zatišja...
Ze večkrat smo zapisali, da je letošnja kulturnoprosvetna dejavnost v Trbovljah zelo živahna, in to drži. Kar spomnimo se samo na tedne, ki so pravkar minili. Priznati moramo, da je bilo skoro v vsakem po več ali pa vsaj ena kulturna prireditev. Bili smo kar malce v zadregi, saj smo lahko vsako sproti komajda le bežno omenili. Lahko rečemo, da so prišli vsi na svoj račun. Tako ljubitelji gledališke umetnosti, kot glasbe in petja. Seve, vseh teh prireditev niso pripravila le domača društva, ampak so z njimi gostovali tudi kulturniki iz drugih krajev. Ne glede na to pa smo lahko z letošnjim delom trboveljskih »Svobod« kar zadovoljni. Kar je res, je res: vse so pokazale, da imajo precej volje za svoje delo in je opaziti viden napredek od prejšnjih let. To pa ni malo.
Kot že rečeno: letos ali bolje zadnje čase je bilo kulturno življenje v rudarskem mestu precej razgibano. Kako pa v bodoče? Povedati moramo, da vsemu temu še ne bo sledilo zatilje. Nasprotnol Imeli bomo možnost prisostvovati še vrsti zanimivih kulturnih prireditev. Pred nami je občinski praznik in z njim pisan program številnih kulturnih nastopov vseh štirih »Svobod*. Nadalje ne smemo pozabiti sekcij zgornje-trboveljske »Svobode«. V tem tednu je bil v njenem domu že četrti prosvetni večer v počastitev rojstnega dne maršala Tita in 80-letnice rojstva Ivana Cankarja, nocoj pa bo koncert tamburaškega zbora, na katerem bo le-ta izvajal narodne in umetne skladbe. Zelo živahno je že nekaj časa tudi v pevski sekciji, ki pripravlja ob sodelovanju nekaterih članov gledališke družine Gobčevo opereto »Planinska roža«, katere premiera bo v okviru prireditev v Počastitev občinskega praznika. Bežijo ima v rokah Rado Cešno-var, pevske točke pa je naštudiral Stane Ponikvar. Pri tej spevoigri bo sodeloval tudi mestni orkester, ki ga vodi ■Albin Weingerl. Tudi mladinska godba v teh dneh pod vod-
stvom kapelnika Ada Ta v šiča nenehno izpopolnjuje in izboljšuje že naučena dela, kajti prvi celovečerni koncert se naglo bliža...
Na koncu naj še omenimo, da je gledališka družina »Svo-bode-Zasavje« pred nedavnim uprizorila drugo premiero v letošnji gledališki sezoni — Bu-dakov »Klobčič«. Delo je zelo lepo uspelo. Upamo, da se nam bo omenjena gledališka družina v prihodnji sezoni pogosteje predstavljala kot doslej, v zadovoljstvo vseh ljubiteljev gledališke umetnost i v tem delu Trbovelj. Saj veselja do igranja ima kar precej, sposobnosti pa tudi.	-Jak
vsepovsod pa so jo imeli konec maja 1946.
Kaj kmalu so organizacije naših najmlajših jele izpopolnjevati svojo dejavnost. Osnovali so razne krožke, skupine, sekcije, in kdo ve kaj še vse. Uspehe svojega dela so kazali vsepovsod in ob vsakem času. Tisti, ki so pred desetimi leti postali prvi pionirji, so danes zavestni člani mladinskih organizacij. Rastli so pod okriljem organizacije, ki jim je dajala z odprtimi rokami radodarno, kot zmore le organizacija, ki se je porodila hkrati z neštetimi velikimi pridobitvami naše ljudske revolucije. Kako vse drugačna je bila mladost te naše prve povojne generacije. Nič kolikokrat so mlade roke pokazale prave, pravcate umotvore in vse to so zmogli le strnjeni okrog svoje pionirske organizacije.
In danes? Da, dandanes so pionirske organizacije številčno najmočnejše društvene institucije. V zadnjih letih so še bolj razvile svojo vsestransko dejavnost, glavno pa je ostalo še tudi danes: učenje in izobrazba. Pod vodstvom izkušenih šolnikov skrbijo za svojo nenehno rast, zavedajoč se, da jim bo z znanjem odprta pot k vsakemu poklicu.
V mnogih krajih Zasavja se ta čas pripravljajo pionirji na svoje praznovanje. Pravzaprav bodo praznovanja začeli že 24. aprila in ga končali konec maja. Precejšnje naloge so si zastavili Z raznimi akademijami, telovadnimi nastopi, igricami in drugimi podobnimi prireditvami bodo hkrati proslavili deset let svojega dela in počastiti 64-letnico svojega največjega prijatelja in učitelja, tov. Tita. Mnogokje bodo razvili tudi svo-
je društvene zastave, pod zastavo pa se bo strnilo še več pionirjev. Ponekod bodo v teh dneh sprejemali v svoje vrste nove pionirje. To bo praznik, kakršnega že dolgo niso imeli.
