Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
$ *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno . . . K 12-50 četrtletno ... K 6'BO mesečno ... K 2^10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 253.
Telefonska ilevllka i).
Celje* v pondeljek, 7. novembra 1910. [ cenovni >■«».» 4«.»». j Leto II.
Železniške sveže z Dalmacijo ise te©.
Opeharjeni slovenski klerikalci.
V soboto, dne 29. oktobra je izjavil ministerski predsedn. Bienerth v delegacijskem odseku za zunanje in bosan. zadeve sledeče glede takozvane dalmatinske železnice: »Ogrska vlada se ni nikoli izgovarjala, da ni njena dolžnost zgraditi onih prog železniške zveze (Kranjskega) z Dalmacijo, ki bi tekle po ogrskem ozemlju. Nasprotno, ona je to dolžnost ponovno izrecnopriznala, a je ni mogla navzlic pogostemu opominjanju z avstrijske strani iz financijelnih in drugih ozirov izpolniti. Sedaj so se tudi pojavili proti načrtu liške železnice pomisleki glede gradnje in prometa; povdarjalo se je, da bi morala ta proga teči preko dvoje visokih pogorij (Kapelo in Velefbit) in sploh preko zelo suhega Krasa, kar bi povzročalo visoke režije za gradnjo in promet. Zategadelj nameravate sedaj obe vladi uresničiti že poprej ventiliran projekt, namreč železnico po Unski dolini... Premišljuje se tudi o železniški zvezi iz Rudolfovega čez Metliko in Kar-lovec in o zvezi Ogulina z Bihačem ... Ali temu načrtu nasprotujejo gotove financijelne in tehnične težave...« Ali z drugimi besedami: avstrijska vlada je na ljubo ogrski skoraj popolnoma opustila načrt liške železnice, ki bi zvezala Avstrijo in spe-cijelno Kranjsko čez Karlovec in Ogulin z Dalma-
cijo.	,
O tej dalmatinki železnici se je pri nas zlasti 1. 1907, ko so tudi slov. klerikalci pomagali avstrijski vladi iz zadreg pri sklepanju pogodbe z Ogrsko, jako veliko -govorilo. Ko smo naprednjaki na Štajerskem opravičeno grajali to stališče klerikalcev in očitali našim črnim prijateljem, da so zlasti hudo udarili našo vinorejo, so vpili kranjki klerikalci na nas. da bo dežela kranjska od te železnice neizmerno veliko pridobila, naši štajerski klerikalci pa so svojm volilcem v Slov. goricah in po Sotelski dolini skrivnostno namigavali, češ, če pride do železniške zveze z Dalmacijo, tudi vam ne bo trebalo dolgo čakati na toliko zaželjeno vzhodnještaj. transver-zalsko železnico, to bo šlo vse kakor po vrvici... In verni volilci so pozabili na svojo škodo pri vinu in živini in čakali, kedaj jim blagoslovljeni gospodje izposlujejo železnico... Toda z Bienerthovimi besedami je padlo vse v vodo, razun različnih strankarskih in osebnih proiitov, katere so pa vtaknili v žep za svoje glasovanje vprid nagodbi naši klerikalni politični kolovodje... Ne bodemo se zelo motili, ako trdimo, da je značajni šljivar Suklje že vohal pečenko in odložil zato belokranjski mandat; sedanji novoizvoljeni Jarec pa seveda ne bo, vsaj, kar se tiče Bele Krajine, ničesar kriv ...
Kapitulacija glede liške železnice pa znači tudi grdo blamažo za avstrijsko vlado. Naj bi si upal
LISTEK.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	7
Češki spisal Ignat Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
Danes je prvič začutil, da je suženj neovrgljive m neubranljive dolžnosti in ko je mislil na to dolžnost, je gledal kakor v veliko nedogledno« daljo. Celo življenje bo tak suženj. No, seveda, pride mu tudi doba odpočitka — toda takrat bo že star in na vsezadnje morda betežen gospod.
Slednjič je prestopil prag starodavnega portala mestne hiše, koraakl mimo brkatega magistratnega vratarja, na katerega resnem in čmernem obrazu je bil kakor razlit ves ta uradni strogi red, in je izginil v temnem hodnku in potem v neko pisarno, v katerem je toliko posameznih kolesec tega velikega uradnega aparata.
Nekoliko teh ur je slednjič minilo in Vejvara je hitel domov. Res, lepo je to tam gori pri njih v Celakovskega ulici — toda daleč, daleč! Vejvara je skočil pri Špinkih na električni voz. Cim bolj se je bližal domu, tem bolj je bil nestrpen. Slednjič Nu-selske stopnice — zadnja postaja. Toda ima še vseeno tristo korakov do doma in pa dve nadstropji.
Brez sape se je vstavil pri vratih in je zazvo-
Hil. —
In glej, tu je nova slika! Odprla mu ie Pepica, vsa razpaljena od kuhe — in Vejvari se je zdelo, da
Khuen kaj tacega povedati v ogrskih delegacijah! Pri nas pa se je uprl vladini nameri edini poročevalec dr. M. Ploj: odsekovo poročilo pravi, da se je toplo zavzel za belokranjsko železnico, toda večina odseka je prikimala ministerskemu predsedniku. G. dr. Šusteršič je pa ostal doma v zapečku, ko bi moral v tem važnem odseku zagovarjati liško in belokranjsko železnico; gospod ni hotel postati vladi neprijeten — interesi Kranjske in posebno še belokranjskih volilcev, katere so klerikalci še pred par tedni ogoljufali za en mandat, so mu popolnoma vsejedno. Žalostno poglavje iz našega političnega življenja, ponovna sramotna kapitulacija slovenskih klerikalcev pred slabotno Bienerthovo vlado! Bienerth ima korajžo proti Čehom in Slovencem — a napram madžarskim čifutom in baronom mu žalostno zleze srce v hlače! Med Nemci se trudi za stvar vzbuditi zanimanje drž. posl. Markhl. Čudno je, da »Slovenec« o stvari tako trdovratno molči! Da še več: v sobotni številki napada nad vse pro-staško dr. Ploja, edinega zagovornika belokranjske železnice! To stavi ravnanje klerikalcev in 5u steršiča v tem lepšo luč ..
<K bo|n zas slovensko šolo v Ciršaku.
