.1' (PM MUK" Pi
BRH9HHHHH
1J5. »MM I*4**1'
Ceaa M vtaujev.
XU1L leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12'—
četrt leta........ 6*—
na mesec........ 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22*—
pol leta........ 11-—
četrt leta........ 550
na mesec........ 190
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it. 34.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-- nunmi š%9wW*n wl\m It vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Naroama tiskana telefon it 85.
.Slovenski Narod- velja po pošt!: za Avstro-Ogrsko: z* Nemčijo:
celo leto....... K 25 —
pol leta....... » 13* -
četrt leta....... •   6 50
na mesec....... • 230
celo leto.......K 28*—r
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30--^
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
Upravnistvo: Enaflova ulica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon st. 85
Porazi Dotikana.
Kulturno države se druga za drugo oproščajo pretesnega objema Vatikana, emaneipirajo se direktnega vpliva katoliške eerkve ter ji odka-jo tisto mesto, ki ji gre v današnjem »sieele lumiere«. Ta proces je popolnoma razumljiv. V današnjem modernem času, ko se bije med posamezni individui, kakor tudi med med p amozniini državami in narodi i ../hujši boj za eksistenco, vendar ne
loremo svobodnega mišljenja v državnem in družabnem življenju, demokratičnega razvoja v političnem in gospodarskem gibanju popolnoma odstraniti ter ga nadomestiti s takozvanim »krščanskim duhom«. Pri tem pa ne mislimo na tisti krščanski duh, ki hoče vero absolutne ljubezni do bližnjika sprijazniti s kulturno vestjo civiliziranega človeka, temveč na tisti, ki se identificira z into-
■ranco in reakcijo. Bojni klic »re-staurare omne in Christo« pomenja, da hoče cerkev, ki se noče prilagoditi duhu časa, sedanje države in narode pritisniti na tisti nivo nazaj, na katerem je sama zaostala. Civilizacija si sama stvarja zakone in ne trpi nika-kega varuštva. Klerikalna reakcija pa hoče vladati, hoče se povspeti zopet na ono stališče, ki ga je nekdaj zavzemala, hoče zopet postati neome-j< na vladarica, kakor je bila v tistih
asih, ko se je človeštvo še nahajalo primitivnih kulturnih razmerah. Zato pridiguje klerikalizem povsod l»oj zoper vsak napredek, zato sovraži izobrazbo, ker ta stvarja v narodih moč in samozavest, ter preganja civilizacijo, ki napravija ljudi materialno in duševno močne, svobodne in neodvisne, v vprašanjih vesti pa samostojne. Klerikalno svetovno nazi-ranje pa ne potrebuje svobodnih mož, temveč hlapcev, ki zaničujejo svobodo in ki se slepo, brez vsake 1 ritike pokoravajo zapovedim cerkvene oblasti. In kako neobzirna je
erftev v tem oziru, izpričuje naj-zadeva monakovskega univ. profesorja zgodovine katoliških do-i:* in. dr. Jožefa Sehnitzerja. ki je upal javno in odkrito nastopiti
oper zastarelo naziranje katoliške eerkve.
Sehnitzerja gledajo že dve leti v Himu z jako neprijaznim očesom. Ko so leta 1908. objavili encikliko zoper
moderniste, ki je obenem napovedala boj moderni znanosti sploh, so se tipali nekateri francoski, laški in nemški voditelji modernistov, med njimi tudi dr. Schnitzer, to papeževo okrožnico fcritikovati. Rini je s pestjo zagrozil. In vsi so se poskrili, edini dr. Schnitzer je pogumno nadaljeval začeti boj. Rim ga je vsled tega suspendiral »a divinis«, prepovedal mu je izvrševati svoje duhovniške funkcije. Toda Sehnitzer je šel dalje i>o zacrtani poti. V svojem spisu: »Ali je Jezus ustanovil papešlvof« je pa napovedal najhujši boj. In tega Vatikan ni mogel prenesti. Če se upa katoliški učenjak znanstveno pre-iskavati postanek papeštva, tedaj za njega ni več prostora med verniki. V najkrajšem času bo človeštvo videlo nenavadno igro: Katoliški duhovnik, profesor katoliške teologije, bo slavnostno ekskomuniciran, izobčen iz katoliške cerkve.
To modernemu kulturnemu napredovanju nasprotujoče stremljenje katoliške cerkve, katere oficialni zastopnik je Vatikan, so pa spoznale tudi skoraj vse kulturne države. Te države so sklenile otresti se tega, času neprimernega varuštva ter se postaviti popolnoma na lastne noge. Začel se je neizprosen kulturen boj, v katerem doživlja Vati kanova politika občutne poraze. Te poraze pa merodajni vatikanski, ozir. cerkveni krogi tudi u videvajo ter morajo večkrat precej sramotno kapitulirati pred svojimi nasprotniki. Prvi in najhujši poraz je doživel Vatikan na Francoskem. Nekaj časa Vatikan ni hotel pripoznati tega svojega poraza, temveč je še vedno ponosno in ošabno dvigal svojo glavo. Toda polagoma je vendarle zopet začutil potrebo spo-prijazniti se s francosko republiko ter ustvariti nekako lojalno poravnavo. Nekaj časa so upali, da pridejo klerikalci pri zadnjih volitvah v francoski parlament do kake moči — toda upanje se jim ni izpolnilo. Spoznali so, da morejo le s pogajanjem priti do nekakega sporazumi jenja. In tako se je podal lvonski nadškof v Rim. da >e dogovori s papež« n in kardinalom lferry del Valom. Ob istem easu je bil tudi Denvs Cochim, najuglednejši katoliški francosk poslanec, v Rimu. In že se je go\ < rilo, da je papež pooblastil škofe, da se smejo direktno pogajati z vlado. Toda vse to ni pomagalo. Francoska
vlada je jasno povedala, da nima republika ničesar več zahtevati od cerkve in da torej ne potrebuje nikakih pogajanj. Na Francoskem je cerkev na vseh poljih popolnoma premagana
Toda ne samo na Francoskem, temveč t ml i v drugih državah so napovedali boj prepotenci rimske kurije. Povod temu boju je dala enciklika, katero je izdal papež Pij X. v proslavo sv. Karla Boromejskega dne maja t. 1. Velikansko nevoljo je vzbudila ta papeževa enciklika v vseh tistih evropskih državah, v katerih je velik del prebivalstva protestantskega veroizpovedanja.
V Nemčiji je nastalo vsled te enciklike, ki označuje protestantsko vero kot krivoversko zmoto ne samo zoper religiozno vest, temveč zoper moralo sploh, tako veliko razburjenje, da je moralo zunanje ministrstvo energično nastopiti pri rimski kuriji, da se da razžaljenim ljudskim čuvstvom zadoščenja. Celo saksonski kralj, ki je strogo versko katoliški vladar, je moral javno nastopiti zoper tendenco tega papeževega ukaza. In čeprav je papeška nezmotljivost dogmatično zajamčena, so vendar ti energični pritiski tako zelo vplivali na vatikanske kroge, so bili takoj pripravljeni popraviti ali pa vsaj ublažiti to provokacijo na način, ki je popolnoma nasproten vsem dosedanjim običajem na papeškem dvoru. Rimska kurija je bila takoj pripravljena nemškim škofom dovoliti, da ne promulgirajo enciklike, ter se je javno oprostila, da papež ni hotel žaliti verskih čuvstev nemških držav in njihovih protestantskih pod-ložnikov. Obenem jc pa nekako skrito priznala, da je katoliška vera v svoji dogmi intolerantna. To je bila torej zopet popolnoma jasna blamaža vatikanske diplomacije. Kajti še nikdar se ni Vatikan, katerega moč obstoji v tem, da brani tudi obupne pozicije, tako brezpogojno vzdal svojega stališča. Tako se je posrečilo nemški vladi, ki je popolnoma odvisna od klerikalnega oentruma, izvojevati veliko zmago nad rimsko kurijo.
Toda s tem porazom vatinska politika še ni bila zadovoljna. Še ena država je v Evropi, ki je zelo udana diktaturi rimske kurije — to je Av-stro-Ogrska. In tukaj je Vatikan poskusil svojo srečo s famozno borro-mejsko encikliko. Dr. Julij Varossv
nadškof v Kaloči, je v svojem zadnjem pastirskem listu promulgiral to encikliko. Toda na Ogrskem so vedno znali na klerikalne provokacije pri meno odgovoriti. Spomniti se je treba samo dvajset let nazaj — na boj za cerkveno-politične zakone. Od tega časa se ni posrečilo kaliti harmonije, ki vlada med ogrskimi kon-fesijami. Za bojevito cerkveno politiko na Ogrskem ni polja. Najboljši dokaz za to je pač klerikalna ljudska stranku katere naloga je širiti konfesionalni razpor in ki navzlic vsem žrtvam ni dosegla prav nikakih uspehov, temveč je v zadnjem volilnem boju celo popolnoma podlegla. In ravno vsled tega je skoraj nerazumljivo, da je nadškof dr. Varossv napravil to velikansko napako ter promulgiral encikliko. Posebno pa, če pomislimo, da je na Ogrskem vetrni 1 i jonov protestantov, ki gotovo ne bodo mirno vtaknili v žep te žalitve. Že danes je toliko kot gotovo, da bo vatikanska politika tudi na Ogrskem doživela prav občuten poraz.
Tudi avstrijska višja duhovščina misli, da je ravno zdaj čas začeti s kulturnim bojem. In v to svrho je ko-adjutor dunajskega kardinala — nadškofa dr. Grusche — dr. Nagi promulgiral v svoji škofiji borro-mejsko encikliko. S tem je prevzel dr. Nagi veliko odgovornost nase. Kajti prav gotovo je, da protestanti tega ne bodo mirno spravili, pa tudi drugi svobodomiselni krogi ne bodo dopustili, da bi se v Avstriji prav po nepotrebnem začel konfesionalen boj. Vlada pa že v lastnem interesu ne more mirno gledati, da bi se žalilo protestantsko religijo, ki je v državi zakonito priznana in polnopravna. S tem nerodnim korakom je pa dr. Nagi napravil tudi prav slabo uslugo klerikalnim strankam, prav posebno pa še dunajskim krščanskim social-cem, ki imajo že itak doma preveč dela in skrbi, in ki se nahajajo pred konkurzom.
Kdor pozna razmere v Vatikanu, je že spoznal, da je poraz rimske kurije vsled borromejske enciklike v najožji zvezi s porazom, katerega je doživela na Francoskem. Napake, katere je storila vatikanska politika, so posledice komplota zoper sedanje voditelje te politike. V Rimu ga navadno nazivljejo komplot modernistov. Vodji te opozicije v Vatikanu sta kardinala Rampolla, prijatelj Fran-
coske in bivši konkurent sedanjega; papeža, in pa Lorenzelli, nekdanji nuncij v Parizu. Ta dva se veselita vsake blamaže, katero doživi rimska politika.
Najhujši poraz pa čaka Vatikan na Španskem, v tej najvernejši in. najudanejši državi. »Jaz sem katoličan, pa ne klerikalec,« je rekel kralj sam in ministrski predsednic Cana-lejas hoče izpeljati ta program in naj pride tudi do skrajnosti. Značilno jey da Canalejasa podpira tudi voditelj konservativcev Maura in pa prejšnji liberalni ministrski predsednik Mo-ret. Nasprotujejo mu edino Karlisti. Kakor na Francoskem, tako so klerikalci poslali tudi na Španskem pristaše pretendenta v boj. Francoski nacionalisti ali španski karlisti — vsi imajo enake principe. In Španska mora zmagati, ker se je ljudstvo naveličalo klerikalnega jarma. Gre za renesanco Španske, ki se pa more le ustvariti, če se zakonito onemogoči vsaka zloraba ljudstva od strani kle-rusa. Zlomiti se mora vpliv duhovni-štva na kulturo, gospodarstvo in na vsako napredno stremljenje, tisti vpliv, ki je izpremenil najbogatejšo državo na svetu v beraško.
Povsod torej boj proti klerikalizmu, povsod zmaguje svoboda. In tudi pri nas na Slovenskem nastopi čas, ko bodo premagani tisti, ki hočejo napraviti iz našega ponosnega naroda narod sužnje^ Zatorej pa moremo nadaljevati brez prenehanja boj za napredne principe, ker le na teh bo mogel naš narod uspešno tekmovati v svetovnem boju za življenje.
useslovonsRi soiiolsRi jlet
V SOflJI,
(Odhod   Sokolov   iz   Belgrada. —■ Slavnostni sprejemi široni Srbije. — Sokoli v Nišu in Pirotu. —   Na bolgarskih tleh. — V Sofiji.)
Belgrad je mesto, ki se odlikuje po svoji pristno slovanski gostoljubnosti. Vsakega Slovana sprejme z odprtimi rokami, ni čudo potem, da je slovanskim Sokolom, temu cvetu in ponosu vsega slovanstva, odprl na steza j svoja gostoljubna vrata. Sokoli so se čutili kakor doma in da se jim pokaže, da res bivajo v doma-
LISTEK.
Pred Zru&arjevlm spomeniliom.
Bila je čista, krasna nedelja, lakršnih je imelo to mokro, umazano leto dosedaj le malo.
Flegantni ščinkavci, kosi, tašč i-
< e in drugi talentirani ptiči so jako i ljubljeno prepevali po drevesih in
grmih tivolskih drevoredov in nasa-rlov. Jarko jutranje solnce je s čudo-ito,   praznično   svetlobo obsevalo rebeli marmor Trubarjevega kipa, se je dvigal sredi bujnega zelenja plemeniti enovitosti, brez vsiljivih
< mblemčkov in simbolčkov, brez gledališke poze. Od tega tihoveličastne-era spomenika je lilo tudi v okolico nekaj blagomirnega in svečanega.
Po glavnem drevoredu je že po-^ dala ali se izprehajala pisana mno-<a. mimo »Narodnega doma« pa je točko prikorakal odlični gospod Bu-eek s paradnim cilindrom. Dolge br-> >i je bil zasukal in vzvihal tako mnetno, da sta bila njih konca podob-i a ljubkima mišjima repkoma. Njemu ob desni je mencala obširna gospa Unen v vsej svoji nedeljski gloriji. -Njena neumrjoca rumeno-svilena o-
biekaseje svetila kakor nebeško solnce in nad njo je kar vriskal njen rdeči solnčnik: Ali smo tukaj, presneto nazaj! Mi smo mi! S predolgim krilom je zastonj pometala tla in delala tak prah, da je bila videti kakor zlata boginja Homerjeva, ki se je pripe-« ljala iz Olimpa v megli prvega razreda. Od strani je bila podobna veliki črki B, od spredaj pa debili osmici.
Pred Trubarjevim spomenikom se je ustavil korak gospodu Bucku in njegovi gospe. Široko se je postavil trebušujak pred ograjo in jel umotvor ogledovati z neusmiljenim kritičnim očesom.
Tudi gospa Buca jc posilila svoj napeti obraz v važne gube stroge presoje. Okoli obeh je bilo čimdalje več drugih gledalcev.
»Hm!« se je oglasil gospod Bu-cek skoraj pomilovalno in napenjal mrdo. »Hm, hm! No, no!«
Gospa Buca pa, kakor zašita' v svojo obleko, je sicer odprla usta, toda zinila ni nobene besedice.
»To je tedaj tisti spomenik, tisti Trubarjev, no, no!« je izpregovoril gospod Bucek z glasom, ki ni obetal nič dobrega. Gyspa Buca, ki je še vedno nemo odpirala usta, je porabila priliko in zazehala čisto po domače.
»O — gospod Bucek, dobro jutro, dobro jutro, gospod Bncek!« ga je pozdravljal star znanec. »Ali ste vi tudi tukaj? Dobro jutro, gospa!«
»Omikan človek se mora zanimati za umetnost, posebno pa za domačo!« mu je odvrnil gospod Bucek s tistim važnim dostojanstvom, ki se mu podaja tako dobro, kakor nobenemu drugemu Ljubljančanu ne.
»Kdo pa je naredil ta spomenik, gospod Bucek?« je vprašal oni znanec.
»Ali še tega ne veste?« se je začudil gospod Bucek. »Kipar Berne-ker! Vi ga menda še nikdar videli niste, zakaj kipar Berneker živi navadno na Dunaju, ker je v Ljubljani prehuda draginja in vsak dan dež — jaz pa Bernekerja prav dobro poznam in sem pa tudi povabil na kosilo, ko je bil za par dni tukaj. Človek mora podpirati umetnost, posebno domačo!«
Gospa Buca je začudeno pogledala moža; nikakor se ni mogla spominjati, da bi bil kdaj kakšen umetnik obedoval pri njih doma.
Tedaj se je poleg Bučka čudno nasmehnil skromen mlad gospod srednje rasti, z neznatno brado. Doslej je bil tiho poslušal, zdaj pa se je vljudno odkril in priplonil in vprašal prijazno: »Kako vam pa kaj uga-?a ta spomenik, gospod Bucek T«
»Prav nič!« se je odločno odrezal Bucek, navajen da ga vse pozna že oddaleč.
»I, zakaj pa ne t«
Bucek se je od kašlja 1, vzdignil roko kakor rimski tribun,  jo zopet
spustil in dejal prav na glas: »Ta spomenik tukajlc mi takoj na vrhu ni všeč! Mož nima nobene preče! To je narobe! Preča mora biti! Brez lepe preče ni vse skupaj nič! To je secesi-jon pa konfuzijon!«
Gospa Buca je ponosno pogledala naokoli, češ: »Ali vidite, gunipci, kako smo učeni ?«
Jaz sicer nisem noben umetnik,« je nadaljeval Bucek, »pa tudi nikdar ne bom, mi ni treba, hvala Bogu! Toda, če bi bil jaz kipar, bi bil naredil Trubarja vse drugačnega! Vodnik, Prešeren, Valvazor, vsak ima svoje kodreke in tudi Muza je lepo pofrizirana!«
»Pusti no tisto gjdo, nemajno Muco, nepotjebno!« ga je dregnila žena.
»Muza je potrebna, ljuba moja, ona brani Prešernu sitne muhe z vejo, da ga ne motijo v premišljevanju. Toda, kakor rečeno — vsak birmski boter je počesan lepše, kakor tale Trubar. Pa mene poglejte, kakšno prečo imam spredaj in zadaj!«
Odkril se je in pokazal svojo krasoto.
»Vidite, taka preča bi se podala tudi Trubarju, da bi jo bilo veselje gledati veak dan! In kakor vidimo, nam je podal Berneker le — pol Trubarja! Celega naj nam bi bil naredil, ah pa ni«! Ali ni res t Kipar Berneker ae je naučil delati ■pomori i ko iele
do popka. Mar bi bil še malo počakal, da bi se bil izvežbal popolnoma, do podplatov!«
»Pa jes! Ne hlač mu ni pjivoščil ne čevljev!«
»Nemara je pa pozabil. Saj ve* ste, pod tivolskim gradom imajo štiri železne pse, ki jim je umetnik pozabil narediti jezike. Ko je nesrečni človek videl, kako grdo ga je polomil, se je nemudoma obesil, ker ga je bilo reveža tako sram, da se ni upal v nobeno boljšo gostilnico več! Videl sem v komediji zalo devico brez trebuha —«
»Uh, ti pokoja staja, kaj zmejaj so ti mlade punce na misli!«« ga js tiho pokarala ljubosumna gospa Buca.
»No, no. . . Bila je prav čedna deklica, pa kaj pomaga, ko je je bilo samo pol. Le pomislimo, da brez trebuha ni nobenega pravega življenja na svetu! No, in tudi to mi nikakor ne ugaja, da je spomenik tako bel. Ta barva je prekočljiva! Muhe so večidel nespodobne, vrabci so sploh jako j zarobljeni, pa tudi drugi ptički ne vedo zmeraj, kaj je prav. Letos bo že še, letos imamo vsak dan po eno večjo ali manjšo plobo, ki oplakne in opere take madeže. Ali, kadar bo suša, bo treba Trubarja večkrat pobeliti in to ni zastonj! Potemtakem morate priznati, da je kipar Berneker popolnoma zaonegavil tegale Trubarja!«
fci hiši, so jim otvorili tudi vrti* kraljevskega dvora, ter jih povabili b kraljevski mizi.
Za soboto zjutraj je bil določen odhod Sokolov iz Belgrada. Sokolov ;ie bilo toliko, da je bilo treba sestaviti tri posebne vlake. In vsi ti Sokoli so se vozili brezplačno po vseh srbskih in bolgarskih železnicah. 8 prvim vlakom so odpotovali Čehi, z drugim Hrvatje, s tretjim pa Srbi in Slovenci.
Na kolodvoru je svirala vojaška godba slovanske narodne himne. Vsak vlak je bil okičen z zelenjem in srbskimi zastavami. Sokoli, ki so .vstopali v vlak, so imeli v rokah narodne zastavice. Čehi češke, Hrvatje hrvaške, Srbi in Slovenci srbske in Flovenske.
Prvi je zapustil bel gradsko postajo češki vlak, za njim hrvaški, za njim pa srbsko-slovenski: vsak v presledku po četrt ure.
In vlaki so drdrali mimo postaj in postajic, ki so bile vse okrašene z zelenjem, cvetjem in z narodnimi zastavami. Na postajah je čakalo Sokole narodno občinstvo, ter jim prirejalo navdušene ovacije.
Kjerkoli so se vlaki ustavili, pri-liitel je narod in prinesel Sokolom jedi in pijače ter jih obsipal s cvetlicami.
Ob pol 12. je prvi vlak prisopihal do Niša. Že od daleč se je slišalo gTmenje topičev in navdušeni živio-klici. Vlak se je ustavil. Na peronu, ki je bil okusno okrašen, in v bližini kolodvora je bilo na tisoče in tisoče ljudstva.
Pred peronom so stali oficirji vse niške garnizije in vse uradni -stvo. Ko so Sokoli izstopili iz vozov,
so gromu ]K>dobno zagrmeli urnebesni živio-klici. Vojaška godba je svirala slovanske narodne himne. V imenu niškega Sokola je gost p po->davil ravnatelj kaznilnice Jaša Nenadovič izrazujoč svojo radost, da se je započelo resno delo za uresničenje vseslovanske ideje.
Sokoli Čehi so se na to odpravili v vojašnico 16. pehotnega polka, kjer je bil pripravljen obed za 2000 oseb.
Komaj so odšli, je ]>rispel drugi Vlak s Hrvati.
Množica je zaklicala: »živeli rl rvat je!« Sokoli so odgovorili z : Živeli bratje Srbi!«
Tudi te je pozdravil Jasa Nena-ilovič. Med tem jc nrišel tretji vlak. v katerem so bili Srbi in Slovenci, tiromki živio-klici so napolnili ozračje, godba je >virala »Rado ide Srbin \ vojnike« in »Naprej zastava Slave«, narod pa je došlece obsipal s evejem. Srbe in Slovence je pozdravil dr. Momčilo Jan^>vič.
Ko so zadnji Sokoli dospeli v vojašnico, ki se nahaja tik kolodvora, se je pričel obed. Stregli so Sokolom — vojaki, častniki in dame iz najodličnejših rodbin. Sokoli niso mogli verjeti svojim očem. Vojaki, častniki nas sprejemajo, nain strežejo in nas goste, ali je to mogoče?
Solze so Sokolom silile v oko. Tak razloček! Tu jih pozdravlja vojska in jih odlikuje na vse načine, doma pa so Sokoli v očeh armade najhujši sovragi domovine!
Na to se je jela vrstiti napitnica Za napitnico.
Med prvimi je spregovoril Hrvat Malovič. Rekel je med drugim: : Bratje Srbi. vi ste narod srečen. Vse imate: svobodo, neodvisnost, vse imate, mi pa nimamo ničesar. Solze mi rose oči, ker se nahajam v okrilju svobodne Srbije. Hrvatje vidimo sedaj, kaj so nam bratje Srbi in kako nam v resnici dobro žele.« Na to so še govorili Bosanec Žakula, Ra-
»Hvala lepa. gospod Bueek, da ste nas poučili!« je viknil zadaj nekdo izmed zvestih poslušalcev. »Do-zdaj sem mislil, da je Trubarjev spomenik najlepši, kar jih imamo v Ljubljani. Zdaj pa mi je padla debela mrena z oči. Zdaj šele vidim, kakšen osel sem bil še pred petimi minutami! Dobro ste zdelali Berneker-;ia! Hvala lepa za pouk!«
»Prosim, prosim!« se je branil kritik in pokimal milostno.
»Škoda, škoda, da vas nerodni kipar ni prej nič vprašal za moder svet!« je vzdihnil oni skromni gospod, ki se je večkrat čudno veselo namuzal med Buckovo razi a go. » Motili bi nam včasih v »Mestnem domu« ali kjersibodi predavati o umet: nosti!«
»I, zakaj pa ne?« je odgovoril Bucek blagohotno, zamižal z levim očesom in se nasmehnil navihano. : Saj imam črno obleko pa belo kravato tudi!«
In pogladil je svoje tri podbrad-ht{ to je bilo vselej znamenje izredne zadovoljnosti. Nato pa je prijel neznanega gospoda za gumb.
»Kdo pa ste pravzaprav vi, prijatelj!« ga je vprašal s pokroviteljsko prijaznostjo in ga pogledal kakor velikan pritlikavca.
»Gospod Bucek, v izredno čast in veselje mi je, da se vam smem predstaviti: jaz sem   kipar Beme-
tCr<< Rado Murnik.
dlt is Hrvaške in Oluionao dr. Ivan
Oraien. Orasnov govor je občinstvo tako navdušil, da ga je dvignilo na ramena. Slovenskim Sokolom je etre-
gel poročnik Vukasović, sin vipavskega rojaka podpolkovnika Janka Vukasović* - Stibila. Izmed Niša-nov sta govorila Marjano vic in učiteljica Boškovič, ki sta oba v vznesenih besedah nazdravljala slovanskemu bratstvu.
Med tem je prišla ura ločitve. Sokoli in gostitelji so se jeli objemati in poljubovati, z lic pa »o jim padale solze. Godba je zasvirala, ozračje so pretresli gromoviti živio-klici in vlaki so odpihali proti Pirotu.
Za obed v Nišu je dala srbska vlada 2000 dinarjev na razpolago in sicer v zadnjem strenotku. Vojaki so tekom 24 ur nakupili 40 prašičkov, 22 jagnjet, 22 hektolitrov piva, 3 hektolitre vina in okrog 200 kg sira.
V Pirotu je bil sprejem prav tako prisrčen, kakor v Nišu. Na peronu je svirala vojaška godba, častniki, uradniki in občinstvo je pozdravljalo Sokole z oduševljenim i živio-klici.
V Caribrodu je pozdravilo slovanske goste odposlanstvo bolgarske sokolske zveze s podnačelnikom Antonovim na čelu. Vojaška godba je igrala »Hej Slovani«. »Šumi Marica«, »Liepa naš domovina« in »Naprej zastava Slave . Na peronu je bila postavljena častna stotnija. Častniki, Aojaki in občinstvo je pozdravljalo Sokole z viharnimi hura-klici.
Na kolodvoru v Sofiji je bil ofi-cijalni sprejem. Bil je tako prisrčen, da ga ni moči opisati, da ga je možno samo čutiti.
Med gostim špalirjem naroda so Sokoli stopali v vrstah po sofijskih ulicah, povsod navdušeno aklamira-ni, z okcu pa so nanje sipale nežne roke cvetke in vence.
Slovenskemu učiteljstvu.
(Pismo z dežele.)
Kdor ima oči odprte, jasno mu je že zdavnaj, da je slovenskemu učiteljstvu na Kranjskem napočila <a>ba svetopisemskih sedmero suhih letin. Komaj so zadobili naši duhovniki vso oblast v deželi v svoje roke, komaj obvladujejo deželno zakonodajo in deželni šolski svet, že čuti slovensko učiteljstvo bič in škorpijone na svojih izmučenih hrbtih. Kdor ni župniku več všeč. mora proč >iz službenih ozirov«, najsi ne najde nadzornik na njem niti trohice nepravilnosti. Nastopila je umetna konkordatna doba, pravi vladar v soli je zopet duhovščina. Na Kranjskem je zdaj slabše nego v Španiji!
Wem tem razmeram se ne čudimo; kdor je imel odprt pogled, pričakoval je to vse! Duhovniški stan zahteva samovlado za sebe, ljubosumno opazuje naraščanje izobrazbe krog sebe. Vse lažje mu je, brez ovir vladati neuko ljudstvo, kakor pa imeti opravka s samozavestnim in izobraženim narodom. Zato raj proč s šolami, proč s samostojnim učitelj-stvom. Da se pa ustreže državnemu zakonu, životarijo naj zasilne šole, tem na čelu pa župniški hlapci: orga-nisti in mežnarji. Trpe naj se le še Slomškarji, ki morajo biti še nekoliko bolj pokorni, nego so mežnarji.
