STRAN 5 - —- - — — — - - - — — j - — Gorenjska^ Banka Banka <* posluhom. S 23. redne seje občinskega sveta Cerklje Vikenddem popeterili davek na premoženje i£!?XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 18 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 4. marca 1997 I Usodni konec tedna na Soriški planini Jada na prvi seji - V petek, dan po izvolitvi, se je *s*ala na prvi seji vlada, izvoljena z 52 glasovi za in 37 Pp>tl. Ta izid kale razmerje sil v državnem zboru. Ker P°slfnec Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen 1 Sjasoval, je dal 52. glas za vlado eden od poslancev gladnih strank. Za generalnega sekretarja vlade je bil p°'Jen Borut Šuklje, Metod Dragonja in Marjan Za ?^nik P<* bosta vodila odbora za gospodarstvo in vi javno upravo in javne zadeve. Prva naloga nove «ae bo po besedah predsednika proračun, na prvi seji PQ,naJ bi sprejeli tzudi paket ukrepov za zboljšanje ^'oZaja gospodarstva. V vladi imamo tudi Gorenjci PHd ministre- Predstavljamo jih na 3. strani. Na sliki in$jednik in podpredsednik vlade dr. Janez Drnovšek zdHi1rJan Podobnik. Po nasmeških sodeč problemov za še ni. • J.K., slika G. Sinik Užitke zagrenila smrt 10-letnega smučarja Zimske počitnice, ki so jih zadnji februarski teden uživali šolarji iz ljubljanskih in mariborskih šol, je zaokrožil čudovit sončni konec tedna. Za vse smučarje pa se ni srečno iztekel. Usoden je bil za 10-letnega Uroša iz okolice Domžal, ki se je v soboto dopoldne smrtno ponesrečil na Soriški planini. Istega dne pa se je na drugi strani Soriške planine primerila še ena huda nesreča. Strmoglavil je jadralni padalec in si poškodoval hrbtenico. Letos nam je zima naklonjena kot že dolgo ne. Na smučiščih ie še vedno dovolj snega, nizke nočne temperature pa so omogočale, da so nekatera smučišča lahko za-sneževali tudi s snežnimi topovi. Zadnja dva tedna je ob šolskih počitnicah na snegu uživalo še večje število ljudi kot prej. Nedavno tega je zimsko idilo zagrenila smrtna nesreča smučarja na Krvavcu, minulo soboto pa nas je pretresla še ena smrt na smučišču. Ne opozarjajo zaman, da smučanje terja tudi znanje in disciplino. STRAN 34 mmr m mm mr^m\ m m mn* ■ m- Ko se je opoldne ojužil sneg, so se smučarji na Krvavcu takole predali sončnim žarkom. Foto: G. Šinik avcu Zlata snežinka ^ata^C^ ?cenJevanJa slovenskih smučarskih centrov pry0 Snežinka je letos Krvavec prepričljivo osvojil ^ŽrfneSt0" ^ 155 točkami oz- z 89-1 odstotka od vseh s tem Je kil Krvavec ocenjen minulo nedeljo in bii0 Je °ila tudi letošnja akcija sklenjena. Smučišče je 8°stin°£enieno z 90 točkami oz. 89,3 odstotka, m°Žnih ° turistična ponudba z 89,8 odstotka od vseh ra2me t0^" Naključno izbrani smučarji pa so ttiožn;j.e i"a Krvavcu ocenili z 11 točkami od 14 ocena ali s 83,3 odstotka, kar je bila najvišja letošnja Vanje Stn]u^arJev- V dodatnem vprašalniku, izpolnje-^^nih ie konnsiJ3 prisodila 93,7 odstotka 0rJstot? točk» ocene razmer na smučišču z 97,4 točk. s?' p?se°ej hvalimo pa s 100 odstotkov možnih lajboij ito P°meni' da Je Kravec v letošnji sezoni 145 točk00611^611 *n PreJme ^lato snežinko, Rogla s Osvojil ? n Srebrno snežinko, tretje mesto pa je sP°nzori- to^mi Vogel. Akcija je bila podprta z ^artins a AIpina' Nes» Elan> Optika Monokel in Stopu y , s< Medijsko pa je bila predstavljena še v k tudi u h ^ *n Slovenija. Akcijo ocenjevanja nije in no Podprla Gospodarska zbornica Slove-^agraje. oženje slovenskih žičničarjev. Čestitamo derr^^ i01.smučarskim centrom, predvsem pa lju-111 Priietn i0^3 ie smučanje pri njih kar se da varno Jcino. • Član Zlate snežinke Gorazd Šinik Letošnji dobitniki Jurčičevega sklada Pred štirimi leti je bila prvič podeljena nagrada sklada Josipa Jurčiča, s katero vsako leto nagradijo tri slovenske novinarje. Sklad Josipa Jurčiča sta osnovali Nova revija ter Društvo slovenskih pisateljev, njegova glavna naloga £a naj M bila spodbuda slovenskim novinarjem k :boljŠanju kvalitete slovenskega medijskega prostora. Letošnji spisek nominirancev je letos obsegal devet znanih novinarskih imen, Žirija sklada, ki so jo sestavljali predsednik prof. dr. Janko Kos, Andrej Brvar ter mag. Janez Pogačnik pa se je letošnje nagrade odločila podeliti novinarju tednika Mladina Bernardu Nežmahu, novinarju in uredniku Maga Janezu Markešu ter novinarki Dela In publicistki Alenki Puhar. Nagrajenci bodo nagrade prejeli na nocojšnji svečanosti v Veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani. ♦ U.S. J 4«Hz ^OSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21 ure ^ČUNAL/v/^/ PROGRAMI KRANJ - Labore, ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 ...............BaHro........ Sggj Kaposi 1 Escort Flash.............21.990 DEM Fiesta '97..................17.250 DEM Mondeo....................32.495 DEM (klimatska naprava brezplačno) mmm Jaiaraka c. 121, tal.! 004/241-358 ******** TRGOVINA rOHSICEvA 16, KRANJ POSTAV^ B0D0C* ELEKTRONIKd.o.o. 42SO KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J Ttl./fAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROORAUOMJ ODPR 10:9.-12. in 15.-17. uiv V\GOSTIŠČE TAVERNA c\ LBak:i iiuS Skupina Volksvvagen VOZILA s Španskim TEMPERAMENTOM Avtoservis Bled Ribenska 6, 4260 Bled Tel.: 064/741-116, 741-317 Fax: 064/741-625 OSE [p OBIŠČITE NAS/ NUDIMO KOSU A ■'( ;>(:;. \ V ti »k'< h'v\ i v. fc\$K \ tvt.:0(U< 19I-()(iS del. ca s nd IJh do 01 h S It M klpONOM i MAH V ^ Ml SK U JAMJAR + ll 1>HIAU a io% 1 Inj/KABEISKA TV ^' vAjLJ KAMNIK DOMŽALE 11*2^2 Maistrova 16, Kamnik Qr . telefon: 061/817-313 GLASUJTE V NAŠEM PROGRAMU -a^^ZADOVOUNI BOSTE! PO SLOVENIJI UREJA: Jože Kožnjek Ljudsko odločanje o zaščiti naših gozdov Poslanska podpora referendumu Ljubljana, 4. marca • Sedaj kaže, da upokojenemu kočevskemu gozdarju mag. Janezu Černaču ne bo treba zbirati 40.000 podpisov za referendum, ampak bodo to nadomestili podpisi poslancev, večinoma iz Liberalne demokracije in Slovenske nacionalne stranke. Glede načrtovanega predhodnega zakonodajnega referenduma o zaščiti naših gozdov je vsak dan kaj novega. Najprej je bila ideja upokojenega kočevskega gozdarja mag. Janeza Černača, da večjih gozdov od 200 hektarov ne bi vračali, bivšim fevdalcem in veleposestnikom pa sploh ničesar. Predlog je bil vezan na že vloženo spremembo zakona o denacionalizaciji. Po tem predlogu naj bi v javni lasti ostalo več gozdov in bi bili tudi v tem oziru primerljivi z Evropo. Ko je bila Černačeva ekipa že pred začetkom zbiranja potrebnih 40.000 podpisov, je Zmago Jelinčič začel neuspešno zbirati podpise 30 poslancev, ki bi nadomestili zahtevno nalogo zbrati podpise 40.000 volivcev. Ker ie bilo podpisov 20, sta Jelinčič in Černač združila sile in šla skupno v akcijo za zbiranje naklonjenosti državljanov. V petek pa je nastal nov položaj: Liberalna demokracija je pripravljena pomagati Černaču in tudi Jelinčiču s podpisi poslancev. 30 jih ne bo problem zbrati. Referendumsko vprašanje o zaščiti domačih gozdov ie precej skladno tudi s stališčem druge vladne stranke, Slovenske ljudske stranke, do tega vprašanja. Bivšim fevdalcem gozdov oziroma posesti ne bi vračali. Bivši slovenski lastniki bi jo dobili nazaj, deloma pa lahko tudi Cerkev, kupili pa bi jo lahko tudi gorski kmetje. Sicer pa bi imela država nad gozdovi svoj interes, kot je običaj po Evropi. • J. Košnjek Zavrnjen očitek opozicije Predlog vlade ni kasnil Ljubljana, 4. marca - Dan pred volitvami nove vlade je predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša očital predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, da je podaljšal rok za vložitev predloga vlade. Vlada je bila predlagana dan prepozno, 17. in ne 16. februarja. Ta dvom je izrekel tudi poslanec in predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle na sami seji državnega zbora. Podobnik naj bi to naredil, ker je pač del vladne koalicije. V državnem zboru so to zanikali. Prvi predlog vlade je padel 6. februarja in se ie desetdnevni rok za predlaganje nove vlade res iztekel 16. februarja zvečer. Ker pa je bila to nedelja, velja določilo procesne zakonodaje, da se iztek takih rokov prestavi na prvi delovni dan, to je ponedeljek, 17. februarja. Torej ni Šlo za kršenje zakonov, niti za dejanje predsednika državnega zbora, ki takšnega pooblastila nima. • J.K. Jutri v Kranju Pogovor Športnega foruma Kranj, 4. marca - Športni forum, ki je bil lani ustanovljen na pobudo Socialdemokratske stranke, bo pripravil jutri, 5. marca, ob 19. uri v hotelu Creina v Kranju prvo okroglo mizo. Pogovor na jutrišnji okrogli mizi bo v celoti namenjen problematiki prihodnje organiziranosti športa v mestni občini Kranj. Na osnovi razprav bo skušal Športni forum pripraviti vzorčen primer organiziranosti športa na ravni razvitejših občin, ki se ukvarjajo s številnimi problemi, zlasti v zvezi z izgradnjo in vzdrževanjem športnih objektov. Športni forum namerava v prihodnje organizirati še več okroglih miz, ki bodo stalne oblike dela. Forum se bo odzival tudi na aktualna dogajanja v slovenskem športu. • J.K. _________^________-------^1 KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 96/97. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: --------44-------K--------W IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Nova vlada na prvi seji Prva naloga bo proračun Že ta teden se namerava vlada posvetiti problematiki začasnega financiranja, zaradi česa* imajo nekatere dejavnosti kar precej težav. Ljubljana, 4. marca • V petek, dan po izvolitvi, se je vlada, dan prej izvoljena z 52 glasovi za in 37 proti, sestala na prvi seji. Predsednik dr. Janez Drnovšek je napovedal, da bo morala vlada postoriti nekatere nujne stvari, ki so v treh mesecih iskanja nove vlade zastale in povzročajo precej problemov. Prva naloga bo priprava proračuna za letos. Zasnove proračuna so pripravljene, povsem resna pa je namera, da bi sprejeli proračun za dve leti, kar je uspešna praksa sosednje Avstrije. Že ta teden naj bi se vlada po napovedih premiera lotila problematike, ki jo povzroča v nekaterih sektorjih začasno financiranje. Začasno financiranje ne dopušča intenzivnejših finančnih posegov, zato so še posebej nejevoljni v resorjih, kjer imajo največ problemov, na primer v gospodarstvu. Predsednik Drnovešek je tudi napovedal resno reševanje problemov pri denacionalizaciji. Žer ta teden naj bi bili sprejeti določeni ukrepi. Gre predvsem za vprašanje gozdov. Vlada o podražitvah ne razmišlja, prav tako pa bo še naprej {»reprečevala rast inflacije, zvolitev vlade ima za velik uspeh, saj mnogi doma pa tudi na tujem niso mogli dojeti, da se ne moremo sporazumeti o novi vladi. Razlike med Slovenci niso tako velike, kot se skušajo prikazovati in ne terjajo brezpogojno oblikovanje dveh blokov. Marjan Podobnik, drugi človek nove vlade in tudi uradno podpredsednik je moral na dan volitve vlade odbijati silovite napade, ki so jih prožili naj krščanski in socialni demokrati ter očitali izdajo in samovoljno prekinitev pogodbe, kar naj bi se za Slovensko ljudsko stranko slabo končalo. "Naše poteze ne jemljem kot kolaboracije ah nenačel-nosti. Mislim, da danes v parlamentu ni stranke, ki bi lahko karkoli očitala Slovenski ljudski stranki. Volivcem in vsem lahko povsem mirno pogledam v oči. Upam, da bomo svoj program v tej koaliciji lahko uresničevali in da bomo mirne vesti tudi čez štiri leta. Današnjemu težkemu dnevu sledijo še težji. Želim da bi ta naša poteza za to vlado dala neke osnove za reševanje pomembnih slovenskih problemov. Zavedamo se, da gre za dve različni stranki in da je šlo za razumsko odločitev o koaliciji brez iluzij, da bi lahko že sama koalicijska pogodba odpravila razlike. Mislim, da je sedanja vlada dobra kombinacija. Liberalna demokracija ima prednosti pri izkušnjah, mi pa smo v prednosti glede neobr*' menjenosti. Zame bo ta bitk* dobljena, če bo koalicija u5' pesna pri uresničevanju pn? grama, je za naš časn1' povedal Marjan Podobni''1 podpredsednik vlade, ki r kot predsednik odbora *j državno ureditev in javU* zadeve posebej zadolžen ? usklajevanje priprave Pre» ^ o2a a..režima- Pomembna jJnjeg' *i se vleče že iz pre- '°kacilu°udobJa' Je P»Prava Ceste r načrtov za avto-ga strnem: glavna nalo- Pr°Stor?!?0daJneSa P°dro^Ja Je lsKa zakonodaja in zakon o vodah, na programskem področju pa spet vode in predvsem odpadki." Nas predvsem zanima, kaj se bo pomembnega dogajalo na Gorenjskem. Imamo teiave z odpadki, z lokacijami nekaterih objektov, tudi prepotrebne avtoceste, z vodo in poplavami. "Ministrstvo bo še naprej podpiralo in se bo tudi samo vključevalo v regionalni projekt ravnanja z odpadki. Po mojem delo dobro napreduje. Lokacijsko bo treba pokriti manjkajoči odsek avtoceste od Nakla do Vrbe. Res pa je treba na Gorenjskem veliko narediti na področju voda. Posebej omenjam obnovo jezera Črnava v Preddvoru, nekatere objekte na Poljanski Sori. predvsem Kopališki most v Skorji Loki, ob tem pa so še drugi vodni objekti, ki terjajo resno investicijsko vzdrževanje ali popolno obnovo. V programu urejanja voda se bo zanesljivo zastopana tudi Gorenjska." Na vaša vrata pogosto trkajo župani, pa tudi kritizirajo vas, če se jim zdi kaj narobe. Bo tudi v prihodnje tako? "Sodelovanje z občinami in župani je bilo že doslej pomembna stalnica mojega dela. Vrata so bila in bodo tudi v prihodnje županom vedno odprta, ne glede, katere politične barve so. V mojem dosedanjem ministrovanju sem se vekliko pogovarjal in srečeval z župani in mislim, da se mi je to pri delu obrestovalo. Tako mislim ravnati tudi v prihodnje." Kdaj bo lahko prišel državljan hitreje in ceneje do gradbenega dovoljenja? "Prvi korak ie bil narejen s spremembo zakona o graditvi oojektov, drugi korak pa bo novi zakon o urejanju prostora. Oba zakona bosta omogočila ljudem, da bodo bistveno lažje in hitreje prišli do gradbenega dovoljenja in da bo prošnja tudi hitreje zavrnjena, če ne bodo izpolnjeni pogoji. Kakšne- fa radikalnega znižanja stroš-ov za zdaj še ne morem obljubiti. O tem bomo lahko govorili, ko bomo videli, kakšna dokumentacija bo predpisana za posamezne vrste stavb. Imamo idejo, da bi se projekti razlikovali glede kakovosti zgradb in namembnosti. Evropski predpisi in smernice o okolju terjajo strogost, kar pa ne more biti razlog za zavlačevanje. Če je predpis strog, je lahko postopek hitro končan. Problem sedanjih postopkov je dolgotrajnost. Praktično niso nikoli zaključeni, saj jih vsaka pritožba dodatno zavleče. Že sedanje spremembe zakona o graditvi objektov omogočajo, da je gradbeno dovoljenje veljavno tudi v primeru pritožbe. Vendar gradi investitor na lastno odgovornost, če bo pritožbi ugodeno." J.Košnjek Metod DRAGONJA, minister za gospodarske dejavnosti Najprej o Slovenskih železarnah bister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja živi na Bregu ob Savi. Tudi proračunski denar za "njegov resor" bo pokazatelj, kolikšen pomen ima gospodarstvo za novo vlado. ty*lv??teJedaJ> ko ste ostali programi. Tega dela smo se že V ,(VdLV/""ti"!lotim lotili. Čaka nas preoblikovanje Jaterej»a a,rsko področje, za celotnega področja energetike r<*j Simu 8?varJam> Pokriva ki je obsežna panoga, že kai W, r.°ko fronto in je dolove %delitvijo dela znotraj J r°iektov iftlh imamo nekaj V~ Zato \ jin bom m°goče sem le že eno leto kar stalna naloga pa je reševanje problemov delovno intenzivnih panog. To je še posebej pomembno za Gorenjsko." Mislite na Planiko in Peko? "Mislim, da je Planika izšla iz 1 Se v ar> kj smo jo pripravlja- najbolj kritičnega položaja. Zanesl-PredStavs.tari vladi in jo bom jivo pa bo dobrodošla še vsaka sfa ni no^ vlacn> Je gospo- pomoč države. Peko bo zahteval farn in. v ai slovenskih žele- zelo intenzivno delo, posebej v a snU •eP'« kl °i Jih °il° samem podjetju, pa tudi brez pr02ra!PreJeti. Izdelan' imamo pomoči države bo še potrebna. Tu elČne Sn P°večevanja konkur- kombiniramo z ukrepi ministrstva ^sp0fj P°s°bnosti slovenskega za gospodarske dejavnosti in min-Rje, ijj rsiVa oziroma indus- istrstva za delo. Potem pa je še ^iratj s tmoramo operaciona- nekaj manjših primerov na Gor-K°nkretnimi ukrepi in enjskem." Na s^I^nkciji, lažje speljal Kateri pa so to? "Eden takih primerov je LTH Škofja Loka. Treba mu bo dodatno pomagati. Potem pa je tu še tektilna panoga, kolikor jo je še. Z nekimi dodatnimi olajšavami ji bomo skušali pomagati." Bo ta državni zbor končno le sprejel paket gospodarskih ukrepov, ki ste ga predlagali že v prejšnjem mandatu? "Predvideno, da bodo predlagani ukrepi na marčevski seji obravnavani v paketu." Bo sestava sedanje vlade omogočala uresničevanje vašega koncepta gospodarske politike. Kot pogoj za vaše sodelovanje v vladi ste postavili resno delo brez strankarskih oziroma političnih igric? "Nekih načelnih nasprotovanj mojemu delu doslej ni bilo. Dejansko pa se bo podpora temu resorju pokazala v proračunskem denarju v primerjavi z drugimi porabniki, čeprav se zavedamo, da gospodarstvo ne more biti pretirano odvisno od proračuna. Do določene mere mora proračun pomagati, razvojne spodbude pa je treba iskati na drugih naslovih in v drugih institucijah, ki jih bomo skušali intenzivno usposabljati kot na primer Slovenska izvozna družba, Sklad za razvoj in nekateri drugi skladi ter državne institucije, ki ta del spodbujanja gospodarstva lahko kakovostno izvedejo." • J. Košnjek Zoran THALER, minister za zunanje zadeve Zaščita slovenskih interesov '0ran Thaler je Ločan. Po sedmih mesecih se spet vrača na Gregorčičevo, kjer je sedež zunanjega ministrstva. Oživitev diplomatske aktivnosti države je ena glavnih nalog. J^i?*"'* mesecH se spet ^onacn, ^'to ^venske !$»>Xr V k«kšnem polo- %r5l°v zato se S* s3Fej seznaniti s tren-fi° Je HJ?m stva"- Moje 2S de&Uti' delati in še Sož&. Maksimalno je ^^rž^^omatsko aktiv. NbJ^ov zastala. Tudi tuji ( ''nerji razčiš-e po čakal t i t 'i tr'ai v. :;! : lmrtv moje E**38E V Parla^ntu. v> n?otV,1imveč slogov. geslo je sodelo- larmrm strankami, ki zadnje čase niso skoparile z izjavami o svoji državotvornosti in nujnosti, da je treba za slovenske interese stopiti skupaj. Tretje moje načelo pa je maksimalna zaščita slovenskih intereseov, ne glede, ali se s partnerji srečujem doma ali na tujem. Kot ministru pa mi je všeč, da smo v vladi tudi Gorenjci in da skupaj s poslanci lahko speljemo nekatere za Gorenjsko pomembne projekte. Na eni ravni gre za občinske probleme. V Škofji Loki sta to na primer regionalne ceste in RUZV, na regionalni ravni pa bo treba močno povzdigniti glas za gorenjsko avtocesto." Poslanci so skrajno dramatično govorili o sporočilu Bruslja, da zaostajamo glede možnosti sprejema v Evropsko unijo in Nato in da smo na ravni Romunije ali Latvije. So ta opozorila res tako alarmantna, dramatična? "Ta problematika je bila v parlamentarni razpravi pogosto omenjana, kar je legitimno. Mislim, da je predsednik vlade dobro izkoristil trenutek in izrazil upanje, da bodo poslanci takega mnenja tudi, ko bo treba našo zakonodajo harmonizirati z evropsko. Na tako podporo računam tudi jaz kot zunanji minister in bodoči minister za evropske zadeve. Če so bile besede opozicije iskrene, potem je to dobro, če pa niso bile, je pa problem večji. Načrtujem, in tako meni tudi Marjan Podobnik, na maksimalni pretok informacij in na skupno odločanje o zadevah nacionalnega interesa." Vsak novi šef uvede kakšne novosti. Bodo na ministrstvu kakšne okrepitve, spremembe? "Ta resor ima svojo logiko razvoja. Vsa ta leta, posebno zadnjih šest let po osamosvojitvi, se je precej stabiliziral. Na ravni ambasadorjev ima Slovenija kakovosten kader, priznane strokovnjake za mednarodne odnose. Tak koncept nameravam razvijati še naprej in še bolj spodbujati koncept karierne diplomacije. Bistveno merilo za delo v zunanjih zadevah pa bo kakovost." J.Košnjek GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so od petka do danes po gorenjskih cestah opravili 22 vlek avtomobilov, 6-krat pa so nudili strokovno pomoč pri okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so dvakrat prejeli signal o požarnem alarmu na Olimpijskem bazenu. Prvič so po intervenciji ugotovili, da je nekdo razbil steklo in sprožil alarm, na drugi poti zaradi alarma na bazenu pa so prejeli obvestilo, da intervencija ni jpo-trebna. Gospe, ki je izgubila ključe svojega stanovanja na Kališki 14 na Drulovki, pa so krajski gasilci, seveda na njeno prošnjo, vlomili v stanovanje in ji priskrbeli novo ključavnico in ključ. Prejeli so tudi sporočilo, da se je pri vhodu na letališče Brnik zgodila huda promet« na nesreča, vendar so med vožnjo do tja prejeli Še eno sporočilo, in sicer, da njihova pomoč ni več potrebna. Na Cesti I. maja 13 pa je bila nevarno nagnjena trhla češnja, ki so jo kranjski gasilci odstraniti. Škofjeloški gasilci so pogasili dimniški požar v VirmaŠah, vendar so nam Eovedali, da hujših posledic sreči ni bilo. Podoben požar so pogasili tudi v Podlubniku 224. Gasilci iz Radovljice so pogasili travniški požar ob cesti Lesce -Vrba, begunjski gasilci travniški požar ob cesti Begunje - Tržič na območju Preske, Piki iz Srednje vasi, Češn-i, Stare Fužine in Studor« pa so pogasili požar v stanovanju v Srednji vasi, kjer se je vnel strop pri dimniku. Gasilci iz Rečice so pogasili požar v stanovanju na Triglavski 5, do katerega je menda prišlo zaradi nepravilno napeljanega kabla za elektriko. GORENJSKI NOVOROJENČKI Tokrat smo najmlajše Gorenjčke in Gorenjčice dobili le v Kranju. Rodilo se je 7 punčk in 7 fantkov. Najtežja sta bila po 3.900 gramov fantek in punčka, najlažja pa je bila punčka, ki je tehtala 2.800 gramov. SNEŽNE RAZMERE Na nekaterih smučiščih po Gorenjskem zaradi pomanjkanja snega smuka ni več možna,tako na primer na Straži, Zatrniku, v Krajski Gori in na Pokljuki. Na Pokljuki pa so še vedno urejene tekaške proge. Konec zime je tudi v Bohinju, kjer snega in ledu ni več. Na Voglu imajo do 40 cm snega in le vedno vozijo vse naprave, Žagarjev graben pa je zaprt; Na KoWi je snega do 40 cm, vozita pa le dvose-dežnica Kobla I in vlečnica Kozji hrbet; Soriška planina: snega je 40 srn, še vedno vozijo vse naprave; Podkoren in Planica: snega je Še minimalno, do 15 cm, na* prave obratujejo od 8.30 do 16.30 ure, urejene so tekaške proge od Rateč do Tamarja; na Krvavcu je snega do SO cm, obratujejo vse sedežnice in vlečnice, razen tistih na Kriški planini in pa dvose-dežnice Vrh Krvavca; Zelenica: snega je do 40 cm, vozi pa Zelenica - vrh. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Nakelski svetniki sprejemajo proračun Naklo, 4. marca - Danes, 4. marca 1997, ob 19. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na 20. redni seji. Svetniki se bodo seznanili s poročilom komisije za izgradnjo popolne osnovne Sole v Naklem in kandidatom za vršilca dolžnosti ravnatelja javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Osnovna šola Naklo, ki ga bodo tudi imenovali. To dolžnost naj bi prevzel Boris Črailec iz Strahinja. Ena pomembnejših točk dnevnega reda bo gotovo sprejem odloka o proračunu občine Naklo za leto 1997, s katerim bodo začrtali razdelitev dobrih 458,5 milijona tolarjev celotnih prihodkov. Svetniki bodo med drugim sklepali še o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Naklo, poslušali županovo poročilo in mu zastavili vprašanja ter pobude. • S. Saje Izgnanci bodo zasedali Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Škof j a Loka vabi v soboto, 8. marca, ob 10. uri na redno letno konferenco, ki bo v jedilnici dijaškega doma na Podnu v Skofji Loki. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delu društva in posebej poročilo o delu na področju vojne škode. Konference se bo udeležil predsednik republiškega odbora Vlado Držič, pobirali pa bodo tudi članarino in naročnino za "Vestnik". Udeležence prosijo, da svojim krajevnim poverjenikom takoj potrdijo udeležbo. Občni zbor gasilske zveze Škofja Loka Predsedstvo Gasilske zveze Škofja Loka sklicuje v petek, 7. marca, ob 18. uri v prostorih Gasilskega doma na Trati v Škofji Loki občni zbor. Poleg poročil za preteklo leto naj bi uskladili tudi statut z zakonom o društvih, spregovorili o programu dela in finančnem načrtu ter podelili priznanja in odlikovanja. Gasilce vabijo, da se občnega zbora udeležijo v svečanih gasilskih uniformah. Proračun in dolgoročni plan Medvode, 3. marca - Na redni seji se bo danes sestal občinski svet Medvode. Predsednik sveta Mitja Ljubeljšek je sicer 25. redno sejo prvič sklical v sejni sobi nove občinske stavbe. Na dnevnem redu sta še posebej pomembni dve točki. Obravnavali bodo namreč predlog o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane (1986-2000) in družbenega plana (1986-1990) za območje občine Medvode. Članom sveta bo predložen tudi osnutek proračuna, predložen pa je tudi osnutek odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Preska, Medvode, Simona Jenka, Pirniče in Glasbene šole Franca Šturma. A. Ž. S seje sveta mestne občine Kranj Najemnine za občinske prostore poslej višjei Svetniki so sprejeli novi pravilnik o načinu in pogojih oddajanja občinskih poslovnih prostorov v najem. Župan ne more biti pritožbeni org*^ Kranj, 28. februarja - Letošnja prva seja sveta mestne občine Kranj se je v sredo popoldne zapletla že pri uvodnem dnevnem redu. Z njega je predsednik umaknil študijo primarnih cestnih povezav mesta Kranja, o kateri bodo svetniki govorili čez dva tedna, ko si bodo med drugim vzeli čas tudi za problematiko sporta v Kranju. Sicer pa so se v sredo razgovorih o osnutku odloka o taksah za obremenjevanje okolja, po katerem naj bi tri leta gospodinjstva plačevala 194 tolarjev na mesec, gospodarstvo pa 922,80 tolarja na kubični meter odpadkov. Denar naj bi se zbiral na posebnem računu Mestne občine Kranj, namenjen pa bi bil izdelavi projektov za sanacijo in širitev deponije v Tenetišah, za uresničitev teh projektov in za odškodnino prizadetim krajanom Tenetiš. Svetniki predloga Vinka Perčiča, da bi za to namenili del nadomestil za stavbna zemljišča, niso sprejeli, prav tako ne predloga dr. Janeza Remškarja, naj bi osnutek odloka sprejemali šele, ko jim bo Komunala Kranj postregla s finančnimi podatki o svojem poslovanju ter z že opravljenimi in predvidenimi investicijami na deponiji. Večina je vendarle menila, da je osnutek odloka treba sprejeti, v besedilo predloga pa vgraditi vse tehtne predloge svetnikov. Ne nazadnje se deponiji v Tenetišah izteka čas, čez nekaj mesecev se lahko zgodi, da kranjskih odpadkov ne bo kam oddati. Zatem so svetniki sprejeli tudi pravilnik o načinu in pogojih oddajanja občinskih poslovnih prostorov v najem ter hkrati ukinili doslej veljavni stari odlok. Aleksander Ravnikar je sicer oporekal pravni rešitvi, ker da pravilnik nima zakonske podlage v odloku, vendar so svetniki pravilnik, skupaj z amandmaji, sprejeli. Bistvena sprememba se nanaša na občinski organ (župana), ki naj bi podpisoval odločbe oziroma sklepe o izbiri najemnikov, hkrati pa bil še pritožbena instanca. Pravi naslov za pritožbe bo svet mestne občine Kranj. Pri zadnji točki dnevnega reda, pobudah in vprašanjih svetnikov, je bilo spet dokaj živahno. Darko Jarc je opozoril na problematiko varnosti v nekaterih osemletkah in predlagal, da bi občina šolam finančno pomagala pri najemanju varnostnikov, kar je podprla večina svetnikov. Janez Por-enta je predlagal, da se klopi in stoli v občinski dvorani, v kateri zaseda svet, spet postavijo v "krog", tudi s tem so se njegovi kolegi strinjali in županu svetovali, naj povabi strokovnjaka, ki bo za skupno mizo gotovo uspel posesti tudi načelnike oddelkov občinske uprave. Aleksander Ravnikar se je pritožil na županov način odgovarjanja na njegova vprašanja, več svetnikov iz kraievne skupnosti Primskovo pa je od župana želelo zvedeti, kaj je z načrtovano obnovo Jezerske ceste, katere začetek je bil napovedan za to pomlad. Sicer pa se je prva letošnja seja sveta mestne občine Kranj odvijala z dvema opaznima spremembama. Svetniki so sedeli kot v šolskem razredu, spredaj ob strani pa za svojimi mizami tudi vodilni iz ob- činske uprave. Župan Vitomir Grosj svetnikom predstavil stare in njfl načelnike oddelkov: Matija Kavčič načelnika oddelka za okolje, Jan^ Lesarja, načelnika urada župan* Marijo Žagar Potočnik, načelni^ oddelka za splošne in tehniki službe, Barbaro Čirič, načelnico o* delka za gospodarstvo, Franca Gol°f' eja, načelnika oddelka I gospodarske javne službe in Joffl Javornika, načelnika oddelka £ finance. S 1. aprilom bo občin^j uprava bogatejša še za načelni^ oddelka za družbene dejavnosti, * to mesto prihaja Mira Starič. H. Jelovčan Priznanja ob dnevu civilne zaščite Jesenice, 3. marca - Na slavnostni seji ob dnevu civilne zaščite so poročilu o delu civilne zaščite v minulem letu in slavnostnem govofij župana dr. Božidarja Brudarja podelili letošnja priznanja republiškeg* štaba. Bronasti znak civilne zaščite je prejel Martin Junež iz Podmežakl^' srebrni znak Jože Svetina iz Javorniškega Rovta, plaketo pa Prostovoljk gasilsko društvo Koroška Bela. Župan je poudaril pomen civilne zaSčite v občini, ki z dobro organizacij in nenehno pripravljenostjo vseh, ki se vključujejo v civilno zaščito, varuj6 ljudi in preprečuje škodo na premoženju, poveljnik štaba Franc Pfajfar P* je med drugim poudaril, da bodo v prihodnje precejšnjo skrb posveti organizaciji enot, delu varstva pred požari, reševanju iz visokih stavb # sistemu alarmiranja, ki se že uvaja. • D.S. Nadaljevanje devetnajste seje občinskega sveta Škofja Loka Pritožba Gorenjske predilnice ni zadržala razpisa Ker je razpis za iskanje koncesionarjev nujno potreben, ga je občinski svet sklenil objaviti, pritožbo o lastništvu vodnjakov pa bodo obravnavali prihodnjič. Škofja Loka, 3. marca - Pretekli četrtek se je nadaljevala pred tednom dni prekinjena seja občinskega sveta Škofja Loka, kjer so se tokrat posvetili predvsem komunalnim službam in urejanju prostora. Kljub zahtevi Gorenjske predilnice, da se to ne stori, so se odločili javno razpisati pridobivanje koncesionarjev na področju komunalnih naprav in sprejeli dva programa za pripravo programskih zasnov za zazidalni in ureditveni načrt. Nadaljevanje pred tednom prekinjene seje so sicer začeli s še ne obravnavanimi kadrovskimi zadevami, med drugim tudi o tem, kako naj bi delili dodatke za delovno uspešnost občinskih poklicnih funkcionarjev: ker se niso mogli zediniti o tem, ali naj bi od predvidenega 50-odstotnega dodatka k plači dobivali 20 ali 30 odstotkov kar avtomatično in razliko po oceni rezultatov dela, ter kako naj bi to ocenjevanje potekalo, so te (absurdne) predloge preložili na naslednjo sejo. Drugi zaplet ie bil ob predlogu za ustanovitev komisije za ugotavljanje in urejanje grobišč, raziskovanje povojnih pobojev in drugih nepravilnosti na območju občine. Nekateri svetniki so namreč izrazili svoje nezadovoljstvo nad delom podobne komisije v preteklem mandatu, večina svetnikov, ki pa poročila o tem ni videla, pa je zahtevala, da ga dobijo. Zelo jasno pa se je na seji pokazala tudi razlika v mnenju svetnikov o tem, ali naj se še naprej raziskuje te žalostne povojne dogodke, ali pa naj se to prepusti zgodovinarjem, občina pa naj poskrbi za to, da bodo grobišča primerno obeležena in obeležja primerno vzdrževana. Tudi pri tej točki so torej končno sklepanje preložili na prihodnjo sejo. Podobno je bilo tudi pri obravnavi predloga za javni razpis za pridobivanje koncesionarjev za upravljanje komunalnih naprav: oskrbe s pitno in tehnološko vodo, kanalizacije in čiščenja odpadnih voda, odlaganja komunalnih odpadkov ter oskrbe s plinom. Ker je pristojni (uspešni) občinski funkcionar svetnikom razdelil obsežno gradivo o pritožbi Gorenjske predilnice, ki trdi, da so vodnjaki za črpanje tehnološke vode njeni, in zato oporeka razpisu, ter odgovor Loške komunale, da temu ni tako, so si svetniki vzeli čas do naslednje seje, da to proučijo. Pri tem je bilo posebej zanimivo, da gradiv ni bilo dovolj niti za vse svetnike (pa udeležba ni bila pol-noštevilna) ter da razlagalec ni vedel, kaj so pravzaprav svetniki v tem gradivu dobili v roke. Zato so jim gradivo pobrali in obljubili, da jim ga bodo poslali po pošti. Ker pa so ocenili, da ugovor Gorenji predilnice ne sme vplivati na prep0' treben razpis, so se razpis za iskanj* koncesionarjev odločili objaviti-"Malenkost", da so pristojni (u*' pesni) občinski funkcionarji V° abili na kadrovsko pnprajfj potrebnih razpisnih komisij so re»i» tako, da so sejo občinskega svet prekinili, zasedala je pristojna *m drovska" komisija in pripravila W§ te predloge. Vsebinsko pomembni P sta bili še dve točki s področij urejanja prostora: svetniki so potrdi predlog programa za pripravo gramskih zasnov zazidalnega nacr1 "Dolenčev vrt" ter ureditvene^ načrta povodja Sor. Prvi dokumeP naj bi obravnaval področje med ces| ob Podnu, Partizansko cesto in Solj* ulico, drugi pa območja neposredjV ob vseh tren rekah v celi obcfflj Dokumenta naj bi bila pripravljena enem letu. a nai oi ona • S. Žargi Enaindvajseta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Uradno je ustanovljena Osnovna šola Poljane Da bi pospešili priprave na jesenski začetek delovanja nove popolne osnovne šole v Poljanah, so jo že uradno ustanovili* Gorenja vas, 3. marca - Osrednja tema petkove seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane je bil seveda osnutek letošnjega proračuna, ob katerem pa so se tudi vprašali, kako delujejo odbori in komisije občinskega sveta. Županu so pri sestavljanju proračuna očitali prevelik optimizem. Na predlog občinskega proračuna za prvo branje so imeli svetniki občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane kar precej pripomb, pri čemer jih je najbolj motilo, da v gradivu ni bilo nobenih primerjav s porabo v preteklem letu, in tako niso mogli oceniti, katerim nalogam je bila dana prednost. Že iz uvoda pa je bilo jasno razumeti, da bodo to investicije v šolstvu, saj je potrebno do začetka novega šolskega leta dokončati dograditev šole v Poljanah za potrebe popolne osemletke. Že ob samem predlogu, da naj bi letos pripravili tudi načrte za dograditev šole in vrtca v Gorenji vasi - med drugim tudi graditve dodatne telovadnice, pa je bilo med nekaterimi svetniki iz Poljan kar nekaj hude krvi, saj je graditev dodatne telovadnice v Poljanah predvidena šele v drugi fazi. Župan je pri tem opozarjal, da mora paziti na enakovredno obravnavo šolskih potreb obeh krajev, na kar ga opozarjajo tudi občani, vendar tega prisotni Poljanci niso nič dobro slišali. Kot je to običajno za prvo branje, pa so imeli svetniki na predlog proračuna še celo vrsto pripomb, od vprašanja po kakšnih merili se plačuje oz. nagrajuje službe v krajevnih skupnostih, pa do posameznih nalog, ki bi jih bilo potrebno uresničiti. Županu, ki je predvidel, da bodo dobili kar lepo Število milijonov iz donacij, so očitali prevelik optimizem, pa tudi pri načrtovanem pridobivanju državnih sredstev so bili od župana bolj pesimistični. Vprašali so se tudi, kakšna je bila vloga odborov in komisij občinskega sveta pri pripravi predloga proračuna in o tej temi dnevnemu redu celo dodali posebno točko. Da bi bili organi bolj učikoviti, so sklenili predlagati zmanjšanje števila članov, očitno pa je, da se bo moral tudi župan in občinska uprava odločiti, kakšno vlogo in pomen jim bodo namenili. Precej vroče krvi je bilo ob obravnavi predloga pogodbe o pogojih deponiranja komunalnih odpadkov, ki ga je ponudila občina Škofja Loka, za 64 odstotkov višji stroški so bili namreč kar dober razlog za to, da bi kazalo pri tem tudi kaj spremeniti. Razprava je pokazala, da občina v preteklosti ni imela pravega pregleda nad tem, kaj je pravzaprav pri odlaganju odpadkov plačevala, sicer se ji ne bi zgodilo, da bi plačevaJa tudi odlaganje odpadkov posameznih podjetij. Veliko razprave je bilo tudi o iskanju lastnega odlagališča pri čemer je moral župan prepričevati • nO*1' nekatere svetnike o tem, da ti F; (d opki niso tako enostavni, kot ^ predstavljajo. Slednjič so pre M pogodbe načeloma potrdili in z * žili župana, da skuša doseči nek* letos jo bodo, Če bo za to le dovolj ^Q?,rja' zaPrli Se 2 okni m vrati ter urediJi fasado in so^10' Izkop, zidarska dela, ostrešje in kanalizacija 2!}a«*nJena na 9,3 milijona tolarjev, milijon tolarjev dej ♦ .d°datna nepredvidena dela, še približno ^ ?t milijonov tolarjev pa bo potrebno za dokon-in s ? Afekta. Urad je doslej za pridobivanje načrtov Vod 8 J' P'adnjo kapele in urejanje električne in (jg0vodne instalacije zagotovil7,7 milrtona tolarjev de,|a Jilijona tolarjev je bilo namensko zbranega 2ija55a> .5,5 milijona tolarjev jim je posodil Safe p^J^1 inšpektorat, dobre pol milijona tolarjev je lilijo« ^upn'Ja xz lastnih sredstev), Še približno tri dosej^.. tolarjev pa bi potreboval za plačilo po^JJ1^ obveznosti. Urad se je s prošnjo za svfctie 0Drail tU£li na bohinjsko občino. Občinski letogijtta 2adnji seji, ko je obravnaval in sprejemal Ra™ ^cPj0račun občine, na predlog svetnice Marije toWjev ^ odobril za izgradnjo kapele 900.000 ^ občinskega sveta Jesenice Osebna lekarna razjezila svetnike V Cerkljah volili novega župana? Župan Franc Čebulj je svetnikom povedal, da razmišlja o predčasnih volitvah. Cerklje, 3. marca - 23. redna seja občinskega sveta občine Cerklje je bila nadvse zanimiva. Poleg sprejemanja (po hitrem postopku) odloka o povišanju davka na premoženje, ki je razvilo živahno in polemično debato, je s svojim burnim nastopom svoje dodal tudi župan Franc Čebulj. Ta je ob koncu svojega rednega poročanja o delu občinske uprave namreč napovedal, da ob trenutnih razmerah razmišlja o predčasnih volitvah. Svoj morebitni odstop pa ni povezal s poslansko funkcijo, ampak z odnosom med njim in občinskimi svetniki. Župan Čebulj je že med samo sejo nekajkrat prav pošteno okaral občinske svetnike, češ da ne poznajo dobro poslovnika in da mu radi nasprotujejo, po njegovem mnenju zlasti iz političnih razlogov. Svetniki so se branili, da to ni res, da že tako v javnosti izpadejo le kot njegova podaljšana roka, ki se brez pomislekov dvigne ob vsakem njegovem predlogu. Sicer pa, so nadaljevali še nekateri svetniki, je župan z obtoževanjem tokrat le šel malo predaleč, in da so tudi vsi že prestali šolanje, zato S"\ ni treba karati kot prvošolce. ebata se je kar pošteno razvi- jala, med drugim šo drug drugega spominjali, kdo je dal koliko za svojo cesto itd.. Kot dokaz, kako nespametno mu pod noge mečejo polena, je tudi primer RTC Krvavec, kjer je Čebulj vseskozi trdil, da so njihova lokacijska dovoljenja pridobljena na nepravilen način, svetniki pa naj bi mu vedno nasprotovali. Sedaj nai bi se po županovih besedah pokazalo, da je imel prav in da bo celoten postopek pridobivanja lokacijskega dovoljenja za RTC Krvavec ponovljen. • S. šubic *a lejv mil.lmo tako burne razprave, kot je bila razprava o postopku o podeljevanju koncesije *a Pov?1^0 ^javnost na Jesenicah. Svetniki ostro obsodili postopek upravnega organa, kije vsega - ena sama oseba. Občina je kršila statut. Ko so na resnici ena občinska uradni- ima pozitivno mnenje Lekar Junice i Sulj V J; "»arca im nJska r slcega sveta ca - je razpisal koncesijo za s?0t«iaciii °ra razpravljali o zasebno lekarno in tudi odlo- i,r *asehn-°iP?de,,tvi konce- čal med dvema prijavljenima ' ?Cal», soT ekarni na Jese- kandidatkama. Izbral ali iz- . Z? 41? SVetniki ravneli * g« «e: bili so kot J f^kov t6* strankarskih h>»u i„k° Kso. d°mala vsi j ?ek Pri 3".