Ciršak je najbolj severna slovenska občina na Sp. Štajerju. Broji po zadnjem ljudskem štetju 528 prebivalcev, med njimi 495 Slovencev in 31 Nemcev. Torej je trditev nemškega časopisja, da gre tu kaj za veliko nemško manjšino, prazna fabula. Ne motimo se, ako stavimo še te Nemce, bolje rečeno, nemškutarje na račun nemške tovarne za obdelovanje lesa, ki je privabila v že tisočletje do cela slovenski kraj nekaj Nemcev in ustvarila iz od tovarne odvisnih Slovencev nekaj običajnih nem-škutarjev. Ali kraj je po svoji legi ob Muri slovenska postojanka, zato so ga Nemci sklenili po-nemčiti; za tistih 31, reci in piši enaintrideset Nemcev in nemškutarjev, ki nimajo vsi skupaj pet otrok obiskujočih šolo, je postavil bojda Schul-verein lastno šolo. No, med nami in Nemci, ki poznajo razmere, ve vsak otrok, da se gre le za zavod, kateri zasleduje ponemčujoče tendence.
Za šolo se je prezidalo neko poslopje in te dni bi imel začeti v njem bivši nemškutarski naduči-telj v Jarenini, Breznik, pouk. Mož se je na svoja stara leta vdinjal za Schulvereinove groše tujcem v službo. Deželni šolski svet pa še ni dal dovoljenja, da se sme rabiti za šolo in slovenski župan Hauc je kratkomalo šolo zaprl. Ker se je s slovenske srani dovolj podučilo občane, kaj hočejo doseči Nemci s svojo šolo, je došlo k pouku le celih 7, beri in piši sedem otrok. Da bi zakrili svojo blamažo, pišejo sedaj Nemci in nemškutarji po časopisju, da so Slovenci s silo odganjali deco od nemške
ni to več Pepica od predvčerajšnjega dne, da, niti od danes zjutraj. Tu je stala pred njim prava gospodinja v beli čepici, svetlem županu, in na prstih, na rokah, da, tudi na malih laktih so bili sledovi moke.
»Dušica«, je azklical Vejvara po odkritosrčnem poljubu, »ti si se vsa spremenila! In kaj dobrega nama kuhaš?«
Slekel je suknjo in je hitel naravnost za Pepico v kuhinjo.
»Izgubi se odtod!« ga je izganjala norčavo ženica. »Tu nimaš nič opraviti, samo kadar boš zopet kuhal mleko. Pojdi lepo v sobo in glej tam gratula-cije. Pismonoša jih je prinesel celo naročje.«
Kmalu pa je prišla za njim s skledo juhe in je nalila na krožnika.
»Tako, gospod soprog! Blagovolite začeti! Ako vam je ljubo, zatisnite oči, pridejo še slabše stvari!«
Toda juha je bila izvrstna, prav taka, kakršno je kuhala mamica Kondelikova. Potem je prinesla Pepica meso s hrenom in po mesu skledico nud-ljev, potresenih s fino nastrganim parmezanskim sirom.
»Mislim, Fran, da ti je po volji nekoliko na-vadnejši obed po teh včerajšnjih in predvčerajšnjih pečenkah. Moraš prebaviti:«
»Izvrstno, ženica moja, izvrstno!« je hvalil ves vesel Vejvara. »Zadela si ravno to, kar mi diši. In sedaj prisedi slednjič k meni...«
S čašico črne kave je bil končan obed in Pepica je takoj pripravljala malico. Čakala sta goste — očeta Vejvarovega in sestro njegovo Ton-čiko, ki vendar 'tudi morajo obiskati mlado domačijo. Odtod bosta šla naravnost na kolodvor,
šole! Nemškutarji hočejo sedaj zaradi postopanja župana Hauca, ki ni bilo ničesar druzega kot to kar Nemci z dovoljenjem vlade nepravičeno prakti-cirajo napram Čehom na Dunaju, napraviti velikansko afero. Graški in mariborski listi vpijejo pu policiji in orožništvu. Ne dvomimo, da isto ni potrebno, ali gotove renegatske hijene bi rade videle kri in razdražile slovensko prebivalstvo do skrajnosti. Eno je gotovo: svojega cilia Nemci na ta način ne bodo dosegli! Kajti vsaka sila rodi protisilo in iz Ciršaka se bo razlegel klic na boj proti nemškim šolam tudi v druge, narodno doslej še zaspane občine! V Ciršaku bodo sicer Nemci imeli svojo šolo — grof Stiirgkh je že posredoval pri štaj. dež. šol. svetu — ali obikana ne bode in njihovo nasilstvo proti slov. prebivalstvu bode rodilo svoje sadove! Kajti tako daleč še vendar nismo, da bi orožniki tirali našo deco v nemške šole!
Dogodki v Ciršaku nas uče, kako važno je obmejno šolstvo in kako intenzivno se moramo brigati zanj. Naj se zatorej kesajo in poboljšajo tisti, ki se ni?o niti najman j uprli nameščenju nemškutaria Dreflaka za šolskega nadzornika v našem političnem okraju! Dogodki v Ciršaku nas uče, da bode treba krepiti našo mejo denarno in umstveno — in ali ne bode ta naloga pretežka za naše slabe gospodarske sile, ako se bodemo cepili in ako bodo klerikalci gnali do zadnjega svoje razdiralno delo v narodni obrambi? Razmere same govore za skupnost — naj slišijo ta glas v Mariboru in Ljubljani! Od poslancev Robiča in Roškarja pa zahtevamo v ciršaški aferi agilnost kakor jo je pokazal vsenemški Malik! Oba sedaj v Ciršak, da se brani ljudstvo pred izgredi pri-vandrancev in varuje pred nasiljem oblasti!
Politična kroitiMa.
POLOŽAJ PRI ČEŠKO-NEMŠKIH SPRAVNIH KONFERENCAH.
Sedaj se o situaciji spravnih pogajanj na obeh straneh, na češki in nemški, dokaj ugodnejše in mirnejše sodi. Posvetovanje neoficijal-nega redakcijskega komiteja je včeraj dokončalo obravnave o kompromisnih predlogih glede spremembe deželnega reda, pri katerih se je dosegel obojestranski popolni sporazum. Glede narodnostnega ključa za nastavljence deželnih uradov so Čehi predlagani narodnostni ključ pripo-znali, vendar pa le pod tem pogojem, da ostanejo vsi dosedanji uradniki na svojih mestih. Nemci so se s to zahtevo zadovoljili in ji pritrdili. Od nemške strani se zahteva, da naj se, ker vsled kratkega časa ne bo mogoče doseči glede celega kompleksa spornih točk kompromisa, izvoli po-
mlada zakonska ju bodeta spremila. Vejvara si je sprosil za to popoldne dovoljenje glede pisarne.