Zelo razumljivo je, da se je zbog nastalega nasilja lotila vsega u« itelj-stva velika malodušnost. Kje naj iščejo zaslombe za svoje pravice? Drug za drugim klonejo glave, marsikomu upadel je pogum popoi .orna ter išče varno zavetje pod plaščem domačega župnika. »Vpiši se k Slomškarjem« je za enkrat pogoj, da se ne spravi ul>oge pare na vešala. Seveda pridejo skoro še drugi pogoji in je treba le te spreobrnjence opazovati, še bolj pa se jim čuditi, kaj so vse pripravljeni storiti, moliti in telovaditi, da si obranijo svojo žalostno postojanko. Podoba skopljen-cev!
Vprašanje nastane, v koliko bi bilo pomagano učiteljskemu stanu, recimo, ako bi ta čez noč ves prestopil k Slomškariji? V najboljšem slučaju bi se mu plača povišala mesečno za kakih 10—20 kron. Pri naših slabih financah v deželi kaj boljšega ni pričakovati, še manj pa pri istinitem navdušenju duhovščine za izobrazbo. Voda in ogenj, tema in svetloba sta in ostaneta sovražnika, dokler bo stal svet. Učiteljski stan po svoji naravi nima bodočnosti v Slomškariji, pač pa ga čaka materijalno in duševna revščina in sramota.
Ako slovensko učiteljstvo vse to trezno premisli, pride do vprašanja: ali bi se ne dalo tem sramotnim razmeram od po m oči? ali bi se ne dalo razrušiti hlapčevstva in suženjstva, v katero ga je vrgla današnja klerikalna nadoblast v deželi? Na ta vprašanja smo namenjeni danes odgovoriti.
Pomagaj si sam in bog ti bode pomagal! Vsa moč leži v ljudstvu in ljudstvo je, katero si je treba pridobiti, ljudstva se mora držati oni, ki si hoče pridobiti moč in veljavo. Slovenski narod obstoji po ogromni večini iz kmeta.  Lahko rečemo, da
je to i----tm ereem. Kmet je bil in
ostane zakladnica, iz katere izvira vat bogastvo, telesne in duševne sila. Dobro je poznal to duhovniški sram,
oprijel ae je kmeta, vedno ae mu laska in lite, da bi ga večno obdržal v svojem objema in oblasti. Naš kmet, dobi otffntn in nonk kakor je v večini, smatra to ljmbeaen na resnično ter voli župnika v vse zastope v deželi in državi Bes, da v srcu dostikrat kolne, ker je prepričan, da je to njegov izžemalec in zatiralec. Toda kam naj se obrne, ker nima in ne nosna drugih vodnikovi Duhovščina je v Avstriji še vedno privilegovani stan, na Kranjskem zvezan z nemško vlado, prejema nemške dopise brez odpora, podpira nemške hranilnice. Vsega tega naš neuki kmet ne spozna in ni v stanu spoznati. Edini stan, ki je bil izobražen in zaeno kakor duhovščina, zastopan v zadnji kmetski občini, to je učiteljski stan, ki bi mogel in moral biti pravi vodnik našemu kmetu, leži kruto poteptan na tleh.
In vendar imamo v državi ustavo, parlament in v njem najmanj polovico svobodomiselnih poslancev. Še so zakoni v veljavi, še sodijo sodišča, ki so navezana na pisane državne zakone. Dokler je vse to še v veljavi, je vsakemu še vedno prosto, na podlagi obstoječih zakonov delati za narod, to je za slovenskega kmeta!
Komu naj tedaj služi slovenski učitelj? Odgovor je jasen: slovenskemu kmetu. Kako mu naj si uži? Tako, da mu bo kar največ koristil. Učiteljstvo naj si predoči, da so časi minuli, ko je zadostovalo, da se je kmetske otroke naučilo za silo pisati, citati in računati, pouk, ki je sicer potreben, pa dandanes ne zadostuje. Vsak slovenski učitelj bodi dandanes pravi učenik narodov. Treba je narod poučevati in navajati tako, da se bo predvsem dvignilo njegovo blagostanje, da bo kmet rešen svoje bede in revščine, kajti le človek, ki živi v blagostanju, je in I ostane samostojen in plemenitega mišljenja. Ako delajo duhovniki navidez za kmeta, pojdi in stori ti, slovenski učitelj, to v resnici, okleni se kmeta in kmet bo mesto župnika varoval in volil tebe!
Res je, da država ne zahteva od učitelja drugega, nego abc v šoli, toda pravi narodni učitelj se ne bo dandanes več omejeval na to polje, skušal bo kmeta poučevati in mu koristiti zlasti izven šole. Razume se, da si je treba v ta namen prisvojiti temeljitega poznavanja vseh kmečkih razmer, baviti se je treba s poljedelstvom, živinorejo, zadružništvom itd. sploh z vsemi razmerami, v sredi katerih se živi in kjer se bo delovalo. Marsikdo bo vprašal: ali je tako delovanje mogoče brez stro-kovnjaških predukov? Odgovor bo takle: Kar poglejmo na naše župnike in kaplane! Ali so se ti kdaj učili poljedelstva, živinoreje, mlekarstva. ] osojilništva itd. in vendar snujejo dan za dnem razne zadruge? Res je sicer, da jim je marsikaj izpodletelo. toda temu je le vzrok, da se niso dovolj temeljito in z ljubeznijo zanimali za svoje delo, ki je bilo le pesek v oči. Vsak izobražen človek je v stanu, isto storiti in gotovo še boljše, ako m u je kaj na stvari ležeče. Mar-sikak slovenski učitelj postal je že izboren posojilničar, voditelj mlekarne in drugih zadrug, dasiravno je bil samouk, kakor so samouki naši zadruga rji-duhovniki.
Torej na delo, na zadružno delo, slovenski učitelji! Sam si svoje in svojega naroda sreče kovač, ako se krepko primes dela. Delaj za kmeta, njegov voditelj postaneš! Mi kmetje nimamo časa, se manj pa izobrazbe, da bi si sami pomagali. Tudi smo mali posestniki, da en sam ničesar ne zmore, pa se bomo združili v zadrugah. Povsod na dan z zadružnim delom, v vsako občino kmečko hranilnico in posojilnico. Kdor bo naš voditelj pri zadružnem delu, bo tudi naš zastopnik v deželi in državi.
Nastane le še vprašanje: ali jc učitelju tako delovanje dovoljeno in ali ne bo vsled tega preganjan? Odgovor je kratek: Kar je dovoljeno drugiin. je tudi učiteljstvu, kajti pred zakonom smo vsi enaki. Učitelj je istotako prost državljan, kakor duhovnik. Ako ga bodo preganjali, smejo ga po zakonih le tedaj, ako bi ne vršil v šoli temeljito svojega dela, to pa že itak sedaj vrši in mu prejkoslej bolj škodovati ne morejo. Neozenjenemu učitelju ne bo nikaka škoda, ako ga prestavijo v drug kraj, njegov naslednik pa bo našel že obdelano polje. Mogoče bo pa še nekaj drugega: marsikdo sploh ne bo več hotel Iz priljubljenega mm kraja in tedaj bo prišel čas, ko ga noben kaplan, župnik in škof ne bode mogel več prestavljati in se igrati z njegovim obstankom. Imel bo namreč toliko dela in tudi zaslužka na zadružnem polju, da se na svojo revno plačo ne bo več oziral.
To amo napisali slovsnsktmn učiteljstvu v preudarek. Proučujte kmetijstvo, posojilništvo, živinorejo, vinarstvo,ustanavljajte zadruge,Kjer je klerikalna posojilnica, ustanovita
kmečko! Povsod i je dobiti samostojnih ljudi, akoravno jih je malo, toda že peščica zadostuje za početek, drugi bodo prišli za njimi!
Na delo tedaj, kvišku glavo in srce, kdor ne more in mora ukloniti tilnik* prod farovško mogočnostjo.
IMtt men tenkega jaknu
Dr. Alojzij K o k a 1 j. XVI.
V svojem petindvajsetem poglavju pa jemlje načrt v pretes tatvino in sorodna kazniva dejanja. Kot
taka kazniva dejanja pa našteva načrt poneverbo (nezvestobo), prisvo-jevanje tuje zemlje, poljsko in gozdno okvaro, samovoljno prisvojitev tuje stvari, skrivno prid rž bo, izmik, lovsko in ribjo tatvino, neupravičeno ribarenje ob obali h in prisvojitev uporabe. Kakor kažejo ravnokar našteta, tatvini sorodna dejanja, pozna naš načrt tudi nekaj novih in takih kaznivih dejanj, katerih ne najdemo v doslej veljavnem kazenskem zakonu. V načrtu bodemo pa v tem po-gleou našli še pri posameznih kaz nivih dejanjih tudi precej novih določil in sicer takih, katera moramo kot umestna le odobravati, mnogo pa žalibog tudi takih, katera moramo označiti za polovičarska, oziroma nezadostna. O tem bodemo pa več spregovorili pri posameznih kaznivih dejanjih.
Na čelu tega poglavja navaja načrt kaznivo dejanje tatvine. Definicija tega kaznivega dejanja, ki se zelo razlikuje od one § 171. veljavnega kazenskega zakona, nam pa naravnost ugaja. Načrt vidi namreč kaznivo dejanje tatvine tedaj podano, kadar kdo tujo stvar odvzame drugemu, da bi z njeno prisvojitvijo rdi sebi ali drugemu naklonil neupravičen dobiček. Kakor pmo že prej omenili nam ugaja ta definicija, ker je jako kratka in tudi dobra. Taka tatvina, brez drugih primesi, se pa kaznuje z lahko ječo do 6 mesecev. Iz tega vidimo, da zakonodajalec ni ustanovil nobene najmanjše kazni, kar moramo le odobravati, ker so s tem puščene sodnikom proste roke, da lahko v posebnega u važe van ja vrednih slučajih izreko tudi posebno milo kazen, ne da bi se potem obto-žitelj mogel pritožiti radi prenizke kazni.
Načrt pa pozna tudi strožjo kazen pri tatvini in sicer lahko ječo od 4 tednov do 3 let tedaj, ako kdo ukrade kako tako stvar, ki je neposredno namenjena božji službi ali če je storilec izkoristil za svoje dejanje tako, od njega nalašč poiskano priložnost, ko oškodovanec ni bil v stanu, u porabiti navadno pozornost. Isto kazen je pa tudi tedaj izreči, če je storilec že poprej večkrat zagrešil kaznivo dejanje tatvine ali če je vrednost ukradene stvari presegala znesek 100 kron, a ne čez 500 K.
Zopet strožjo kazen in sicer kazen težke ječe od 5 let ali lahke ječe od 3 mesecev do 5 let določil je pa načrt za takega storilca, ki okrade na bojnem polju mrtveca ali ranjenca, ki okrade tako osebo, ki je ogrožena po požaru ali po povodnji ali po kaki slični sili, ali ki se je za krajo in v s vrh o odstranitve upora oborožil z orožjem ali s sredstvom za omotenje ali začasno odvzetje vida in končno tudi za onega storilca, ki se nahaja v družbi na tak način oboroženega tatinskega tovariša.
Enaka kazen pa zadene tudi onega storilca, ki tatvino tako izvrši, da se u tihotapi, da vlomi ali vleze v oni kraj, kjer izvrši potem tatvino ali če s silo stre dotično posodo, če odpre ključavnico z vetrihom ali končno s takim ključem, v čegar posest je prišel po napačni poti. Pogoj za to strožjo kazen je pa vselej, da mora vrednost ukradene stvari presegati svoto 25 K. Ista kazen pa doleti tudi onega storilca, ki ukrade živino na paši ali les iz ograjenih gozdov, poljsko orodje na polju ali še ne domov zapeljane poljske pridelke, ako presega vrednost takih stvari svoto 25 K. Ravno isto kazen je pa tudi tedaj izreči, če je storilec že iz navade nevaren tujemu imetju ali če presega vrednost ukradene stvari svoto 500 K. _
Tlovnostno otvoritev 1 ftkobketo Donu no Slovenskem
i UMi ob SnL
'Napočil je dan, dan, ko praznuje »Zagorski Sokol«' dvajsetletnico obstoja! Po trudapolnem delu, si je zgradil svoj lastni »Dom«; čigar slovesna otvoritev bodo jutri in nastopila bode nova doba in novo življenje.
Zagorja as bo obleklo v praznično obleko, hoteč pokazati, da je
dan 17. jnUJa t L največje slavje, katerega je sploh kdaj doživelo. Jutri se z največjim triom fora proslavlja sokolska misel; na katero lahko hvaležno gledaš, kajti ravno misel sokolska, ji je ohranila še slovenski snnalajl — »Misel«, katero je »Sokol« od svojega rojstva hi pa do danes, vcepljal v slovenska srca, je rodila stoteri sad, kremenlte značaje, ki se ne upognejo, ampak hočejo po gesla: »Krepimo se« neustrašeno In odkrito korakati po začrtani poti, kate. ro si je sokolstvo zarisalo.
Zagorje, ki je poznato po svojih hudih in vročih bojih širom slovenske domovine, bode ponosno jutri gledalo delo dvajsetih let telovadnega društva »Sokol. Možem, ki jih nekaj že krije hladna gruda, kličemo: Slava! Drugi, ki ste pa v svojem delu osiveli, se lahko z zadovoljnim srcem ozirate na svoje delo, katero je bilo v prid naši lepi slovenski domovini.
S ponosom lahko rečemo, da je »Sokol« čuval dvajset let važno postojanko proti navalu germanstva in se moral boriti proti tujemu kapitalu, da je ni zavzel oholi Nemec. Marsikatero žrtev je »Sokol« položil pri tem delu domu na altar, in skoraj ni veliko manjkalo, da ni izkrvavel. K«» so uvideli sovražniki, da krvavi v boju za pravično slov. stvar, so se s tem večjim navalom vrgli nanj in pritiskali na žrtve,a ravno nasprotno so doživeli, — kajti možje, kateri so z rodoljubnim srcem neustrašeno stali v bojnih vrstah, so s podvojeno silo odbijali napade in premagali so vse ovire. Po teh hudih bojih se je pričelo za društvo novo življenje.
Pomlad je prihitela in stotero rok je prijelo za delo, za sveto delo, za naš hram, — in kot čebelice smo nabirali in delali. Dan za dnevom se je stavba bolj veličastno vzdigova-la in prišel je dan, da jo izročimo pravičnemu delu, ki bode v ponos slovenskemu narodu. In ta dan je dan 17. julija, ko bode »Sokol« svoje bojno kopje vzdignil in zadal našemu sovražniku udarec, katerega bode pomnil vedno; kajti jutri pokažemo, da hočemo živeti in imeti svoje pravo!
Dragi bratje, ki bodete jutri prihiteli v našo prijazno zagorsko dolino, bodite pozdravljeni in uver-ieni bodite, da iz tisoč src kipi - narodna zavest, da mora v Zagorju živeti slovenski živelj, — in ves ta živel j je zbudil in čuval dvajset let nas »Sokol« in vi ljubi bratje bodete jutri nas še navdahnili za nadaljne boje j— in natočili bodete nam v kupo navdušenosti za naše svete pravice, katere je dolžan vsak »Sokol« čuvati.
Doba dvajset let vročih bojev je res dolga, a če pogledamo nazaj, vidimo može navdušenih src, ki 60 se zbrali da si ustanovijo »Sokola^, da bode jez proti ponemčevanju, katero je takrat cvetelo v Zagorju. Kajti »Schulverein« je že obstajal 3 leta s svojim otroškim vrtcem in delal je na vse kriplje za ponemče-nje Zagorja. Višji uradniki rudnika so bili izključno sami Nemci in nem-čurji in največ članov pri »Sokolu« je bilo rudniških uslužbencev, kakor je še danes. Lahko si vsakdo misli, kakšen pritisk je bil od strani rudnika. — Da se-je pa ta pritisk pa-raliziral, ni mala zasluga takratnega našega učiteljstva.
Spominjamo se še, kako so nas kot mladeniče navduševali in na ni budili srd proti »Sehulvereinu«, oziroma proti »Kindergartnu«. Proti marsikateri materi ali očetu se je čula svarilna beseda iz ust učiteljstva glede ponemčevanja njihove dece. In ta tihi boj je »Sokol« javno podpiral, vedno bolj je uvideval, kakn težko stališče, da ima, in kako vroč. da je boj, — a omagal ni, pač pa -podvojeno in tudi s potrojeno silo se je vrgel v boj za našo narodno sve tinjo, za našo deco.
In jutri damo račun javnosti, — jutri pokažemo, kaj vse stori lahko samo »eno omizje« če je neustrašeno in boja voljno za svoje narodne dolžnosti in pravice.
Iz tisoč slovenskih src bod it p pozdravljeni, ljudi bratje in dragi nam gostje; teh tisoč duš katere je »Sokol« rešil iz žrela germanstva. vas bode jutri pozdravilo vedrih lie in navdušenih src vam bode klicalo: živela narodna zavednost in živi naj narod slovenski! — Na z dar!
_ —y—
Glas 13 Čnomaa.
»Slovenec« je priobčil v petkovi številki z dne 8. t. m. posebno duhovit in denuncijantsko zvit dopis iz Črnomlja, v katerem napada tukajšnjega, za Belo Krajino zasluženega gospoda in posebnega prijatelja mesta Črnomlja, okrajnega glavarja Domicelja; med dragim pa mestno hranilnico, njenega predsednika g. Janko Puheka, kot ustanovitelja tega za Črnomelj in ves političen okraj važnega denarnega savoda. Pri vtem tam pa nt poanti tudi na X hranilnici dstajoenga tajnika Gu
stava Blažona,  ki ta zavod vodi ia
šesto leto sam, brez vsako pomoči in kakor razposlani računski zaključek za 1909 dokazuje,   v korist mestne
občine črnomeljske z izbornim uspehom, saj se je v 4 letih in 9 mesecih nabralo za Črnomelj nad 20.000 Vron rezervnega zaklada.   Podle in
brezvestne duše so taki dopisniki, ki hočejo škodovati ne samo osebam, marveč zavodom, od katerih bodo imeli koristi le tisti zapeljani ljudje, kateri poslušajo lažnjivozapeljivi jrlas črnoineljskega kaplana, ter priznanega uzor-moža župana — škodljivca in najhujšega nasprotnika tega zavoda Matije Skubiea, ter njegovega najnovejšega tajnika, advokata dr. Št urni a. Niso to malenkosti — marveč zlobnosti, hujskanje, katere soditi ima v prvi priliki c. kr. okrajno sodišče in politična oblast. — Največja zlobnost je, da klerikalni hinavci okrajnemu glavarju, ki je mnogo pripomogel, da bo, če se uresniči belokranjska železnica, tekla j.reko Črnomlja — sedaj iz hvalež-
osti bijejo s kolom po glavi. Sramuj se kompanija iz vrst triperesne deteljice Skubic, Šturni, kaplan Cera r! Meščani, ustanite kot en mož in vrzite župana, škodljivca mestne ob-
ine iz vseh družb, ker vam škoduje na vseh koncih in krajih.
občna konic kakor evo-
V Borovljah se doni.
Slovenci v Borovljah so dosegli
zadnji čas velevažen uspeh in napredek. O tem nam pišejo: Ker smo po pretežni večini napredujaki. zvezali smo se s socijalnimi demokrati ter tako sijajno zmagah pri volitvah v odbor za Borovlje in celi Spodnji Kož važnega   konsumnega društva.
m društvu, ki ima sredi I3orovelj lastno krasno poslopje, je načelo val luiuškutar.   Ker je društvo zelo do-ro situirano in dela najzagrizenej-tim borovskim   nemškutarskim trgovcem hudo konkurenco, so ga hoteli nemškutarji   dobiti popolnoma i svoje roke. Toda na občnem zboru >o tako sramotno propadli s svojimi kandidati, kakor tega niti mi nismo .pali   pričakovati.   Navzočih dni-Mvenikov je bilo okoli 400. Kompro-lisni kadidatje združenih Sloveneev in socijaldemokratov   so   dobili približno 300,   nemškutarski komaj po 1U0 glasov. Za predsednika je bil izvoljen Slovenec P. Mišic, gostilničar in pnškarski dobavitelj v Borovljah. V eelem odboru, ki šteje 13 članov, inamo mi 7. socijaldemokratje pa 6 glasov. Od slovenskega odbornika M. Turka na občnem    zboru stavljeni '»dlog, naj se izdelajo pravila tudi slovenskem jeziku ter naj se društvo   da registrirati tudi slovensko, bil potem, ko se je za njega toplo ,\7j\  vodja socijaldemokratov. soglasno sprejet. — Izid teh volitev je ji>en dokaz, da narodna samozavest Borovljah in v okoliei pridobiva '■dno trdnejših tal.   odkar se je pri i i- pričelo   narodno-napredno giba-Da so se Slovenci mogli zvezati - ~»m ijaldemokrati, brez katerih bi ne mogli priti do veljave, jc edino prikovati    7ia prodnemu stremljenju čine Slov«-neev    v Borovljah. To napredno stremljenje pa sloni po naj-več na našem vrlem Sokolu, kateremu edinemu moramo   biti hvaležni >a nepričakovano hitro napredovanje slovenske    stvari v Spodnjem Rožu.
Nemškutarji, ki so tako sramotno nazadovali in propadli, so pod vodstvom   puškarskih   dobaviteljev M. Ogris. Sigot in Tsohinkowitz v svoji /i ustanovili takoj svoje konsumno rlruštvo,   ki pa pojde seveda tekom !K*ga leta »rakom žvižgat« in bo pri-inoglo   nemškutarjem do hitrejšega propada njihove stranke,   ker bo •ijezilo nemškutarske trgovce.
Dnevne vesti.
- Belokranjska železnica. Ljudje, ki kaj razumejo, ljudje, ki znajo pomen posamičnih dejstev spoznati različne okolščine uvaževati, ve-"■<> vsi, da je belokranjska železnica v \arnosti. V takih časih bi bilo pričakovati, da bodo klerikalci pustili * drugo na strani in delali na to, (?a z združenimi   močmi poskusimo •"Krniti pretečo nevarnost in obvarujemo deželo škode, ki bi jo vsi ena-; ' čutili Toda zgodilo se je drugače. Klerikalci, ta nesreča dežele Kranj-"   skušajo nevarnost, ki preti belokranjski deželi utajiti. Z brezstidnost-■:<>. ki kaže,   kako malo  jim   je za }" ni blagor in kako vedno mislijo na :>vojo korist, taje obstoječo nežnost.   Mogoče, da jo tudi res ne poznavajo, kajti naposled so vsi od lunja nevedni švadronerji, ki drugega ne znajo kakor s frazami ljudi ij^kati in jih farbati, kar zna tudi sak zabit lacarist. Solidnega znanja 1 železnicah nimajo ti ljudje razen Nukljeta nič in zato je prav lahko mogoče, da se jim niti ne sanja, kako labo stoji stvar z belokranjsko že-eznieo. Šuklje jim pa tega ne mara Povedati, ker so mu   vzeli mandat. Sramota pa je, da se  ti  ljudje za var niti pobrigati nočejo, da x tem
onsu, ko je t
rist, no vidijo
v° straha, da al jim belokranjsko ifleanlm akedeiall pri votttvl na driavni zbor hi Is atrakn pred volitvami trde, da na ske Mesnico nI
Da bi ne pričel mandat v nevarnost,
zato varajo vso javnost. Pri tem pa imajo še predrznost nam očitati, da smo zaradi teh volitev začeli pretresati to stvar. To je že preneumno. Ko bi mi hoteli begati volilce, bi pač ne bili priobčili pojasnila, ki ga je ministrstvo dalo našemu dunajskemu zastopniku. To pojasnilo kaze dobro voljo dunajske vlade, pa tudi nič več in ne obsega niti najmanjšega zagotovila, da ne bo zmagala ogrska vlada in da se bo tudi v jako verjetnem slučaja, da zmaga Khuen - He-dervarv, belokranjska železnica vzlic temu gradila. Mi nič drugega nećemo, kakor da naj klerikalni koritni-ki store svojo dolžnost in naj delajo dokler je čas, da ne bo imela dežela škode. Belokranjska železnica je v nevarnosti in zna prav lahko v vodo pasti. ,
-\- Deželna blazniea in deželni odbor. Deželni odbor se je oglasil snoči v svojem službenem glasilu »Slovencu«, da odgovarja na našo predsnočno notico, v kateri smo obelodanili nekaj najbolj kričečih nedo-statkov v naši deželni blaznici, katero upravlja naš deželni odbor. Odgovor, katerega smo čitali v suočnem »Slovencu«, je nad vse značilen in kaže jasno kranjskim davkoplačeval-eem, kako frivolno pojmovanje ima 4 klerikalna večina našega deželnega odbora o deželnem gospodarstvu v obče in o svojih dolžnostih nosebe. Pred vsem zvrača prav po ligvorjan-sko vso krivdo za najnovejše dogodke v deželni blaznici na poprejšni deželni odbor. To je jako komodno stališče, vendar povemo klerikalni večini v deželnem odboru, da tako piska v izgovor ne bode dolgo vlekel in da bode končno tudi naš kmet spregledal, da niso vsega krivi oni preklicani liberalci, temveč da je krivdo iskati le v klerikalni večini našega deželnega odbora, ki ima za vse drugo čas in denar, samo za resnične deželne potrebe ne. Sedanja klerikalna večina deželnega odbora ima vendar že precej dolgo Časa v rokah deželne vajeti in če se ozremo na njeno delovanje, moramo pribiti, da doslej še prav nič pozitivnega in ob-čekoristnega storila ni. Mi smo konstatirali, da je deželni zbor dovolil znatno vsoto 100.000 K, ki naj se uporabi za deželno blaznico, a da se to doslej še ni zgodilo, ker se trosi deželni denar za nepotrebne špekulacije in za ustanavljanje nepotrebnih služb. Ker deželni odbor, v katerem imajo klerikalci večino, doslej še ni izvršil tega sklepa našega deželnega zbora, smo popolnoma upravičeno očitali klerikalni večini v deželnem odboru, da je ona kriva, da je deželna blazniea prenapolnjena, da je opazovalni oddelek tako i>oln. da nima prostora za nove bolnike, da odhajajo kmetje prekl i nje vaje zopet domov s svojimi ubogimi umonolnimi bolniki, da se je neki bolnik baje obesil in da se je dogodil baje celo umor. Vsega tega ne bi bilo, če bi klerikalna večina deželnega odliora že dovoljenih 100.000 K porabila za deželno blaznico, ker bi se potem lahko prišlo vsem takim nedostatkom in nesrečam v okom. Vprašamo sedaj, ali smo res preklicani liberalci krivi, da klerikalna več i na deželnega odbora ne porabi do ved jenih 100.000 K za deželno blaznico in da se trosi proti sklepu deželnega ^bora denar naše dežele za mlinarske podrtije? Na to naj se nam da jasen odgovor, a ne z nagromadenjem psovk, kakor se je to zgodilo v snoč-nem »Slovencu«. Kot davkoplačeval-ei zahtevamo, da se deželni denar, ki je na polovico potekel iz naprednih slovenskih mest v deželno blagajno, uporablja v smisla sklepov deželnega zbora in ne proti njim in na »odgovornost« kakega posameznega deželnega odbornika za utopije! Klerikalni večini našega deželnega odbora povemo kar odkrito in ne-vstrašeno, da se prav nič ne bojimo njenih groženj in da bomo slej kot prej pazno in vestno motrili njeno ravnanje z deželnim denarjem. Po-vsebno l>odemo pa vselej nastopili z vso odločnostjo tedaj, kadar bode hotela klerikalna večina našega deželnega odbora trositi denar za take svrhe, katerim ni pritrdil dež. zbor. Klerikalni večini deželnega odbora pa povemo za sedaj še na uho, da imamo toliko gradiva o čudnem deželnem gospodarjenju že nabranega, da bode danes še toli prešerni gospodi v deželnem odboru skoro minila njena presernost potem, ko bodemo začeli odkrivati strmečemu svetu njeno gospodarstvo. Za danes naj zadostuje ta migljaj, skoro bomo pa prišli na dan z navedbo konkretnih dejstev. »Slovenec« grozi v svoji notici končno se s otročjo grožnjo, da bodo nedostatke v deželni blaznici in opazovalnem oddelku odpravili klerikalci na stroške liberalnih davkoplačevalcev, čas, da se bode sklenil
Slosr is načrt nega zakona doslej ni zadobil najvišje sankcije, vsled česar je le-ta presernost se kaj malo umestna, posebno, ker je selo, selo dvomljivo, če je bode kdaj deležen. Na drugi strani pa smemo vzeti Jo^kot dingoeeno
prazne, ker ne premorejo onih že sklenjenih in dovoljenih 100.000 K, ki naj bi se uporabile za našo deželno bolnico. Ker so pa deželne blagajne prazne, naj jih pa napolnijo zopet naša napredna mesta in pred vsem bela Ljubljana, sa katera pa naš deželni sastop nima niti beliča! To si bodemo dobro zapomnili in začeli vračevati milo za drago. Vsi Ljubljani jc dobro znano, čega v a last so na primer Dolenje Poljane, nekdanja Kravja Dolina, kako krasne dohodke imata uršulinski samostan, kako se polnijo zakladnice v frančiškanskem samostanu, kako se steka denar v razna ljubljanska župnišča itd. itd., ne da bi se iz vseh teh krajev kaj imena vrednega prispevalo za one velikanske izdatke, katere mora naša bela Ljubljana žrtvovati za dobrobit svojih stanovnikov. Ako so doslej vsi ti faktorji uživali le dobrote moderne in lepe Ljubljane, bode le pravično, ako se jim naprti tudi nekoliko dolžnosti in če se tudi te faktorje pritegne k prispevanju za naše mestne potrebe. Le na dan torej z zdravstvenim zakonom in mi vam bomo točno odgovorili tam, kjer bo silno zabolelo Vaše vedno zadrgnjene žepe! Upam, da se razumemo. Končno pa še omenjamo, da nas nobena grožnja ne bode odvrnila od izvrševanja naših dolžnosti, katere imamo kot pošteni časnikarji in da za nas klerikalna večina deželnega odbora ni nobeno nedotakljivo veličanstvo dotlej, dokler od nas zahteva prispevke in denarne žrtve za deželno gospodarstvo. Dotlej si bodemo tudi prisvajali pravico kontrole in kritike in naj si bode to gospodi iz klerikalne večine deželnega odbora ljubo ali ne.