Upravičeno so zapisali pionirji neke osnovne šole ob prvomajskem izletu: »Ml smo na pohodu ... nič nas ne more zaustaviti...	(v)
'OOOOOOOOOOOO
PROGRAM
IZLETA NA MRZLICO V NEDELJO, 27. MAJA 1856
Ob 10. url dopoldne pričetek programa:
1.	himna — godba na pihala;
2.	govor o pomenu izleta in o Tita — tov. Jože Jurač, član predsedstva RS ZSJ;
3.	petje pevskih zborov Trbovelj in Celja;
4.	igranje tamburašev šs Celja;
5.	nastop folklorne skupine iz Celja;
6.	rajanje v naravi.
Na izlet vabita občinska sindikalna sveta Trbovlje in Celje ter iniciativni odbor Društva prijateljev prirode iz Celja.
Z izleti v naravo in drugimi primernimi oblikami razvijajmo delavski turizem!
z žogo...
PRVI DELAVSKI Z L E T N A M R Z L I C I
Počastitev rojstnega dne
tov. Tita
Občinska sindikalna sveta v Trbovljah in Celju sta se odločila obnoviti tradicionalne izlet, ki ko jih v stari Jugoslaviji prirejali člani »Svobod« obeh navedenih krajev. V ta namen bo v nedeljo, 27. maja prvi tak
'••7 PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM V HRASTNIKU
Tudi letos zelo pisan program
prireditev
Prebivalci Hrastnika in okolice že nekaj let praznujejo 3. julija svoj občinski praznik, v spomin na gladovno stavko hrastniških in kasneje vseh zasavskih rudarjev, ki je bila leta 1934.
Doslej so še najlepše praznovali lansko leto, ko so bile v počastitev tega dne in 10-letnl-ce osvoboditve skoro skozi ves mesec številne kulturne in športne prireditve, ki so pokazale velik napredek, ki ga je doseglo mesto na tem področju v letih po vojni.
Se dober mesec nas loči od letošnjega občinskega praznovanja v Hrastniku, ki po vsem sodeč ne bo mnogo ali pa nič zaostajalo za lanskoletnim. Pripravljalni odbor za to proslavo se je že večkrat sešel in v glavnem že tudi sestavil dokončen program prireditev.
Slovesnosti se bodo začele 23. junija, ko bo gledališka družina »Svobode /« uprizorila Borove »Raztrgance«, zaključile pa 3. julija. Takrat bo ob 8. uri zjutraj slavnostna seja Obč. LO, pol ure kasneje pa bosta krenila proti letnemu telovadišču »Partizana«, kjer bo ob 9. uri slavnostno zborovanje, sprevoda iz Zg. in Sp. Hrastnika. Po
zborovanju bo razvitje zastave ZB, temu pa bo sledil pisan kulturni program. Za zaključek pa bo popoldne še velik telovadni nastop.
Tudi v dneh od 23. junija do 3. julija bo v hrastniški dolini cela vrsta kulturnih in športnih prireditev, tako da lahko rečemo, da bodo prišli vsi na svoj račun. Med drugim je .4. junija zvečer na sporedu glasbeni večer vseh »Svobod«, na katerem bodo sodelovali godbeniki in pevci. Nadalje naj omenimo, da bo tega dne tudi otvoritev strelišča na Dolu in še več športnih prireditev.
V naslednjih dneh bo že mla-
dinski glasbeni večer, na katerem bodo sodelovali pionirski pevski zbori in glasbena šola, prirejen bo plezalni vzpon planincev v Bobnu, množičen izlet PD Hrastnik na Mrzlico, odprta bo razstava fotografij, kakor lansko leto pa je tudi letos v načrtu zlet tabornikov, in sicer 30. junija. V počastitev 3. julija bo tudi v okolici več različnih prireditev. »Svoboda« na Dolu bo ob tej priložnosti med drugim razvila tudi svojo društveno zastavo, prav tako pa bodo tokrat dobili novo zastavo tudi gasilci v Prapretnem.
Omenimo naj še, da bo drugega julija komemoracija pred spomenikom padlih žrtev, na rudniku pa bo rudarski večer z razvitjem zastave »Svobode/«.
-jak.
množični izlet na Mrzlico z namenom, počastiti v primerni obliki rojstni dan maršala Tita.
Ker je ta izlet v prvi vrsti posvečen tovarišu Titu, sta oba sindikalna sveta in iniciativni odbor Društva prijateljev prirode sklenila, da mora biti izlet na primerni in dostojni višini. V ta namen je tudi izbran prijeten in primeren program, ki ga bodo dale na Mrzlici kulturne skupine iz Trbovelj in Celja.