Kmalu nato je prihitela Katinka od mamice Kondelikove, da bi mladi gospej pomagala. Potem je prišel tudi oče Vejvara s Tončiko.
Stari gospod je resno in natanko pregledal sinovo stanovanje in njegov obraz je kazal popolno zadovoljnost — da, kaj zadovoljnost: tupatam tudi osuplost. Marsikaj se mu je zdelo elegantno in gi-zdavo, s čemur je bila oprava mladih zakonskih opremljena.
»Drugi časi, druge šege, dragi fant«, je govoril resno. »Midva z materjo sva začela skromneje — in vem, da ostane tako do smrti. Seveda Ton-čika tukajle bo že zahtevala kaj drugega, toda tako, ljubo dekle, kakor je to tu pri Franu in Pepici — po takih stvareh pa si ne delaj skomin.
Tončika je vedela, da ne bo njena nova domačija taka, kakor ta, tega bi pri njih na deželi niti ne spravili skupaj in skoraj se je prikradlo v njeno dušo nekaj kakor mala zavist. To pa samo trenotno. Tudi ona bo srečna, čeprav bo pri njih vse bolj priprosto. Razume se, da mora biti v Pragi drugače in drugače na deželi.
Predno so odšli, je oče Vejvara poslednjikrat šel v spalnico, vzel je iz suknje majhen, črn križ, z alabastrovim telesom Križanega in ga je postavil na marmornato desko mizice med oknoma. —
Ob pol petih sta se poslovila Vejvarova s svojima gostoma na kolodvoru kar najprisrčneje in koro otožna sta se vračala nazaj v mesto. To razpoloženje pa je vsled uličnega hruma kmalu minulo.


sebna parlamentarična komisija, ki bo zborovala in obravnavala tudi v času, ko bo češki deželni zbor odgoden. Čehi pa zahtevajo, da naj se obenem dovoli vsaj za eno leto doklada na pivo.
POLITIČNE NOVICE IZ HRVAŠKEGA.
Konference, katere je imel te dni ban s poslanci vladne stranke, so pokazale, da bo najbrže mogoče doseči sporazum s koalicijo in s tem večino v hrvatskem saboru. Vladna stranka je namreč oficijelno proglasila, da se zavzema za edinost Hrvatov s Srbi — in s tem med drugim poravnala pot koaliciji do vladne večine. — Zagrebški listi poročajo o zanimivih osebnih spremembah v hrvaški vladi. Ker sekcijska načelnika Aranicki in Amruš odstopita, pride bojda na mesto prvega kot justični šef dr. Avakumovič, na mesto drugega dr. Neumann iz Osjeka. Grof Kulmer pride za velikega župana v Varaždin, bivši notar <Ir. Arnold za velikega župana v Zagreb, dr. Pin-terovič pa bo izvoljen za župana v Osjeku.
Štajerske novice.
Zvišanje tarifov pri Južni železnici. Mi
smo že javili, da misli vlada dovoliti Južni žel. pod gotovimi pogoji 7°/o zvišanje tovornih tarifov do 1. 1917 — torej bi imeli letos zvišane tarife na Južni železnici v veljavi še sedem let. O tem se nam iz Dunaja natančnejše sledeče poroča: Južna železnica bode svoje sedaj zvišane tarife tako spremenila, da bodo za več važnih predmetov enaki tarifom na državni železnici. In sicer pride tu v prvi vrsti brzovozno blago vpoštev. Sem spadajo: jajca, surovo maslo, meso, mleko, zelenjava, perutnina. Popolnoma pa se bode opustilo 7% zvišanje pri tovorninah za pivo in vino. Znižala se bode nadalje tovornina za umetna gnojilo, in steklo. — Ne vemo, če bodo ti cukrčki zadostovali, ako bodo državni poslanci iz dežel, ležečih ob Južni železnici le malo energični. Človek se čudi predrznosti naše ljube vlade in pa Južne železnice, da si upata navzlic izrecnim sklepom raznih deželnih zborov, trgovsko-obrtnih zbornic itd kar tako na tihem in samolastno sklepati o tako važnih gospodarskih zadevah kakor je stalno zvišanje tovornin na že itak v tem ozira dragi Jnžni železnici!
% v Zvišanje tarifov pri Južni železnici. „N. W. Tagbl." poroča, da zahteva železniško ministerstvo, naj se živila, pivo, vino in steklo stalno oprostijo 7% zvišanja na tovornino.
a Proti zvišanju tarifov na Južni železnici se vrši v redutni dvorani v Gradcu dne 13. nov. ob [10. uri dop. veliko protestno zborovanje. — Graški župan dr. Graf je povabil na udeležbo vse mestne in tržke občine iz Štajerske, Kranjske in Koroške, ki leže ob J. žel.
Gospodarsko-politično društvo za šmarsko-rogaško-kozjanskl okraj. Včeraj se je ob navzočnosti zaupnikov iz teh okrajev na shodu v Mestinjn sklenila ustanovitev gori imenovanega društva. O ciljih in nalogah društva je razpravljal obširno urednik Spindler iz Celja. Izvolil se je pripravljalni onbor.
v Iz Celja. V soboto ob 8. uri zvečer je umrl upokojeni profesor veronauka na državni gimnaziji v Celjn, ckr. šolski svetnik in duhovni svetovalec Ivan Krušič, star 77 let. Pogreb se vrši
jutri, v torek, ob pol 9. nri /j. iz Šolske ulice št. 21. (slov. gimnazija) na okoliško pokopališče. Pokojnik je bil med ustanovitelji celjske Čitalnice in je bil ves čas svojega delovanja na gimnaziji dober prijatelj mladine. Osobito se je zanimal za slov. stenografijo ter je isto tudi dolgo vrsto let podučeval.
a Pevska vaja za žalostinke na pogrebu g. Iv. Krušiča se vrši danes zvečer Qb 8. uri v mali dvorani »Narodnega doma" — Pevci, pridite vsi k vaji!
v Iz Celja. Na mesto venca na grob umrlega g. šolskega svetnika Ivana Krušiča je daroval g. dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, za Dijaško kuhinjo v Celju 15 K. Bilo bi gotovo v smislu pokojnikovem, ako bi se tudi drugi celjski Slo-venci oglasili z enakimi darovi mesto vencev na krsto.
v Še volitve v okoliški občini pred sodnijo.