-j- »Skupna mržnja.« »Slovenec« se je sinoči na svoj način spravil nad češkega realista, prof. Masarvka, in nad češk. klerikalnega duhovna Ši-lingerja. Moža imata namreč svoje mnenje o jugoslovanski obstrukciji, in sta to tudi poA*edala; oba sta mnenja, da jugoslovanska obstrukcija ni bila srečna in da ni prinesla nikomur nič sadu; oba sodita, da je bila obstrukcija samo vladi na korist, Slovanom pa na škodo. To je naposled stvar naziranja, vsekako ima pa vsak človek pravico svoje mnenje povedati, naj bo potem komu drugemu to prav ali ne. Drugače pa sodijo pri »Slovencu«. »Slovenec« proglaša slučajno enakost v naziranju med Masarykom in Šilingerjem za izraz — mržnje zoper Slovence. Kdor enkrat ni nazorov dr. Šusteršiča, ta mrzi Slovence. To je res pravi pot, da si pridobimo prijateljev in zaveznikov!
-f- Izdal jih je. Novoimenovani škof litomerški, dr. Gross, je izdal pastirski list, v katerem pravi: »Ne pustimo predvsem, visokočastiti soli rat je, da bi zadobila herezija 19. stoletja, nacionalizem, pri nas veljavo.« Litomeriški škof smatra torej nacionalizem za herezijo. Kdor je torej naroden, kdor brani svoj narod, svojo rodno zemljo — ta je po izreku škofa dr. Grossa heretik. Tega mnenja pa ni le ta škof, temveč vsa naša duhovščina. Ali ni tudi dr. Mah-uič nekaj enakega učil? Zdaj pa pride ljubljanski škof ter hoče delovati za narodno obrambo. Ljubljanski škof Bonaventura je torej heretik. Ker pa vemo, da ljubljanski škof noče biti heretik, tedaj je popolnoma jasno, da je takozvano klerikalno narodno delo — švindel. Narodno ne more biti, ker če bi bilo narodno — bi bili klerikalci heretiki.
-h Kazinoti zopet denuncira jo. Ljubljanski Nemci popolnoma po sebi čevlje merijo. Ker je namreč javno dokazano, da dobiva »Schulverein« celo od ofieialne Nemčije ogromne denarne podpore, da delajo potem po naših slovenskih deželah propagando za vsenemško, protiavstrijsko misel, pravijo v »Grazer Tagblattu«, da je dobila »panslavistična zveza v Ljubljani« iz Rusije velike svote denarja, da so se nekateri mogli udeležiti potovanja v Srbijo. Naravnost čudovita je fantazija teh neumnih nemških butic, ki se zbirajo v kazini, da zamenjavajo nemške marke z ruskimi rublji.
+ Klerikalna občina proti delaven. Občinski odbor v Ribnici na Pohorju, obstoječ iz samih zagrizenih klerikalcev Je izdelal za svojo občino nekakšno občinsko postavo, v kateri je natančno določeno, koliko sme delavec zasluziti v ribniški občini. Po tej postavi naj bi delavec dobival ob svoji hrani 1 K 20 vin., ako ima hrano pri gospodarju pa 60 vinarjev na dan. Dninariea ima dobiti ob svoji hrani 60 vin., ako ji da hrano gospodar pa 90 vin. na dam. To »postavo« js podpisalo not o*V bornikov, ia župan jo js dal nasiti a*
občinski deski. Za to najnovejšo »postavo« je pa izvedelo tudi okrajno glavarstvo v Slovenjemgradcu, ki je tistih pet odbornikov prav občutno obsodilo; govori se, da v globo 2000 kron. — Zaleti bi bilo, da bi morali dotični občinski odborniki, ki so napravili tako pametno »postavo«, sami poskusiti, kako se živi s tistimi beraškimi vinarji, ki so jih določili delavcu in delavki za celodevno delo.
-f- Krseanako-soeialni poslanec Bielohlawek in draginja. Povsod tožijo o veliki draginji, samo dunajski krščanski socialci pravijo, da ni draginje. Tako je trdil Bielohlawek, da na Dunaju ni draginje živil in da je vse to social demokratičen švindel. To ni prav nič čudno, če* pomislimo, pri kakšnih koritih sede ti »ljudski zastopniki«. Toda Bielohlawek zna še na drug način skrbeti za tolažbo svojega želodca. Kot deželni odbornik je namreč referent za dobrodelne naprave. Toda ta gourmand je v prvi vrsti zastopnik svojega želodca in skuša temu dobro napraviti. Kontrolira namreč redno blaznico v Steinhofu — toda le živila, ki bi se morala tam uživati. Vsak dan si da prinesti iz Steinhofa cele košare najboljših kosov mesa, takozvane »Gu-stostiickerl«, jajc, moke, kave, masti itd. — z eno besedo: Steinhof popolnoma zaklada njegovo kuhinjo, na katero pa Bielohlawek kot znan gourmand gotovo ne stavlja majhnih zahtev. In za vse to plačuje na mesec 60 do 70 kron. Dobro je biti krščanski socialec obenem pa deželni odbornik. Do zdaj nismo vedeli, zakaj se klerikalci tako trgajo za deželno od-borništvo. Toda dunajski krščanski socialci znajo vsa svoja mesta dobro izrabiti. Bielohlavvek je namreč tudi dunajski občinski svetnik. Njegov sin obiskuje terezijanišče. In da bi preveč ne zavozil, mu je oče kot dunajski občinski svetnik izposloval permanenčni vozni listek za omnibus, za izredno znižano ceno, plačuje namreč tedensko celih 52 vinarjev. Lepe čase imajo ti krščanski socialci. In kdo bi se čudil, če si tudi naši klerikalci zažele dobrih kračic i. t. d. ter v vsem pridno in vestno posnemajo svoje dunajske pokrovitelje.
+ Promocija. Včeraj je bil promoviran doktorjem prava na vseučilišču v Gradcu g. Pavel K 1 o d i č vitez Sabladolski, sin gospoda dvornega svetnika Antona Klodiča vit. Sablodolskega v Trstu.
-j- Za kanonika v Ljubljani je imenovan beneficijat dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec.
+ Imenovanja pri pošti. Imenovani so: Za poštnega konceptnega vežbenika dr. Gvidon Battiggi ; za višje poštne oficijale: poštni ofi-cijali: Viktor Aprile, Hngon Hreglich, J osip S i m s i g , Fran B j e k a r za Trst; Alojzij C z e r -n i c h in J osip B o ž j a za Pulj; Ivan Podgornik, Edvard B n r i a n za Ljubljano in Rudolf St o c k za Gorico; za poštne oficijale: poštni asistenti: Fran Ogrizek, Adolf Giampiccoli, Alcides Hohen-b e r g e r , Silvij D e b e u z , Henrik Ma u r i z i o pl. Mohrenfeld, Ivan Al b e r t i , Benno Urban, Albert Arrigoni v Trstu ; Fran E r m a n n in Ivan Matiasch za Pulj ; Matej Svetlič za Tržič in Josip Mogolič za Novo mesto.
-f- Iz državne železniške službe. V službenem razredu VIII. pridejo v plačilno stopnjo s 3000 kronami v statusu III.: oficijal Friderik Kie-pach v Novem mestu, oficijal Karel vitez Hillmaver na dolenjskem kolodvoru. V službenem razredu IX. pridejo v plačilno stopnjo z 2600 K v statusu L: stavbni pristav Franc Jahn, Ljubljana L, v statusu IV. pristav Gustav Forstner pi. Billau na Bledu. V službenem razredu X. pridejo v plačilno stopnjo z 2000 K v statusu IV.: asistenti Viljem Kelec v Bohinjski Beli, Gustav Caucigr na Jesenicah, Fran Rozman v Skofji loki; v plačilno stopnjo 1800 K v statusu IV.: asistent Pavel Ješe v Ljubljani. V službenem razredu X. so imenovani v plačilni stopnji 1600 kron v statusu IV. uradniški aspi-ranti Josip Žagar v Kranju, Gabrijel Kumar na Jesenicah in Edvard Repovš v Ljubljani.
— Cehi v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se pripelje danes zvečer v Ljubljano okoli 40 čeških izletnikov, po večini akademiki, pa tudi nekatere odlične dame in gospodje. Jutri ostanejo v Ljubljani, dopoldne A ogledajo mesto, popoldne pa polete s* okolico (odhod s kamniškim vlakont ob 2. popoldne). Danes je prijateljska večer v hotelu »Tivoli«. Vso skrb za ta izlet je prevzel ljubljanski »Češko-slovenski klub«, ki tem potom vabi ljubljanske Slovence in Cehe k sprejemu na južnem kolodvoru ob 1 /fi. zvečer, na današnji prijateljski večer v hotelu »Tivoli« in i m
mam
U Mb lakte
napisati celo knjigo. Brez števila je epizod, ki živo pričajo iskrene simpatije Srbov za naš narod in brez števila je dogodkov, ki kažejo, kako izredne pozornosti in gostoljubnosti so bili deležni slovenski izletniki. V spo-polnilo svojega poročila naj še omenimo, da sta bili o priliki zajutrka v kraljevskem parku predstavljeni prestolonasledniku Aleksandru tudi gospa pl. Foedranspergova in njena mati gospa K n i f i c. Prestolonaslednik se je nadalje razgo-varjal z gospo pl. Foedranspergovo. Vprašal jo je, koliko časa se bavi s petjem, se razgovarjal ž njo o njenem nastopu pri koncertu in ji najljubez-nivejše čestital, da je krasno pela in da mu je posebno ugajalo. Tudi kralj sam je na oficirskem plesu vprašal po gospe pl. Foedranspegovi in po dr. Šviglju, ki sta bila zadržana, so plesa udeležiti.
— Iz deželne blaznice smo prejeli naslednji dopis: Z ozirom na notico »nečloveške razmere v deželni blaznici« v št. 171 vašega lista, prosim, da sprejmete to pojasnilo: Žali-bog je, res, da vlada že vrsto let sem velika prenapolnjenost v zavodu, vendar ni istina, da bi se vsled tega »pred nedavnim časom« vršili samomori in uboji, ter da bi se kaka stvar javnosti prikrila. Istina je, da prenapolnjenost slabo vpliva na zdravstveno stanje in zlasti, da pospešuje tuberkulozo; vendar višja mortaliteta nima vzroka samo v pre-napolnjenosti, temveč tudi, ker se do-važajo tu sem mnogi, telesno povsem propali bolniki, katerih v hiralnici vsled nedostatka prostorov ne morejo sprejeti. Prizori s preklinjajočimi kmeti se pač tu ne dogajajo, ker se sprejemi vrše v Ljubljani; pripomnim pa, da se od naše strani kljub prenapolnjenosti ni odvrnil niti en slučaj, kjer bi bila zavodna oskrb absolutno potrebna, ako se je popreje pri nas vprašalo. Spoštovanjem d r. F r. Gosti. — Prijavljamo lojalno to pismo, ker se v njem z avtoritativne strani priznavajo v deželni blaznici vladajoči nedostatki. Glede ubojev in samomorov pa opozarjamo, da imamo tudi prenapolnjen opazovalni oddelek, čigar skrivnosti naj se nam tudi od avtoritativne strani preskrbe javnost zadovoljujoča pojasnila, na katera bomo seveda takoj odgovorili. Prosimo torej!
— Mestni magistrat in draginja mesa. Zadruga mesarjev in prekaje-valcev je mestnemu magistratu z ozirom na županov poziv, da naj znižajo cene, odgovorila, da so le nekateri zadružni člani v zadnjem času dvignili cene mesa, kar pa niti načelniku zadruge ni bilo znano. Zadruga pravi, da se je živina podražila in da mesarji ne dvigajo cen iz zlobnosti. Mesarji upajo, da napravi vlada konec agrarni politiki in odpre meje. Z ozirom na ta odgovor je zaslišal mestni magistrat vse mesarje in dognal, da je res le polovica ljubljanskih mesarjev dvignila cene, iz česar sledi, da v resnici ni bilo nobene splošne lokalne potrebe po dviganju cen in tudi ne potrebe z ozirom na položaj svetovnega mesnega trga. Po stari ceni prodajajo najdražje in najboljše meso kilogram a K 152 še naslednji mesarji: Josip in Milan Kozak, Pogačarjev trg, Marija Črne, Francovo nabrežje, Josip A n ž i č , Pod trančo, Anton P n t r i c h , Stari trg, Marija Prime, Florijanska ulica, Anton Toni, Lingarjeva ulica, Franc C i r m a n na Marije Terezije cesti prodaja najboljše meso kg a Kl*44, Josip Koprive na Martinovi cesti pa kg a K 1*40. Josip K e b e r, Bohoričeva ulica kg a K 1-28. Vsi ostali ljubljanski mesarji v mesnicah so vzdignili ceno mesu na K 1*60.
— Zrelostni izpiti na tukajšnjem dekliškem učiteljišču. Dodatno k tozadevni notici se nam poroča, da jo kandidatinja Ana Kessler napravila zrelostni izpit z odliko in ne z dobrim uspehom, kakor se je pomotoma poročalo.
Nov poštni urad. Dne 1. avgusta se otvori na Jezici (politični okraj Ljubljana) nov poštni urad z uradnim imenom »Jeschza-Ježica«, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zaeno služboval kot nabiralni-ca poštno-hranilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel za sedaj zvezo le po dnevno dvakratni peš-poŠti do postaje Jezica na žel. progi Ljubijana-Kamnik. Da je postno ravnateljstvo vpeljalo nežno imenovanje »Jeschza« nas je ganilo do solz!
Pasja kontumacija. Piše se nam: Vsa ljubljanska okolica je že prosta pasje kontumacije, le na Ljubljano, kjer se letos še ni pripetil niti en slučaj stekline, je naša slavna vlada popolnoma pozabila. Dovoljujemo si vprašati, ali za Ljubljano ne veljajo iste postave kakor za okolico t! Poiz-vedeli smo, da je se pred mesecem magistrat storil potrebne korake, da bi as razveljavila kontumacija, pa zastonj! Vlada no dovoli. Drugod vpotj* in rasvoljavi kontnmatieijo asHino okrajno, asararstro, g Ljub-
m *
ljani je pa odvisno to od gospodov pri vladi. Kaj postava, za to se ne
menijo.
Znamenje sv. Roka. podomače
tudi »Debelo znamenje« stoji 3*8 km od Ljubljane, ob državni cesti proti St. Vidu. Po dobro ohranjeni strehi je soditi, da to sicer lepo zgrajeno znamenje ni staro. Zidanje in kar je pod streho je pa poprave zelo zelo potrebno. Omet v spodnjem delu. okrog kamnitih plošč, je odpadel, napisi so komaj čitljivi, sv. Rok in tovariši so zaprašeni in deloma zapre ženi. To ni prav! Znamenja aaj se negujejo, ali pa odstranijo. Na eni kamniti plošči se berejo samozavestne besede: »Lepa vas si — V vsakem čas. Da se sme ponašati ona vas, ki je postavila svoj čas lepo znamenje, naj je popravi, ker je zato skraj ni čas. — To kar se omenja glede debelega znamenja, naj velja tudi za druge, ki dostikrat kazijo kraj in žalijo okus.
Razstava. Ob koncu šolskega leta priredi državni popotni tečaj za pletarstvo razstavo svojih izdelkov dne 17., 18. in 19. julija v Šniartnem pod Šmarno goro.
Iz Škofje   Loke. Tukajšnjemu nunskemu gosp. spiritualu Nadrahu so zaceli rasti rogovi. On misli, da je paša, ki se povsod prav obnaša. Mi mu prav radi prepustimo, da pašu je po svoji volji in vesti v izključno notranjem samostanu, nikakor pa nismo zadovoljni, da. bi tudi v šoli in po mestu še nadalje tako pometal, kot je začel. Za to pometanje je že dobilo celo   predstojništve* uršulin-skega samostana tako zaušnico, da mu bo še dolgo brenčalo  po ušesih. G. spiritual bi rad avgijev hlev malo očistil. Prav. toda gleda naj, da ne bo največjesra blata pustil ležati y njem in odstranil sainu manjše madeže! Dosedaj so bile nunske šole za yse naše hčerke, dokler so jih hotele obiskovati. Sedaj je pa začel g. spiritual določati, katera jih sme povečati, katera ne.   Odkod ta oblast g. spiritual ?! Mi vam rečemo: »Če niše vaše šole za vse, naj ne bodo tudi samo za nekatere; odklonite 1 imkn eks-ternistko. pa bo prav. Nikakor pa ne dopuščamo, da bi hodile v šolo samo eksternistke — opravljivke. Vemo. da je največja tožljivka   dobila za plačilo tako dobi«) spričevalo, da se je njen oče bahal ž njim po gostilnah, toda zapomnita si naj ta tožljivka in njen oče, da je vračilui dan vedno zadaj! Omenili smo že. da bi rodi videli, da bi bile nunske šole samo za internat. Že davno smo namreč siti se-katur g. spirituala. Ta misli, da ima edino on pravico nad učenkami. Njegovo srce je t a ko hudobno, da strogo zahteva, da morajo vse učenke, celo prvega razreda, biti vsak dan pri sv. maši, tudi pozimi ob najhujšem mrazu in ob najslabšem vremenu. Mi moramo skrbeti za svoje   otroke in naša dolžnost je, paziti na njih zdravje. Ali se pa mogoče krepi zdravje, če mora otrok v mokrih   čevljih v najhujšem mrazu stati  vsako jutro po tričetrt ure na mrzlem kamenju ? V šoli so učitelji in učiteljice gospodarji nad našimi otroci, doma pa le edino mi. Zapomnite si to. g. spiritual! Naj otroci hodijo k maši, toda samo toliko, kolikor je potreba, seka-tur ne trpimo! Prepričani >mo. da nune, zlasti gospa mati ne odobruje-jo tega terorizma g. spirituala. toda morajo molčati . . . paša je paša. S svojim ravnanjem    bo    g. spiritual pripomogel    do    meščanske    šole v Škof ji Loki. Vsaj je ž« davno potrebna, le pomagajte, da jo prej dobimo! Potem se bodo pa dohodki nunskega samostana znatno zmanjšali. Komu bodo potem nune prodajale kar pavšalno knjige, zvezke, peresa, svinčnike, pavolo itd.? Čudno se nam zdi, da slavna oblastva poiščejo vsakega čevljarja v najbolj oddaljeni gorski vasi, da plačuje obrtni davek, naših nun pa ne vidijo, dasi delajo boljšo trgovino, kot n. pr. g. Koceli. Postale so vsled tega tako drzne, da celo same fotografirajo in dotične slike drago prodajajo svojim gojen-kam. Ali je to dovoljeno? Vemo, da ima neki dostojanstvenik svojo hčerko v tukajšnjem samostanu in da mu je vsa ta barantija dobro znana. Zakaj ne ovadi naših nun radi tega? Ali mogoče čaka, da to storimo mil Nesrečen padec.   V vasi Perovo pri Kamniku je skladal dne 9. julija proti večeru 701etni kočar Anton Česen mrvo v kozolee. Ob vrhu visokega kozolca pa se je zmuznila lata. ki JB bila nekoliko prekratka, in mož je padel vsled tega raz kozolec tako nesrečno, da se je nataknil na ročico spodaj stoječega voza in dobil pri tem skoraj ped globoko vdrtino v stegno desne   noge.    Kamniški zdravnik dr. Dereani je dal ponesrečenemu prvo pomoč in odredil, da so ga v nedeljo dopoldne prepeljali v deželno bolnišnico, kjer pa je dne 15. julija popoldne   vsled   dobljene poškodbe
umrl. . '
Pozor   na   jutrišnjo otvoritev
»Aljaževega doma« v Vratih. Vreme na Gorenjskem lepo.
j^Miavadna novica. Iz Mirne peči m
novico, da so prod liatHai vinoli v. gozdu nad Kačjo rido medvedke s mladičem. Ta vest je vzbudila mod
lovci veliko senzacijo in le se pripravljajo na imeniten lov, kakršnega že dolgo hi bilo v tek krajih. Saj je že vesela novica in dober lov. če zadene krogla v taki bližini mosta topega srnaka ali kaj sličnega. kaj šele kosmatinca, ki je že skoraj iztrebljen v gostem in divjem Bogu in v neizse-kanih kočevskih hribih.
Odgovor na odgovor. (Iz Novega mesta.) V sobotnem »Slovencu« št. 153 odgovarja gimnazijski kate-net dr. Ciril Ažman na Članek v »Slovenskem Narodu« — »Nekaj besed o pohujšljivosti«, čigar vsebina je, da je katehet imenoval jubilejne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda pohujjfljive in imenoval dijaka nesramnega brezvestneža, ker jih je razpečaval in mu pretil s kaznijo, a mu sedaj — kakor tudi prej ne more nič, zlasti ker je izstopil. Dotični odgovor v »Slovencu« je tipična slika jezuits. zavijanja polnega besed in praznega vsebine.Piscu onih vrstic se pozna, da se je šolal v laškem Rimu, ki se vedno, kadar jo polomi in je v škripcih, zvija in zavija na vse načine, govori veliko, ne pove pa ničesar. Vsebina točk, ki jih postavlja katehet v svojem članku, je enaka trditvi: »Enkrat ena je ena, pa vendar ni ena, ker je ena!« V prvi točki trdi. da v šoli sploh ni govoril, niti imel namena govoriti o razglednicah družbe sv. Cirila in Metoda, dasiravno bi bil lahko govoril. V drugi točki prizna, da je govoril S razglednicah in da se izogne pravemu odgovoru, razpravlja o tem, da dotični gospod, ki mu je pripovedoval o razglednicah ni klerikalec in da ni imel namena denuncirati. — Dobrega, namena gotovo ni imel, če je tožil dijaka in poleg tega lagal o pohujšljivosti. Že vemo, kdo je tisti gospod, ki sprejema in zbira denuncijacije dijakov, jih olepšava z izmišlje-i i mi pritiklinami in lažiokraski in pošilja na višjo instanco. Tudi vemo. da sam vohuni po mest ti in razpošilja svoje hijene, da vohunijo okrog dijakov in mu prinašajo izmišljotine
n a no*
Belokranjske novice. Sedaj smo že v sredi julija 1910, pa še do danes niso farovške posojilnice položile javnosti računa za leto 1909, v katerih imamo mi kmetje svoj težko prihranjeni denar naložen. Vsak kulan-ten in pošten zavod razpošlje med občinstvo letni račun, da ga ljudstvo bere, zato opozarjamo vložnike, da zahtevajo račune, iz katerih se naj zrcali gospodarstvo teh farovških posojilnic, v katerih je. kakor nam znano, velikanski nered; škodo pri vsem tem pa bodo trpeli vlagatelji in dolžniki. Vprašali bi farovško gospodo, zakaj še do danes ni tega storila, morebiti se ne upa ta nered izkazati in priobčiti!
V Črnomlju je občinsko tajništvo po zaslugi raznih klerikalnih čini-Pljev izpraznjeno za nekaj časa, kajti tajnik Benčič črnomeljskega župana oproda, je odšel v črnomeljski le-menat rieet jest. ako mu ne bode župan, ki je izboren izkuhar hrane za inkvizite, kaj boljšega privoščil. — Ljudje govore, da je Benčič premalo dobil, drugi pa zopet pravijo, da bi nekaj pri tem zaslužil tudi župan, ki ljudi napeljuje k raznim lepim dejanjem. Resniea je torej, dt» sedaj Benčič dremlje in smrči v zaporih o. kr. okrajnega sodišča v Črnomlju in mu niti fajmošter, ne kaplan, niti dr. Sturm niso mogli izposlov;iti, da bi pri prizivni razpravi odš» I brez zaslužene kazni. Čitatelji, ali znate, kdo pride sedaj na vrsto — za kazen? To vam bodemo v kratkem času poročali, kadar bode zadeva popolnoma zrela in takrat bode razočaranje!
Mlad uzinovie. Dne 14. julija ob 3. popoldne je bilo v vasi Dragama, pošta Suhor, ukradenega iz omare 1652 K. Ukradel je 13—Uletni fant. Postave je majhne in suhe, obleka je že stara, klobuk ima star in zelen. Piše se Gabrijel Damjanovi. Ako ga kje dobe, naj ga takoj oddado pod kakšno varstvo in o tem obvestijo Janko Damjanoviča, vas Drage št. 9, pošta Suhor.
Službe provizoričnih deželnih živinozdravnikov so razpisane za sodne okraje Bistrica, Brdo, Kočevje, Ribnica in Vipava. Službeni prejemki znašajo od 1000 K (začasno) do 2100 K na leto. Prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenščine in nemščine in o živinozdravniški usposobljenosti je do 10. avgusta 1910 poslati deželnemu odboru kranjskemu v Ljubljani, kjer dobe interesenti tudi natančnejša pojasnila.
Izginil je 181etni Josip Leon S a m s a, posestnika sin, iz Stare-Sušice št. 6, ker ga je oče nekaj okre-gal. Ker je oče v velikih skrbeh zanj, se prosi, kdor kaj ve o njem, naj to nemudoma naznani očetu Jožefu Samsa, posestniku v Stari Susiei 6, pošta Kosana. — Mladenič je srednje velik, suh, kostanjevih las in precej boječ in sramežljiv. Izkazil nima. Kdor kaj sporoči o njem, dobi 10 K
Vsled
koprskih slovanskih rodoljubov, je se nekako zagotovljeno, da se istotam s prihodnjim šolskim Istom otvori zasebna slovenske ljudska šola, sa katero se je nabralo v počeščenje spomina o priliki solesnišks katastrofe v Miljah ponesrečenega narodnjaka, sodnika Josipa Simčiča, precej lepa svotica denarja. Otrokom slovenskih staršev bo s tem hvalevrednim činom omogočeno, da bodo dobivali prvi pouk v milem maternem jeziku, katerega so jim do sedaj brezobzirno odrekali naši ljubi kulturo-nosni sosedje, Italijani. Res, vsa Čast in priznanje vrlim in požrtvovalnim koprskim rodoljubom za ta hvalevreden in narodnopomemben čin. Ker je pa nabrani znesek komaj sa mali pričetek, bodo morali rodoljubi za to prepotrebno šolo še pridno nabirati. Komur je mogoče, naj nikar ne odteguje rodoljubne roke in naj daruje po svoji moči za to toli potrebno šolo.
Ameriške novice. Slovenec '— mestni svetov ale c. V mestu Ročk Springs, Wyo., v Zedinjenih državah, je bil za občinskega svetnika izvoljen Slovenec Franc K e r -ž i š n i k.
Elektroradiograf »Ideal«, hotel pri »Maliču«, zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 16. julija do torka, dne 19. julija sledeči spored: Nepoboljšljivi Tonček. (Komično.) Pri slepcih v Avstraliji. (Naravni posnetek.) Odpuščen je na morski obali. (Igrokaz.) Žurnal Pathe št. 2. (Zad nji dogodki svetovne zanimivosti.) Pot trpljenja. Bistroumni atentat. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Do datek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Samo komične slike! Komisarjev pes. Bandit iz ljubezni. Ključ sem izgubil. Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. »Slov. Filharmonija«.