^sedanji post- da naj se preveri. J 2aV«k ponovno I Gorice? ^fcdSJSžkef,lekarna je že ' Ha-11 želela odpreti novo Momaurno v zdravstvenem Nenado- brala je kandidatko iz ljubljanske lekarniške mreže, z manj delovnimi izkušnjami, kot jih je imela protikandi-datka in v nasprotju z mnenjem Lekarniške zbornice Slovenije, ki je dala prednost kandidatki z več delovnimi izkušnjami. Zanimivo pri tem še je, da o koncesiji za lekarno odbor za zdravstvo pri občinskem svetu sploh ni razpravljal. Občinski svetniki so se spraševali: katero podjetje i Gn Sebno let* a • a razPis vendarle st°ji za tem; kako 0KArenJska iptrno ln tedaJ Je so si lahko nekateri kandidati jicono kot arna Prsila lahko ogledali prostore za 2aTnr!r°Jo.Hstanovitel- t oh °bve7rm tn brez flnanč-SS?a i ni nvkarna Nič -<■Se je iatm °r8an " na uPravni organ v ogledali prosu lekarno, drugi pa ne; zakaj se je občinski organ sploh odločil za koncesijo; kdo je izbiral, koga izbral? Najbolje je strnil svetniški bes in gnev socialdemokrat Roman Sa-vinšek, rekoč: "Kandidatka, ki je izpadla, ima več delovne dobe, stanuje blizu in niške zbornice. Ne vidim nobene možnosti, da bi normalen človek izbral drugega! To je nemoralno in sprašujem se, kako se se na občini odločali!" Direktorica Gorenjskih lekarn Breda Kosirnik, ki se je seje udeležila in po zaslugi jeznih svetnikov brez proceduralnih zapletov takoj dobila besedo, je svetnike še dodatno prepričala, kako se je v postopku za koncesijo šušmarilo. Med drugim je povedala, da Ministrstvo za zdravstvo, ki bi moralo dokončno potrditi izbrano kandidatko, ki jc po volji upravnega organa, ne bo dalo soglasja vse dotlej, dokler občina ne odgovori Gorenjskim lekarnam. Razen tega je občina kršila statut, ker o koncesiji ni obvestila občinskega sveta! Svetnike je še posebej raz-kačilo dejstvo, da so o podelitvi koncesije za dimnikarsko dejavnost razpravljali na več minulih sejah, o podelitvi koncesije za lekarno pa na seji niso bili niti obveščeni. Mar niso vredni niti toliko, da bi jih predstavniki občine obveščali? Ko bi predstavniki občine že v začetku seje pojasnili vsaj kriterije, po katerih so izbrali očitno manj ugodno ponudbo, najbrž ne bi doživeli tako zelo ostrih besed in kritike. A svojega postopka niti niso mogli zagovarjati, saj je več kot očitno, da so -kdove zakaj - izbrali kandidatko z manj ugodnimi pogoji- Kaj bodo na občini zdaj storili - je vprašanje, kajti sklepi občinskega sveta jih v ničemer ne zavezujejo. Na petkovi seji pa je občinska uprava v tej točki o lekarniški dejavnosti izgubila zaupanje svetnikov, ki so tak postopek podeljevanja koncesije za lekarniško dejavnost, koncesije, ki je po zakonu za povrh vsega še dedna, obsodili s tako ostro razpravo, da je ne pomnimo. D.Sedej ZRCALCE, ZRCALCE Aferi se reče bohinjska varčevanje Ko smo novinarji prišli v sredo na sejo bohinjskega občinskega sveta, smo debelo pogledali, ko so svetniki imeli na mizah v knjigo vezano gradivo, ki pa je bilo veliko debelejše od tega, ki smo ga prejeli novinarji. V novinarskih glavah so se ie rojevali naslovi za novo bohinjsko afero: "V Bohinju se skrivajo pred javnostjo", "Eno gradivo za svetnike, drugo za novinarje", "V Bohinju delajo podobno, kot so v SFRJ, kjer so poleg uradnih Uradnih listov tiskali še tajne" - in podobno. Ko smo lahko brez telav pogledali v debelo gradivo, se je -o, škoda - izkazalo, da z afero in aferaškim naslovom ne bo nič. No, jal Aferi, ki je tako lahkotno propadla, se reče bohinjsko varčevanje. Bohinjci so kar pametno ocenili, da bi novinarjem bolj malo koristili natančni podatki o vsaki parceli, ki naj bi s spremembo družbenega plana postala zazidljiva, in so jim $ tistim delom gradiva prizanesli. Cunje prinesite s seboj Ob prihodu na prvo letošnjo sejo so trliški svetniki doživeli prijetno presenečenje, saj se je v občinski stavbi vse bleščalo. S stropa na hodniku pred sejno dvorano so svetile nove luči, stene so bile sveže prebeljene in tudi na vratih je bilo opaziti nov oplesk. Na svežo barvo so opozarjali celo na roke napisani lističi na vratih. Tudi leseni obešalniki so bili čisto drugačni, a na njih je čakalo manj prijetno presenečenje! Na debelo jih je namreč pokrival prah, zato si je moral vsak kljuko najprej obrisati, Če ni hotel umazati oblačila. Čeprav seje občinskega sveta ni bilo že dva meseca, ni glavni razlog v tem, ampak v gradnji novih sanitarij v preddverju. Obnova občinske stavbe poteka hitro in temeljito, le na prah so malo pozabili. Zato priporočamo vodstvu občinskega sveta, naj v vabilu za nadaljevanje prejšnji teden prekinjene seje pozove svetnike, da poleg gradiva prinesejo s seboj še krpe za prah. Ko jih bodo imeli ravno s seboj, jih bodo morda lahko uporabili še za brisanje tistega prahu, ki ga dvigajo nenehni očitki svetnikov na račun dela občinske uprave. No, o tem pa kdaj drugič/ Ne bom vas izključil! Debata na seji občinskega sveta Cerklje, na kateri so obravnali možnost petkratnega povišanja davka za vikendaše, je bila sila zanimiva. Tako je eden izmed svetnikov vprašal župana Čebulja: "Če prav razumem vaš predlog, bo moral višji davek plačati prav vsak vikendaš. Se vikendašev, ki so naši občani, ne bi dalo izključiti?" "Ne, gospod ...... zato ker imate gor vikend, vas ne bom izključeval," mu je odgovoril Čebulj in še nadaljeval: "Saj razumem vašo stisko, vendar drugače ni mogoče." Gasilci Prebačeva in Hrastja že 45 let Prebačevo, 1. marca - Gasilci Prebačeva in Hrastja so Eraznovali svoj 45. jubilej. Prostovoljno gasilsko društvo je ilo ustanovljeno 2. marca 1952, vsa leta pa je njihov Eredsednik Franc Novak. V 45-ih letih so gasilci s pomočju rajanov obeh vasi uspeli postaviti gasilski dom in se dobro organizirati, tako na izobraževalnem, kulturnem kot tudi operativnem področju. Na slavnostni seji, ki je zaradi številčnosti in premajhnega klubskega prostora potekala kar v dveh delih, so ustanovni člani prejeli veteranske značke. • S. Š. Odpadki in zaključni račun Mengeš, 3. marca - Na redni seji se bo v sredo sestal občinski svet občine Mengeš. Tokrat bo na seji poseben poudarek ekologiji, saj so na dnevnem redu program dela centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik in strategija razvoja na tem področju do leta 2005. Predložen je tudi program ločenega zbiranja odpadkov, obravnavali pa naj bi tudi soglasje k povečanju rente za krajevno skupnost Dob v zvezi z odlagališčem odpadkov. Na dnevnem redu pa je tudi zaključni račun proračuna občine za minulo leto. • A. Ž. Socialdemokratska stranka Slovenije VABIMO vas, da se udeležite okrogle mize O ŠPORTU V KRANJU, ki jo prireja ŠPORTNI FORUM jutri, v sredo, 5. marca, ob 19. uri v srednji dvorani hotela Creina Kranj. VLJUDNO VABLJENI! Uspešno v PK Urška Kranj Kranj - Plesalci Plesnega kluba Urška Kranj se te dni pripravljajo na domači kvalifikacijski turnir, ki bo 8. marca v prostorih OŠ France Prešeren v Kranju, z začetkom ob 10. uri in s finalnimi nastopi ob 18. uri. Kot so povedali mladi plesalci, bo omenjeni turnir najboljša priprava za državno prvenstvo, ki bo teden dni kasneje. Kranjski plesalci so letošnje leto začeli z uspehom, saj so v začetku februarja na turnirju v Italiji prav vsi plesni pari v svojih starostnih skupinah odnesli pokale, tako v kategoriji standardnih kot latinsko ameriških plesov. Tudi na odprtem prvenstvu Danske "Copenhagen open '97" so se naši pari v močni konkurenci uvrstili več kot solidno, saj so zavzeli mesta v prvi polovici nastopajočih. Andrej Habjan in Jagoda Štrucelj sta se med starejšimi mladinci v latinsko-ameriških plesih uvrstila na 24. med standardnih plesih pa na 56. mesto, Jure Marhar in Maja Geršak med mladinci na 11. in 38. mesto, Miha Borišek in Trček Jasna med mlajšimi pionirji na 8. in 11. mesto Urban Bren in Daja Krajnik pa med starejšimi mladinci v latinsko-ameriških plesih na 67. mesto. Žal pa je zaradi bolezni doma ostal par AnžeDobrajc in Brenkuš Mojca, od katerega so pričakovali največ. V tujini bodo barve Slovenije zopet zastopali na odprtem prvenstvu Anglije od 31. marca do 6. aprila na Blackpool dance festivalu v Blackpoolu. To prvenstvo predstavlja eno najmočnejših tekmovanj na svetu, kjer so naši pari že posegali po najvišjih mestih. • I.K. Zgodovinsko društvo Bled 1004 Pobuda za občinski praznik Bled, 3. marca - Zgodovinsko društvo Bled 1004 je na zadnji seji sklenilo, da bo letos prvič predstavilo zgodovinski dan, odkar se Bled prvič omenja v pisnih virih. To je 10. april 1004. Že 3. aprila letos bo članom društva arheolog Timotej Knific predstavil projekt Narodnega muzeja Slovenije za Blejski grad. 10. aprila pa bodo za domačine in ljubitelje Bleda pripravili kulturno zgodovinski večer z razstavo o zgodovini Bleda od leta 1004 do novejšega časa. Razstavo bosta pripravila Branko Slanovic in Leopold Kolman. Društvo pa je že lani predlagalo občinskim svetnikom, da bi 10. april postal občinski praznik Bleda. Sicer pa člani društva ugotavljajo, da na Bledu radi prisluhnejo različnim pobudam in idejam iz društva. Tako so na primer sprejeli pobudo, da bi zbrali čimveč zgodovinskih znamenitosti z območja blejske občine. Pripravljajo tudi zgodovinsko turistični vodič blejske občine. Župan Bleda je podprl pobudo, da se postopno začnejo priprave na praznovanje tisočletnice Bleda leta 2004. • A. Ž. Zaostrovanje odnosov med občinskim svetom občine Železniki in borci v Dražgošah Nove bitke za Dražgoše Poleg že skoraj dvomesečne polemike o dražgoški bitki, ki poteka vse od letošnje proslave dogodkov na straneh našega časopisa, že dobre pol leta traja in se poglabja tudi nesporazum1 slikah iz teh časov, ki visijo v šoli. Zvezdo na Bičkovi skali pa so že trikrat požagali. Dražgošah zgradila nova # kev. w Sklep občinskega sveta o odstranitvi slik s tematiko NOB iz šole v Dražgošah, ki gaje ta lani na predlog odbora za družbene dejavnosti občine Železniki soglasno sprejel, so borci V Dražgošah označili za vandalizem. Občinski svet sedaj vse glasneje zahteva, da se borci za tako oznako opravičijo, borci pa opozarjajo, da se želi prikriti zgodovinska dejstva. Za mnenje smo povprašali predsednika obeh strani in župana. Miha Prevc, predsednik občinskega sveta občine Železniki: "Občinski svet je sklep o tem, da naj Osnovna šola Železniki slike s tematiko NOB na podružnični šoli v Dražgošah prenese v ustrezno zbirko v Muzeju v Železnikih, sprejel soglasno že 30. avgusta lani. Prav tako je bilo že v lanskem občinskem proračunu namenjeno del sredstev za ureditev zbirke NOB v muzeju, kar je bilo tudi uresničeno. Nenazadnje je muzejska zbirka tudi v brunarici Cankarjevega bataljona v Dražgošah in po našem mnenju bi tja sodila tudi slika z nemškim razglasom, ki je visela v šoli. Moram pa reči, da takega mnenja nismo bili le občinski svetniki, pač pa tudi krajani Draž-goš, ki so na zboru krajanov podprli stališče, da se sporni razglas ne obesi več v prostorih šole v Dražgošah. Zaradi sklepa občinskega sveta, nas je Krajevna organizacija ZB » MERKUR*- TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon: 064 488 303, delovni čas od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12 ure. v Ze marca po vse potrebno za prvo pomladno sejanje in sajenje! RAZNOVRSTNA PONUDBA SEMEN (N ČEBULNIC... semena zelenjave, cvetlic in dišavnic: Kalla, L ortolano, Dixie, Dotto in zlata kolekcija Gold čebulice: 20 vrst gladiol, 10 vrst lilij, 40 vrst dalij, iris, liatris, astilbe, nerine, oxalis, ranunculus, kana ... OD 1. DO 15. MARCA TUDI PO UGODNIH CENAH! Čebulice v kosovni prodaji: gladiola begonija lilija spariexis, lxia, triteleia, rnontbretias, ornithugalum 26,20 168,00 189,00 15,70 hobbv rastlinjak, SCHVVAR2MANN, 100 x 200 cm 6.390,00 Količine so omejene! Južni Koroški, torej na nemškem ozemlju, in da so neposlušne, saj so pod streho sprejele bandite. Na Dražgoše je napovedan napad s težkim orožjem in pri tem opozarjajo sosednje vasi, da bo vsak, ki bo ponudil zatočišče vaščanu Dražgoš na begu, obsojen na smrt. V šoli poleg slike s tem oglasom visi tudi slika s portreti padlih ter slika z motivi požgane in razrušene vasi. Ta plakat nam je v Dražgošah svet, saj najbolje kaže usodo in zgodovino. Zahteva po tem, da se ta plakat s kljukastim križem odstrani, je po našem mnenju V odgovoru na sklep činskega sveta omenjamo Miha Prevc NOB obtožila, da gre pri tem za vandalizem znanih oseb, čeprav je sklep jasen: slike naj se shranijo v muzej, kjer bodo pod strokovnim nadzorom in na ogled obiskovalcem, torej nismo zahtevali, da bi se uničile - kar bi pomenilo vandalizem. Zato smo svetniki na dveh sejah zahtevali, da se KO ZB za te besede opraviči. Do danes tega opravičila nismo dobili, po vsem tem pa nam celo očitajo, da se nismo pripravljeni pogovarjati. Sporni plakat se od ostalih dveh slik bistveno razlikuje po spotakljivem velikem nemškem križu. To je bilo sporno za mnoge obiskovalce, pa tudi šolske inšpektorje, ki so se spraševali, ali taka slika ne sodi drugam. Nazadnje pa je potrebno povedati še to, da imajo otroci na hodniku, kjer je slika visela, telesno vzgojo, in zelo malo bi bilo potrebno, da bi se ta slika poškodovala, ali pa poškodovala kakšnega učenca. Sklep občinskega sveta je jasen: takoj, ko prejmemo opravičilo za besedo "vandalizem", smo se pripravljeni z borci pogovarjati." Ludvik Jelene, predsednik Krajevnega odbora Zveze borcev NOB Dražgoše: "Borci in tisti, ki so doživeli dražgoško bitko, smo si prizadevali že ob izgradnji šole v Dražgošah, da bi dobili razglas (v nemške in slovenskem jeziku) v katerem so Nemci zapisali, da so Dražgoše na vrsti vandalizma: vandali2* neznanih oseb, ki se je p0^ zal pri že trikratnem žaga0' zvezde, ki je bila postavi]6^ na Bičkovo skalo {ram novembra lani) in skrunitvi spomenika in obeležja P. Dolenji vasi. Naj takoj pomnim, da sem tudi & podpisniki peticije, proti va° dalizmu, kakršno je bilo f. diranje križa na Škrlat' Vandalizem znanih oseb r se kaže v odnosu občinsk^ sveta, ki se mu ni zdeloJ\ vredno, da bi nas v DraŽg^ nit«' ni' o svojem sklepu za odstrat slik obvestil, čeprav ved° našo organizacijo. Sklel smo, da se nikakor ne b°^' opravičevali, tudi za ce. obsodbe in zapora ne. Pa^L ni ljudje se seveda pogovor. in mi smo ob začetku man' 4 Alojz Čufar poskus, da bi zakrili, s kom in pod kakšnim simbolom so nekateri sodelovali. Pri tem se izkoriščajo sedanje politične razmere, ko nekateri celo zanikajo vrednote narodnoosvobodilnega boja. Trdno smo prepričani, da župana in sveta tak r imeli. Žal je ta sklep dale^ tega, ko smo se dogovo^ kakšen naj bo odnos do P\ teklosti. Smo pa se še pripra jeni pogovarjati." ^ Alojz Cufar, župan ov^ Železniki: "Za občino 2*fy niki ti prepiri o preteki vsekakor niso dobri, saj odvračajo od nalog in Vr^ de vanj, da bi rešili Pr0 sedanjosti in razvoja v pn^ nost. Mislim, da bi si mora_% umiritev in ureditev prizadevati obe strani. W . žalosti tak odnos do obd<« ki se ga v zgodovini teh kraj. kot sem že večkrat pou^ ne bi smeli sramovati, saj^ poleg korenin slovenske irunu smo prepričam, ua r o,-----—, — ,. ^ morajo otroci izvedeti za re- mostojnosti prinesel tudi J, snico, zakaj so bile Dražgoše s,lk.aJ do^efa. za t J pred 50 leti tako prizadete. Tudi drugačne politične razmere zgodovinskih resnic ne bi smele zakrivati. Sam sem bil v vrsti za streljanje in sem eden od dveh, ki sva uspela zbežati, tedaj pa sem izgubil tri brate in očeta. Sodeloval sem v obnovi vasi, ko nismo nikdar gledali na to za katerega posameznika je. Tudi ideoloških očitkov ne sprejemam, saj sem bil med tistimi, ki so dosegli, da se je v delavce. Več strpnosti in.^ sebojnega spoštovanja b» M ko prispevalo k sodelovanj . strnitvi sil za reševanje s6 j jih nalog. Sam sklep ob&J). jj ga sveta o odstranitvi »l a seveda zakonit, ne strinjaj, se z zaostrovanjem od%! Razumeti bi morali, da ^ ljudje prizadeti, saj polet j doživljajo tudi prave vajJ lizme, kot so to npr. v P° I vasi in na Bičkovi skaH- Občni zbor PGD Sinkov Turn Skrb za dom, opremo in izobraževanj* Gasilci v Šinkovem Turnu in in PGD Kranj-Primskovo so sprejeli program za 1^°* Sinkov Turn, Kranj-Primskovo, 3. marca -Prostovoljna gasilska društva na Gorenjskem končujejo svoje letne občne zbore, na katerih so pregledali delo lanskega leta, sprejeli nova pravila oziroma statute in predvsem delovne programe za letos. Na občnem zboru PGD Sinkov Turn v občini Vodice, kjer imajo okrog 200 članov in vsa leta posebno skrb namenjajo vzgoji in pomlajevanju, v minulih letih pa so dosegli lepe uspehe na tekmovanjih, so v soboto na občnem zboru sprejeli nov statut, program in izvolili novo vodstvo. Na občnem zboru je bil tudi župan občine Vodice Anton Kokalj, prišli pa so tudi predstavniki društva iz Petanjcev, s katerimi že nekaj časa sodelujejo. V letošnji program so zapisali: izobraževanje članstva, sodelovanje z gasilci iz sosednjih društev, vzdrževanje doma in opreme, izgradnja strehe nad asfaltno ploščo, udeležba na tekmovanjih in skrb za preventivo. Na tekmovanje na olimpiadi se že štiri mesece pripravljajo članice B, organizirali pa bodo tudi člansko in veter- ansko prvenstvo ter veselico. Na ^°0^\^ podelili priznanja za 70-letno delo Al°J_, Gosarju in Janezu Sršenu. Darja Irena Hribar in Jože Merčom so stopnje, p. občinsko odlikovanje II. Zmrzlikar gasilsko plamenico II. stoj Jože Lončar pa gasilsko odlikovanj6 stopnje. Za novega predsednika društv a t: izvolili dosedanjega podpredsednika J^L Repnika iz Sela pri Vodicah, za povelj^ pa dosedanjega podpoveljnika Valen Vrtačnika iz Šinkovega Turna. $ Zelo delavni pa so tudi v PGD K-f^ Primsko. Društvo ima 350 članov, V°*L* pa devet krajevnih skupnosti na obmocl^ 30 tisoč prebivalci. Posebno skrb name!jJ ^ izobraževanju, zelo uspešni pa so tud ^ tekmovanjih. Lani oktobra so opraV"^y,j domovih skoraj 200 preventivnih preglc m Minulo leto pa bo v kroniki društv^. posebej obeleženo tudi zaradi nabave n k ga vozila. Letos pa imajo v načrtu 0 doma, preventivne preglede, izobraŽey ^ tekmovanja in priprave na 120-oble gasilstva v Kranju. * A. Žalar 10 T°rek, 4. marca 1997 ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS 1« Poskusimo ___še mi to!i?Vski otroci so pogruntali biU* Za kašo> ka)ti vsak dan je a na tnizi da se je Kaša, milijonska jed e vedno je Pohranila z njo deset-, dva-naW-, šestnajstčlanska druiina, /j bih potrebnih res na milijone bobnih zmc kaše. Še vedno jc Prosena kaša ena najbolj zdra vto m dobrih domačih jedi, pa toj bo skuhana po starem ali pa j j« moderna kuharica dodala toj novega. Mlečna Prosena kaša 2a večje druiine: 1 kilogram 5*. pribliino 2 l mleka, sol, 8 tog masla ali lonček smetane, P° okusu sladkor . ć* manjšo drulino: 2 del Pfosene kaše, 6 del mleka, sol, »adkor po okusu, po lelji k**1 stepena sladka smetana mo *rel° slano mleko zakuha- kašo eSrano in doDro oprano SE« Kuhamo jo pol ure. slorri?V° s stopljenim ma-vdnik- • co naredimo v kašo j uibinice, da se maščoba eige razleze. jo d Za^eumo kašo s smetano, Eamlxnemo P« vrhu ali jo TaeKtmokarmedkašo- W st pa kuhano m,e*no d0 j.8,resemo v lončeno poso- n,a'sj P° vrhu dodamo kosme Dorii? Polijemo s smetano in aV se b«m° v vrožo Pečic0, Ko *«njm ^ost' m P° vrnu 'eP° m0 j en>» je gotova. Ponudi- to«n 8 s'a M dag moke, 1 žlica sladkorja, noževa B^a. pecilnega praška, vanilij t ^^tnenjake m sladkor penasto stepemo, dodamo mleko k vse ostalo, nazadnje pa še sneg beljakov. Po želji dodamo vro£fst T0Pn- % *aco zajemamo majhe kupčke, ki jih v n-Tr6m olju ocvremo. Nato jih posujemo še s sladkorjem v Pral* in ponudimo. ek za sladkorno bolne p ■ tudi**10 ^a Je Pose^ei v družbi repe in zelja odlična jed kalfrxa. sladkorne bolnike. Zato si jo mirno privoščite v Nikoli obliki, le pri zabeli varčujte. 2°^Urt z ovsenimi kosmiči kosrnl°^Urta 'z polnomastnega mleka, 4 dag ovsenih natre v> $ dag jabolka, 6 dag pomaranče, nekaj kapljic y ?na> Po žlička zmletih orehov ali mandljev nastr Urt namočimo kosmiče, da se zmehčajo. Primešamo °slad^an°- ia^°lko in na koščke narezano pomarančo, ^•roo in primešamo orehe ali mandlje. Nftavni*}' mora Diti udobna in prostorna, tako da so prsti v SandairJe&V *zogibati se je treba čevljev z odprtinami in cm visokiri veCkrat menjamo; ne nosimo več kot 4 Qastanek 9%r moramo postopoma unositi, da preprečimo naJ °e hodi e^-Sla-kc?rm Dolnik naJ DO vedno obut, nikoli je, da se vsaj enkrat dnevno PrenvT ■ **"U1 bos. Dobro Potiska oh i se zmanJšamo možnost nekroze zaradi m°ra biti o|U hu na eno in ist0 mest0- Podlaga v čevljih ■^^^ 8'adka, o čemer se je treba večkrat prepričati. nato pa naredimo po površini več vdolbin. Na slanini prepra-žimo čebulo in z njo kašo zabelimo. Poštengana se imenuje prav zaradi vdolbin, v katerih se nabere maščoba in je zato na tistem mestu še bolj slastna. Kašnata repa 11/2 kg kisle repe, 1/2 kg kaše, sol, 15 dag ocvirkov ali zaseka Repo pristavimo z malo več vode. Ko je na pol kuhana, prisujemo prebrano in v vroči vodi oprano kašo. Solimo in počasi kuhamo. Jed zabelimo z ocvirki ali zaseko. Če se nam jed zdi preredka ali imamo radi gostejšo, ji prilijemo še podmet iz žlice moke in mrzle vode. Repa naj še dobro prevre, nato jo zabelimo in ponudimo. Enako lahko skuhamo kaš-nato zelje, le da namesto repe vzamemo kislo zelje. Ajdovi štruklji s proseno kašo in skuto 300 g ajdove moke, 300 g pešnične bele moke, 200 g prosene kaše, 200 g skute, 2 del kisle smetane, sol Ajdovo moko poparimo s 3 del slanega kropa in zamešamo, da nastanejo žganci. Pustimo, da se ohladi, nato umešamo pšenično moko in ugnetemo v prožno gladko testo. Posebej skuhamo proseno kašo in jo ohladimo. Skuto, kislo smetano in kašo gladko zmešamo. Ajdovo testo razval-jamo kot za štruklje in namažemo s pripravljenim nadevom. Zavijemo v prtič in kuhamo v slanem kropu počasi 20 minut. Vroče zabelimo z SVETOVANJE O SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNIH DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANA mobitel 041 666 333 VSAK DELOVNIK OD 12. -13. URE IN OD 18. -19. URE drobtinicami in kislo smetano. Serviramo jih lahko slane ali sladke. Krompirjeva kaša / 1/2 kg krompirja, 1/2 kg kaše, sol, 10 do 15 dag ocvirkov, 5 dag moke Krompir olupimo, zrežemo na kose in pristavimo z malo več vode, kot je je treba za krompir. Ko vre nekaj minut, prisujemo dobro oprano kašo in kuhamo, da se oboje zmehča. V ponvi razgrejemo ocvirke, v maščobo dodamo moko, samo malo pomešamo in jed zabelimo. Ko dobro prevre, je kaša kuhana. Nekatere gospodinje krompir v kaši stolčejo, da je jed bolj meštas-ta, druge pa ga puste v koščkih. V vsakem primeru ie to odlična samostojna jed, lahko pa jo ponudimo z zeljem, repo in suhim mesom. Domači zdravnik Regratova korenina Zdaj je tudi čas, ko kopljemo regratove korenine za zdravilne čaje. Razcepimo jih in sušimo z listi vrea v pečici pri 40 stopinjah C ali na drugem primernem prostoru, kot so radiatorji, lončene peči. Ne smemo jih imeti na prevročem, velikokrat jih obrnemo, premešamo. Večkrat smo že zapisali, kako zdravilna je vsa regratova rastlina. Zelo dobro vpliva na jetra in ledvice. Spomladi je posebno zdravilna korenina: topi, čisti, pospešuje potenje in krepi telo. Pospešuje izločanje seča in žolča in odpravlja vse zastoje, razstruplja telo, ga poživlja in mu vrača moč, je zapisal pater Ašič v svoji knjižici. Človeka kar pomladi. Koristi pri protinu, revmi, kožnih boleznih, čirih, tolšča-vosti, neješčnosti, lenem črevesju, pri prsni in trebušni vodenici, slabokrvnosti, zaostali menstruaciji, bolezni trebušne slinavke, pri mokrem vnetju rebrne mrene, pri sladkorni bolezni. Čaj iz listov in korenin posebej priporočajo za zdravljenje pozimi. Ta mesec na vrtu Obrezovanje Pri mladih drevesih moramo najprej vzgojiti krepko nosilno ogrodje, zato je močno krajšanje največkrat zelo umestno. Iz tega izhaja, da moramo šibka mlada drevesa obrezati tako, da bodo pognali močni poganjki, katere bomo uporabili za ogrodne veje. Drevesa, ki stopajo v rodnost, pa ne smemo več tako močno obrezovati. Seveda pa je bujnost rasti in začetek rodnosti močno odvisen tudi od sorte in podlege, na kateri drevo raste. Pri rodnih sadnih drevesih moramo februarja končati redčenje pregostih in izrojenih vej v krošnji. Drevesne krošnje se rade zgostijo in pri redčenju moramo paziti predvsem na to, da zagotovimo dostop svetlobi in zraku tudi v notranjosti krone. Izrežemo torej tiste veje, ki so pregoste, kot tudi vse tiste poganjke, ki rastejo navznoter. Drevesa z zračno krošnjo so bolj zdrava in posebej monilija in škrlup se v takšnih razmerah redkeje pojavljata. Pri redčenju pregoste krošnje ne smemo biti preveč boječi, češ da bomo zaradi tega pridelali mani sadja, saj nekaj manj plodov po številu vrednostno prekaša oboleli drobiž. Na vejah, kjer je do plodov do vseh strani možen dostop zraku in soncu, se bo sadje lepo razvijalo. Moda Travnato zelena in modra Pred leti je bila ta kombinacija barv silno modna in priljubljena, da ni nič čudnega, da jo mladi in tudi ne več mladi kar množično sprejemajo. Prinaša namreč toliko pomladne svežine, ki se po dolgi mrzli zimi res prileze. Torej moški: travnato zelena srajca in jopič ter hlače iz temno modrega jean-sa, dekleta moder kostim, s krilom ali hlačami in nežno zelena bluza. Pri tej kombinaciji ne gre za tisto čisto temno mornariško modro, ki pa je letos tudi silno modna, temveč za močno modro barvo. Sicer pa vam bodo trgovci kaj radi pokazali to kombinacijo barv. Pri italijanskih kot tudi severnih sosedih so jih izložbe že polne. To je ena od barvnih kombinacij, po kateri bosta rada segla oba, da se njuno druženje že na zunaj pozna... In za najmlajše modra in sončno rumena Hlače naj bodo široke, ohlapne, prostorne in dovolj dolge, zdaj zavihane, da jih bo mama lahko jeseni spustila dol. Predvsem pa morajo imeti velike žepe, katji toliko stvari je, ki jih mora takšenle fantič skriti vanje. Ni pa važno, ali so hlače rumene in jakna modra ali obratno. Glavo je, da gre za to kombinacijo. Tudi srajca naj bo karirasta v enakih barvah. Morda mu še škorenjce ali superge najdete v modri ali rumeni barvi. Skratka, naj bo tudi naš najmlajši "in". Aktiven in ugoden obiutek ves dan z MEDICINSKIMI HLAČNIMI NOGAVICAMI aer *raztične stopnje kompresije ^priporočamo pri stoječem delu *anatomsko razporejen pritisk na noqo V barvi koze, sive, črne, modre nižje promocijske cene 40DEN 1257,00 SIT 70DEN 1368,00 SIT 140 DEN 1709,00 SIT act mm ar w ^ fjggr > * m. > Kidričeva 47a Medicinski in ortopedski pripomočki 4000 Kranj tel.:064/226-464 Tc KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akvarele akad. slikar Damijan Stepančič. V preddverju Iskratel je na ogled razstava Kranjski slikarji -figuraliki. V kranjskem župnišču razstavlja Lojze Čampa male plastike-Odrešenjska drama. V paviljonu Elekro Kranj razstavljajo slikarji likovne skupine KUD Sava Kranj. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavlja akvarele akad. slikar in grafik Adel Seyoun. V Knjižnici I. Tavčarja so na ogled ilustracije za Visoško kroniko slikarja Iveta Subica. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Vesna Dolenc iz Škofje Loke risbe s suhimi barvami na temo Barvite podobe iz živalskega sveta. V kapeli Puštalskega gradu je na ogled razstava del nastalih v 2. slikarski koloniji v čast Antona Aibeta.. V Groharjevi galeriji je na ogled kiparska instalacija Sabe Skaberne in Draga Rozmana. SORICA - V Groharjevi hiši razstavlja slike s peskom-Stanka Golob-Lenar. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. Radovljica bogatejša za galerijo DOMAČI UMETNIKI V KAŠČI Radovljica - Potem ko so v radovljiškem župnišču konec lanskega novembra v prenovljenih prostorih odprli novo galerijo z imenom Kašča, so se v njej zvrstile že štiri razstave domačih umetnikov. Še ta teden je v galeriji na ogled razstava barvnih fotografij Anice Šolar in umetniško oblikovanih svetilk Franceta Šolarja. Že v začetku marca pa bo v Kašči razstavljala likovna dela priljubljena radovljiška ljubiteljska slikarka Andreja Ropret. To bo že peta razstava v prijetno urejenih galerijskih prostorih radovljiškega župnišča. Prvo so na ogled postavili konec lanskega novembra, ko so si RadovTjičani lahko ogledali skorajda vse izdaje svetega pisma na Slovenskem, ki jih je v uvodnem večeru predstavil prof. dr. Marjan Pekljaj. Teden dni kasneje so v Kašči slovesno odprli avtorsko razstavo Valerije Čučnik Grlj iz Breznice. Avtorica je na otvoritvi ilustracij z svojo zbirko pesmi Za žejne ptice predstavila svoje pesmi iz omenjene zbirke, ob uvodničarju dr. Resmanu pa je večer popestril še nonet Vasovalci. Naslednja se je v galeriji predstavila Anica Zaletel s slikami na steklo. Na otvoritvenem večeru - ta že postaja svojevrsten kulturni dogodek v Radovljici - je avtorico in njeno delo predstavil dr. Cene Avguštin, glede na čas okoli Božiča pa so v otvoritvenem programu nastopili še Franc Goličič s pesmimi in mladinski pevski zbor Kosa. "Za začetek smo veseli vsakega umetnika, ki se je odločil za razstavo svojega dela v novi galeriji Kašča, ki jo vodi Irena Resman," je povedal dr. Avgust Mencinger, ki je prav tako tesno povezan z delovanjem nove radovljiške galerije. "Radovljica je galerijo očitno potrebovala, saj je bil prostor na vsaki od štirih dosedanjih otvoritev poln do zadnjega kotička. Ob pomembnih cerkvenih praznikih bodo seveda v ospredju razstave, ki se bodo na te praznike tematsko navezovale - tako se na primer razstava slik na steklo gospe Zaletelove čudovito navezovala na božič, svetilke Franca Šolarja na svečnico, za veliko noč pa načrtujemo razstavo pirhov, dopolnjeno z izbranimi deli različnih domačih slikarjev. V prihodnje pa upamo, da bomo za sodelovanje pri oblikovanju programa galerije lahko pridobili domače umetnostne kritike, ki bodo sooblikovali nivo naših razstavnih projektov." Kot poudarjata dr. Mencinger in Irena Resman, Kašča ne bo konkurenčna drugim galerijam v kraju. Namenjena bo namreč predvsem razstavam domačih ljubiteljskih umetnikov, ki ne najdejo mesta v galerijah, kakršna je na primer Šivčeva hiša. Prijetni kulturni dogodki - v galeriji, ki jo lahko po potrebi spremenijo tudi v dvoranico za kakih petdeset ljudi, bodo prirejali tudi literarna srečanja - pa bodo prav gotovo popestrili utrip Radovljice. • M.A. ■s, 5/ ŽELITE ZNATI VEČ? V Radovljici organiziramo tečaj tujih jezikov v prijetnih, manjših skupinah. Poudarek je na konverzaciji in rabi tujega jezika v vsakdanjem življenju. Da bi vam ustregli, smo vam pripravili več možnosti: - 45-urni osveiitveni tečaj nemščine in angleščine; za tiste, ki so se tujega jezika že učili, pa ga dalj časa niso uporabljali - 90-urni tečaj nemščine in angleščine, začetni in nadaljevalni, primeren za tiste, ki so odkrili kako majhna je Slovenija - individualne ure, za tiste, ki potrebujejo strokovno obliko konverzacije - otroški tečaji, učenja tujega jezika Za vse informacije smo vam na voljo, če pokličete telefonsko številko 715-515 ali 715-988 vsak dan med 8.00 in 15.30, razen ob sobotah in nedeljah. PRIČAKUJEMO VAŠ KLIC! DIDOKTn Tudi Gorenjci bomo imeli svoj biografski leksikon BIOGRAFSKI LEKSIKON NA RAČUNALNIKU Kranj - Na prvem letošnjem muzejskem večeru v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju je zgodovinar j in strokovni sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, prof; Martin G rum predstavil podatkovno biografsko bazo na računalniku. 1 Kot je uvodoma dejal mentor Rodoslovnega krožka Jože Dežman, so se člani odločili, da spodbudijo nastajanje gorenjskega biografskega leksikona, ki naj bi bil po Primorskem biografskem leksikonu in Dolenjskem biografskem leksikonu, ki je še v nastajanju, tretji slovenski pokrajinski biografski leksikon. Zasnovo za nastajanje Gorenjskega biografskega leksikona so tokrat predstavili tudi javnosti, svoje poglede na nastajanje leksikona pa je strnil strokovni sodelavec Slovenskega biografskega leksikona, prof. Martin Grum, ki je hkrati predstavil tudi računalniško zbirko podatkov, katere avtor je. "Pravzaprav gre za relacijsko podatkovno zbirko, kar Rodoslovni krožek v Gorenjskem muzeju se je razvil iz študijskih krožkov, s katerimi je pred tremi leti začeta Tatjana Dolžan, danes pa v njem deluje dvanajst stalnih članov, ki se amatersko ukvarjajo z biografskim raziskovanjem pomembnih osebnosti in rodov na Gorenjskem. Mentor krožka je zgodovinar Jože Dežman. pomeni, da se podatki med seboj povezujejo in odpirajo naprej. Prednost take baze podatkov je možnost izvajanja različnih poizvedb, saj so posamezniki vodeni po različnih elementih, kot so spol, starost, kraj rojstva, kraj Kranj - Gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh" se je v preteklem koncu tedna gorenjskim gledalcem predstavilo trikrat, v petek v Linhartovi dvorani v Radovljici, v soboto v Kulturni dvorani KUD Ivan Cankar pri Svetem Duhu pri Škofji Loki in v nedeljo v Prešernovem gledališču v Kranju. Prav povsod so igralci, ki so zaigrali v komediji Valentina Katajeva "Dan oddiha" navdušili občinstvo. Več o gledališču "Nasmeh" pa v petkovi številki. Na sliki Meta in Frenk, upravnica in Miklavc • I.K., foto: Tina D. smrti... Tako si uporabnik lahko izbere naprimer slovenske arhitektke od 1950 naprej in računalnik bo izpisal samo nje, vse ostale pa bo izločil," je povedal prof. Martin Grum in dodal, da je računalniška baza tako lahko tudi nadomestilo za katalog. Računalniški program je v okolju Windows '95 v enem latu razvil Grum sam, saj s strani računalnikarjev za izdelavo tovrstnega programa ni bilo zanimanja, ker zanj pač ni nekega trga. V tem času je avtor vnesel tudi celotni fond imen, ki ga baza obsega, to je kar 12319 različnih imen, ki jih v pisni obliki lahko zasledimo v Slovenskem biografskem leksikonu, Enciklopediji Slovenije in Primorskem biografskem leksikonu. Slovenski biografski leksikon je po delih izhajal vse od leta 1925, v celoti pa so ga izdali leta '91. V prihodnje naj bi pripravili tudi 2. izdajo, kar pa je zaenkrat bolj pobožna želja kot ne. Tudi zato velja potrditi primernost računalniške baze, saj v tiskanem leksikonu zagotovo ne boste našli pomembnih osebnosti iz obdobja po 2. svetovni vojni, le TEMATSKA RAZSTAVA VLASTJE SIMONČIČA G '___k i te so bile namreč "obdelan« p( že pred vojno, v SlovenskclJ, biografskem leksikonu P pravtako ne boste našli nosti, ki so pomembneJf ^ Slovenijo postale po letu l^J Pr ko je bil leksikon zaklju#J pr (Primož Peterka naprim«^ je Podatkovna baza je v naspr?rf pQ ju z tiskanim leksikonom $jr in na vsake toliko časa bi W ^ podatke smiselno izdati tudi a* ^ cd romu. , Na podoben način naj • obdelali tudi podatke za On enjski biografski leksikon, P katerem bi sodelovali ta»., strokovnjaki, ki sodelujejo r a Slovenskem biografskem »**^e kikonu kot zgodovinarji, zealci, knjižničarji... NaW Jr ljubiteljev rodoslovja, kjj!^ združujejo v kranjskem Ro^j ac slovnem krožku, pa bi ^ Qc predvsem delo na terea^sir pravtako pa bi bilo potreb d-spodbuditi tako imenovali "lokalne kroniste", ki bi Jr pc magali s krajevnimi in druz^R^ kimi podatki. Omenje^Ve podatki bi poleg Gorenjs*^ l v nekoliko ožjem obsegu W>~? vneseni tudi v Slovenski % lr grafski leksikon, ki bo v koaj Jo ni fazi obsegal približno 30.°uj*a imen.* Igor K. ^ ---A $« vc ZLATA PTICA DVAJSETIČ Ljubljana - V klubu Central so v četrtek že dvajsetič podelili nagrado "Zlata ptica", nagrado za izjemne umetniške dosežke v preteklem letu. Letošnji zlatoptičniki so postali: plesalec in koreograf Branko Potočan, glasbena skupina Orleki, festival Mesto žensk in filozofinja Alenka Zupančič. Posebno nagrad« za življenjsko delo je prejela Majna Sevnik Firšt. Nagrada Zlata ptica je nastala pred dvajsetimi leti na pobudo takratne ZSMS in tednika Mladina, namenjena pa je bila kulturno umetniškim ustvarjalcem, mlajšim od trideset let. Starostna meja je bila kasneje ukinjena, nagrado pa sedaj podeljuje Liberalna akademija, v okviru katere je nagrajence izbrala sedemčlanska žirija v sestavi: Marcel ŠtefančiČ jr., Barbara Drnač, Ženja Leiler, Zdravko Kobe, Ivo Stropnik, Tomaž Brate in Jure Longvka. Zlata ptica za življenjsko delo je bila letos podeljena drugič, prejela pa jo je Majna Sevnik Firšt, balerina, koreografinja, TV režiserka in publicistka. Sevnikova je leksikon slovenskega baleta in plesa. Ples je bil zanjo vedno življenska radost, v raznih zvrsteh plesa se je izražala na različne načine in če je šlo zraven tudi za ščepec humorja, še toliko bolje, je med drugim zapisano v obrazložitvi. Med drugim je svoje baletno znanje izpopolnjevala v Parizu, bila članica ljubljanskega baleta, kasneje na TV prevzela delo koreografinje razvedrilnih, baletnih in otroških oddaj, se ukvarjala z režijo eksperimantal-nih plesnih videov, v zadnjem pasu se posveča predvsem publicistiki in svoje bogate izkušnje podaja mlajšim generacijam. Za dosežke v preteklem letu so Zlate ptice prejeli: Branko Potočan, plesalec in koreograf, za predstavo "Sanjam spomin a se spominjam sanj". Plesal je v Plesnem teatru Ljubljana in v belgijski skupini Ultima vez. Ustanovil je plesno skupino Fourklor, s katero je uprizoril dve predstavi, Kdo je naredil stanku skakalnico in tokrat nagrajeno predstavo, obe pa dokazujeta, da je v slovenski sodobni ples vpisana tudi velika doza humorja, katerega plesne refleksije Potočan vnaša v svoje ustvarjanje. Zasavska etno - punk skupina Orleki je na vrhnjo stopnico v slovenskem glasbenem prostoru stopila v začetku devedesetih let. Njihova zadnja plošča "Adijo knapi" je še ena v mozaiku zgodb iz Zasavja, zgodb o malih ljudeh. Rudarski žargon, obešenjaški humor in lepe melodije, blues, balada, polka, šanson, to so Orleki. Festival Mesto žensk za razgrinjanje in razbijanje stereotipov, ki že dve leti dokazuje, da z dovršitvijo realsocializma v zgodnji kapitelizem žensko vprašanje še zdaleč ni razrešeno, nasprotno stereotipi, za katere se je zdelo, da so že zdavnaj preseženi, še kako živijo. Mesto žensk jih poskuša izničiti. Filozofinja Alenka Zupančič je v številnih razpravah doma in v tujini z brezkompromisnim branjem Kantove praktične filozofije in teoretske psihoanalize dokazala, da obstaja neizprosna forma čiste dolžnosti. Etični subjekt ni le mnogo bolj nesvoboden, kot sam verjame, temveč tudi mnogo bolj svoboden, kot sam ve. • Igor K. Ob najnovejši razstavi Vlastje Simončiča - otvoritev je bil? M sredo, 19. februarja, v Ljubljani v Muzeju novejše zgodotf^ *a - prihaja do izraza poseben tematski del njegove umetni** nu fotografije. Gre za razstavo poimenovano z "eksperimenta' ih fotografija" in to seveda predvsem pomeni le en del . njegovega fotografiranja. Pomeni, da so mogoči tudi dmil je tematski izbori, za katere se zdi, da se njihova poimenovanj sp že vnaprej ponujajo, čeravno takšni izbori niso predvide^ pa -; $ se Do takšnega sklepanja lahko pridemo spričo velikan* 1q, nagrado zakladnice njegovih fotografskih izdelkov, ki se nahajajo ^ v Muzeju novejše zgodovine pa tudi v Slovenskem gledali^ ^ in filmskem muzeju; v prvem primeru je govor o 'J^ ^ fotoreportažnih posnetkih, v drugem o 50.000 posnet* gledaliških predstav, med drugim seveda. .. ^ . Dejstvo je, da si je Vlastja Simončič največ ugleda pridobi■ tujem, da velja za mednarodnega mojstra fotografije z nas' < & AFIAP, ESFIAP in HonEFIAP. To so najvišji naslovi svetuj »Jr. fotografije in utemeljeni so na mednarodnih priznanjih, ki&h\ Ai je pridobil s številnimi samostojnimi in skupinskimi razstav^ str z nagradami za posamezne fotografije, s številnimi predava«, ^ ki jih je imel po svetu, in s svojim posebnim, na tu) |Q imenovanim "slovenskim modelom fotografske vzgoje". . ^ k{ V celoti vzeto je Vlastja Simončič, po naključju ali pa tudi ^ bolj znan in cenjen drugod po svetu kakor doma. Nje8 v$ yjj najbolj izpostavljeno fotografsko delo je povečava njeg j ^ fotografije Prva minuta (1970), ki krasi pročelje Museum3 Generations v Washingtonu. «v Naštetih je vsekakor veliko prvin, ki nam vrhu v$ v zastavljajo celo vrsto vprašanj. Naprimer o pomembni Pr°a% jjr< O tem, da je v pnrn^. V{ ciji naše dežele v svetu, ki Slovenijo nič ne stane, P* promocija še malo ni zanemarljiva. O tem, da je v pri01* Y| njegovim mednarodnim ugledom Vlastja Simončič na Sloj^ kem še zmeraj med "odpisanimi". Med odpisanimi je vseka* qe bil. Ah pa je Še in bo med njimi za zmeraj? Ali je sedanja razstava v Muzeju novejše zgodovine k°r:«l \L končno « « Inimi str« tografije/,; jem vsako ^ a i npr. z nagra . Simončičevega življenjskega dela? Koliko časa potret^^ cm koliko ga lahko ima človek Simončičevega formata in njeg ^ Po let, da se bo družba sploh zmenila zanj - po meri, kakršna ^ $f( sledi? In če je družba majhna, ali to pomeni, da niti ne_ pr, imeti ustreznih meril, ima jih samo za manjše stvari, in k ^ potem kriv, če nekdo ustreza večjim merilom? On s2^-^ pij družba, ki bi lahko imela zelo natančen seznam svojih kfl ^ dolgovanj? $ej Tako ob novi Simončičevi razstavi problem umetn A ^ pridobia mnogo širše razsežnosti. Morda estetske p'uSe(J*!$. etične, eksistencialne in tudi eks-sistemske, saj se sistema j spreminjati čez noč. Žal še sveže deluje zdaj Že Simončičeva trditev iz 17. številke Žirovskega obča ^ oi; (1991): "Vse to sem doživel med svojim narodom, ki se^e f )i pred vojno, med vojno in po njej dal svoje moči, znaMO **Ji izkušnje. Za nagrado so na moje poštenje in čast obesili naJ^ji $e zločin - izdajo! Do danes, ko imam že sive lase, še nihče n» | tega madeža!" Franci Zagoričnik i, da se bosta slovenska družba in država končno^,- v'* - ' |^ v;1 ne bi pridobil pri svojem vsaK? v n bolj izgubljenem ugledu, če bi se odlikoval npr. z nagrad^ Jja obnašati dostojno in v recipročnosti z mednarodnimi str° nimi priznanji našemu velikemu umetniku fotografije • $ \ institut Prešernove nagrade n«» hi nriHnhil nri svnip.m vsako $\ \ 'Ječanje kluba gorenjskih direktorjev Dvor Zakaj se delavcem toži po starih časih {^^direktorjev sta bila France Tomšič iz sindikata Neodvisnost ^Uusan Semolič iz ZSSS i« ri»t*,orJ*! zbranimi na rednem srečanju kluba Dvor Preddvoru, izzvala (sicer nekoliko Plače direktorjev pod nebo? Na čelu slovenskih podjetij je vsaj sto zelo dobrih .<) fy»to) nestrinjanje in nelagodno presedanje. Sicer pa direktorjev, od tega pa - L T* gorenjskih direktorjev z zanimanjem poslušalo denimo-dvajset res vrhuns- ^E.bIJena gosta ■ predsednika naših dveh najmočnejših kih, nadpovprečnih in med- ^Skatov, že omenjenega Franceta Tomšiča iz Neodvis- narodno uspešnih, je menil Sh! m Dušana Semoliča iz Zveze svobodnih sindikatov Emil Mllan Pintar in s tem DiŽ2VeniJe (ZSSS). Tema večera je bila vroča: položaj odprl tretjo vročo temo J klavcev na eni strani in položaj direktorjev na drugi. večera - direktorske plače p*1. ZSSS sestavilo H«oicflt ca. zadev, od lastninjenja, težav s pomanjkljivo zakonodajo, pomanjkanjem trgov... Po Semoličevi oceni so odnosi Semolič, med delavci in direktorji sestavlja dvajset sa-sindikatov, od zares Krojnih Lha;x: _le številčno najmoč- u«" Pov ^r^šir SojfJ? Pa ima ZSSS okoli danes od podjetja do pod-$ acii« .