Cinkarniški uslužbenec HOlzl, znani prijatelj „re-stauraterke" Lassmann v Gaberju, je obdolžil g. Vikt. Konečnika, da je rabil besede: »Če bodo v okol. občini Nemci zmagali, potem ss bodemo oborožili in vse nemčurje postreljali". Okrajno so dišče je g. Konečnika obsodilo, okrožno pa se je prepričalo, da je g. Konečnik po krivem obdolžen in ga je oprostilo.
a Savinja in njeni pritoki so vsled deževja včeraj zelo narasli. Bilo se je bati za nižje ležeče kraje v mestu in okolici povodnji. Vsled vremenskega obrata pa je nevarnost zginila.
v Pogreb rajhenburškega opata. V petek je dospelo iz Francoskega v Rajhenburg truplo rajnega opata. Po blagoslovljenju na kolodvora je vodil sprevod proti samostanu dekan z dekanijsko duhovščino. Prijor z menihi je prišel nasproti do meje samostanskega posestva, nakar se je truplo drngič blagoslovilo. Pogreb opata se vrši danes ob pol 10. nri dop.
Kolera je postrašila slednjič veadar tudi naše politične oblasti. Izdale so za županstva obširne instrukcije za slučaj, da bi se v njihovih občinah pojavila kolera, in splošna navodila za povzdigo higijene na deželi.
v Občinske dopolnilne volitve v Slovenski Bistrici se vrše v četrtek 17. nov. od 8—12 nre dopoldan v občinski pisarni. Pravomočno določen imenik volilcev leži v pogled v uradnih prostorih rotovža do dneva volitev. Slovenci! Vdeležite se volitev polnoštevilno br'ez razločka stanu!
v Čudna nevihta je razsajala v sredo 2. novembra v Slovenski Bistrici. Med 3. in 4. uro zjutraj je nastal strašanski vihar. V grajskem vrtu je bil izruvan 100 letni topol ter je padel na mlin I. Vidmarja, razdejal večji del strehe in povzročil veliko škodo. Ob 7. nri zjutraj je bilo najlepše vreme, solnce je sijalo, ob 10. uri je začelo deževati, ob 12. je razsajal spet vihar, ob 1. uri je bliskalo in grmelo, ob dveh je klestila toča dalje časa, potem je začelo deževati in ob šestih zvečer je spet bliskalo in gromelo, nakar je nastal mraz kakor ob Božiču.
Velik požar je divjal včeraj v Loipersdorfa poleg Fiirstenfelda na Srednjem Štajerskem. — Podrobnosti še niso znane.
v Iz Sevnice. 3. nov. zvečer so videli Sevni-čani proti severozapadn na nebu lep meteor. Prikazen je trajala približno 3 sekunde.
v Napad na lovca. Ko se je pred kratkim vračal lovec barona Cnoblocha Marko^Kotnik v Podgorju z lova domu, ga je napadel kočarski sin I. Dobrišek, mu vzel puško in je tako »daril e njo lovca, da se je kopito odtrlo. Dobriška so naznanili sodniji.
v Vesela gostija. 30. okt. se je vršila pri posestnici Frančiški Čater v Trnovljah pri Celja gostija. Okrog polnoči je pa začel kmečki fant Štefan Šolinc brez pravega vzroka razgrajati in pobijati čaše in krožnike. Na to je šel z nekim prijateljem v gostilno, od koder se jaijvrnil ob 3. K Čatrovim. Ker pa ju tu niso več pustili v hišo, je Šolinc razbil okna tako, da so kbsci šip kar leteli po sobi. Šolinca so naznanili orožništvo.
Samomor iz žalosti radi maternega obnašanja. Iz Ptuja se poroča: Vdova in mati 8 otrok Marija Janžekovič v Slomih na Ptujskem' polju je imela že dalj časa intimno razmerje. 2 nekim mladim fantom iz dotične občine. Njen najstarejši sin, 20 letni Franc Janžekovič se je trudilamater, ki je strogo klerikalna, spraviti spet naifpravo pot in je žugal ustreliti njenega ljubimca^,:« vse zaman. Franc Janžekovič si je vzel stvar tako k srcu, da ni ustrelil ljubimca matere, ampak samega sebe. Bil je takoj mrtev.
Nepobaljšljlv pretepač je Jakob Verjič iz Spuhlja pri Ptuju. Pred par dnevi je ta znani pretepač brez vsakega povoda oklofutal svojega brata na okrajni cesti ter ga vrgel na tla, ker se je branil. Za svojo surovost se bo pokoril 24 ur v zaporu.
v Iz Planine. Dne 3. tm. smo imeli .tukaj občinske volitve. Volilni boj je bil precej vroč, ker so si stale nasproti 3 stranke. Nemškutarj, klerikalci in naprednjaki. Izpadla je volitevqtako, da imamo v občinskem odboru pravo mešanico. Izvoljeni so v občinski odbor 4 nemčftrjfi, 3 naprednjaki in 2 klerikalca. Ko bi se zadnji dve stranke pri volitvi sporazumeli, bi bil gotovo lahko izvoljen slovenski župan, če se isto ne bode zgodilo, bomo o tej stvari še dalje govorili.
v Akademično fer. društvo »Bodočnost" r Ptuju je na svojem letošnjem občnem zbora sklenilo postaviti skromen nagrobni spomenik bivšemu svojemu predsedniku tovarišu Petru Plohi, stud. phil., ki je umrl pred pol letom tragične smrti in počiva na pokopališču v Pragi. Stroški naj bi »e pokrili s prostovoljnimi prispevki prijateljev in znancev rajnega tovariša. Do sedaj so v ta namem darovali sledeči gg.: Šmid Konrad, koncept, urad. v Ptuju 1 K, I. Sagadin, solicitator v Ptuju! K, Brenčič Radovan, jur. v Celju 1 K, M. .V. Bre-zovnik, cand. med. v Vojniku 1 K, I. Prekoršek, pot. učitelj Ciril-Met. družbe, Celje 1 K, 3fosip Gorup, učitelj na Polenšaku 1 K, na obenem zbora ,Bodočnosti", nabrani K 2'34, gdč. Olga Cvahte-eva, učit. Mala Nedelja 2 K, dr. Ferd. Lašič, concip. v Ptuju 3 K, Vane Radej, visokošdlec, Celje 1 K, Fortunat Kink, žel. urad. Račje 1 K, dr. A. Kraigher, zdravnik, Sv. Trojica v Slov. gor. Jos. Klemenčič, učitelj, Sv. Trojica v Slov. gor.