Nevihta s točo. Ob zaključku Medardove 40dnevnice je postalo vreme posebno hudomušno. Vsak dan imamo krajevne nevihte, včasi tudi j>o dve ali celo tri za vrst jo. Včeraj je nastala silna nevihta s ploho in točo, ki je napravila na polju, sadnem drevju in po vrtovih dokaj škode. Tudi žito, kar ga še ni spravljenega, je mnogo trpelo. V kasnejših popoldanskih urah se je nevihta ponovila in je grmelo in treskalo, da je bilo joj: ledenega zrnja pa to pot ni bilo. Z vremenom je letos res križ.
Vlom v farno cerkev na Viču. Danes ponoei so nepoklicani poset-niki pri Viški cerkvi k oknu pri koru pristavili lestev, odrinili okno in potem prišli skozi kor v cerkev, kjer so s posebnim orodjem vlomili v nabiralnik ter odnesli za okoli 2—3 K drobiža (krajcarje in vinarje), potem pa zopet odšli po prejšnji poti iz cerkve. Pri nabiralniku so napravili do 45 K škode. Eden osumljencev je 30—35 let star, srednje postave, nosi i javosvetlo obleko in tak klobuk in pripada, po obleki sodeč, delavskemu stanu. Po znakih pri nabiralniku in pri oknu je soditi, da se moral tat pri delu na roki poškodovati. Varnostna oblast va po vlomilcu marljivo zasledujejo.
Preprečena nezgoda. Včeraj popoldne je neka tukajšnja tvrdka naložila, na južnem kolodvoru kakih 30 zabojev vžigalic. Na ovinku se je voz nenadoma nagnil in prevrnil tako, da so prišli zaboji pod kolesa. Voznik je še pravočasno ustavil konje ter tako preprečil večjo nezgodo. Vžigalice bi se bile brezdvomno vnele in povzročile lahko velik požar in to še posebno, ker je v neposredni bližini blagovno skladišče, ki je vedno polno najrazličnejšega blaga.
Ciganska nadloga. Danes že pozno ponoči so prišli od nekod na Barje cigani Janez, Rudolf, Jožef in Helena Leva kovic iz Studenega, odnosno Slavine pri Postojni in prosili prenočišča. Ker ga pa niso dobili, so nejevoljni odšli dalje. Pri odhodu je eden izmed zale družbe rekel: »Kaj pa če bi vam hiša zgorela?« Ker se je pa že večkrat pripetilo, da je na ta način za ciganskim odhodom zapel na kaki strehi rdeči petelin, se je posestnik upravičeno prestrašil in hitel celo zadevo javit policiji. Takoj so se napotili proti Barju štirje stražniki, ki so še pravočasno zasačili celo eigajisko četvorico ter jo odvedli v zapor. Proti celi zalegi bode oblast postopala po obstoječih zakonih.
Nesreča na železnici. Ko je danes zjutraj 481etni kočar Fran Seks peljal v Litiji s samokolnico čez železniški tir, je pridrdral vlak ter je stroj zadel v samokolnico, katero je razbil, a pri tem pa vrgel tudi Seksa ter ga tako na glavi poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Seks je nekoliko gluh.
Neusmiljen hlapca, Ko je šel danes ob pol 2. ponoči nek vojak po Karlovski cesti domov, je opasil, da na nekem dvorišču hlapne a metar dolgim kolcem pretepava konja, kar ga le more, Po ovadbi js prišel m
lice mesta stražnik in nadaljnje trpinčenje ustavil. Neusmiljene* si bo to noč gotovo zapomnil.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega, kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Slovencev, 18 Hrvatov je pa odšlo v Celovec.
Izgubljeno ia najdeno. Služkinja Marija Goropevškova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Sluge žena Frančiška Čndnova je izgubila denarnico, v kateri je imela 4 K denarja. — Najdena je srebrna verižica. — Vpokojeni strojevodja Ivan Pohl je našel zlato žensko uro ter jo oddal pri magistratu.
Dnitieno naznanila.
Odbor   ljubljanskega »Sokola«
opozarja svoje člane na slavnost bratskega »Sokola« v Zagorju ob Savi, ki se vrši jutri, v nedeljo, 17. julija. Odhod ob 7. uri 20 min. z južnega kolodvora. Zbirališče istotam. Na zdar!
Odbor telovadnega društva »Sokol I.« naznanja vsem svojim članom, da se udeležimo v nedeljo, dne 17. t. m. obeh zletov, in sicer: zleta gorenjske sokolske župe na Jesenicah po deputaciji, katera se priklopi k župni deputaciji (odhod ob 7. zju t raj) in slavnost i otvoritve sokolske ga doma v Zagorju pa korporativno v kroju (odhod ob 7*20 zjutraj z južnega kolodvora). Torej na svidenje na kolodvoru. Na zdar!
»Radogoju« so izročili abituri-jenti kranjske gimnazije kot prebitek svoje veselice znesek 151 K 32 v. Ko beležimo ta rodoljubni čin kranjskih gosp. abiturijentov, poživljamo vso slovensko javnost, naj ne zabi, da je naša dolžnost slovenskemu visokošolskemu dijaštvu pomagati v težki materijalni borbi. V jeseni se bodo znova delile podpore; nadejamo se, da se do tistega časa plemenita srca v zadostnem številu oglase z denarnimi prispevki.
Prijateljski večer priredi pevsko društvo »Slavec« v četrtek, dne 21. t. m. v gostilniških prostorih Narodnega doma, kot oclhodnico svojemu dragemu prijatelju g. inž. Josipu Bašti in njegovi obitelji iz Kralj. Vinohradov, bivajočim sedaj tu na počitnicah. Spored bode obsegal god-bene in pevske točke, pri katerih sodeluje tudi g. Bašta in njegova sinova. Gostje dobro došli. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop prost. Prostovoljna darila sprejemajo se v korist družbe sv. Cirila in Metoda.
Jutri, v nedeljo, v Kamnik, to bodi deviza vsega narodnega občinstva, ki hoče enkrat zopet neprisiljeno pozabavati se v družbi narodnega delavstva in prijaznih Kamničanov. Popoldne ob 2. poletimo v kamniško okolico in sicer v Stranje, če pa nam nebeški vratar z dežjem ne prizanese, se pa pozabavamo v »Društvenem domu«. Zvečer, točno ob pol 9., pričetek predstave. Uprizori se krasna Meš-kova drama iz življenja Korotancev: »Na smrt obsojeni«. Ljubljančani, ki se predstave ne udeleže, se lahko vrnejo ob 9. uri v Ljubljano; oni, ki so zjutraj zadržani, naj se pa pripeljejo za nami popoldne. Po predstavi so-ostalim udelžnikom na razpolago vozovi. Zabaval nas bo tudi tamburaški zbor »NDO.« Odhod ob 7. uri 28 min. zjutraj z državnega kolodvora. Torej, jutri v Kamnik!
»Sokol« Litija-Šmartno udeleži se polnoštevilno v nedeljo, 17. t. m., slavnosti otvoritve »Sokolskega doma« bratskega društva »Sokola« v Zagorju ob Savi ter se pridruži ob 8. na kolodvoru v Litiji tja letečim Sokolom. Apeluje se na narodno-na-predno občinstvo, da se te redke, a pomembne slavnosti udeleži v nino-gobrojnem številu.
Slovensko bralno društvo v Železnikih novic opozarja na slavnost, ki se vrši dne 24. julija v Železnikih. Naj se posebno bratska društva blagovolijo te prireditve udeležiti v čim največjem številu ter svojo ude-ležitev čimpreje naznaniti. Prihod z vlaki v Škof jo Loko: iz Ljubljane ob 12. uri 16 minut, z Gorenjske pa ob 10. uri 48 minut. Čas je torej jako primeren za izletnike. Na željo se preskrbe vozovi od Škofje Loke do Železnikov, ako se nam to naznani vsaj do 20. t. m. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ker je skrbi jen o za dovolj pokritega prostora. Tudi za izborno zabavo in solidno postrežbo bode vse točno preskrbljeno. Torej na svidenje v Železnikih.  — Odbor.
Pevsko in tamburaško društvo »Zvon« v Trbovljah obhaja letos petnajstletnico. V nedeljo, dne 24. t. m. proslavi to društvo svoj 151etni obstanek s ponosno zavestjo, da je ravno ono pognalo v Trbovljah kolo slovenske zavednosti in narodnega življa v tek. Pred 15. leti so bile Trbovlje jako, jako mlačne v narodnem ozira in veliko še živečih in sedaj kot skala za narodno slovensko stvar stoječih Trboveljčanov je bilo pred 15. leti včlanjenih pri takratnemu »Sangerhundu«, kjer se je govorilo in pelo le v nemškem jeziku. Prod 15. Isti pa so je ustanovilo
Pevsko in tamburaško društvo »Zvon«, h kateremu so takoj pristopili vsi slovensko čuteči Trboveljča-ni, moški in ženske. In šele takrat se je začela glasiti po Trbovljah slovenska narodna in umetna pesem, in v društvu so se začeli Trboveljčani šele zavedati svoje narodnosti, katero so potem z vedno večjo vnemo in navdušenostjo gojili. Zbrani v teni edinem slovenskem društvu so postali vsi kot eden sin matere Slovenij«-. enega duha in ene misli. Slovensko družabno življenje se je začelo z mno-gobrojnimi prireditvami: gledališčem, koncerti, veselicami itd. in lah ko se s ponosom trdi, da je ravno to društvo prebudilo Trboveljčane h mlačnega spanja za krepko sloven sko narodno delovanje. Zato pa uživa društvo tudi vsestranske simpatija med Trboveljčani kot prva oznanjr-valka slovenske zavednosti in vzajemnosti v Trbovljah. Stari prijatelj Trboveljčanov — naš plodoviti glasbenik, gospod Emil Adamič, v Trstu je poklonil društvu krasno himno »Pevskemu in tamburaškemu društvu Zvon v Trbovljah ob 151etnici<, katera se bode ta dan pela kot uvodna točka koncerta. — Vsa sosedna in daljna društva opozarjamo na to slavlje in jih obenem vabimo k pol-noštevilni udeležbi, kjer bodo bratje med brati, dobro došli in presrčii« pozdravljeni. Spored slavnosti, ozir. koncerta je sledeči: 1. Slavnostni g<<~ vor. 2. »Pevskemu in tamburaškem društvu Zvon ob 151etnici«, E. Adamič. Moški zbor. 3. »Nazaj v planinski raj«, A. Nedved. Poje »Glasben društvo« Zagorje. Mešani zbor. 4. »Dneva nam pripelji žar«. J. Aljaž. 5. »Na tujih tleh«, A. Nedved. Samospev. Poje A. Počivavšek. 6. »Mladosti ni«, Laharnar. Poje »Pevsko društvo Kum« iz Radeč. Mešani zbor. 7. »Hercegovska«, Hajdrib. Pojo zdrv. žena društva. Začetek ob 7. zvečer pri g. Fortejit na Vodah. Svira god ha »Paz. in del. društva v Trbovljah«. Vozovi na kolodvoru priprav Ijeni. Na veselo svidenje v nedeljo, dne 24. julija v Trbovljah. — Odbor.
Izlet tržaške »Narodne delavske organizacije« v Pulj. Da povrne po-set puljske »NDO.«, prišedše preo1 dvema letoma na veliko slavje svojo -Matice« v Trst, priredi dne 14. avgusta tržaška »NDO.« izlet po morju v Pulj. V to svrho je odbor »NDO. že najel velik parnik, na katerem bo prostora za 2000 ljudi. V Trstu vlada za ta izlet veliko zanimanje med tamošnjim narodnim delavstvom, a puljski tovariši se že pripravljajo na dostojen in prisrčen sprejem svojih ljubečih tržaških bratov. V Pulju bo ta dan Tržačanom na čast velika ljudska veselica in lahko se že dane-reče, da Pulj še ni videl tako velikega slovanskega slavlja, kakor bo ta dan.
Prosveto.
Odbor »Glasbene Matice« za leto 1910/11 se je konstituiral tako-le: Predsednik: dr. Vladimir Ravni-har; namestnik: dr. Janko Bezjak; tajnik: dr. Janko Ži r o v n i k: namestnik: Dra-gotin Šebenik ; blagajnik: dr. Josip Krevel; namestnik : Anton Petrovčič ; šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak: namestnik: p. Hugolin S a 11 n e r ; knjižničar: prof. Anton Jeršino-v i c ; namestnik: Anton L a j o v i c : gospodar in upravitelj društvenih hiš: Fran Kobler; namestnik: Fran Milčinski ; preglednik po-verjeništva: dr. R u d e ž ; namestnik: Stanko Premrl; pravni zastopnik : dr. Vladimir R a v n i h a r ; odbornika: dr. Josip M a n t u a n i in dr. Fran M o h o r i č.
Češki umetniki in naše občinstvo. Nekaj čeških umetnikov, združenih v praškem društvu »Jednota umelcu vytvarnych«, je v Jakopičevem paviljonu priredilo razstavo, o kateri časniška poročila niso mogla govoriti, ne da bi to in ono na nje.i primerno pograjalo. In odtistihmal je poset te razstave jel pešati. To ni prav. Kajti na vsaki razstavi, in najsi bi tudi bila docela slaba, se da naučiti toliko, da se poset vsikdar bogato izplača. Sicer pa so poročila enodušno priznavala, da je tudi na tej razstavi umetniških del prav dobre kakovosti. Končno ne smemo pozabiti, da se z neposečanjem najbolj oškoduje idealni prirejevatelj razstav in paviljonov lastnik, kateremu za njegovo nesebično požrtvovalnost menda dolgujemo vsaj to zahvalo, da ga ne pustimo na lepem na cedilu.
Slovanski log.
— Sporazum med Hrvati in Srbi v Bosni. Na slovanskem jugu se doigravajo veliki dogodki. Kar se je pred par leti zdelo nemogoče, to je sedaj že gotov fakt. Kdo bi pred desetimi leti, v dobi najljutejše borbe mogel misliti, da bo prišlo v p»r letih do popolnega sporasumljenja med Hrvati tu Srbi) V slogi med enokrvnimi brati Hrvati je prednjačila Dalmacija, njej je sledila Hrvaška ia Slavonija, m sedaj jo došlo d>
sporazuma tuai meo Srbi in Hrvati v Bosni in Hercegovini. Včeraj je bil zgodovinsko važen daii mm narod
v Bosni in Hercegovini. Ta dan se je podpisal spravni protokol med Hrvati in Srbi. Protokol se glasi takole: »Srbi in Hrvatje tvorijo enotno politično narodnost. Srbska in hrvaška zastava, cirilica in latinica sta popolnoma enakopravni. Vlada se poživlja, naj uvede obligatorični odkup kmetov. Ta protokol so podpisali za Hrvate dr. Nikola Mandio in dr. Jožo Sunaric? za Srbe pa dr. Milan Sr-skić in Stokanovie. Pri tem sporazumu hrvaški klerikalci, ki jih vodi nadškof dr. Stadjer. seveda niso sodelovali.
— Hrvaška tipografska razstava. Hrvaško tipografsko društvo slavi 20. avgusta 401etnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi društvo hrvaško tipografsko razstavo. Na tej razstavi bodo izloženi vsi časopisi in tiskovine, ki so na Hrvaškem izhajale ali še izhajajo.
— »Punt« v Javornju. V Javor-nju so imeli 27. oktobra 1. 1. v tamkajšnji pravoslavni cerkvi »žegna nje«. Pri tej priliki so na cerkvi razobesili srbske zastave. Te zastave je okrajni predstojnik Čordašič, znani frankovce, ukazal odstraniti in je izvršitev tega ukazH poveril frankovcu Kneževiću. Ko je leta hotel zastave odstraniti, se mu je uprl narod in prišlo je do neznatnega pretepa, v
*• r»m je bil Knežević neznatno poškodovan. Zaradi tega je državno pravdnistvo vložilo proti 14 kmetom tožbo radi javnega nasilstva. «Ibravnava se vrši pred lodnVf m v Zagrebu in traja že tri dni.
Jubilejne    bosanske znamke. Ob priliki   SOletnice   cesarja Frana • sipo   pridejo v promet jubilejne ►sanske znamke.   V prometu bodo ^nmo £ dni in «ieer od 18. do 26. av-Od sedanjih   znamk se l»odo razlikovale samo v toliko,   da bodo ;:»ielr zdolaj ornamentalni trak z na-
— 1830- 1910.
Proglašenje Crne gore za kraljestvo. Dopisnik »Agramer Tag-ntta javlja iz Kotora, da se j" iu-formiral na komj>etentnem mestu v < t inju ter izvedel, da se trna gora b jubileju kneza Nikole res proglasi za kraljestvo. Velesile so že izdale v tem oz i m svoje dovoljenje in sicer na izrecno željo ruskega carskega dvora. Narodna skupščina se snide 27. avgusta. Imela bo samo eno sejo. Ta bo posebno slovesna, ker bodo na njej poslanci na svečan način pro-Ii kneza Nikolo za kralja. Orno goro pa z.-i kraljesvo. Takoj po jubilejnih »Javnostih bo ministrski predsednik dr. Tomanovie odstopil, na njegovo mesto pa bo poklican Zaza Mijnškovič.
Sporazum med Hrvati in ogrsko vlado. Madžarski listi javljajo, se je med hrvaškimi poslanci in grškim ministrskim predsednikom irrofom    Khuen-Hedervarvjem do-erlo popolno sporazumljenje. Ministrski   predsednik   l>o   v poslanski zbornici predlagal,   naj   se skličejo regnikolarne    deputacije,    ki bodo imele nalogo proučiti hrvaške pritožiti doseči sporazumljenje v Toliko. ;i      ugodi hrvaškim željam, ne da bi   bile s tem  prikrajšane pravice . ^ke države. Madžarski opozicijo-nalni listi z ozirom   na to vest vehe-mentno napadajo ogrsko vlado.
Tajinstvena aretacija. V Inaotskem v Dalmaciji se je pred štirimi meseci naselil urar, ki se je imenoval Filip Filipović. Dasi ni imel nobenega zaslužka, vender je živel silno potratno. Preteklo nedo Ijo ga je nenadoma aretovala policija. Na to je bil zaslišan pred komisijo, obstoječo iz vojaškega avditorja, državnega pravdnika Mazolija iz Splita in policijskega komisarja Per-Pri zaslišanju se je dognalo, da m mož ne piše Filipović, ni pa se »glo izvedeti pravega imena. Po zaslišanju je bil osumljenec odvezi v zapor. Pravijo, da je osumljen vohunstva.
Akademično pevsko društvo Mladost« v Zagrebu napravi mese-<a avgusta turnejo po Bosni in Dal-naciji in priredi po vseh   večjih trii mestih koncerte. Ves čisti do-•ek   teh koncertov   je namenjen /bi sv. Cirila in Metoda za Istro.
Po slovanskem svetu,
Češka »Šolska Matica« ima
'<< drugi milijon nabranih 90.244 K
'M vin.
Grunewaldske   slavnosti v K rakovu so se pričele, kakor smo že ročali, včeraj. Dopoldne so odkrili menik kralju Jagielu. Slavnostni - »vor sta imela deželni maršal grof ' eleui   in   mestni župan,   dr. Lev* ' ečer je bila v gledališču slavnost-a predstava opere »Konrad Wallen-rod«. Na vseučilišču je bila otvorje-»ia skupščina poljske   šolske družbe.
-lavnostnih   dneh se imajo vršiti *e ti-le kongresi:    kongres poljskih igovcev in obrtnikov,   kongres gasilcev,   kongres poljskih   dijakov in ►ngres   poljskih žurnal i sto v. Jutri je slavnostni   sprevod na kraljevski iwel.   Mesto Prago  zastopajo na
tajnik dr. Š£SE% tJZ
šlo 1000,poljs^ tov
V četrtek je dospelo v Carigrad slovanskih Sokolov, ki so ne udeležili vsesokolakog* sleta v Sofiji. Na kolodvoru so jih sprejeli: mostni župan Šerif Mehmed, občinski svet, carigradska slovanska kolonija in mnogobrojno občinstvo. Mestni občinski svet je izletnikom naznanil, da jim l>o v vsakem ozira na slnabo. Za sprejem se je v imenu Sokolov zahvalil dr. Novotnv, kateremu je izročila carigradska Čehinja gospica Ružičkova kito cvetja.
— Litevei in gmi nslaahe slav. nosti. Na grunewaldske slavnosti so bili povabljeni tudi Litevei. Na to vabilo so Litevei po uredništvu svo-icga lista »Lietavos Zimios« brzojavko poslali tale odgovor: »Z ozirom na sedanje politične razmere in z ozirom na poljsko-litevske odnosa je se ne moremo udeležiti grunewald-skih slavnosti. Narodu poljskemu želimo srečo, slavnostnemu odboru uspeh. Za vabilo se zahvaljujemo.« List komentira to pismo tako-le: vPozivajoč vas na svoje slavnosti, hočejo Poljaki ves svet prepričati, da tvorita Poljska in Litva eno telo — Poljsko. Poljaki potrebujejo našo navzočnost kot svoj privesek, toda takšno vlogo igrati ne smatramo za častno.«
Rožne stran
* Nemški   tovarnar — goljuf.
Solastnik tvrdke \Veigl in Schon v Draždanih, trgovec Robert Schon, je ponoveril velike vsote ter pobegnil. Pred tednom je skušal Schon neko
svojo tovarno v zrak pognati, da dobi na ta način visoko zavarovalno premijo. Eksplozija se ni posrečila. Kmalu so začeli sumiti Schona. Ta je pa hitro po bankah pobral depo je tvrdke. si izposodil pri raznih prijateljih večje vsote ter zbežal. Njegovega brata so zaprli, ker sumijo, da je sokriv.
Ponarejevanje testamentov na Ruskem. Kakor smo že poročali, so na Ruskem odkrili celo organizacijo za ponarejevanje testamentov in drugih dokumentov. Organizacija je imela posebne agente pri sodiščih, arhivih itd., dobivala je natančne informacije o dedščinah brez pravih dedičev ter je s pomočjo ponarejenih dokumentov in testamentov fabricirala legitimne dediče. Vzdrževanje pisarne je stalo vsako leto več tisoč rublje v. Zaprli so enega odvetnika in enega zobnega zdravnika. Tudi več drugih uglednih odvetnikov je zapletenih v to afero.
* Kolera. Iz Jekaterinoslava poročajo: Kolera je v vseh rudnikih povzročila kritično stanje. V rudniku Krivorog so rudarji ustavili delo iz strahu pred boleznijo. Polovica je zahtevala, naj se jih odpusti iz dela. F prava se boji, da bi se obrat ustavil, ter noče odpustiti delavcev. V nekaterih vaseh, v katerih je nekaj ljudi zbolelo na koleri, zavračajo kmetje zdravniško pomoč.
: Socialno - demokratična milijonarka. Soproga ameriškega milijonarja Stoakena, ki je znan vsled svojega socialističnega mišljenja, je darovala štrajkujočim newjorŠkim šiviljam 25.000 dolarjev. Gospa Stoa-kenova je bila prej sama usluž na v konfekcijskem zavodu, tako da pozna do dobrega življenje delavskega stanu.
* Lokomotiva spomenik. V starodavnem mestu Oanterbury na Angleškem so pred nedavnim časom postavili čuden spomenik.— »Invicta«, lokomotiva, ki je meseca junija leta 1830. vozila iz Canterburvja do Whitstabla prvi vlak, je bila v originalu postavljena na podstavek, da bi bila originalni spomenik za svoja u stvaritelja genija Inega Stephen-sona.
* Žrtev »črne roke«. Iz Novega Jorka poročajo: Nek italijanski trgovec je postal žrtev »črne roke«. Nek drug Italijan je prišel k njemu ter si hotel od njega izposoditi denar. Ko je trgovec spoznal namero svojega nasprotnika, je iz revolverja na njega ustrelil, toda ga ni zadel. Nato se je ta na njega vrgel ter ga ustrelil. Sedemnajstletna umorjenčeva hči, ki je kmalu potem prišla v sobo, je morilca s tremi streli iz revolverja usmrtila.
* Katoliki in duhovniki. Med 1500 milijoni prebivalstva na zemlji je 270 milijonov katolikov; ti imajo : 160.000 duhovnikov, kar je prav lepo število. Toda razdelitev je prav čudna: okoli 300.000 duhovnikov je v majhni Evropi, dočim je v ostalih delih zemlje le 60.000 duhovnikov. Samo 3600 duhovnikov ni belokož-cev. Značilno je, da je tako malo duhovnikov domačinov iz Afrike in Azije, čeprav že štiristo let delujejo razni misijonl.
* Morilka spnaigi pevea. Morija Bourette je svojemu prejšnjemu ljubimcu, ki jo je napasti! far pjiiiiil
operni peron Oodart, je ta po nesreči ispil koaarec vina, katero je tudi poslala Bourette. Oodart je vsled tega umrl. Pariško porotno sodišče je zaradi tega zločina obsodilo morilko v dosmrtno prisilno delavnico in pa v plačilo 100.000 frankov oškodovanim sorodnikom. Tajila je do zadnjega trenotka.
* Kako postopajo s slovanskimi delavci na Pruskem. Nekega češkega rudarja so spravili v westialske pre-mogokope delat. Tam je teško delal v nekem temnem rovu. Kar naenkrat ga prime policija ter ga fotografira, kot zločinca. Nato je popolnoma po nedolžnem sedel tri mesece, na kar so ga po odgonu izgnali v Avstrijo. Odgon je trajal sedem dni. Medtem, ko je rudar sedel v ječi, so mu preiskali njegovo stanovanje. Seveda brezuspešno. Iz kovčega mu je policija pri tem vzela prihranjenih 100 mark. Rudar ima to uradno potrjeno od policije. In čeprav se je pritožil na avstrijskem konzulatu, še do danes ni dobil svojega denarja nazaj. Ce bi se to zgodilo nemškemu delavcu v Avstriji ali kje drugje, bi bila že vsa nemška diplomacija na nogah.
* Skrivnostna vrata v župnišču.
Pred nedavnim časom so našli v Rimu, v okraju Angeljskega gradu, neka vrata, ki so vezala nek samostan in neko razupito hišo. Zdaj pa igrajo neka vrata, ki so vezala župnišče in stanovanje neke babice, veliko vlogo
v Mozzanici pri Bergamu. Zaradi teh vrat je bil župnik don Giuseppe Fer-ri že parkrat od škofa Bonomellija »a divinis« suspendiran, toda ljubeznji-
vi župnik je imel v Vatikanu mogočne prijatelje, ki so ga vedno zopet rešili. Koncem meseca marca 1909, ko so se vrata najbrže zopet prvikrat odpirala, je škof zopet suspendiral babičinega prijatelja. Nekaj dni na to pa dobi župnik iz Rima pismo, v katerem se mu sporoča, da se je suspenzija zopet preklicala. Nato sklene, dne 15. aprila zopet brati mašo. Zdaj so se pa župljani uprli. Z žeblji so zabili cerkvena vrata, začeli zvoniti ter ljudstvo skupaj klicati. Ta množica je najprej bombardirala s kamni župnišče, potem je pa iz žup-nišča zmetala pohištvo. Šele vojaštvo je moglo napraviti red. Oblastva so prijela 47 demonstrantov, med temi 13 žensk, ki se bodo morali zdaj zagovarjati pred sodniki v Bergamo. Sto razbremenilnih prič je, ki z veliko slastjo pripovedujejo razne ljubavne afere, katere je imel župnik. Pravili so tudi, kako je hodil župnik od hiše do hiše, da si pridobi lepe žene s tem, da je slikal njihove može kot prešestnike. Dolgo časa je tajil, dokler ni izpričal njegov sobrat, da je bilo njegovo življenje več nego nerodno.