č članov. Konfeder- jetja zelo različni; v nekater- ih podjetjih so dobri, vloge razdeljene, pa tudi soupravljanje je dobro razvito. Praviloma so takšna podjetja tudi poslovno uspešna. Najtežje pa je po Semoličevi oceni v majhnih podjetjih, kjer so sindikati običajno šibki in so delavci tako odvisni od direktorja, da se ne upajo niti pritožiti. Socialni sporazum podpisan do konca maja? Z drugo temo, ki jo je načel Emil Milan Pintar, so se sogovorniki dotaknili socialnega sporazumevanja med delodajalci, sindikati in državo*. France Tomšič je prepričan, da takšno obliko dogovarjanja v Sloveniji še potrebujemo, čeprav naj bi v dveh do treh letih socialni dogovor med tremi partnerji vendarle postal odveč. Ra- večera Je omejevanje plač sposobnih menedžerjev res umestno? Ali pa imajo po drugi strani nekateri neuspešni za svoje (ne)delo še previsoke nagrade? "Direktor naj ima spodobno osnovno plačo, poleg tega pa naj plača vsebuje tudi spremenljivi del, ki bo odvisen od direktorjeve uspešnosti," je menil Dušan Semolič, ki je sicer dejal, da sindikate bolj skrbijo plače delavcev kot plače menedžerjev. Sindikati se s problemom direktorskih plač srečajo šele, ko pride do skrajnosti, ko gre denimo podjetje v stečaj, tisti, ki ga je pripeljal v to, pa za to ni kaznovan. Po Semoli-čevih besedah so mnoga podjetja propadla prav po zaslugi nesposobnih direktorjev, po drugi strani pa je Semolič navedel primer podjetij, v katerih imajo zelo sposobni direktorji (pre)nizke plače. "Kdor je sposoben, naj ima dostojno plačo," je še menil. France Tomšič se je zavzel, da bi direktorske plače urejali na »"hom ^dikatov Neodvis-ttU'sindVu * ie eden mlajših '%ncrtov'pa ima 171 tisoč i^diLlnl38^3 °SemnaJ.St £pov^ , h dejavnosti, je JKoI al France Tomšič. jg'večin» JP?udarila gosta' je [Jibo^j'r delavstva včlanjena »i^diliJ e,n bodisi v drug iifrsoti.j. ' *lani sindikata pa J0".lcari?,brezposelni, ki jih je delav -isoč' saJ : "Prav ko PravnCi2gubi del°' Pravza-J potrebuje sindi- Se^Pomoč," je poudaril v^j.^daljevanju sta oba Varj'.11 a sindikalista odgo-g,^ilah na vPrašanJa Emila 0 Zanj?1, PintarJa> ki ga je nUin« ' kako ocenjujeta * 'hje sPremembe, do kater-. Uaje lo z osamosvojitvijo tfjenj^ave. France Tomšič T Wm ' da so bile korenite J/Paje mbe nujne, opozoril m se mna Žalostno dejstvo, da r»'ltoŽi s'kateremu delavcu zen v kriznih obdobjih bi po evropski način ter menil, da 9 ^sir^0 sta"n socialističnih njegovem mnenju zadosto- tajnost plač ni nujna, saj so (jI itin " ^° P° Tomšičevem valo bipolarno dogovarjanje tudi v tujini debeline kuvert ^ lr*Qo ^Ca^e' da se socialno Z8°'J med delojemalci in najvišjih menedžerjev javno Je m gospodarstvo pri nas delodajalci. Tomšič je bil znane. Tomšič je še opozoril ^ °cenj P^Jelo in po njegovi tudi kritičen do vloge gos- na dejstvo, da so tudi dir-°1 ^aln80 prav na področju podarske zbornice pri poga- ektorji neke vrste deloje-flisi^jTrne držav*» vataiHi toiro i a ni i h sai na i hi hila malci, saj morajo strogo poslušati lastnike podjetja, ki imajo glavno besedo pri njihovi individualni pogodbi in plači. Ob koncu srečanja pa je bilo iz vrst direktorjev slišati tudi nekatere očitke sindikatom, češ da niso storili dovolj za delavce, denimo v primeru znanih sporov okrog izplačanih regresov v letih 1992 in 93, ko so bili direktorji zaradi tega razglašeni za tatove, delavci pa za oškodovalce družbenega premoženja. Slišati je bilo tudi očitek, da se sindikati ne zavzemajo za pravice delavcev v zadrugah in kombinatih, ki jim z denacionalizacijo grozi odvzem zemlje, in podobno. Kljub kritikam pa je večer gorenjskih direktorjev s sindikalisti izzvenel prijateljsko; pluralizem sindikatov ne Škodi delavcem, so menili udeleženci, pokazalo pa se je tudi, da imajo direktorji in sindikati na marsikatero stvar podobne poglede. "Direktorji nismo naravni sovražniki delavcev in se zavedamo, da brez zadovoljnih delavcev tudi podjetje no," so še Peternel i s>ndnTe.države zatajili tako lP3iS?*kot tudi država. janjih, saj naj bi bila H nepotrebna. Tudi Dušan #5tnQJal an Semolič se Je Sem°lič se Je strinjal, da $ aln.e da so °ile struktur- gospodarska zbornica z ob-Tocja sPremembe nujne, veznim članstvom ne sodi evilnn! tem Je Prisl° do »;u *un nrnhipmmr jcot 1*1 HnaJbcJ'rn Pr°blerhov; ►vj vii n'J Pexrecega je izposta-n°st s ,čai°čo brezposel-,ne žna atero se še vedno ^Vsei0 uspešno boriti. bi delavstvo med pogajalce, a je poudaril, da so se vendarle že začele razvijati prave delo-dajalske organizacije, ki bodo v bodoče ustrezen pogajalski partner. Kot sta povedala gosta, je zelo ob- K ene$lo i , ----r-------o----------- l e>" ie brezposelnosti čutljiv del pogajanj vpra-JC opozoril Semolič. del; rt! '•^Prestrašenost avcev l lisUkn pa vodilna sindika-9^1ivdHnjuJeta današnji Jl^ieSC-V na odločanje >e? ..U0,111 njihove pra-(, i« , ložaJ delavcev ^ilkritiLpastrofalen'" Je D« Pojas l?en France Tomšič in if* ^dni* ' da Je zlasti v ! Ntra Jelikin Podjetjih t ^ vel unost uposlenih lJ p,inira h-ka- "Delavce disci- a Nebitni samo namig o f I ?^ žfi tennoloških pre- Sidan0Stn°Je' dadir' r»|Srajku«afs Prisluhnejo le H^nem L deJal Tomšič. ' 'No „0Pf Je priznal, da sanje, kaj sploh vključiti v socialni sporazum; po Tomšičevi oceni je nujno poglavje o minimalni plači in pravni varnosti, medtem ko naj bi bilo globalno urejanje mase plač v pristojnosti delodajalcev samih. Pa bo do dogovora o socialnem sporazumu - pogajanja se vlečejo že kar nekaj časa -sploh prišlo? Oba sindikalista sta izrazila prepričanje, da bo dogovor uspel. Sindikati so prizadevamo, je dejal Semolič, da bi sporazum kljub težavnim pogajanjem podpisali vsaj do konca maja. S prvim junijem namreč lahko pride do brezprav-ja, saj se izteče splošna Ž n-relctorji gi strani naši kolektivna pogodba za gos l? Jlhovj zah^. težav kot podarstvo, kar bi bilo za lini uuavktv iuui Morajo ut • ko'e8l» saj položaj delavstva lahko ne more biti uspeš uKvarjati s kopico zelo slabo. menili. • U. Peter Zaplet na Blejskem gradu se zaostruje Najemniku restavracije so odklopili elektriko V blejskem podjetju Turizem in rekreacija ne skrivajo želja, da bi še pred velikonočnimi prazniki, ko pričakujejo veliko gostov, razrešili zaplet z najemnikom gostinskega dela gradu. Bled - Ko so v turističnem podjetju Turizem in rekreacija pred tremi leti med sedmimi kandidati za najem gostinskega dela Blejskega gradu izbirali najprimernejšega, so se odločili za podjetje Residence, last Nicholasa Omana, sicer tudi lastnika gradu Grimšče in Riklijevega objekta ob Blejskem jezeru. Residence so izbrali zato, ker je izkazoval tudi finančno pripravljenost za skupno obnovo gradu in za to, da grad resnično postane najpomembnejša blejska turistična točka. "Na žalost smo kmalu ugotovili, da je eno pogodba, drugo pa izpolnjevanje pogodbenih določil. Najemnik ne plačuje najemnine in materialnih stroškov, finančno ne sodeluje pri obnovi, v nasprotju s spomeniško varstvenimi zahtevami posega v grad, ki je spomenik prve stopnje, se ne drži določb o obratovalnem času," pravi Stanko Slivnik, direktor podjetja Turizem in rekreacija, in poudarja, da posledice zapleta z najemnikom že škodujejo ugledu blejskega turizma. Podjetje je prvo leto od najemnika restavracije in bifeja na gradu izterjalo najemnino tako, da je vnovčilo akceptni nalog. Ko je enako poskušalo tudi za lani in predlani, je radovljiško sodišče odločilo, da vnovčenje naloga zadrži. Podjetje se je na sklep pritožilo, vendar pritožba zaradi počasnosti sodišč še ni prišla na vrsto. Maja 1995 je na okrožno sodišče v Kranju vložilo zahtevo za izpraznitev prostorov na gradu, prejšnji torek je bil v zvezi s to tožbo prvi narok, obravnava pa je bila že po dobre pol ure preložena. Pooblaščenka podjetja Residence je predlagala, da bi obravavo preložili za čas, da bi se iz tujine vrnila Nicholas Oman in direktorica Mateja Rautner; obe strani pa naj bi v tem času predložili nove dokaze. Najemnik dolguje 17 milijonov tolarjev Po podatkih podjetja Turizem in rekreacija dolguje najemnik za lani in predlani 17 milijonov tolarjev najemnine in materialnih stroškov (elektrika, voda in ostale komunalne storitve), skupaj z obrestmi pa blizu 25 milijonov tolarjev. Za elektriko, na primer, dolguje 770 tisoč tolarjev, za komunalne storitve 181 tisoč. Ker se je upravlja-lec gradu naveličal, da bi še naprej plačeval račune za elektriko, ne da bi mu jih najemnik poravnal, so elektrikarji v gostinskem delu gradu pred dvema tednoma odklopili elektriko. Restavracija je bila z izjemo prejšnjega "vikenda" kljub odklopu elektrike odprta, v kuhinji imajo plinsko napeljavo in si lahko kuhajo brez elektrike, svetijo pa si s svečami. Ker dolguje najemnik tudi za komunalne storitve, se lahko zgodi, da bo v kratkem ostal še brez pitne vode. Sogovornik je v tujini Pa ne gre le za denar oz. za neplačevanje najemnine in materialnih stroškov, ampak tudi za kršitve pogodbenih določil o obratovalnem času. Po pogodbi naj bi bil na gradu vedno odprt vsaj eden od dveh gostinskih lokalov (restavracija ali bife), dogaja pa se drugače: restavracija je bila zaprta ves letošnji januar, bife je lani "obratoval" samo dva meseca. Gostje se pritožujejo tudi nad kakovostjo gostinske ?onudbe in storitev, pravijo v podjetju urizem in rekreacija in navajajo, da je lani grad obiskalo manj skupin kot predlani. "Kot upravljala gradu smo v nerodnem položaju: kritike letijo na naš račun, vsa dosedanja prizadevanja za normalizacijo razmer na gradu pa so bila neuspešna. Ker je grad najpomembnejša blejska turistična točka, bomo poskušali vse, da bi do velikonočnih praznikov ali vsaj do obetavne poletne turistične sezone razrešili zaplet na gradu. Problem je še večji, ker nimamo sogovornikov: lastnik in direktorica podjetja sta v tujini," pravi Stanko Slivnik in poudarja, da je podjetje Turizem in rekreacija pripravljeno samo prevzeti gostinsko ponudbo na gradu. Občina bo nadaljevala z obnovo No, upravlialec gradu je po lanskih državnozborskih volitvah ostal še brez drugega sogovornika, brez vlade oz. možnosti za dogovarjanje z ministrstvom za kulturo, kjer so čakali na razplet vladne krize. Vlada je zdaj postavljena, zimski čas, ki je najprimernejši za načrtovanje in Eripravo naložb na gradu, pa je že minil, etos naj bi na gradu razširili muzej in uredili plinifikacijo, v slabem stanju je tudi razsvetljava. Čeprav ustavno sodišče še ni odločilo na blejsko pritožbo o podržavljenu gradu, bo občina tudi letos namenila iz proračuna nekaj denarja za obnovo gradu. V delovnem osnutku proračuna je za načrte ter za plinifikacijo in energetiko predvideno 17 milijonov tolarjev. "Grad je spomenik prvega razreda in ne glede na dileme o lastništvu zasluži, da nadaljujemo z obnovo," pravi Stanko Slivnik in poudarja, da bi ga radi obnovili vsai do leta 2004, ko bo Bled praznoval tisočletnico. • C. Zaplotnik Cena papirja pada Otroci razočarani nad izkupičkom Nezadovoljni zbiralci odpadnega papirja in ogoljufani otroci - Cenejši tuji papir - Majhna količina reciklažnega papirja - Kaj pa ekološki vidik? Na OŠ Cvetka Golarja so večjega interesa za to, in se na tekmovanje v zbiranju zelo razočarani. Lani so za kilogram starega papirja dobili enajst tolarjev, letos pa malo več kot pet. Do zdaj so bili zelo zadovoljni, saj so v protivrednosti zbranega papirja dobili fotokopirni papir, pisarniški material, material za projektno delo ipd. Tako da staršev niso obremenjevali tudi s temi stroški. Ko pa so za približno 25 ton dobili malo več kot 100.000 tolarjev, so se začeli spraševati, ali je vse to vredno tolikega truda. Vendar je ravnateljica Mara Potokar odgovorila: "Papir bomo še vedno zbira sprašujem se, kje je vzrok." Dodala je še, da je OŠ Cvetka Golarja ena izmed šol, ki zbero največ odpadnega papirja, in zelo ji je žal, ker učenci za to ne morejo dobiti nikakršne nagrade. V podjetju SET, ki je opravljalo kompenzacijo s šolo, so na vprašanje, zakaj tako velika sprememba v ceni, odgovorili, da se je trg papirja precej nasitil. V tujini, predvsem v Nemčiji, odpadni papir ni vreden nič, saj morajo plačati celo, da jim ga odpeljejo v papirnice. Kljub temu so papirnice polne, ne uspe pa li, ampak bolj iz ekološkega jim reciklirati vsega in tako ga vidika, ker velikih materialnih zelo ugodno prodajo drugim koristi od tega nimamo. Vsako šolsko leto organiziramo dve zbiralni akciji in ob dnevu zemlje en razred pripravi nekaj o reciklaži papirja. Težimo k ekološki vzgoji, velika škoda pa je, ker ni državam. Veliko slovenskih podjetij kupuje papir v tujini, pri nas pa je cena zaradi konkurence padla. Na OŠ Petra Kavčiča pa so lansko šolsko leto imeli še slabšo izkušnjo. Prijavili so odpadnega papirja, ki ga je v PIL-u razpisalo podjetje Vačo, d.o.o., iz Krškega. Temeljito so se organizirali, razni krožki so delali plakate... Pobudnica je bila učiteljica Urška Bizjak, ki pravi, da so se na natečaj prijavili Eredvsem iz ekološkega vidi-a, tudi cena je bila sprejemljiva in za nagrado se je bilo vredno potruditi. Šola, ki bi zbrala največ papirja, naj bi dobila 300.000 tolarjev nagrade. Otroci so se veselili obljubljenih izletov in se potrudili za zmago. Vendar obljubljene nagrade niso dobili, še denar za zbrani papir so dobili zelo težko. V podjetju Vačo so priznali, da so se res potrudili, vendar se na tekmovanje ni prijavilo dovolj šol, tako da nagrada ni bila izročena. Zbrali pa so več kot 30 ton kakovostnega papirja. K. Škrbo PREVIJANJE ELEKTROMOTORJEV IN « POPRAVILO EL. ROŽNEGA ORODJA S Tenetiše 14 4204 GOLNIK tel.; 064/461-230 fax: 064/461-483 .....................................................................■ 8 0 i Prodajalna pijač Tenetiše 48 : 461-327 TRGOVSKO TRANSPORTNO PODJETJE VALTER d.o.o. Gorice 61, 4204 GOLNIK tel./iax: 461-070 ELEKTROMEHANIKA previjanje in popravilo elektromotorjev Svetozar MATIJAŠEVIČ Golnik, Tenetiše 4a, tel.: 064/461-176 CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE IN PLINSKE INSTALACIJE LUKANEC MILAN s.p., TENETIŠE 34 S (064) 461 191 TRGOVIMA PRI MIHU Grašič Franc s.p. TENETIŠE Tenetiše 23, 4204 GOLNIK Tel.: 461-181 Delovni čas: vsak dan od 8. -12. ure in od 14. -19. ure sobota od 8. -12. ure, nedelja od 8. -11. ure PROSTOVOLJNO QASILSK0 DRUŠTVO TRSTENIK Ob novinarskem obisku se že vnaprej zahvaljujemo za uspešno sodelovanje in zaupanje našim krajanom. Oenus VENU6 - Izdelovanje perila in konfekcije ŽTI5ELJ VANJA, s.p. TENETI&E 43. GOLNIK 4204 Tel, in fax: 064 461 810; 064 461171 VENUo - Izdelovanje spodnjega perila - Tenetiše 43 pri Golniku Vam nudi spodnje žensko, moško in otroško perilo, pižame iz bombaža, frotirja in pliša, spalne srajce, body-je, tunike in še marsikaj lepega! Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ter od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure! Pridite v Tenetiše 43 - VENU& Vas prijazno vabi! Zvonik cerkve sv. Lovrenca v j kranjski, ladja v preddvorski občini Krajevna skupnost Trstenik, v katero sodijo še Pangršica, Čadovlje, Žablje, Povije in Babfl1 vrt, leži na severu mestne občine Kranj, v vznožju mogočnega Storžiča. Koliko ljudi prebiva v njej, niti v krajevni oblasti ne vedo natančno. V 183 gospodinjstvih naj bi živelo okrog 540 ljudi, točnega števila zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov ne morejo dobiti. Sicer pa so zadovoljni, da se vasi pri njih ne praznijo, da mladi, posebno fantje, ostajajo doma, ljudje pa se priseljujejo tudi od drugod. Južni del Trstenika, na primer, je povsem nov, nekdaj črne gradnje legalizirane. Bližina mesta, lepa cesta in še lepša narava • vse to je na Trstenik privabilo tudi številne vikendaše. Na senožetih nad Povljami je zraslo kakšnih dvajsetih počitniških hišic, na Orlih pa je že prava počitniška vas. Po ureditvenem načrtu je tod prostora za 120 hišic - nekaj rezerve torej še je. Vikendaši domačinom sicer niso v nadlego, čeprav je promet ob koncih tedna skozi Trstenik dokaj živahen, bolj jih dandanes jezi to, da so zemljo tako poceni prodali. Sicer pa so ljudje na Trste-niku in v okoliških vaseh kar dobro situirani. Vaških reve-žev ni. Veliko jih dela v Kranju, imajo nekaj zelo močnih kmetov, še več pa je polkmetov. Zaman bi iskali ped neobdelane zemlje. Trsteniški kmetje so usmerjeni v prirejo mesa in oddajo mleka, ki ga v Gorenjski mlekarni v Kranju cenijo po izjemni kakovosti, posamezne krave dajejo tudi po 40 litrov mleka na dan. Živino prek poletja pasejo na planinah Javornik in Velika Poljana. Jože Lombar, predsednik KS Trstenik V zadnjih letih asfaltirali večino krajevnih cest Teh ni tako malo, saj so vasi iz zaselki raztreseni vsaksebi. Letos se bodo lotili ceste proti Bašlju in Goricam. Soglasja lastnikov zemljišč so že pridobili, za okrog tri kilometre dolga odseka od Trstenika do Goric in od Babnega vrta do meje s pre-ddvorsko občino bo zdaj treba izdelati projekte. Kot je povedal predsednik sveta KS Trstenik Jože Lombar, je gradnja te ceste zajeta tudi v letošnjem planu mestne občine Kranj. V krajevni skupnosti postaja vse večji problem pokopališče pri cerkvi, ki ga ni več mogoče Širiti, prostora na njem pa je le še za nekaj grobov. Krajam pogrešajo tudi žarne grobove in mrliške vežice. Trsteničani so namreč eni redkih, ki vežic še nimajo. Navezujejo se na problem pokopališča. Domačini predlagajo prostor ob cesti proti Babnemu vrtu. Dom krajevne skupnosti je lani dobil novo fasado, obnovili so tudi sosednji gasilski stolp, na Pangrščici so uredili potok Stražnico in most, zaključili so z obnovo javne razsvetljave v Povijah in Babnem vrtu, potegnili traktorsko vlako do planine na Veliki Poljani. Skratka, številne probleme so v krajevni skupnosti Trstenik s pomočjo mestne občine Kranj že spravili pod streho, precej dela pa jih še čaka. Med drugim bo treba regulirati potok Stražnico še v zgornjem delu Trstenika, obnoviti javno razsvetljavo na Pangrščici in južnem delu Trstenika, urediti otroško igrišče za domom krajevne skupnosti... Štirinajst let Trsteniškega okteta Oktet vodi Franci Urbane, prepevajo pa predvsem narodne pesmi. Razen narodno-zabavnih ansamblov Fantje z vasi in Trio Storžič, katerega mladi člani že snemajo tudi lastne skladbe, neguje pesem tudi Trsteniški oktet. Od prvotne sestave pojejo še Štirje, med njimi tudi vodja okteta Franci Urbane. "Pevci se menjajo. Nekateri se naveličajo, pridejo drugi. Pevcev, tudi mladih, v naših krajih ne manjka. Škoda, ker je zaradi spleta okoliščin razpadel mladinski mešani zbor Karmen, ki je veliko obetal. Pri oktetu nas je trenutno deset, kar je dobro, če kdo od rednih pevcev zboli ali je službeno zadržan. Pojemo največ narodne pesmi. Vadimo dvakrat na teden pri meni doma. Nastopamo tako rekoč na vseh prireditvah v krajevnih skupnostih Trstenik, Tenetiše, Gorice in Golnik. Vse štiri krajevne skupnosti so nam pomagale pri nakupu novih oblek. Sodelujemo tudi na občinskih revijah, na srečanjih oktetov, peli smo na Koncertu iz naših krajev, sredi marca gremo na Kokrico na srečanje malih skupin..." Franci Urbane pravi, da je že kot fantič pel pri Nageljnu v Goricah. Trije od pevcev so svojčas igrali tudi v različnih ansamblih. Tudi ti so razpadali, želja po petju pa je bila vse močnejša. Končno so jo potešili v Trsteniškem oktetu. In čeprav se pevci v njem menjajo in Franciju Urbancu ob delu na kmetiji vaje ter nastopi vzamejo veliko časa, lepa pesem odtehta vse. Dodaten vir zaslužka kmetom predstavlja gozd, Janez Mar-kuta v Cadovljah poskuša z nasadom jabolk in jagod, v Babnem vrtu pa se Francka Markun ukvarja s kmečkim turizmom. Prav kmečki turizem je po oceni domačih gospodarstvenikov ena od še premalo izkoriščenih dopolnilnih priložnosti. V turizmu se kljub izjemnim naravnim danostim in kljub številnim popotnikom, ki gredo mimo, domačini na sploh še ne najdejo. Nimajo niti ene poštene gostilne, niti poštene trgovine. Živilina v pritličju doma KS na Trsteniku je majhna, še bolj kot založe-nost pa moti deljen odpiralni čas. Tudi obrtniki so v teh krajih zelo redki: nekaj avtoprevoz-nikov, klepar, med seboj imajo arhitekta, Boris Jež v jah kuha oglje, izdelava kov in strešne opeke Cadovljah pa je, žal, zamrla. Farna cerkev na Trsteni^ je posvečena sv. Martinu. L^j so ji obnovili fasado in ure^ okolico. Bolj kot ta cerkev, j datira s konca 19. stoletja - °: prejšnje stavbe je ohranjen baročni zvonik iz leta 17"3 pa je zanimiva cerkvica Lovrenca nad Babnim vrt°^ pod vrhom Gore sv. Lovreflf* ki je v osnovi zgodnjesredflJ veška in ima dragoce" "zlate" oltarje. Zanimivost cerkve je tudi to, kot PT* ,\ domačini, da stoji v pv občinah; zvonik v mestni o. čini Kranj, ladja pa v sosed« preddvorski. Trsteničani letos v zvoniku zamenjal1_ . železne zvonove z bron*5* ki so že naročeni. Obnemogel gasilski avt<> Trsteniški gasilci gredo v akcijo za denar, s katerim bi ^ kupili nov gasilski kombi. Do tega sklepa so prišli na občnem zboru društva . februarja, saj je tri desetletja star avto že krepko obnem^lL Kupili bi radi kombi za prevoz opreme, ki bi jih zaneslJ pripeljal do krajev požarov. ^ Požarov si seveda ne želijo, za zdaj imajo pred njimi tudi ^ lep mir, pravi predsednik društva Edo Becan. Po njeg0^,, *j znatno pomaga preventiva. Ljudi, ki trebijo travnike, opo1 ^ " jajo na nevarnosti požarov v naravi. Seveda pa nesreča počiva, kadarkoli lahko zagori v tej ali oni vasi. . ^ Prostovoljno gasilsko društvo Trstenik združuje 45 regi$ $ anih članov. Po pomoč za nakup novega vozila, primerne)? hribovita območja, se nameravajo obrniti na mestno ov°± Kranj, gasilsko poveljstvo Kranj, krajevno skupnost Trste I zavarovalnico Triglav, podjetja in seveda na krajane, doslej nikoli niso zavrnili. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto t TRSTENIKU in med drugim je naša komerciali«^ Stanka Kumljanc v domu krajanov na trsteniku a<*. tudi oštevilčene reklamne čepice. Prvo marčevsko sorl jJ sobotno dopoldne smo še dodatno ogreli s priložnosti**^ akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovf^ik kom smo na TRSTENIKU razdelili 49 ošteviU^ Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo torjj-odtrgali, vseh 49 včeraj dali v boben za žrebanje in izžr^ ^ kupona 017SOS in 017547 (nagradi: poljubno fcgjjf-Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 0l>7*u in 0I7534(nagradi: Glasova reklamna majica). Tntenltf%\ in Trsteničani' če je med štirimi Izžrebanimi Stevijf^l katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v soboto dobil'J*. A našim obiskom, čimprej pokličite Gorenjski glas, te*7jA 064/223 - ///, in nagrado oziroma darilno pismo J J pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakuj**' najkasneje do petka, 7. marca, do 14. ure. Gorenjski glas na Jesenic** V cnhntn ft marca hr» rir»r*»nlclH đlac na nhrS* Pri izbiri bodo imeli kandidati s poznavanjem crosoft Office okolja, mrežne aplikacija, elektronske urvN.L de,a 8 programskimi orodji, iskanje programskih "Porabniških rešitev. Izdelek za občo upravo, druge upravne naloge ' 5Kupne zadeve HoQoji: • ston°Vna ^obrazba , stopnja: višja (VII) - 3 Pravnap upravna, ekonomska, druga ustrezna - Uto!idelovnih izkušenJ - strokn Penost 23 delo z osebnim računalnikom Postopka '2P't 8" °PravIJen preizkus znanja iz upravnega p^^'ien Pripravniški izpit 2akonaSt izDiri Docl0 ime,i kandidati s poznavanjem ZakrJ!! 0 2rtvar» vojnega nasilja, zakona o vojnih veteranih in Ca,im°VOinihinvali'ih- 'n sP'ošnerorai°.Poleg navedenih pogojev izpolnjevati še posebne barjih n iraPj0^0'6, določene z Zakonom o delavcih v državnih Deiovr, RS'št 15/90,5/91'18/91122/91'2/91in 4/93,1 Bo'nim0^?™6^6 oomo sklenili za določen čas 12 mesecev s dvornes«*r,Pvn,lm časom in trimesečnim (pod tč. 1) oz. plsne ^OĆ tč- 2) Poskusnim delom. de,°yniphfc2 doka2ili naslov s , - —~^„, o izpolnjevanju pogojev in opisom !*0rnil nasinu . 2Lnai kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na "za razpis - ne odpiraj". z dnem objave razpisa, ne bomo upoštevali. Kandidati bodo o izbiri Na tuje prodajo že polovico izdelkov Mednarodni certifikat kakovosti Etiketa seveda potrebuje predvsem zaradi izvoza, saj na tuje prodajo že polovico izdle-kov, izvoz pa naj bi dobil 60-odstotni delež. Etiketina prodaja je zelo razdrobljena, saj so njihovi izdelki maloserijski in tako imajo 1.599 kupcev, od tega 127 v tujini. Lani so izvozili natančno 50,3 odstotka izdelkov v Nemčijo, Anglijo, Dansko, Švico, Nizozemsko, Italijo, Švedsko, Rusijo, Norveško, Belgijo, Hrvaško, Češko, Izrael in Hongkong itd. Letos nameravati povečati izvoz v Rusijo in na Poljsko. Etiketa je lani imela 1,3 milijarde tolarjev prometa, dobiček pa je znašala 28 milijonov tolarjev. Polovico so ga namenili razvoju, polovico (>a za dividende, ki do jih ani delili že drugič. Nihče še ni prodal delnice Etiketa je bila ena prvih delniških družb pri nas, saj je bila na sodišču registrirana že 2 decembra 1994. Njen osnovni kapital znaša 283 milijonov tolarjev, notranji lastniki imajo 60-odstotni delež, po de-setodstotnega pokojninski in odškodninski sklad in 20-odstotnega pid Maksima. Z Novo Ljubljansko banko namreč dobro sodelujejo in direktor Kokalj pravi, da ima Maksima za razvoj tovarne precej razumevanja, saj je bila pripravljena nameniti celo tri Četrtine in ne le polovico dobička. Zanimivo je, da so v Etiketo certifikati prinesli vsi zaposleni, kar pomeni, da so zelo navezani na podjetje. Etiketa ima tako 361 delničarjev, do sprememb pa ni prišlo, saj nihče od notranjih delničarjev delnice še ni prodal, čeprav so že vpisane KDD, Maksima ie svoj delež kupila na dražbi sklada za razvoj. V Etiketi je zdaj 231 zaposlenih, lani so jih sedem zaposlili na novo, predlani dvanajst. Izobrazbena sestava se nenehno izboljšuje, precej tudi v tovarni skrbijo za izobraževanje. Plače so v skladu s kolektivno pogodbo, na ravni slovenskega povprečja, izplačali so tudi regres, je povedal Brane Krajnik, vodja splošno kadrovskega sektorja. Tehnološka posodobitev Veliko pozornosti in denarja namenjajo tehnološki posodobitvi, lani in letos so v posodobitev proizvodnje vložili 2 milijona mark, predvsem v odpravo umazanih del pri čiščenju šablon. Pomemben korak je lastna repropriprava, zato niso več odvisni od zunanjih sodelavcev, pri te pa so zmanjšali stroške. V okviru tehnološke posodobitve, ki jo bodo zaključili do leta 2000, je pomembna pridobitev danski stroj, ki so ga montirali nobembra lani, veljal je milijon mark. Namenjen je tiskanju visokokvalitetnih etiket v povezavi z sitotiskom, zaradi odpravljanja morebitnih napak pa je računalniško povezan z danski izdelovalcem. Prav z visokovalitetnimi samolepilnimi etiketami si namreč v Etiketi obetajo še večjo prodor na evropski trg, saj naj bi se njihova poraba v prihodnjih letih povečala za 10 do 40 odstotkov. • M. Volčjak Merkur odprl prodajalno v Splitu Kranj, marec • Kranjski Merkur je 27. februarja odprl franSizno prodajalno v Splitu, že enaindvajseto v svoji franšizni mreži. Dober teden po odprtju franširne prodajalne v Širokem Brijegu v Bosni in Hercegovini je delniška družba Merkur skupaj spodjetjem Tomas & Co. odprla prvo franširno prodajalno v Splitu na Hrvaškem. Lastnik splitskega podjetja Tomas & Co. je Darko Tomas, ki ima tudi lastno trgovino na debelo. Merkur je njegov največji dobavitelej blaga, ki ga podjetje Tomas & Co. trži po vsej Dalmaciji in otokih. Prodajalna v Splitu ima 400 kvadratnih metrov prodajnih in 200 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov, kupcem je na voljo elektromaterial, vijaki in okovje, bela tehnika, svetila, električna orodja, akustika, antene, zeleni program, vodoinsta-lacijski material in sanitarna tehnika. Urejena je skladno z Merkurjevo celostno podobo, opremili so jo skaldno z Merkurjevo celostno podobo, opremili so jo slovenski izdelovalci. Prodajalna se nahaja v industrijsko-carinski coni, gre za prenovljen enonadstropni objekt, ki ga bo moč razširiti. Okrogla miza ob podelitvi nagrad GZS Nagrajencem je skupna razvojna strategija Nagrajenci so sprejeli filozofijo novega časa, zato so njihove rezultati vredni vsega spoštovanja, je dejal predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk. Kranj, 3. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je minuli petek slovesno podelila enajst nagrad za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu in podjetništvu. Na Gorenjsko je tokrat šla le ena nagrada, prejel jo je ANDREJ POLENEC, glavni direktor kranjske Iskratel in z zanesljivostjo lahko rečemo, da je šla v prave roke. Pred slovesnostjo je zbornica pripravila zanimivo okroglo mizo o aktualnim problemih EU in možnosti prodora na ruski trg. "Parlament gospodarstva", kakor je njen predsednik Jožko Čuk v slavnostnem govoru poimenoval Gospodarsko zbornico Slovenije, je minuli petek nagradila enajst gospodarstvenikov in podjetnikov, ki so prejeli denarno nagrado in umetniško delo. Gorenjca smo tokrat imeli le med vodilnimi gospodarstveniki, poleg Andreja Polenca (Iskratel Kranj) so bili nagrajeni še dr. Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Bruno Korelič (Luka Koper), Borut Mokrovič (Terme Čatež), Jože Stanič (Gorenje Velenje), za življenjsko delo pa je bil nagrajen Bojan Lesko-var (Unior-Atras Zreče). Med podjetniki pa so bili nagrajeni Franc Gašper (Gašper Radlje ob Dravi), mag. Janez Istenič (Barbara International Ljubljana), uspešno posluje, predlani je bila po dobičku najuspešnejša tovarna na Gorenjskem, za lansko leto primerjava še ni bila napravljena, lahko pa napovemo, da bo Iskratel spet pri vrhu, saj je dobiček še povečala. Pred slovesno podelitvijo nagrad je GZS pripravila okroglo mizo, za katero je o aktulnih problemih EU spregovoril dr. Boris Cizelj, veleposlanik in vodja slovenske misije pri EU, o možnostih večjega prodora na ruski trg pa Dušan Snoj, slovenski veleposlanik v Rusiji. Evropska komisija bo prve dni julija podala oceno o pripravljenost desetih kandidatk za polnopravno članstvo v EU, decembra pa bo padla odločitev, s katerimi državami se bo EU v začetku prihodnjega leta začela pogajati. V Bruslju Sloveniji v zadnjem času očitajo počasno sprejemanje nove zakonodaje, počasno lastninjenje in odpravljanje administrativnega nadzora nad cenami ter zadržanost do tujega kapitala. Nerodnost pn Shellu je sliko o Sloveniji zelo pokvarila. Pospešiti bi morali predvsem prilagajanje zakonodaje, saj sicer v Slovenija ne bo v prvi skupini kandidatk za polnopravno članstvo, kar bi bilo za nas velik šok, je dejal Cizelj, ko je odgovarjal na vprašanje direktorja Be- Na Gorenjsko je šla letos le ena nagrada, prejel jo je slavni direktor kranjske Iskratel Andrej Polenec. Foto: T. Doki. Miroslav Levar (Elgo-line Grahovo pri Cerknici), Štefan Pavlinjek (Roto Čeme-lavci) in Janez Vidmar (Elktroprom Izlake). Nagrajencem je skupna razvojna strategija, skrb za zaposlovanje in kakovost, okolje-varstvena odgovornost, uspešno rženje, vlaganje v raziskave in razvoj, ob tem pa kljub mačehovskemu odnosu povečujejo izvoz, je dejal dr. Anton Hrastelj, predsednik komisije za nagrade GZS. Čeprav je čas najboljši razsodnik, tudi pri nagradah, si vsaj za nagrajenca z Gorenjskega upamo reči, da je prišla v prave roke. Andrej Polenec vodi eno redkih visokotehnoloških podjetij pri nas, lahko rečemo kar največjo slovensko softversko tovarno. Že vrsto let zelo linke Marjana Cerarja, do kdaj bo Slovenija še stala med vrati v EU. Blagovna menjava z Rusijo je lani znašala že skoraj milijardo dolarjev, dolgoročno pa je to eden najbolj obetavnih trgov, je dejal Snoj. V Moskvi je prisotnih že 35 tisoč tujih podjetij, med njimi je 35 slovenskih, ki so vse bolj prisotna tudi v regi-' 1'ah. Najbolj obetaven je telekomunikacijski trg, do leta-2005 bo Rusija uvozila za 150 milijard dolarjev tovrstne opreme, pri tem bo kolaču si bo dobro rezino brez dvoma lahko odrezala kranjska Iskratel, saj njena telefonska centrala metacon-ta, ki so jo v Moskvi postavili pred olimpiado 1980, še vedno deluje in v Kremlju zvonijo Iskrini telefoni. • M. V. NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74l 612 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT MEGANE SCENIC 1.6 RT PRIVLAČNOST NENAVADNEGA Kaj pomeni orati ledino v novem avtomobilskem razredu, so tri francoskem Renaultu skuili že večkrat, še posebej, ko je lo za enoprostorska vozila. Pred trinajstimi leti je bil to espace, v začetku devetdestih malček tvnngo in od lanskega leta še megane scenic Slednji je posebnež zato, ker je enoprostorsko filozofijo zanesel še v nižji srednji razred. E Scenic je prišel kot tretji član Renaultove družine megane, ki si ie pot najprej utirala s kombilimuzino in kupejem. Prav zaradi svoje enoprostorske in zelo posrečene oblike pa je zagotovo najbolj zanimiva možnost. Scenic ima skoraj povsem enak sprtednji del kot ostali megani, toda spremenjen naklon pokrova motorja je vzrok za 18 centimetrov povečano višino. Streha se tako zlagoma spušča do povsem kombijevskega zadka in rezultat je ob nespremenjeni zunanjo dolžini, pros-toren večnamenski enoprostorski avtomobil. Čeprav je megane scenic dolg vsega 4,13 metra, je v Eotniški Kabini prostora več, ot bi ga morda pričakovali. Zaradi spremenjenega naklona armaturne plošče, ki je sicer povsem enaka kot v drugih meganih, je položaj za volanom občutno boljši, tako, da tudi vozniki z nekoliko daljšimi nogami nimaio posebnih težav. Žal je drugače s tistimi, ki sedijo zadaj in imajo namesto klopi na voljo tri ločene sedeže, ki pa so preozki in imajo preveč pokončen naslonski del. Zato bodo med daljšim potovanjem potniki zadaj hvaležni, če bo med vožnjo nekaj več postankov. Zato pa se megane scenic odkupi s pri-lagodljivostjo. Zadnje tri sedeže je namreč mogoče preprosto odstraniti, s čimer se osnovna prtljažniška mera z osnovnih 410 lahko Vsestransko prilagodljiva notranjost in poveča kar na 1800 razkošje z zložljivima mizicama na litrov, poleg tega pa naslonih sprednjih sedežev. je tudi polico, ki TW.NGOžeod14000DEM CU0Že0d 14.350 DEM CLASSIC že od I 24.350 DEM T^T M W NIŽJE CENE VOZIL i^l/ml UGODNEJŠI KREDITI %F VEČJA IZBIRA VOZIL SAMO V POKRITEM PRODAJNEM SALONU v PRESA v Cerkljah TEL-.064/422-522, 421-202 RENAULT PARKETARSTVO MIRKO FLORJANČIČ DELO DOBI POLAGALEC PARKETA IN OSTALIH TALNIH OBLOG tel./fax: 064/332-290 mob.: 041/667-552 avtotehna d.o.o. podjetje pooblaščeno za prodajo avtomobilov in nadomestnih delov znamke OREL ■O- ter servisiranje, v svoji podružnici na Jesenicah, Borisa Kidriča 6, takoj zaposli AVTOELEKTRIKARJA z delovnimi izkušnjami pri servisiranju vozil za določen čas 6 mesecev, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Vaše ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Avtotehna Storitve d.o.o., Kadrovska služba, Celovška c. 175, Ljubljana, za Avtotehna VIS d.o.o. Informacije dobite pri vodji podružnice g. Sašu Kobašliču, tel. 064/861 240 ali 064/861 661. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. -^.VI___ Renault megane scenic orje ledino enoprostorskih avtomobilov nižjega srednjega razreda. Hkrati megane scenic se s paketom opreme RT ponuja tudi dovolj dodatkov za varno in udobno vožnjo, med njimi elektriko za pomik stekel v sprednjih vratih, zračno varnostno vrečo in za doplačilo tudi klimatsko napravo. Med zamere gre tako kot pri drugih meganih, šteti bočni ogledali, ki sta premajhni, na scenicu skoraj smešno premajhni, grajo si zasluži tudi motorni hrup pri višjih vrtljajih in ročica petstopenjskega menjalnika s premalo tekočimi gibi. Kombijevski zadek skriva prostoren prtljažnik. skriva vsebino prtljažnika pred radovedneži, namestiti na dve različni višini. +++ob//ka prilagodljiva notranjost ^sprejemljiva cena /—neudobni zadnji sedeži -bočni ogledali -motorni hrup V nosu testnega megana scenica je bil nameščen 1,6-litrski štirivaljnik, ki so ga pri Renaultu razvili prav za družino megane. Čeprav ima v glavi samo osem ventilov in je zasnovan sorazmerno klasično, je to sodoben agregat, ki se odlikuje z dobrimi zmogljivostmi in še posebej z ekonomičnostjo. Z zmogljivostjo 90 konjskih moči ustreže srednje zahtevnim vozniškim željam, toda tudi narava tega avtomobila ni takšna, da bi si zaželeli zelo ostre vožnje. Podvozje je vseeno kos kar precejšnjim naporom in tudi nekoliko višja karoserija ni nobena ovira, zaradi čvrstosti, ni nobenega zvijanja. VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'tv I / *SJ ANJ A VI I M / I V M K A I AN | A CENA do registracije: 2.817.351,00 SIT (Revoz, Novo mesto) Toda treba je upoštevati, da je renault megane scenic v svojem rezredu ne samo prvi ampak bo med konkurenco, ki se mu obeta, najbrž odigral zelo pomembno vlogo. Tisti, ki so mislili, da bodo njegove prodajne krivulje nižje kot pri drugih meganih, so se zagotovo ušteli. • M. Gregorič I DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SARI 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - oobvmk I 090 75 17 TEHNIČNI PODATKI: enoprostorsko vozilo, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja sprednji kolesi, 1598 cem, 66 kW/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4130 mm, š. 1720 mm, v. 1600 mm, me-dosna razdalja 2580 mm, prostornina prtljažnika 4101 1800 mm. Najvišja hitrost: 170 km/h (tovarna), 173 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 13,7 s. Poraba goriva po normativu UTAC: 6,1/7,9/ 8,9 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 9,11. MEŠETAR Ocenili in izbrali najboljše traktorje V tedniku Kmečki glas so končali z akcijo, v kateri so bralci & podlagi objavljenega vprašalnika ocenili in izbrali dvanap najboljših traktorjev - po tri v vsaki skupini različno moČflJJ traktorjev. Pri traktorjih majhne moči (do 35 kilowatov oz konjskih moči) je zmagal Lindner 1450 pred Massev Fergusonojj 240 in Hurlimannom 335 (4WD). Pri traktorjih srednje moči ( 606 (60 KM) 40.319 mark, Same Explorer II 90 68.351 m«1*'" UNIQUE d.o.o. Gradnje, sanacije, montaže, Inženiring, projektiranje Savska cesta 34, 4000 Kranj tel., fax: 064/222-015, mobitel 0609-610-907 Zaposlimo: - 3 KV ZIDARJE - 2 KV TESARJA - 1 ELEKTROTEHNIK ENERGETIK INF.: 064/222-015 UNIQUE d.o.o, SAVSKA C. 34, KRANJ VCDCZCVflJC -TflflOT 090 42 65 156 NON-S TRGOVINA ♦ MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PE HJFE£ VAŠ POSLOVNI PARTNER ZABIROOPREMO! m naill nas Lisi«- na Blrlwelsovl 6/1 (nroollfnlL) iel,225-054.225-454 fax:225-454 Mnost osebnega obiska! 090/41-29 090/42-38 V hotelu Relax v Kranjski Gorije bila pretekli petek zanimiva modna revija, torenjskih hotelirjev in turističnih delavcev. Pripravilo jo je podjetje Alsoft iz gBa Kranjska Gora, 4. marca je udeležila velika večina gorenjskih ..««»..70»... , ,~ /0 Kv/wy«v« - . srv. Loke, ki se že peto leto uspešno uveljavlja na področju proizvodnje in trženja izdelkov Iz programa 9oSl (reii in hotelirstva. "S svojo vrhunsko kreacijo, skrbno izbiro materialov ter priznanimi proizvajalci skušamo željam in potrebam po najvišji kakovosti,''je poudaril direktor podjetja Miro Hafner. Na petkovi mod.n'i0rj& delovnih oblačil so predstavili najnovejše modele za hostese, natakarje, varnostnike, receptorje, kow?^# pomožno in tehnično osebje, sobarice, čistilke, croupierje, inšpektorje... "Predstavljamo ponudbo 9°^^ celotno hotelsko osebje, od varnostnika do direktorja. Usklajujemo lepoto in eleganco, funkcione' kvaliteto materialov in ekskluzivnost," je povedal Miro Hafner. • M.A., foto: Janez Pipan v ffcbrek, 4. marca 1997 k- 15. STRAN • GORENJSKI GLAS vreme danes nam vremenoslovi napovedujejo sprva še *-too Jasno, nato se bo pooblačilo. Jutri in v četrtek 00 delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. LUNINE spremembe ***rJe u nedeljo zadnji krajec nastopil ob 10.38, 7? u Prihodnjih dneh po Herschlovem vremenskem *yuču mrzlo, pihal naj bi tudi mrzel veter. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE (slASltlMhl MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Ansambel Zarja Tri leta stara odločitev Pred prireditvijo Franca Ankersta pod naslovom Šopek kovanih, ki je bila januarja v Radovljici, sem dobil priporočilo, da velja "pozornost obrniti" na mlad ansambel, ki prihaja iz Loma pri Tržiču. Trio Zarja s pevko, menda, kjer nastopi, poskrbi za prijetno popestritev na področju narod-nozabavne glasbe. Pa tudi na festivalih so že bili uspešni. t— - SMO PISALI NEKOČ Tele rubrika pa se je zgleda kar prijela, vsaj po vašem prZl.Vu sodeč. Prejšnjikrat smo tule spraševali po nekem oh/'fVoc'u ^'ta GorenJke' namreč po pecivu Triglav na'/ .s čokolado. Iz zajetnega kupa smo izžrebali drl\ nJ'n Pe* reševalcev, ki so pravilno odgovorili, da j *a to pecivo, in zato prejmejo 2 kg slastne čokolade, q/° Podarja Žito Gorenjka Lesce, to so: 1. Andrej fij!