Na drugi strani pa je izlet namenjen širjenju namenov Društev prijateljev prirode oz. ustanavljanju Iniciativnih odborov za ustanovitev teh društev po sindikalnih podružnicah. Ti nameni so dokaj Široki in plemeniti in so namenjeni Širjenju delavskega turizma in organiziranju čim boljšega izkoriščanja prostega časa delovnega človeka, tako ob dneh tedenskega počitka, ob državnih praznikih. letnih dopustov itd., katere dneve naj delavci po možnosti prežive v naravi, da si s tem i'' jujejo zdravje in delovno f obnost, da se naužijejo prirodnih lepot itd. Tl izleti bo-
Križem po Senovem
TAMBURASKI ZBOR DPD »SVOBODA« V TRBOVLJAH bo priredil v soboto, 26. maja, ob 19.30 v Domu »Svobode-Trbovlje II« CELOVEČERNI KONCERT umetnih ln narodnih pesmi pod vodstvom dirigenta Ivana Gračnerja.
Vs.opnice se dobe v predprodaji in pri kino blagajni. —
Vljudno vabljeni!
Cene običajne.
Pretekli teden so skoraj vse senovške organizacije ln društva razvila živahnost, ki se je izpolnjevala v sejah, sestankih ali delu raznih komisij.
SZDL je s svojim odborom opravljala organizacijske priprave za Titovo štafeto, prav aktivne pa so bile tudi osnovne organizacije ZK, ki so ta teden imele svoje redne sestanke. Člani ZK na Senovem sedaj mnogo razpravljajo o tem, da pomladijo svoje vrste in jih požive z novimi člani. V tem se v posameznih osnovnih organizacijah že kažejo uspehi. Ponekod so že sprejeli nove Člane, ali pa pripravljajo vse potrebno za sprejem mladih ljudi iz delavskih vrat, ki ima-
jo vse pogoje, da postanejo člani ZK. Organizacijski sekretariat občinskega komiteja Je pred nedavnim obravnaval najvažnejše naloge in sprejel napotke, ki jih Je prinesel predstavnik okrajnega komiteja. Izvolili so tudi potrebne komisije za organizacijska, kadrovska ln ideološka vprašanja, ki bodo v pomoč delu organizacijskega sekretariata in občinskemu komiteju kot celoti.
Planinci so na svoji seji rešili vrsto konkretnih nalog, v zvezi z graditvijo nove planinske postojanke na Bohorju. V zvezi a tem je treba pripomniti, da to društvo in planinstvo sploh pridobiva vse več simpatij med delovnimi ljudmi Seno-
vega in Brestanice, kar bo nalogam društva in planinstvu vsekakor v korist. Mnogi ljubitelji planin se pridružujejo v pomoči članom društva, ki se trudijo, da uresničijo svoj načrt, dejavnost planincev pa prav v zadnjem času zasluži, da jo omenimo.
Rezervni oficirji so si začrtali, da izvedejo vrsto predavanj o aktualnih vojaških vprašanjih. Pogovorili so se nadalje, da v teku poletja prirede ekskurzijo k neki vojaški enoti, svojim članom pa bodo preskrbeli potrebne priročnike, ki so pravkar izšli.
Tudi krajevne organizacije ZB so pričele z živahnejšim delom. Določene so že skupine
do nadalje krepili ljubezen do naše domovine po eni strani, po drugi pa naj bi Društva prijateljev prirode razvijala kulturno, fizkultumo in zabavno življenje članov naših delovnih kolektivov.
Da bi bil pirvi povojni skupni izlet Trbovelj in Celja čim slavnostnejši, je prav, da se ga udeleži kar največ članov naših sindikalnih organizacij s svojimi družinami. S tem bomo na svojevrsten, lep način počastili rojstni dan predsednika republike. tovariša Tita. A. K.
PRVO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK
Te dni je prvikrat zasedal delavski svet rudnika Trbovlje-Ilrastnik, ki šteje 83 članov. Na dnevnem redu Je bil« izvolitev predsednika delavskega sveta in izvolitev članov upravnega odbora.
Za predsednika DS Je bil izvoljen tov. Gvido Urlep iz Hrastnika. Volitve v upravni odbor je delavski svet izvedel v skladu z navodili o volitvah delavskih svetov. V novi 10-članski upravni odbor podjetja so bili izvoljeni: Filip Pirc, Viljem Okorn, Leopold Goljuf, Jože Knez, Franc Kovač ln Ivan Sajevic Iz Trbovelj ter Leopold Majdič. Matija Dornik, Stane Denovnik in Anton Potočnik iz Hrastnika. Razen tega Je delavski svet izvolil še 5 namestnikov za člane upravnega odbora.
Pravtako Je delavski svet Izvolil na svojem prvem zasedanju S« 5 delovnih komisij
Delavski svet Je ob tej priložnosti poslušal tudi poročilo o delu sekcije za premog pri Zvezni industrijski zbornici, ki se je sedaj preimenovala v Združenje rudnikov ' premoga Jugoslavije.
borcev, ki bodo naslednje nedelje odšle na teren, obiskale in se pogovorile z bivšimi borci, otroci padlih borcev in vdovami, pa tudi z vsemi tistimi, ki še niso vključeni v ZB, imajo pa vse pogoje za sprejem v organizacijo.