* Angleški kralj Juri — revež. V angleškem parlamentu je bila izvoljena komisija, ki je imela ugotoviti vse kraljeve dohodke. Dotična komisija je te dni dokončala svoje delo. Po njenem načrtu naj bi kralj Juri dobival letnih 9,400.000 K, to je toliko, kolikor je dobival kralj Edvard. Od te vsote odpade 2,5if>.000 krmi za plačilo in pokojnino dvornemu uradništvu in služabništvo, 400.000 K za tekoče stalne izdatke, 1,344.000 K za vzdržavanje kraljevih palač, 264.000 K za kraljeve miloščine, 160.000 K za nepričakovane izdatke in za reprezentacijske stroške 2,516.000 K. Po odštetju vseh teh izdatkov ostane kralju in njegovi družini 2,200.000 K. Vsega skupaj da angleški narod za kraljevo rodbino in za člane kraljeve hiše 12,680.000 K. Od te vsote dobiva kraljica vdova Aleksandra 1,400.000 kron na leto. Kot Valeški princ je dobival sedanji kralj od države 400.000 K, njegova soproga pa 200.000 K. Sedanji Valeški princ ne dobiva od države ničesar, zato je država za 600.000 K na boljšem. Otroci kralja Jurja zdaj se nič ne dobivajo od države, šele ko bodo polnoletni, dobe sinovi pred poroko 200.000 K na leto, po poroki pa 300.000 K, hčere dobe v obeh slučajih po 120.000 K na leto. K tem izdatkom   pride še
680.000 K za nekatere vojvode.__
Kakor razvidno iz navedenih številk, plača angleški narod v primeri z drugimi državami zelo malo za svojega kralja in njegovo sorodstvo. V resnici pa plačajo Angleži še mnogo manj. Pomisliti je treba, da pusti angleški kralj vse dohodke svojih velikanskih posestev parlamentu. Ti dohodki so znašali preteklo leto 10,177.307 K. Polog tega pušča kralj svoji državi še rasne druge svoje dohodke, ki so znašali v zadnjih letih 8,410.377 K, torej letno približno 841.037 K. Država dobi torej od kralja vsako leto 11^018.000 K, aa kralja " i celo njegovo rodbino po 12,680.000 K. Angleški narod
pravzaprav samo 1,661.000 K. Ker so lunsnnsnlasijski stroški zadnja min sole narasli in se je tudi na Angleškem vse podražilo, mora kralj salo previdno gospodariti, da more izhajati. Izda pa tudi mnogo več miloščine kot 364.000 K, kolikor ima določeno v civilni listi. Angleški kralj torej nikakor ne živi v takem izobilju, kot vladarji drugih držav. Zato ga pa narod tudi ljubi, ker ve, da se ne valja v ljudskem denarju.
* Gospodarstvo dunajske krše. socijalne občine. Za tiskovine ob pri liki smrti dr. Luegerja je izdal dunajski magistrat 10.600 kron. Podžupan Hierhammer je trdil, da so ti stroški nastali vsled tega, ker so stavci tiskarne Gerin delali nekaj časa nepretrgoma. Predsednik avstr. tiskarskega društva je pa zdaj dokazal, da pri firmi Gerin od 24. febr. pa do smrti dr. Luegerja sploh niso delali nikdar nepretrgoma; samo enkrat sta dva stavca delala od 12. ponoči do pol 5. zjutraj, za kar sta dobila 9 do 10 kron. Za čezurno delo pa osobje te tvrdke v tem času ni dobilo niti 350 kron. Magistrat je pa vračunal 10.600 kron. Pa niso to raz ni Axmanni porabili za salamander v magistratni kleti?
* Jon Ort. O pogrešanem Ortu. bivšem nadvojvodu Salvatorju, se spet razširja vest, da je še živ in da živi v južni Ameriki. Nek prijatelj nedavno umrlega historika Helferta pravi, da je bil Helfert z Ortom v živahni korespondenčni zvezi; edini Helfert je v celi Avstriji vedel, kje prebiva Ort. Dotični prijatelj svetuje, naj se preišče Helfertova korespondenca; morda bi se iz nje dalo dognati, kje živi zdaj Ort.
* Proti poljubu. Iz Amerike pride vedno kaj novega. Zdaj so začele Amerikanke vojsko proti poljubom. V Cincinatiju, v državi Ohio, se je ustanovila prva ženska organizacija proti poljubom. Ohajčankam hočejo slediti ženske tudi po drugih državah, zlasti nekatere Newyorčanke so hude nasprotnice poljubov. Seveda se ne more trditi, da bi bile ravno ženske, ki so najhujše nasprotnice }>oljubovanju, tudi najbolj v nevarnosti pred poljubi. Ker se ameriška javnost zelo zanima za boj proti poljubom, so večji newyorški listi poslali svoje posebne poročevalce k raznim izvedenkam o poljubljanju, da izrazijo svoje mnenje o poljubih. Ta mnenja so različna in nekatera tudi zanimiva, zato naj navedemo nekatera na tem mestu. Ga. Philip Van Valkenburgh. ki je bila že trikrat omožena, trdi: »Jaz mislim, da bi življenje ne bilo vredno niti počenega groša brez poljubov. Poljubovanje je tako staro, kakor zemlja. Jaz na primer prav gotovo vem, da je Eva že vedela o poljubih, predno je poslušala kačo in ugriznila v jabolko, ozir. v banano. Naravno, jaz nisem prista-šinja vsestranskega poljubovanja, ker potem bi poljubi postali cenejši. Vsekako je pa neumnost agitirati proti poljubovanju.« — Gdč. Alberta Hill, sufragetka. pravi o tem predmetu: »Jaz sem bila vzgojena na Japonskem, kjer se ljudje ne poljubu-jejo, in vsled tega tudi ničesar ne vem o poljubovanju. Toda, kadar se mi kaka stvar prepove, oziroma zabrani, potem to prav gotovo storim. Ako se je torej sedaj ustanovila organizacija proti poljubovanju — well, jaz mislim, da se bodo one deklice, ki niso vzgojene na Japonskem, sedaj na vsak način hotele prepričati, je-li poljub v resnici tako slaba stvar.« — Ga. Belle de Rivera, predsednica organizacije New York City Federation, izjavlja: »Agitacija proti poljubovanju je že v naprej bankerot. Vsakdo ve, da zamore s po-Ijubovanjem škodovati otrokom, toda ženske imajo od poljubovanja le koristi, kajti poljub je smatrati za nekake limanice, na katere se love moški.« Ga. William Cuminings je dejala: »O tej zadevi sploh še nisem nikdar resno premišljevala, vsekako pa mora biti zadeva nekoliko resna, ker inače bi se za njo ženske v Cin-cinnatiju ne zmenile. Mogoče jim možje niso zvesti in poljubujejo druge ženske...«
* Opozarjamo na inserat dobrodelne loterije osrednjega društva c. kr. poštnih adjnnktov. poštnih ofici-jantov in aspirantov v našem listu. Srečke se dobe po 1 K v vseh trafikah in pri večini poštnih nastavljen-cev.
* Zdravilišče Oleichenberg. Glavna sezija je v polnem teku. Zdraviliško izkazilo kaže 1790 gostov. Med drugimi so prišli kot zdraviliški gosti: Grof Mihael Tolstoj s komteso iz Petrograda; grofica Ivana Ssaparv z gospo Ido llokrn iz Dunakeszov; ekscelenea Jenny Saeehenv s komte-sam Bi nosilno in Justino Batthja, iz Maribora; generalmajorja gg. Adolf Smole in Aleksander Mileako-vtt is Oroden; generalni avditor ffansrlk Osehsidst is Oroden; polkovnik AlajntJ Mrak is Budimpešte; Nj. svitloat
oslonca Nikolaj pl. Vietrois, posest« nik iz Vajrajhel*.
r—wrr
KnlUiviiosL
— Janeza Trdine zbrani spisi. V založbi L. Schwentnerja je izšla 8. knjiga zbranih bajk in povesti Janeza Trdine. Knjiga obsega deset povesti. Cena 2 K 50 v> vezana 3 K 70 v, po pošti 20 v več. Kakor vsem Trdinovim spisom, je snov teh povesti vzeta iz domačega življenja. Priproste so po svoji strukturi, pravo ljudsko berivo, a odlikujejo se po krasnem jeziku in vzornem slogu.
— Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Za ljudskošolsko mladino prirejena povest. Založil J. t3. Lam-pret v Kranju. Cena 30 v, vezana 60 vin., s pošto 10 v več.
— Carniola. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Novi zvezek prinaša naslednje razprave: Dr. J. Gruden: Verske in gospodarske razmere bistriškega samostana v reformacijski dobi; dr. Fr. Kidrič: Kranjski sotmdniki knjige »Die lllvri-schen Provinzen und ihre Einwoh-ner«, dr. R. Mole: Doneski k življenjepisu dr. Jakoba Zupana; M. Pajk: Rimska Emona vstaja. Fr. Komatar: Das Schlossarchiv in Auersperg; J. Hafner: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Grossschmetter-linge. Poleg tega obsega zvezek še celo vrsto književnih ocen in zelo zanimivih notic.
— Dr. Mihajlo Rostohar: Tbeo-rie hypothetiekeho soudu. Cena 2 K 50 v. — Dr. Mihajlo Rostohar je napisal obširno znanstveno razpravo v češkem jeziku o teoriji hipotetične sodbe. Pridržujemo si obširnejšo recenzijo za pozneje; za zdaj le konstatiramo, da je knjiga pisana zelo pregledno in da pisatelj v nji razvija prav zanimive in nove misli. Vsem, ki berejo češko in se zanimajo za taka vprašanja, jo toplo priporočamo.
— »Slovenski Trgovski Vest* nik« ima v št. 7. sledečo vsebino: 1. R. M.: Izlet v Idrijo. 2. Trgovska oblastva in pristojne korporacije. 3. Rudolf Sega: Karteli in trgovina. 4. V. Žun: Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 5. Iz trgovske prakse. 6. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. 8. Raznoterosti: Skupni vozni red za pomorski promet z Dalmacijo. — Iz industrijskega sveta. — So-trudniški zakon. — Ponarejene dišave. — Kakšne so nemške firme. —■ Kolinska tovarna. — Jedilno olje. — Koliko nese loterija državi. — Fran Xav. Soiivan. — Firma Vaso Petri-čič. 9. Društvene vesti. 10. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 11. Oglasi.
Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 7.
Izpred sotfffia.
Pogumna hišina pognala cel vojaški oddelek v beg. Pogumna je neka Engelhilda Markiaž v Pulju, ki je kot hišina zaposlena v neki ondot-ni vili. Ko je imel nekega dne vojaški oddelek prav blizu hiše vaje, jih je ta pozvala, naj se odstranijo od tod. Ker pa tega niso hoteli storiti, je zagrabila za puško. Vojaki 6o se na to poskrili v nekem jarku. Toda namesto da bi molčali o svojem junaštvu, so jo tožili zaradi razžalje-nja uradne časti. Vsled tega je okrožno sodišče v Rovinju obsodilo to pogumno deklico v tri dni zapora.
Oospodnrstvo.
— Strokovni tečaji za učitelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Naučno ministrstvo naznanja, da se bo v teku teh počitnic vršilo devet tečajev za učitelje gospodarskih nadaljevalnih šol. Za Slovence se bo .vršil tak kurz na poljedelski deželni šoli v Gorici.
— En sam poskus zadostuje, pa se vsaka gospodinja lahko prepriča, da je Kolinska kavna primes v resnici najboljša, najokUsnejša in najcenejša. Ker je tudi Kolinska tovarna v Ljubljani, ki to primes izdeluje, izključno slovansko podjetje, ne snle biti nobene slovenske gospodinje, ki bi rabila kako drugo kot Kolinsko kavno primes.
— Razstavno sleparstvo. Neka pariška tvrdka, ki se naziva »Coin-missariat des Sections etrangeres, 42 rue Jouffroy« dela za neko mednarodno razstavo v Neapolju »Ezpo-sition Internationale de Naples« propagando. Po zanesljivih informacijah o taki razstavi v rteapolju ni nič znanega. iMsarna »Bureau 42 rue Jouffrov, Pariš« je v tesni zvezi z nekim agentom, ki spada v ono vrsto razstavnih sleparjev, ki se pečajo s tom, da varajo s ner*sirfoni|ni navedbami rrrdko in jih t*k* pridobivajo, da se *m\m ranstav, ki nimajo
T«l«f »MahM trn
TCKIUIUAH II
PVOuUL
Belokranjska železnica.
Dunaj, 16. julija. Nemškonacijo-nalni poslanec Svlvester je v nekem ^oliiograškena listu priobčil člauek proti jugoslovanski obstrukciji, v katerem trdi, da je obstrukcija oslabila pozicijo dunajske vlade napram ogrski vladi in da bodo občutili Jugoslovani tudi pri gospodarskih zadevah, ki se tičejo njih, tako pri tržaškem Llovdu in pa pri železniškem I prašan ju.
Boromejska enciklika in dunajska vlada.
Dunaj, 16. julija. Sibilska izjava oficijoznega »Fremdenblatta« glede razglašenja boromejske enciklike v nekaterih škofijah v Avstriji se tolmači v poučenih krogih v tem smislu, da so vladni krogi s publiciranjem enciklike nezadovoljni in s? boje, da jim nastanejo iz publikacije politične neprijetnosti.
Zapostavljene   slovanske deputacije pri grunewaldskih slavnostih.
Krakov, 16. julija. Gruncvvald-ske slavnosti imajo izključno poljsko obiležje. Slavnosti m dati občeslo-vanski značaj, tega se slavnostni odbor skrbno izogiblje. Pri odkritju spomenika kralju Jagiclu so odklonili poklonstvo slovanskih mest, takisto tudi položitev vencev. Ofieijal-no pozdravljeni in burno aklamirani so bili samo Madžari. Odposlanstva slovanskih stolnih mest niso povabljena na vsepoljski sokolski zlet. Razpoloženje skrajno hladno. Z ozimni na to zapuste odposlanstva mestnih občinskih svetov iz Prage, Zagreba in Ljubljane predčasno Krakov, ker nečejo, da bi se jih še nadalje zapostavljalo. Udeležba s strani Poljakov pri slavnostih je ogromna, vendar pa ni opaziti nobenega pravega narodnega navdušenja. Spomenik, darilo virtuoza Paderewskega. je impo-zanteru monumentalen umotvor, morda edini te vrste v Avstriji.
Shod poljsko - slovenskega katoliškega dijaštva.
Krakov, 16. julija. Danes je bil tu otvorjen shod poljsko - slovenskega katoliškega dijaštva. Shod se vrši pod patronanco slovenskih klerikalnih poslancev Žitnika. Fona in dr. Benkoviča.
Fuzija med hrvaškimi klerikalci in frankovci.
Zagreb, 16. julija. Fuzija med klerikalci in frankovci je gotova stvar. Klerikalci so prevzeli vse dolgove »Hrvatskega Prava«. Klerikalno »Hrvatstvo« in frankovsko ^Hrvatsko Pravo« prenehata izhajati. Mesto njih bo 1. avgusta jel izhajati nov dnevnik, ki se bo imenoval »Hrvatska Država«. Frankovci bodo imeli koncem tega meseca shod, da odobre to fuzijo. Pogoj fuzije je. da se dr. Josip Frank umakne iz političnega življenja.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo.
Belgrad, 16. julija. Kakor poročajo tukajšnji listi, je le malo upanja, da bi prišlo do sklepa trgovske pogodbe med Avstrijo in Srbijo. Avstrijski pogoji so namreč tako teški, da jih Srbija skoraj ne more sprejeti.
Vstaja v Albaniji.
Skopi je, 16. julija. L'por v Albaniji še vedno ni udušen. Uporniki so Dorgut Šefket pašo prisilili, da se je moral umakniti iz Dilre proti Mertu-riguretu. Glavno turško taborišče je sedaj v Kalisu v sandžaku Prizren. Tu bo armada nemara tudi prezimila.
Zarota na Turškem.
Carigrad, 16. julija. Policija je nasledila v Stainbulu glavno zbirališče reakcijonarskih zarotnikov in ?>aplenila njih blagajno. Zarotniki so imeli tudi že v armadi veliko pristašev, kakor je policija dognala po zaplenjenih tiskovinah in dokumentih.
Ivan Orth — še živi?
Pariz, 16. julija. Vsled v listih proglašenega poziva radi proglasitve bivšega avstrijskega nadvojvode, poznejšega Ivana Ortha, mrtvim, se je oglasil nekdanji mornar Renaux na ladji »Margareta«, ki trdi, da je Ivan Orth še živ in da se pri znani nevihti s svojo rodbino ni pogreznii z ladjo vred v morje, ker je že preje zapustil ladjo. Tudi je baje on oddal za Ivana Ortha neka pisma v času, ko se je ladja že zdavna potopila. Ivan Orth da je namenoma pustil raztrositi vesti, da se je pri omenjeni nevihti s svojo rodbino vred potopil, ker je bil s svojci v sporu. Ivan Orth da je radi tega že prej se izkrcal iz ladje, ker je prišlo med njim in kapitanom ladje do prepira. Na ladji so se baje hoteli že prej poskusiti trije atentati na njega. Poročilo Ke-uauza je zelo fantastično in konča s
trditvijo, da žtvi Ii Južni Ameriki kot stalen,
Strašen zločin odkrit.
Solnograd, 16. julija. Tu so zaprli nekega razgrajača. V svoji pijanosti je pravil tovarišem v zaporu,
da je pred 15. leti, ko je služil pri vojakih, nekega dne pripeljal korporal
njegove stotnije v četno sobo neko 17 let no dekle, katero je najprvo on posilil, njemu pa je sledilo moštvo, dokler ni dekle pod njimi umrlo. Truplo so zavili v rjuho in potem ponoči spravili iz vojašnice, vendar pa ne ve kam. Poizvedbe so sedaj dognale, da se je pred 15. leti res izgubila neka 171etna perica, katero so nazadnje videli iti v vojašnico, od takrat naprej pa se ni več slišalo o njej. Natančna preiskava slučaja je že uvedena.
Berlin, 16. julija. Iz Rima poroča »Tribuna«: Signatarne velesile priznavajo, da je grški kralj Jurij mnogo pripomogel k ugodni rešitvi kretskega vprašanja in da je njegova intervencija pri posameznih vladah bila uspešna.
Hrvaški ban dr. Tonia&ić odstopi?
Budimpešta, 16. julija. Mnogo se govori o krizi, ki je nastopila na Hrvaškem radi eventuvalnega odstopa bana dr. Tomašiča. Povod za to so nasprotstva, ki so se pojavila pri včerajšnjem posvetovanju poslancev srbsko - hrvaške koalicije in ker je kratkomalo dr. Tomašič odklonil zahteve posameznih poslancev, in sicer zahteve deloma zasebne, deloma politične vsebine. Ban je izjavil, da zahteva, da se njesrove propozicije glede sporazumijenja med ogrsko vlado in Hrvati sprejmejo, drugače da de-misijonira. Hrvaški ban je imel včeraj zvečer še konferenco z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervarvjem, v kateri je ministrskemu predsedniku obširno poročal o razpravah pri posvetovanju. Nekateri poslanci so po njegovem poročilu zahtevali, odstranitev zaslužnih, zanesljivih uradnikov od hrvaške vlade in stavili glede diferenc med ogrsko vlado in Hrvati zahteve, katerim nikakor ne more ugoditi. Ban pa je temu nasproti odločno izjavil, da naj brezpogojno umaknejo svoje zahteve, ker drugače gre on.
Kolera na Ruskem.
Jekaterinoslava, 16. julija. Pojava kolere v ozemlju rudnikov ima lahko najbolj kritične posledice. V rudokopu Krivorok so zahtevali delavci iz strahu pred boleznijo, da se naj delo opusti in polovica delavcev je prosilo za odpust. Uprava rudo-kopov pa se brani ugoditi tem zahtevam. Kmetsko prebivalstvo ne mara zdravnikov in jih zavrača.
Bitka med francoskimi vojaki in Maročani.
Pariz, 16. julija. Po poročilu iz Maroka, je prišlo med francoskimi vojaki in Maročani do nove bitke. Končno so bili Maročani od Francozov premagani. Maročani so pustili na bojišču 53 mrtvih, Francozi pa 11.
Železniška nesreča.
Madrid, 16. julija. Pred postajo Vadolit se je vnela os pri nekem vozu ekspresnega vlaka. Radi tega se je požar hitro razširil tudi na druge bližnje vozove. Da bi se rešili, so potniki izstopili iz voz in sicer na drugo progo. V tem trenotku pa je pri-\ozil od juga drugi ekspresni v lak. Potniki se niso mogli vsi umakniti in jih je vlak nekaj povozil. Po dosedanjih poročilih je vsega skupaj: 2 mrtva, 8 težko, '31 lahko ranjenih.
Boji med Turki in Albanci.
Belgrad. 16. julija. V okolici Mi-nahiča je prišlo do bojev med turškimi vojaki in albanskimi uporniki. Po daljšem boju so zmagali Turki.
Nameravani atentat na španskega kralja.
Pariz, 16. julija. V Parizu se je taztrosila včeraj na večer vest o atentatu, ki sta ga poskušala izvršiti na španskega kralja Alfonza dva anarhista, ko se je ta peljal na železniški progi San Sebastjan - Segoria. Oficijalno se sedaj poroča, da se je kralj Alfonz res včeraj odpeljal v Segorijo, da prisostvuje tam odkritju nekega patri jot ičnega spomenika in da je tudi srečno, brez vsake neprilike v Segorijo dospel. Takoj po izvr šeni slavnosti pa je zopet vrnil nazaj v Madrid, kamor je istotako dospel brez najmanjše nezgode.
Madrid, 16. julija. Tukaj so včeraj aretovali dva anarhista, ki sta bila osumljena, da hočeta nad kraljem Alfonzom izvršiti atentat.
Kongres francoskih soeijalistov.
Pariz, 16. julija. Včeraj se je vršil v Parizu kongres francoskih soeijalistov, kateri so na shodu sprejeli oster protest proti temu, ker namerava vlada mobilizirati železničarje v slučaju, da bi prišlo radi nesporazumi jen j med železniškimi družbami in železničarji do splošne stavke železničarjev.
ladji.
16. julija. Pri .včerajšnjih manevrih angleške mornarice se je na neki križarki prvega reda vnela zaloga smodnika, vsled česar so na ladji nastale močne eksplozije. Pet mornarjev je teško ranjenih, nekateri od teh so že podlegli na za-dobljenih poškodbah.
tali!
V nedeljo, dne 17. julija 1910, praznuje zagorski »Sokol« svojo dvajsetletnico, združeno z otvoritvijo »II. Sokolakega doma« na Kranjskem. Ker ja ta dan velepo-memben za vse slovensko Sokolstvo, kakor tudi za ves narodni živelj, poživljamo vse brate »Sokole«, kakor tudi drugo narodno občinstvo, da pohiti ta dan v našo lepo zagorsko dolino, ker izkaže »Sokolu« s svojo udeležbo prave simpatije in obenem pokaže, da zna ceniti Sokolove zasluge na narodnem polju. Torej, ta dan vse v Zagorje, kar res narodno čuti! Na svidenje! Na zdar!
Diloiko stanovanja.
Dijaško    društvo »Domovina«
priskrbuje glasom svojih pravil tudi dijaška stanovanja, da tako začasno nadomesti dijaški internat v Ljubljani. Odbor društva javi vsem staršem dijakov na deželi, da je pregledal tozadevna stanovanja in prosi, da se obrnejo kmalu vsi oni starši, ki žele poslati svoje sinove v Ljubljano ali jih pa že pošiljajo in so glede dobrega stanovanja v zadregi, na odbor društva, ki jim oddaja v vsakem oziru priporočljiva dijaška stanovanja.
lu nas ter bili so naša opora in tudi njim izrekamo zahvalo.
Naša srca so polna veselja, ko smo videli polno dvorano občinstva, katero je nas počastilo s svojim prihodom. Niso morda prišli zaradi nas, pripeljala jih je narodna zavest, da zopet lahko pokažejo svojo točno izvršitev narodne dolžnosti. Podali ste nam s tem pripomočke, da lahko pohitimo med ljudstvo in ustanovimo ljudsko knjižnico na mejniku slovenskega ozemlja. Tudi mi bodemo imeli prijetno zavest v svojih srcih, češ dali smo narodu to, česar on zahteva od nas. — Slava tebi, idrijsko občinstvo in upamo, da nam tudi v poznejšem življenju v enakih slučajih priskočiš na pomoč. Hvala vsem!
Idrijski letošnji abiturijenti.
Slovenci in Slovenke!
(Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a c je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le: |
»Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te de lega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo iu konsekventno, da ne razbija nemških oken, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočno uveljavi svojo moč kot konsumeut, ki zamore v odločilnem trenotku vprizo-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer za morejo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da bi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramujejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljuje« jo na vse, kar je nam sveto in drago. Čeh mora podpirati Čeha, Čeh mora kupovati pri Čehu!«
Zahvala.
Lahko je breme, katero si človek zadene na rame, ako čuti v svojem srcu pogum in trdno voljo. S prvini korakom v življenje naj se pokaže tudi prvo točko programa delovanja na polju povzdige svojega naroda. Neizkušen in še slaboten je abituri-jent, ima pa vendar voljo, katera ga pripelje lahko do izvršitve svoje naloge. Ponosni moramo biti na svoje somišljenike, starejše in izkušenejše, ker pristopili so nam na pomoč, pomagali so nam po svojih močeh. Zahvaliti se moramo v prvi vrsti narodnim društvom »Delavskemu bralnemu društvu«. »Narodni čitalnici« in »Dramatičnemu društvu«. Dala so nam na razpolago brezplačno svoja društvene prostore in gledališki oder. Srčno zahvalo izrekamo cenjenim gospodičnam: Pavli Lapajneto-vi, Anici Šinkovce vi, Mici Pečirar-jevi in Minki Tavzesovi za njihov trud pri sodelovanju za izvršitev predstave. Prišle so nam na pomoč radovoljno in stremile so "za istimi cilji. Vsakdo pač mora priznati, da moramo pravo čast in hvalo iz dna naše duše izrekati gospodu prof. Iv. Vavpotiču, ki se je trudil pri naših igralnih izkušnjah. Isto tako zasluži našo iskreno zahvalo g. Filip Vidic, ki je nam radovoljno pomagal pri maskiranju igralcev. — Presenetila nas je požrtvovalnost godcev pod vodstvom paznika Jožefa Ferjanči-ča. Darovali so polovico zasluženega zneska za našo ljudsko knjižnico. Vsled njihovega vzglednega čina priporočamo imenovani god beni klub naj topleje.
Toda niso samo ti naši dobrotniki, temveč stalo, jih je mnogo oko-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda.
Jaka K 10-—, kot darilo  Inocente   Maksa iz
Reke — polovico donosa na svojo roko napravljene šaljive tombole ob priliki veselice C. M družbe v Cerknici. — G. Matevž Stržaj, Rakek K 333, katere je nabral Jože Pire od raznih gostov v gostilni Matevža Stržaj dne K), julija t. 1. — Učenci 5. razreda ljudske šole v Postojni K 1028, polovico prebitka nabranega denarja za majnikov izlet z geslom:
„Ko bomo sami mi služili družbe nikdar pozabili. Vsak od nas primeren dar bo položil družbi na altar !"
Gdč. Franica Grilc, učiteljica, Sv. Florjan pri Rogatcu K 5*—, nabarala v veseli  družbi v
Št. Florjanu. - - Skupaj K 28 61. — Živeli! — Na zdar!
Za ombrambni sklad C. M. družbe«
G. M. Mahorčič, Ajdovščina K 10-—, na račun obrambnega sklada žen. podr. C. M. v Ajdovščini s sledečim: „Gospića Marica Bratina prodala na dražbi kozarec vina, kojega se je prej dotaknila s svojimi nežnimi ustki!" .Ohrani Bog jo v cvetju!" — Hvala! — Živela!