^' Jama 19, Mavčiče; 2. Rafka Tome, Begunje 42, jtfunfa 3. Cvetka Prevodnik, Temniška 36, Naklo; 4. JJJJ Gosar, Kovorska c. 19, Tržič; 5. Marija Žitnik, ^svška 17, Vodice. Čestitamo! '•plavne proizvodne usmeritve podjetja so predvsem si °xlVo<*nia čokolade, biskvitnega peciva, peka kruha in j*! Varstvo. Tako doma kot v tujini podjetje uspešno trli £Q§ov/ie znamke Gorenjka, Bali, pecivo Triglav in r°— (tole smo pisali v zadnjem letopisu Gorenjska) sj^af nismo brskali prav daleč nazaj. V odlomku se ie fVa ^e eno zemljepisno ime. Sprašujemo, katero ime q9> kaj predstavlja in kateri proizvod Gorenjke ga nosi. j 9°Vora pošljite na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova • *00p Kranj, do petka, 7. marca, ko bomo izžrebali pet c^jr*jencev, ki bo prejelo 2 kg slastne čokolade. v*$tila o prejemu nagrade boste prejeli po pošti. Prav, zakaj pa ne bi predstavili še kakšen mlad ansambel. Saj bo tudi Jože Antonič na letošnjem Alpskem večeru vključil ob velikem zanimanju številnih ansamblov za tradicionalno prireditev kakšnega "novinca". In kdo so torej člani ansambla Zarja s pevko? Najprej velja pojasniti, da so iz loma pri Tržiču in da je vodja in hkrati harmonikar ter pevec v ansamblu Drago Primožič. Kitarist in tudi pevec je Igor Soklič doma iz Grahovš v krajevni skupnosti Lom. Iz Grahovš je tudi basist Mirko Rozman. Pevka Sonja Primožič, ki z vodjem ansambla Dragom (še) ni v sorodu, pa je doma iz Jelendola. "Začeli smo pred tremi leti," je med obiskom konec minulega tedna pripovedoval vodja Drago Primožič. " Jaz sem pred tem igral v ansam- blu Glas Slovenije. Potem je nekako perišlo kar samo po sebi. Zgrabila me je neobvladljiva želja, da bi ustanovil svoj ansambel. In tako sem poiskal Mirka in Igorja, ki sta se takoj zagrela za idejo. Začela sta se učiti in naučili smo se. Za Sonjo sem samo vedel, da rada poje. Čeprav ni pela v nobenem ansamblu, je pristopila zraven in tako smo začeli z delom." Začetek pri Zarji je bil podoben kot pri drugih ansamblih. Najprej so si zadali eilj, da se čimprej predstavijo s svojo skladbo. Teh imajo zdaj že kar nekaj. Tako so zdaj pred drugim ciljem. Letos naj bi izšla njihova kaseta z dvanajstimi skladbami. Pravijo, da so kar dobro na poti do tega cilja. Pri tem pa jim pomagata Franc Ankerst in Franc Šarabon. • A. Žalar United colors of benetton. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za ansambel Zarja: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124,4001 Kranj ifiwa Zgodovinski ioTga tedna> ko n $ ° vlado, me ravno li°VanJa v parlamentu zadr- hpi- nekih občinskih sobanah dan preso volili v času P nek Tievaini občinski sesta W ,o smo bili mi, ki sme Poranxk,ovali> daleč od radijskih Zvef in tja do devete ure ljub nismo vedeli, ali je naša ali^en°va vlada izglasovana u |e£° Pribezljam domov, se v/ojj P°dučiti, ali imam novo Po va}preJ nestrpno pobutam «L,at}h domače mladine. „^ejf. ali je vlada izvoljena?" n0 QQvlada?"se naveliča-glrH** mladina in še naprej p0/,v,^a - mladih ie itak dQ ,,i a totalno nič ne zanima, m \>Pa ne zanima niti to> kdo treslo' me ]a P° kanček le $Qto°!!r?oim telefon in posku-je Uahti. Pri tisti llahti, ki kbruh"' ko ie na teh tleh Po*,i. , a demokracija, kar s''a>ih Mladino na tistih Polh?!}.', kJ%r se je pisalo o llahč- Ce kdo, potem ta upKa ve. S fli je vlada izvoljena?" hkisina vlad"?" se spet s\u$a^naveličano oglasi iz Pojft? vlada, naša... Ne 'iS** Poročil?" ne zanima, stol Dai no mir.. I z stola v spraviš v en majhen lepek, od gor do dol pa prevoziš v treh urah? V tej Sloveniji se guncajo po ne vem koliko ministrstvih in delajo frajer je. Naj grejo vsi skupaj v..." Ud tu naprej si ne upam več citirati, ker nadaljnji komentar- izjave naših politikov, potem... Potem je v resnici nekaj hudo narobe. Narobe z njo ali z mano, ki v poznih večernih urah tečnarim okoli in sprašujem, ali je vlada izvoljena? Verjetno bo kar narobe z mano, ki me, čudaka, še kar Tema tedna Glosa Kam sedet? Na luster! Novi poslanci so se hudo sporekli o tem, kje bo v parlamentu kdo sedel, kdo bo komu gledal v hrbet... Za take denarje, ki jih bodo vlekli do novih volitev, grem sedet magari na luster. se CQjo~~presedajo in afne gun- b°do k S"mo to Sledai°> kje ?a/a» čimveč pokasirali lePo t p- Pa v Sloveniji, ie Prosim, drlavi, ki jo ji niso več za časopis. Priznam - kar dol me je vrglo od šoka. Če se ta moja llahtnica totalno nič več ne zanima za politiko, ona, ki ji ni ušla nobena izjava nobenega politika in je še pred časom tekoče bruhala iz sebe vse globokoumne dnevnopolitične naprej in naprej zanima, kako se suče ta naša dnevnopolitična estrada. Ali pa je ona le v tistem stadiju modernega evropskega volivca, ki mu politika ni mar ali mu vsaj ni nekakšen hobi? To zanesljivo ne, kajti v Evropi se volivec ne zanima za politiko zato, ker je tam vse utečeno, samoumevno in le redkokdaj prihaja do kakšnih velikih pretresov. V Evropi se ve, kaj se lahko pričakuje • vsak politik je predvidljiva količina. Pri nas pa danes ne veš, kdo bo jutri polrl vse svoje obljube in fliknil na nasprotno stran. Dejstvo, da se je naša politika totalno priskutila slovenskemu volivcu, izhaja tudi iz prevelikih pričakovanj, sanj in obljub, da bomo v nekaj letih Švica. Ma kaki Švica! Ni dvoma, da imajo poslanci povsod po svetu privilegije, ampak da naši bivši poslanci, ki so doma, na čakanju, prejemajo leto dni poleg plače še vse dodatke, ki se lahko sučejo do 40 odstotkov plače - to je pa višek! Pet slovenskih povprečnih plač plus 40 procentov dodatka - da te kap! Vsi pa na borzi dela, dokler se le da, kaneda! A ko bi se vsaj poslanci sprenevedali, da so oh in ah pametni in da oh in ah hočejo vsi samo lepo in dobro! Ko jih spustiš v parlament, nekako kar pobezljajo in pokalejo svojo pravo otročjo nrav. Kako si drugače razlagati srdite bitke o tem, kje bo kdo v parlamentu sedel, kdo bo komu gledal v hrbet? Da ni izvoljence ljudstva sram, da volilcem kradejo čas in denar za tak otroški vik in krik, kam se bo kdo presedel. Za take denarje, ki jih bodo vlekli vsa ta leta do novih volitev, grem sedet magari na luster! • D. Sedej ŠIFRA: ALEŠ Zelo sem vesela, da ima tudi Gorenjski glas svojo rubriko. Vprašala bi rada, ali bom uspešna pri izobraževanju in kaj mi kaže tako na splošno. V upanju, da mi boste čimprej odgovorili, vas lepo pozdravljam in se vam lepo zahvaljujem. ARION Tudi mi vam pošiljamo lepe pozdrave in mnogo pozitivnih želja. Vidimo, da se niste vpisali v šolo, za katero ste hrepeneli. Zato lahko pričakujete tudi spremembe, ki bodo zelo silovite in nenadne. Kljub vsem težavam in oviram, ki se vam prikazujejo, boste v življenju veliko dosegla in živela po svojih načelih in željah. Prevelika zaskrbljenost in samokritičnost tiči v vas, zato velikokrat onemogočate sami sebe, da dosežete tisto, po čemer hrepenite, tisto, kar želite. Jasno si zastavite cilj, življenje je pred vami, živite ga tako, kot sami želite. V poslovnosti vam kaže velik korak naprej. Veliko možnosti imate, da odprete zasebno podjetje in dosežete velike pozitivne rezultate. Velika sprememba se bo začela dogajati po vašem 25. letu starosti, v tem času se vam bo življenje pokazalo v popolnoma novem obsegu, veliko boste dosegli v tem obdobju. Pomembno je, da prenehate brskati po svoji notranjosti, zaradi tega lahko zaidete v krizo, iz katere ne vidite izhoda. Včasih je bolje, da pustimo času, da opraiv svoje. Tudi za vas bo posijalo sonce. Trenutno je v ospredju vašega življenja ljubezen in partnerstvo. Zaužili boste srečo, veselje in radost. V drugi polovici leta sicer lahko pričakujte rahlo krizo, ki pa bo izhajala iz vas samih, zato bodite v tem obdobju previdna in ne izsiljujte ničesar. Izogibati se boste tudi morala nenadnih in silovitih sprememb. Torej, previdno in potrpežljivo. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481 -891 CENA 1 MIN -156 SIT ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE 0:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29,1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 7 1. Franc Flere s pevko Katjo: BILA SEM PREMLADA 2. Ans. Slovenski muzikantje in Strašna Jožeta: UMETNIKA NA SNEGU 3. Cita Galič s citrami: LA GOLONDRINA 4. Ans. Fraj kinclari: TIKA - TAK 5. Kraški kvintet: ZLATI ČASI Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Stanka Zupan, Smledniška 1, 4000 Kranj (1 kaseta) 2. Alojz Bregant, Velike Poljane 5, 8275 Skocjan (2 kaseti) 1. Nataša Koligar, Gornji Maharovec 2, 8310 Šentjernej (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. TELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TELEVIZIJA MAREC JE MESEC ZA... DAN ŽENA... MATERINSKI DAN VABIMO VAS NA JAVNO ZABAVNOGLASBENO TV PRIREDITEV DAN POMLADI v petek, 7. marca 1997, ob 20.00 v Hotelu Bellevue na Šmarjetni nad Kranjem Sodelujejo: Elio Pisak, Andreja Makoter, Zlatko Dobrič, Sanja in Urban Mlinar, Moni, Ansambel Cmok, Anita Vodušek, Miran, Skupina Obvezna smer, Braco Koren, narodnozabavni ansambel Šeruga, Gimme 5, Čarodej Branko, Modna revija - voditeljica: Maja Zagoričnik POSNETEK PRIREDITVE BO PREMIERNO OBJAVLJEN NA PRAZNIČNO SOBOTO. 8. MARCA, OB 20.30 V PROGRAMU GORENJSKE TELEVZIJE TELE-TV KRANJ, PONOVITEV PA BO NA MATERINSKI DAN, V TOREK, 25. MARCA, OB 21.30. SREDA, 5. MARCA 1997 TVS 1 9.00 Vremenska panorama 9.35 Včeraj, danes, jutri 9.40 Videoring 10.10 Oglejmo si, ameriška dokumentarna serija 10.35 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 11.15 Ciklus filmov Akija Kaurismaklja: Najel sem poklicnega morilca, ponovitev finsko-švedskega barvnega filma 12.30 Žive legende daljnih dežel 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.10 Razkrite skrivnosti, ponovitev 15.55 Kronika afriških živali, ponovitev 1. dela francoske poljudnoznanstvene serije 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, otroški kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Dosje J.K., slovenska nanizanka, 4. del; Aleš Valič, Dare Valič, Ivo Ban, Roman Končar, Metod Pevec 21.00 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Kinoteka: Grenki čaj za generala Yena, ameriški čb film; Barbara Stan-wyck, Nils Asther, Gavln Gordon, VValter Connellv, toshia Mori, Lucien Littlefield 1.20 Videoring 1.50 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.20 Svet poroča, ponovitev 11.50 Volja najde pot, ponovitev 12.20 Obala v megli, pono-vitevfrancoskega ČB filma 13.45 Obiski, ponovitev 14.15 Visoka družba, ponovitev 9. dela ameriške humoristične nanizanke 14.40 Plaz, ponovitev ameriške dokumentarne oddaje 15.30 Studio City, ponovitev 16.25 Umor 1. stopnje, ponovitev 20. dela ameriške nadaljevanke 17.10 Echo polnt, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.35 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Koncerti za mlade, 21. oddaja18.55 List in cvet, 5. oddaja 19.30 Echo point, avstralska nadaljevanka 20.00 Nogomet: Cetrtfi-nale lige prvakov 22.20 Zavrtimo stare kolute 23.00 Koncert filharmoničnega orkestra slovenske filharmonije 23.50 List in cvet, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 14.55 Dediščina sončnih bogov, ponovitev 15.25 Ao-tearoa, 2. del 16.00 Oprah Show 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni In lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Osumljeni 21.20 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.10 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.45 'Alo, 'alo 23.20 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.15 Dediščina sončnih bogov, slovenska dokumentarna oddaja 0.50 TV prodaja 1.10 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Na jug, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Ekstremno smučanje 13.00 Zamenjava ob rojstvu, ponovitev filma 14.30 Bolnišnica upanja 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravjel, ameriška nanizanka 18.00 POP kvlz 18.30 Ugledna četrt.ameriška nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Ženska v rdečem, ameriški barvni film 21.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.00 Obraz tedna 22.30 Gasilci, ameriška nadaljevanka 23.30 Na jug, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napo-vednik 11.00 Video kolaž 15.30 Živali 16.30 Vera in čas 17.30 Zaliv duhov 17.55 Zgodbe iz rečne obale 18.00 Pot v Avonleo, 51. del 19.00 Dnevnik 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Izziv 20.30 Skrivnostni kraji 21.30 Splošna papeževa avdienca 23.15 Dnevnik HTV 1 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni progam 15.15 Otroški program 16.30 Moč denarja 16.45 Trenutek spoznanja 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gaudeamus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominiska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Poslovni klub 22.30 Opazovalnice 23.00 Z namenom in razlogom 0.00 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.25 Poročila HTV 2 12.55 TV koledar 13.05 Bolnica upan-ja.ponovitev ameriške nadaljevanke 13.50 Moški imajo raje plavolaske, ameriški barvni film 16.50 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.05 Vse, vse, ampak zdravje 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Nogomet: Liga prvakov 22.35 Sestre, 1. del nanizanke 0.25 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 10.50 Otroški program 13.45 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Nordijska kombinacija, teki 4x5 km, Erenos 15.35 Zvezdne steze: Vesoljs-a ladja Vovager, ameriška zf serija 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.10 Sam svoj mojster 18.35 Strašno prijazna družina 19.00 Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju: Studio, iz Trondheima 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme, šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Serijska morilka, ameriški TV triler 21.40 Holokavst - zgodba o družini VVeiss, 4/4 del ameriške TV drame 23.20 čas v sliki 23.30 Peter Strohm, kriminalistična serija/Prijatelji 0.30 Rocky 3 - Tigrovo oko, ponovitev ameriškega filma 2.00 Holokavst - Zgodba o družini VVeiss, ponovitev 3.40veliki bančni rop, ponovitev ameriškega komičnega vestema 5.20 Strašno prijazna družina, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Luč v temi 7.30 Vremenska napoved 9.00 Čas v sliki 9.05 Policist iz Tolza 10.45 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 13.10 guba družina 13.55 VVildbach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zveznadežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Hiša ob obali, avstrijski TV film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Vrelišče: Seks turisti: Deklice in dečki po naročilu, dokumentarni zapis: znanstveniki raziskujejo človekovo spolnist, 0.05 Jessica, italijansko-fran-coska komedija 1.45 Pogledi od strani 1.55 Čas v sliki, ponovitev 2.25 Schiejok, ponovitev 3.25 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 5.20 Čas kulture, magazin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 14.40 na RT • vsak torek v Gorenjskem glasu in enkrat mesečno v reviji Otrok In družin« Ko vstanem, si oči pomanem, si nataknem hlače In na potep po Sloveniji. Dober dan vsem prijateljem, ki ob četrtkih poslušate RT. Tedni se vrstijo, tako seje odvrtela tudi zadnja februarska Četrtkova oddaja. Znanilci pomladi • zvončki, vijolice, trobentice so nas že pozdravili. Mi pa seveda raziskujemo nov kraj. Skupaj smo ugotovili, da je to bila SLOVENSKA BISTRICA. Nahaja se na Jv delu Pohorja, v mestu se bohoti srednjeveški Trg svobode in grad 8Iva večja industrijska obrata tovarne jedilnih olj in aluminija), koli I. 1300 so obzidali kraj in obzidje na vogalih utrdili s stolpi. Kraj je bil večkrat oropan strani Turkov In tudi do tla požgan. Včasih je bil znan po različni obrti In furmanstvu. Značilnost kraja je Bistriški grad, ki stoji na SZ strani mesta (renesančni dvorec). Ob gradu je zapuščen park z eksotičnimi drevesi in gabrovtm drevoredom. Grad ima prehrasne poslikane freske, Marijini kapelo In viteško dvorano. Posamezne hiše so ohranile bartočni stii fasad, na mestni hiši se bohoti ura. Sredi mesta na trgu stoji Bombaš (1953, na trgu Alfonza šarka pa baročna Konigerjeva Marijina znamenja iz I. 1771. Žunljska cdrkve sv. Jerneja se omenja že I. 1240, s svojo notranjostjo nam kaže spretne roke umetnikov. Nad Bistrico najdemo romarsko dvostolpno cerkev sv. Jožefa (1757). V bližini je naselje Zgornje Bistrice zaradi vodne energije bližnjih središč in oglja so v kraju nastale fužine, danes nadaljujejo z izdelavo aluminija. Soteska BISTRICA (iz Zg. Bistrico do konca Bistrice 1,5km) NAJZANIMIVEJŠA SOTESKA (tu najdemo serpentlnske kamnine, ostanke limskega kamnoloma (pod Novo vasjo), v bližini Je 5 m visok bistriški slap šum. Pri Smogavčevl žagi • 43 m visoka Maroltova jelka - tudi grad štatenderg si Ishko oQloclat0 SREČNO V ČETRTEK na RT. Janja Budič - Dušan Dolinar EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 428. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na vldeostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Razstava savskih likovnikov v avli Elektro Gorenjske na Primskovem 20.25 Glasbeni spot 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj - župan Vitomir Gros, dipl. inž. (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 428 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 428 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani LOKATV ... Videostrani non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Prlv glas Gorenjske 1996, 2. del 19.10 Risanka 19.47 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.25 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani R TRŽIČ Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Ob 14:30 imamo obljubljenega gosta v Potrošniškem barometru. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom. Sledila bo oddaja Naša priložnost, polna zanimivih informacij za podjetnike, če bo po sreči, pa pride v studio tudi gost. Zunanje političnim odgodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 18:45 vas seznanjamo z novostmi, najsi bo na knjižnem trgu, ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25. Tokrat smo pripravili oddajo z ZZTop. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija - Formula ena 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaknta oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Naš gost 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.15 Ponovitev jugranjega pozdrava 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glabo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa R RGL RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Psihosocialna pomoč družinam - gostja ga. Metoda Bole - socialna delavka 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kahne 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 6.00 Jutranji servisni progra 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.45 AMZS 7.00 Snežne razmere 7.15 Novice 8.30 Jutro Je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 11.00 Z vami je Ljerka Bizilj, kontaktna oddaja o vsekodnevnlh problemih 12.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.45 Črna kronika 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Okrogla miza RGL 20.30 Novi svet ♦ založba quatro 21.30 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Kamera obscura Etno glasba 24.00 Star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... če še ne veste, kaj nas združuje... to sta ljubezen do glasbe, prijateljstvo in seveda dve frekvenci 88,9 in 95 MHz ... vsako soboto do 14 JO ... smo točni, zanesljivi in ... vaši!!! A to še nI vse. Kdor nas redno spremlja, dobro ve, da je to edina možna lestvica zabavne glasbe, kjer prisluhnemo sleherni želji in vedno nagradimo najmanj dva sodelujoča. Tokrat je žreb določil Marijo Frelih iz Železnikov in Špelo Pravst iz Križev. Kako bo to soboto, kdo ve. Mogoče boste to VI ali VI, mogoče VI. Vsekakor pa bomo z vami Ml, ko bomo izbirali "izvajalca" tedna. Pridružite se nam, pišite nam do 8. 3. na naslov Radio Tržič, Balos 4, Tržič. Ker pa damo nekaj tudi na tradicijo bodo 8. marca "prvo violino Igrale" uspešne dame slovenske glasbe. Izbrali ste jih vi, zato izbira ne more spodleteti. Pa srečno do prihodnjič. Dušan, Tomaž in Mojca. Lestvica Ta dobr'h 10 1. Monroe - Jaz potrebujem več (2) 2. Zlatko Dobrlč - Ostaniva prijatelja (3) 3. Helena Blagne - Zaman - Najina pesem (4) 4. Milan Petrovič - Zaljubljen sem v tebe (2) 5. Vlctorv - Nov se dan budi (2) 6. Simona VVeiss - Vzela sem s! Štajerca (novost) 7. Deja Mušič - Ukradem te (novost) 8. Sanja Mlinar - Moje ulice (novost) 9. Anja Rupel - Ne pozabi me (novost) 10. Andreja Makoter - Prišlo mi bo to noč (novost) Kupon Ta dobr'h 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. kom. MATILDA ob 16., in 18. uri, amer. soc. drama MULARIJA ob 20. uri STORŽIČ slov. ljub. drama OUTSIDER ob 17., 19. In 21. uri ŽELEZAR amer. kom. SPACE JAM ob 18. uri, amer. drama LOV NA ČAROVNICE ob 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA amer akcij, film SVETLOBA ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacljol ŠKOFJA LOKA amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC ob 18. uri, amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 20. url ČETRTEK, 6. MARCA 1997 TVS 1 9.00 Vremenska panorama 10.10 Včeraj, danes, jutri 10.15 Videoring 10.45 Caroline v mestu, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 11.05 Kinoteka: Grenki čaj za generala Yena, ponovitev ameriškega čb filma 12.30 Svet divjih živali 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Videostrani 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.26 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 15.55 Dosje J.K., ponovitev slovenske nanizanke 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužiko, ameriška risana nanizanka 17.35 Hugo, TV igrica 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Frasier, 2/24 del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.35 Omizje 0.05 Tednik 1.00 Forum 1.10 videoring 1.40 videostrani TVS 2 9.00 Euronews 13.05 Karaoke 14.00 List In cvet, ponovitev 14.30 Koncert simfoničnega orkestra SF, ponovitev 15.20 Posadka 1.45 Poletni čas -zimski čas 17.15 Ellen Cleghorne, ameriška humoristična nadaljevanka 17.40 Echo Point, avstralska nadaljevanka 18.05 Podeželski utrip, 5. del angleške nanizanke 18.56 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Podoba podobe 20.30 Košarica: Evropska liga 22.00 Vzdihljaji Španije (in Portugalske), španski barv-nifilm 23.00 Alica, evropski kulturni magazin 0.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Superveleslalom (Ž), posnetek 0.40Podoba podobe, pono-vovitev KANAL A 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 15.00 Dannvjeve zvezde 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.00 Odklop, dokumentarna serija 22.45 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.10 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.10 TV prodaja 1.20 Video strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Ponos in strast, ameriški barvni film 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Na zdravje, nanizanka 18.00 POP kviz 18.25 Hokej super play off 19.30 24 ur 20.00 Hokej super play off 21.30M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.00 Argument 23.00 Gasilci, ameriška nadaljevanka 23.30 Na jug, ameriška nadaljevanka 0.30 24 ur 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 11.00 Video kolaž, ponovitev 15.30 Izviri 16.30 Otok zakladov 17.30 Zaliv duhov 17.50 Zgodbe z rečne obale 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik 20.00 To trapasto življenje, 1. del ameriške nanizanke 21.00 Iz zakulisja snemanja filma Evita 22.45 Dnevnik 23.00 Video kolaž ^kozmetikaAHiJ^t Ana Mali, Letence 43, Golnik Tal. it; 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIHURA, S0LARU HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila *S Dobro jutro 10.00 Poročila Zimski izobraževalni program '*£ Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška <* daljevanka 13.10 Santa Barb8£ ameriška nadaljevanka 13.55 Ris*™J 14.10 Poročila 14.16 lzobražeV»5 program 15.15 Otroški program i danes 1*{f Istre 1» Ponovitve 16.45 Besede, bese<£ besede 17.15 Hrvaška danes Kolo sreče 18.40 Poti Istre jja Hrvaška spominska knjiga 1»'lk. Dnevnik 20.15 Kultura 21.20 1% Ogresta in gosti 22.20 Opazoval^ 2Ž50 Klub D.D. 23.10 Filmska g Jackom Nicholsonom: Poštar fljt' samo dvakrat, ameriški barvni " 1.05 Poročila iae5ir$ 0M| lins, dokumentarna serija 15.20 ŠjjJJjI 16.50 Dj in Laura, britanski Hugo 19.00 Županijska pan°r^. 19.30 Dnevnik 20.15 Dosjeji X, w» iška nanizanka21.10 Filmi Rob!j. Rosselinia: Rim, odprto mesto janski barvni film 22.50 Filmska g|D/k, ja 23.30 Seinfield, amerl8" humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.50 Vsi pod streho 9.15 Čalifornia College 9.», Team 10.20 Columbo: Moje truP^ tvoje truplo, ponovitev ameriške K"1g, nalke 11.55 Nogomet: Liga prv»\ 12.55 Otroški program 14.50 Hi#£Y preriji 15.40 seaOuest DSV 16.2* Jj team 17.10 Vsi pod Isto streho Ijjg Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam *»x mojster 18.30 Strašno prijazna oj"*j, na 19.00 Svetovni pokal v ajp*^ smučanju: Superveleslalom V-llTJA' Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 »Pj. 20.15 Komisar ka kriminalistična Rex, avtstfijsko-n^ la serija 21.05 VV« , ameriška serija ^ Teksaški mejaš, ameriška serija Steiner - Železni križ 2, neJPj angleški protivojni film 23.35 Sliki 23.46 Organizacija, ameriški w , 1.25 Primer Cicero 3.05 SteiJ* Železni križ 2 5.00 seaOuest DSV. AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Luč v t#dj/i Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 N magazin 23.05 Nlghtvvatch: D^ dokumentarni film o novih dofl8!^ 0.00 Tehno-logika,M 5. del do£uVj tarne sreije 0.55 Šport - tanj iJJ Pogledi od strani 2.20 čas v sli*' ^ Formula 1, trening dirke za VN lije 4.00 Schiejok 5.00 Modern |H 5.30 čas kulture RDS STHRliO RADIO SORA VSAK P0NEDEU*1 od 16.30. do 18. & ODDAJA * TRETJI POLCfl' KINO CENTER amer. kom. MATILDA ob 16. in 18. uri, amer. musical EV'IA dr«^!f uri STORŽIČ amer. soc. drama MULARIJA ob 17. uri, slov. IjUP- ji.« OUTSIDER ob 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. SPACE JAM °5of0*J amer. drama LOV NA ČAROVNICE ob 20. uri RADOVLJICA - UNH^^ DVORANA slov. drama OUTSIDER ob 20. uri BLED Ni predstav0^ selitve na novo lokacijol ŠKOFJA LOKA amer. kom. ORANO" HOTELU MAJESTIC ob 20. uri f PRILOGA GORENJSKEGA GLASA GRADBENI PONUDBI Dober gradbenik zna prisluhniti tudi dobrem nasvetu Ljubljanski sejem danes odpira sejem Alpe Adria - Dom, ki obiskovalcem predstavlja: vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, vrt in vrtnarjenje, hobi program, kopalniško opremo,... Vse do 9. marca imate čas, da si tudi tam poiščete nasvet. Vsako leto ponavljajoče se dejstvo, ki se prav A - .VfV y vsi • f *j *j \s w^ h/v *»vyi;»rvi r*m wv v r j 0 marsikomu zdi prazno besedičenje, je, da se Pomladjo začenja tudi gradbena sezona. Gradi f sicer tudi pozimi, toda ugodnejše vremenske Venere vendarle naredijo svoje. Prihaja torej ^> ko bo potrebno izpeljati tisto, kar se skozi wno večinoma načrtuje. Le da so časi obsežnih °v°gradenj ie mimo, danes so v trendu pJedysem nadomestne gradnje, adaptacije, poso- ooitve, prerazporeditve,... fti vsakem pač to, kar mu dopuščajo njegove ^jjterialne razmere. Te so čedalje slabše, zlasti JjJMe druline pa živijo na robu življenjske r^stence, kaj šele da bi se podale v stroškovno p° velik zalogaj, kot je novogradnja. Zato so /h? Ve^noma prepuščene dobri volji staršev, ki 'p finančno pomagajo, najpogosteje pa jim tudi LZaradi denarnih teiav lahko kvečjemu tyf°Pijo nekaj svojega bivalnega prostora. svetlejše upanje za mlade družine so gotovo SClalna stanovanja, ki so v domeni občin. Te jih ^Cer gradijo, a kaj ko je čakalna vrsta zanje sf dan daljša. JSak si torej po svojih močeh pomaga sam. Toda J* Vadbenih podvigih niste vedno osamljeni, saj * v Gorenjskem glasu redno pripravljamo Vtogo Gradimo. Letošnja je še posebno obsežna, m nam Pr^a> d^a je konkurenca tudi v gradbe-jj^u vse hujša. Temu primerno so konkurenčne 3 C6ne' Pestra izmra materialov, pestrost najra-0LneJših gradbenih rešitev. Tu smo, da vas ^Vestimo o tistih, ki vam svetujejo in pomagajo. Ctna od njih se danes tudi predstavlja. Jaka Platiše 21, 4000 Kranj Tel. Fax: 064-328 223 Mobitel: 0609-647 337 POOBLAŠČEN t KROVEC ZA KRITINO R O O F I N G S Y S T E M Kdo Vam lahko ponudi več? mmtmmt mm t m mzmmmmh V Bramacu se zavedamo, da je vsaka streha tako dobra, kot je dober njen najmanjši del. Zato varna streha za vse življenje poleg kakovostnih in z okoljem skladnih strešnikov zahteva tudi dodatne visoko kakovostne strešne elemente. Nastavki zračnikov, dimniške obrobe in antenski prehodi so najpogostejše točke, kjer se v skrajnih vremenskih razmerah najprej pokažejo kritična mesta. V Bramacu smo prav za vsak del strehe razvili natančno dimenzionirano rešitev - sistem originalnih dodatnih delov. Z njim boste hitro in enostavno rešili vse strešne detajle od kapa do slemena. Tako boste strehi zagotovili dodatno varnost pred poškodbami, ki jih navadno opazimo prepozno. Celoten program Bramacovih originalnih dodatnih delov je na voljo v enakih barvnih tonih kot vsi trije modeli naših strešnikov. Njihovo nameščanje in vzdrževanje je hitro in preprosto. Naravne sestavine, ekološka neoporečnost, trajnost, gospodarnost, estetski videz in celovitost sistema so zmagovite odlike, zaradi katerih Vam lahko Bramac za kakovost svojih strešnikov (in dodatno za poškodbe zaradi zmrzali) jamči s 30-letno pisno garancijo. nmnm m. BRAMAC Vse za streho Bramacov program originalnih dodatnih delov Bramac d. o. O., Dobruška vas 45, 8275 Škocjan - tel.: (068) 322 007, faks: (068) 76 290 Bramac d.o.o., Otiški vrh - Dravograd, 2373 Šentjanž - tel.: (0602) 85 074, faks: (0602) 85 206 URL: http:\\vwvw.infotehna.si/bramac e-mail: bramac@eunet.si GRADBENIŠTVO Stane Žagar s.p. Senično 60,4294 Križe, Tel.:064/57-214, p.e.Rranj:064/325-258,mob.:0609/643-512 Organizacija in izvajanje zidarskih gradbeno-obrtniških instalacijskih zaključnih in montažnih del od projekta do ključa. PEČARSTVO □ kmečke peči □ lončeni kamini □zidani štedilniki □ keramične ploščice □ostala pečarska dela □zidane peči za pizze Janko JERALA C. na Lipce 14, 4248 Lesce, tel.:064/718-025 0 o o o o o o o o JEZERSEK cementni izdelki Izdelujemo STREŠNIKE, SLEMENJAKE, POHODNE ali TALNE PLOŠČE ter TLAKOVCE 4224 GORENJA VAS, HOTAVUE 64, tel.:0641681-221 ClCKIBODKEOfflOJBSDcDd VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV BOGDAN PRIMOŽIČ 064 681-320 Trebija 52 Mobitel :0609 634-420 4224 Gorenja vas ELMES JOŽE MRGOLE s.p. Struževo 10a. Kranj Tel./fax: 064/225-727 Mobitel: 0609/649-460 ELEKTROMEHANIKA SERVIS - KRANJ ELEKTROINŠTALACIJE ELEKTROMERITVE O stanovanjski in poslovni objekti O strelovodi O antistatika teL:064 691 941 IH fax:064 692 642 mteL0609 627 981 tri s.p. Matjaž Oblak, oec, Čevljarska ul.29, Žiri GIT Adaptacija d.o.o. Tržič s^anovanJ> kopalnic, postavitev krušnih peči in kaminov, zidarstvo, pečarstvo, vodovodne in elektro instalacije, pleskarstvo Švegel Vinko Lom 5 4290 Tržič teUfax: (064) 55-060 MabiO Line a.o.o. C/ podjetje za gradbeni engineering y^W) Jani Fabjan ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU • polaganje vseh vrst keramike, marmorja in granita • celotno renoviranje kopalnic Golnik 100, 4204 GOLNIK, Slovenija tel./fax: 064461-406, mobitel: 0609 646-652 Zrno na zrno - pogača, soglasje na soglasji - hiša Že smo zapisali, da se danes gradi tudi pozimi, kar nam pač omogočajo novi materiali in sodobna tehnologija. A še vedno velja, pozimi se večinoma načrtuje, predvsem pri graditeljih in prenavljalcih stanovanjskih hiš. Zanje je zima najprimernejši čas za pripravo potrebne dokumentacije. Mogoče je prav zaradi tega za mnoge letošnje graditelje sledeči prispevek odveč, vsem, ki pa se na gradnjo šele pripravljate v naslednjih letih, pa priporočamo, da si prispevek vsaj preberete, če ne celo shranite. Opisali bomo namreč celoten postopek za pridobitev gradbe-nega dovoljenja, od začetka do konca. Najprej vam svetujemo, da se predhodno pozanimate o zazidljivosti zemljišča, o čemer vas poučijo na Upravni enoti Republike Slovenije. Recimo, da imate zemljišče že v lasti, pri tem pa je potreben tudi vpis lastništva v zemljiško knjigo. Potrdilo o tem izda zemljiška knjiga. Preden se podate k zbiranju in urejanju lokacijske dokumentacije, ki jo izdela pooblaščeno podjetje za urbanistično načrtovanje (Domplan), si morate priskrbeti katastrsko kopijo oziroma odmero zemljišča. To običajno izdela Geodetska uprava oziroma pooblaščeno podjetje. Ko bo lastništvo izkazano, bodo na Domplanu ARKETARSTVo avli* * polaganje paketov * ladijskih toplih podov * plute \v\ ostalih oblog začeli z izdelavo lokacijske dokumentacije. Pozor! Za pridobitev potrebne dokumentacije je praviloma potreben tudi geodetski posnetek parcele. Ta se v letošnji zimi ni dal narediti, sedaj, ko je sneg skopnel, pa je čas pravšnji. Za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ki ga izda Upravna enota RS, je potreben kup soglasij. Ta so elektro in komunalno (vodovod, toplovod in kanalizacija) soglasje, v določenih primerih pa še sanitarno, požarno-var-nostno soglasje, soglasja sosedov in vseh prizadetih, soglasje Podjetja za upravljanje cest in vodno gospodarsko soglasje. Zgodi še, da so zahtevana tudi kakšna druga soglasja; na to morate računati. In kot rečeno k lokacijski dokumentaciji potrebujete še potrdilo o parcelah lastništva - kategorizacija, ki ga izda Geodetska uprava, in geološko poročilo terena, ki je v pristojnosti Geološke službe. SUKOFlESKARSTVOu ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL 21, tel. 632-700; fax: 632-848 • (jj^ IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: A Š © i/deUjo f/vsAdo po sistemu JUBIZOL aH DEMIT s poobksiili obtU tovarn O obfMOvijO IN pREplEsicAJO fASAflo - NOVO, SIARO, qUdko iN TERANOVO Z ApNOM aH ACR)COlORJEM © pREplESkAJO STAvbNO poltiŠTVO ' NOVO aIJ STARO @ PREplESkAJO NOVE Ali STARE izdtlkt i/ IfSA IN koviNE ® IZRAVNAJO iN pREslikAJO NOVE aH STARE STENE V VAŠEM STANOVANJU Z ApNOM, dispERZijsluMi b AR VAM i (jupol), VaHt OMETOM, MO/AilcOM Ali OSIAliMi MOdERNIMI dEkORATIVNIMi MATERlAli pO VAŠi izbiRi © pROTipOZARNO /AŠČilijO Us aH koviNO © polo/ijO VSE VRSTE IcERAMiicE © polo/ijO pARkET, TOpli pod, TApisON PREPRIČAJTE SE 0 KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN! Za izdelavo celotne dokumentacije boste maksi' malno odšteli tisoč mark; verjetno pa manj, okvim1 rok izdelave pa se suka do treh mesecev. Vse skupaj pa se lahko tudi zavleče posebej če med izdelavo dokumentacije pride do kakšnih sprememb. Ko je lokacijska doku* mentacija izdelana, se m0* rate napotiti na Upravno enoto RS, oddelek z* okolje in prostor, ki vam bo izdala lokacijsko dovol; jenje. Hkrati se odmer1 tudi sprememba nam«' mbnosti zemljišča. Nato morate poravnati soraZ' merni delež za komunal' no opremo. S tem stc opravili premagali polovi' co poti do začetka gradnje* Nazadnje pride na vrsto & pridobitev gradbenega do; voljenja, prav tako PfJ Upravni enoti RS. Jasno, tudi tu se postopek zavlečf v mesece. In samo želite t* da vaše zemljišče ni pre' dmet kake pravde meJ sorodstvom ali s soseda stvar se zna še krepk0 zavleči. Za enostavnejše Pr mere, kot je stanovanjsk3 hiša, kjer se ne pričakuj6 nobenih zapletov, lahko & lokacijsko in gradben0 dovoljenje zaprosite is*0' časno. Vendar na Uprav^ ki enoti svetujejo vsem, * imajo zahtevnejšo lokacJ jo parcele oziroma s° deležni kakršnihkoli 9^' tožb sosedov ali sorodn1 kov, naj soglasja prid0 bivajo postopoma. Sioe ) ust Na zaj Prc go( bo-Pre isk odj Pri nit] ja. bo, i2b žel V rtia izv tak Prc tuc Ho odj rna Poi odjek pa je tudi tu, tako kot TEI TERMO, d.d., industrija termičnih izolacij 4220 Škofja Loka, Trata 32 Telefon: +386 64 6140 Telefax: +386 64 634 065 E-mail: post # termo.si PRODAJNI PROGRAM: • sistemi izolacij za gradbeništvo s kameno volno TERVOL • tesnilne mase - kiti • proizvodi iz armiranega poliestra • paneli za protipožarno in protihrupno zaščito • specialni foliji TTVEK in EURO-TOP za sisteme toplotnih izolacij poševnih streh (mansard) Obiščite nas na sejmu ALPE ADRIA - DOM v Ljubljani, dvorana C, RP št. 15. marsikje drugje: odloČi*6^ je na vaši strani. Na sfc pa vam polagamo: če j vam kjerkoli zalomi oma ne najdete izhoda nastale situacije, obrnJ j se na Domplan ali Upf3^ no enoto. Tako pri prveJJ kot pri drugem nasl° vam bodo nesebično tovali in pomagali. P* živci vas ne bodo izdali- TRGOVSKO PODJETJE trgovina z gradbenim repro materialom in storitve F Potaje 109,4202 Naklo, tel.ta: (064) 731-252,731-352 PRUVI NflSLOV ZA TRGOVSKI SERVIS - UGODNE CENE - LASTEN PREVOZ - DOSTAVA, RAZKLADANJE POLEG PRODAJE NUDIMO TUDI STORITVE V BLAGOVNEM PROME^ Vend Projektiranje in gradnja Zev pot pridobivanja lokacijskega in gradbenega dodoljenja ste že opravili Eni hitreje, <*rugi dlje, za vse pa upamo, da ste bili pri tem uspešni. Na vrsti je konkretno delo. lUst :^ar se naJPreJ *>e malo I lavimo pri projektiranju. . Gorenjskem deluje kar Jetno število birojev za enn iranJe- Pri abiTi naJu" l dneJ§ega pravzaprav niti ne ste imeli težav. Povsem freProst in učinkovit recept sprite |ja le-tega je naslednji • —^ rumene strani najno- •e)fcga telefonskega imenika ^začnite s telefoniranjem. Samo projektiranje vam v Pnrnerjavi z ostalimi stroški j11 ne bo vzelo veliko denar- Se najceneje in najhitreje °°Kste prišli skozi, če niste ?,!reni in nimate posebnih 3a in naročite tipsko hišo. tein primeru boste plačali £ani kot 1000 mark, tri t5°de projekta pa dobite Dražje pa je seveda Hektiranje po naročilu. In P dolgotrajnejše. Za tovrstno nrrN°1-- J • -t-i«-!— Kako hitro pa se vam bo žep praznil, je spet odvisno predvsem od vas samih in vaše iznajdljivosti. Če imate dobre prijatelje in sorodnike, ki bodo radi priskočili na po- Tudi gradbenih podjetij je na Gorenjskem precej. Zato so tudi njihove ponudbe različne. Za zgraditev stanovanjske hiše do vselitve vam zaračunajo od 900 do 1500 P^eSie i oMčSno moč (seveda brezplačno), se mark na kvadratni meter, ^je tam od 3500 do 4500 zna gradnja zajetno poceniti. Cena kvadratnega metra je Pot l.na končni izdelek pa je oa.- 110 čakati mesec, dva. ipiJSn° od zahtevnosti prošnja. lPr»?aj pa le h 8radnii- 7X1 se avi stroški šele prično. Do neke mere seveda. Ker pa časi udarnih akcij počasi izginjajo, se marsikdo raje odloči, da gradnjo stanovanjske hiše zaupa kateremu od gradbenih podjetij. pač odvisna od razporeda prostorov v hiši. Npr. več kopalnic boste imeli, dražji bo kvadratni meter in obratno. V to ceno je pogosto vključeno že tudi projektir- anje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Stanovanjsko hišo vam gradbeniki postavijo najhitreje v treh mesecih, običajno pa v roku šest do osem mesecev, z delnimi presledki pa v enem letu. Se najbolj običajno, in tudi gradbena podjetja so tega najbolj navajena, so gradnje do tretje faze, torej do podstrešja. Kar v nekaj gradbenih podjetjih vam bodo pravzaprav dejali, da tako ali tako gradijo le do tretje faze, naprej pa ne. Po drugi strani je tudi takih naročnikov največ, saj se le-ti radi znajdejo in tudi želijo priti skozi čimceneje. Tudi tu pa so cene zelo različne, kakor se pač razlikujejo tudi hiše in načrti - nekatere so večje, druge imajo veliko prostorov, spet tretje imajo krožne stopnice in še bi lahko naštevali. Tako je tudi težko povedati enotno ceno, vseeno pa velja, da gradnja hiše do tretje faze pride okoli 80 tisoč mark - plus, minus 20 tisoč mark. SPOSOJA DVIGAL <£I>ELO NA VIŠINI MiK^OJO OZ. STORITVAMI PREVOZA S SEBIČNIM TELESKOPSKIM DVIGAL« "v'QOVANJE OSEB IN TOVORA. PARTIZANSKA 18, 4260 BLED, TEL.: (084) 741-355, FAX: (064) 741-350 • ŽALUZIJE * ROLETE • LAMELNE ZAVESE • TENDE IN MARKIZE Podjetje SENČILA BLED je svojo pestro ponudbo vseh vrst senčil dopolnilo z j^ovna višina dvigala je od 1 do 18 m, maksimalna nosilnost košare je 200 ll^blikuje ga velika mobilnost, enostavno upravljanje ter 100 % varnost. il u kPteiko dvigalo lahko vlečete z močnejšim osebnim avtomobilom, " Krajse premike na delovišču pa je opremljeno z lastnim pogonom. ? SPOROČAMO IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! ^Informacije: 064 741 355, fax: 064 741 350 SALON POHIŠTVA TITOVA 1, JESENICE Tel.: 81-543, 861-441, int. 25-20 T C L J C «.«.