APZ v Franciji
Mimogrede, skozi okno v vlaku, pa tudi drugje
(Nadaljevanje) Roubaix — kraj, kjer s Vjmi nastopili Med publiko u° tudi nekaj Slovencev. N so odpeli nekaj koral ' .obnih pesmi domačini. “sem uspelem nastopu pa rntela	aplavz še foll
Ij, ** Beograda. Francoski kr *o že ob njenem prvem šfc°PU	da take umei
tp7.uWine ne mOre doseči ai sr, . #,cuPina. Kljub temu *° študenti iz Beogradt
T ?.rez samohvale pa moi , *■ d“ je podoben uspeh „ i * tu dl naš zbor ln sicer „ ’ni> tako imenovani »pi
kolr. avi xv ie ob Priloin
gnuk? 20 študente, ko apl Šli 7 JI* hotel poleči in so : edini konkurenti /nn*.	~ Popolnoma v ozi
n“«opt!o je še več man
zborov, a tako številen kot APZ je bil samo španski). Poleg tega pa smo v Lilleu sodelovali še na paradi vseh udeležencev festivala, imeli reportažo za Radio Lille in peli še 45-minutni program jugoslovanskih ■narodnih, umetnih in partizanskih pesmi za vseh 24 francoskih radio postaj.
Ogledali smo si nastope nekaterih tujih skupin (Rusov, Cehov, Nemcev), nadalje neki sila moderniziran rudnik antracita v bližini Lensa, neko kemično tovarno največjo francosko pivovarno, kjer so nas seveda zalili s pivom (rekord je bil menda osem steklenic) in še mnogo drugih stvari.
SREČANJA S TUJIMI DELEGACIJAMI iTudi mnogo poznanstev smo sklenili. Zelo pa nas je zanima-
lo srečanje s člani delegacij Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Poljske in Romunije Rusi in Cehi so nas celo obiskali in reči moram, da smo se kar lepo zavrteli v »valčiku«. Silno dobro se je zdelo Rusom, ker smo vsi znali kolikor toliko rusko. »Kak eto harašo, čto ponima-jete po ruski/« se je Često slišalo. Tudi s Cehi smo se pomenili kar po rusko. Celo zapeli smo skupaj in sicer najljubšo pesem prvega češkega predsednika »Zašumeli lesi«, seveda oni po češko, mi pa slovensko.
Na koncu smo jih pogostili še z našo tolikanj hvaljeno in (e-ščeno slivovko. — Zdravstvuj-
stjal
In Nemci — Posarčani, zastavni fantje in prijazna dekleta, tudi ti so nas obiskali. Tudi z njimi smo preživeli lep večer in z njimi zamenjali darila in spominčke.
Pa Beograjčani! Skoro bi pozabil nanje. Prav lepa prijateljstva smo sklenili — seveda tudi tako: fantje z dekleti in dekleta s fanti. Kar težko smo
se ločili, ko smo po tedenskem skupnem bivanju v Lilleu odšli vsak na svojo stran — mi preko Lensa v Pariz in Strasbourg, oni pa v italijanski Milano.
IN V LENSU PRI ROJAKIH
Po nekajdnevnem premetavanju naši h stvari — »kufre gor, kufre dol« —, kar je sledilo po nesporazumu, nastalem zaradi polomljene francoščine enega izmed naših pevcev, smo se odpeljali v Lens, rudarsko mesto severnozahodne Francije.
Nikdar ne bom pozabil srečanja z našimi številnimi tamkajšnjimi izseljenci. Kako prisrčen je bil že sprejem! Kar razgrabili so nas in odpeljali na domove. Skupno z dvema kolegicama in kolegom smo se odpeljali k prijaznemu rojaku iz Krškega — Kotarju.
»Ja,« nam je povedal, »tam doli v Krškem sem se rodil. Delal sem nato dve leti v jami v Trbovljah, kjer sem našel svojo ženo. Leta 1929 sem jo skupno z nekaterimi drugimi mahnil v Francijo. Ne, ni bilo rožnato! Radi bi šli nazaj, a ni
bilo denarja.. No, sedaj nam je bolje,« je zaključil svojo kratko izpoved.
Ko je govoril o domu, o Krškem in Trbovljah, mu je glas podrhteval. In na domut Vsi, tudi najmlajši, star štiri aiipet let, znajo slovensko. Kako prijazno nas je sprejela hišna mati! Po bogatem kosilu, ki smo ga seveda zalili z dobro francosko kapljico, se je razpredel pogovor, tako da bi bili kmalu zamudili koncert. Vsi so bili že zbrani, ka smo prihiteli za oder. Razgrnila se je zavesa Dvorana je veselo zaploskala.
Zapeli smo. Vsi, prav vsi smo čutili, kako nekaj drhti v nas, kako nas velika ginjenbst stiska za vrat Toda morali smo zapeti, morali smo nuditi tem dragim rojakom vsaj delček njihove domovine našo lepo slovensko pesem. In to smo tudi storili! Zadnji akord naše prve pesmi je izzvenel v lepo okrašeni dvorani. Rojaki so zaploskali. Toda pričakovali smo večji aplavz Nekoliko smo poškilili v dvorano. »Kaj niso zadovoljni z nami? Oh ne! Samo
tako močno so ganjeni, ko slišijo spet domačo pesem iz mladih grl slovenskih študentk in študentov, da mnogi jočejo... Take zahvale pač še nismo nikdar doživeli za svoje petje!