Za Sokola II. v LjubSjani. Tobačna delavka R. F. K 5-—, ker je bila zadržana se udeležiti nedeljske veselice v Hribarjevem gaju. — Hvala! — Nazdar!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca junija 1910. sledeče prispevke i. s.;
I. Prispevski iz nabiralnikov.
Podružnica v Metliki i. s. Videnig 13 K 70 v; Kenda 1 K 02 v; Malesič 3 K 91 v; Kapinič 27 v; Flischman 10 K 36 v, supaj 29 K 26 v: Narodni dom. Slovenji gradeč, 10 K 64 v: M. Pirnatova, Sv. Lovrenc 6 K: E. Jegliča dediči. Selo 6 K 36 v; kavarna Javornik, Tržič 5 K SO v; gostilna Ukinar, Avber 9 K 09 v; Trnovsko župni-šče, tu 27 K 40 v: trafika Kleinstein, tu 3 krone 60 v; K. Mehora, Sv. Peter i. s. gost. pri Reškem mostu 8 K 40 v; gost. J. Rib-nikar 5 K 40 v; gost. M. Zafred 4 K 40 v; M. Fatur, Prem 2 K 50 v; gost. Gornji, Ormož, 6 K 35 v; Jos. Komijanec, Ptuj i. s. čitalnica 6 K SO v, Mohorič 3 K 09 v, Bren-čič Zupančič 3 K, Muršec 2 K 92 v, skupaj 15 K 81 v; Lovrenc PolenSak 4 K 25 v; A. Jagodic, Ix>ka 3 K: M. Seršen, Sk^ručna 12 K; podružnica Sv. Pavel, Prebold i. s. Pikel 4 K 44v, Zanier 3 K 26 v, šlander 1 krono 38 v, Gozdnikar 1 K 24 v, skupaj 10 kron 32 v; F. Pungerčar, Trbovlje 2 K 33 vin.; družina Kančeva, tu 5 K 80 v; Adlo-šič, Črnomelj 3 K 30 v; V. Dolenc, Vrhnika 8 K 80 v: Kajetan pl. Premerstain, Idrija 20 K 80 v: V. Berce. št. Janž, i. s. Prijatelj 14 K 60 v. Repovž 2 K. Majcen 4 K 40 vin., skupaj 21 K; J. Jakovac, Petrinja 9 K 30 v; gost. Brenči, Sv. Lovrenc 6 K 10 v; podružnica škofja Loka i. s. Deisniger 7 K 82 v, hotel štemarje 2 K 76 v. skupaj 10 K 58 v; gost. pod skalco, tu 6 K 40 v; kavarna Zalaznik, tu 6 K 97 v; gost. Babic - Sra-kar 19 kron 13 vinarjev; gostilna Gril 9 kron 60 vinarjev gostilna Jamni-kova, tu 6 K 40 v; moška podružnica v Trstu i. s. Biček 32 K 66 v, kavarna Balkan
12 K 53 v, rest. Balkan 3 K 70 v, kavarni Comercio 17 K 93 v. Kosič 8 K 19 v; Bab-nik 2 K. Strainj 2 K 67 v, Gorenjec 87 v, pri Francu 11 K 15 v, N. D. O. 6 K 62 v, Birsa 35 K, skupaj 133 K 32 v; A. Grmek. Sv. Ivan i. s. gospodarsko društvo na Te-deniču 21 K, učiteljski krožek v Narodnem domu 44 K 40 v, v Narodnem domu 27 K 50 vin. -4- 27 K; gost. Klinar, Jesenice 10 .K; Iv. Kune, Ročinj i. s. Kregan 1 K 12 v, Ka-menšek 04 v, Leban 77 v, skupaj 1 K 93 v; gost. Kunstelj, Radovljica 15 K 50 v: M. Korenčan. Vrhnika 3 K; podružnica v Cerknici i. s. Strgulc 69 v, Verli 2 K 60 v, žu-mer 64 v, skupaj 3 K 93 v; gost. Dekleva Kozina 11 K 12 v; pri Zlatem levu. Kanal
13 K 87 v; Ilirija Praga 12 K; gost. Bo-bič, Lembah 9 K; gost. pri Lipi, tu 5 K 56 vin.; podružnica Raka i. s. gost. Bou 37 K 73 v; moška podružnica Novo mesto i. s. Ferlič Ludv. 66 K, na Vratih 51 K, kavarna Central 28 K 40 v, kav. 2gur 23 K 50 v, Jakše 24 K, Krištof 20 K 70 v, Tuček 18 K, Košak 9 K, Pintar 13 K 30 v, Ferlič Janez 46 K, nova parna opekarna 21 K 70 v, Medved 8 K 80 v, Bojane 9 K 20 v, skupaj 339 kron 60 v; gost. Bavman. št. IIj 6 K 21 v; m. p. Postojna i. s. Baraga 8 K 10 v. Ar ko 10 K. Burgar 10 K 95 v, Ribnik 1 K 60 v, Fr. Paternoster 2 K 41 v, Paternoster Josip 4 K 37 v, Amrožič 9 K 15 v, Ceferin 4 K 74 vin., Pikel 12 K 53 v, Paternost Franc 19 kron 72 v -j- 90 v, skupaj 84 K 47 v; gost. Goršičeva, tu 1 K 52 v; podr. Vinica, iz nabiralnika skalnik 7 K 04 v; m. podružnica, Idrija i. s. Gruden 8 K 30 v, Božiček 3 K SO v, Bašner 4 K 15 v, Crni orel 90 v, skupaj 17 K 15 v; ženska podružnica Ruse, in sicer Številka 77—75 kron, številka 67 kron —7 kron, skupaj 52 kron; Helena Faganeli, Miren 18 K; N. Blaž, tu 2 K 57 v; A. Vales, Kobdil 2 K; trafika Pich-ler, tu 3 K 43 v; gost. Muha, Lokev 7 K; vinarna Pipan, K ral. Vinohradv 12 K; drnib. pisarna, tu $ K 64 v; gost. Franc Hrastnik 4 K 10 v; L. Cvetnič, tu 4 K 20 v; gostilna M. Golob, Dolenje Pirešice 8 kron; podružnica Ljutomer i. s. Vavpotič 4 krone. Sršen 3 krone 80 vinarjev, Le-ser 1 krono, skupaj 8 K 80 v; podružnica Sodraiica i. s. Fajdiga 23 K 60 v, Mikolič 2 K. Krte 28 K, Drobnič 1 K 60 v. čampa 1 K. Lovšin 1 K. šega 2 K, Bar tel 3 K 20 v, Paktt 4JC 90 v, skopaj «7 K SO v; Fr. Sle-bsr, 8*1*6 I Ki
1. 8. pri Petelincku 86 K 10 v, Zlati Jelen 42 K, Crni Orel 17 K, kavarna Central 30 kron pri Gorjancu 6 K 50 v, pri Jeranu 7 K 50 v, pri Molarju 7 K 40 v, pri Fonn 11 K, skupaj 207 K 50 v; gostilna Nardin, Ske^ denj 3 K; podružnica Rajhenbnrg 52 K 91 vin.; A. Urbančič, Čatež 10 K 70 v; podružnica Sevnica 4 K 92 v; Al. Hmelj, Radeče
9 K 12 v; gostilna pri Kajzru, Podljubel 4 krone; podružnica Škofljica i. s. Ogorelc 46 K 96 v, Jesih 8 K, Jeršin 1 K 10 v, Lenče 7 K 55 v, Javornik 2 K 14 v, skupaj 65 K 76 v; M. Gombačeva Matavun 7 K; podružnica Bazovica i. s. gospodarsko kon-zumno društvo 52 K 67 v, pri Lipi 13 K 73 vin., Padrič 23 K 31 v, skupaf 89 K 71 v; Fr. Gržina, št. Peter 5 K; hotel Radeckv, Tržič 15 K 46 v.
2. Prispevki podružnic.
Kranjsko: Litija 110 K; Ljubljana šentpeterska moška 427 K 20 V 4 K = 431 K 20 v; Ljubljana 1. ljubljanska 2 K; Pivka 4 K; Kranj ženska 200 K 65 v; Škofja Loka 60 K 60 v; Radovljica, moška 35 K; Raka 24 K; Novo mesto, moška 170 K; Ilirska Bistrica, moška 107 K; Radeče 60 K; Košana 118 K; Škofljica 352 kron; (za jubilej Velike Lašče 200 K; Domžale 60 K; skupaj 1934 K 45 v.
štajersko: Vransko 14 K; Lembah 5 K; Pragersko 30 K; Gabrje 38 K 20 vin; Rajhenburg 20 K; Maribor, moška 22 K; Gradec, moška 150 K; skupaj 279 K 20 vin.
Koroško: Celovec 14 K; Prevalje 260 K 40 v; skupaj 274 K 40 v.
Primorsko: Gorica, ženska. 200 K: Divača 168 K 60 v; Bazovica 10 K; Komen 38 K 84 v; Breginj 48 K 4- 7 K, skupaj 55 kron; Kozina 138 K 88 v; Kanal 94 K 04 vin.; -{- 11 K 01 v = skupaj 105 K 05 v; Prvačina, ženska 25 K; Sv. Ivan 416 K: Briska 117 K; šempas 50 K 70 v; skupaj 1325 K 07 v.
3. Prispevki za obrambni sklad.
M. Pleteršnik, Ljubljana 150 K; po* družnica, ženska v Gorici 50 K; L. Cvetnič, Ljubljana 5 K; c. kr. notarska pisarna v Črnomlju 200 K; Janko vitez Bleiveis - Tr-steniški. tu 5 K; dr. Izo Reja, Komen 100 kron; M. in Lj. Novak, Gradec 8 K; Jurij Bregant, Maribor 3 K 40 v; A. žiberna, Trst 5 K; A. Martelanc, Barkovlje 5 K; A. šantel, Gorica 20 K; slovenska dekleta, Ormož 20 K; E. Kristan, tu 10 K; Pavla dr. Omulčeva, Ormož 20 K; J. Žemljic, Ormož
10 K; Iva Sabadin, Sv. Ivan 5 K; A. Šturm, Maribor 3 K; klub »Narodni Pipec«, Maribor 200 K; učiteljsko društvo v Ljutomeru 200 K; gojenke 2. a razreda višje dekliške šole, tu 3 K 20 v; Narodna tiskarna, tu 200 ki on; L. Petovar, Ivanjkovci 5 K; koroški ljudski učitelji 200 K; posojilnica v Celju 200 K; Fr. Stupica, Sv. Lenart 17 K; Sokol v Ribnici 50 K; M. Schveiger, Črnomelj 10 K: učiteljski zbor družbene šole v Trstu 200 K; učiteljsko društvo za goriški Okraj 350 K; delavsko konzumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu    50 K; učiteljsko
društvo za ptujski okraj 33 K; R. Makoro-vič, Splet 10 K; E. Debarto, Zagreb 100 K;
podružnica Cerklje - Čatež 200 K; mala družba pri Kovaču v Starem trgu 100 K: pedagogiško društvo v Krškem 200 K; moška podružnica, Idrija 200 K 79 v; slovenski ViSOkOŠolCl v Pragi 50 K; učiteljsko društvo v Novem mestu 50 K: podružnica v Metliki 114 K; narodno ženstvo Sv. Lovrenc 138 K; akadem. fer. društvo Balkan, Trst 100 K; dr. Stanko Lapajne, Dunaj 200 K; dr. Iv. Jenko, tu 50 K; štirje železničarji v Trstu 6 K; III. a razred mestnega liceja, tu 100 K; podružnica Dobrunje 200 kron; skupina slovenskih dijakov I. drž. gimnazije, tu 50 K; rodoljubno osobje neimenovane odvetniške pisarne, tu 200 K: dr. L. Poljanec, Maribor 200 K; podružnica Šmarje pri Ajdovščini 50 P; slov. omizje v Gradcu 150 K; ženska podružnica, Tolmin 60 K; moška podružnica, Tolmin 60 K.
4. Razni prispevki.
J. Žižmont. Trst 6 K 42 v; slovenski dijaki 1 K 20 v; uradniki delniške pivovarne v Laški trg 10 K: A. Mladič, Šmarje mesto venca A. Stupici 10 K; dr. Fr. Šuk, Zagreb mesto venca svoji sestri 50 K; neimenovana, tu za šopek 1 K; Narodna tiskarna, tu pokroviteljnina 200 K: A. Kozlevčar. Rakek, nabral nar. davka 17 K; posojilnica v Celju, pokroviteljnina 200 K; dr. K. Slane, Rudolovo, kazenska poravnava R. K. — F. R. 10 K: A. Gregoretič. Ležeče, nabral 2 K; dijaški tamburaški zbor v Gorici 75 K; F. šliber, Selce, nabrala o priliki svatbe Iv. Lotriča 8 K; neimenovani za skupino malih hudičkov iz Pekla 1 K: Fr. Bergant, tu darilo za ujetega kanarčkaj -kroni; Iv. Gosar, Dunaj, nabral med tovariši 6 K 20 v; K. Dolenc, Modling 4 K; Jo?. Pokhikar, tu za prodane stare znamke 6 K: G. Pikel, Postojna na občnem zboru not. posojilnice darovali člani 120 K; Rakove. Kranj od napr. kvartopircev 3 K 87 v; V. Picek, Ribnica, darilo Hartmana iz Ljubljane 3 K: dr. Fr. Preindl, Sarajevo 4 K 50 V; posojilnica Zagorje ob Savi, pokroviteljnina 200 K: J. Magajna, Sv. Križ 7 K; dr. A. Poznik, Rudolfovo 1 K 60 v; J. Suttner. Ljubljana, dar 100 K; M. Tomšič, Vrhnika, mesto venca J. Klinarju 10 K; A. Skaberni*. tu 2 K; Zalika Muršec, Ptuj, nabrano n.i poroki F. Lenart z gdč. A. Muršec 9 K; V. Tolaci, Bled, radi nesporazumnosti M. T. — J. R. 3 K; sam dodal 2 K; skupaj 5 K; Va-lenčan pošilja za umivanje Slovenčevih n.
5 K; učitelji risarskega kurza, tu 4 K 40 v; slovenski učiteljiščniki 22 K 56 v; M. ž. povrne ukradeni denar iz nabiralnika v kolodvorski ul. in na Gornjem Rožniku 2 K 40 vin.; Slovenka iz Mokronoga 5 K; A. Hu-dovernik, tu, nabral nar. davka 30 K; Iv. Perdan, tu, prispevek od vžigalic 2985 K 60 v; P. Magdič, tu, prispevek od nar. zna* kov 150 K.
* * *
Za ponesrečene Srbe so poslali gg.:' L Trček 5 K, Bolte 1 K, Ivan Jelačin 2 K, Josip Puh 2 K, Marija Puh 1 K, Smielowski
6 K, lekarna A. Bohinc 2 K, M. Sedej-Str-nad 2 K, Anton škof 5 K, Avgust Peruzzi 2 K, Marijan Ravnikar 2 K, Jos. Malenšek 2 K, dr. Gregor Žerjav 20 K, Ivan Rozman 10 K, Karel Gregorič 3 K, Ferdinand Sever
2 K, Avgust Petrič 1 K, Dragotin Sirec 1 krono, Aleksa Kovačevi^ 1 K, Štefan Bergant 2 K, Hinko Vidmar 50 v, neimenovani 1 K, Peklenk 1 K, Ivan Arhar 50 v, Ivan Bergant 1 K, Franc Bizjak 1 K, Ivan černe 1 K, notar Hudovernik 10 K, Hinko Fran-cel 5 K, Ubald pl. Trnkoczy 20 K, I. Korenčan 5 K. Jos. Petkosig 1 K, Josip Tavčar 2 kroni, Tomaž Bizilj 3 K, Uršula Jurkovič
3 K, neimenovani 20 v, Franc Matjasič 20 vin., Jurij Avbelj 1 K, Feliks Urbane 5 K. L Kostevc 5 K, Leopold Tratnik 3 K, Karel Počivalnik 1 K, Alojzij Berlaa 1 K, Ivan Mikuž 2 K, Franc Masi 1 K, Marija Fatur 1 K, R. T. 1 K, Anton Presker 2 K, Angela Presker 2 K, Filip Fajdiga 1 K. Marica Kralj 3 K 40 v, Josip Rebek 1 K, Antonija Rebek 1 K, tvrdka Franc Ks. Souvan 30 kron, Josip Tičer 3 K, Buarselini 4 K. Marija čik 5 K, A. E. Skaberne 10 K. Robert Kollman 10 K, Antonija Kovač 1 K. Makso Zalokar 2 K, Marija Q nisi s 1 K. Kosaaa l
1 K. Frane Oblak 1
krono, V. Krisper 20 K, BUaobata l K. Josip Kane l K. Ivan BroosUalk 1 K. Luka Modlc 2 K, dr. AloJsU Praaaaete S K.
Iran Frisch 5 K,   dr. Ravnih ar 5 K, Iran zrlesnikar 1 K. Fran že lesnik 1 K. moto— novani 1 K, Fran Čuden 3 K, Karel Seunig 10 K. And. Vesel 2 K, Fran Golob 5 K, Lu-. o vik Cerne 3 K, A. Deghenghi 5 K, neimenovani 10 K, I. Vittek 1 K, neimenovani l krono, N. N. 5 K. Josip Rojina   10 K, dr. Ivan Stojan 2 K, Josip Verbič 3 K. Marija Klobučar 3 K, Franjo Zaje 1 K, Nefta Blaž K. Mihael Bukšič 1 K. neimenovani 2 K. M Kralj 1 K. Tomažin 2 K. Fran Keber 1 Krono, N. N. 1 K. I. Msthian 3 K. tvrdka Mathian 3 K. Jera Verovsek   1 K, Tomo ricilj 2 kroni. Ivan Bernik 1 krono. Ana r.orc      1     krono.     Gorie     2 kroni, ki oni, Josip Pavlin 1 K. Ivan Seršen   1 K, iatej Seršen 1 K, Drag. šmuc 1 K. Martin rolničar 1 K. F. Baloh. Jesenice 1 K, Fr. -ovnik. št. Vid 1 K, V. Cirman. St. Vid K. E. Schlegel 1 K, Fr. Kahm 1 K, Legat krono. Anton Kalan  1 krono. Hauptman, -^nice      1      krono,     dr.      M. Pire 5 K, Josip   Chrištof    1 K, neimenovana i Ponižale > 1 K, neimenovana 1 K, neime-■ ovan 1 K. Ivan Koemur 2 K, Fran Novak K. Berthold 3 K. N. K. 2 K. H. L. 1 K. T. K. T. Mencinger 1 K, i. šusteršić 2 K, Ivanka Rasp 2 K. I. Vodnik   2 K. Ignacij \irgi 1 K. Marija Brodnik 1 K. Ivan Pod-\i 2 K. Leopold Simone ič   2 K. Davorin Kovšek 1 K. Terezija Starbek 2 K. Matej rt hek 4 K, Katarina Irkič   50 v, Anton Kačar 40 v. Marija eerne 2 K. Jerica Ku-1 K. Ivana Demšar 1 K. Ivan Knez 50 tod. Fr. Mally 5 K, Simon Treo I K. Ta->or 1 K, Beti Pilko SO v. M. Dolnićar 20 v, r--oj. Spodnja Šiška 2 K. f\r. Perenv 10 K, \dolf   Schwara 2 K,   1. M. Schmitt   2 K. Kun. Jerman 2 K. Schantel 2 K, De Schia-^   1 K. dr. Fran    Mtinda   5 K, Vera dr.
merjeva 20 K. And. J a kil. tovarnar v [upi pri Gorici 10 K. Fran;o Medic    1 K. r. Medic 1 K. Lina Medic 1 K. Emil Schotv K. Pavla Goderer 1 K. Marija Burger l ono. Josip Sv. lejjick 1 K, Neža Kotnik K. Ant. Ba;.r 2 K. Alojzij Brcnčie 1 K. Leutgeb 1 K. S. Strmoli 1 K. Babic . K. Ferdo Maschke 2 K. Zdravko Bončina K. Pintar 1 K, Ida škof 2 K. Blaž Jesenov. Friderik Pauer 1 K. Breskvar 1 K. . Scbiller 1 K. Marolt 30 v, I. M urni k 1 ono. Jos. Lonček 1 K. Fini Zarnilv 1 K. ^og Lonček 50 v. Alojzij Lenček 5 K. Miha £ek 1 K. Fran Potočnik 1 K, Rezika V« rovšek 1 K. Iv. Ciber 60 v.   Dom. Lušin K. Ivanka Jenko 1 K. Ivana Hj.ibal 1 K. \na Babnik 1 K. Tvan Vrbovec 2 K. Dra K. Marija Drašček 1 K. Fran Zupan-iz Bače pri Kmžaku l K, M. Meble 1 K. udolf Furlan iz Boro\nice 1 K. I. šimen<-Dev. Mar. v Polju 1 K. Adolf Milavec, t rono. Turk 1 K, Tomažič Ivan 1 K. Ivan Pavček s soprogo 10 K, Simon Praprotnic K. Apolonija škerjanc 1 K. Andrej Taškar K. Ivan Zupančič 1 K. Josip Kelbl 1 K, \rimenovana 2 K, Mencinger 1 K. Leonor.i B. 1 K. Artur Tančic 2 K. Fran Mulaček 1 :ono. Fran Zgonc 50 v. Ivan Pu?t 1 K. negovani 1 K 50 v, Josip Martinak 5 K. nkob Oblak 1 K. Fran Urbančič 1 K, Ivana Wisiak 60 v,   Josipina   Bahovec   2 K, Prag. Maver 20 v. L. Gerkinan 20 v. Ivan :'orenta 20 v, Ivan Legat 40 v. Marija Glin-• k 30 v. Fani Marolt 4 K. Fran Bonač 3 •rone. Alb. Koschier 1 K.
Poslano.
Narodovo zdravilo. Tako sc sme ime-- - vati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-jjoče, kot mazilo dobro  zna*io  , Moliovo *-ancosko žganje in sol", katero se splošno i uspešno porablja pri trganju po udih in ■ i drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-'r lenici K 1'90. Po poštnem povzetji razpoka to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLI, m kr. dvorni zalagatelj na Dunaja, Tnch-tuben 9. V zalogah po deželi je izrecno iiitevati MOLL-ov preparat, zaznamovan varstveno znamko in podpisom.     2 29
Priporočamo našim rodbinam
kolinsho cikorijo.
Centralne kurjave
: cvetličnjake izvršuje najstarejši češki
specialni zavod 2109
Jan Štetka, tvornica za stroje.
•mNrali. Vinolirady. Frlcova ul. i. 892 (Češko.)
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe ciste, bele in zdrave.
mlko
je pač vsaka razumna dama vzela ^eboj na svoj avtomobil, zraven pa £e neko velevažno malenkost: škatlico Favevih pristnih sodenbkih pa-stilj. V prašnem zraku in ostrem vetru so male sodenice neprecenljive pomočnice proti nevarnosti prehlajenja in proti draženju vratnih sluznic. Škatlica stane K 125. Dobiva sc povsod.
lcralno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. rt, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV 1 Grossc Neugasse 17.
Že stoletja znani
alfe
t podpirajoče sredstvo pri zdravljenju v Karlovih virih, Marijinih lažnih. Franciskovih laznik vedno sijajno preizkušena,
Melusine ustna in zobna voda
ki
1 otantonlca s navodil— 1
Deželna lekarna Milana Lensteka ▼ Ljubljani, Isslim aaata Stav. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mosta.
Melusine-astna ia sobna voea.
Sunja, Hrvaško, 22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične raelusiso-ostne sobne voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovic, kr. pošte meštar.
Kjer sta v redu tek, prebava.
Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FL0R1AN-.
Želodčni Ilk£r
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila!
Ljudska kakovost liter K 2*40. Kabinetna kakovost       m m 4-80.
Naslov za naročila: „FL0RUN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Heteorolosično poročilo.
Vijjn« nad morjem 306-2.        Srednji iračni t!ak7S6-9
Cas SKtanje opazo-
vania raetTa S
* v mm f—.
Nebo
15. 2. pop. 7308     17 7 si. jvzhod del. jasno „   9. zv.   731 0    15 6 si. sever pol oblač.
16. 7. zj. 17315    13 4 brezvetr. megla
Srednja  včerajšnja temperatura 16 4#, norm. 10 8*. Padavina v 24 urah 184 mm.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti mo jega sina 242°
trata Metoda Žirovnika
frančiškanskega klerika in subdijakona
se tem potom v svojem imenu in v imenu svojih otrok najsrčnejše zahvaljujem za vse iskreno sočutje in častno spremstvo na zadnjem potu.
Zlasti se zahvaljujem vsem ča-stitim očetom in bratom frančiškanom, ki so mu bili ves čas posebno naklonjeni in so ga v tolikem številu spremili k večnemu počitku.
Borovnica, 15. julija 1910.
Janko tirovnik.
Zahvala.
Ob tužni smrti moje rajne Žene mi je bilo obupati, da mi niso na pomoč priskočili ljudje usmiljenega srca, posebno pa žensko učiteljstvo in sicer v prvi vrsti gospodični učiteljici Šerceva inCemetova in z njima gospa Španova. Zahvaljujem se tudi drugim dobrotnikom, tudi tistim, ki jih ne poznam in za nje ne vem.
Bog nai stotero povrne in blagoslovi vse dobrotnike mojih otrok in vse, ki so imeli sočutje z menoj.
Zahvalu jem se tudi za obilno udeležbo pri pogrebu.
Jaz seveda bodem žaloval kot ptič zaostali se jokal in tugoval, a z menoj tudi mali ?
KLAVIR
(skoro nov) se ceno ureda na vogalu
Sv. P ti a ssitti ▼nod Badeekega M. a. L Maftotnlt. 2440
Knjaftega ponoika
ki bi razumel poleg dela za gospode
tudi delo za dame se tak#j sprejme.
Ponudbe pod ivA« Mm Št. 8* na
upravn. »Si. Naroda«. 2439
Gostilna
pri CalOVO« na slovenski strani z velikim gostilniškim vrtom in zelenjad-nikom M proda za 24.000 K.
Dopisi pod „Zuknnlt 4", Getovec
ProdajnlRo
izurjena v trgovini mešanega blaga se takoj sprejme. 2434
Ponudbe je nasloviti pod HSpO(L Štajersko" na upravn. »Slov. Nar.«
Sprejmem takoj 2437
•   vi V •!
A. Rus, krojač, Blad.
ki je služboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufaktune, špecerijske in galanterijske stroke, ter obeh deželnih jezikov, strojepisja in knjigovodstva; želi p remen iti službo v kako pisarno, event. tudi v kako prodajalno. 2435 Cenj. ponudbe naj se pošljejo pod „Sokol 375" poštnoležeče Idrija.
se vrši
v soboto, dne 16. t. m.
24-J1
hotelu pri Seidlu
(hotel Julai kolodvor).
Začetek ob 8. zvečer.  Vstopnina prošla.
ne Humpolec $»5 suKnanstoJ
Najbolje sukno i pomodnu robu J L     nudi tvrdtka A
ANTTOMEC
L izvoziukna A ^uHumpolcu^
BlTl fe I lltn! 2 učenca
'oizve lastniku
▼ isti ulici M. 4 ali pri
M
2422
PeKorlln
b h latij v lajn v talkih.
Več pove Juri Kesec, istotam.
2425
Zaradi povečanja podjetja se proda
porni jtrol
5 konjskih sil. V obratu se vidi in izve v tovarni drož 2430
Makso Zaloker. Ljubljana
Kladezne ulice štew. 17.
Gostilna
pri glavnem kolodvora s koncesijo, vsemi pravicami in gostilniško opravo se vsled bolezni
proda.   Mesar in  trgovec  se nujno potrebujeta. 2433
Ponudbe pod gostilna it. 2433
na upravn. »SI. Naroda«.
Sprejme se s 15. septembrom za trgovino na deželi, ki je združena z buffetoni
prodajalka
špecerijske stroke. 2417
Ponudbe naj se p ^šljejo pod HPro-dajalka" na upravn. »Slov. Naroda«.
Usodna prilika!
Dve tranzito skladišči, ena
velika vinska klet in hlev za dva
konja,  s  podstrešjem, SO   Odda za
1. avgust v najem. Ravnotam se
proda jako elegantna, popolnoma nova kOČija in trije kompletni  kotli za
žganjeknho. 2428 Več se izve v Novem Vodmatu št 95v Moste pri Ljubljani.
Učenec
se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom aa deželi. Prednost imajo 13—16 let stari dečki, ki so dovršili kak razred srednjih šol. 2414 Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Ivan Majaron. trgovec v Borovnici pri Ljubljani.
Protom idi oddam takoj t Dajem
Zglasiti se je pri lastniku restavracije
Jos. Schrr/, Južni kolodvor.
2438
IŠA1
8
^«
na novo sezidana, več let davka prosta, pripravna za gostilno, vinsko trgovino, prodajalno, kakor tudi za vsako drugo obrt, stoji na jako prometni cesti, 20 minut od Ljubljane, ima veliko klet, lepo gospodarsko poslopje, lep vrt, njivo, pripravno za stavbišče, so proda po jako nizki ceni in pod ugodnimi pogoii. — Poizve se pri Iranu Zajcu. Zg. Šiška št. 105 pri Ljubljani.
Vilko Sever
arhitokt in učitolj
Mik« Spinčić
4n* it\juHfm mo
2436
SpmOći
s primerno Šolsko izobrazbo Sprejme takoj  ▼ veletrgovino galanterijskega in modnega blaga Anton Adamič v Kranju. 2368
V trgovino mešanega blaga se sprejme
učenec
iz dobre hiše, z zadostno šolsko izobrazbo in poštenim obnašanjem 2413
franc JCsaver puntana sin, Krško.
Hlžjerealec
se sprejme na hrano in stanovanje v boljši hiši. Klavir na razpolago.
Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2263
Odda [se Z avgustom eventualno z
novembrom lepo
2426
stanovanje
S 4 SObami v I. nadstropju. Izve se: Slovenski trg št. 8
(trg pred sodnijo).
Na prodaj sta mmw dve -m jako lepi, novi, enonadstropni
HIŠI
z lepimi vrti, v Ljubljani. Plačilni pogoji najugodnejši.