Šele danes je korakal Vejvara s Pepico sam. Mati Kondelikova ga sicer ni nikdar ovirala, toda vendar mu je prišla v glavo šaljiva miel, kako le to lepo, da sme od danes naprej hoditi s Pepico že »brez patrulje«.--
»Danes je pravzaprav najin prvi dan«, je rekel Vejvara, ko sta se vrnila zvečer domov in sedla v gorki obednici k skromni večerji. »Kaj ne? Danes sva bila res doma?«
»Mamica pa bo jezna, ker se nisva tam niti vstavila«, je odvrnila Pepica zamišljeno.
»Saj pojdeva še tja, saj pojdeva«, je obljubljal Vejvara, »toda oni morajo včasih tudi priti k nam, veš? Rad bi bil tudi jaz tako malo gospodarja.«
»Toda prej ne bova povabila očeta in mamico, predno ne bodeva imela dekle«, je odločila Pepica. »In še celih devet dni bom brez nje.«
»To kmalu preteče, Pepica, saj hodi sem Katinka. Veruj mi, ko bi ne bilo tega treba — takole bi bilo nama najbolje. Skoro bojim se, ko pade med naju tuja oseba; vedno bova kakor pod nadzorstvom. Da, ko bi bila to Katinka, te sem se že privadil.«
»Tudi jaz bi jo imela najrajše«, je odgovorila Pepica, »toda mamica pravi, da to ni dobro, Č2 služi gospej dekla, ki ji je že prej služila kot ne-omoženi. Vedno hoče vse bolje razumeti. In to bi me seveda tudi ne veselilo ...«
»Res je, Pepica«, je pritrdil Vejvara. »Ti si sedaj moja draga gospa in razumeš vse najbolje.«
In Vejvara je zapečatil svoje besede z odkritosrčnim poljubom.	' ,
Osem dni po svatbL
Bilo je ravno osmi dan po svatbi, osmi dan po svatbi, ko je gospa Kondelikova takoj po kosilu hitro pospravila z mize in postavila pred mojstra skodelico kave; pripravljala se je, da odide ven.
Mojster Kondelik je razdrobil v kavi z žlico sladkor in je nekolikokrat skrivaj pogledal gospo. Slednjič je spregovoril:
»Kam pa boš zopet letela, Beti?«
Gospa Kondelikova je zapenjala ozko suknjico, ki je zelo ugodiio pii^ i o niem sicr polni, toda vedno še umerjeni postavi, in ni takoj odgovorila. Samo ustnice njene so se premaknile in stisnile, kakor da bi hotele šiloma zadržati beede, ki so hotele na vsak način čez nje. Toda ni se ji to posrečilo, kakor se ne posreči marsikateri gospe.
»Predvsem ne bom letela, stari, zato ker sploh ne letam! Imaš tak čuden način govorjenja, kakor da bi cele dni sedel pri kočijažih tam kje pri Poduških. ,Kam boš spet letela'I Drugič si se najedel, imaš pred seboj kavo, in tu je Katinka, ako bi kaj potreboval. In tretjič grem v mesto zaradi Pepice. Saj vendar veš, da ji iščem deklo. To ; je, najmanjša stvar, ki jo morem napraviti hčeri!«
»Ampak ti daš besedij za eno, Beti«, je odgovoril mojster. »Ne smeš to vzeti tako tragično! Ako rečem, ir» boš leteia', torej menim, aa sc ne bi utrudila. Sicer strn pa mišhl imaš deklo Saj sem tu nekje videl knjižico.«	(Dalje prih.)
Institutka. *i
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
Tiho, šepetaje so bile izgovorjene te bes«ie, a ležalo je v njih nekaj tako bolestnega, tako globoko otožnega, a obenem srečnega in veselega.
Dana je molče poslušala svojo prijateljic6 ... čutila je lahno trepet njenega telesa ... sliSala utripanje njenega srca ... Sklonila se je popolnoma nizko k nji, tako, da jo je božala njena gbftca sapa — in še vedno je molčala ... Slednjič se ni mogla več premagovati — poljubila je svojo prijateljico vroče in strastno na njene mladostne ustece in poljubljala jo je na čelo, na lici, fla vrat, poljubljala vedno burneje, vedno žarneje\ ..
»Saj tudi jaz nisem mogla več zdržaiP ] . .« so šepetale njene ustne ... »Skušala sem zadremati, šiloma sem zaprla oči. .. a zaspati nisem mogla. Vedno in vedno me je težilo nekaj težkega in grenkega... leglo mi je na srce tako bolestno in zakričati bi mogla od neznane groze . . In tebe sem zrla v teh temnih urah, tebe, svojo najdražjo in edino prijateljico ... v grozni negbto-vosti in strašnem nepokoju sem videla t\tojo dušo ... in vedno bolj in vedno bolj me-jfe sflila neka tajna moč, naj se dvignem, mi je veRfvala, in prihitim k tebi, dati vse povem, vse pojasnim..
■.■.?>.	V v. 4 4 >', .	-' |P*;>
JIsK, Viktor Tnrnšek, inženir v Mariboru 1 K. Skupaj 20 K 34 v. Vsem omenjenim darovalcem izreka odbor „Bodočnosti" kar najsrčnejšo zahvalo in prosi še nadaljnih prispevkov, kateri se naj bthgovolijo pošiljati na naslov: cand. iur. Vek. Šumenjak, Praga, češka univerzajVsi prispevki se vbjavijO v listih, i. v Zahvala. Slavna družba sv. Mohorja v Ce-lovcn je podarila akad. fer. društvu „Bodočnost" v Ptuju 31 za ljudske knjižnice zelo porabnih knjig. Za ta velikodušen dar ji izreka kar naj srčnejšo zahvalo Odbor akad. fer. društva „Bodočnost'.
a Iz Gradea poroča ,.Gr. M. Zeit.", da je odvetnik dr. Kari Lewohl suspendiran, ker se ga je ovadilo zaradi zakrivljene kride.