Zadonela je »Ribniška«, »Sem se rajtou ženiti«, pa tudi lepi »Pojdam u Rute« in »So še rož-ce v hartelnu žavovale« in še mnoge druge.
Pozdravili so nas voditelji slovenskih izseljencev, šopek nageljčkov pa nam je z rahlim tujim prizvokom s slovenskimi besedami izročil kakih osem let star fant.
Ob koncu koncerta se je zavesa večkrat razgrnila in naš vrli Radovan je moral večkrat pred zbor.
Koncert smo končali, a kmalu začeli z drugim, namreč v dvorani. Takrat so nam že pomagali rojaki
In sedaj? Nešteto rok se je stisnilo. Koliko jih je bilo, ki so nam naročali:	»Pozdravite mi
domovino, Savo. naše planine in naše ljudi!- ln koVko je tam naših ljudi iz Trbovelj!
(Dalje prihodnjič)
Preteklo je več tednov od Markovega odhoda. Peter Kozjak se je nekako ves predrugačil. Več se ni zapiral v samoto, hodil je v soseščini okoli plemenitašev. Vsemu svetu se je jel dobrikati, samo malega Jurija ni mogel, zakaj bil mu je ovira na poti do bratovega imetja.
Kaka dva meseca po Markovem odhodu je odjezdil Peter z dvema hlapčema v klošti r. Večerilo se je že, a Petra še ni bilo nazaj.
14
Uro hoda od grada Kozjaka je sedela druščina v lice zagorelih in zaraščenih mož okrog ognja — riganje. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolge nože za pasom.
Poveljnik tej druščini, grozen in strahovit vsakemu samotnemu popotniku, je bil velik, suh cigan svetlih oči. ki smo se že prej nekoliko seznanili z njim in ga Samola imenovali
15
»Alt s) dobro videl?« vpraša starikavi dolgi poglavar mladega kuštravega cigana. »Da « odgovori vprašani, »dobro sem videl. Prosil sem v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal jesti — trap me je res imel za romarja z Laškega — mi je pravil, da je mnogo vitezov v kloštru in dobro sem čul ime: Kozjak. Ako bode noco* hodil domov in ne bode šel nikoder drugod, mora priti tod mimo.«
»Ne more drugod, to je edina pot.«
Glavar pripoveduje pajdašem, kako je in*^ sina, kako mu ga Je Marko Kozjak ubil In •*»' nes se bo maščeval nad njim, ki mu je srečo.	jjfl
»Cuj,« pravi zdaj mlajših eden, »to so konJ*-* Res se je slišalo peketanje konjih kopit iz te«** Kot bi mignil, polove cigani svoje konje JJ zdajci sede vsi v v rokah obstopijo,
sedlu z ostrimi, dolgimi za grmovjem skriti, ozko P0*'
Prof. Vinko Žnidar:
(Nadaljevanje)
Okrog šolske reforme
Te dni so v počastitev rojstnega dne tov. Tita v Brežicah razstavljali mladi zasavski slikarji. Janez Knez: »Pri delu«
Po osvoboditvi smo težili, da bi se predvojne razlike v šolskem sistemu čimprej odpravile. Kolikor ni Mio možno takoj uvesti enotnega obveznega šolstva, pa je bil vsa leta dovoljen prestop iz šole na šolo z diferencialnimi izpiti. V Sloveniji imamo ponekod dejansko realizirano osemletno šolo, marsikje pa uvedeno samo formalno, povsod, kjer je šola niže organizirana. Med nižjo gimnazijo in osnovno šolo ni organske povezanosti in prva ne pripravlja učenca za življenje, temveč je vse bolj pripravljalnica za nadaljevanje študija na strokovni šoli. Ne ozira pa se dovolj na novi čas in na življenje, pa to kljub dejstvu, da gre vendar največ njenih absolventov v praktično življenje, ker vstopijo bodisi k mojstrom ali v podjetja oziroma v kmetijsko proizvodnjo, torej neposredno po dovršitvi, v delovno razmerje.
Drugo štiriletno stopnjo obveznega šolanja je treba najprej organsko povezati s predhodno osnovno šolo, potem pa jo prilagoditi praktičnemu življenju in se posebno ozirati na poznejše strokovno šolstvo — v poljedelskih predelih je treba gledati na kmečko nadaljeval-
Denar, ali široka kulturna
Ko načenjam misel o uranna-nju družbene vloge Prosvetnega doma v Brežicah, ne mislim, da se lotevam osamljenega primera nerazumevanja stvari; nasprotno; tudi drugod se bore kulturni delavci z istimi ali podobnimi težavami. Zato je prav, da je beseda o teh rečeh spregovorjena tudi v javnosti.