•. Razširjena ponudba na dveh lokacijah - v isti zgradbi. Na stari lokaciji razširjen program kuhinj z možnostjo računalniškega načrtovanja. Na novi lokaciji velika izbira sedežnih garnitur, regalnega pohištva, vzmetnic itd. PONUDBA TUDI NA INTERNETU http://ROBAS.ETK.SI/SFINGA EMAIL: SFINGA C« ROBAS.ETK.SI TRGOVINA Srednje Bitnje 70, 4209 Žabnica Tel.: 064/312-000, fax: 064/312-331 Šmartinska 152 Hala A 10 - južni vhod, 1000 Ljubljana Tel.: 061/185-16-01 ZAS10PSTVA ZA SLOVENIJO D Mer ten - stikalna tehnika, senzorji ootoo o<*o#o momom KAISER podometni program, votli zidni program, program betonske gradnje, kaiser doze vroče zračne pištole s priborom uporabne na vsaj sto načinov (odstranjevanje barv z lesa, varjenje, dezinfekcija, odtalitev, aktiviranje sprijetih lepil, predgretje, preoblikovanje, krčenje, varjenje s prekrivanjem, varjenje plastičnih mas, zrcalno varjenje, rezanje stiropora) DAHL - elektro inštalacijski kanali, aluminij, pločevina, PVC # NIGRAM d.o.o. NIZKE IN VISOKE GRADNJE Snakovška 12, 4294 Krite, to/.: 064/57-490, mM.: 0609/614-827 - NIZKE IN VISOKE GRADNJE, TLAKOVANJE IN ASFALTIRANJE, ZUNANJE UREDITVE - KONTAKTNA OSEBA - JANEZ AUSER - PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE - KONTAKTNA OSEBA - ing. BOJAN PREŠEREN AOUAHIT d.o.o. Cesta Staneta Žagarja 32, KRANJ tel. in Sax: 326 464 TRGOVINA IN IZVEDBA VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV IN KERAMIKE Z BARVAMI, LAKI IN ELEKTROMATERIALOM TITOVA 22A, JESENICE (POD TRŽNICO) tel.: 85 063 MIZARSKI SERVIS Franc ZUPANČIČ, Bohinjska Bela 13 a tet.: (054) 720-050 • POPRAVILO IN MONTAŽA - okna - vrata - pohištvo ♦ MENJAVA ODMIČNIH SPON (nasadila pri pohištvenih elementih) • MENJAVA VODIL PRI PREDALIH • IZDELAVA IN MONTAŽA PREGRADNIH STEN - vetrolovi • MONTAŽA OBLOG - stene - stropi SILIKONSKA CEVNA TESNILA • za obnovo starih oken in vrat - rešijo težave s prepihom, prahom, hrupom in z Izgubo toplote j L ELEKTRO GRELNA OPREMA JJ ZORMAN OGREVANJE TLAKOV, CEV0V0P0V IN STREŽNIH OgTOKOV BAKOVNIK TOMAŽ VISOKO 98 tel.: 431 223 mob. 0609 643 423 SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO ADAPTACIJE STREH BAJŽELJ VILI Ceste Toma Zupana 20, 4202 NAKLO tel./fax: 064/471 775 MCGAMIK trgovina: Retnje 11, 4294 KRIŽE tel/fax: 064 57-267 TRGOVINA, INŽENIRING, STORITVE Retnje 11, KRIŽE, tel.: 064 57-267, 0690 631-502 Delovni čas: vsak delavnik 9. -17. ure NOVO! Krediti že od T+3 % dalje INTEREEHIEI V Intersalonu pri Žabnici imamo za vas ugodne cene bele tehnike proizvajalcev Gorenje, Candy, Zanussi. In novo: izbirali boste lahko tudi med stroji cenovno zelo ugodnega proizvajalca Philco ali pa naročali visoko kvalitetne izdelke proizvajalca Blanco. Pokličite: 631-510 V Intersalonu pri Žabnici boste našli vse za lepo kopalnico: keramične ploščice, ki jih boste lahko dobili takoj, sanitarne garniture, kadi, pipe in še in še. Pokličite: 631-510 Delovni čas: pon - pet: 9 -19 sob: 9-12 Dorfar[e 17, 4209 Zobnica Tel./Rtt: 064/631 510 Brez tesnilnih mas ne gre Gradnja že dolgo ne zahteva le cementa in peska. Razvoj je šel tako naprej, da so kemične tovarne, doma in po svetu, razvile najrazličnejše dodatke za beton in malto, različne tesnilne mase in kite.Vse tisto, kar se pač lahko uporabi za izboljšanje kakovosti v gradbeni industriji. Osnovni namen tesnilnih mas je tesnenje med istimi in različnimi materiali. In kakor so materiali, ki jih uporabljamo pri gradnji stanovanjske hiše in drugod raznovrstni, so tudi tesnilne mase različne. Glede na njihov dober oprijem na različne materiale, namreč. Pod tesnilne mase štejemo plastične, plastoelastične in trajno elastične mase. Ker so tesnilne mase pogosto izpostavljene zunanjim vplivom, sodobna kemična industrija razvija take tesnilne mase, ki so čimbolj odporne na staranje in vremenske vplive, na ultravijolične žarke, vodo (tudi morsko). Zahtevana je tudi odpornost proti kemikalijam in, kot smo omenili že na začetku našega prispevka, se od tesnilnih mas pričakuje dober oprijem na podlago. Vse naštete lastnosti tesnilnim masam omogočajo dolgo življenjsko dobo, kar je tudi ena izmed zahtev ne samo gradbene industrije, ampak tudi navadnega, povprek nega graditelja in adapterja. Med tesnilnimi masami so gradbene? laiku najbolj znani različni silikoni "! poliuretan. Zaradi različnih vrst ločimo M j vrste silikona. Prvi, masa na kislinski osnov (silikon A) se uporablja za silikatne podlage. Tako se najpogosteje uporablj* za tesnjenje stekla, aluminija in keramik' zelo primeren je za tesnjenje akvariji Tega silikona ne uporabljajte na kovini. Druge vrste silikon, ki je prav tak° zmešan na kislinski osnovi z dodatkoji fungicida (silikon sanitar), je prav ta**? trainoelastična tesnilna masa. Tovrstfl1 silikon je zaradi fungicidnega delovanj* zelo primeren za tesnjenje fug v sanitarnoj in drugih vlažnih prostonh. Tretji silikon r narejen na nevtralni osnovi (silikon nj* Glavna značilnost tega silikona je, da ** zelo dobro oprime tako na gladke kot n» porozne površine. To omogoča spajanj najrazličnejših materialov, od stekla, kef*' mike, aluminija, kovine, betona do karnn* marmorja, plastike in lesa. S tem silikonom lahko med drugim poskusite zlepiti tu"1 ogledalo. VELIKA PREDSEZONSKA RAZPRODAJA KERAMIČNIH PLOŠČIC IN SANITARNE OPREME POPUSTI od 25 % - 40 % DO RAZPRODAJE ZALOG a 111 ft/t fTV l ftJT Do,enJska c- 325. Ljubljana AllIlVltA I IN I. Zlato Polje 4K, Kranj i== zavarovalnica triglav, d.d. OBMOČNA ENOTA KRANJ Bleivveisova 20, 4000 Kranj Tel.: (064) 26 90, telefax: (064) 212 624 Nesreč se ne moremo izogniti, lahko jih le predvidimo ter omilimo finančne posledice še posebno v času, ko gradimo, preurejamo ali adaptiramo stanovanje! GRADBENIM ZAVAROVANJEM vam bo zato v času gradnje in adaptacije prihranjena marsikatera neprijetnost! In zakaj ravno gradbeno? KER: • krije vse vrste škod; v primeru požara, eksplozije, viharja, toče, padca letala, manifestacije in demonstracije, izliva vode, dežja, odtrganja zemljišča, posedanja tal in potresa • krije gradbene nezgode (padce in udarce delavcev kot tudi napake pri izvajanju del, napake v statičnih in drugih izračunih, napake pri izdelavi načrtov in navodil za gradnjo ter napake v konstrukciji in v materialu) • krije vlomske tatvine, ki nastanejo na nevgrajenem gradbenem, obrtniškem, instalacijskem materialu in na opremi, ki je namenjena za vgraditev v zavarovani objekt v gradnji • krije odgovornost izvajalca del • krije nespretnosti, malomarnosti in naklepe delavcev v gradbenem objektu • omogoča tudi pridobitev vinkulacijskega potrdila (v primeru, da gradite s pomočjo posojila), na osnovi katerega v primeru nesreče, npr. nedograjena hiša pogori, zavarovalnica odplača posojilo banki oziroma posojilodajalcu Vse to z enim samim zavarovanjem! Vzemite si čas za razmislek in nas pokličite! Ker življenje potrebuje varnosti kot marsikje drugje, kjef zasebna pobuda in P°^L. nost posameznikov šele °» tavljivo prebuja. Na Blejski Dobravi, M Lipcah in tudi na K°ZrllhJ ljudje, podjetja in l^.^ obrtniki zelo hitro prilag¥> novim izzivom in zahtevi Uspešno podjetje za elektroniko T0RUS vso proizvodnjo izvaža Blejska Dobrava - Po stečaju Iskre na Blejski Dobravi in začetnih težavah sodi danes TORUS, d.o.o., med zelo uspešna slovenska podjetja v nemški lasti, ki zaposluje 200 ljudi' Podjetje za proizvodnjo in trženje elementov za elektroniko TORUS, d.o.o., na Blejski Dobravi je pred leti ustanovila Iskra Telekom Holding, d.d., zdaj pa je slovenska firma v nemški lasti, v lasti VOGT electronic. Proizvodni program podjetja so navite komponente - klasični, prekatni transformatorji in toroidi, kabli za avtoin-dustrijo: zapora vožnje ( Audi, BMW, Škoda, Seat, Ford, Porsche, Mercedes..), krmilni kabel za Opel in BMW in elektronski plin za BMW. Podjetje ima interne certifikate s strani Audija in Siemensa, letos, 17. marca, pa gre v presojo standard ISO 9001. Direktor Janez Ločniškar pravi: "Lani se je proizvodnja precej spremenila: uvajati smo začeli avtomatizacijo na navitih komponentah, saj je bilo ročno delo. Moderni stroji, višji nivo zahtevnosti in pokazale so se potrebe po delavcih z višjo izobrazbo, kot je bila prej. Podjetje, ki je imelo v začetku le 8 zaposlenih in precejšnje začetne težave, zdaj zaposluje 200 ljudi in veseli smo, da smo bili predlani v Sloveniji na sedmem mestu po odstotkih izvoza, saj kompletno vso proizvodnjo izvozimo in na četrtem mestu po dobičkonosnosti. Lani smo prešli na nov način poslovanja - poslovno leto se je zaključilo septembra. Imeli pa smo ogromne težave zaradi spremenjenih carinskih predpisov za uvoz opreme. Plače hitreje rastejo kot je rast nemške marke, osebni dohodki sicer predstavljajo precejšnje stroške, s i. dar pa niso plače previsoke - P]a£e soke so dajatve. Delavci pL-e> dobivajo redno in so nekoliko > kot je kolektivna branžna P°^etni-pred sprejemom pa je nova p°dJ ška pogodba." . ČETRTEK, 6. MARCA 1997 TELE-TV KRANJ TV rleostrani 18-*5 Test slika 18.56 ki,!*Povednik TELE-TV 19.00 TV ^POt 19.03 EPP blok - 1 19.08 Top 199« ■ 10 Poročila Gorenjske 429. 18 S '2 tiska: Gorenjski glas jutri D Vrabl Pavliha (v *ivo) " vodite|i: 11 199« ,"10 Poročila Gorenjske 429 ,„f? Iz tiska: Gorenjski glas jutri ia Pavliha (v živo) - vodil 56 ^oi-Pokličite po telefonu: 33 Tv Danes na videostraneh 20.00 T Kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.08 vaL!?ot 20-10 De'o policistov in bom?81 v 0Dcini Cerklje 20.30 Vojak sodi. Postavitev vojaških poklicev -vortii /.e: brigadir Janez Kavar, v živo. tel«!ljlca: Beti Valič, pokličite po «Wonu; 33 11 56 21.10 Poročila 21 3oi8ce 429 21 25 EPP blok " 3 dršm , m: Prebivališče zmajev - Gorani JI1 rePriza> 2240 lz tiska: GorZ2i8,ki 9|as Jutri 22.45 Poročila b|"reniske 429 23.00 Z vami smo nasvidenje 23.01 Odpovedni VU? Parama TELE-TV Kranj 23.02 8onL8trani oIiau iIE V KONTAKTNIH OD-eff^H TELE-TV KRANJ - POKLI-PRinr,*0 TELEFONU: 33 11 56! SpRe?ilUJEM0 SI PRAVICO DO 2£!MEMBE PROGRAMA. POKLI- LOKA TV 20*22 Napovednik 20.01 Spot tedna Po^ EPP blok 20.10 Loški vrisk, trani 21 10 Epp blok - Vdeos- TV ŽELEZNIKI Postrani TV Železniki preko ~ od f VC^IR^N° T$ Železniki preko 9I«ZUTI podlagi Radia Žiri. VI- od 17. do 19. ure ob \ 3 i| 1°-letnici. 1etob,18' 19.15 in 21. uri. S«rii.L,UtriP občine Železniki 19.00 Ob io, film 20-00 Koncert MPZ NIKO ATM TV KR. GORA trani 18.08 Test 18.15 Napoji"'.. 2®-17 Igra doma na Kredarici, Jfjj2 )».23 Risanke 19.15 Videostrani *1j£ e ' glas Goreniske 1"6' 2 del Satelitski program Deutsche - "e 22.00 videostrani TV ŠIŠKA O0fteo^8tran' 19-50 Napoved sporeda Telemarket ^°V*J sporeda .. Telemarket .. Videostrani "vlPULZ KAMNIK 18-0S odeo strani 1800 ™ Proda)a 18,2 .°troški program, Steping out »Pot J*as gost - ponovitev 19.40 Top *0.1n S;45 TV prodaja 19.50 Spored u Glasbeni mix 20.30 Mladinski 23jQsa-?? 21 -30 Film 23.00 Top spot ^ "V prodaja 23.10 Video strani *A KRANJ t**iJh£e*ek programa, uvodna na-C 5-50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -Or^Jutranja kronika 7.20 Čestitka HaT?ei?nia 7.40 Pregled dnevnega Hov lf° EPP 8.20 Oziramo se 8.30 ^ a t«Znam domov 8.40 Pregled wiz 13.40 Novinarski ?anea ilk J3-50 EPP 14.00 Gorenjska 4-8oi c2'^° Planinsko športni kotiček S Odm P 15-25 EPP 15.30 Dogodki Sln»,ey Rs 1«-00 EPP 16.20 ?7-80 c^' Prispevek 18.50 EPP ffl 1a £P I8-0« Gorenjska danes, \Ž°*Music machine 18.50 EPP * arkom^erni program - Parnas z ^am«^8''06™ 24.00 Zaključek ^arr* Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40. Nato bomo ob 15:30 spremljali in komentirali, osrednja pozornost bo veljala nadaljevanju seje občinskega sveta. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodno zabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v urendištvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 13.00 Gibljive slike 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Radovljica 18.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 8.05 Naj, naj 6.15 Novice 6.30 vreme 6.45 AMZS 7.00 Snežne razmere 7.16 Novice 8.30 Jutro je tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes? 10.00 Dopoldanski pogovor 11.15 Akcija RGL in Olimpijskega komiteja Slovenije 12.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.15 Novice 14.20 Borza znanja 14.30 Hello again 15.00 Naj na] pesem 15.30 Dogodki in odmevi radia Slovenija - vklop 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.15 Novice 17.30 Oddaja o kulturi 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Poslovni barometer 22.00 Dallasov zvočni salon, nato vklop satelita, star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program mm mil %m 064/223-111 GLAS Kolovrat domačih »»•ko BližalB«n v Gorenjskem glasu đ8n št« i marec. dan žena In materinski fnatema ■ razrnlšljali, kaj soprogam oz. iažjtoa^ kuPiti za njihov praznik? Nič ^TABkYA8t°Pite k našemu pokrovitelju: QUs*flNA - JUVELIR TATJANA RAN-OR4/ooRovc. Kranj, Prešernova 13. Nani JT2:337- Moški- damski, poročni itnirnj r^anl okrašeni z dragimi uni- naoi8"- Popravilo pri njih kupljenih izdelkov. Popusti pri drugem In pri ^(h'^adnjih nakupih. In kaj odlikuje pokrovitelja: prijaznost, vljudnost, ^'zvaiai Pa kvaliteta pri njih kupljenih izdelkov domačih in tujih ^Proo Jm67, Nagradno vprašanje: Kaj bi v zlatarni Rangus - Žerovc kupili Odgovor: B®2J*JPošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s ^titkoi \ČZ Kolovrat domačih". Drage žene, ob vašem prazniku - Iskrene 81 v°dtel| oddaje: Marijan Murko PETEK, 7. MARCA 1997 TVS 1 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Aerobika, 7. oddaja 10.00 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.15 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 5/20 10.40 Podeželski utrip, angleška nanizanka 5/10 11.30 Vzdihljaji Španije in Portugalske, španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.00 Omizje, ponovitev 15.30 Koncert tria Lorenz - D. Sošta-kovič: Trio v E-molu 16.00 Magdalenice gospe Radojke Vrančič, ponovitev dokumentarne oddaje 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Lahkig nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 7. oddaje 18.50 Podarim dobim 18.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Planet in 21.30 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 222.30 Odmevi, vreme, šport 23.05 Murphv Brovvn, ameriška nani- 23.30 Bitka za čast, ameriški film 1.10 Resnična resničnost, ponovitev 1.40 Videoring 2.10 TV jutri, videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.50 Tedenski izbor: Mostovi 12.20 Resnična resničnost 12.50 Alica, evropski magazin 13.20 Podoba podobe 13.50 Forum 14.05 Zgodbe iz školjke 14.36 Tedenski izbor: Vihar nad Jamajko, ameriški film 16.15 Fraiser, ameriška nanizanka 2/24 16.35 Echo point, avstralska nanizanka 22/65 17.05 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka17.55 Humanistka 18.25 Mammoth mt: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (Ž), prenos 1. teka 19.25 Pariz: SP v atletiki v dvorani, prenos 21.50 Parada plesa 22.50 Tine ali komu zvoni, dokumentarna oddaja 23.20 Slovenski jazz: Big band v studiu 14 TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.10 Nore dirke, risana serija 10.36 Rajska obala, ponovitev 11.06 Oprah show, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 vitez za volanom, ponovitev 14.50 Karma, ponovitev 16.00 Oprah show: Ali so otroci doma varni 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.16 Drzni in lepi 17.40 Bravo, maestro: Zdrobov zrezek po domače 17.50 Rajska obala, nadaljevanka 18.15 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Tak kot oče 0.00 Ulica ljubezni, 16. del nanizanke 0.30 TV prodaja 0.50 Videostrani POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robln 10.00 šanta Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Ar-gumet, ponovitev 14.00 Kupe za morilce, francoski film 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa-Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Ugledna četrt, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Na prvi strani, ameriška nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Bitka za zvezdami, ameriški ZF film 0.00 Lovec na glave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 TV prodaja in turistični napovednik 11.00 Video kolaž 16.00 TV prodaja/Videostrani 16.30 Skrivnostni kraji, ponovitev dokumentarne serije 17.30 Zaliv duhov, 7. del otroške serije 17.56 Zgodbe z rečne obale: Koliko škode I 18.00 Pot v Avonleo, 53. del nadaljevanke 16.00 TV dnevnik 19.20 TV prodaja in turistični napovednik 20.00 Bratje Karamazovl, 2. del nadaljevanke 21.00 Klasična glasba: Brahms 21.50 TV prodaja in turistični napovednik 22.55 TV dnevnik 22.50 Video kolaž Porin '97, prenos 23.00 Opazovalnice 23.35 Koraki, glasbena oddaja 0.25 Poročila HTV 2 18.05 Svet zabave 18.35 Hugo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.40 Filmi Aiaina Delona: Trojico je treba ubiti, film 23.40 Opica, ameriški film 1.50 Jazz 2.15 Noč košarke HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke in mladino 16.45 virus, oddaja o računalnikih 17.15 Hrvaška danes 18.10 Kolo sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Glasba 20.30 Opatija: AVSTRIJA 1 7.15 Tom in Jerry 7.50 Starla 8.25 Dinozavri 8.50 Vsi pod isto streho 9.15 Kalifornijska gimnazija 9.40 A-Team 10.20 Kod skrbi za zgodovino?, ameriška komedija 12.15 Kalimero, risanka 12.55 Tom in Jerrv, risanke 13.20 Confetti show 13.45 Artefix 13.55 Šport 15.30 Mini zib 15.40 seaOuest 16.25 A-team 17.10 Vsi pod Isto streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.06 Poslušaj, kdo tam razbija 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 J.A.G. 21.05 Novi podnajemnik 21.10 Smrtonosno orožje, ameriški akcijski film 23.20 Čas v sliki 23.25 Krogla v glavi, honkgkonški film 1.30 Šport 4.05 seaOuest 5.40 Šport AVSTRIJA 2 9.06 Prfoks, nemška komedija 10.35 Bogat in lep 11.20 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.56 Halo stric Doc! 14.46 Lipova ulica 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 171.00 čas v sliki 17.06 Dobrodošla Avstrija! 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.16 Nas svet: Zdravniki in kultura22,05 Čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.06 nltebox 5.00 čas v sliki 6.25 Naš svet TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.46 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 119.08 TV kažipot 19.10 Poročilo Gorenjske 430. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran -1. del (v živo); Gorenjec meseca -glasovanje 20.25 Kamera presenečenja: 68. oddaja: Vinska klet 20.55 Odprti ekran - 2. del (v živo): Video trač, Video naj, naj 96... The best - nominacija 21.10 Poročila Gorenjske 430 21.25 EPP blok - 3 21.30 Reportaža: Spet nazaj na Jezerski svoj rojstni kraj (Produkcija: Tone Mlakar) 22.15 Finale državnega košarkarsekga kadetskega turnirja; Tekma: Produkcija: Video Oskar 23.45 Glasbeni spot 23.50 Poročila Gorenjske 430 00.05 Z vami smo bili., nasvidenje 00.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.07 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program, Erotični film: Analna udarna četa - erotična komedija (Distribucija: ALTEKA, d.o.o.) 1.37 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA LOKA TV .. Videostrani non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žlrl. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ur«. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Spoznajmo svojega soseda (Janez Palčič) 19.01 Risanka 19.15 videostrani 20.00 Igra dom na Kredarici, 1. del, ponovitev 21.06 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 videostrani TV SISKA ... Videostrani 16.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Jasnovidka Karin - v živo 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO IM.( »ft« 10t» l«T.I I0I.J OGNJIŠĆH J lil. lil II Ji *u lit II »I •' Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon In ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. V.\SA PESEM • PREDLOGI ZA 10. 3.1997 Popevke: 1. VRELA SOLZA - MESEČNIKI 2. OPROSTI - 2 - 4 - U 3. S TABO BI ODŠEL - MARJAN ZGONC Nz - viže: 1. SRAMEŽLJIVI ZAPEUIVEC - ans. VESNA 2. VALČEK ZA NAJU - ans. MIRO KLINC 3. ZDRAVICA - SESTRE POTOČNIK Zmagovalne pesmi prejšnjega tedna: 1. UUBI, UUBI, LJUBI - IRENA VRČKOVNIK 2. PRAVI KINOLOG - GORENJSKI MUZIKANTJE VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavtia vlža: Ime In priimek: Naslov: Pošta: danes 9.20 Tema: Gost v studiu direktor Iskratel - Andrej Polenec 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.30 Stopovi Viktorji 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudml17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 19.50 EPP 20.00 Kompasov kotiček 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ ljubljenci 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz • LJUBLJANA 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.30 AMZ 6.45 Vreme 7.00 Snežne razmere 8.15 Novice 9.30 Kam danes? 10.00 Dopoldanski pogovor 10.15 Novice 11.00 RGL na rajžo gre 11.15 Novice 12.30 Športni utrinkif2.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamarski svet 14.30 Hello again 15.00 Naj, naj pesem 15.30 Vklop radia Slovenija DIO 16.20 Spoznajmo se 16.40 Črna kronika 17.15 Novice 18.30 Zmajčkov mozaik 19.15 Novice 19.30 Vreme 20.00 Biolibernetika na RGL 21.00 Odprta dlan 22.00 Coca cola koncerti 23.00 Vklop star sat Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Prvo petkovo popoldne v mesecu bomo začeli s ponovitvijo osemnajste lekcije tečaja poslovne angleščine Vicotr's Venture ob 13:40. študentske informacije bodo na sporedu ob 14:00 in Radijska mreža se bo razpela ob 14:35. Tudi tokrat pripravljamo lepo kopico nagrad in zavitih vprašanj. Ob 15:30 bo na vrti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 18:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubitlejem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babllon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.25 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Bled 17.30 Obrtno podjetniške informacije (Radovljica) 18.00 Merkurjeva športna stavnica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 "študent na radiu Triglav" RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenje meseca 18.00 Naši KINO R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja -t- komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz ?a pojdem oz. Božje poti 18.30 ečerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Biser bolečine Ob devetdesetletnici smrti goriškega slavčka Simona Gregorčiča je v edinstveni izvedbi mezzosopranistke Jožice Kališ-nik, pevca Ota Pestneria in prvega slovenskega citrarja pri založbi Helldon izšla kaseta Biseri botečlne. V istem času je pod enakim imenom prof. Ivan Sivec o tem velikem slovenskem pesniku izdal tudi knjigo. Na kaseti je trinajst pesmi, od katerih sta dve, Soči in človeka nikar, recitaciji v nepozabni izvedbi dramskega Igralca Andreja Kurenta. Za vse ponarodele skladbe je glasbo priredil in ostale pesmi mojstrsko uglasbil Vilko Ovsenik, ki je hkrati tudi producent kasete. Dve besedili, posvečeni Gregorčiču pa je prispeval tudi prof. Ivan Sivec. Za posnetke pa je skrbel tonski mojster Drago Hribovšek. Kaseta ie zares pravi dokument zakladnice Simona Gregorčiča. LK. CENTER amer. kom. MATILDA ob 16. uri, amer. mus. EVITA ob 17.45 in 20. uri STORŽIC amer. soc. drama MULARIJA ob 17. uri, slov. ljub. drama OUTSIDER ob 19. In 21. uri ŽELEZAR amer. kom. SPACE JAM ob 18. uri, Erem. amer. blogr. drame MICHAEL COLLINS ob 20. uri RADOVUICA -INHARTOVA DVORANA slov. drama OUTSIDER ob 18. uri, akcij, film SVETLOBA ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! ŠKOFJA LOKA amer. kom. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC ob 18. url, amer. film KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 20. uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE ROMANIN CVEK Z ANDREJEM PECENKOM, simpatičnim vremenoslovcem s TV ekranov * Kakšno vreme imate radi? Kakršnokoli. Mogoče imam malo raje svetle letne čase -pomlad, poletje, tudi jesen. * Si tudi počitnice splanirate na osnovi vremenske napovedi? Ne, ne morem. Največkrat kar grem in največkrat naletim na dobro vreme. * Imate vedno dežnik v avtu ali zaupate svojim napovedim? (se smeje)... TAidi mene včasih preseneti dež. * Kaj menite, če dlje časa ne napoveste lepega vremena, ali so ljudje hudi na vas? Kak sni se jezijo, pokritizirajo, sicer pa nimam slabih izkušenj. * Ali je vreme muhasto zato, ker smo tudi ljudje vsak dan bolj muhasti, ali je obratno? Obratno, ha, ha. * Kdo vas najpogosteje kliče na Hidrometeorološki zavod? Različno. V glavnem ljudje, ki rabijo lepo vreme: gradbeniki, kmetje pred košnjo, žetvijo, smučarji, surfarji, povezani smo s komunalno službo, sploh pozimi, tudi z mediji, TV, radii, časopisi... * Vas nosi luna? Včasih imam resnično občutek, da vpliva name. * Če bi naenkrat ostali brez vremena, kaj bi počeli? Težko vprašanje. Rad imam tudi delo z ljudmi. * Hobi? Hodim v hribe, kolesarim, poezijo rad prebiram, poslušam dobro glasbo, tudi klasično... * Bi hoteli postati voditelj tudi kakšne druge TV oddaje? Ker nimam časa, se mi zdi zelo težko. Sicer pa se dobro počutim pred TV kamero. Imam malo treme, a pravijo, da ie to dobro. Gotovo pa bi izbral bolj zabavno oddajo, če bi lahko izbiral. REKLI SO REKLI SO REKLI 0 slovenskih filmih mlačno Kranj - Če lahko verjamemo filmskim kritikom, potem se slovenskemu filmu spet obetajo dobra bera. Vsaj po letošnjih slovenskih stvaritvah sodeč. Te v kinematografe privabljajo skoraj toliko gledalcev kot tuji, predvsem ameriški filmi. Kaj pa vi? Ste pogost obiskovalec kina in kaj mislite o slovenskih fimih? Kristina Kunšič, Zgornje Gorje: "V kino zelo malo hodim, nimam nobenega pravega časa. Pa tudi precej denarja zahteva, če bi zelo pogosto hodila. Moji prijatelji pa kar redno hodijo v kino. Najraje gledam akcijske in romantične fime." Brigita Kržišnik, Kranj: "V kino nič ne hodim. Filmi niso po mojem okusu, ne zdijo se mi dobri. Tudi slovenskih filmov ne gledam, nazadnje sem videla Ne joči Peter. Se najraje imam zabavne, smešne ali pa poučne filme." Urša iz Bohinja: "Rada hodim v kino, vsaj dvakrat na mesec. Slovenske filme sicet kar gledam, vendar se mi jih večina ne dopade, ker je v njih premalo dialogov. Edini slovenski film, ki mi je bil zares všeč, je Tantadruj." • S. Šubic, slike: T. Doki LITERARNA DELAVNICA V Ragljini redni rubriki ob torkih na strani "Prepovedano za odrasle" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. Danes ponovno zastavljamo nagradno nalogo, na katero odgovore sprejemamo do petka, 7. marca. Za pravilne odgovore sta pripravljeni dve simpatični knjižni nagradi - knjiga avtorice Nataše Bešter "Mala kokeršpanjelka Lady pripoveduje". če ste zadnjo februarsko soboto poslušali Sobotno ragljo, bo odgovor na nagradno vprašanje enostaven - če pa ste oddajo morda "prespali", boste pa morda uganili, saj možnih odgovorov ni prav veliko. Vprašanje: KJE JE PRI VAŠA POŠTA Prejšnji teden ste nam pisali: Anja Demšar, Andrej PotrebvjeŠ, Boštjan Bizjak, Tina Jerala, Neja Mlakar, Roman Habjan, Matija Matenšek, Tea Peternel Urška Šolar, Ana Proj, Simon Krek, Tjaša Dolenec, Bernarda Tušek, Tina Dolenc, Brigita Potočnik, Uroš Pintar, Miha Tavčar, Petra Bogataj, Matej Klobučar, Aljaž Bernik, Anja Šter, Sandra Modlc, Ana Mattas, Miha Kordiš, Andrej Nastran, Ksenija Mravlja, Tina Bertoncelj, Špela Emeršič, Katja W., Kaja Podobnik, Ožbej Bernik in Lucija Trojan Avtobus z nagrajenimi dopisniki je poln, na obljubljeni izlet gremo v petek, 7. marca. Peljali se bomo v Cerkno, spoznali nekatere znamenitosti, predvsem pa se kopali v bazenu z ogrevano vodo. Vsem nagrajencem pošiljamo pismena povabila (da bodo učitelji verjeli in oprostili manjkanje pri pouku), v katerih je vse natančnejše razloženo. Otroci imamo sonce v očeh Odrasli ljudje pravijo, da smo otroci njihova sreča in bogastvo, faz o tem nisem čisto prepričan, saj se odrasli pogosto obnašajo drugače kot govorijo. Z otroki ravnajo tako, kot da so jim samo v breme, predmet stalnih stroškov in skrbi. A otroci resnično prinašamo srečo in radost v družino. Poznam starejši zakonski par, ki stanuje blizu nas. Zelo rada prideta k nam na obisk, saj nimata svojih otrok. Veliko se pogovarjata z nami, se zanimata, kako nam gre v šoli, skupaj z nami praznujeta rojstne dneve. Vedno rečeta, da ju mi otroci razvedrimo in razveselimo. Ta sosed Jože pravi, da so otroci pravo sonce, ki sije tudi takrat, ko je nebo nad nami in vse okrog nas oblačno. To sonce ugasne le, če smo zelo žalostni ali bolni, pa še takrat imamo v očeh drobcene žarke sreče, upanja in veselja. "In na te žarke moramo paziti starši," pravi moja mami. "Otroci so naša prihodnost, zanje se splača tudi trpeti, samo da jim zagotovimo lepo otroštvo, varno mladost in čim lepšo prihodnost." jaz mojim staršem to verjamem, saj me imajo res radi. Ati me velikokrat stisne k sebi in reče: "Ti si moje sonce in moja sreča." • Roman Habjan. 5. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Bila sem dojenček Oči mi je izbral ime Ana. Na svet sem prišla 23. marca 1989 ob 12. uri in 30 minut. Sem prvi otrok v družini. Rada sem imela pleničko. Spala sem v majhni košari. Ob meni je bilo veliko mehkih igrač. Ponoči sem pridno spala. Zelo zgodaj sem že lulala na kahlico. Bila sem vesel in priden dojenček. • Ana Proj, 1. a r. OŠ Poljane Smučarski tečaj V šoli smo imeli dve uri pouka, šli smo se smučat na hrib. Kmalu sem že znal zavijati s smučmi. Na koncu je bilo tekmovanje. Dvakrat sem padel na glavo, se pobral, se postavil na noge in popeljal naprej. Prispel sem na cilj. Ob zaključku tečaja smo dobili priznanja. • Matej Klobučar. 1. b r. OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Zgodba na črko N Nina je živela v Naklem. Njen hišni ljubljenček je bil nilski konj. Ime mu je bilo Nino. Kadar je kdo prišel, mu je Nina nataknila nagobčnik, da ne bi kdo postal njegovo kosilo. Nekega dne pa sta Nina in Nino risala. Nina je narisala noja, Nino pa nosoroga. Nekoč je Nino dobil prijatelja nemškega ovčarja Nika. Nino in Niko sta šla že prvi teden skupaj v restavracijo. Natakar ju je vprašal, kaj bosta jedla. Oba sta naročila nojev zrezek. • Urša Potočnik, 3. r. OŠ Ovsiše ZAMEJSKIH SLOVENSKIH ŠOLARJIH 22. februarja GOSTOVALA EKIPA SOBOTNE RAGLJE? Dovolj bo, če boste napisali državo, kjer so ragljači pripravili imenitno oddajo. Odgovore pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS - za Ragljo, poštni predal 124, 4 001 Kranj. Čakata dve knjižni nagradi, ki ju podelimo z žrebom. Na dopisnico z odgovorom ne pozabite pripisati svojega naslova In - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, ki ju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanjih v letu 1997 ne upoštevamo! NA VRTILJAKU 1 ROMANO Vsak torek od 18.10 do 19. ure na lima 3ADiO »Ani 91.3 Ff) Gremo skupaj! Prometni znak iz naše zadnje nagradne uganke pomeni "zapora smučarske proge". Pravilno rešitev je poslala tudi Sandra Eržen iz Naklega, Okroglo 28, ki ji seveda veljajo naše čestitke in povabilo na skupni izlet z radijskim Vrtiljakom in Gorenjskim glasom. Mamica je ena sama O mamicah pojejo številne pesmi, o materah so pisali najboljši pisatelji, nesporni prvak med Slovenci je Ivan Cankar (spomnite se samo Skodelice kave ali Na klancu). Tudi vam, dragi pr'jateljčki, so mamice najljubša bitja na svetu. Odprite torej svoja srca, napnite možgančke in napišite pesmico svoji mamici. Poklonite ji jo za praznik, en izvod pa pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Vrtiljak. Vaše pesmi pričakujemo do petka. Potrudili se bomo izbrati najboljšo. Nagrajenec se nam bo pridružil na skupnem izletu. xxxx XXXV v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Evita Musical Evita s slavnima Madonno in Antonio Banderasom je dobil kar pet nominacij za oskarja. Kolik0 zlatih kipcev bo dejansko prejel, niti ni pomembno, saj se je že zapisal med uspešnice, ki polnijo blagajne. Gre z3 znano zgodbo o Evi Peron, ki se je rodila kot nezakonska hči revnega kmeta iz majhnega mesta zahodno 0» Buenos Airesa. Ko je 1952. leta umrla, pa je za nj° žalovala vsa Argentina. V nekaj letih je njen bliskoviti vzpon na oblast, kjer si je prizadevala za revne, moČn° spremenil zgodovino Argentincev. Nagradno vprašanje: kaj je bila Evita Peron, -umrla? Odgovore pošljite do konca tedna na Gorenja glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. i Prava rešitev prejšnje uganke pa je Roald Brezplačne kino vstopnice prejmejo naslednji izžrebanci: Petra Šavs iz Preddvora, Šiška 8, Ma*"^ Dragoš iz Kranja, C. Staneta Žagarja 39, Petra Eržen Bleda, Jelovška 35 a, in Silvester Hostnikar iz Kranj* Gore, Vitranška 3. Čestitamo. . POSLI IN FINANCE UREJA: Marija VolcjaK SORZNI GRAFIKONI ?0slovanje na Ljubljanski borzi je v februarju potekalo tgjtc!Vno v prvih dveh tednih in precej ialostno v zadnjih dveh Na borznem trgu pa je vedno zalelen optimizem in !'?v..Zato je poskrbel zadnji borzni dan v februarju, ko so se feh^ v°dUnih delnic v povprečju podražili za 2,5 odstotka. V Hiorju smo prikazali izračunane bruto donose za posa-v/^16 vrednostne papirje tako, da smo primerjali cene 28jStmn papirjev v ponedeljek, 3. 2., s cenami v petek, j ' j* Pri izračunavanju donosov nismo upoševali rasti ter h °Pr°daJnih cen, v februarju je ta znašala 0,4 odstotka, na .n?mh in borznih provizij, ki bi jih moral plačati naš Damtyem investitor pri nakupu in prodaji vrednostnih sm^ev' P°datke o ceni posameznega vrednostnega papirja pn° ^?a'1 uradne tečajnice Ljubljanske borze vrednostnih . Ptrjev, d. d., Ljubljana. Tudi v februarskem pregledu ^esticij smo v grafičnih prikazih izpustili zmagovalce in r(fience na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev. bUn°Vens^ borzni indeks je od ponedeljka, 3. februarja, ko je feh niegova vrednost 1558,82 indeksnih točk, do petka, 28. tQrnf?ria> padel na 1431,06 indeksnih točk. V tem obdobju je Rvl lz8ubH 127,76 indeksnih točk, kar pomeni, da je padle za *J odstotka. del °z^vno gibanje tečajev je v februarju doseglo kar nekaj p J\lc> ki so uvrščene na izvenborzni trg C. Tako so največ 0lr°bile delnice in z njimi lasmiki Gea Collega, 42,86 gsiotka, Svile, 28,97 odstotka, Jate-Mesa, 21,21 odstotka, ^notehne, 15,80 odstotka, Pinusa, 11,17 odstotka, Intare, l' odstotka in Salusa, 4,26 odstotka. Žalostni pa so bili aJ^'fo delnic: Primofina, -24,27 odstotka, Gradbenega l°aWJa Grosuplje, -23,96 odstotka, Dadasa, - 20,94 odstot-Seveda so bili žalostni tudi lastniki delnic SKB banke. Ti so ° obdobju skokovite januarske rasti cene delnic, v februarju Mlovali 19,04-odstotno pocenitev svojih delnic. • R. S. FEBRUARSKI ZMAGOVALCI ">0Q% 4186% 28.97% 21.21% 1530% H '»-,7% 9.65% 6.67% 4.26% jzzl CEAR SVMC JMLG KOVP PIRG INTR LOKG SAL FEBRUARSKI PORAŽENCI ,|04Q% •'50OS ,Jo-oo% PFNP CPGR DAD SKBR RITTC UBKP RGSR NIKR -16.67% -15.67% -R6,% -1934% •20.94% ■24.27% -23.96% [jbruarja inflacija 0,4-odstotna p0(n ' marec - Februarja je bila inflacija le 0,4-odstotna, kar ebruQ'' da Je bi,a P°,ov'co nižja kot januarja, med /"arskimi pa najnižja po letu 1971 °dstof1St^m" urac* Je sPoro^^» da Je 01^a februarja inflacija 0,4-°^stotDa' ^a8° se Je podražilo za 0,3 odstotke, storitve pa za 0,8 ki °tlca; Med blagom so se najbolj podražili kmetijski pridelki, '^Ust •• • dražji za 5fi odstotka, pijače za 0,4 odstotka, ^JbnPSk' ^delki pa za 0,2 odstotka. Med storitvami so se VrtCj J Podražile komunalne, ki so bile dražje za 3,9 odstotka, *a01* ^0movi so se podražili za 2,2 odstotka, poštne storitve odstotka. 0dsto'Jenjske potrebščine so se februarj podražile za 0,7 Povnr v3' naJbolj najemnine, goriva in energije, ki so bili v Prečju dražji za 2,6 odstotka. . STATISTIČNE INFORMACIJE Republike Slovenije za statistiko ljubljana, Volarskipot 12, fe/efar 061/216-332 lf*DEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH .___ POTREBŠČIN, FEBRUAR 1997 Incj n nadrobno, skupaj lndek8 i cen življenjskih "in, skupaj II97 II97 II97 I-II97 II97 197 XII96 II96 III96 092 100,4 101,5 108,5 108,6 205,2 100,7 102,0 108,4 108,6 210,3 Oslovi! ni VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Cenejše oglaševanje, ugodnejši termini Šest oglaševalskih agencij seje združilo v Mediapool, prvo podjetje za zakup medijskega prostora in časa pri nas Ljubljana, 27. februarja - Šest srednje velikih slovenskih oglaševalskih agencij - Avan- ta, Formitas, Futura, Imelda 8000, Pristop in Studio 3S - se je nedavno združilo v posebno podjetje, poimenovano Mediapool, ki je prvo samostojno podjetje za zakup medijskega prostora in časa pri nas. Kot so pojasnili predstavniki tega novega združenja, so doslej naše agencije oglasni čas in prostor kupovale same zase in bile pri doseganju ugodnih (količinskih) popustov boli ali manj uspešne. Tiste od njih, ki so zakupile veliko medijskega prostora, so dobile velike popuste, manjše, a morebiti kakovostnejše agencije pa popustov niso imele in so bile zato nekon-kurenčne. Z združitvijo v Mediapool pa bodo agencije združile medijske budgete m povečale volumen zakupa, zato bodo dosegle ugodne zakupne pogoje. Kot je pojasnil Marko Vičič, direktor Med-iapoola, se oglaševalski trendi v svetu vedno bolj gibljejo v smeri delitve na izdelavo ogla- sov na eni strani ter na zakup medijskega prostora na drugi strani. Agencije, združene v Mediapool, bodo torej medijski zakup ločile od klasičnih agencijskih dejavnosti, denimo svetovanja, kreativnega dela in podobno. S tem ne bodo več osredotočene zgolj na ceno oglasnega prostora m se bodo lahko posvetile svoji glavni nalogi - izdelavi in kreativni izvedbi oglasov in svetovanju naročnikom. Agencije naj bi si torej prenehale medsebojno konkurirati s cenami oglasnega prostora in namesto tega začele tekmovati v kakovosti. "Oglaševalske agencije v svetu postajajo čedalje boli svetovalke in vse manj trgovke z oglasnim prostorom. Mediapool pomeni kvalitetni premik od umazanega trgovanja h kakovostnejšim storitvam," meni Vičič. Kot trdi, bo za oglaševalce (denimo podjetja), ki se bodo z naročilom obrnili na združenje, cena oglasnega prostora nižja, kot če bi se obrnili na samostojno agencijo, pa tudi termini bodo ugodnejši. • U. P. Nova kartica Activa Maestro Kranj, 3. marca - V kratkem bo pri bankah, ki so vključene v plačilno kreditni sistem Activa, torej tudi pri Gorenjski banki, na voljo nova kartica Activa Mestro. Kartica Activa Maestro bo namenjena predvsem zamenjavi čekov, saj bo le debetna kartica, kar pome-ni,da ne bo namenjena tudi kreditiranju tako kot plačilno kreditvna kartica Activa. Z njo boste lahko plačevali le na prodajnih mestih, ki so opremljena s terminali POS, s pomočjo katerih lahko preverjajo stanje na vašem tekočem računu. Nakup bo sproti zabeležen in torej ne z odlogom kot pri običajni Activi. Praktično bo torej zamenjala čeke, dobili pa jo bodo lahko tudi tisti, ki imajo manj denarja na tekočem računu in zategadelj ne morejo pridobiti kartie Activa, ki je vključena v mednarodni sistem Eurocard/Mastercard. Tudi kartica Activa Maestro bo kasneje postala mednarodni plačilni instrument, uporabljali jo boste seveda lahko v okviru stanja na tekočem računu in limita, ki vam ga odobre v banki. Plačilno kreditni kartico Activa ima zdaj v Sloveniji že 150 tisoč ljudi, tržni delež Active pa je 45,6-odstoten. V mrežo prodajnih mest Active je povezanih že 11 tisoč prodajnih mest, od tega jih je približno 2 tisoč opremljenih s tehnologijo POS. Svetovalec ILO na obisku v Sloveniji Obljubil pomoč pri izobraževanju in investiranju Neznanje tujih jezikov slovenskega turizma, najvišjega standarda je Ljubljana, 4. marca • V organizaciji Nacionalnega turističnega združenja se je te dni v Sloveniji mudil svetovalec Mednarodne organizacije za delo (ILO), oddelka za turizem, gostinstvo in hotelirsvo iz Ženeve. Na tritedenski misiji Je proučil področja kakovosti, kategorizacije, izobraževanja in usposabljanja za potrebe turizma, zakonodaje, trženja ' in pospeševanja investicij. Program poteka ob podpori Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Kot je na novinarski konferenci ob koncu obiska poudaril svetovalec Kebiri, ima Slovenija prav vse potrebne temelje za razvoj turizma na najvišjem nivoju. Majhnost države, kratke razdalje in dovolj razvit transport so ob znanih naravnih in kulturnih možnostih, ki jih ponuja Slovenija, , dejavniki, zaradi katerih se turisti radi odločajo za obisk Slovenije. Slabosti, ki jih bo potrebno odpraviti, če bo Slovenija hotela postati še bolj zanimi- še vedno pereč problem • Možnosti za turizem dovolj. va turistična država, pa so dejstvo, da je v svetu še vedno znana kot "bivša jugoslovanska republika", premajhna konkurenčnost, neprimerno osebje v prevelikih hotelih in izobraževanje turističnih delavcev. Po Kebirijevem prepričanju namreč izobraževalni sistem ne sledi novim potrebam spremenjenih gospodarskih razmer in ga je zato potrebno osvežiti. V tej smeri bo potekala tudi aktivnost ILO: v Sloveniji naj bi ustanovili poseben urad, prek katerega bodo izvajali posebne dva do trimesečne izobraževalne programe za že zaposlene delavce v gostinstvu in turizmu. Po drugi strani naj bi urad pomagal majhnim in srednjim podjetjim - ta so po mnenju strokovnjaka ILO za Slovenijo najbolj perspektivna - pri investiranju in pridobivanju denarja z manjšimi stroški. Kdaj bodo programi stekli, svetovalec Kebiri ni mogel povedati, enota ILO, ki bi skrbela za izvajanje projekta, pa naj bi bila v Sloveniji največ osemnajst mesecev. • M.A. rKOUKO JE VREDEN TOLAR h KRANI, 03 3.1997 NAIITNVTROOAJNIINAKUPNI/IRODAJNII ■UKUmVHlODAJNl MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trflft, Jesenice) AVAL Bled 89,50 90,55 % 12,88 220 8,95 9jt4 AVAL Kranjska gora Ml -03» BANKA CREDITANSALT d.d. Lj 90,30 90,80 12,70 12,90 9,00 9,30 EROS(StariMayr), Kranj 90J0 90,45 12,77 12,86 9,05 9,25 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,00 91,30 12,39 12,97 8,59 9,55 HRAN1NICA LON, d.d.Kranj 90,10 90,40 12,78 12,86 9,05 9,15 HKSVkjred Medvode 90,00 90,80 12,60 12,90 8,90 9,40 HIOAtržnfcaLjiA§ana 90J30 90,43 12,81 12JB6 9,00 9,13 HRAM ROŽICE Mengeš 90,25 90,40 12,78 12,88 9,00 9,15 yRIKA Jesenice 90.00 90,40 12,75 12,85 9,00 9J0 INVEST Škofja Loka 90,11 90,32 12,76 12,82 8,99 9,09 LEMA, Kranj 90,30 90,45 12,40 12,85 9,00 9Č0 MIKEL StraHMe 90,00 90,40 12,74 12,85 9,05 9,20 NEPOSfSk. Loka. Trata) 90,20 90,45 12,79 118$ 8,97 9,12 NOVA LB Kamrtk, Medvode, šk. Loka 89,80 