Kje — pove upravništvo »^lov. Naroda«. 231 o
V najem se vzame
s 1. novembrom t. 1. za pisarno
pripravno v prometni  ulici ležeče
stanovanje
v visokem pritličju ali prvem nadstropju, obstoječe iz 3 do 4 prostorov.
Ponudbe z naznanilom najemščine je nasloviti na  „poštni  predal Št.
111, glavna pošta Ljubljana". 2424 Odda se na račun
(filijalka) in gostilna
na dobro prometni cesti (državna cesta Trst-Reka). Prevzem je pripraven zlasti za oženjenega obrtnika (krojača ali urarja). Kavcija od 2—3000 kron potrebna, bodisi v vrednostnih papirjih ali pa z menico proti dobremu girantu.
Ponudbe naj se pošljejo pod ||Fi* lijalka-lstra" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2418
V   Črnomlju   na   glavnem trgu
poleg cerkve se proda jako lep
trgouin
pripraven za vsako trgovino, posebno za prodajalno.
Z ozirom na to, da je železnica na Črnomelj dovoljena, opozarjajo se posebno trgovci, 2398
Natančnejša pojasnila pri lastniku
Antonu Spreizerju v Črnomlju.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulioa štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
tt Iskajoee vsake vrste
zi Ljnbljano ia zunaj. 2416
Kolikor mogoče hitra strokovna postrežba zagotovljena.
Isnanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor;
Uradnik
vojaščine prost z neomadeževano preteklostjo, trezen in zanesljiv, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen, z lepo pisavo in trgovsko izobrazbo, se sprejme v po« tevnlnl pisarni »tted ^tar Line" začetkom avgusta t. l. — Hrvaščine zmošai imajo prednost Le pismene ponudbe s navedi i) se pošlje na zastopnika
85^1
.EL
gostilna na Sleta!
t koncesijo, vsemi pravicami in gostilniško opravo se protft po najnižji ceni iz proste roke zaradi bolezni. Vprašanja na upravništvo »Slov. Naroda«. 2310
Lep lokal
pripraven  za   pisarno  ali prodajalno
s odda: 1. arnitn i KoIriioRki nllcL
Več pove kamnosek Al. Vodnik tam.
2394
Službo
i*
orožniSki stražmojster v pokoju.
Ponudbe se prosi pod na upravništvo »Slov. Naroda«
2387
Ve*
mizorskih učencev, tesarjev, zldnrlev m dnmarlev
izurjen v trgovini s špecerijskim blagom
se sprejme takoj
pod   ugodnimi  pogoji.   Ponudbe na
Dragotina Lapafne Idrija.
2375
Stampilije
vseh vrst za društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver ln Izdelovat«*, kavčukovih stampllli
Ljubljana, Sv. Petrac 6.
Ceniki Iranko.
tnanaSoneiti (wtieBqgiB)L)mlai
2i letniki ii Utrnili irili
2402
J3 0li
in
delavci
pri tvrdki JOS. DUBSKV A Co. v Zagrebu.
Lepa prilika za peke!
Hišo v Lescah
na Gorenjskem s popol. opravljeno pekarijo
se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod.
Podrobnosti pri lastniku I. Pre-tnerju, trgovcu na Bleu. 2369
poštenih   staršev  se sprejme trgovino z mešanim blagom.
Sprejme se
OLLA
je več nego 2000zdravni-kov označilo za nafzane-atJuaJflBk Zaloga v Ljubljani: A. Hlavka. R. Sušnik, Gabriel Piccoli. lekarnar. A. Kane. drogerija, Ant. Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice za gumi OLLA na Dunaju VL 300, Praterstr. 57. 1000
lOLLA
snecialiteta gumija po današnjem stanju
znanosti dokazane oaibolj&iGUKI Dobiva se po vsek
lekarnicah in
drogerijab.
iii stailj.
r
takoj.
Več pove Ivan Vidmar Črni-vrh nad Idrijo. 2396
2 Stanovanja z 2 sobama, in kuhinjo in 1 Stanovanje s 3 sobami in kuhinjo, z lepim vrtom in s pritiklinami se O d d a
za Bovemberski termin. Več lepih, solncno ležečih, suh'h stavbnih parcel Je na prodal v bližini IL državne gimnazije. 2386 Potzve se: ulica Stare pravdo štev. 3 v pritličju od 2. do 6. ure popoldne,
Obrežne kopeli, obrežna pota — — milo podnebje, poštna avtomobilna zveza Vsak dan brzoparniške zveze v Trst in iz Trsta
pPSKiTKOPALIŠČ KLtMATIČNO Z1M0VJ
k*-*tfs Novo otvf rjen 2324     obrežni hote 70 sob. Hotel enai ega imena v Pulju, 130 sob Prospekti grati .
Najboljša ura sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nikeljnaata In jeklena se dobi samo pri
'  I 1
I KO
H. SUTTHLR, LJUBLJANA
MESTIH 1M
Lastna tovarna ar v Švici.
Tovarniška varatr
t     I T
I KO
Dolžnost
k MU
H ii IMi Ostilo
za čevlje tal ua](
katero je priznano 14
naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edi
|ilA     le čistilo v tej ■ al O  obliki in z zamko
4306
v pil dražbi n. Orila in it*.
Slavna zaloga in kemična tvornica
Ivan Kober
Ljubljana, Stari trg 9.
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
■ i
v posadloab po %» 1 kg kakor tmM v veeflk poaodan.
fasadne barve
za hiše, po norcih.
Slikarski vzorci
ia papir za vzorec.
laki
prisnu angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in
preizkušene najboljši.
prn vrste
Karbolinej JKlavec (gips)
za peiooarje in za stavne
Čopiči
283
tanUtap izielki zi zidarje hi za nato tkrt
priporoča
^Idolf Jtouptrnann
v tjritjinL
on a *       mm..
nMICiajit
Tnrnkna Miinika
in
2406
Kristjan Starti, trgovec z mešanim blagom v Sevnici ob Savi.
Bostavracija ln mesarija
v večjem mestu na Dolenjskem blizu kolodvora na glavnem trgu blizu farne cerkve, dobro idoča se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji 2408
odda v najem
gostilničarju-mesarju. ___Ponudbe pod »Restavracija it.
100" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Svoji k svojimi
Priporoča se koncesionirana
prva in edina češko-*     : slovanska tvrdka za :
Prodaja nove in preigrane klavirje edino le najizvrstnejše kakovosti po jako nizkih in brezkonkurenčnih cenah. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje precizno točno in le po najnižjih cenah. — Svetuje in posreduje tudi pri zasebnem kupovanju in prodajanju preigranih klavirjev. — Glasbeni Matici" uglašuje edino le imenovana tvrdka 179
G. F. Jurasek.
prvi krsni.-slov. oglaševalec klavirjev Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a. 1. nadstr.
Slučajna priložnost
Od tovarne, ki je pogorela, prejel sem ravnokar za razprodajo mnogo tisoč komadov krasnih, težkih
flanelnih odej
finih, najnovejših vzorcev in modnih barv, obrobljenih, ki imajo neznatne, komaj vidne vodne pege. Te odeje so za pokritje postelj in oseb brezdvomno rabljive tudi za v^ako boljšo domačijo, ao mehke, tople in močne, l90cm dolge in 135 cm široke. Pošiljam po povzetju, 4 komade takih flanelnih odej za 10 K, 3 komade Še boljših, obrobljenih za 9 K in 2 komada najboljših obrobljenih odej za 9 K. 2378 Vsak p. n. bralec tega in sera ta naj si blagovoli z zaupanjem naročiti. Naslov:
RUDOLF DUŠEK
tovarniška zaloga odej, Nachod, Češko.
s primemo Šolsko izobrazbo, zmožen .*. slovenskega   in nemškega jezika.
jfagist Xantz, pekarna ia slaščičarna,
Celovec, Bahnhofstrasne 22. 2390
Agenti
ki bi hoteli zastopati veliko banko s pro dajo dovoljenih in garantiranih srečk, dobe poleg visoke provizlle stalen zaslužek.
Marljive osebe si lahko zaslužijo
po 20 do 50 kron na dan.
Vsakdo si lahko ustanovi najboljšo eksistenco.
Ponudbe na:  Effektenbank, Budimpešta, V., Mrse, Postlan 78. 2336
Ml ta kroničnemu igfuiattimn t Členkih ln ir*f*"A, prodno, Ucbiasu, nevralgljam itd.
priporočajo najprrc zdravniške kapacitete posebno radi
Rimske toplice v Tržiču
(Monfalcone) na Primorskem.
Prirodni fango-skladi in stalni SS—40 stopinj vroči kloro-vonatrijevi Trdeč, dietno in pitno zdravljenje, elektroterapija in masaža. Vse zdravljenje pod zdravniškim vodstvom. — 40 elegantno opremljenih sob v etabHsse-■entn. Avtomobiski omnibns vozi med Tržičem in Toplicami. — Prospekte in pojasnila daje graščinska oprava Nj. svetlosti kneza Aleksandra Tbnra in Tasis v Devicn na Primorskem. 2176
Sprejme se
špecerijske stroke, spreten detailist vojaščine  prosti   imajo  prednost, in
učenec
s primerno šolsko naobrazbo pri tvrdk:
I. Perdast v Ljubljani. 2397
Modna trgovina
P.NsidićuLjuMji
potrebuje:
1 pomoćnika 1 prodajalko 1 kontoristinjo 1 učenca
Reflektuje se samo na dobre moči, vešče v modni stroki. 2401 Lastnoročno   pisane  ponudbe je I poslati naravnost na tvrdko.
RHEUMA
PROTiii!     t     j ISjBHlAS
J
Odprto od 1- aprila do 1- novembra.
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. — t. septembra do 1. Junija 25   0 znižanje cene.
Čudoviti zdravilni ospelii. Radioaktivna termalna kopel 35—44 [•
Zdravljenje s pitjem termalne vok.
Krapinske Coplice
Razpoailjalntca termalne voda. Frekvenca 6000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Basin,
kopeli, tango, andarijl. — Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai.
orne, prsne kopeli,
teijstvo u
Pravilni naslov samo: Krapinske Toplice, Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 kompf. sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška sdravUlika godba, lift,
telefon, avtomobilna   garaža, posojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja juinoželeznične proge Dnnaj-Trst) zveza Z avtomobilskim Omnibusom pri vlakib oh II uri 16 m dopj in 5 nri 29 m pop. Na železniški postaji Zabok zveze z avtomo-bitnim omnibusom pri vlakih ob 10 ari 20 m dop. in 4 nli 4 m pop. 1. maja do 1. oktobra.
Najnižje
xxxxx* xxxxxx
|XX XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg Štev. 7.
850
Jedilne sok«, salone ia gosposka Preprogo, zastortt, snodrod aa vzmeti, anodrocL otroški nosiću itd,
e V
B
S
-J
MaJseUdaeJie Nago.
XX
Avtomobil
__ 4 osaba
se po jato ugodni ceni prota.
Več se poizve 1528
v Sp. Šiški 220, pri Šebenikn.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se 1942 vplačili.
države x vseskozi slovajuka-aarodno ■pravo.
čigar pisarne so v ■ CajavaM alri Um 11 ljStaej baačnej hiši  I vavffali HI HIT. IL
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obenokoristne namene.
21
448427
5432
00
0634
V^aesaSOSmlsf
sioiinsii rMOtanent
Napisal B. V.
Paralela med obema slovanskima shodoma v Pragi, med onim leta
IS48. in onim, ki je bil šestdeset let pozneje, je poučna in velevažna v marsikaterem ožini. Praški shod, ki gra je razbila binkoštna vstaja, mi d i mnojro gradiva za proučavanja novodobnih slovanskih političnih teženj. Tudi z znanstvenega stališča, s stališča vede. ki se i>eča z državnimi, političnimi in socialnimi težnjami, ni nehvaležno proučavati misli, ki prekinjajo prvi shod slovanskih narodov. Xe pretiravamo, ako trdimo, da se rodi misel narodne avtonomije, ki je pozneje poklicana, da je voditeljica avstrijskemu proletarijatu, tam na Žofinu v onih predbinkoštnih dneh. Slovanski narodi pošiljajo svoje zastopnike v Prago, ne države ali zgodovinske individualnosti. Pripravlja se tu neka nova oblika mednarodnega občevanja. V onih dneh 20 stopa to jasno pred oči, kar državna veda, predvsem romanskih narodov, ne razlikuje, namreč, da sta narodnost in država dve povsem ločeni znanstveni kategoriji. Praški shod leta 1848. ni bil naperjen proti av-i-trijski državni misli, nasprotno, ti jogo v a glavna poteza je bila avstrijsko - slovanska. Voditelji praškega shoda so si bili v svesti, da avtonomija slovanskih narodov po-Ifir krepkega državnega organizma m družabni red. more in mora obstajati poleg drugega, narodnost, zveza narodov poleg države.
Pa dokazati nam je, da je leta 1^48. na slovanskem shodu res prekinjala udeležiiike misel narodne avtonomije, dasi pojmu seve niso dali današnjega, že precej točnega in jasnega pomena. Razumevali so jedro, ali bilo jim je nekoliko zastrto. Tedanje pojmovanje sicer še ni tako daleč dospelo, da bi povsem abstrali iralo od ozemlja. Kadar govorijo možje praškega vseslovanskega shoda o narodnostih, mislijo obenem še na ozemlje, kjer one bivajo Pa tu ali tam se vendar že zablisne misel: ni treba, da bi bil narod prikovan na določeno ozemlje,pripravlja se že oni nadteritorijalni pojem naroda.
Knjiga Zdenka Tobolke »Slovanski sjezd v Praze roku 1848.« nas i/borno uvaja v celo duševno obeležje onih nepozabljivih praških dni. v njej je izborno obdelano vse zgodovinsko gradivo. Safarik misli naj-nrej na shod vseh slovanskih narodov, na katerem bi naj imel vsak narod isto število zastopnikov. Ta mi->el se je realizirala pa samo z ozirom i a slovanske narode. Podlaga praškemu shodu je načelo, da so si vsi slovanski narodi enakopravni, imajo i-te pravice in dolžnosti. — Načelo, ki ga izreka francoska revolucija o enakosti državljanov, je sedaj na novo izraženo v smislu enakosti, narodov, ki ne pozna manj in nič več vrednih narodov. Misel, ki stopa v ospredje, je sledeča: Vsak slovanski narod bodi samostojen in svoj gospodar; ti slovanski narodi pa naj sklenejo med seboj zvezo. Zaradi tega se tudi £rln>i prvo vprašanje, ki je bilo predloženo trem sekcijam: češki, poljski in jugoslovanski: »Ali so Slovani mnenja, da se naj sklene slovanska zveza v Avstriji v svrho skupne obrambe?« Štiir govori na shodu o samostojni, spojeni slovanski občini, ki naj združuje vse samostalne slovanske občine. Zamišljena je torej že organizacija narodnosti. Šafafiku stopa ta misel naravnost s pravniško točnostjo pred oči, kajti pravi, da Slovani nočejo pri svoji federaciji doseči državne suverenosti, njih zveza bodi tako udruženje, kakršne so v Hržavi konfesije.
Ako se vprašamo, kako je napredovala misel narodne avtonomije med slovanskimi narodi Avstrije od leta 1848. do danes, je odgovor sko-raj negativen.
Znano je, kako je Palackv menjaval svoje nazore kar se tiče te-ljnega problema, zgodovinske ali narodna avtonomije. Leta 1848. je v Kromerižu sprožil predlog, po katerem bi se naj razbile zgodovinske in-dividuvalnosti kronovin; leta 1865. se zavzema za zgodovinsko načelo in tik pred njegovo smrtjo se vrača zopet k svojim nazorom iz leta 1848. Pri njem, najglobokejšem političnem duhu, kar jih ima Avstrija, ni v tem oziru nič stalnega. Čudno je pa, da mu ni prišla misel, kombinirati obe 11 a čel i.
Iz Kollarjevega idejnega zaklada črpajo udeležniki prvega praškega shoda. To je misel kulturne vzajemnosti brez vsake politične primesi in pristaviti smemo, tudi brez gospodarskega programa. Kollarjeva osnova kulturnega približevanja in zed in jenja je temelj novoslovanske-mu gibanju.   Usodepolno bi bilo za
ako bi lo aa korak ae aknialo bližati dnigim emotroam, ki niao oni strogega in izključno kulturnega udruženja. Nazaj h Kollar-
ju, to bodi geslo, in ako treba tudi bojni klic
Praški shod leta 1908. ne zapušča načel avtonomije narodov, katerih glasnik je bil pravzaprav že oni leta 1848. Zopet so slovanski narodi,
ki nastopajo in se posvetujejo; niso to zastopniki zgodovinskih individualnosti, kakršni so se posvetovali o fundamentalkah leta 1871. v Pragi. Pa dočim so leta 1848. narodi kot nove družabne organizacije koordinirane državi, in edinole avstrijski državi, dočim je shod leta revolucije pravzaprav le shod avstrijskih Slovanov, postajajo šestdeset let pozneje vidiki širši, mogočnejši. Češka aristokracija je igrala na prvem praškem shodu veliko vlogo; grof Thun je bil predsednik pripravljalnega odbora, pa je pravočasno obolel, ko je bilo treba shod otvoriti v odboro-vem imenu. Češka historiška aristokracija ni bila zadovoljna, da so bili povabljeni na shod tudi izvenavstrij-ski Slovani. L. 1908. pa češko plemstvo sploh ni bilo pozvano, kar dokazuje, da se je slovanska misel tekom pol stoletja tudi zdemokratizi-rala. Drugi praški shod je že povsem meddržaven in glavni problem notranje politike ruske države, spor poljsko - ruski, zavzema na njem glavno mesto. Pojavlja se mogočen okvir neke velike meddržavne organizacije slovanskih narodov. Kot glavno načelo si postavlja shod nedotakljivost sedanjih državnih mej. Slovanski smotri, ki so bili leta 1848. pristno slovanski, so pol stoletja pozneje obče slovanski. Predpogoj pa ostaja isti. Narodno življenje se ne v okviru državne »note. Shod
z v
leta 1848., kakor oni leta 1908. ne stoji na stališču narodu lastne države, ne spoznava narodne države kot edine oblike ki bi jo imela narodnost k svojemu razvoju. Pojma država iu narod se ločita.
Kaka je bila zunanja organizacija prvega praškega shoda? Težišče so bile sekcije, ne pa plenum. Poslovni red, ki ga je sestavil pripravljalni odbor, je prav zanimiv dokument. Shod se naj deli v tri zbore; v prvem zboru so zasedali Čebi. Mo-ravci, Šlezijci in Slovaki, v drugem Poljaki in Rusini, v tretjem pa Slovenci, Hrvati, Srbi in Dalmatinci. Vsakdo se je mogel priglasiti k zboru: o sprejemu so odločevali trije zaupniki iste narodne skupine, ki jih je določil pripravljalni odbor. Predsednik je bil Čeh Safarik, vsak zbor pa je imel svojega podpredsednika. Seje celotnega zbora so bile povsem formalnega značaja; v njem se niso vršile debate, ampak se je le glaso valo.
Praški shod leta 1908. pa je imeli štiri sekcije: češko, poljsko, rusko in jugoslovansko. V predsedni-štvu je bila vsaka sekcija zastopana I>o enem članu predsedstva in enem tajniku, le Bolgari so zahtevali zase svojega pod predsednika in tajnika. To poslednje dejstvo dokazuje, da stojijo Bolgari izven ožjega jugoslovanskega kroga, h kateremu pripadajo slovenska., srbska in hrvatska individualnost skupne srbo - hrvatsko - slovenske narodnosti. Na vsak način so Slovenci Srbom mnogo bližji ko Bolgarom in je u pravic* no na vsak način, da se loči ožji pojem ju-goslovanstva od širšega, ki mu pripadajo tudi Bolgari.
Pripravljalni odbor erugega praškega shoda je smatral vsako narodnost za avtonomno, kar se tiče označenja delegatov. To je bila radi tega napaka, ker so se vsled tega sestavljale delegacije po raznih načelih. Pri nekaterih narodih je prišla v pošte v edinole strankarska struktura (Čehi, Rusi), ali so se upoštevala povrh še vseučilišča, pri drugih pa je odločevalo teritorialno načelo (Slovenci, Hrvati), to je, določilo se je, da se vzame po enega zastopnika iz te ali one teritorialne skupine. (V prvem slučaju Kranjci, Tržačani, troricani, Šta jerci; pri Hrvatih zastopniki iz Banovine in Dalmacije). To pomanjkanje enotnega načela je izzvalo celo vrsto sporov in naprtilo pripravljalnemu odseku, kakor tudi posameznim sekcijam mnogo skrbi. Treba je poudarjati, kako postavljati institucijo slovanskih shodov na zdravo, racionalno in logično zamišljeno podlago. Že leta 1848. je predlagal Poljak Libelt, da bi se naj vršili slovanski shodi dvakrat na leto, in sicer vedno bi naj bili poklicani v kako drugo mesto. Sekcija češko-slo-vanska je pa bila mnenja, da se naj vršijo ti shodi le enkrat na leto, samo v slučaju ix)trebe se naj sklice jo večkrat.
(Dadaljevanje na 11. strani.)
SMeri! Ihnhiati! M a Trata* Mat!
iti« i ti i« ■
A. KUMST
Velika zaloga obuval
2 Vsakršna naročila se i zvrta je j« točne ia m po nizki cent Vse nerc se shranjujejo in
3 zusftZMjejt. — Pri zananjih laročilii saj S te blagovoli vzorce poslati. 40
Fr. P. Zajec
ptlfc, urar U zlatnino in Sk-cbrnino.
Stari trg 26. Popravila so lzvrssf sfo
Iliri kutija
mm itnji rt—i za 4500 K. Vpraša se v upravništvu »Slov. Naroda«. 2262
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Fer-
lach) na Koroškem.
te priporoča v izdelovanje vsakovrstnih patak za lovce in strelce po najnovejših stttrmih pod popolnim Jamstvom. Tudi pro-aolajs stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — Hustro-13 vanl oonlkl zastonj.
Josip Stupica
Vojaška uradnika v pokoju, brez otrok, katera se hočeta stalno v Ljubljano preseliti, iščeta 2346
jermenar en sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremlieae
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave.
JANUS
fini Krejči
tjubljana, Voljova nI. št. 5.
pnporoča svojo bogato Z&lOgJO
najmodernejših, najfinejših
klobukov
slamnikov
in čepic.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne koto divjačine in jih najbolje plačuje.
Jlagocenoinsoli&no.
Spalna trgovina I
ročnih del
ItHI JAGER
Štev/. S.
Predtiskarija
Montiranje :-: I
Plisiranje :-:
Tvornica
Tvornica
Mes. wm koles.
3 leta   afBfi»m»smJtvaev>    3 leta. jamstvo. " jamstvo
Prve vrste vozna kolesa s prostim tekom la zavoro na pritisk nazaj od 99 K naprej Janus proatotecna os s zavoro na pritisk nazal, i ieto jamstvo, 19 K. Plašče
od 4 K naprej, dobre pnevmatike, prima pedali in prima verižice od 3 K naprej. Zvonci od 30 vin. naprej, kolotecen zvonec od 1 L Acstiilenke od 2 K naprej, varovalo proti blata kompletno iz pločevine ali lesa 2 K 20 vin. sedlo, torbe, osi, konusi vsak sistemov v zalogi in poceni. Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje.
Zahtevajte bogati glavni katalog 1910 gratis in Iranko.
Uvozna trgovina  za industrijo vozil
Max Skutetzkv
Dunaj I., Stubenring št« 6.
Izmtu prilika za potovanje
erlko
iti ntacz mu piti
velikani:
Kalseria Auguste Victoria. 25.000 ton
Amerika...... 24.000 „
Clevelaad...... 20.000 „
Ciadaaati ..... 20,000 „
rVes. Lincots. . 20.000
Pres. Graat.....29.000 „
FR.SEUNIG
Ljulsljana,
Kolodvorska aUca št 29.
i
obstoječih iz 3 sob s pritiklinami, za
mesec november, odnosno takoj*
Ponudbe na naslov: W. Polz, Jo-
hannonhoim, Laški trg, Štajersko,
Redka prilika!
Kupil sem od neke opuščene tvornice vso
zalogo težkih flanelnih odej
po najnovejših vzorcih, na katerih se komaj opažajo neznatne pege ter jih pošiljam 3 boljše odeje za 9 K, gospodarske odeje 4 komade za 10 K po povzetju.
Odeje so pripravne za vsako boljšo hišo za pokrivanje postelj in odevanje oseb, vse so fine, tople in mehke. Odeje so po 180 cm dolge in po 135 cm široke. Pri naročbah je treba povedati: tri komade boljšib odej za 9 K ali 4 komade težkib odej za 10 K.
OTON BEKER, c. kr. nadzornik lin« stražo v p., Nackod (Češko).
Št. 20.178.
za
Pri Primož Auerjevi ustanovi je izpraznjeno eno mesto v znesku letnih 130 kron.
Pravico do te ustanove imajo otroci ubogih ljubljanskih meščanov, pred vsem sorodniki ustanovnika in pa otroci izdelovalcev barok, ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva, dokler se sami ne morejo preživljati.
Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta je vlagati opremljene s potrebnimi dokazili do konca t. m. pri tukajšnjem vložnem magistratu.
Mostni magistrat ljubljanski*
dne 2. julija 1910.
2341
Zupanov namestnik
Vončina 1. r.
Najboljše
kar morete kupiti je
Dobiva se po vseb boljših trgovinah na drobno.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg  velefinega sne-
............... _._       _ _'inobelega, puije-
nega. 640 K, 8 K; kg puha, sivega6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prnipuhl2K Naročila od 5 kg naprej franko.
zgotovljene postelje ^
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm sir, polnjena x novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za neugaja-joče se vrne denar. — Natančni cenovnikj gratis in franko.
S. Benlia Deienlce ti 767. Šumova
Svoji k svoj«!    JlaroJm tvrtka!
Milko Krope*
urar in trgovec
CjiMjaia, JnrB&v trg »ev. 3.
—  Ustanovljeno leta 1852. —
Cen}, občinstvu priporočam svojo bogato zalogo _ 1954
ar,
Osobito sesaj ob priliki božiča in Novega.leta, aaaienil sem se prodajati
ptfnriU ttftst ta cnol
Za vsako atoanao iH po-
34
3845
^^+.B
19844720
SVETOVHOSLAVHI
tvrcJko Fratelll Branca v MIlanu
nnsasnsn gr—žtc« m svetni
imiinl! — liMfi m v Maallani pri:
J. Buzzolinijn; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. "S«S
Dznčen kovač
izprašan kurjač ii strojevodja
iiče primerne službe. Michael Hanikaro Ljubljana. Poljanska cesta St. 67.
2373
Zn 4 tedne na ogled in
na poiz-kusnio
pošiljam svoji
vozna kolesa znamka „BOHEMA".
Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji.
mW   F. DUŠEK,
tvornica voznih koles,. Opočno, št. M na stat. dr. na Češkem.
Ilustr. cenovniki gratis.
Mm?<\
i
„flttoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir sli stročnice, in naj te no motijo slične ponsredbe slabe kakovosti!    m 424
Rezervni fond 450.000 kron.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Deini.ka sia.nica k 9,000.000. Stritarjeva ulica štev. 2.
Podrnisico v Snijetn, Celovca, Trata ]
Sprejema vloge u knjižice ii ta tekofi racu ter ji Mk obrestuje od ive vloge po Sstfe
'] Ximje in prodaja srečke k vrednostne
|2 [O po dnevnem korzo.
vseh vrst
I
Fr. lYlally & dr.
in tvornica za zarezano opeko
v Srednjih Gameiuiih pri Ljubljani.
Pisarna v Ljubljani, Resljeva cesta 2»
priporoča 1073
mm Mm opeko, strojni sirešnik, zidno opeko na stroj itd.
najboljše kakovosti in v poljubni množini.
Za trpežnost zarezane opeke I. in II. vrste se daje najobširnejše jamstvo.
umetni in trg. vrtnar
tjubljana, Kolezijske nI. 16
izvršuje
1542
za razne prilike.
Dalo umetniško okusno tfc^e in po solidnih cenah.
^ Prodala cvetlice, m-tliiflo ormKevie is
nlaila drevesca (hA jabolka) itd.
Naročila na dstelo hitro   in vestno.
iowiir. tifov« i urami tet zapriseSni sodnijski ceiiilet.
tjubljana, Voljovc ulice št. 3.
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine in src-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
lian prve mit.
Solidna postrežba. Cene na jnižje.
Unec: Zlata kolajna, nafoiafo priznani«.