Kulturno življenje našega mesta je imelo desetletje po osvoboditvi skromAo, bolj slu-čajnostno materialno podlago. Ves čas premore sicer štiri dvorane, a vendar ima prebivalstvo praktično korist le od ene. Nič dokončno določenega, trajnega m bilo. Vrata grajske dvorane je kmalu zaprl Zavod za zaščito kulturnih spomenikov. Narodni dom je prevzela v upravo JLA; in tako ostaneta še nedograjena dvorana pred vojno zasnovanega Prosvetnega doma ter manj primerna samostojna kino dvorana, ki je edina vsa leta služila svojemu namenu. Mnogotere množične organizacije so v letih po vojni — in prav posebno v zadnjem času — z dokajšnjo pomočjo krajevne oblasti uredile notranji del Prosvetnega doma ter si tako ustvarile pogoje za javno delo.
Prosvetni dom je postal z zasilno ureditvijo centralnega prostora po pomembnosti in po funkciorutlnosti vedno bolj mogočna stavba, saj predstavlja osredotočitev široke družbene, kulturne tn druge dejavnosti našega mesta. Zanimiva bi bila analiza kvantitetnega in kvalitetnega vzpona takega ivaljenja ob zaključku sezone, vedre. ga tn vzpodbudnega odmeva pri ljudeh, ki so dolga leta pogrešali vrednejših prireditev (vendar o tem kdaj drugič). V komaj primerno urejeno dvorano pa se je preselil tudi Mestni kino. Sedaj je stopilo v ospredje resno vprašanje upravljanja doma in smotrnega koordiniranja pisane dejavnosti. Občina
aktivnost
je hotela prepustiti to delo KUD, ki je resnično prvi poklican, da ga prevzame; a vsa reč je ostala prav zaradi manj tehtne in premalo široke presoje stvari, vedno novih intervencij subjektivnega, ozko pri-dobitniškega gledanja, nekje v zraku. Kino, ki je imel še do nedavnega v zakupu več ali manj vso kulturno nehanje — saj je predstavljal edini faktor takšne vrste v kraju —, se je lotil ohranitve takšnih pravic. Z že kar preobilnim parlamen-tiranjem se je na več sestankih jasno izkristaliziralo dvoje stališč. In človeku je čudno, ko ju še in še sliši, da moreta biti ves čas enakopravni. Težko pa prisodim pravičnost zahtevi, da bi imel kino v svoji dejavnosti prioriteto pred ostalo kulturno aktivnostjo v novi dvorani, in to samo zaradi tega, ker to zahteva gospodarski račun. Zdi se mi bolj prav in bolj pravično, da najprej včlenimo vlogo filma v raven vsega ostalega, kar služi delovnemu človeku v razvedrilo in poplemenitev duha, in šele nato odločimo o prostoru, ki naj takemu namenu služi. Kulturno in ostalo življenje dobiva široko vsebino, kar bi nam moralo biti samo prav in v veselje, in ne nekaj, kar moti komercialni efekt nekega podjetja. Sicer pa ne vidim nobenega vzroka za bojazen o usodi kina. Se vedno ima daleč najštevilnejši repertoar in hkrati s kinom v Domu JLA trikrat na teden menja svoj program. To je za takšen kraj, kot so Brežice, dovolj. Ostalih prireditev se na mesec zvrsti komaj do pet, in to res ni veliko niti konkurenčno.
KUD, v imenu katerega govorim, nima v letošnjem letu nobenih dotacij. Živi in deluje zaradi nesebične dejavnosti
svojih članov. Zatp se upravičeno vprašuje, kako more biti občinski LO v svojih odločbah tako malo dovzeten do normalnejšega kulturnega življenja v Brežicah. Koristnejša bi bila pogumna rešitev, da preide kino podjetje pod okrilje KUD, ker bi se le-ta tako lahko nadejal možnosti, da kino tehnično in celo materialno koristno podpre splošno kulturno dejavnost, ne pa da more še dalje predstavljati nekakega tekmeca. Posameznosti gredo na žalost že v prekomerno skrajnost.
Brez omahovanja je treba najti primerno rešitev. Odrska umetnost, kino, glasbene prireditve ali telovadna akademija — vse sprošča, zabava in čvrsti delovnega človeka. Zato ne more biti enaka reč nad drugo; edino, kar bi ji lahko dalo tako pravico, ki bila umetniška ali drugačna vredntTst. S to mislijo si želimo rešitve, ki naj predstavlja pravilno osnovo široki kulturni in ostali dejavnosti našega mesta.
Miloš Poljanšek
no šolanje, v industrijskih pa izpolnjevanje za razne gospodarske in tehnične poklice. Obvezna osemletna šola naj torej nima v vidu le gimnazijske smeri šolanja, naj ne pripravlja in razvija samo intelekt. Tako pojmovanje je za socializem preozko. Za praktično življenje so poleg razvitega razuma enako pomembni interesi, težnje in sposobnosti za vsako praktično dejavnost. Za novo šolo je kaj nenapredno izjavljanje učiteljev, ki zatrjujejo, da ta dijak »je za šolo«, da dijak »ni za šolo«. Moderna pedagogika take oznake povsem odklanja, ker niso v skladu s psihologijo in tudi ne z družbeno etiko. Pojem znanja in učenja ne sme biti zreduciran le na gimnazijske kriterije. Enako pomembno je tudi nagnjenje k praktični dejavnosti in za smisel o uporabnosti znanja v življenju, kakršnega prav radi izkazujejo tisti dijaki, ki smo jih označili, da »za šolo niso«.