90,60 12,63 13,00 8,92 9,31 PBS d.d. (na vseh poštah) 90,88 90,55 11,10 12,89 8,30 9,35 PRMUS Medvode 90,30 90,45 12,77 12,86 9,05 9,25 ROBSON M8flQ8tt 90,10 90,40 12,79 12,85 9,05 9,20 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 90,00 90,35 12,80 12,85 9,00 9,20 SKB (Kranj, Radovfca, Sk. Loka) 89,60 91,00 12,68 12,92 8,93 9,13 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 89,00 12,39 • 8,59 - SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 90.40 12,75 12,85 9,00 SZKB Blag. mesto Žrl 89,40 91J0 12,45 12,95 8,65 9,52 SUM Kranj 111-33» TALON T«*, SHUta. Zfl. Bft* 90,20 90,49 12,75 12,85 9,05 9,19 TEN70URS Domžale 89,90 90,90 12,70 12,85 9,10 9,50 TROP1CAL Kamnik - Sakovnik 90,20 90,40 12,80 12,85 9,05 9,12 UKBŠk. Loka 90,10 91,10 12,70 12,95 9,05 9,32 VOLKSBANK Ljubljana 90,40 91,00 12,77 12,99 8,98 9,20 VVtLFAN JES(3*G£ tpmutot UMON 862-696 VvlLFAN Kranj VVHJAN Radovljica, GrajsKi dvor 360-260 714-013 VVILf-AN Tržič povpučmnčAJ 90,01 90,62 53-316 12,83 12,88 8,94 9JZ5 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Aperitivi in koktajli Kranj, marec - V ljubljanskem Domusu so 3. marca odprli razstavo Aperitivi in koktajli, ki bo na ogled do 10. marca. Center za dom, ustvarjalnost in svetovanje Domus Ljubljana, Slovenska cesta 17, je tokrat pripravil razstavo, ki je posebej namenjena gostincem in trgovcem. Dobili bodo informacije in nasvete, kakšne aperitive naj ponudijo gostom oziroma kupcem, razstava pa je seveda namenjena vsem, ki pred jedjo radi kaj spijejo. Razstavo bodo popestrile pokušine, v sredo, 5. marca, bo pijače mešal Aleš Ogrin, državni prvak. Knjige za neprofitni sektor Ljubljana - V Trubarjevem antikvariatu so podelili nekaj knjig o neprofitnem sektorju osmim knjižnicam po vsej Sloveniji, vsi, ki jih zanima upravljanje neprofitnega sektorja, bodo knjige lahko brali tudi na Gorenjskem, in sicer v knjižnici v Kranju ter na Jesenicah. Uspešen razvoj demokracije zahteva učinkovito delovanje gospodarstva, politike in neprofitnega sektorja, ki je po mnenju avtorja projekta Jožeta Piana, trenutno najbolj prepuščen samemu sebi. V Sloveniji imamo po računalniških podatkih 27 knjig na to temo, v svetu pa jih je že več kot 500. Tako je pri Cankarjevi založbi nastal projekt Knjige za uspešno upravljanje neprofitnega sektorja, katerega cilj je omogočiti samoizobraževanje delavcev v tem sektorju. Zavod za odprto družbo Slovenije je ta projekt podprl in finančno pomagal knjižnicam, da so te knige lahko odkupile. Vsako leto kupijo tudi več kot 4000 knjig predvsem slovenskih založb in tako pomagajo knjižnicam kot tudi založbam. • K. Škrbo Danes se pričenja prvi v nizu sejmov Alpe Adria Alpe Adria - Dom Blizu tristo neposrednih razstavljalcev • Od gradbeništva in ogrevalnih ter prezračevalnih naprav do vrtnarjenja, hobi programa ter avdio in video opreme. Ljubljana, 4. marca - Danes se na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začenja 36. mednarodni sejem Alpe Adria • Dom, na katerem bo na devet tisoč kvadratnih metrih neto razstavne površine na ogled: vse za dom, interierii, gradbeništvo in stavbno pohištvo, vrt in vrtnarjenje, hobi program, keramika in kopalniška oprema, avdio in video tehnika. Sejem, na katerem sodeluje 438 razstavljalcev iz dvaindvajsetih držav, si bo moč ogledati do nedelje, 9. marca. Organizator, Ljubljanski sejem, za letos obljublja še pose-ej bogato ponudbo stavbnega pohištva in gradbenih materialov, na ogled bodo ogrevalne in prezračevalne naprave, kopalniška oprema, avdio in vi- bosta še Alpe Adria (18. - 22. marec) in Alpe Adria - Kuli-narika (2. - 6. april). Med 438 razstavljala bo 287 domačih in 10 tujih neposredno prisotnih podjetij, ostala - štiri domača in 137 tujih - bodo na sejmu le zastopana. Največ, šest neposredno prisotnih tujih podjetij prihaja iz Avstrije, kar petintrideset pa bo zasto- Ranih iz Italije in štirideset iz femčije. Sejem se bo razprostiral na približno devet tisoč kvadratnih metrih neto razstavnih površin in bo zapolnil vse razpoložljive sejemske površine. Razstavni program bodo spremljale tudi številne predstavitve, ki jih pripravljajo razstavl-jalci na samih razstavnih prostorih. Za vstopnico na se-deo program, vrtna oprema, jem, ki bo med 4. in 9. marcem močno zastopan pa bo tudi odprt vse dni med 9. in 19. uro, C program notranje opreme za dom. Sejem Alpe Adria - Dom se letos predstavlja kot prvi v Alpe Adriinem nizu, sledila mu bo tokrat potrebno odšteti 650 tolarjev, dijaki, študenti in upokojenci jo lahko kupijo že za 400 tolarjev. • M.A. KMETIJSTVO _UREJA: Cveto Zaptotnik Obvestila iz kmetijske svetovalne službe Kako pripraviti kakovostno silažo Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in govedorejsko društvo vabita jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v sejno zadružno sobo na Spodnjem trgu 29 v Skorji Loki na predavanje o tem, kako pripraviti čimbolj kakovostno silažo. Priznani strokovnjak dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije bo udeležence predavanja seznanil z osnovami siliranja in z najpogostejšimi napakami pri siliranju travne in koruzne silaže, odgovoril pa bo tudi na vprašanja, zakaj pride do gretja silaže, katere dodatke dodajamo silažam in podobno. Zdrava polnovredna prehrana Škofja Loka - V četrtek ob treh popoldne bo v prostorih KGZ Škofja Loka (nad kmetijsko trgovino na Spodnjem trgu) predavanje priznane strokovnjakinje mag. Marije Kodele o zdravi, polnovredni prehrani. Na predavanje vabita kmetijska svetovalna služba in aktiv kmečkih žena Škofja Loka. O borelii in klopnem meningitisu Češnjica, Zali Log - Ta teden bosta dve predavanji o borelii in klopnem meningitisu. Prvo bo v četrtek ob pol štirih popoldne v zadružnem domu na Češnjici, drugo pa v petek ob enaki uri v kulturnem domu na Zalem Logu. Predavala bo dr. Marija Šimenko iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. Novi zakon o kmetijskih zemljiščih Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske in kmetijska svetovalna služba iz Kranja vabita na predavanje o novem zakonu o kmetijskih zemljiščih. Predavanje bo v četrtek ob 13. uri v prostorih mestne občine Kranj (dvorana 14). Glavne spremembe in novosti bo predstavil vodja kmetijskega sektorja, državni podsekretar v kmetijskem ministrstvu Lojze Senegačnik. Gnojenje vrtnin na njivah Krize - Jutri, v sredo, ob desetih dopoldne bo v dvorani tržiške kmetijsko gozdarske zadruge v Križah predavanje o gnojenju vrtnin na njivah, predvsem o založenosti tal, o potrebah vrtnin po hranilih in o načinih gnojenja vrtnin. Predaval bo inž. Matjaž Meglic. Pridelovanje vrtnin Blejska Dobrava - Kmetijska svetovalna služba za območje upravne enote Jesenice vabi v četrtek ob 9.30 v kulturno gasilski dom na Blejski Dobravi na predavanje o pridelovanje vrtnin, predvsem o sortnem izboru, pripravi na setev, kolobarjenju, gnojenju in delno zaščiti. Predaval bo dipl. ing. agr. Zoran Jerala iz ljubljanske Semenarne. • CZ. Občni zbor bohinjskega društva Bohinjska Bistrica - Članice Društva kmečkih žena in deklet v Bohinju se bodo v nedeljo ob 14. uri zbrale v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici na rednem letnem občnem zboru. Predsednica društva ing. Rozka Šiljar bo poročala o lanskem delu društva, predstavila pa bo tudi letošnji program dela, ki obsega več predavanj, tečajev, razstav, prireditev, strokovnih izletov in akcij za uveljavitev bohinjskih izdelkov. Zborovanje bodo s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole. • CZ. Čeprav se z obrezovanjem sadnega drevja še ne mudi, so predvsem tisti sadjarji, ki imajo spomladi veliko dela v sadovnjaku, izkoristili lepo februarsko vreme in le začeli z delom. Poklicni sadjarji dobro vedo, kako je treba sadno drevje pravilno obrezali, sadjarji - vrtičkarji pa se tega poskušajo naučiti na različnih strokovnih predavanjih in praktičnih prikazih v sadovnjakih. V soboto so pravilnost obrezovanja prikazovali na Blejski Dobravi in v Podbrez-jah. Na Jeralovi kmetiji v Podbrezjah, odkoder je tudi posnetek, je bodoči gospodar, mladi Aleš Jerala, ki ima ie precej izkušenj z domačim sadovnjakom, povedal, kako se pravilno sadi sadno drevje, in praktično prikazal obrezovanje drevja. Govorili so tudi o škropljenju, o integriranem pridelovanju sadja, o tem, kako uničiti voluharja... Predstavitve, ki Jo je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine, se je udeležilo okoli štirideset ljubiteljskih sadjarjev, poleg mladih, članov društva, tudi veliko starejših. Na koncu so poskusili še šilce domačega žganja in idared lanske letine. • CZ., slika: T. Doki Pismo kmetijskemu ministru Hribovski kmetje lahko konkurirajo le s kakovostjo "So kmetje le še tisti, ki redijo krave z letno mlečnostjo osem tisoč litrov ali še več?!" se sprašujejo v Triglavskem narodnem parku in v občinah, ki mejijo na park. Javni zavod Triglavski narodni park ter občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Tolmin, Kobarid in Bovec so protestirale pri zdaj že bivšem ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Ostercu zaradi ukinitve denarnih podpor za prirejo mleka na hribovskih in gorskih območjih. To so storile zato, ker je na območju Triglavskega narodnega parka in v občinah, ki mejijo na park, živinoreja glavni vir dohodka kmetij, prireja in predelava mleka pa imata na tem območju večstoletno tradicijo. Nova uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za letošnje prvo polletje ne predvideva več denarne podpore za prirejo mleka na hribovskih, gorskih in kraških območjih. Podpora je bila namenjena ohranitvi staleža krav, ovc in koz za prirejo mleka in naj bi vsaj poskušala izenačiti prihodke kmetij na teh območjih s prihodki podobnih kmetij v ravnini. Že ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lani na hribovsko gorskem območju prešlo iz denarne podpore od litra mleka na Nič ni zame: ne na glavo ne od litra mleka. glavo živine, je ukrep močno prizadel prav najboljše rejce mlečnih krav, saj se je jim je podpora za izravnavo stroškov v težjih pridelovalnih razmerah v povprečju zmanjšala za okoli polovico. "Pojasnila ministrstva, da gre pri tem ukrepu za prehod na evropske načine podpor v kmetijstvu, smo le težko razumeli, sedaj pa nas je strah nadaljnje "evropeizacije", ko so kmetje le tisti s kravami, ki dajejo osem tisoč litrov mleka ali še več. V občinah Bled, Bohinj, Bovec, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin ter v Triglavskem narodnem parku smo prepričani, da prihodnost našega prostora ni v doseganju "evropskih" količin mleka, ampak v doseganju in preseganju evropske kakovosti. Kmetje na našem območju kmetujejo v izjemnih razmerah. Brez njih in njihovega dela si prihodnosti naših občin m Triglavskega narodnega parka ne moremo in tudi nočemo predstavljati," so v pismo zapisali Janez Bizjak in Marija Markeš iz zavoda TNP, župani Vinko Gole (Bled), Franc Kramar (Bohinj). Jože Kotnik (Kranjska Gora), Pavel Gregorčič (Kobarid), Franc TrampuŽ (Bovec) in podžupan Berti Rutar (Tolmin) ter še dodali, da je ekonomska negotovost in vsakoletno trepetanje, ali se bo država spomnila kmetov ali ne, ena od stvari, ki mlade odvrača od dela na kmetiji. • CZ. Občni zbor Društva kmečkih žena Kranj Od nove vlade ne pričakujmo čudežev Mihaela Logar: "Mediji običajno prikazujejo le najboljše kmetovalce, praznično oblečene,* klobaso in z litrom vina za mizo. Za tem bliščem je beda, veliko problemov." Kranj - Petkov občni zbor sprejele letošnji program dela, Predsednica društva Štefka tečaj in tečaj predelave m|* podelile priznanja najzasluž- Pavlin je povedala, da je nejšim, spremenile statut društvo nepolitična, stanovs-društva in z zanimanjem poslušale predavanje Berte Go- društva kmečkih žena je potekal tako, kot se za občni zbor spodobi: po vseh napisanih in nenapisanih pravilih, a vendar v sproščenem vzdušju, bolj po domače. Delovna predsednica Jelka Rozman iz Zadrage je vmes tudi komentirala razmere v kmetijstvu, se šalila in se med drugim spraševala, ali društvo res potrebuje disciplinsko komisijo, ko pa je že vnaprej jasno, da se kmečke žene v društvu ne bodo prepirale in teple. Članice društva so na občnem zboru ob navzočnosti treh županov, vodje gorenjske kmetijske svetovalne službe, predsednice Zveze kmetic Slovenije in drugih gostov ocenile delo v lanskem letu, lobove notah. o življenjskih vred- Na občnem zboru so podelili tudi priznanja. Marija Šifrer in Slavka Hafner (obe sta iz Žabnice) sta ga prejeli za uspešno pripravo rezancev in narezkov na gostinsko turističnem zboru, Štefka Baloni iz Zgornje Besnice in Ana Hribernik s Planice nad Kranjem pa za večletno uspešno sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. ka organizacija, ki v treh odborih (Sloga, Naklo, Cerklje) in na območju petih občin (Kranj, Cerklje, Preddvor, Naklo in Šenčur) šteje 595 članic. Lani je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo pripravilo veliko predavanj, med drugim tudi o trženju kmetijskih pridelkov. "Očitno je bilo tovrstnih predavanj premalo, še vedno imamo "v kevdrih" polno krompirja," je bilo slišati komentarje kmečkih žensk, ki so bile lani tudi na dveh strokovnih izletih na Dolenjskem in v Avstriji, na gledališki predstavi. Letos načrtujejo predavanja o ženskih boleznih, o zahrbtni borelii, o predelavi sadja, postopku pridobitve ka, preventivni pregled doj^ planinski izlet, sodelovanj na razstavi Dobrote slovefl kih kmetij - in še bi lan* naštevali. Predsednica Zveze km«1' Slovenije, kmetica Min** Logar, je povedala, da Jy zveza s svojimi društvi. < katerih deluje 15 do 20 trP kmečkih žena in deklet, močnejša ženska organiza^ v Sloveniji. "Razmere v kjjj tijstvu se zaostrujejo. Ve lj* kmetij bo propadlo, te JJ^J država tudi zakonsko ne * omogočila razvoja dopolm'1^ dejavnosti in če ne bo ja?: razmejitve med dopolnil01.. dejavnostmi kmetij in o°vL čudežev in idealnih Čas ,J Od nove vlade ne priča Strokovno srečanje Tretie pOSVetOVanie O VarStVU raStlm blagovne znamke medgene _ * XJ. ' „. . . , . racijskih vrednotah, kuharski Portorož - Društvo za varstvo rastlin Slovenije prireja skupaj z nekaterimi podjetji danes in jutri v Portorožu tretje slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. Domači in tuji strokovnjaki bodo dva dni razpravljali o varstvu poljščin in sadnega drevja, o fitofarmacevtskih sredstvih, zakonodaji in ostalih vprašanjih. Udeleženci posvetovanja bodo med drugim poslušali referate o problematiki onesnaženja podtalnice z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, o tem, kakšno je mnenje prebivalcev slovenskih mest o onesnaženju kmetijskih pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev, o novem načinu zatiranja koloradskega hrošča, o novostih med škodljivci... • CZ. upamo pa, da bo °ds'fLg' nekoliko več posluha za tijske probleme, Mihaela Logar. je dej i»l» C. Zapl° Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine Aleš Jerala ponovno predsednik Visoko - Na sobotnem občnem zboru Društva kranjske in tržiške podeželske mladine na Visokem pri Kranju so za predsednika društva ponovno izvolili Aleša Jerala s Podbrezij. Na zboru so spremenili tudi statut in deloma upravni odbor društva, ocenili lansko delo in sprejeli letošnji program, ki predvideva več predavanj, tečajev, strokovnih izletov in prireditev. Kot je povedala kmetijska svetovalka Lidija Pogačar, je društvo zelo delavno. Mladi so pokazali veliko zanimanja za računalniški tečaj, za tridnevni seminar predelave mleka, za plesni tečaj, prikaz obrezovanja sadja... Dobro sodelujejo tudi z mladimi iz Zgornjesavske doline. • CZ. Srečanje podeželskih Žena Tuhinjske dolifle Iz gospodinjskega kota v življenje Srednja vas - Članice Društva podeželskih žena Tuhinj8^ doline so se prejšnjo soboto zbrale v kulturnem dom«* Srednji vasi na rednem letnem občnem zboru, na kate^ so ob navzočnosti predstavnikov občine, krajevne skupog in osnovne šole pregledale delo v minulem letu in nar«& načrte za letos. Da je bilo zborovanje prijetnejše, poskrbeli učenci podružnične šole Vranja Peč in dipl- ^5, Milka Mele - Petrič, ki je kmečke žene z doživej^ pripovedovanjem in diapozitivi popeljala v.^stoiWt Španijo in na Irsko. Na koncu je bila še pokušina P°Z^. in hkrati tudi priložnost za odkrivanje kuharskih skriva®^ Kot poroča Rajko Pavlic iz Kamnika, so podeželske * p iz Tuhinjske doline že pred petimi leti ustanovile društvo^ danes šteje okoli 150 članic. Društvo pripravlja strok? • predavanja in ekskurzije o peki kruha, pecivu, enolončnic, predelavi zelenjave in o uvajanju *mj*e$ turizma, redno sodeluje tudi na tradicionalnih 0w narodnih noš v Kamniku. Glavna mentorica in uS^0' teljica društva je dipl. ing, Marta Kos, dosedanja predse ca pa Tončka Zalaznik. ^ KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN ' Popravilo koles, rezervni deli in oprema brzalke, brušenje In oprema za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. -12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E ¥ S d, V Tro ndheimu na Norveškem se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju NAJBOLJŠI RUSI, NAŠ JUNAK LE ROMAN PERKO j^di po sobotni tekmi so naši skakalci ostali brez medalje, še najbolj pa so zadovoljni z ekpno uvrstitvijo na es*o mesto - Najboljši rezultat naše reprezentance je peto mesto kombinatorca Romana Perka jj^j. 3. marca - Z najdaljšo ^"injo smučarjev tekačev, onom na 50 kilometrov, . -. v nedeljo v Trondheimu 5 r*0rve*kem končalo le-m V> svetovno prvenstvo nor-Jskih smučarjev. Največ Nn i so osvoJiu* domačini ft0rvežani, kar enajst, vendar Hii ?° b°lj žlahtne osvajali 5? ki jih imajo deset, a so ^eno najuspešnejša ekipa v?v.e*Jega letošnjega tekmo-Na8 nordijskih smučarjev. Po"?. po medaljah ni uspelo Do«l ' *ePrav smo J° vsaJ tto J*0 Pričakovali od trenuten Vedno vodilneja v svečke0 pokalu Primoža — Ker pa je Primož j1 V Trondheimu praznoval Naš najuspešnejši tekmovalec v Trondheimu je bil s petim mestom kombinatorec, svetovni mladinski prvak, Roman Perko. Njega in ^ taEx??^? rojstni dan, pa njegovega klubskega prijatelja iz SK Trifix Gregorja Langa (na sliki), ki je član naše zlate skakalne ekipe iz mladinskega S P, je v petek sprejel in jima čestital tržiški župan Pavel Rupar. 5aj Prožnosti za medaljo iz l0y e|jih tekmovanj prav go- {J & dovolj." svet Jprei so s tekmovanjem na t ?tQvnem prvenstvu zaključili Kmovalci v nordijski kombi-p*c,J>. Naši, ki so nastopili le v Laični konkurenci, so se gjuo odrezali, še ne 20-letni tSan Perko b Kovoria Pr! %i_Pa v nedeljo najbrž še ni W ' °a bo njegovo peto mesto \r Najboljša uvrstitev slovens-$vef reprezentanta na letošnjih % l nin prvenstvih tako alPs' Kt*°t nordijskih smučarjev. Sa ostala kombinatorca Kranjčan Igor Cuznar in Ve-lenjčan Rolando Kaligaro sta sicer dobro tekla, vendar pa sta preveč zaostala pri skokih in sta morala biti zadovoljna: Cuznar s 47. mestom in Kaligaro z 52. mestom. Po njihovem povratku domov so se mnogi spraševali, kdaj bomo imeli tudi Slovenci ekipo, ki bo lahko nastopila v moštveni tekmi. "Trenutno nimamo četrtega dovolj kvalitetnega tekmovalca, saj se je Franci Jekovec žal pred sezono poškodoval. Ker pa je zanimanja za nordijsko kombinacijo vsako leto več in ker ie Že nekaj perspektivnih mladih tekmovalcev, pa računamo, da bomo z ekipo lahko nastopili čez dve leti v Ramsau," pravi trener naše ekipe Matej Oblak. Največ smo seveda na svetovnem prvenstvu pričakovali od tekmovalcev v smučarskih skokih. Potem ko so na prvi tekmi prejšnjo soboto vsi po vrsti razočarali, saj nismo imeli v finalu niti enega tekmovalca, so bili naši boljši v četrtek, ko so v ekipni tekmi dosegli želen rezultat: šesto mesto. Za našo ekipo so skakali: Robi Meglic, Blaž Vrhovnik, Peter Žonta in Primož Peterka. Naši skakalci so več pričakovali od sobotne tekme na veliki skakalnice, kjer so se sicer res bolje izkazali kot na manjši, vendar pa 13. mesto vodilnega v svetovnega pokalu Primoža Petrke, ki je bil naš najboljši, ni uvrstitev, ki bi zadovoljila načrte pred prvenstvom. Ker pa je svetovno prvenstvo pač enkratna prireditev in ker smo imeli na tekmi večinoma mlade skakalce, pa je lep rezultat 24. mesto Blaža Vrhovnika, pa tudi Robi Meglic na 27. mestu ni razočaral. Nastopi naših smučarjev tekačev na svetovnem prvenstvu so bili od začetka do konca v stilu letošnjih siceršnjih slabih rezultatov na tekmah, saj niso imeli nikakšnih možnosti za vidnejšše uvrstitve. Nataši Lačen, Jožetu Petkovšku, Janezu Mariču in Andreji Mali je pot na Norveško pač pomenila nabiranje izkušnje in simbolično zastopstvo naše države v tej garaški smučarski disciplini, katere agonije se pri nas vleče leto za letom... • V. Stanovnik, foto: T. Doki Ji 0 dveh tekmah finala državnega hokejskega prvenstva Olimpija Hertz vodi v zmagah 2:0 SMO GORENJCI IN SE NE PREDAJAMO ftn ZatrJuJeJ° v taDoru Acroni Jesenic, kjer po dveh nesrečnih porazih stavijo na današnjo ^ago v Ljubljani - Sportina že tretja, TViglav pa četrti fiUji ,c*> Ljubljana, 4. marca - Malokdo je verjel, da bo letošnji tfed* davnega prvenstva v hokeju na ledu tako razburljiv m oj :Vseni. izenačen. Še najbolj pa so igralcem, tako ljubljanskim, v Jeseniškim, zaupali njihovi zvesti navijači, ki so tako v petek dv0r^°*'ju, kot v nedeljo v Podmežakli, napolnili hokejski Po začetnih spektaklih se je začelo zares... b°rbe' ^am* derbi se je začel z stran*v? in odPrto igro na oben Vratar Vendar Pa sta bila p'°SčeV dobro razpoložena in ^ in _.v. prvem delu srečanja in ''.so Jeseničani veliko »j vendar pa je Sodja tretji?1 n°tel v V drugi f t 3°/ minuti uspel zatresti onc£tub]jančanov. Tik pred le strer ru8e8a dela srečanja 0Hl;> fJal Jure Vnuk vendar ie. uJel Jure Vnuk, vendar je Glavič plošček odbil. Ha i-i Je Kašteli in izenačil VeHko ZadnJi tretjini ie bilo Priložnosti, vendar pa gola ni bilo in tako je odločitev o zmagovalcu ostala za podaljšek. V tretji minuti je zadel Imes in prva finalna zmaga je ostala v Tivoliju. Jeseničani so "maščevanje" za nesrečen poraz pripravljali že za nedeljo, vendar pa sreča spet ni bila na njihovi strani. Že v 47. sekundi je jeseniški gol zatresel Kastelic, v 9. minuti druge tretjine pa je bilo že 0:2 za Ljubljančane. Drugič je zadel Hachborn. Železarii, ki so igrali zelo dobro, nikakor niso mogli premagati Stena Red- NAŠIM SMUČARSKI TEKI NE GRE 2. marca ^juiuh a& teir elcmovanje v medcelinskem pokalu za smučarje tekače. lik*. KmOValri tllHi no Hnm^ih temnil-, nicn nouHnSSli M< co Minulo soboto in nedeljo je bilo na ^*movalci tudi na domačih terenih niso navdušili, saj se ?estu nau med prve tr*" ^e naJb°lJši je bil Marko Dolenc na 8. eseta p 5*kilometrski progi, med ženskami pa je bila najboljša, 1llaH;J "etra Maidie na t« Irilnmetrnv Irlacifrio Sesti ie hii 10 kilometrov V.S. klasično. Šesti je bil KOTNIK SPREJEL ŠPORTNIKE °bftn?*?a Gora» 28. februarja - Minuli petek je župan naibniix »anJska Gora Jože Kotnik pripravil sprejem za aK?«« športnike letnih športov v občim. Cufar -P*eJeni so bili povabljeni: športna plezalka Martina N*jc ič!!n tka Vesna Ražman, tenisačica Nina šuvak, judoist MikijJr, '■ koSarkar Rok Brezavšček, gorski kolesar Grega k°8danr^Jema Se m udeležil zarad» bolezni) in metalec varpe UsPehi i„ an- Kot Je v Čestitki Športnikom poudaril župan, so doseKan.n Prizadevanja mladih športnikov dobra naložba za 50 na te Zas*avlJenih ciljev v njihovem življenju, v občini pa ""pene zelo ponosni. V.S. Andrej Razinger dicka, saj so se vsi streli končali v njegovih rokah ali v vratnici. Upanje na zmago pa je domačim vlil gol Andreja Razingerja v 33. minuti. Ko je Andrej zadel že drugič in izenačil na 2:2, pa je že kazalo, da do zmage m več daleč. Vendar pa so imeli srečnejšo roko Ljubljančani, saj je Hass v 53. minuti spet povišal na 2:3. Dve minuti pred koncem je po prekršku nad Juretom Smolejem Rahmatul-jin streljal kazenski strel, vendar pa ga je Reddick ubranil. V zadnjih sekundah so Jeseničani iz vrat vzeli golmana, takrat pa je zadel še Tomaž Vnuk in postavil končni izid druge finalne tekme 2:4. Kljub rezultatu 2:0 v zmagah pa v jeseniškem taboru ni bilo čutiti, da bi se vdajali mislim po končnem porazu. "Smo pravi Gorenjci in borili se bomo do konca. Puške nismo vrgli v koruzo, na današnjo tekmo gremo na zmago. Zavedamo se, da bo veliko odvisno od trenutnega razpoloženja in od sreče, vendar pa bomo igrali po najboljših močeh in skušali znižati razliko. Nič še ni odločenega!" pred današnjo tretjo tekmo v Tivoliju (ob 19. uri) zatrjuje jeseniški napadalce Andrej Razinger. Vse pa je že odločeno o ostalih mestih v državnem prvenstvu. V boju za tretje mesto je Sportina v petek premagala Triglav 7:4 (2:1, 3:1, 2:2), nato pa so bili Blejci boljši še v Kranju, ko so zmagali 7:8 (1:4, 3:2, 3:2). Tako je tretje mesto na državnem prvenstvu pripadlo ekipi Sportine, četrti pa "je Triglav. Znane so tudi že uvrstitve od petega mesta naprej. Peta je ekipa Slavije Jate, šesta HIT Casino Kranjska Gora, sedmi Maribor in osmi Celje. • V.Stanovnik USPEH JESENIŠKIH DRSALCEV Jesenice, 3. marca • Tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Jesenice nadaljujejo z lepimi mednarodnimi uspehi. Na odprtem prvenstvu Zgornje Avstrije v Linzu so dosegli naslednje uvrstitve: Pri dekletih nad 15 let je Alenka Mrak zmagala, do 15 let ie pri dekletih Alenka Zidar zasedla 3. mesto, enako mesto pa pri fantih Gregor Urbas. Lep uspeh so dopolnile še mlajše drsalke. Pri dekletih do 9 let je Kaja Otovič zmagala, Petra Mlinarec je zasedla 2. mesto. Zmagala je tudi Anja Otovič pri dekletih do 11 let, Teodora Poštič je bila 7., Saša Berlisk pa 11. • J. Rabič VATERPOLO Madžari zmagovalci turnirja Tristar 4 v Kranju - S tekmo med Madžarsko in Slovenijo se je v nedeljo v olimpijskem bazenu v Kranju končal mednarodni vaterpolski turnir za kadete. Naši reprezentanti so po porazu z Italijani 4:5, porazu z Izraelom 5:6, zmago nad Nemci 11:4, porazu s Turki 4:6 in porazu z Madžarsko 14:7, osvojili peto mesto, zmagovalci turnirja pa so postali mladi madžarski vaterpolisti. Tudi naši z igro, zlasti proti ekipi Italije, niso razočarali, saj so predzadnje mesto osvojili v enakovrednem boju z močnimi ekipami. • J. Marinček, foto: T. Doki BIATLON NAŠIM TRI KOLAJNE Z EP Kranj, 2. marca - V avstrijskem Windischgarstnu se je končalo letošnje evropsko prvenstvo v biatlonu za člane, članice, mladinke in mladince. Naši biatlonci in biatlonke so bna njem osvojili tri medalje: Matejka Mohorič, članica kranjskega Merkurja je osvojila bron v v posamični tekmi med mladinkami, Gorjan Jože Poklukar (ŠD Gorje) je bil v sprintu drugi, Tržičan Tomaž Globočnik (Merkur Kranj) pa tretji. Naši biatlonci v ekipni tekmi niso več nastopili, saj so že v nedeljo odpotovali v Nagano na Japonsko, kjer se bo nadaljevalo tekmovanje v svetovnem pokalu. • V.S. PARASKI Končano državno prvenstvo v paraskiju AVSTRIJCI SO SE ODDOLŽILI Sloveska padalska ekipa je zmagala na avstrijskem državnem prvenstvu, Avstrijci pa na državnem prvenstvu Slovenije. Kobla, 3. marca - V petek in soboto je na smučišču Kobla nad Bohinjsko Bistrico potekalo državno prvenstvo v paraskiju -kombinaciji smučanja in padalskih skokov. Bili sta celo dve tekmovanji: državno prvenstvo in odprto državno prvestvo z mednarodno udeležbo. Večina medalj je ostala v Lescah. Zgodnja pomlad organizatorjem letošnjega 6. državnega prvenstva ni bila najbolj naklonjena, saj so težko pripravili smučarsko progo na Kobli III, pa še ta je bila hudo ledena. To je bil tudi vzrok za to, da so nekateri smučali bolj previdno, kar je vplivalo tudi na kombinacijski rezultat. To velja zlasti za Ireno Avbelj, ki se je pred mesecem na podobnem tekmovanju v Avstriji poškodovala, zato ni želela tvegati, da se ji kaj takega ponovi. Na smučanju zato ni bilo poškodb, pač pa pri skokih s padalom, saj je ena od gostujočih tekmovalk tako nerodno doskočila, da se vrača na Češko z mavčno oblogo. Za letošnje državno prvenstvo v para skiju, na katerem so sodelovali tudi padalci - smučarji iz Avstrije, Češke in Hrvaške, bi lahko omenili dve značilnosti: na odprtem delu tega prvenstva so se padalci in padalka iz Avstrije oddolžili Slovencem za zmago na njihovem državnem prvenstvu; padalci Alpskega letalskega centra, ki tvorijo tudi slovensko reprezen-taco in se lahko pohvalijo tudi v para skiju z naslovi svetovnih prvakov, pa so dobili nekaj zelo resnih tekmecev v drugih klubih, zlasti mladih padalcih Aerokluba Ptuj. Za konec omenimo še to, da je prvenstvo omogočila Slovenska vojska, ki je dala organizatorjem za skoke na razpolago svoj helikopter. Rezultati • odprto državno prvenstvo: ženske - 1. Marina Kuecher (A), 2. Irena Avbelj (SLO), 3. Veseljka Pire (HR); moški -1. Uroš Ban (SLO); 2. Matjaž Pristavec (SLO); 3. Borut Erjavec (SLO) - vsi iz ALC; ekipno - 1. Red Buli (A), 2. ALC Elan (SLO), 3. ALC Mont (SLO); državno prvenstvo: člani -1. Uroš Ban (ALC), 2. Matjaž Pristavec (ALC), 3. Borut Erjavec (ALC); mladinci - 1. Matej Kostanjevec (AK Ptuj), 2. Gorazd Vindiš (AK Ptuj), 3. Boris Janžekovič (AK Ptuj); ekipno - 1. ALC Elan, 2. ALC Mont, 3. AK Ptuj. • Š. Ž. SNOVVBOARD NAJBOLJŠA BRATA VERTOVŠEK Krvavec, 2. marca - Minulo soboto je bila na Krvavcu regijska tekma za pokal Goltes v halfpipu. Prvi dve mesti sta zasedla Kranjčana Dare in Žiga Vertovšek. Nastopili sta tudi dve dekleti, boljša pa je bila Špela Lokar (SBK Kranj). V nedeljo bi morala biti na Krvavcu še tekma v prostem slogu. Ker zaradi pomanjkanja snega ni bilo moč narediti snežnega kanala in ker sta bili sobotni skakalnici že v slabem stanju, je tekma odpadla. • V.S. JVIALI NOGOMET GORENJCEMA NE GRE V 15. krou L slovenske malonogometne lige sta tudi tokrat oba predstavnika Gorenjske doživela poraza in sicer Domel na Ptuju pri Poet o vi Mili z 1:4, Marmor Ho ta vije pa doma z 0:5 proti vodilni ekipi prvenstva Assaloni Cosmosu iz Litije. Za Domel je na Ptuju v polno zadel le Marjan Kavčič, medtem ko Marmor strelcev proti Assaloniju ni imel, čeprav je kranjski igralec v dresu Marmorja Slavko Lebar zamudil nekaj priložnosti. Domel s tem porazom izguzblja mesto in je trenutno šesti z enaindvajsetimi točkami, medtem ko je Marmor s tem porazom proti Assaloniju zdrsnil na dno lestvice in je na zadnjem - desetem mestu, praktično že izpadel iz prve malonogometne lige. Malonogometni ples s šestnajstim krogom se bo nadaljeval čez štirinajst dni, ko Domel gosti Mizarstvo Krošelj iz Sevnice, Marmor Hotavlje pa gre na gostovanje v Tolmin k Puntarju. Za ljubitelje malega nogometa na Gorenjskem pa še to, da sta bili med tednom odigrani tudi prvi polfinalni tekmi pokala NZS v malem nogometu, kjer Gorenjska svojih predstavnikov nima več. Izida: Agencija Luvin - Puntar 8:1, Poetovio Mila - Mizarstvo Krošelj 3:3. Prihodnji teden bo zbor slovenske malonogometne reprezentance v Litiji, z zanimanjem pa pričakujemo, če bo selektor v ekipo povabil kakšnega mal-onogometnega virtuoza z Gorenjskega (beri Domela), kajti do sedaj je Gorenjska vedno dajala kader v državno selekcijo. • P. Škrjanec PODARIM DOBIM REZULTATI ŽREBANJA 28. februar Porsche Slovenija Volkswagen Passat 5 x 50 g zlata Fa in Persil 964247 932220 762855 514599 881152 Iskra Commerce Trgovina 10xWlskra21-Twin 967297 947486 132968 968865 703109 086280 977826 801109 704103 657804 PODARIM DOBIM 10x 100.000,00 SIT 980656 202938 278318 973208 518843 627220 709665 829235 684445 859591 Športna loterija d.d. Ci^dlelovd 15, Ljubljana Tel.:061 T33 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 1.5.1997. TABOR HITROSTNEGA ROLANJA Kranj, 3. marca - V Murski Soboti je Sekcija za hitrostno rolanje uspešno organizirala 1. tabor hitrostnega rolanja, ki je potekal od sobote, 22. februarja, do nedelje 23. februarja 1997. Tabora so se udeležili trenerji in tekmovalci iz naslednjih klubov: SD Dokonča Lendava, Roler klub Murska Sobota, Pirueta Domžale, Alpi-na, Rolerski kljub Ljubljana in ASA Naklo. Rdeča nit 1. tabora je bila predstavitev metodike učenja tehnike hitrostnega rolanja. Tabor je strokovno vodil nacionalni trener za hitrostno rolanje Aleš Gros. • A. G. KOŠARKA ZANESLJIVA ZMAGA GRADBINCA Kranj, 2. marca - Košarkarji in košarkarice v A ligi so odigrali redni krog. V Al ligi je ekipa Heliosa v gosteh visoko premagala Rogaško Donat MG 78:124 (35:72). Domžalčani so četrti na lestvici, še vedno pa z veliko prednostjo vodi Smelt Olimpija. V A2 ligi je ekipa Gradbinca Radovljice na Jesenicah gostila Brežice in zmagala visoko 78:62(34:30). Košarkarji Loka kave so tekmo 17. kroga igrali že prej in z ekipo Krke izgubili 88:73(49:41). Tudi ekipa Triglava je v vnaprej odigrani tekmi izgubila z Zagorjem 93:78 (43:43). Na lestvici A2 lige še vedno vodi ekipa Loka kave pred Krko in Ilirijo, Triglav je deveti, Gradbinec Radovljica pa deseti. V slovenski ženski ligi za uvrstitev od 1. do 6. mesta je ekipa Odeje Marmorja gostovala pri Ingrad Celju in izgubila 69:59. Ločanke so še vedno četrte. Za uvrstitev od 7. do 12. mesta so košarkarice Domžal izgubile z Jezico mlade 39:74, Jeseničane pa so izgubile s Dometom 43:77. • V.S. KADETSKO FINALE V KRANJU Kranj, 4. marca • Košarkarski klub Triglav bo ta konec tedna, od petka do nedelje, organizator finalnega turnirja kadetskega prvenstva Slovenije. Tekmovanje v dvorani na Planini se bo začelo v petek ob 17. uri s tekmo Bavaria Woltex - Ilirija, ob 20.uri pa se bosta pomerili ekipi Triglava in Smelta Olim-pije. V soboto bo ob 16.30 uri na sporedu tekma med Bavar-io Woltexom in Smelt Olimpi-jo, ob 20. uri pa bosta igrali ekipi Triglava in Ilirije. Finale se bo končal v nedeljo, ko bo ob 16-30 uri tekma med Smelt Olimpijo in Ilirijo, ob 20. uri pa bosta igrali še ekipi Triglava in Bavarie Woltexa. • V.S. Nogometne lige v pomladanskem delu TRIGLAV NAKLO ZAČENJA S TEŽKIMI NASPROTNIKI .t Novi kranjskonaklanski nogometni klub začenja težko nogometno sezono na več ravneh: člani v drugi in tretji ligi, mladinci in kadeti pa v državnih ligah. Drugoligaško moštvo ima težak spomladanski razpored tekem. Od 18 do 20 igralcev zavzeto trenira I glede tega jih moram pohvaliti. Stari naklanski drugoligaški sestavi so se prild' jučili igralci kranjskega tretjeligaša VerbA Krupič, Alibabič, Dejan in Denis MarkdJ ter Bizjak, od starih pa ima nekoliko m&jjl treninga Ahčin, ki je sicer pri vojaku1' Precejšen problem so kartoni, tako v Naklem kot v Kranju, zato skušam igiy cem dopovedati, da sta disciplina na igriš*u in odnos do sopnikov pomembni, da r treba ohraniti živce in se tudi obrniti vstraj* ter spoznati, da imajo sodniki, ki so bi" jesem do nas večinoma korektni, vedo" prav. Nepotrebne kazni nam lahko dodatfl" zagrenijo prizadevanja za čim boljšo uvf' stitev v ligi, kar je eden od temeljev v začetek vzpona gorenjskega nogometa," r Sovedal trener drugoligaša Triglava Nflld' anez Zupančič. V moštvu ie po igralski plati še neMl problemov. Manjka še en napadalec in dv* krilna oziroma vezna igralca. Veliko prev** je še prisotna navada igre z žogo na mestu' čeprav morajo biti igralci, čeprav tudi brc* žoge, v stalnem gibanju, ne glede na faz° igre, je povedal trener Zupančič, ki upa, °* bo uspel odstraniti tudi to pomanjkljivo*1, • J.Košnjek Kranj, 4. marca - Medtem ko so nogometni prvoligaši v soboto oziroma v nedeljo že začeli z ligo, bodo konec tega tedna začeli s spomladanskim delom tekmovanja tudi v drugi ligi. Novi združeni klub Triglav Naklo začenja spomladansko tekmovanje s težko nalogo: uiti nevarnim vodam, ki peljejo v tretjo ligo in hkrati v še hujšo krizo gorenjskega nogometa. Ta naj bi bila tudi s skupnim delom Kranjčanov in Naklancev letos presežena, čeprav ima drugoligaško moštvo težek razpored, tekmo več na tujem in na začetku na tujem tri težke tekme z Dravo, Vevčami in Nafto. Klub je vzpostavil do igralcev korekten odnos tudi z izpolnjevanjem gmotnih obveznosti, igralci pa se očitno tega zavedajo, saj so zelo resni pri obiskovanju treningov. Tretjeligaško moštvo Naklo Triglav ima svoje matično igrišče v Naklem, liga pa se bo začela čez štirinajst dni. Trener tega moštva je Darko Stenovec "Po pripravljalnih tekmah smo začeli intenzivno delati z žogo na igrišču. Večino pripravljalnih tekem smo odigrali s prvoligaši, med drugim tudi s Hitom, Primorjem m Magom Korotanom, in čeprav takšne tekme niso merilo, nas nihče ni nadigral. Trener Janez Zupančič Za atleti Triglava je uspešna zimska sezona ¥ V SEST PRVAKOV IN SE REKORDERKA Kranj - Čeprav najboljšima atletinjama Marceli Umnik in Brigiti Langerholc ni uspelo izpolniti norme za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu, so v klubu z zimsko sezono zadovoljni. Na državnih dvoranskih prvenstvih so osvojili trinajst kolajn, Langerholčeva pa ie postavila nov državni rekord. V atletskem klubu Triglav so na koncu uspešne zimske sezone pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili dobitnike kolajn na zimskih državnih prvenstvih in načrte za poletno sezono. Najboljši atletinji, skakalka v daljino Marcela Umnik in tekačica Brigita Langerholc sta "lovili" normo za svetovno dvoransko prvenstvo in ostali praznih rok. Marcelo, ki je za normo zaostala za 18 centimetrov in Je po oceni trenerja Dobrivoja Vuck-oviča sposobna skočiti 6,60 metra, so pokopali predvsem prestopi, Brigita pa je na tekmah zaradi slabe konkurence "tekla sama s seboj" in v teku na 200 metrov zaostala za normo za 25 stotink sekunde, na še enkrat daljši razdalji pa za 34 stotink. Gre za začaran krog, pravijo v klubu. Na najboljša tekmovanja, kjer bi Marcela in Brigita lahko dosegli boljše rezultate, ju prireditelji še ne vabijo, ostalih tekmovanj s kakovostno konkurenco pa je bolj malo. Triglavani so na letošnjih dvoranskih državnih prvenstvih osvojili šest naslovov državnih prvakov (lani le dva), štiri druga mesta in troje tretjih mest. Rožle Prezelj je v skoku v višino postal državni prvak pri starejših mladincih in članih. Marcela Umnik je v skoku v daljino premagala dolgoletno tekmico in državno rekorderko Ksenijo Predikako. Jana Zupančič je med mlajšimi mladinkami znesljivo zmagala v troskoku, Mirjana Idžanovič in Edi Okič pa sta osvojila zlato medaljo v metu diska. Drugo mesto sta po dvakrat zasedli Tina Čarman in Suzana Jenko tretjega pa Eva Sedej, Jana Zupančič in Denis Zadnikar. Brigita Langerholc je na Dunaju postavila nov državni rekord v teku na 400 metrov (54,04), Matjaž Polak pa je po daljšem odmoru zaradi poškodbe obetavno nastopil v mnogoboju in samo za tri točke zgrešil dvoranski državni rekord. In kaj čaka Triglavane v poletni sezoni? Vse bo v znamenju "lova na norme". Marcela in Brigita jo bosta lovili za evropsko prvenstvo atletinj do 23. leta starosti, za mediteranske igre, univerziado in člansko svetovno prvenstvo, Polak za mediter- anske igre in univerziado, W zelj, Zupančičeva, Carmanov?' Jenkova, Idžanovičeva in Ov pa za nastop na mladinske^ evropskem prvenstvu v Ljublj*' ni.Atletinje in atleti kranjskeg Triglava se bodo odslej 11 tekme vozili v boljšem in v*' nejšem vozilu. Za to je zasluzi tudi avtohiša Kavčič d.o> Milje, ki je klubu omogocjj nakup kombija po zelo ceni in zagotovila še brezpWc% servisiranje; klub pa pričakal dodatni popust še od avtom8* Claas. C. Zaplotnik V0RŠIČEVA TRETJA V MNOGOBOJU Kranj - V soboto je bilo v Celju državno dvoranski prvenstvo v mnogoboju za vse starostne skupine. yz tekmovanja si je veliko obetal tudi Matjaž Polak, člajj kranjskega Triglava, ki je pred nedavnim na Dunaju le za **! točke zaostal za državnim dvoranskim rekordom. Z upanj^ na dober rezultat in uvrstitev ni bilo nič. Prvenstvo v člans^ konkurenci je odpadlo, ker se ie prijavilo premalo tekmov^ cev. Med pionirkami je bila Spela Voritlč iz kranjskega Trtel*** tretja (2753 točk), njena klubska kolegica Eva Sedej pa četfi* (2727 točk). • CZ. ROKOMET ZADNJI PREMAGAL PRVEGA NA LESTVICI Tokratni krog v prvi B ligi je prinesel zamenjavo mest na firvenstveni lestvici. Po porazu Šeširja v Radečah so zdaj drugi na estvici igralci iz Ribnice, drugo mesto pa delijo s CHIO Besnico. Še naprej vodi Škofljica. KloDucniki so v zasavju spet ostali praznih rok. Zle slutnje, nekaterih iz vodstva Ločanov, pred tekmo so se uresničile. Sicer pa je Zasavje kot zakleto za gorenjska ligaša. Bolje so se tokrat odrezali Besničani. Doma so zabeležili novo zmago. Njihova žrtev so bili mladi Velenjčani, ki pa so bili trši nasprotnik, kot je bilo pričakovati. Nov par točk pomeni delitev drugega mesta. Sicer pa bo že naslednji krog zagotovo prinesel nove spremembe na lestvici. Derbi kroga bo zanesljivo v Skofji Loki, kamor prihaja drugi Inles. Če zmagajo Ločani, bo Škofljica imela možnost povečati prednost na štiri točke, ker tudi CHIO Besnica odhaja na težko gostovanje v Ivančno Gorico. V drugi ligi pa je prišlo do velikega presenečenja. Vodilni Preddvorčani so izgubili z zadnjim na lestvici. Borbenost in nepopustljivost, še lani odlika Preddvorčanov, sta letos odšli na dopust, zato se nadaljujejo slabe igre. Očitno bodo morah igralci narediti red v svojih glavah. Darila Preddvorčanov pa niso izkoristili drugi Črnomaljci, ki se iz Ljubljane vračajo samo s točko. Povsem druga pesem je pri rokometaših Save. Z novim, starim, trenerjem ne poznajo poraza in so že četrti. Imajo pa tudi tekmo manj od tekmecev. Če premagajo N. Gorico bodo tretji. Fantje pravijo, da po končani tekmi ne morejo verjeti pogledu na semafor. Upajmo, da so jim zadnje zmage dale tistega prepo-trebnega zmagovalnega duha, kijimje manjkal v preteklosti. Rezultati: 1. B liga 16. kroga: CHIO Besnica - Gorenje B 22-21, Šmartno - Škofljica 16-20, Drava - Ajdovščina 23-23, Inles - Dol TKI Hrastnik 32-21, Radeče papir - Šešir 27-23, Grosuplje -Pomurka 23-21. 