'•"Človeške zverine. Poroča se nam iz Rajhen-burga: 29. m. m. so posestniški sinovje Kari Stergar, Janez Stergar, Jožef Habim in Rudolf Strassner, vsi iz Stare vasi pri Rajhenburgu, i luščili koruzo pri posestniku Fridricbu Kumerju. O polnoči so se podali domov. Luščila pa je ko-sruao tudi neka posestniška hči iz Stare vasi, ki je: hotela ob istem času domov. Ko pa je vidla, da so fantje na prostem čakali na njo, se je podala nazaj v hišo Kumerja; po njegovem nasvetu je izbrala drugo pot domov. Vendar so jo fantje zapazili, šli za njo, vrgli na tla ter jo vsi štirje po vrsti posilili. Razven tega je dobilo dekle vsled ■ padca težke telesne poškodbe. Vsi štirje nečloveški suroveži so že pod ključem.
K ljubezenski drami v Brucku se poroča: Kakor je pokazala obdukcija, se nadporočnik ni sam ustrelil, ampak je dobil tri strele v glavo, katerih vsak je bil smrten. Častnik torej ni iJustrelil Hedvike Miiller in potem samega sebe, •vampak dekle je oddalo tri strele na častnika med tem ^»fco je spal in potem še dva strela eiplroti sebi. Častnik je bil dan poprej v Ljubnu najboljši volji, ko dobi brzojav od Hedvike i Miiller, da naj pride v Bruck. Nadporočnik se je h mislil vrniti drngo jutro v Ljnbno in je naročil hotelski sobarici, da ga ob 6. uri zjutraj zbudi. Ustreljenega nadporočnika so po slovesnem kon-duktu do kolodvora prepeljali v domovino na Češko; truplo Hedvike Miiller pa v Kapfenberg.
Iz statističnega dežel, štajerskega urada. Ia ravnokar izišlega 23. zvezka dež. statističnega urada („Doneski k zgodovini obč. gospodarstva") posnemamo sledeče številke: Leta 1907 je imel Gradec 138 030 prebivalcev; prejemkov 10,975.355 tron, izdatkov 9,511.190 kron. Maribor 24.601 prebivalca, prejemkov 1.605.497 kron, izdatkov 559.545 K. Ptuj 4223 prebivalcev, prejemkov «30.205 K, izdatkov 823.786 K. Celje 6713 pre-l bivalcev, prejemkov 353.557 K, izdatkov 336.144 Razven tega še omenimo 3 občine z več kot siID.000 prebivalci: Ljubno 10.200 prebivalcev, prejemkov 516.719 K, izdatkov 464.143 K. Dona-»irice (največje industrijsko podjetje) 13.137 prebivalcev, prejemkov 320.312 K, izdatkov 165.480 »fK. Trbovlje 10.843 prebivalcev, prejemkov 92.444 K, izdatkov 83.514 K.
Hmeljski trg v Žatcu. V soboto je bil na tukajšnjem hmeljskem trgu le mali promet. Cene so se držale.
r.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
| Sporazumne konference na Čečkern.
Praga, 6. nov. Tekom današnjega dneva so pogajanja mirovala. V nemških krogih sodijo, da se bodo češki radikalci udali in se bodo dali Čehi jutri glede spornih točk preglasovati ne da bi izvajali posledice.)
Zdravniki in zobotehniki.
Dunaj, 6. nov. V koloseju se je vršilo danes protestno zborovanje zdravnikov proti zakonskemu načrtu glede zobotehniške obrti in zobotehniških šol. Sklenila se je med drugim rezolucija, v kateri se protestira proti tozadevnemu vladnemu načrtu in zahteva, da se zobotehnikom ne smeje dovoliti nobene ugodnosti na račun zdravnikov. — Ob isti uri so imeli tudi zobotehniki shod, na kateremu so sklenili, da bodo začeli stavkati, ako se njihovih zahtev ne bode uvaževalo. Po shodu je šel del zborovalcev pred kolosej in demonstriral tam proti zdravnikom.
Shod nemških postnih uradnikov.
Dunaj, 6. nov. Nemška zveza poštnih urad-uikov in uslužbencev je imela danes ta svoje zborovanje, na kateremu se je zahtevalo 35 letno službeno dobo, za nemške kraje nemške poštne uradnike, za narodno mešane kraje pa bi se naj rabil za nastavljanje ključ po razmerju preb;valstva.
Otvoritev poslopja trgovsko-obrtne zbornice v Celovcu.
Celovec, 6. nov. nov. Danes se je vršila otvoritev poslopja trgovsko-obrtne zbornice v Celovcu, katere se je udeležil tudi trgovinski minister Weisskirchner.
Afera na bosansko-turški meji.
Sarajevo, 6. nov. Na bosansko-turški meji je došlo včeraj zjutraj blizu Uvaca do spopada med bosanskimi orožniki in turškimi obmejnimi stražniki. Jedni so streljali na druge; od orožnikov ni nikdo ranjen. Vzrok je bil prekoračenje meje. — Uvedla se je preiskava.
Ruski car v Berolinu.
Berolin, 6. nov. Ruski car Nikolaj je sinoči ob 9. uri odpotoval s postaje Wildpark pri Pots-damu v Darmstadt.
TJsmrčeuje morilca Crippena.
Londou, 6. nov. Usoda Crippenova je že zapečatena, ker ni nobenega upa da bi bil pomilo-ščen. Najbrže bo že prihodnji teden usmrčen.
Velik vihar na Portugalskem.
Lisabon, 6. nov. Silen vrtinec je uničil kraje okrog Villareala in Algaiva. Število žrtev je neznano. Več ribiških čolnov z moštvom se je potopilo.
Nesreča na morju.
London, 7. nov. Po nekem poročilu, ki ga je dobil severonemški Lloyd, je trčil parnik »Preufien«, kateri je bil na potu iz Hamburga v Valparaiso v neki poštni parnik, kateri je vozil iz Južnega Walesa v Dieppe. Poštni parnik se je vrnil v Newhaven, »PreulJen« pa je na potu v Dover, a je v zelo nevarnem položaju. Pomožni parniki ne morejo zaradi viharja blizu.
Kolera v turški armadi.
Carigrad, 7. nov. Med vojaki, zbranimi zaradi vojaških vaj v Tučki, je zbolelo na novo 23 mož na koleri, 29 bolnikov je pa umrlo.
Posledice nemškonacijon. pretepov na živino zdrav, visoki šoli.