S takimi enostranskimi izjavami zapostavljamo tiste sestavine učno-vzgojnega procesa, ki oblikujejo delovne navade in tako premalo cenimo v šoli sodobna praktična znanja, potrebna vsakemu delovnemu človeku, ne glede na njegov bodoči poklic. Ti zgolj šolski kriteriji vsega šolskega dela in predvsem ocenjevanja so dostikrat krivi, da polovica ali celo še več šoloobvezne mladine dopolni svojo obveznost prej, pre-dno predela ves osemletni šolski program. Le zaradi prevelike abstraktnosti vsega učnega gradiva in tudi dela v nižji gimnaziji ni moči pritegniti mnogo mladih ljudi in zato. naveličani takega učenja, kot »kadrovci« samo čakajo, da dosežejo ustrezno starost za odpust, pa bi izstopili tudi že prej, če ne bi hodili zavoljo otroških doklad. To pa ne pomeni, da taki učenci nimajo nobenih sposobnosti in nikakršnega zanimanja. V drugačnih, bolj življenjskih prilikah šolskega ustroja bi bržkone tudi pri takih učencih vzbudili smisel za izobraževanje, za knjigo, za izobrazbeno-vzgojni napredek. Ker v današnji nižji gimnaziji s težavo zdelujejo ne le slabo nadarjeni, temveč tudi povprečno talentirani učenci, se moramo zato resno vprašati, kaj je temu vzrok. Res da so vzroki različni, vendar bo ta višja stopnja osemletnega šolanja vsekakor morala spremeni-
ti svoj značaj in uvesti drugačne, bolj ustrezne metode, pa tudi sredstva, s katerimi bo vsakemu normalnemu in povprečnemu otroku omogočila napredek in z uspehom posredovala potrebno mero splošne izobraženosti in družbene vzgojenosti. Glede na novo pojmovanje šole mora obvezna šola dobiti drugačno vsebino in tudi mnogo večjo širino. Zaradi svojega družbenega značaja pa mora biti bolj široka in notranje tako bogata, da bo razvila vsako mlado osebnost v skladu z njenimi sposobnostmi in razvojnimi možnostmi, mora biti tisti solidni temelj, na katerega se bo lahko naslonilo vse pošolsko izobraževanje in družbeno udejstvovanje. Splošne izobrazbe ne smemo smatrati kot nekaj statičnega, temveč v smislu dialektičnega principa kot nekaj spremenljivega, ki se mora nujno skladati s splošnim razvojem in napredkom, s prilikami, v katerih živimo.
Komisija za reformo šolstva zato postavlja tole najvažnejšo zahtevo:	obvezna šola mora
vskladiti vsebino in elemente splošne izobrazbe s spremembami sodobnega življenja, posebno še s spremembami v naših družbeno-političnih, gospodarskih in kulturnih odnosih. Splošna izobrazba usposablja vsakega državljana, da se v času znajde in da je v družbenem življenju vsestransko aktiven. Splošno izobrazbo je treba pojmovati aktivistično, ne pa akademsko; naj ne pomaga le razlagati svet in življenje, temveč naj vzgoji in izobrazi človeka, da ga bo tudi spreminjal, da bo človek svetu gospodar in urejevalec
V dobi socialistične demokracije, ko gre za široko samoupravljanje in za vsestransko aktivnost človekove osebnosti, postaja splošna izobrazba potreba vse naše družbe. Cim višja splošna izobrazba je postala potreba vsakega delovnega človeka, da se lahko znajde v’ novi družbeni stvarnosti in da razume tendence družbenega razvoja Splošna izobrazba naj tudi omogoči, da se bo poklicni delavec loteval svojega dela ustvarjalno in da bo razumel vse tehnične in prirodoslovne procese, ki jih bo v svojem poklicu in življenju srečaval Splošna izobrazba naj bogati in poglablja človekovo kulturno življenje; s sodobnimi tehničnimi in praktičnimi elementi pa naj človeka živo in
,Operacija Altmark' na odru .Svobode -Center v Trbovljah
Gledališče »Svobode-Center« je v letošnjem letu res plodno. V minulih dneh se je predstavilo s peto premiero, tokrat z Marodičevo »Operacijo Altmark«. Ze dolgo ni bila ta gledališka družina tako marljiva, kot je v letošnji sezoni, zlasti še, ker bo peti premieri sledila še šesta, s katero bo sezona zaključena.
O delu samem, je časopisje že poročalo, saj je uprizorilo to delo pred trboveljskim Celjsko mestno gledališče. Dalo je zahtevno, saj morajo vsa tri dejanja oziroma štiri slike odigrati le štirje igralci. To pa je za amaterske igralce precejšnja zahteva.