2. A liga 15. krog: Mokerc - Črnomelj 22-22, Prizma Ponikve -Preddvor 23-21, Sviš - Nova Gorica 20-22, Krim - Prule 67 B 20-25, Koper - Kočevje 23-16, Sava - Mitol Sežana 20-19. Martin Dolanc ODBOJKA KONEC V MOŠKI KONKURENCI 1. DOl Z 28. krogom so odboikarji zaključili redni del prvensiv« .... , ..ajvažijeJj; znano - v play-offu se bosta na dve zmagi pomerila Sa'^ \ Anhovo in Gradiš Maribor, v "Evropo" pa sta se uvrstili tu«1 Banka Olimpija in Fužinar. ;, i V 1B. DOL so odbojkarji Minolte Bled zaključili tekmovanj^ novo zmago proti Ljutomeru (3:0) in gladko zasedli prvo m?s\j's0 pa jim razen obstanka v 1B. DOL ne prinaša ničesar. Cilj P ^ presegli novinci v 1. DOL - odboikarji Termo Lubnika, ^^So zmagi v zadnjem krogu v Črnučah (0:3) zasedli odlično ^ mesto. V 2. DOL se poleg Črnuč selijo tudi odbojkarji Zirovnpj nad katerimi pa visi poleg izpada iz 1. DOL še večje zlo, za ^ neigranja mladincev in dečkov jim grozi namreč izredno vlS kazen (več kot 850.000 SIT). 0gj. V ženski konkurenci pa so na sporedu še trije Odbojkarice špecerije Bled so tokrat zopet razočarale. % odsotnosti Domitrovičeve si ne bi smele privoščiti P°ra^v gostjami iz M. Sobote, ki so za nameček na Bled pripotova. v okrnjeni postavi samo šestih igralk. Blejke so sicer povedle z ' p nizih, nato pa neverjetno popustile, izgubile četrti niz s 0. nato izgubile še tekmo. » V 2. DOL sta oba gorenjska predstavnika izgubila s 3:0 - £ m, tudi odbojkaricam Šenčurja. Proti neposrednemu _te Mežici. V 3. DOL moški i so odbojkarji Termo Lubnika II brez ' ^ težav premagali Plamen (3:0) in še vedno ostajajo v jj^jd^ napredovanje v 2. DOL. Slabše pa gre odbojkariem Bohinj tokrat izgubili doma s Pizzeria Blaže Kamnik s 0:3. v konkurenci so se odbojkarice Mehanizmov Kropa naI^ra2^p fomembnem srečanju v Ljubljani (3:1) prepustile tretje mest° abor. • B. Maček zmago v Izoli (2:3), odbojkarice Bohinja pa so po T skakalni sekciji pri SK Tržič so ponosni na rezultate svojih najboljših: Romana Perka, Grega Langa in Robija Meglica PRAZNOVANJA SE SELE ZAČENJAJO Jako upajo pri tržiškem skakalnem klubu, kjer so prejšnji teden proslavljali uspehe skupaj z našim odličnim K°nibinatorcem Romanom Perkom in zlatim članom naše mladinske ekipe v skokih Gregorjem Langom J?'*« 3. marca g«kem klubu . „e° Pod sezono vedno poteg „ J° ob zaključku sezone, pa Čeprav v po tradiciji ^^Jdnji uspehi na svetovnem sTol *em prvenstvu, kjer je *Jkalec Grega Lana dobil (n. kol«Jno v ekipni tekmi [''Posamični je žal padel), "•»binatorec Roman Perko e bil "zlat" v posamični 5v U|,enci in nato peti na Vil »1?em *lanskem prvenst-jn' tako navdušili člane kluba l 'Ponzorje, da so svojima kon čestitali že prek klilk*111 ^^one. Slovesnost v J, .u P« je bUa tudi priložnost, tek i? Predsednik skakalne Jjcije Trifix Janez Berzin ogovoril o delu kluba. PrflSS*"1* sekciJa v Tržiču bo let .J? 562000 stara trideset s«' SaJ je bila ustanovljena v Sle K ^967/68- V teh letih so ^v ..b°ljše in slabše sezone, res ta llletno delo pa se je začelo Z letu 1984, ko je trenersko "'o prevzel Peter Jošt in se v, sevalo kasneje, ko je začel y*ubu delati današnji trener 'Ktor Jekovec. Takrat so začeli j nirati Dejan Jekovec, Franci jJ^ec, Robi Meglic in Bošt-S ^sen. To so bdi prvi štirje junovjucj iz sedanje uspešne Lr:Facije. Kasneje so se jim 5ia lUČiu še Jaka Grosar, Ma" 3« Stegnar, Matej Hribar in 8o?an perK0 ter še kasneje kji,KJan Brzin. Danes imamo v vai registriranih 35 tekmo-\tpy< po letošnjem uspešnem ^a]u med zimskimi počitnica-PriPa računam, da bomo v klub vabili še nekaj novih tekmo-pj** in mislim, da se nam v p^odnjih letih za naraščaj ni stp.bno bati," pravi o razvoju I^Je Janez Brzin. letošnje zime so bili v na *em klubu najbolj ponosni rtft Večletnega uspešnega A ji^entanta v smučarskih jJJJ« Robija Meglica, udele-t0v^.olimpijskih iger in sveta.1 n prvenstev ter "oralca C?*" v nordijski kombinaciji prJ5c"Ja Jekovca, ki pa je tik jj." letošnjo sezono moral C i P°Skodb zaključiti tekalno kariero. I^j-spehi tekmovalcev našega sta v?.So vsako leto večji. Lani na svetovnem mladins-iu j Prvenstvu Matija Stegnar skakia Grosar v "bronasti" Pa ie h ekioi' Roman Perko [[^ dobil bron v ekipi nordijs-Uspeu°mDinatorcev. Največji ta>.^ našega kluba pa je sedaj aai»ji, ko je bil Grega Lang v V skakalni sekciji Trifix delajo trenerji: Viktor Jekovec, Primož Triplat in Viktor Zima, poleti pa pri mlajših kategorijah poma- fa tudi Dejan Jekovec* 'oleg tega imajo v klubu tudi "gospodarico" Ivo Poljane, ki skrbi ta red in čistočo v brunarici ob skakalnicah. Kot mama skrbi za vse tekmovalce, da jih po treningih in tekmah vedno čakajo čaj, osveitlni napitniki in spodbudne beseda. V smučarskem centru Sebenje so prejšnji teden pripravili prisrčno slovesnost, na kateri so čestitali svojima uspešnima članoma: članu mladinske zlate ekipe skakalcu Gregorju Langu ter zlatem mlademu kombinatorcu Romanu Perku, ki se odlično znajde tudi že v članski konkurenci. Denar pa v klubu še kako ekipi svetovnih mladinskih Ervakov v skokih, Roman Per-o pa je osvojil najprej naslov svetovnega mladinskega prvaka v nordijski kombinaciji, nato pa je bil na svetovnem prvenstvu odličen peti. Ne smem pozabiti tudi četrtega mesta Robija Meglica na velikanki v Kulmu. Poleg tega imamo v klubu kar nekaj naslovov državnih prvakov v vseh kategorijah, vedno pa se na najvišja mesta uvrščajo tudi naše ekipe," našteva predsednik Brzin, ki pa ima veliko dela, da skakalni sekciji iz leta v leto zagotavlja dovolj denarja za delo:"Vsa leta smo imeli precej težav z zagotavljanjem denarja za delo, zato smo bili pred dvema letoma zelo veseli podpisa pogodbe s Trifixom. Plačo za trenerja dobimo iz sredstev proračuna občine oziroma preko Športne zveze, nekaj denarja iz občine dobimo tudi za objekte, del denarja za objekte pa smo dobili tudi iz Ministrstva za šolstvo in šport. Pri delu kluba nam pomaga še nekaj manjših sponzorjev, po novem pa smo v klubu naredili tudi pravilnik pa katerem mora vsak član kluba podpisati izjavo in se z njo zavezati, da letno straši plačajo okoli tisoč mark v tolarski protivrednosti (ali najdejo sponzorja, ki plača zanj) in v vrednosti 500 mark opravijo tudi dela v klubu, ali na objektu ali na tekmah. Lani smo pač morali začeti denar zbirati tudi na ta način, saj v klubu letno porabimo za programe okoli 100 tisoč mark." potrebujejo, saj so v Sebenjah zgradili lep skakalni center za mlajše kategorije. "Jeseni nas je slabo vreme "prehitelo", sicer bi že imeli vlečnico ob naši največji, 50-metrski skakalnici. Tako to ostaja naša prva naloga letos pomladi. Prav tako moramo napeljati elektriko in vodo, letos pa si želimo tudi zamenjati nalete na 35- in 50-metrski skakalnici, saj je les zgnil in ga bomo nadomestili s kovinskimi elementi. Ob brunarici pri ska- kalnicah bi radi naredili prizidek, s čimer bi dobili telovadnico s trim kabinetom, da nam ne bo treba iskati prostora za vadbo po šolah in telovadnicah. Prav tako moramo narediti nadstrešnico, kjer se bodo tekmovalci na sunem pripravljali na tekme, dokončati pa moramo tudi še iztek, ki smo ga začeli urejati že lani," načrtuje Janez Brzin. Seveda pa so Tržičani vsako leto, tako poleti kot pozimi, tudi organizatorji številnih tekmovanj za različne kategorije skakalcev, njihova najbolj popularna tekema pa je vsakoletni "Pokal Trižča", ki ga pripravijo junija ob otvoritvi sezone na plastiki. V.Slanovnik VELIKO TEKEM NA SNEGU Tržič, 2. marca • V minulih dneh, ko odjuga še ni pokazala zob, so se v tržiški občini tekmovanja na snegu kar vrstila. Tako so se v ŠD Lom pod Storžičem odločili pripraviti tekmovanje v veleslalomu za Memorial Jožeta Rozmana, na katerem je nastopilo 63 alpinistov, planincev in planink. Najboljši čas med alpinistkami je dosegla Barbara Šavs (AO Jezersko), med alpinisti in gorskimi reševalci Peter Sušnik (Jezersko) in med planinci domačin Mirko Rozman. Obrtniki so se na Zelenici merili za naslove najboljših na občinskem obrtniškem prvenstvu v veleslalomu. Med 60 sodelujočimi so bili po posameznih kategorijah najboljši Živa Zupan, Bernarda Seliškar, Milena Dolčič, Majda Kramar, Gašper Markič, Boštjan Uzar, Janez Dovžan in Alojz Polajnar. Občinsko tekaško prvenstvo so člani Športne zveze Tržič pripravili v Križah. Pri organizaciji so jim pomagali člani ŠD Lom, med maloštevilnimi udeleženci pa so naslove prvakov osvojili Klemen Bohinc (Križe), Mitja Žnidaršič (Skakalna sekcija Trifix), Mari Rozman (Peko), Ludvik Soklič (Slap) in Tomaž Soklič (Slap). V Podljubelju pa so na sankaški progi Za potokom pripravili kar dve tekmi. Na tekmi za Pokal Školjke sta najboljša časa dosegla Jože Marn med moškimi in Lojzka Meglic med ženskami, na tekmi gasilcev za prehodni pokal Gasilske zveze Tržič pa se je spet najbolje odrezal Jože Marn, med ekipami pa druga ekipa GD Podlj uhelj v postavi Slavko Polajnar, Albert Perko, Jože Meglic, Jože Marn in Goran Dragičevič. • J. Kikcl K EG LAN J E DVE ZMAGI ISKRAEMECA Kranj, 2.marca • Konec tedna so kegljavci v 1. ligi odigrali 15. krog. Ekipa Iskraemeca je doma gostila Gorico Tekstillno in zanesljivo zmagala 7:1. Izkazala sta se zlasti Zdravko Štrukelj in Vane Oman, ki sta premagal magično mejo 1000 podrtih kegljev. V nedeljo so nato Kranjčani odigrali še zaostalo srečanje v Postojni. Zmagali so 2:6 in tako še naprej vodijo na prvoligaški lestvici. Kegljavke Triglava so doma prav tako gostile ekipo Gorice tekstilne in zmagale 6:3. Najboljša posameznica je bila reprezentantka Andreja Ribič. V 2. državni ligi je ekipa Log Steinela v Tržiču v gorenjskem derbiju s 3:5 premagala Ljubelj, Jesničani pa so v Novi Gorici morali priznati premoč Gorici Tekstilni. Izgubili so z rezultatom 8:0. V 8. krogu 3. slovenske lige za ženske so kegljavke Ljubelja premagale KK Pivka z rezultatom 6:2. V gorenjski ligi sta obe vodilini ekipi ostli praznih rok. Ljubelj je s 6:2 izgubili s Triglavom, Lubnik pa je 5:3 premagal Adergas jamo. Kranjska Gora je premagala Elan 7:1. V.O, N.A, J.P MLADINCA TRIGLAVA TRETJA Celje • Uspešno kegljanje mladih kegliavcev iz Kranja se nadaljuje. Tokrat so se dobro odrezali na dvodnevnem tekmovanju v Celju, kjer so se skupaj z drugimi mladimi slovenskimi kegljavci potegovali za nalov državnih prvakov v parih. Naslov juniorskih državnih prvakov sta osvojila Pintarič in Eržen (Nonk - Tablesoi), odlična tretja pa sta bila Kranjčana Boštjan Žvanut in Dejan Zaje. Slednja sta po uspešnem prvem dnevu drugi dan tekmovanja le še potrdila svojo formo in se otresla najbližjih zasledovalcev. Uspeh Triglavanov sta dopolnila Tomaž Žvanut in Gorazd Kavčič s petim in brata Matija in Primož Dežman z osmim mestom. Dobro se je odrezal tudi mladinec Log - Steinela Boštjan Pen, ki je z Domžalčanom Mihom Štrukljem osvojil šetrto mesto. Rezultati: 1. Pintarič - Eržen (Norik - Tablesoi) 3404,2. Sajko Zvezič (Konstruktor) 3383, 3. Zaje - Žvanut 3362, 5. Kavčič -Žvanut 3262 8. Dežman - Dežman 3248 (vsi Triglav). Mladinci se bodo za naslove državnih prvakov posamezno pomerili 29. in 30. marca na kegljiščih v Litiji in Kranju. • Gorazd K. ŠPORTNO PLEZANJE NA VOJAŠKEM PRVENSTVU DO MEDALJE Kranj, 3. marca - Na mednarodnem vojaškem športnem prvenstvu, ki je bilo v drugi polovici februarja v belgijskem mestu Jambers, je sodelovala tudi ekipa Slovenske vojske. Vodil jo je Klemen Medja, tekmovali pa so Silvo Karo, Miha Kuhar in Marko Pogorevc. V kvalifikacijah so med 64 tekmovalci slovenski plezalci priplezali do vrha, a je za uvrstitev v polfinale zadostoval le čas Silva Kara, ki se je v finalu uvrstil na 6. mesto. Se bolj uspešna pa je bila dvojica Karo - Kuhar na hitrostnem tekmovanju. Dosegla je namreč tretji najboljši čas in si zanj priborila bronasto medaljo. S. Saje ŠAH ZNANI MLADINSKI PRVAKI Maribor, 2. marca • V Mariboru, v Dijaškem domu Drava, je od 22. februarja do 2. marca potekalo 4. državno šahovsko prvenstvo za fante in dekleta do 10, 12, 14, 16, 18 in 20 let. Prvenstvo je izvedla Šahovska sekcija Contrast iz Hoč. Favoriti so v večini uresničili pričakovanja, izredna borbenost pa je pripeljala tudi do presenečenj. Gorenjski igralci se lahko Eunašamo z dvema prvakoma: Žiga Žvan, Tomo Zupan Janj, F 16 in Veronika Hari, Murka Lesce, D12) in viceprvakoma (Blaž Kosmač in Maja Šorli, Tomo Zupan Kranj (oba do 20 let). • A. Drinovec v fovsod, kjer smo se pojavili, smo bili deleini tah P°zornosn- V vaseh se je okrog našega n^0ra vedno nabrala velika gruča ljudi, ki so en 0paz°voli z radovednimi očmi, begali od itn^i ^° drugega in tipali po vsem, kar smo Zaltf * SeooJ- Turistov v teh krajih ni, saj niti ves n«nii dei VO£nje z avtobusom proti severu niti redkto?u n^mo srečali nobenega tujca. Le dol °"Prave v letih pred nami so obiskale de}i° re*e Chamliye. Nekomu, kije prehodil le Zn °u po<* Everestom ali katerega od drugih utnn-x Predelov Nepala, bi se zdeli ti kraji vrni Predstava nekega sanjača, ki bi se rad v šestdeseta leta. Biuinil ie nepozaben prvi dan našega pristopa. „j. Je sicer zelo vroče, vendar se nam ni tain^0L mudHo. Pogosto smo se ustavljali pri veti ' ^er so nam pripravljali čaj, ki je bil priDn°ma osladnega okusa. Kmalu smo se spfrav/'' na to in vedno po naročilu budno p0: .M' dogajanje pri ognju. Takoj ko se je bih P°s°da s sladkorjem smo poskočili, kot kuh*5 *e^do zbodel s šivanko in posredovali pri •SS*■ • ^ečirtoma so bili moški), da je količino £ ?rla zmanjšal vsaj za polovico. trg0?/n,ce s° običajno sestavni del manjše naJvetČ Z mešanim blagom. Ognjišče imajo streh • ' P°stavljeno ločeno pod preprosto bli^.ln.st°jiprislonjeno ob glavno zgradbo. V tov0f }e °il vedno prostor za odlaganje veliki ^ kamenja zložen podstavek okrog PrirnJ0 P'Pala, drevesa z bujno krošnjo in temu in Poxno, °bsežno senco, je kar vabil k počitku narotil- Ča]a' E,%brat se je zgodilo, da smo čaj skupaj s skupino domačinov. OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA PIŠE: ANDREJ ŠTREMFEU Lastnik čajnice je nerad ubogal naša navodila glede sladkorja. Potem je najprej nalil čaj v naše kozarce, preostanek izdatno osladkal in šele nato ponudil pijačo domačinom. Čaj so nam postregli v pločevinastih ali pa steklenih kozarcih. Opazil sem, da je steklo veliko bolj cenjeno, saj smo vedno, če se je le dalo, mi kot tujci in pomembnejši gostje, dobili steklene kozarce. Nikdar pa nismo ostali neopaženi. Tudi kadar je stala čajnica navidez povsem na samem, so se kot čudežni škratje kar naenkrat prikazali radovedni temni obrazi z bleščečimi očmi, ki so prodorno zijali naravnost v nas. Tudi tisti prvi večer smo se utaborili na travnati ravnici pod vasjo. Gruče radovednih ljudi so nas obkolile, še preden smo postavili šotore. Kuhinjo so postavili na obrobje našega tabora. Po okusni in obilni večerji sem šel v šotor po milo in brisačo, da bi si ob reki v miru umil prepotene noge. Že prvi pogled na stvari v šotoru mi je bil nekam nenavaden. Moj nahrbtnik!? Za trenutek sem dvomeče pobrskal po spominu, če sem ga slučajno odložil kam drugam. Ne, prav gotovo sem ga dal v šotor čisto k vhodu. Ukradli so mi nahrbtnik! fm&b "Kraj nesrečnega imena". Taborna robu vasi, kjer so mi ukradli nahrbtnik, (joto: A. Štremfelj) Bliskovito sem zlezel iz šotora in se s svetilko na glavi ozrl naokrog. Izza šotora ie prijecljal deček s prestrašenim obrazom. V rokah je držal moj fotoaparat in mi hitel nekaj dopovedovati. Zgrabil sem ga za roko, da mi ne bi pobegnil in poklical Romana ter zveznega oficirja. Kmalu sta prišla oba vaška policaja. Odločno sta napovedala široko iskalno akcijo, O kateri uspeh nista dvomila. Napisati sem moral spisek ukradene opreme. V nahrbtniku sem imel kup malenkosti, ki jih potrebuješ vsak dan, poleg tega pa še majhen fotoaparat, velik objektiv za večjega, ledeniška očala in še kup obleke in drobne fotografske opreme. K sreči sem pred večerjo večji fotoaparat položil v šotor poleg nahrbtnika. Tat ni imel nobenega časa da bi izbiral. Očitno je le pograbil prvo stvar in pobegnil. Tako se mu ie mudilo, da je iz odprtega nahrbtnika celo izgubil enega od fotoaparatov. Tudi denarnico sem ravno pred nesrečnim dogodkom povsem slučajno spravil v Žep. m..............■!■.................m Vlada nove zaveze Emil 2Xlilan F* in t ar, zunanji sodelavec 1. Ali je zma-' gal strah poslancev pred novimi volitvami ali politika kot umetnost (edino) možnega? Po dobrih mesecih iskanja in preskušanja različnih kombinacij se bo slovenskim volivcem ta teden (verjetno) zgodila nova vlada. Prav takšna, kakršno smo si želeli oziroma zaslužili: pol leva - pol desna, takorekoč sredinska. Oziroma obratno: prav takšna, kakršne nihče ni hotel - polovica volivcev ni hotela v vladi Drnovška, druga polovica ni hotela "pomladancev". In še drugače: prav takšna, kakršna je po skoraj idealni razpolovitvi volilnega telesa edino možna: pol leva, pol desna. V skladu s slovenskim polovičarstvom torej. Zdaj, ko je to že skoraj gotovo, se nam zdi (razen bodoči opoziciji, ki pa je v manjšini) to edino možno. Čudno, da smo sploh iskali kaj drugega. Tisti usodni 46. glas, ki je manjkal, da bi bila v parlamentu potrjena prva Drnovškova vladna kombinacija, se nekaterim zdi že skoraj kot glas božji, ki je Slovence obvaroval pred nadaljno levičarsko kontinuiteto. Drugim, bolj cinično naravnanim, pa se zdi verjetnejša druga razlaga: da je bil manjkajoči glas pravzaprav Drnovškov, kije takrat že imel v žepu dogovor o koaliciji s SLS - pod pogojem, da se reši Združene liste! In neuspeh ob prvem glasovanju je bila najele-gantnejsa pot v oblikovanje nove koalicije, ki sicer ni tako zelo prepričljiva kot tista leta 1992, ima pa to prednost, da ie razbila opozicijo na (skrajni) levi in (skrajni) desni del. Kakorkoli že, naj velja različica božje previdnosti ali Drnovškove pogajalske zvitosti (če bi na referendumu vprašali vse Slovence, katera od njiju je delotvomejša, menim, da bi bil rezultat 45:45 ob 10 % vzdržanih), novo vlado (skoraj že) imamo in to je dobro. Tisti, ki ji užaljeno in deprimirano gledajo v zobe in ji očitajo, da je nastala na "Podobnikovem izdajstvu", pozabljajo na staro resnico: če nekdo odhaja iz določene zveze ali družbe, običajno ni odločilno tisto, kar ga privlači od zunaj, temveč tisto, kar ga tišči znotraj te zveze. Če temu ne bi bilo tako, bi morali vse Slovence, ki so kdajkoli zapustili Slovenijo, obtožiti izdajstva in jim očitati, da so jih preslepile in zapeljale ponudbe tujine. Ker je tak očitek nesmiseln, sem prepričan, da za Podobnikovo odločitev za novo koalicijo ni bila odločilna niti njegova želja po vladanju niti Drnovškove obljube, temveč neurejene razmere v taboru pomladancev. Že nekaj časa je bilo jasno čutiti, kdo želi v tem taboru igrati vlogo glavnega gospodinjca, ker naj bi mu ta vloga zgodovinsko pripadala, ne glede na drugačne volilne rezultate. Nelagodnost, ki jo je moral Podobnik Čutiti ob tej "zgodovinski" vehemenci, je bila verjetno tista podlaga, ki ga je nazadnje pripeljala do zveze z Drnovškom, saj je bil potisnjen v dilemo: ali kar naprej drugi v opoziciji ali eden oa dveh v vladi. Tega se tudi v SDS dobro zavedajo, zato toliko moraliziranja. Še več, prav politično povsem zgrešen napad na Janeza Podobnika in izsiljevanje, naj odstopi zmesta predsednika Državnega zbora, je zvezo Drnovšek - Podobnik do-končo utrdilo in pomagalo SLS zavrniti morebitne notranje moralne pomisleke. Politika je res graditev novih mostov: moraliziranje je ob tem zgolj javno priznavanje lastne nesposobnosti. 2. Kakšno vlado smo torej dobili? Prvo, kar so opazili analitični novinarji ob predlogu novih ministrov, je, da je na srani LDS zmagala "mlada garda" (Školč, Bavčar, Bandelj itd.), na strani SLS pa "stara". Tega ni mogoče opravičiti s tem, da naj bi bili ministri LDS bolj politični, ministri SLS pa bolj strokovni: oznaka največje vsestranosti nedvomno pripada g. Turnšku (SLS), ki se je s svetlobno hitrostjo selil kot kandidat z enega na drugo ministrstvo: iz razvojnega (MEOR -kamor bi zares spadal) in prometnega na notranjega in obrambnega. Drugo, kar ni ušlo novinarskim peresom, je dejstvo, da so prav najstarejši kandidati na svojih delovnih področjih relativno manj znani (uspešni?), kot to velja za tiste, ki bodo svoje resorje obdržali iz prejšnjega obdobja. Ali to pomeni, da je v tej delitvi ministrskih mest (zlasti v SLS) bolj prevladovala logika politične zvestobe in ravnovesja kot strokovne usposobljenosti? Gospodarstvu se kljub temu, da g. Dragonja ostaja, v novem mandatu ne obetajo boljši časi. Nasprotno, ni mogoče spregledati, da bo ministrstvo za znanost še enkrat v rokah nacionalnega lestenca - univerze in bo tako ostalo "ministrstvo za univerzitetne honorarje in znanstveni turizem", tehnologija pa bo še naprej imela svojega ministra - v Nemčiji. Če bi gospoda Drnovšek in Podobnik zares hotela odpreti nove razvojne perspektive slovenskemu gospodarstvu, bi morala to ministrstvo nemudoma ukiniti in ga kot oddelek prenesti v resor gospoda Gabra, namesto njega pa ustanoviti Ministrstvo za tehnologijo, ki bi mu, če bi imelo pravo kadrovsko zasedbo, lahko rekli tudi Ministrstvo za evropske zadeve. Kajti Evropa se bo manj razvitim gospodarstvom dogajala kot tehnološka odvisnost in ekonomska nekonkurenčnost ne pa kot problem potnih listov. 3. Sodelovanje ali blokada? Koalicijski stranki, ki oblikujeta vlado, sta po svoji programski usmeritvi v celi vrsti bistvenih točk povsem različni. Če bosta sposobni sodelovati ,je to lahko celo dobro, saj bo to obe strani sililo v popravljanje svoje enostra-nosti. Lahko pa seveda ta različnost deluje kot blokada ne le v sodelovanju temveč tudi v reševanju pomembnih razvojnih vprašanj, kar bi nujno vodilo v novo razvojno stagnacijo Slovenije. Poglejmo si nekatere sklope problemov, kjer so programske usmeritve LDS in SLS najbolj različne: GOSPODARSTVO: LDS poudarja predvsem širjenje gospodarskega prostora (vključevanje Slovenije v različne gospodarske zveze), zmanjševanje carin in svobodno gibanje kapitala. SLS je previdnješa in poudarja, da je to prehitro popuščanje tuji konkurenci in kapitalu Zahteva večjo zaščito domačih proizvajalcev, zlasti v kmetijstvu Nobena od strank pa nima posluha za tehnološko komponento razvoja in pomena tega sklopa pravzaprav ne razumeta. KMETIJSTVO: LDS je skoraj brezbrižna do zaostrene konkurence in ne želi videti, da bo politika hitrih gospodarskih inte- J',racij zahtevala razpolovitev števi-a kmetij in zmanjšanje kmečke populacije s sedanjih dobrih 5 % na približno 2 - 2,5 %. V integracijah vidi zagotovilo za cenejšo hrano in boljšo ponudbo. Nasprotno so za SLS ruralna področja osnovna volilna baza in je zato zavzela izrazito zaščimiško pozicijo do tega dela prebivalstva - tudi za ceno evropsko nadpovprečno drage hrane in zmanjševanja slovenske konkurenčnosti. Na tem sklopu je konflikt zelo verjeten. FINANCE: Vodilni krog LDS-ovih finančnih strokovnjakov je vidno pod (pre)velikih vplivom mednarodnih finančnih krogov in tu lahko arhaično nezaupanje SLS do teh struktur vpliva pozitivno oziroma pripelje do oblikovanja za Slovenijo ustreznejših rešitev. Ob tem želi LDS ohranjati dinamiko rasti DP (včasih tudi za ceno manjše zaposlenost in manjših plač, torej nižjega standarda) ter uravnotežene finance in proračun. SLS je tudi tu konzervalivnejša, bolj naklonjena velikemu interven-cionizmu države (zlasti v kmetijstvo). Ker ji uravnoteženost finančnih tokov pomeni mnogo manj, se v tem skriva velika nevarnost hitre rasti proračuna in eksplozija njegove nepokritosti. ŠOLSTVO: SLS bo kljub temu, da ni dobila tega ministrstva, ki si ga je zelo želela, zahtevala drobitev velikih šolskih centrov in približevanje šol prebivalstvu ter poudarjeno vlogo družine in staršev. LDS vidi probleme bolj vsebinsko in mednarodno ter manj socialno. Tu je zbliževanje stališč obeh strank nujno in koristno, pa tudi verjetno. CERKEV: LDS ni naklonjena vernikom, rada pa paktira in trguje s Cerkvijo. SLS je bolj naklonjena vernikom, je pa hkrati, kar izgleda paradoksalno, boj nezaupljiva do Cerkve. Večjih Konfliktov tu ni pričakovati. VREDNOTE: LDS bolj poudarja tipično liberalne vrednote in pravico do drugačnosti, kar jo včasih zavede v resnični liberalizem pri obravnavi problemov mamil, kriminalitete, nacionalnih struktur itd. SLS bo na tem področju bolj poudarjala pomen družine in socialne varnosti ter natalitete. Nevarnost je le, da jo pri tem zanese v irhovsko pastoralo tirolskega tipa. To je le kratek oris nekaterih sklopov vprašanj, kjer bo sodelovanje med SLS in LDS mogoče težko vzpostaviti, bi pa bilo zelo potrebno. Pri tem lahko stranki pozitivno vplivata druga na drugo in oblikujeta stališča, ki bi jih podprla velika večina Slovencev -za razliko od sedanjih stališč teh dveh strank, ki jih je podprla le po ena tretjina oziroma četrtina volivcev. 4. Kaj pa negativni scenarij?^ bodoči vladi govorim kot verjetno uspešnem projektu, vsaj na zate}' kw ob predstavitvi (novih) miru*' trških kandidatov in glasovanju v parlamentu. Seveda pa ima W projekt nasprotnike ne samo * opoziciji, temveč tudi v vladni koalicii sami. Mogoče manj 1 LDS kot v SLS: v prvi so » predvsem tisti, ki so izpadli m bili prezrti pri oblikovanju predla gov za ministre, v SLS predvsef desna, Janši naklonjena strufi katere idejni nosilec je verjetno i Zagožen. Ta struja je ne le m>' sprotovalna koaliciji SLSJ Drnovškom, temveč je tudi od*' lanjala ponujena ministrska mes® da bi ohranila svojo "moraW integriteto", kar pomei v resni" ravno nasprotno: da bi v S«! igrala vlogo trojanskega koftr SDS, kar postaja posebej P^' membno po imenovanju g. Krk°" viča za sekretarja v SDS, s čit^f so se verjetno povečale možno& za subverzivne projetke v sloven? ki politiki. ft Ali so ti oponenti, zunanji f? notranji, dovolj močni, da ogroZfl izglasovanje vlade? Komaj verp' no, ne pa povsem nemogoče. a{ pa bi to pomenilo večji razkro) "f kaos na slovenski politični scen* ima veliki mag g. Drnovšek vi'' jetno tudi za tako nevarnost J kasnega asa v rokavu - rnogc* tokrat obledelo rdečega, kar bij* bolj razdrobilo opozicijo, sloven>' kim razumnikom pa dalo novii netiva za apokaliptične zgodbi slovenskem jutri, v katerih uživajo. tf Toda to je že gledališče senc-realnem svetu je vendarle najr membnejše, da dobimo novo do. Da se končajo dolge počit*10 velikega dela državne adminisV* cije, ki s prirojenim instinktom privzgojeno spretnostjo izkoris nastalo brezviadje in veselo Pf laga delo in odločitve na jutri- Naša Rozi "Veliko denarja se ti obeta... poglej, tukaj vidim moškega... bogatega..." mi je razlagala Rozi, medtem ko je gledala v kavno usedlino. Skodelico je z vajenimi gibi obračala sem in tja, da so se prikazovale najrazličnejše figure, ki meni niso pomenile ničesar, Rozi pa je v njih razbirala mojo usodo. Držala sem se resno, ker je nisem želela užaliti. "Včasih so hodile k meni ženske od blizu in daleč, da sem jim šlogala. Danes imajo tiste telefone, ko te najprej dobro oberejo, "za Ion" pa natresejo kup laži. Ej, kaj vse se je uresničilo, kar sem napovedala!" Rozi pravi zase, da je ena izmed najbolj srečnih ljudi na tem svetu. Ničesar ji ne manjka. Če je kdaj slučajno slabe volje, si vrže karte in s tem prežene strah in samoto, ki sta ji največkrat v breme. V življenju je počela že marsikaj. Nekoč, v mladosti, se je zaljubila v nega izmed tistih, ki so po hišah brusili nože in popravljali dežnike. "Bil je lep kot angel. Visok in s takimi očmi, da bi še tebe zmedel," mi ie rekla. "Moj oče jim je dovolil, da so spali nad svinjakom (na istem mestu si je dala pred leti Rozi postaviti majhno hišico). V naši samoti je bilo bolj malo moških in vsake "hlače" so bile dobrodošle za spogledovanje. Kako je znal pogledati!! V treh dneh me je pregovoril. Sredi noči sem izginila skupaj z njimi. Sele pozneje, ko so nas iskali, sem izvedela, da so mimogrede okradli še očeta in mu pobrali vse prihranke. Taki so bili! Bili smo že na Hrvaškem, ko so nas nekega večera v gostilni legitimirali žandar ji. Še danes jih vidim, kako so pristopili k naši mizi in zahtevali "legitimacije". Nihče ni bil ničesar kriv, name so zvalili vse!!! Od kraje do tega, da sem jih samo pregovorila. Packi nemarni! Pa take ljubezenske besede je "ven metal!" Ja, to so pa moški! Nikoli večjim nisem verjela. Doma me je oče "premajil! kot psa. Vzel je pas, me privezal za kljuko in potem sopadali udarci po meni, dokler nisem izgubila zavesti. Tudi brcal me je, žival. Bila sem vsa krvava. Nikomur ni dovolil, da bi mi priskočil na pomoč. Da bom vedela za drugič, ie kričal po hiši. Surove ž in brezbožnež je bil! Če sem bila lačna, sem od takrat naprej morala za vsak grižljaj prositi. Na kolenih. Za skupno mizo mi niso dovolili jesti, tako so bili hudi name. Oče je simpatizira! USODE Piše: Milena Miklavčič z Rusi in venomer je govoril, da bi me tam brez škode ustrelili." Rozi je bila pri hiši edini otrok. Oče se je kmalu po njenem rojstvu nekaj poškodoval (kaj in kako ni nikoli izvedela) in ni bil več sposoben imeti otrok. Toda vso krivdo je valil na ženo in na hčer. Napil se ni nikoli, ker se mu je zdelo škoda denarja, užival pa je, ko je javno poniževal ženo. Rozi je sklepala, da zato, da bi pred ljudmi opral svoje dobro ime. "Nismo bili niti revni, še manj bogati. Nekaj vmes. Mama je želela, da bi se vsaj jaz bogato omožila. Toda po tisti avanturi je bilo vsako pregovarjanje zastonj. Nekaj časa so mi grozili, potem prosili, toda bila sem trmasta kot le malokdo. Šla bom v samostan, če mi ne boste dali mir, sem govorila. Oče je kar ponorel, ko je to slišal. Ni maral farjev. Mama je bila ena velika reva. Če je hotela v cerkev, je morala oditi na skrivaj, drugače bi jih ravno tako lahko dobil. Moj ženin je začel prihajati na vasovanje vsako nedeljo popoldan. Z očetom sta se vsedla za mizo in modrovala ob steklenici in narezanem "špehu". Vse sta obdelala: od politike, do gospodarstva. Sedeti sem morala kje blizu in poslušati. Bogvaruj, da bi odprla usta! Ženin je bil nekaj let starejši, toda grd na pogled Pa še nekaj zob mu je manjkalo, da mu je iz tistih lukenj nagravžno smrdelo. He, he, he, kako me je slinasto pogledoval, ko je mislil, da ga oče ne opazi! Jaz pa nič. Kot da ga ni! Pozneje, ko je videl, da se pri meni zastonj matra, seje priženil nekam na Brezovico pri Ljubljani. Govorili so, da je bil taka šleva, da se je pustil ženi in tašči pretepati. Nikoli se mi ni nič smilil!" Rozi je najrazličnejše dogodke iz svojega življenja stresala kot za stavo. Skoraj ob vsakem sem se od srca nasmejala, saj je besede znala prav obrniti. Tudi iz najbolj intimnih stvari se je ponorčevala. Ljudje smo rojeni hinavci, je utemeljila svoj način razmišljanja. "Velikokrat se delamo fine in spodobne v resnici pa ni tako. Veliko sem "branala" (beseda pomeni potovati) po svetu in vem, da imam prav. Kot naprimer moj oče. Ko nam je pogorela hiša, je padel na kolena in molil. Prosil je Boga, naj se ga usmili, prej pa, skupaj Z boljševiki, udrihal čezenj." Od takrat Rozi ne mara ognja. Še danes jo, kdaj pa kdaj tolači mora, ko se ji obudijo spomini na tisto nedeljsko popoldne, ko so ostali brez vsega. "Grmelo je in se bliskalo kot še nikoli. Dežja ni bilo veliko, le strele so sekale tako blizu, da sem jih čutila v ušesih. Oče je hodil po hiši in zmerjal mamo, ki se je stiskala na klopi in potihem molila. Potem je usekalo. Še danes se mi zdi, da je šla elektrika skozi mene in da je bil pravi čudež, da sem ostala živa. Na podstrehi smo imeli še seno in ko je enkrat začelo goreti, sem vedela, da je to konec. Le nekaj živine nam je uspelo rešiti, drugega nič. Tudi obleke in edini čevlji so ostali v kamri." Kljub temu da je bila edinka, je morala iti služit. H kmetu ni hotela, ker jo je bilo sram Odšla je v Ljubljano za služkinjo. "Prvi gospodarji so imeli mesarijo. Če bi ljudje vedeli, kaj so jedli... Nobene čistoče ni bilo.. Mesar in njegovi pomočniki so se "Olajšali" kar v delavnici. Šlo mi je na bruhanje, ko sem cedila za njimi. Klicali so me k sebi in mi govorili nemarne besede. Vsi so bili enaki. Pred drugimi ljudmi so se klanjali do tal. Gospa ni bila nikoli zadovoljna z mojim delom. Jaz pa z njo ne. Nič kaj rada se ni umivala, s parfumi pa ni nikoli skoparila. Fuj!" Rozi ni zdržala dolgo. Ko je "prišla k sebi", se je razgledala naokoli, kje bi se našlo kaj boljšega. "Zamenjala sem dve ali tri službe. Nikjer nisem zdržala dolgo. Želela sem si ven, v naravo. Med štirimi stenami mi nikoli ni bilo preveč všeč. Tudi gospodarji so se radi obregovali obrne." Ko ji je umrl oče, jo je mama poklicala domov. Bila je že vsa betežna, čeprav je bila še mlada. "Mene je imela pri šestanjstih letih. Pri štiridesetih je izgledala kot starka. Ustrašila sem se je. Ležala je na tisti postelji (Rozi še danes spi na njej) in življenje je počasi iztekalo iz nje. Ne vem, kakšno bolezen je imela, toda čreva so ji lezla ven, in pri tem je silno trpela. Zdravnik, ki je kdaj prišel naokoli, ji je dal injekcijo in potem je bilo za nekaj ur dobro: čeprav mi ni bila kaj prida mati, sem jo skrbno negovala. O očetu nisva kaj dosti govorili. Preden je mama umrla, mi je zaupala, da se mu je od požara naprej malo mešalo. En kolešček mu je začel narobe delati. Za nobeno rabo ni bil več. Zasilno bivališče so ma pomagali pozidati sosedje, drugače bi z mamo še zmeraj vedrila na kozolcu." Rozi je p1"1 dobrih petindvajsetih letih ostala sama na svetu. Ničesar pametnega ni imela, od česat bi lahko vsaj za silo živela. Na srečo so imeli m kravo, da ji ni bilo treba od lakote umreti. K& so že prej živeli v bolj zrahljanih odnosih s. sosedi, se tudi po smrti Rozine mame nihče 0, prikazal blizu. "Vsak se je bal. Bila je vojna, in po gmajni S* je vlačilo veliko sumljivih ljudi. Če so prišli *W rdeči", so mi obrnili vse in kričali name, kil nisem imela ničesar pod zob, enako so delal1, "ta črni". Vsi so bili enaki. Jaz da bi jim kaj dala, ko sem bila še sama velikokrat lačna?! Po vojni je šla Rozi v šiviljski tečaj. To J* bilo edino, kar jo je veselilo. Vedela je, da & mora lotiti kakšnega pametnega dela. "Bila sem bistra in mi je šlo učenje hitro * glavo. Ženske smo se zbrale spodaj na MhWk Kaj vse smo predelovale in krojile na novO' Vmes sem jim malo pošlogala in vse so se rfl* zato malo bale. Nobena si ni upala o meni misliti kaj slabega, ker so verjele, da jim bere** misli. Kar pustila sem jih v tem prepričanju. K° sem že znala, sem začela hoditi po hišah. KM so imeli šivalni stroj, sem se ustavila in pozašila stare cunje. Kakšni mladi smrklji set* sešila tudi kaj novega. Glas, da napovedujem usodo, se je širil veliko hitreje, kot sem tnv#*, Dobro sem živela, nič mi ni bilo hudega." , Kdaj pa kdaj se je kje zadržala tudi po P° leta. Ko se je naveličala, je pospravila svoj stvari v kovček in zjutraj izginila. . -A "Noben vrag me ni mogel več prepričati, a*' bi ostala," se je prešerno zasmejala in m lopnila po rami. Domov se je vrnila šele takrat, ko se J naveličala ljudi. Imela je nekaj prihrankov, »j sije dala popraviti hišico, v kateri sta nazadnj živeli z mamo. Kupila si je tudi televizor . toliko časa ni dala miru v krajevni skupnos da so ji napeljali še telefon. ^ Ko sva sedeli na klopi pred hišo in se greu soncu kot dva martinčka, mi je zaupala: "Komaj čakam, da bo skopnel sneg, da o° začela nabirati rože." . jjjj Potem je prinesla steklenico, v kateri je im nekaj teh rož namočenih za zdravje. "Rukniva enega," je rekla in mi natf>c?j« "štamperle". "Bog pomagaj, a bo res treba ^ sem pomislila in pogledala stran. Za slučaj, da mi ne bi prebrala, kaj se mi pogledu na steklenico, mota po glavi... Past Branko Grims, zunanji sodelavec Slovenija je prejšnji teden dobila novo _vlado in skoraj * mesece dolga zgodba o I \ineni nastaJanJu je končana. ^arsikaj v tej zgodbi je pustilo pleten okus. Slovenci smo "'/"iče bolj ali manj javnim okusom podkupovanja po-j***v. Prestop g. Pucka je za 7?°£e postal pojem za poli-I p no nenačelnost in korupcijo, udomljene so bile predvo-i J** obljube in poteptane tntfisane koalicijske po-J?«6e. Posamezni toliki so 1° Predložitvi materialnih do-1 J**°V o poskusih podkupo-*nja poslancev začeli frvarjati tezo, da podkupo-I (ka P°slancev ni potrebno Zensk°) Preganjati, ker da Ylanci niso uradne osebe. °' da ne bi vedeli, da sEad-itev korupcije v politični r em pomeni smrt za demok-r^/o. Ce prevlada mnenje, da i Poslance lahko prosto {^kupuje, bodo volitve le ^potreben obred, Slovenija jj^Po/ir/čno vrnjena na Bal- Jkdna koalicija je sestavi-£* l* treh zelo različnih vaU- in hkratno uresniče- I %? 1 Pro8rama vsen treh liflii Preprosto ni mogoče. tfte med programoma £° SLS so velike in tudi ^..devetnajst strani dolga I 'e fjska pogodba nasprotja L*' 0o/y razgalja. Večina ^?~b.je splošnih in očimo i^fenih predvsem javnos-l^katerim temam sta se Sf h SLS v pogodbi izog-d0' Pri drugih naj bi bilo "eno soglasje v celotni koaliciji. Tako naj bi se vse tri stranke v koaliciji zavzemale za proporcionalni volilni sistem z nekaj "lepotnimi" popravki. Bistvo sedanjega volilnega sistema bi ostalo nedotaknjeno. Dogovor vladnih strank o volilnem sistemu je pomembnejši, kot se zdi. Drnovšek zagotovo želi ohraniti sedanja pravila igre, saj je v sedanji ureditvi skoraj nezamenljiv. Uresničitev dogovora o ohranitvi proporcionalnega volilnega sistema pomeni, da se bo vsake štiri leta ponovila zgodba dolgotrajnih pogajanj, razočaranj volivcev in (ne)načelnosti posameznih političnih strank. Primerjava dogajanja (in izjav udeležencev) pri sestavljanju vlade leta 1992 in dogajanja zadnjih nekaj tednov pokaže, da se zgodovina ponavlja, čeprav so se nekatere vloge zamenjale. Tako v praksi delujejo pravila igre, ki jih v državi po padcu totalitarizma ohranja proporcionalni volilni sistem. Nezaposlenost je po uradnih poročilih presegla 14,4% in že dalj časa vztrajno narašča. V mnogih tovarnah delavci delajo mesece in mesece, ne da bi sploh prejeli plače. Prepočasno lastninjenje, ki ga spremljajo mnoge nepravilnosti (in kraja nekoč družbenega premoženja), težave le še stopnjuje. Za nekatere panoge industrije prihodnost ni rožnata. Gorenjska pri tem ni nobena izjema. Vlada je dolžna odškodninskemu skladu in s tem upokojencem velike vsote denarja. Nova vlada bo morala postaviti drugačne te- melje za sistem penzij, pri čemer bo zagotovo prizadetih veliko upokojencev. Vključevanje v evropske gospodarske in politične zveze teh težav ne bo odpravilo, prej naspromo. Za precej bolje pripravljeno in gospodarsko močnejšo sosedo Avstrijo je bila vključitev v Evropsko skupnost neprijemo presenečenje in navdušenje nad Evropo je hitro upadlo. Novi vladi torej ne bo lahko. Vlada je v preteklem obdobju predvsem pometala težave pod preprogo, zato bodo težave sedaj še večje in teže obvladljive. V takih razmerah bo sodelovanje v vladi lahko tudi past za stranke v vladni koaliciji. Kot vedno, bodo eni bolj enaki kot drugi. Drnovšek je že večkrat dokazal, da je zelo spreten politik predvsem tedaj, ko je potrebno pripisati usluge za dosežene uspehe sebi oziroma svoji stranki. Sopomikom v vladi je prepustil predvsem negativo in prav vsi njegovi dosedanji vladni koalicijski partnerji so svoje sodelovanje plačali z neuspehom na naslednjih volitvah. Brez ene same izjeme! Glede na naloge, ki so pred novo vlado, je težko verjeti, da bo tokrat drugače. Še posebej, če upoštevamo okoliščine njenega nastanka in programske razlike med strankami v vladni koaliciji. Morda bo komu kmalu žal za sedanje poteze. LDS najbrž ne, za tak premislek za preostale koalicijske partnerje pa je že prepozno. Z dvainpetdesetimi glasovi za je bila imenovana nova vlada in past se je zaprla. (Branko Grims je član SDS) PREJELI SMO izmišljanje 0 ®anku $ Cilke Prevc fej,5''ov sem uporabil enak, PrlQv Po tistem, kar sem kra> ne hi mogel reči, da Izmišljanje, razen, če vsem vQ PQde na misel, kar našte-kar P° neki sproženi vp J?f!v'w verigi nepovezano toft/e emo» Prav*mo razmišl- Q ' 4qJ- Cilka Prevc kljubuje že 0 znani resnici, ker na dogodek ne gleda iz široko (svetovnonazorskega) gledišča, ker ni visoko izobražena (sinovi naj Vas pouče) in je njen ves svet (življenje in trpljenje) le majhna vas izpod Jelovice, zato ji odrekate pravico, da javno izreče svojo resnico o občutenju Draž-goške bitke. Najbrž jo nehote postavite v položaj drugoka-tegornice in si kot peščica izbranih prisvojite pravico do interpretacije. Meni tudi njena resnica čisto zadošča, pa ne glede na to, ali prihaja od "prav male in skromne matere" ali od miselca I. Kanta. In njena resnica je osnovana v izkušnji vojne, ki jo ima na celem svetu samo ona, kajti niti jaz niti Vije nimamo namesto nje. Da bi ji odrekal pravico do njenega izkustva, da bi ji spodnesel temelj njene presoje, to bi bilo in je nizkotno hotenje in poskus utišanja osebnosti kot posameznika, mi ne pride na misel. Celostna resnica o bitki v Dražgošah še ni znana, kar tudi sami priznavate, da je bila za ene tragična, za ene pa moralno dejanje. Ker ga. Cilka Prevc ne more vzeti (ne more spremeniti svojega izkustva, kot ga vsak drug ne) dogodka kot moralne zmage (kar Vas je šele poučil gospod škof Vekoslav Grmič), ji pripisujete neprištevnost, ker svoje tragične izkušnje in smrti bližnjh ne more prevrednotiti. Moralna sodba dogodka je lahko samo po sebi in ne opredelitev glede na koristnost. Ali je dogodek v korist eni ali drugi strani je sodba glede na uporabno vrednost, kar pa ni več sodba o stvari taki, kot je. V moralni sodbi je dejanje lahko le moralna zmaga ali le tragedija. Njeno izkustvo, ki je tragično, je potrebno priznati. In če tega ne moremo, se lahko vprašamo, v kakšni demokraciji smo in kako bomo priznali drugačemisle-čega. Nastane vprašanje, kdo podžiga razdor, če se ločujemo in delimo resnico glede koristnosti. Z majhnim sproženjem kamenčka se je sprožil tak plaz. Morda pa v resnici s tem (glede na reakcije) spodnaša tla enostrani resnici. V Lučinah, 15. 