Dunaj, 7. nov. Minister za uk in bogočastje je odredil, da mora rektorat živinozdravn. visoke šole takoj upeljati najstrožjo disciplinarno preiskavo proti nemškonacij. pretepačem, ki so priredili sobotno demonstracijo. Ker se je pretepov udeležilo tudi več slušateljev drugih visokih šol, se je odposlala enaka odredba tudi rektoratom istih.
Delegacijski dine.
Dunaj, 7. nov. Včeraj je priredil minister grof Aehrenthal prvi delegacijski dine, katerega sta se udeležila predsednika obeh delegacij, Glom-binjski in grof Zichy, oba ministerska predsednika in mnogo avstrijskih ter ogrskih delegatov.
Hofrichterjeva afera.
Dunaj, 7. nov. Vojaške oblasti se znova ukvarjajo z Hofrichterjevo afero. Hofrichter je namreč sestavil v kaznilnici 50 strani obsegajočo prošnjo za revizijo svojega procesa. Akt se je oddal majorju anditorju Kuncu v pregled. V vojaških krogih so mnenja, da se prošnji ne bode ustreglo, ker ni Hofrichter navedel nobenega novega momenta, ki bi bil važen za tek procesa.
Novi belgrajski župan.
Belgrad, 7. nov. Pri nadomestnih volitvah je bil za župana izvoljen kandidat združenih ra-dikalcev, bivši minister Ljuba Davidovič.
Po svetu.
v Umor v pijanosti. Brambovski nadporočnik Morsen v Becskereku vstrelil je 3. tm. v pijanosti 23 letno ljubico svojega brata; nato je zbežal, a bil je tako pijan, da se je zgrudil na ulici. Policija ga je že zaprla.
v Zblaznela kuharica. Iz Dunaja se poroča 3. nov. Včeraj večer je kuharica Alojzija Stanek v Reinprechtsdorferski ulici vrgla drobiža 5o kron med igrajoče se otroke, ki so takoj planili na denar. Ko se je približal voz električne železnice, se je hotela vreči na tračnice, da bi bila povožena.
En milijon kron češki akademiji znanosti v Pragi. Arhitekt Wihl, ki je umrl 4. tm. v Pragi, je zapustil vse svoje velikansko premoženje v znesku nad en milijon kron češki akademiji znanosti in umetnosti, da je porabi v kulturne namene.
Iz sodne dvorane.
V Mariboru, 4. nov. Scena pred okraj, sodiščem v Ptuju. 36 letni Ivan Cartl, gostilničar v Hajdini, se je imel 4. novembra zagovarjati pred okrožno sodnijo v Mariboru radi zločina zoper javno nasilstve. 1.1, m. je privedel žandarski nadstražnik Jakob Leskoscheg precej vinjenega, a ne pijanega Cartla pred sodnijo v Ptuju, da nastopi kazen. Cartl je začel pri tem ekscedirati in razbijati, da je moral sodnik dr. Pet,rowitsch poklicati policista Martina Arau&a. Cartl se je obotaviial iti v zapor, tako da ga je slednjič Arnuš hotel vkleDiti. Cartl se je branil tako, da je stražnika ranil na levem prs:ancu in mu odtrgal gumbe na bluzi. Še le s pomočjo nadstraž-nika ia sodnijskega sluge so mogli vkleniti rabi-jatnega Cartla. Okrožna .sodnija je prisodila Cartla 3 mesečui ostri zapor.
Tesneje se je privila s svojim bujno razvitim, n^ladostnim telesom k svoji mladi prijateljici, ki ,j,e s široko odprtimi očmi zrla v rajskolepi obraz D»yiice . . . Gledali sta se nekaj časa . . . nato Dana privzdignila odejo ter oprezno in J^ljkor mogoče tiho in mirno legla k svoji pri-jg^ljici ... Ta se je pomaknila nekoliko dalje, ^nila se je s sprednjim delom svojega telesa k Dani ter jo burno privila k sebi . . ,
< jntfln s-daj si pri meni, Danica . . .«, je deiala tiho,£anognjeno, »pri meni si in vse je zopet dpbre, vse je zopet dobro . . .«
Nekaj trenutkov je bilo vse tiho in mirno ... nobena'si ni upala glasno dihati, ker seje vsaka bala, da ne bi ju kedo slišal . . „
Tako sta ležali, tesno objeti, stiskajoč se s svojimi mladimi telesi druga k drugi ...
Slednjič je izpregovorila zopet Dana, tiho, komaj slišno . . .
: i < »Morala sem k tebi, da ti vse povem, dragica nyjja . . . Kakor sem ,ti že popoludan povedala, se./ je zgpdila v mojem srcu velika izprememba, niti ^ama ne vem, kako je to prišlo . ,. . Kar nenadoma, čez noč takorekoč . . .«
letala nezvesta svojim obljubam, nezvesta svojim prisegam . . .« ji je segla v besedo mala
brunetka z užaljenim, jokajočim glasom ter se odmaknila od nje . . .
Dana je molčala ...
Spomnila se je zopet današnjega popoldneva, spomnila se prijateljičinih besed, njenega užaljenega, nesrečnega obraza, tistih velikih, vprašujočih črnih oči se je spomnila in onih dveh svetlih, lesketa-jočih se solz — in zopet ji je bilo tako neizrečeno hudo in bolestno pri srcu . . .
»Kakor sem ti dejala že popoludne«, je pričela, »se nisem izneverila niti svojim obljubam, niti tebi, ki te še vedno ljubim tako, kot sem te ljubila prvi dan ... Saj to je ravno, česar niti sama ne pojmim . . . Tebe ljubim in njega: žensko in moškega — in težko, da, nemogoče mi je reči, koga ljubim bolj, tebe ali njega ... In to je nesreča v moji ljubezni, to je grenka kaplja v sladki čaši naslade in sreče . . .«
Dvoje vročih solz je kanilo iz njenih oči in mala brunetka se je zdrznila . . . Mnogo je že premišljevala o koraku svoje prijateljice in vedno se ji je zdelo, da so njene besede od današnjega popoludneva morda samo besede — v srcu pa je bila že skoraj prepričana, da je Dana popolnoma pozabila na njo in da ljubi sedaj samo njega, neznanca . . . Toda, ko je začutila pekočo solzo,
ki je kanila iz Daninih oči, na svojih prsih, tedaj ji je verjela, ah, popolnoma vse ji je verjela ...