R-    Hini pDevIn-■ nULir Buckau
Podrniiiica: Dnnal «»,
tJtf   Premične in nepremične polnoparne in patentne ~%
vročeparne lokomobile
od IO do OOO konjskih sil. Naiboli ekonomični, najbol] trpežni in zanesljivi stroji za
vse industnijelne in poljedelske obrate.
V eelaaa izdelanih nad 650.000 PS.
Vinske sode
nove iz klane in žagane domače in slavonske hrastovine, izparjene in ovinjene, porabne takoj za vsako vino, prodaja zadruga
Agro-Merkur ¥ LlnblfanL
Kupujte pri narodni tvrdki domači izdelek!
kakor žlindro, kalijevo sol, kaj nit. rudninski snperfosfat naročite za pomladansko gnojite v takoj pri zadrugi
Agro-Merkur v L|nbl)anl.
MOKO
Otroka in druge mlinske izdelke izvrstne kakovosti  dobavlja zadruga
Agro-Merkur ¥ LlablJaiiL
VINO
kakor ljutomersko, haloško, bizeljsko, dolenjsko, metliško, vipavsko, goriško, istrijansko, zanesljivo pristno, izborno kapljico dobavlja od 56 litrov naprej zadruga
Agro-Merkur ¥ LlablJauL
V svojo trgovino z mešanim klasom sprejmem takoj 2386
učenca
ki je dovršil nekaj razredov srednjih Šol.
Dragotin Lapajne, Idrija.
HIŠA
it. 22 v Bregani blizu Samobora,
tik deželne ceste in kranjske meje, v neposredni bližini tovarne palic, v kateri je zaposlenih 200 delavcev, se prostovoljno proda. — Hiša ima 3 sobe, kuhinjo, veliko podstrešje, 2 kleti, 2 hleva, stog, kovačnico, vse v dobrem stanju, dalje vrt s s a donosu i kom, na hiši je že mnogo let pravica točiti vino. prikladna je tudi za trgovino.
Dražba so vrši 24, julija popoldne na licu mesta. — Dražite": mora pred započeto dražbo položiti vadij 1000 kron, ki se nekupcu takoj vrnejo. — Podrobna pojasnila daje Hinko Sanrer v Samoboru. :so
Kose:
iz najboljšega avstrijskega jekla, enotne oblike, ki ustreza različnim željam posameznih pokrajin, kaljene in klepane, ponuja
zasrana „Agro - Merkur
po najnižjih cenah. Vsaka kosa ima vtisnjeno ime »Agro Merkur«.
ŠSflllf i> belega hrastovega 9VVI lesa, trpežni, močni.
** nt ■OtjJ
SODE
vinske sode
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj rabljive za kar se jamči, Odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov na zahtevo tudi 100 do 200 litrov aH manjše po prav solidnih —— nizkih cenah —
li. L Hartiiiii mdediik Avg. Tomažič, m Ljatliami, Hariie Terezij« teti i
s •*
S>»
m g.
»H
OS
■s
o In soli ene, točna
Bencinovi in petrolinovi motorji tvornice za motorje Jelib Renaner v $loggnitzn na Sp. Avstrijskem 10
so si vsled priznano izvrstnega načina sestave (s počasnim tekom) prav varčno porabo obratne snovi in na leta trajajoče delovršbe pridobili popolno zaupanje vseh krogov. — Kakor dokazujejo vsak dan dohajajoča prisnalna pisma cenj. mojih odjemalcev, je HswaMsrJow aaotor najzanesljivejši pomoćni motor, ki nikoli ne odreče, za vse na strojno delo navezane rokodelce, kakor: mizarje, kolarje, tesarje, aa sage, atmgarje, ključarje, mehanike, strojarje, mlinarje, peke, prekajevalce itd
Najbolj&i motor za kmetovalce      Stroji za obdelovanje lesa
se tudi lahko prepelje ob letvi najpopolnejše izvršitve.
2130 Preračuni stroškov, cenovniki, pnznalna pisana, zaznamek odjssialrov ter obisk inženirjev zastonj od centrale tvornice motorjev
US anSffl M IrtriHM
•"'^"•'t ^^^njn^ssn*% sfsvw^o novsnissnsnv
m m i m umm uil
0C
44
4
.D
Tudi dandanašnji ragnnamo, Aa
bodo slovanski shodi postali stalna
institucija. Zaradi tega jim je treba zasnovati strogo ustavno obliko. To
naj bodo bodoči vseslovenski kulturni parlamenti, in takim pač ne .me manjkati skrbne in točne organizacije. Tu ne sme hiti nič provizo-rienega, od slučaja do slučaja, ampak na prihodnjem slovanskem shodu sprejeta ustava in poslovni red, naj daje tej velepomembni instituci-p pravne oblike. Treba je več organiziranosti !
Ako si stavljajo slovanski shodi ros zgolj kulturne smotre, ako ji ni je <vrha edinole organizacija kulturnega in duševnega zedinjenja slovanskih narodov na polju vede in pro-gvete, potem pa tudi delegati ne smejo biti odposlanci političnih strank, ampak odposlanci kulturnih institucij posameznih narodov. Nadalje je pa treba poudarjati še drugo načelo. \"asi parlamenti slonijo na onih teorijah, ki jih je uveljavila francoska revolucija.   Družba, ki ne pozna v -rodi nikakih socialnih skupin i >lojev, to je podlaga našim današ-•liini parlamentarnim zastopstvom. Moderna državna veda si stavlja za glavni smoter, iskati in najti pot iz tega političnega   anarhizma    k popolnejšemu sistemu   skupljanja sorodnih sil. Slovanski kulturni parlament bi naj realizoval take visoke in važne načrte, ki jim je v bodočnosti maga za trotovi jena. Osvobodivši se današnje provizoričnosti   in posnemanja vzorov iz strank sestavljenih arlamentov, naj skuša skrčiti pot vemu načelu,   načelu zastopanja interesov posebnih kulturnih skupin v okviru vsakega slovanskega naroda. Tak novi kulturni parlament se nora se ve omejiti strogo na kultur-vparašanja. izključiti vse. kar bi » v zvezi z dnevno politiko, lzloči-bi pa tudi moral taka vprašanja, - kulturnim novoslovanstvom ni-ajo mnogo skupnega, n. pr. gospo-arstvo. Bodočnost   l>ode pokazala, ■ lii je samo država pravi okvir za iz-ajanje kake lastne gospodarske poetike,   nikoli   pa   ni poklicana cela -kupina narodov, kakršna so SI ovali, zasledovati svojo gospodarske ci-Narod ni subjekt gospodarske olitike,   ampak   edinole država. V Vvstriji se bodemo najbrž v kratkem prepričali, da so možni skupni cilji -lovanskih   narodov   v gospodarski politiki,   pa le v okviru avstrijske Iržavne skupuošti.
Pač je možna skupna gospodarska politika malih slovanskih držav, ikršne so balkanske.
Realni   cilji vsake gospodarske ditike zahtevajo ali državno enoto, i pa obliko carinske zveze posamez-držav. Narodnostne carinske poke pa novodobne države ne dopu-Resignirati bo pač treba na -katero gospodarsko točko slončkih shodov. Zanimivo je opazo-' . da propada italijanska trgovi-v Trstu, ker ji cvetoča, impulzivni jajno se razvijajoča trgovina •kt-ga kraljestva,   kjer vlada i najugodnejša gospodarska kontura,   ne    more    priskočiti na »moč.
Tržaški Italijani morejo zaupati i o   svoji lastni sili in ne morejo mati. da jih podprejo rojaki on-ineje   s   svojim kapitalom in gospodarstvom, kljub temu, državna granica tako blizn. To so velikanske posledice držav-itve,   ki   jo moramo tudi mi ani    upoštevati,    drugače bodo nosne stavbe postavljene na Vodno bolj si bo priborilo _'(» načelo, da so funkcije narod-.-trogo kulturne  in  ne gospo-Da je prišlo v Avstriji do go-odarske   organizacije   narodov, to na vsak način dokaz čisto nena-lih in nenormalnih razmer. V ei   gotovo   nima Francoz svoje, ijan ali Nemec svoje gospodarske ;e. Seve morajo avstrijski Slo-izpopolnjevati svoje stremljenje samostalni gospodarski organiza-V okviru Avstrije je slovanska odarska politika mogoča, ako de--ke razmere silijo narodnost k ta-približevanju slovanskih go-larskih sil.
Kakor so bili že leta 1848. Čehi : igoslovani najbližnji. tako kaže 'idi danes, da so vezi med Čehi in * nci   v   tem oziru najsolidnejše velikega razvoja sposobne. < i m bolj bi morali stopati go-lar^ki projekti v ozadje, tem bolj J»a polagati važnost na strogo Tnrne smotre. To je veliki Kollar--"n duševne vzajemnosti in kul->kupnosti slovanskih narodov, ?a je uresničiti poklican naš svet. an>ki vedi je treba organizacije, umetnosti in literature je Ši-" in čaka slovanskih delavcev. Te -t vene interese je treba organizi-lti   in   jim   nakazati neko enotno Lter. Taka organizacija znanstvenega, prosvetnega in sploh umstve-Jfa dela je za male slovanske naro-* conditio sine qua non njih bitja in Tja. Delokrog .vseelovanskih shodov,
bi naj bfl strogo knltnren. Izločena bi naj bila vsa vprašanja dnevne politike. Na dnevnem redu takih kulturnih parlamentov ni bilo mesta za prvo točko sofijskega vseslovan-skega kongresa, ki se glasi: Sedanje stanje jugoslovanskih držav. Samo kulturni delavci, torej znanstveniki, literati in žurnalisti naj imajo sedež, in glas. Ni menda neupravičeno domnevanje, da bodo ti možje lažje našli potrebnih ozkih stikov, ko pa aktivni politiki. Ne pozabljamo, da so drugi praški shod pripravljali žurnalisti na svojih shodih. V delokrog slovanskega kulturnega parlamenta naj spadajo vse zadeve, tičo-če se kulturne vzajemnosti vseh slovanskih narodov: vseslovanska organizacija posameznih strok znanosti, umetnosti, leposlovja in žurnalistike; koncentracija, izpopolnjeva-[ nje prosvetnega dela, namenjenega najširšim slojem, nasveti in načrti, kako dajati slovanskemu šolstvu vseh panog slovanski značaj. To je širno polje in treba bode velikega in napornega dela, da se take namere re-al iz u je jo.
Sedaj pa nastane vprašanje, kateri narodi naj bodo one avtonomne celote, ki odpošljejo svoje odposlance v ta kulturni parlament. Čehi, Poljaki. Rusi in Jugoslovani naj bodo one štiri skupine. Češki narod ali skupina se pa deli v češko in slovaško individualnost ali narodnost, ruski v rusko in malorusko, jugoslovanski v slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko narodnost. Vsaka osebnot ali narodnost ima v okviru svoje skupine samostalno stališče in voli sama svoje odposlance v osrednji parlament. Narodnosti ali osebnosti imajo svoje organe, svoj izvrševalni odbor. Vse štiri skupine so povsem enakopravne. >amo pri glasovanjih se pri-števa glasovom ruske skupine še nekak odstotek, da ne bi bilo razmerje za to skupino preveč neugodno. Trojne so stopnje izvrševalne oblasti, najnižja izvrševalni odbor individualnosti ali narodnosti, drugi oni skupine ali naroda in tretji oni osrednjega kulturnega parlamenta.
Praga je stalni sedež izvrševal-nega odbora osrednjega kulturnega parlamenta.
Vsaka narodna individualnost ali narodnost imej v osrednjem kulturnem parlamentu sledeče zastopstvo: Profesorji in docenti visokih šol dotične narodne individualnosti tvorijo samostojno društvo, ki mu morejo pristopiti tudi absolventi dotičnih vseučilišč in drugih visokih šol. Na občnem zboru takili znanstvenih organizacij se volijo delegati za kulturni parlament, in sicer imajo volilno pravico profesorji in pa absolventi. Organizacije srednješolskih profesorjev imajo tudi določeno število odposlancev, istotako zveze ljudskih učiteljev. Prosvetne zveze, torej društev, ki se bavi jo z ljudsko prosveto, imajo svoje zastopstvo v parlamentu.
Žurnalisti so zastopani po delegatih svojih društev, literati in umetniki ravnotako po odposlancih svojih strokovnih organizacij.
Narodna obrambna društva vsake individualnosti, kakor na primer »Matice Školska« ali slovenska družba sv. Cirila in Metoda, odpošiljajo člane svojega odbora.Nadalje bi imele svoje zastopstvo še posebej učene korporacije.
Kulturni parlament bi spadal v sledeče sekcije in sicer v prosvetno, >olsko, žurnalistično, obrambno, literarno, umetniško in znanstveno. Volitve v te sekcije se vršijo za vsako individualnost posebej. Število zastopnikov določuje na podlagi posebnega ključa ustava kulturnega parlamenta. Varje se naj kolikor možno enakopravnost in enakovrednost vsake izmed štirih skupin. Sekeije individualnosti ali narodnosti tvorijo podrejeno sekcijo naroda, in te sekcije vseh narodov tvorijo osrednjo   sekcijo kulturnega parlamenta.
Narodne individualnosti, ki imajo svoje narodne svete, imajo pravico, da delegujejo določeno število odposlancev, ki so polnopravni člani parlamenta. Individualnosti narodnih svetov so skrajšane, kar se tiče glasov. Ta deminutio naj vzpodbuja dotično individualnost, da si skoraj ustvari redno, disciplinarno organizacijo narodnega sveta.
Parlamenta rična zastopstva političnih strank posameznih individualnosti morejo odpošiljati svoje zastopnike, ki pa imajo le posvetovalen glas. Posvetovalnih glasov sme v osrednjem parlamentu biti komaj tretjina vseh članov. Ti parlamentarci so izredni člani. Ako se pa kak reden član, izvoljen od sekcij, odreče svojemu mandatu ali pa prostovoljno prepusti svoj mandat parlamentarcu, v tem slučaju ima ta tudi glasovalno pravico.
Vplivnim in odličnim politikom je pa itak zagotovljeno redno članstvo in mandat za kulturni parlament,  ker  zasedajo oni običajno s
nih svetih odlična mesta.
V osrednjemu parlamentu imajo strokovne sekcije vseh narodov ločena posvetovanja, ravnotako se pa more posvetovati vsak narod in vsaka narodnost zase. Seje sekcije vseh narodov imajo značaj posvetovanja in pret reso van ja, predno pride zadeva pred skupni zbor narodov.
Predsedstvo zbora narodov je voljeno vsako leto na novo in sicer je predsednik vsako leto zastopnik kake druge narodne skupine. Kulturni parlament zboruje vsako leto v drugem mestu, in sicer se vrstijo središča posameznih narodnih skupin. Mandati za osrednji zbor trajajo tri leta.
Izvrševalnim odsekom narodnih skupin in strokovnih organizacij je pa treba tudi določiti daljšo dobo funkcijoniranja, in to radi tega, ker je le v tem slučaju dana možnost, da bode delo uspešno in vstrajno Kulturni parlament ima svojo posebno najvišjo eksekutivo, ki je povsem ločena od presedstva zbora narodov.
Temu načrtu je seve še lastna netočnost; zarisane so le glavne konture. Ni pa dvoma, da so te temeljne misli zdrave in izvedljive. Treba je enkrat za vselej napraviti konec neorganiziranosti in nesistematičnosti, ki je bila doslej silno kvarna. Treba je pa povrh tudi prelomiti z vsemi dosedanjimi političnimi tradicijami, to je, treba je tudi v dejanju dokazati, da so smotri slovanske vzajemnosti res le kulturni in ne tudi obenem politični. Dokler pa bodo na slovanskih shodih imeli vlogo skoraj edino le vodilni politiki, bo mogoče tujemu, sovražnemu časnikarstvu očitati slovanskim shodom njih politični značaj. Ne pretiravam, ako mislim, da bi bil tak slovanski kulturni parlament neka nova oblika družabnega razvoja. To bi bilo torišče, ki bi bilo zmožno ustvariti čisto nove družabne oblike, temeljno razlikujoče se od današnjega dokaj primitivnega in enostavnega stanja, ki zanemarja še mednarodne stike te vrste.
Širila bi se zavest, da vlada med slovanskimi narodi čisto drugo razmerje, ko pa med onimi germanske in romanske skupine. Taka kulturna organizacija, obsegajoča vse slovanske narode, bi dala sociologičnemu pojmu slovanskega naroda pravi obseg in smisel. Taka zveza bi vzbudila mogočne, danes še tleče kulturne sile, bila bi najmogočnejše podjetje, kar jih pozna živjjenje narodov. Odvračala bi narodi od nehvaležnega vsakdanjega politikovanja in jim začrtala mnogo veličastnejše in vseobsežne smotre.
na zelo dobrem in zdravem zraku, z 3 sobami in pritiklinami, pripravno za oženjene penzioniste, 1607
se odda
v Vižmarjih blizu kolodvora.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Mannheiiti.
Največja tvornica
lokomobil
u knfliuli
Lovska razstava
Dunaj
Rotunde-Spiegel.
Ur. rta*
Eiil liiinaii
Loblichgasse 4.
ilhafo
pnder
so dandanes na torišču negovanja lepote najboljši. Po njih rabi izginejo vse nečistosti obraza in rok: dosežemo mladostno izgle-danje. Dobiva se povsod, kjer ne, se obrnite na izdelovalca 8. MHtelbach, lekarna srn jranarlja, Zagreb, Jela-cfteev trg Z. 1787
Umije vseh nt
Hamerlejeve paske, trocevke, lan-"astrice, floberti, samokresi itd. po tvorniških cenah. Popravila najceneje. Udobni plačilni pogoji. 10 dni na ogled in poizkušajo.
F. Dušek, tvornica orožja,
Opoćno *t 7* na stat drabi, Ćesko.
H. ki i
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagatenje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj „znamka Obelisk" Ta iz najboljših
in najboli zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez in se zlasti dobro obnaša tudi pri o d e be 1 el o sti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono.
Dobiva se v lekarni preje Birnbacner „Pri Obelisku", Viktor Hauser v Celovcu, Knežji trg. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
Vinko jvtajdič
i man v ir
(Kranjsko)
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28
V Ljubljani: Podgrada, Trnovem« Kočevju, Trata Gorici, Celovca, Beljaka, Bolesna, Inonaostn, Trl-deata, Zadra, Spljetn, Ercegnovem, Kotora, Sarajeva in Palja.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj.
mineralni in animalni, najpreiz-kušenejse,   najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino za vse vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za spomladnjo setev nentrpljivo.
Dalje
amonijakovi, kalijevi io »H
superfosfati.
Dobavljajo jib vse tvornice za umetna gnojila, kmetijske družbe in društva.
naru: Pran Pfflmr 17
m lap
Edino    i i
zastopstvo znamke i j
KIMTA
I
je v teku in trpežnosti oedosežoo j kolo sedanjosti.        1053 I
Zaloga Puchovih koles, j
Kolesa sprejema v pvpV&ve). Omiaj" * ltraa|a In pamiktjma|e ter |
izposojevanje koles, j
Ziba, stika a ena iznittev. •
I
Karel Čamernik
fjuUaa, lanjski osla t.
iriliialiilhi m
k 2 skladiščema
In 3 kletmi, xa L februar na Poljanski cesti st. 7.. 2392 Natančneje se poizve do 21. t m. na Bleiweisovi cesti 22, I. nadstr., levo; pozneje na Poljanski cesti 7, I. nadstr.
Nedosežno
+Najnovejša ■ ameriila iznajdba T
Higijensko gnmasto blago za moške. Porabno na leta. K 4-60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ženska.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje digkretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
KUER
tvornica za gumasto blago. Dunaj IZ 2, Nassdorferstrasse 3—0.
+
n
v Kranju,
se zaradi prevzetja drugega podjetja prostovoljno prodasta. Ena trgovina
je z  galanterijskim  blagom in
drobnino. Obstoji že 8 let v najboljšem stanju. Inventar znaša okrog 10.000 K. Potrebnega kapitala je K 5000, drugo po dogovoru. — Druga trgovina je z moško in žensko konfekcijo, tudi
v dobrem stanju, obstoji že 12 let. Inventar znaša okrog 5600 K, potrebnega kapitala je 2— 3000 K, drugo po dogovoru. Refiektanti  naj se obrnejo
na L. Rebolja v Kranju, Glavni trg.
2330
(kite)
K 5-7"
A.
dolga preveza poldolga preveza kratka preveza .
ii        n     veča i, 12"
nežno svetle (blond) in sive 20° 0 dražje priporoča
S. Strmoli.
brivec in lasničar,
£jubijana, pod Jrančo št. 1,
(zraven čevljarskega mostu).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in uaealiiva vozala
Cunard Line.
Odkod ls domačega pristanišča Trstat
Carpathia 26. julija 1910. Pannonia, 9. avgusta 1910. Ultonia, 23. avgusta 1910.
Is Liverpoola: 1515
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta
6. avgusta, 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 17. decembra 1910.
Mauretania 30. julija, 20. avgusta, 10. septe* mbra, 1. oktobra, 29. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
v Ljubljani, Slomškovo allce Stav. ar
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York 111. razred K 18C za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
(Ha* Don) r Voloskem
I ust
stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Preskrbljen je z vodovodom in električno razsvetljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hoteli je restavracija z izvrstno knhinje. Točijo se znamenita istrska is aahaatiask« vina.
1949
Priporoča se
a zakspnica.
00
^281
36
5
m-._;   * scfcžcs v Q»M}Mi, Mjvftt Zcrage asto It 11 QbB*D>
Zaloga pohištva lastnega Izdelka In tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna deku
Bi
31=
j
■aH
Umno stavbništvoi
Kdor hoče hitro in ceno zidati uporablja, samo še
Me leske
8 in 5cm debele za postavljanje ločilnih sten. Prednosti s
varnost pri potresih, nepredornost za zvok, drži žreblje, prostonoseče, tedaj brez traverz, hrani prostor, ceno. V Ljubljani uporabljeno pri večini novih javnih in privatnih stavb
(K o kol i t) za hitro in ceno napravo ognja varnih stropov. 2307
Prednoetis
ceneje in boljše, kakor štukatura, se ne pretrgajo in ne počijo, štedenje pri odrih in s časom, posuše se takoj.
Prostonoseče, dobro držeče KESSLERJEVE STENE. (Z železom opremljeni zidovi iz opeke)
EdNIGSBEBO & DEUTSCH. Zagreb
c. ki, dvorna stavbitelja.
Proračune dajeta brezplačno imejitelja patenta stavbnika
Samo 6 dni!
Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine oav- samo
ED. ŠMARDA
oblastveno   poirjena  potovalna pisarna
Ljubljana«  Dunajska cesta štev. 18
v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu". 1863
C. kr. avstrijsko državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
We3lf srveBsa eeeft Odhod is Linblfane (]ai. ieL) 7»OS ajutral. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst, Celovec.
7*20 zjutraj« Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Janž, Rudolfov©, Straia-Topiice, Kočevje,
9*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Olovrc, Dunaj j- k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
ii»40 dopoldne* Oeebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
t 32 popoldne. Osebni v'ak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo> St. Janž, Straia-Topiice, Kočevje.
3'30 popoldne. Oeebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiš, Beljak, Gorica, Trat, Celovec.
©•35 zveder. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k., Badgastein, Solnograd, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, Trbii.
7-40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Redolfovo, Kočevje.
10*10 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
Odhod is Liuhlinne (driavai kolodvor).
7-28 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. 2 05 popoldne: Mešanec v Kamnik. 7-35 zvečer: Mešanec v Kamnik. lf_ ponoči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
C. kr. državnc-železniško ravnateljstvo ▼ Trstu
S.  maja 11 r>inod v Mmhltaao (lasne selesaiee).
7*09  zjutraj:  Osebni  vlak  iz  Jesenic, v
zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidav, Pra^e, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Tržiča.
8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosnplja, Št. Janža.
M-20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Goricrj, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k, Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Soinograda, Inornosta. Badgasteina. Beljaka.
2*td popoldne: Osebni vlak iz Kočevia, c traže - Toplic, Kudolfovega, -Irosnplia. Št. Janža
4M7 popoldne: Osebni vlak iz T-biia, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jes« mc, Tržiča. 6'58 zveoer: Osebni »lak iz Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draž dan, Prape, Linca, Celovca, Monakovega, ^ »lnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8*15 zvečer: Osebni vlak iz tfetja*a, Trbiža [ Celovca, Trata, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0*07 zve6er: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolf o vega, Gro s u pij a. Št. Janža, 1l"22 ponool: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca
Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (drtavns ielesaiee). 6*46 zjutraj: Mešanec   ix Kamnika.
Oa59 dopolde: Mešanec iz Kamnika. O-IO zveoer: Mešanec iz Karom »ca. IO 30 po no6i: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje
evropejskem časa.
Vljudno naznanjam, da sem
na Dakravi pri Bledu na Gorenjskem ptfaja drž. ždeziice, stfinl pmntja
hotel »Stol«.
Hotel s 16 sobami >e popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cen j. občinstvu s dobro jedjo n pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago. Razgled in krasna lega Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V bJaaai naravno lepi Vintgar in Bled. — Cene nizke, postrežba dobra in točna. — Priporočam se t prijazno vpoštevanje. 2145
zdiioa attisia ^^^^^^ 1MB WL
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
st. s.
Rsichova hiša.
štedflnlh ogujlič.
umi mm vam s mm otroških vozičkov
žime.
M. Pakic
v LJmUJaai.
RtzuaiB uroiBikra »
paiilja s pmitjm.
Josip Kojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Jožefa testa 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
Tvarniška zaloga najfinejših anol. in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za unil
I
&
«n
i
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
tanailo po 80 h, s cream po r.
da
:: Menthol s ▼oda po
zobni prašek po1
za shranitev in rast las:
^lasna roda po 1 K;
_* lasna pomada 1 K.
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
1
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani«
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica kinelrleo
Ljubljan;
Hilšarjeva ulica 5
Gradišče
L
n rnln]
>
E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirja In tudi
Poprave in ugusevaaja se izvršujejo točno ni račnnijo najceneje.
Pikii! nn iz
pivovarne
v Čeških Budejevicah.
To jo izborno, na plzenjeki način varjeno pivo.
lalep o: Lfabljua: V. FOStoJna: Eamll pL
,1875 Valonttt.
Rokrman. Trst s Schmidt * Polosi.
Palf: Lacko Krti. Trnovo: Rudolf -Snšaks Ante Sablick.
Zflrati-lišCe
BLEICHENBERG
na Štajerskem
Sezija od 15. maja do 30. septembra
■ eprekoslflve vrednosti pri vseh boleznih dihal.
Svetovno znani zdravilni vrelcL
Pojasnila in prospekti pri ravnateljstvu zdravilišča Gleichenberg.
Negovanje
las s Plzavonom j
na znanstveni podlagi d
resnično najboljša metoda za krepitev poglavne kože in jačenje las.
Steklenica stane K 2*50. 1 osti za več mesecev.
Ustanovljeno leta 1842. "OpE
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBE
Ljubljana 343
črkoslikarja, laklrarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
Prodaja I niča s [5|
Miklošičeva  ulica št. 6. —
nasproti hotela „Union". 151
Delavnica s
Igriška ulica štev. 6,
Ustanovljeno leta 1842.
St. 12832.
Razpis.
3"
t)!
a
m ni
pn wi
na 11.894 81 K preračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javr ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se predlože
do 30- julija t. Is ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dc poslati je zapečatene z napisom :
i.Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v vasi Rarije, obč. Trnovo
pri Ilirski Bistrici".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbe: pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovic ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gled< na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati nov; ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri dež. stavbnem uradi za znesek 3 20 K.
Deželni odbor kranjski.
Otvoritveno naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjamo, da smo s
1.idi]«D 1.1.otvorili na Dunajski usti št.22 (nasproti kavarne „Evrope")
zovod za tehnične in elektro-
Ajalana22nana konces. podjetje za elektr.
icnnicnB noprnoe
fonskein brzojavne naprave.
Dobava in montiranje motoriev um b«Bdn in petrolia tor
Siliatovfh aMtoriCT. — V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni inštal. material, mazilna olja in masti, sesalke, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. 2311
M-l___zx__Mm%mmmmmm sprejema vsakovrstna mehanična dela in
iP|Un|nU HR rtlfn |rf popravila vsakovrstnih strojev. Dela se HMUUIUU UblUlUlUl izvrže solidno, točno in po najnižjih cenah.
Proračui m zahtevo zastonj. liTOJ M ttllitlt B tirtlrtluhaV UfOH,
II I I I I I I I I I
a i i i i a i i a t t
.U
9
1561
18
9864
1Q