Delo je bilo uprizorjeno v re-
105IP
t&i-CJ
SlOViN^Cltj
AN IČ AR.

žiji Karla Malovrha, ki se je dobro zavedal zahtevnosti igre. Zato je vložil vanjo vse svoje sposobnosti in uspelo mu je, da je bila igra podana s prepričljivostjo, kot jo v takem primeru le redko zasledimo na amaterskem odru. Res je bilo tu in tam opaziti manjšo hibo. ki bi jo bilo moč odstraniti, toda kje takih napak ni! Igralci so bili posrečeno izbrani in so odlično podali svoje vloge, tako Karel Malovrh (Erlch v. Lorentz), Branci Jarc (major Wulf), Rajko Big man (por. Kurt Linder) kakor tudi Ivica Jarčeva (Suši).
ZJasti je presenetila s svojo igro slednja, ker je tokrat odigrala vlogo tako, kakor se ji doslej ie ni posrečilo. Dolgotrajni aplavzi po vsaki sliki so zadosten dokaz, da je bila igra na dostojni višini in da so prišli obiskovalci spet enkrat do pravega užitka. To pritrjevanje naj bo igralcem in režiserju v zadoščenje za njihov trud. to še tem bolj, ker je znano, da trbo-
veljska gledališka publika ni posebno radodarna z aplavzom.
Omeniti je treba še inscenacijo, ki je bila za oder, kakršen je v Delavskem domu, povsem posrečeno izvedena. Skoraj same zavese, pa več igre z lučjo je omogočalo hitro izmenjavanje slik in odpravilo dolge pavze, ki so na trboveljskih odrih tako običajne.
Ce bo odrska družina »Svobode-Center« ostala še v nadalje na tej višini, potem se skoraj ni bati, da ne bi vsaj za začetek, ob preselitvi v novi Delavski dom, zadostila v celoti zahtevam, ki jih bo pred njo postavil nov ambient.
Gledališče bo ponovilo »Operacijo Altmark« ob občinskem prazniku in prepričani sino, da bo trboveljsko občinstvo spet napolnilo gledališko dvorano in po igri odhajalo s podobnimi občutki, kot so odhajali tisti, ki so prisostvovali prvim uprizoritvam.	.	-a-
plodno vključuje v prilike sodobne civilizacije.
Seveda pa splošna izobrazba ne bo dala za življenje znanj* v zaključeni obliki. Nova šola naj ne bo z učnimi načrti prenatrpana, temveč naj temeljito pretrese, kaj je izobrazbeno nujno in potrebno za sedanje življenje. Reforma se mopa izvesti v pogledu učnega gradiva ter vzgojnih elementov, pa tudi glede metod učno-vzgojnega procesa. Vse te zahteve pa predhodno terjajo za šolo drugačno organizacijo njenega notranjega življenja; spremeniti se morajo odnosi, učno-vzgojni procesi morajo biti sodobnejši, spremeniti je treba tudi kriterij ocenjevanja in pri tem uva-ževati individualne interese in sposobnosti; za take odnose pa bodo morale biti učne skupine manjše in da bo pouk bolj pisan, je treba dati šoli tudi moderna učila za vse vrste predmetov. Od šole se zahteva, da bo gledala bolj pozitivno na praktične dejavnosti. Te imajo po novih vidikih pri izobrazbi in vzgoji odločilen značaj. Vsakdo si bo moral po izvršeni osemletni obvezni šoli pridobiti še strokovno izobrazbo, bodisi v kmečkih nadaljevalnih tečajih ali v drugih gospodarskih in industrijskih šolah, za katere mora že obvezna šola nuditi solidno osnovo.
(Konec prihodnjič)
REŠITEV NAGRADNE PRESTA VUALNICE IZ 20. ŠTEVILKE
Naši pionirji in pionirke 90 uganili, da je mogoče iz črk moškega imena OSKAR sestaviti še celo vrsto raznih besed, tako na primer: Krast kosa, roka, karo. rosa, Sora, kos, sok, rale, rok, sak, osa — poleg tega tudi besedo: okras.
Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev te besedne uganke Rudolfu Janežiču, učencu
5.	razreda osnovne šole v.Trbov-Ijah II, ki naj pride v naše urednišvo po knjižno darilo; — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Marija Pennosnr, učenka 4. razreda osnovne Sole, pošta Sevnica, ki ji bomo knjižno darilo poslali po pošti.
Vsem ostalim mladim rešiteljem za njihovo ljubeznivo pošto in pozdrave prisrčna hvak UrohMŠtvo
NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno in navpično): 1. prostor r hiši, 2. nadležna žuželka, 3. nevestina oprava, 4. moško ime.
12	3	4
Črke: AAAAAA, BBB, DD,U M, OO, S.
Rešitve nam prinesite ali P8 pošljite po pošti do nedelje, dne 3. junija, opoldne. Za rešite'' uganke imamo pripravljeni dve knjižni nagradi po odločitvi žreba.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena ‘n priimka rassreri šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj> kjer ste doma.
.	Vredni št v*