»Ne jokaj Dana«, je rekla mehko in nežno — »saj je že itak dovolj bolesti in nesreče . . .«
Dana je zatrepetala pri poslednjih besedah svoje prijateljice . . . hotela je izpregovoriti, a beseda ji je zastala v grlu . . . Nato pa se je burno in strastno oklenila svoje prijateljice in sunkoma je pričela govoriti:
»Toraj me razumeš . . . toraj ti je jasen moj položaj? ... ah, kako sem srečna, draga moja, kako neizmerno sem srečna . . . Sedaj šele ti vse povem, sedaj ko je vse dobro in jasno In čisto v moji duši . . . Upam, da me ne boš zavrgla, da me ne boš obsojala, ko boš slišala povest izza zadnjih dni . . .«
»Govori, Dana«, je prosila njena prijateljica, »govori, da bom vedela vse . . .«
C '.J )	' " ■
Nekaj se je zganilo tam v bližini in naši znanki sta za hip utihnili . . . Toda bilo ni nič nevarnega: v trdnem spanju si je popravila ena izmed institutk svoje ležišče, globoko je vzdihnila in zopet je bilo vse tiho in mirno . . .
Jednakomerno je tiktakala velika stenska ura, ki je bila ravnokar polnoči... (Dalje sledi.)
Pretep. Maribor, 4. nov. Pred okrožno sod-
nijo je stal 23 krat predkaznovani, enkrat celo s 15 mesečnim strogim zaporom. 29 letni v Teznu stanujoči delavec Ferdinand Pisk. Pisk. ki ne zna ne čitati ne pisati, je prišel 22. t. m. v gostilno „Konigstiger", čeravno je bil iz Maribora za vedno iztiran, ter tamkaj pričel prepir z Kajetanom POltlom, vsled kojega je ranil POltla s nožem v ramo. Stražnikoma, ki sta ga hotela aretirati, se je silovito zoperstavljal. Sodnija ga je obsodila v 8mesečn' ostri zapor.
Dečka — vlomilca. Celje 4. nov. 14 letni Ivan Hrnp iz Hrastnika in 11 letni učenec Franc Razberger iz Trbovlja sta pokradla od julija do srede septembra iz zaprte shrambe delavskega konzumnega društva v Hrastniku blaga in denarja v vrednosti 116 kron. Ivan Hrup je bil obsojen v 3 mesečni zapor, Franc Razbereer pa v 14 dnevno zatvoritev.
Otrnk zgorel. Celje 4. nov. Kakor se je svoj čas poročalo, je umrl 6 mescev stari otrok posestnice Rozalije Posedenšek v Dramljah na opeklinah pridobljenih vsled prevrnitve petrolejske svetilke. Podsedenšek je djala 6 mescev stare dvojčke povite na peč, kjer je stala tudi goreča petrolejska svetilka. Nato se je podala v kuhinjo ter t.ustila otroke brez nadzorstva. Ko je zaslišala kričanje, je bežala v sobo ter v svoj strah zapazila, da se je svetilka prevrnila in da so plenice v ognju. En otrok je dobil take cpekline, da je drugi dan umrl. Rozalija Podsedenšek je bila od okrožne sodnije v Celju obsojena na 10 dnevni strogi zapor poostren s trdim ležiščem.
Neprevidnost. Celje, 4 nov. 10. septembra je nesla Frančiška Povodnik zrnje v mlin Franceta Vodičer-ja v Zabukovju pri Sevnici. Morala ie prekoračiti 14 metrov dolgo iu komaj 60 cm široko brv črez sevniški potok. Tukaj ji je izpodletelo in ker ni bilo ograje, je padla v potok in utonila. Zato se je moral zagovarjati pred sodnijo mlinar Vodičar, ki je opustil napraviti ograjo ob brvi. Obsojen je bil na en teden strogega zapora, poostrenega z dvema postoma.
Neprevidna mati. V Celju. 4. nov. 19. avg. je poslala posestnica Helena Hostnik svojo 13 letno hčerko v trgovino Jožefa Plevaika po oetovo kislino (esenc) in ji dala zato stekleničico seboj. Trgovec je napolnil stekleničico proti ministerski določbi, vsled katere se octova kislina v malih množinah sme prodajati samo v zaprtih posodah. Deklica je postavila doma oetovo kislino na mizo. Tukaj jo je dosegel dveletni Franc Hostnik, jo izpil in nato drugi dau umrl. Helena Hostnik je bila obsojena na en teden, Jožef Plevuik na 10 dni strogega zapora, poostrenega z dvema postoma.
Loterijske številke.
Trst, 5. novembra 1910:	57, 35, 37, 20, 41.
Line, „	42, 61, 45, 90, 40.
•nI
■•»■k"
Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, častititim duhovnikom in znancem, da je najin dragi brat, prečastiti gospod
Ivan Krušič
kn.-šk. konzistorijalni svetovalec in zlatomašnik, c. kr. šolski svetnik in vpokojen profesor veronauka na c. kr. drž. gimnaziji
v uelju
danes, dne 5. novembra 1910, ob 8. uri zvečer, po dolgi bolezni večkrat previden s sv. zakramenti v 78. letu mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnega se v torek ob 9. uri dopoldne prenese iz hiše žalosti v Šolski ulici štev. 21 v mestno župnijsko cerkev sv. Danijela ter po opravljenem mrtvaškem opravilu na okoliško pokopališče.
CELJE, dne 5. novembra 1910.
Tinko Krušič,	Terezija Krušič omožena Jezernik,
glavnega knjigovodje namestnik pri	na Polulah pri Celjn, sestra,
mestnem uradu na Dunaju, brat.
U
:§B2
I I
297 -33
Šubieeva slika
Franceta Prešerna
ter Groharjev
Primož Trubar .\
v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetih iu modernih sliK. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo frauko. -
TT
:naei:
TT
ssali
JjSv
Wf,


a
m
S
TO



ZVEZNA TISKARNA
CELJE, SCHILLER-JEVA CESTA
te K3

ti

5S
Izvršuje okusno, hitro in po zmernih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v priprosti kakor tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, za občinske in župnijske urade, za razna društva in korporacije, trgovce in obrtnike, gostilničarje in privatnike. Za denarne zavode računske zaključke. Barvotiski se izvršujejo hitro in v moderni izpeljavi.Tiskarna je opre mljena z najnovejšimi črkami, okraski in stroji.
aaL &J*.
Kr
jBS*'
pSr
(T/ž.
SiT
pa* pSr
psr
sSSr


V JiV Jifc Ji«. WI<r VIV w