2. 1997 Janez Oblak, Lučine 2 Požar nad Zako na Bledu Odprto pismo Slovenskim Železnicam, direktorju g. Re-karju Pišem Vam zaradi požara, ki ga je zanetila lokomotiva "muzejskega" vlaka v soboto, 22. februarja. Požar je kljub velikim naporom gasilcev in domačinov zajel 7,7 ha gozda. S tem je poleg gospodarske škode, ki jo bodo ugotovile pristojne službe, nastala velika ekološka škoda. Naj samo omenimo emisijo C02 in drugih plinov v zrak v času požara ter zato porabljenega kisika. Veliko vegetacijskih obdobij bo potrebno, da bo gozd na pogorišču nadomestil izgube kisika. Od gozda je ostala požgana ruša, ožgano gozdno drevje in grmovje ter razgaljena gozdna tla. S tem so za leta zgubljene koristne ekološke funkcije in ostale javne naloge, ki jih je opravljal gozd. Iz razgaljene površine bodo nalivi odnašali ostanke pogorišča v jezero. Večina pogorišča je namreč v pojezerju. Posledične škode bodo tudi na gozdnih tleh, nezadrževan-ju vode, vlage, vetra in še druge. Razgaljeno pobočje bo kvarilo tudi sliko Bleda. Požar je eno izmed najhujših nasilij nad gozdom, nad našo najbolj ohranjeno naravo. Z uničevanjem narave uničujemo življenje in s tem tudi življenje človeka, zato je skrajni čas, da spremenimo sebičen, izkoriščevalen odnos do narave v spoštovanje narave, ki je edini porok življenja. Pozivamo Vas gospod direktor, da "muzejski" vlak tako opremite, da v prihodnje ne bo zanetil nobenega požara več. V vednost: Ministru za okolje in prostor, Županu Občine Bled, Uredništvu: Dela, Dnevnika in Gorenjskega glasa Bled, 24. februarja 1997 DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (Društvo v registraciji) Prešernova 11, BLED Jože Skumavcc, predsednik Kranjski porodnišnici V življenju so dogodki, ki človeka globoko pretresejo in lahko temeljito spremenijo njegovo miselnost in čustvovanje. To, kar je bilo doslej pomembno, kar naenkrat nima več tiste cene, česar pa doslej nemara niti opazili nismo, pa se pojavi pred našimi očmi veliko in usodno in na vsem svetu edino pomembno. Eden takih dogodkov je - za žensko - prav gotovo nosečnost in porod. Zgodilo se je, da sem v osmem mesecu nosečnosti morala ostati v kranjski porodnišnici. Koliko solz, koliko strahu in tesnobe. Ko pa sem ležala v sobi številka sedem v prvem nadstropju kranjske porodnišnice, so vsi ti grenki občutki izginili in skopneli kot pomladni sneg. Sestre so bile tako pozorne in prijazne, zdravnik, dr. Rizner, ki se mi je pri rednih pregledih zdel nekako redkobeseden, je bil tako zavzet in človeško topel, zdravnica dr. Globočnikova tako polna poguma in poživljajoča, da sem z vsem svojim bistvom hvaležno čutila: "Tukaj sem v dobrih, zanesljivih rokah!" In res sem bila! Z živim in zdravim dojenčkom sem se vrnila domov, kar bi se brez visoko strokovnega posega dr. Riznerja, brez skrbne nege sester in zdravnice ne moglo zgoditi. Ni je stvari na svetu, ki bi me mogla navdati z večjo hvaležnostjo! Tega ne more Kmetija BENDE H »^dnja kmetija je skoraj v soseščini in se n0Javi BENDE po domače. Ko so gradili nJ° sedanjo Delavsko cesto, kar je bilo res vq!^° Potrebno za povezavo celotoega dela BenF°d šmarjemo goro, so jo speljali preko do?!rtovega dvorišča in zato podrli gospo-22 Jt%P°sloPie- Kljub temu pa ima hiša štev. $kr, • Skofejfoški cesti, kije glavna prometnica Y Stražišče. tna^detovi se pišejo Tiringer. Gospodari fy.mQ Alojzija s sinom Janezom in hčerko d0J!'?.stala dva sta že poročena od doma. Vsi Prvi?! ,se trudijo, da bi kmetija uspevala. Od b0re h °k- 18 ha v letu 1943 Jim Je 0Stal° odv mQlo obdelovalne površine, zaradi tovnr€tna oziroma prisilnega odkupa za te nnf (Sava), za zazidalne parcele in ceste. 8o?ci J h* Je še obdelovalne, ostalo pa so *'Wnt °krog 10 na- RediJo le nekaj glav Sicer mai 7>in °d tega dve kravi za mleko, kar l/,rav' mama Lojzka, da je tako zaenkrat J0fe ■ redu, samo da ne bi bilo slabše. Mož »ilQJe,Pred letom dni umrl star preko 90 let. V Zvon n in cel° tudi kasneje je bil dober vJ'm p skupno z znanimi zvonarji: Foltano-itj °vletom, Petrovčevim Mihom, s Kebrom faleZ. z8°dovine hiše pa moramo povedati še Dve Zobod sfneraciji nazaj je živela tu slavna dinja erka Bendelca. Bila je kmečka gospo-Pritvj. °.ra mati, včasih ostrega vedenja, ^Zadn°Slteliica več kot tren oglov pri niši m ie po celi vasi dobro znana in spošto- Piše: Mirko Križnar Kmetije na stramkih ulicah poplačati noben denar! Rada bi se javno in iskreno zahvalila vsem, ki svojo visoko strokovno sposobnosto, svojo dobroto in človeško toplino ter vse svoje najlepše lastnosti uporabljate v pomoč ljudem, ki so v stiski! Iskrena hvala! Urška Sodnik Mlakarjeva 5, Šenčur Pozabljeni zvoki Namen tega pisanja ni očitanje ali obrekovanje. Gre zgolj za razmišljanje, ki ga občuti vsak po svoje. Če se podamo nekoliko iz vsakdanjega vrveža in se ustavimo nekje sredi travnikov ali gozdov, slišimo pravzaprav precej več, kot direndaj vsakdanjosti. Nekje v sebi Čutimo večjo mero spoštovanja do zemlje, po kateri se trudimo vsak po svoje, čeprav v sodelovanju drug z drugim. Poleg oddaljenih zvokov avtomobilov in strojev vseh vrst slišimo tudi zvonjenje cerkva. Zvonovi dajo prav posebej neko zamisel in obenem umirjenost. Lepo jih je poslušati. Tudi v Bašlju imamo svoje zvonove. Navadili smo se nanje. Mnogi računamo na to, da nas bodo spremljali tudi na zadnjo pot. Torej jih spoštujemo take kot so in smo vedno znova zadovoljni, če jih slišimo. Nosimo jih v sebi. Nekateri pa so se naveličali plati teh zvonov. Nobene potrebe ni menjati zvonov zaradi mehanskih napak. Zvonovi se slišijo daleč naokrog in vsak ve, da zvoni prav na gori Sv. Lovrenca. Spoštujemo to. Če bodo zamenjali zvonove, bodo spremenili dolgoletno tradicijo lepote prav teh. Ti lito železni zvonovi so posvečeni in da bi jih kar zavrgli in pozabili, predstavlja določeno mero nespošto-vanja. Treba se bo privaditi na nov zven, ki marsikomu ne bo po godu. To pa v določenih trenutkih boli. Sprehod po gozdu ob drugem zvoku ne bo več tako pomemben. Povzročil bo Godrnjanje in neizgovorjene esede. Ohranimo klasiko tega zvonjenja. Velikokrat se spomnim cerkvice Sv. Lovrenca prav ob določenih urah, ko zvonijo nje zvonovi. To pa je prav gotovo pomembno bolj kot pa privajanje na drugo"ZVONJENJE". Spoštujemo to. Ciril Roblek, Bašelj 15 a vana zoboderka. Imela je prave zoboderske klešče. Spravljene je imela kar na polički nad vrati v hiši. Tu je tudi ordinirala, to se pravi izdrla zob vsakomur, ki je prišel k njej po pomoč, če ga je bolel zob. To je storila spretno in hitro, posebno pri otrocih. Na njeno vprašanje bolniku, ki je sedel na običajnem stolu sredi hiše, kakor so imenovali največjo sobo v pritličju stanovanjskega poslopja, kje in kateri zob ga boli, je zadostoval le trenutek in zob je bil zunaj. Včasih je bilo potrebno izdreti dva zoba. Pa nič zato, so rekli, bolje dva manj v ustih, samo da več ne boli. Ne vem, kje so zdaj te klešče, upam pa da se bodo morda še našle v Stražišču. Druga stvar, ki je bila za hišo zelo važna in odmevna, pa je bilo novomašništvo enega od Bendetovih in sicer Johana, živečega pred tremi generacijami. No, da je pel novo mašo v Šmartnem ob prisotnosti in razno - razni pomoči velikega števila vaščanov, v domači cekrvi, kjer je župnikoval že davno ranjki Župnik Šareč A., ni nič čudnega. Zanimivo pa je to, da je bil to eden zadnjih štipendistov tistega zapuščinskega sklada slavnega Jožefa Šifrerja rodom iz Kranja, po koreninah pa iz zelo starega rodu na loškem gospostvu. V svoji oporoki pravi in piše, da je bil: duhovnik cesarskega veličanstva, kaplan, posavski svetnik, dekan, kanonik stolne cerkve v Ljubljani, infulirani prelat in župnik mesta Laa in v Fallbachu, torej kup donosnih mest. Bil je menda tudi tako imenovan nazivni škof, saj je imel pravo škofovsko palico. Živel je v letih 1677 do 1756. umrl je precej bogat, saj je bil lastnik gradu v Preddvoru in hiše v Ljubljani. Napisat je oporoko, v kateri je zapisal tudi tole: Ker pa sem iz telesa moje matere Ane na ta svet prišel gol ter se tudi gol vrnem k Bogu Stvarniku in Odrešeniku, izjavljam pred koncem... itd. Pa dalje pod točko 15: kar se tiče moje imovine po domače imenovane Hoflein (Preddvor), določam, da se proda višjemu ponudniku in izkupiček koristno naloži (v hranilnico) in iz tega naj se dečki -dijaki mojih sorodnikov - primerno glede prehrane in obleke podpirajo in vzdržujejo. Ker so bili Bendetovi v sorodstvu s Šifrerji, je barju loško-freizinške škofije je navedena huba (kmetija) pod štev. 2021 Caspar Tur-inger (Gašper Tiringer) med obvezniki v gadmarski župi, ker pomeni, da je bil gotovo že leta 1291 med viničarji na stražiškem območju. Kmetija je bila prav gotovo naseljena v prvem valu naselitev okrog leta 1100. Morda so celo prinesli vinogradništvo s seboj. Ker je ležala kmetija na robu vasi, je veljala soseščina tudi na Laborah, kakor je veljalo za vse na vzhodnem robu vasi ležeče kmetije: Lebr, Fels, Faktor, Komar, Krnc in Jurčk. Verjetno bo kmetija obstala, ker so domačini dosti prizadevni in imajo dovolj občutka za pravilno obdelavo in izkoriščanje zemlje. tako njihov študent -bogoslovec v začetku tega stoletja še prišel do štipendije. Tretje, kar bi bilo treba omeniti, pa še tole: V zadnjem ur- Bendetova mama NESREČE Mopedista zaneslo na ledu Krnica, 2. marca - Na cesti, ki s Krnice vodi na Pokljuko, se je ponesrečil 62-letni Štefan K. s Krnice. Svoje kolo z motorjem je vozil po ovinkasti cesti, ki poteka po senčni strani in je bila zato na več mestih poledenela. Nenadoma je zapeljal na eno od ledenih ploskev, da ga je spodneslo in je padel. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Z avtom v jarek Kranj, 2. marca - Brez vozniškega dovoljenja je vozil tudi 29-letni Imer C. iz Kosovske Mitrovice, ki začasno živi v Novi Gorici, ki se je v nedeljo popoldne ponesrečil na koncu gorenjske avtoceste. Mateja Ž. iz Ljubljane mu je prepustila krmilo svoje petke, s katero je Imer z veliko hitrostjo drvel po cesti. Ko je dohiteval drug osebni avto, je sunkovito zavil desno in takoj nato levo, da ne bi trčil vanj. Pri tem pa je izgubil oblast nad avtomobilom. Avto je več deset metrov drsel bočno ob cesti, nato pa zletel v travnati jarek, kjer se je prevrnil. Voznik in sopotnica, ki med vožnjo nista bila pripeta z varnostnima pasovoma, sta utrpela le lažje poškodbe. Ranjena so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Za voznika so odredili tudi odvzem krvi. Zaletel se je v hišo Kranj, 2. marca - Kri so odvzeli tudi 67-letnemu Rudolfu B., ki se je v nedeljo popoldne ponesrečil na Škofjeloški cesti v Kranju. Ugotovili so kar 2,01 grama alkohola v krvi, kar pojasnjuje tudi njegovo nenavadno vožnjo na cesti iz smeri Labor proti Bitnjam. Z jugom je nenadoma zapeljal na travnik, vozil po njej nekaj deset metrov, prevozil potem del Poti v Bitnje in nazadnje na tej ulici trčil v hišo številka 1. V nesreči je bil huje ranjen, saj med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom. • D.Ž. Minuli mesec na gorenjskih cestah Februarja domala vsak dan nesreča Na Gorenjskih cestah se je februarja zgodilo 25 nesreč. V primerjavi z lanskim februarjem, ko je bilo sedem nesreč manj in tudi posledice ne tako hude, je stanje resnejše. Februarja se je na Gorenjskem torej domala vsak dan primerila prometna nesreča. Med 25 nesrečami se je ena končala s smrtjo (februarja lani ni bilo smrtnega primera}, 13 ljudi je bilo huje (lani 9), 22 pa lažje ranjenih (lani 14). Med vzroki spet prednjačijo nepravilni premiki po vozišču, hitrost, nepravilna stran vožnje, nekaterim nesrečam pa je bila kriva neprevidnost pešcev. Očitno so na Gorenjskem najnevarnejše regionalne ceste, saj se ie na njih februarja zgodilo deset nesreč, po pet pa se jih je primerilo na magistralnih in lokalnih cestah. Tudi mestne ulice niso povsem varne, saj statistika v letošnjem februarju na njih beleži štiri nesreče. Razveseljiva pa je ugotovitev, da že drugi mesec ni bilo usodnejše nesreče na avtocesti. Letos so gorenjske ceste terjale dve življenji. • D.Ž. Lovec ustrelil irskega setra V začetku februarja je upokojena učiteljica iz Predoselj pogrešila svojega hišnega ljubljenčka. Pozneje je izvedela, da je irskega setra, lanskega prvaka razreda mladih, po imenu Brin, ustrelil lovec. Lovci smejo streljati na pote- Euške pse in mačke, če so več ot 50 metrov oddaljeni od gospodarjev in več kot 200 metrov iz naselij, vendar morajo pred tem dejanjem lastnika opozoriti in streljati šele, če na opozorilo ni odziva. Kaj je vodilo lovca L. W., ki je ustrelil irskega setra Brina, last omenjene učiteljice iz Predoselj, da je takoj segel po puški, ni pojasnjeno. Na Zvezi lovskih družin Gorenjske so lastnici ustreljenega psa zagotovili, da bodo prijavo poslali Iovčevi matični lovski družini, ki naj bi zoper njega sprožila disciplinski postopek. Tega dne je hotela lastnica svojega štirinožca odepljati na sprehod, predtem ga je spustila na vrt. Pozneje se na njene klice ni odzval, iskala ga je na okoliški kmetiji, kjer se je večkrat igral z njihovim psom, vendar zaman. Pozneje je izvedela, da sta se psa dopoldne podila med Brdom in Ilovko. Mimo je pripeljal avtomobil, iz katerega je stopil lovec L. W., s puško pomeril na irskega setra in ga ubil, nato pa neznano kje zakopal. Lastnica, zgrožena nad krutim dejanjem, ki je pokončalo njenega štirinožne-ga družabnika, je o tem obvestila policijo in napisala prijavo tudi Zvezi lovskih družin Gorenjske. Slednji so obsodili dejanje, ki ni v čast zeleni bratovščini, lovska družina Storžič, ki ji domnevni storilec pripada, pa bo o dejanju svojega člana razsojala na disciplinskem razsodišču. Potepuški psi in mačke so nedvomno velika nadloga, za katere lovski zakon dopušča pokončanje. Tudi na pse, ki več kot 50 metrov uidejo lastnikovemu nadzoru ali se zadržujejo več kot 200 metrov iz naselij, sme lovec streljati, vendar je dolžan lastnika prej opozoriti in seči po puški, če na opozorilo ni odziva. Ne le od zakona, tudi od lovčeve vesti je odvisno, ali bo takoj streljal. radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS Smrt 10 - letnega smučarja Usodni spust z Lajnarja Med smučanjem na Soriški planini se je v soboto dopoldne smrtno ponesrečil 10-letni Uroš P iz Dragomlja pri Domžalah. Neizkušenega smučarja je hitrost zanesla s proge med smreke- Soriška planina, 1. marca - Deček je v soboto dopoldne smučal na progi 3 pod Lajnarjem v družbi svojega očeta. Hitrost ga je z urejenega smučišča zanesla med smreke, kjer se je smučanje tragično končalo. Deček je z glavo treščil v deblo ene od smrek in pri tem dobil tako hude poškodbe, da je kljub takojšnji pomoči umrl. Na pomoč so mu priskočili gorski reševalci iz Ljubljane, ki dežuraj o na tem smučišču, pa tudi zdravnik, vcendar je bilo za malega smučarja žal že prepozno. Nič več niso mogli storiti, tudi pomoč policijskega helikopterja žal ni bila več potrebna. Kraj tragedije si je ogledala komisija UNZ Kranj, ki je ocenila, da je do tragične nesreče prišlo zaradi smučarjeve neizkušenosti, ki je na dokaj strmem smučišču neobvladljivo hitrostjo trčil v smreko. Prejšnji dan si je smučišče ogledal inšpektor, ki na varnost na Soriški planini (doslej tu ni prihajalo do nesreč, smučišča so dobro urejena) ni imel posebnih pripomb. Prizorišče si je po nesreči znova ogledal republiški inšpektor, ki bo v nekaj dneh sporočil svojo oceno. Očitno je vsaka druga krivda izključena, za malega smučarja je bil usoden prehitri smuk, ki ga je zanesel med smreke... Otrokova smrt na smučišču je novo opozorilo vsem, ki se premalo izkušeni podajajo na bele strmine. Policija je pred letošnjo sezono z zloženko Na smučišču nismo sami, začela opozarjati na pasti. $ prežijo na neprevidne smučarje. Ugotaj* jajo, da se na slovenskih smučiščih vsa* sezono poškoduje vsaj tisoč smučarjev, *j drugi smrtni primer v letošnji zimi r dokazuje, da nevarnosti ne gre podce0j\ vati. Dnevi, namenjeni sprostitvi, zaba i in športu, se lahko sprevržejo v tragedr zato naj bi smučarji že sami poskrbeli*^ lastno varnost in se držali pravil vedeflr Gneča na smučiščih terja predvsem veh*J samodiscipline in upoštevanje vseh, k1* gibljejo po belih strminah. Zato policisti zloženki pozivajo k pazljivosti, strpno^ preudarnosti, odgovornosti ter spoštova* ju navodil redarjev in policistov, ki skrb1) za red na smučiščih. • D.Z.Žlebir Dopolnjena kazenska ovadba zoper Jožeta B. Tisoč metadonskih tabletk na račun odsotnih narkomanov Na novinarski konferenci UNZ Kranj so javnost seznanili z novimi dejstvi v zvezi s kazenskim pregonom socialnega delavca in terapevta za narkomane Jožeta B. iz Škofje Loke. Blaga kaznovalna politika pri zlorabi mamil? Kranj, 4. marca - Jožeta B., 47, do lani socialnega delavca na kranjskem centru za socialno delo, ki se je ukvarjal s pomočjo zasvojenim z mamili, so pred časom priprli. Sumijo ga več kaznivih dejanj, od kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, nedovoljenega prometa z mamili, do opustitve pomoči 20-Ietni narkomanki, ki je decembra umrla zaradi prevelikega odmerka mamil. Kazensko ovadbo so sedaj dopolnili z nekaj novimi dejstvi. Jože B. naj bi na račun zasvojencev, ki se zdravijo v komunah ali so v zaporu, jemal tablete metadona in jih razpečeval nepoooblaščenim osebam. Na recepte osmih narkomanov, ki se zdravijo drugje ali so zaprti, naj bi vzel prek tisoč tabletk metadona in ga razdeljeval narkomanom. Preiskava še ni končana. Ob tem predstavniki UNZ Kranj opozarjajo na neki drug primer zlorabe mamil. Gre za 23-letnega M. B. iz Kranja, razpečevalca mamil, povratnika, ki so mu pri hišni preiskavi našli znatno količino mamil, za svoja dejanja pa je bil precej blago kaznovana. Zasegli so mu 25 gramov heroina, 48 "pivnikov" LSD in večjo količino marihuane. Že leta 1991 in 1994 je bil v postopku zaradi posesti in razpečevanja mamil. Kriminalisti in policisti so se z njegovim primerom ukvarjali dobrega pol leta in mu dokazali omenjena kazniva dejanja, navsezadnje pa je za svoje početje dobil le dobro leto zapora za tri leta pogojno. Sodišča sicer delajo po svoji avtonomni logiki, menijo na UNZ Kranj, pa vendar ne morejo povsem brez komentarja mimo tako blage kaznovalne politike v primeru posedovanja in razpečevanja mamil, za katera vemo, koliko gorja povzročijo mladim ljudem. • D.Ž. Vlomilci na delu Od avtoradiov do deviz Kranj, 4. marca - Za vlomilce je bil pretekli teden precej aktiven, med predmeti njihovega zanimanja pa je bilo vse od avto radijev do gotovine in zlatnine. V sredo, 26. februarja, je lastnik ficka prijavil vlom v svoj avto, ki ga je imel parkiranega pred gostilno Marinšek v Naklem. Pogrešil je avtoradio in oba zvočnika. Avtoradio je med osmo in enajsto uro ponoči izginil tudi iz katrce, parkirane pred šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki, in to že pretekli petek, 21. februarja. V četrtek, 27. februarja, pa je neznanec med tretjo in peto uro po polnoči vlomil v prodajalno Snoopv na Koroški cesti v Kranju. V izložbo je vrgel kamen in jo razbil, iz notranjosti pa odnesel fotoaparat m tri daljnoglede, skupaj vredne 250 tisočakov. V ponedeljek, 24. februarja, pa so okradli stanovanje družine na Hrušici. Vlomilec je vstopil v spalnico in dodobra pretaknil torbice, ki jih je našel v njej, odnesel pa je le za 20 tisočakov gotovine. Vlomilcu, ki ie vdrl v gostilno Mlin na ravnah v Tržiču, je imel malo boljši plen. Iz blagajne za točilno mizo je vzel gotovino in ker mu ta očitno ni zadoščala, je odnesel še laserski gramofon. V gostilno je prišel čez zastekljeno teraso nad potokom Mošenik. V nedeljo, 2. marca, pa je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Seljakovem naselju v Kranju. Dolgoprst-než je v spalnici našel devize, nabral pa je tudi nekaj zlatnine. Kriminalisti vlome še preiskujejo. • D.Ž. POKLIČITE POLICIJA Ce ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije Usodni vikend na Soriški planini Slrmoglavil z jadralnim padalom Po tragični nesreči 10-letnega smučarja s* je pod Soriško planino zgodila še ena huda nesreča. Strmoglavil je jadralni padalec. Soriška planina, L marca • Nesreča se je zgodila na drugi strani Soriške planine, nad Podbrdom. Robert F., star 34 let, iz Železnikov, je z jadralnim padalom iz neznanega razloga strmoglavil z višine petsto metrov na cesto proti Podbrdu. Stekla je takojšnja reševalna akcija, v kateri so ponesrečencu priskočili na {)omoč reševalci in policisti etalske enote. S helikopter- jem so ga odpeljali v Klinih center v Ljubljano, saj s0 sumili, da si ie pri padcu poškodoval hrbtenico. Istega dne je strmoglavil še e* jadralni padalec, vendar sej* zanj na srečo končalo brez usodnih posledic, tako d* reševanje ni bilo potrebo0 Očitno so bili zračni tokov tega dne naklonjeni jadraj* ju, le sreča je bila nekate" nenaklonjena. ^ Prejšnji teden poostren nadzor v prometu Policisti so kaznovali več kot sto voznikov Prejšnji teden so gorenjski policisti v skupinskejj nadzoru na cestah spet ugotovili vrsto kršite? kaznovali več kot sto voznikov. A Kranj, 4. marca • Kljub dejstvu, da je bila akcija napovedana, vozniki niso bili nič bolj] previdni, ugotavlja gorenjski inšpektor za promet pri UNZ Kranj Ivan Demšar. Prometni policisti pa so postrili nadzor nad prometom tudi v nedeljo, ko so zaradi končanih počitnic ljubljanskih in mariborskih otrok ter lepega vremena pričakovali večjo gnečo na cestah z Gorenjskega proti Ljubljani. Kot je na novinarski konferenci povedal inšpektor Demšar, so prometni policisti v sredo, 2o. februarja, kontrolirali, kako vozniki spoštujejo pravila vožnje v križiščih, glede premikov po cestišču, hitrosti in pripenjanja z var- nostnimi pasovi. Rezultati kljub temu, da je bila a* J napovedana vnaprej, P°.r^| 15 voznikov so predlagali »rji niku za prekrške, 93 kaznovali na mestu ,saI1% napisali so 56 plačilnih 01 gov, 27 "lažjih" kršiteljev m je odneslo samo z opozori' Okrepljene policijske U trulje so bile na cestah tUjj nedeljo, ko so ob koncu p nic ljubljanskih in marib° šolarjev pričakovali večjo čo. Poleg štirih cestnih VK je bil na delu tudi V°% , helikopter. Promet se )yu srečo odvijal dokaj }G* j nekaj zastojev je bijem poldne le na odsekih od y Eroti magistralni cesti esc proti Črnivcu. * Dve nagradni vprašanji ra$* D1TR Logatec • Trgovina za velike - BIG BTC Hala D, Ljubljana, ^ 061/1852502. Vprašanje se glasi: Napišite nam izdelkov, ki jih lahko kupite v njihovi trgovin''' Nagrada: darilni bon v vrednosti 3.000 tolarjev ^ • Stop 350 tolarjev shop, smo na koncu Cankarja1 ulice v Kranju, pa vendar edini, ki vam ponujamo vse^ 350 tolarjev. Nič hudega. Veliko jih ne verjame, z^SI prepričajte sami. Stop. 350 tolarjev shop, Cankarjeva Kranj, tel. 064/211 131. Nagradno vprašanje pa se gm Koliko časa smo že prisotni v Kranju? Nagrada-izdelkov po lasnti izbiri ^ Odgovore pošljite do petka, 7. marca, na naslov: r* -* Logatec, Tržaška 148, Logatec, za oddajo "99 min"1 obešanje, 81 za grde, umazane, zle". NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.OA Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:06l/74l ^ HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 £«ropr«|eniane po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebna na »n,S°iLl 1 v Kranju oz- povoSti - doUSO. ure dan pred liidem Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriki: htredeo ugadna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 10. MARCA UČENCA ZA PREVOZNIKE PRIPRAVA NA PREIZKUS B & B, tel.i 36-20-20 VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, »•!.* 36-20-20 NAKUPOVALNI Madiareka Lenti 8. 3., Palmanova 26. 3., Trat 18. 3., Toplico na Madžarskem od 5. do 8. 4., tZLFTt srednjeveški Pisek in zlata Praga z ogledom muslcla Jesua Kristus Super Star. *' Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: v petek, 7. marca, ob 20. uri dvorana Zdraviliškega doma koncert Moškega pevskega zbora iz Nove ^rkve in okteta Podlogarji iz Celja. SLIKARSKA RAZSTAVA v avli hotela Dobrna so do 8. marca na ogled slike likovne u«varjalke Lidije Tronteij iz Ljubljane. ZADNIKAR - Naklo M: 47L244 AVTOBUSNI PREVOZI "RINOVEC, 731-050 češka - Brno 13.3. -15.3., 2 dni, Holandija 15.4. - 20.4., 5 dni, Gradovi Bavarske 17. 5. -18.5., 2 dni, Prijave za Holadnijo sprejemamo do 13.3.97. Lenti 8.3., Planica 23.3., Trst 12.3. JEREB do.o. TEL:621 773, 682 562 meteor a\o.o. 422-781 QUka tel: 411-510 SPECIALISTIČNA "Patološka ordinacija Nakupi v Brnu in Blanskem -1 dan, 17.3.; nakupovalni dan v Lentiju 20.3., Planica 97,23.3., Borornejski otoki - 2 dni, 24. - 25. 3., Bavarski gradovi - 2 dni, 3 dni • maj 97 Letos organiziramo letovanje v antični Grčiji - zibelki kulture, in sic« od 25. 6. do 2. 7. 97 Razpolagamo le z drugimi programi zletov, ki jih prilagodimo željam posamezne skupine (za osnovne šole. maturante, sindikalne skupine, društva,.. J. Pri nas pa lahko naročite tudi samo avtobusne prevoze. Pokličite nas po telefonu ali obiščite v poslovalnici v Skofjl Loki. Brno (češka) 13. -15.3.,' popoldanski nakupi Palmanova - tovarna čokolade, 11.3., celodnevni nakupi 27. 3. Palmanova, Portoguaro, tovarna čokolade, Lenti 15. 3., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. Dr. Predrag Alekalc, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krcnlh žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. IOLNOV Keramika tlel: 064/241-464 Obiščite nas na sejmu Alpe Adria - Dom v Ljubljani ali na Sučevi 23 v Kranju, kjer vam nudimo do 25 % SEJEMSKEGA POPUSTA! J/VII KTVn W TttrnviMA Akcijska prodaja izdelkov iz lastne proizvodnje, ženske bluze 3.900 SIT, pisane In irSiil ° J ; ,Jl enobarvne športne hlače od 2.500 SIT do 3.500 SIT, otroške In ženske pajklce od 1.100 CVETKA"TEL: 225-162 .1.700 sit £ Staneta Žagarja 16, Kranj Nov del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 12. ure Vsak teden Madžarska, Italija. Belehar, tel.: 491-442 Predstavitev dejavnosti: - instalacije centralnih kurjav - vodovodne instalacije - varjenje kovin in izdelava kovinskih izdelkov Naša sobotna srečanja z ansamblom Svežina bomo v mesecu marcu posvetili dnevu žena, prihodu pomladi in materinskemu dnevu. Pridružite se nam! Rezervacije: 59 086 Nakupovalni tZLET \*SM dno sjnidova 11, Kranj T*:327323 gostišče metka p°dljubelj 140 G B D Stalno odkupno mesto za delnice serije G in B. Okupujemo delnice PETROLA, ***•— .mL_- SAVE, KRKE, LEKA, MERCATORJA, FRUCTALA itd... Za strokovne nasvete, nakup ''"'•t/i*« H m'j nI j u j j In prodajo vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KDD In upravljanje vašega wl«X7riS' premoženja, se obrnite na pooblaščene borzne posrednike Gorenjske borzno *m064 361 )00 361-301 pooredniSke družbe, d.d., na Koroški 33 v Kranju, tel. 064/361-300. Fax:+386 064 211-889 '............: 9Vnl trg 6,4000 Kranj (vhc-B,?9aina: • od (»ob. ^ 10.00 do 1Z00 ure »°ta od 9.00 do 10.00 uro Pred začetkom Predstav, Vos.i|. Krv, yestila lr galska akcija ^čai? * Rdeči križ Slovenije SSfcHk« danes. 4- marca, do l$3eUft m!rca- planinski krožek obiskovalo do 30 učencev, izletih pa se je zbralo tudi do 50 pohodnih Izleti so jih vodili na Slavnik, Triglav in Ce» kočo, udeležili pa so se tudi trim-pohoda ^ Kriško goro, smučanja in planinske šole v K pod Bogatinom. Jeseni so prvič sodelovali tekmovanju Mladina in gore, je porot Aleša Dolinar. 5j Za prizadevno delo v preteklosti s° . bronaste častne znake PZS prislužili M'16., Muzik, Nada Hladnik, Stane Hočevar, Kern, Marjan Zaplotnik in Ivan Nov Bronaste plakete PD Križe so prejeli Sta ^ Hočevar - mlajši, Mirko Bercko, Ciril A^ $ Franc Štefe in Marko Fabjani; enaki P^jj, sta že dobila oskrbnika Marija in Tone pa jo bodo podelil' zboru.Članstvo ' !! Častni znak PZS je prejel tudi nekdanji predsednik PD Križe Janez Kern. Pri dejavnostih kriških planincev je njihova pozornost že vrsto let namenjena gospodarjenju s planinskima postojankama. Lani so prenovljeno kočo na Kriški gori opremili še s polkni v podstrešnih sobah, pred kočo so postavili zložljive klopi, v strojnici pa so uredili električno napeljavo. Kupili so tudi les za tovorno žičnico in ograjo ter ga uskladiščili na Kriški gori. Pri zavetišču v Gozdu, za katerega urejajo legalizacijo objektov, so uredili okolico in postavili nekaj novih klopi ter miz, v notranjosti pa so naredili stopnišče iz pritličja do sob. V zavetišču sta se pri oskrbovanju izkazala Aleš in Marica, ki sta ju konec leta zamenjala Buco in Helena. V koči na Kriški gori sta društvu v veliko pomoč oskrbnika Tone in Marija Salmič, je pohvalil predsednik PD Križe Ivan Likar na občnem zboru tudi delo sodelavcev društva. Nekaj pikrih besed pa je izrekel na račun vandalov, ki so vlomili v kočo na Kriški gori, poškodovali kažipot pred zavetiščem v Gozdu in odtrgali oglasno omarico društva v Križah. Pritožil se je tudi nad planinci, ki v njihovih postojankah postaji GRS Tržič njihovem občnem zboru.Članstvo je drugim potrdilo spremembe pravilnika dj^ va in izvolilo novo vodstvo. Društvo bo naprej vodil predsednik Ivan Likar, podp. $ sednik pa bo Aleš Pangeršič. Planin?* ^ sprejeli tudi program letošnjega dela & J seznanili, da se začenjajo priprave na P[aujl vanje 50-letnice društva čez dve leti. • Teniška jubileja Gorenja vas, 3. marca - V soboto so rednem letnem občnem zboru društva zan v Gorenji vasi ob precej številni udele . zbora se je udeležil tudi župan Jože Boga ^ pregledali delo društva in sekcij. Izv° tudi nov izvršilni odbor in za predsed0^ društva ponovno Iva Petrovčiča. . V društvu sta bili lani še posebno dela . košarkarska in teniška sekcija, za nap^J fj bo posebna skrb tudi oživitev dejavnost ^ balinarjih. Ugotovili so, da z obi®^ napravami dobro gospodarijo. Letos j$t Gorenji vasi še posebej proslavili dese ^ igranja tenisa, sto let pa bo, od*aj^ji Visokem na Tavčarjevi domačiji igrati tenis prvi v Sloveniji. • A. ž. ^/ S \ X S1 7*. u..- 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, ^£lKURAfSOLARIJ Kupim morske PRAŠIČKE. «242- 686 4723 Kupim smrekove late za kozolec, dolžine 5 m. O460-091 4741 Kupim 2 ss v Radovljici, do 2. nadstr. ali zadnje nadstropje z dvigalom. Obvezna CK in telefon. «422-212 4767 Kupim lepo ohranjenega JUGOTA. «50-330 4S43 Kupim suhe smrekove DESKE 25 mm. «422-089_4859 Kupim čelni traktorski nakladalec Riko, za traktor Štore. «66-715 4722 jgLI OGLASI 223-444__ Garati stroji lokali - kompletna ponudba '2auKnVLst m°bilnih telefonov. Ne na nln1«6 časa. Pokličite zastopnika 55? rl°9,/637-200, GSM 041/662-s^X>4/226-751 2 °fim fL M0T0RJA 7-5 KW 1400 Prodamo STANOVANJSKO HIŠO s trgovskim lokalom v okolici Škofje Loke. Atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. Šamo resne ponudbe! PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 1952 %/rn'n in 7.5 KW 2800 obr/min. 7q rabljeno, kom. 10.000 SIT. >^JW5 4892 LaguPAL-NlŠKO PEČ - kombinirano ^67 r?' ma'° raD'ien0' Prodam. V U£SKA vgčkot plesna šola) V Kranju, Škof ii Loki, Radovljici, ^Jn na Jesenicah. Opisuje začetnike in dobre plesalce ^064/411-581 MATERIAL (23"» JESENOVE PLOHE od 40-*<^uhi, «422-494 ' 4727 kvalitetne hrastove DESKE, sjS^l!n 53 mm. «682-605 4739 i,lVtaaLm obiagan lesa za ostrešje ^trirs soa'' zraven, prodam tudi 8xiol° suhe tramičke. 10x12x400 in "■^OO^tt 66-958_4745 ŽAGAN LES; smreke, in LES za ostrešje. 4767 C^ENTHE SMREK0VE PL0HE NA KORITA za streho. 4806 fah! 140 m2 BOROVEGA OPA- 422"«- «681-575 4877 RAŽEVANJE &EMATlK0 FIZIKO instruiram. I^j**«^^ 4717 ^njo^^atematiko za osnovne in sole. «226-222 4752 P^ka MoriofeC 064. 212-535 v Turanju &CSKn!.PREDMETE STARE IN slike, ure, SSSSvaVm vrsta STARINSKE-kvl?nce rl, ure- umetnine, nakit, W*ne rBSŽ**«- Nudimo tudi ANT?f?TAVRAT0RSKE US-48' Ci ^UK2, prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623- 117, 622-318_4640 Prodamo dvostanovanjsko hišo v Kranju. Hiša je v celoti opremljena, vsi priključki, dve garaži, stanovanjske površine 400 m2, parcela meri 800 m2, starost 23 let. Prodajna cena 550.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev jeseni 97. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 4641 Prodamo stanovanjsko hišo v Lescah. Hiša ima vse priključke, starost eno leto, parcela v izmeri 450 m2. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 4642 V okolici Cerkelj ODDAMO obdelovalno zemljo v najem. «422-296 4875_ PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu, 280.000 DEM, PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hišo v izgradnji na izredno lepi lokaciji na parceli 2000 m2. DOM NEPREMlC-NINE, 22-33-00, 0609/650-123 4887 PRODAMO KRANJ okolica lepo sončno parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1300 m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu. 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo zazidljivo parcelo Železniki, v izmeri 2200 m2 namenjeno za gradnjo skladišča-delavnice. Infrastruktura urejena - voda in elektrina na parceli. Prodajna cena 150.000 DEM možen dogovor. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 4643 PRODAMO Olševek 1300 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE z vso dokumen-tacijo, Tupaliče - 2000 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO, Senično 1475 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO, Begunje - več ZAZIDLJIVIH PARCEL. K3 KERN d.o.o. «221-353 in fax 221-785 4691 Prodamo BLEJSKA DOBRAVA obnovljeno dvostanovanjsko hišo, parcel 587 m2, cena 178.000 DEM, SEBENJE pritličje nove hiše z vrtom in lastnim vhodom, cena 130.000 DEM, v Žiganji vasi hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, Zalog pri Cerkljah montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2. K3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 483i ZELO UGODNO! V STRAŽIŠČU prodamo kompletno opremljeno manjšo vrstno hišo z garažo, vrtom in dvoriščem. MANDAT «22-44-77 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400-600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Radovljice PRODAMO zazidljivo industrijsko zemljišče, 6000 m2, z možnostjo odkupa po delih. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V BRITOFU pri Kranju zamenjamo 1/2 hiše z vrtom za večje stanovanje na Planini III. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. KOS STEREO RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola. Krke in ostalih. «310-537 3873____ DELNICE Atene, Triglava, Nacionalne finančne družbe, Kmečkega sklada, Maksime ... Save, Petrola ... ODKUPUJEMO. Pokličite GBD «064/361-300 in 211-889 4698 ODKUPUJEMO privatizacijske delnice dobljene s certifikati. Plačilo takoj! «718-397 4730 V roku 10 dni nujno potrebujem 130.000 SIT. Vrnem čez 6 mesecev s 3% višjimi obresti kot na banki ali po dogovoru. Šifra: NUJNO 4748 ODKUPUJEMO DELNICE LIP serija G po dnevno najvišjih cenah. «715- 096 4771 CERTIFIKATE ŠE ZBIRAMO. Pridemo na dom. «062/631-164, po 16. Uri 4783 ODKUPUJEMO DELNICE MARMOR HOTAVLJE, po najvišjih cenah. «715-096 4818 RAZNO PRODAM Prodam suha bukova DRVA. «64- 032 4787 Prodam GUMI VOZ 3 t in snežno rolbo BCS. «731-009 4866 STAN. OPREMA Prodam dva JOGIJA 190 x 80, cena 4000. «326-106, popoldan 4aos Prodam POSTELJO z jogijem. «325-461 4813 Ugodno! Udobno sedišče -ponoči ležišče, primerno za manjše stanovanje, vse za 400 DEM. «331-086 4865 STORITVE SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na ««324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 PRODAJA IN POLAGANJE KAKOVOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LE-KERO, tel. 245-125, 245-124 491 MfffOTVO l/lll I <>\ \\fl estrihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, «245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. «061/ 627-356 1543 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. «211-418. 714-519 1722 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. I40B kranj,bleiweisova 14 p.p.139, let ■ tei.064/268-700, | fax:0647211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o.. Kranj, «222-754 1927 OLJNE GORILNIKE , avtomatiko, peči, cisterne dostavimo, montiramo in izvedemo meritve izkoristka. Beta-S, d.o.o., tel. fax 874-059 2583 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, «063/715-526_2791 BOJLERJI, PIPE, VENTILI, KOTLIČKI - popravilo, montaža, čiščenje. «325-815 2903 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI, EL. INŠTALACIJE - popravilo, montaža. «325-815 2904 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. «422-193 2968 Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na «061/ 1404-310 3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle...«064/806-026 DIMNIKI! Saniramo dotrajane dimnike ali dimnike za plin s tuljavami iz visokokvalitetnoga nerjavečega švedskega jekla (rostfrei). Po potrebi tudi povrtamo. (Garancija 10 let). Tel.: 063/ 724-517 ali 0609/636-813 PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. 0331-450 od 7-8 h, čez dan 0609/634-088 3187 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerjL.0242-037 TESNENJE OKEN In VRAT. uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni večl 0061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža In servis TV in SAT ANTEN. 0738-333 ali 0609/628-616 3428 Sešijem in popravljam vse vrste ženskih in otroških oblačil. 0328-232, po 17. uri 3653 BELJENJE stanovanj HITRO IN KVALITETNO. 0064/228-348 ali 061/823-896_4135 Popravila vseh TV aparatov TV Gorenje tudi na domu. 0331-199 4456_ Kvalitetno izdelujem SMETNJAKE ralzličnih velikosti In ŽEBLJE raznih dolžin. Jenkole, Prebačevo 32 a, 0326-426 4603 MIŠO s.p. KRANJ m: 064/326-«12 Tel.: 0609/641-034 • montaža in servis senčil roleto, žaluzije, lamelno zavese • montaža: talnih, stenskih In stropnih obtog • suhomontaina prenova oken in vrat • brušenje in lakiranje vseh vrst parketov • Izdelava in servis pohlitva . • polaganje laminatnlh parketov Popravilo hladilne tehnike, previtje rotorjev, električnega orodja, elektromotorjev. Naklo, 471-490_4740 Nudim STROKOVNO OBREZOVANJE sadnega drevja. 0064/623- 041 4750 STROKOVNO OBREZUJEM SADNO DREVJE. 0451-825_4769 Montaža in popravilo TV ANTEN. 0246-657, 57-420 4775 Podjetje vam izvede vsa zaključna dela v gradbeništvu. 055-060 4781 Izdelava in montaža AL oken in vrat, balkonov, zimskih vrtov - suha montaža, PA&Co.,d.o.o., Jesenice, 0861-680 4786 SERVIS gospodinjski aparati, pralni stroji - bojlerji. 0685-444 4788 Izvajamo vsa zidarska dela in fasade z lastnim odrom. Kličite po 18. uri, 0634-343 4862 Na 211-128 sprejemamo naročila za vso vodovodno-instalaterska dela (možnost zidave+pečar). Delamo tudi manjša popravila z obrtniško kvaliteto in solidno ceno ter materialom brez davka. 0211-128 NON STOP (tajnica) 4aei IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - logljev. 0064/411 -808 36414 VEDEZEVAJE - TAROT 090 41 02 -a« STANOVANJA V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ NAJAMEMO GARSONJERO. 1SS ALI 2 SS STANOVANJE. POSING d.o.o. 0224-210 in 222-076 612 V KRANJU, ŠK.LOKI, RADOVUICI, LESCAH IN MEDVODAH TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS, 2 SS IN VEČ SS STANOVANJE. POS-ING d.o.o. 0224-210 In 222-076 513 KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 953 V SOBOTO, 15. MARCA, OB 21. URI V ŠPORTNI DVORANI KAMNIK MEGAŽUR S SKUPINO PARNI VALJAK NA MEGA ŽURU BO SODELOVALA TUDI SKUPINA ARCHE TER GOSTJA MAJA IN POPULARNI DJ GAŠPER BOLHAR Z RADIA HIT. ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA SI VSTOPNICO ZAGOTOVITE V PREDPRODAJI S POPUSTOM. PRODAJNA MESTA: GORENJSKI GLAS V MALOOGLASNI SLUŽBI KAMNIK: ŠTUDENTSKI SERVIS PRI OBČINI 817-058 TURISTIČNA AGENCIJA VERONIKA 817-000 MENGEŠ: HRAM ROŽICE 739-037, 737-510, 737-240 DOMŽALE: VELEBLAGOVNICA 718-100 ŠTUDENTSKI SERVIS 711-790 KRANJ: ALIGATOR MUSIC SHOP 064/222-572, 225-070 LJUBLJANA: VOM ČOPOVA 14 061/217-042 Prodamo 2 ss v škofji Loki Podlub-nik v izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 100.000 DEM. Prepis možen takoj, selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 M7 Na Frankovem nas. prodamo dve enosobni STANOVANJI z vsemi priključki. Cena ugodna, možnost dogovora. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1950 Menjava na Jesenicah 2 ss 70 m2 menjamo za 1 ss tudi na Jesenicah, RADOVLJICA 1 ss, 49 m2 menjamo za Kranj, v šorlijevem naselju. K3 KERN d.o.o. 0221-353 In 0/fax 221-785 _2891 Prodamo 3 ss komfortno STANOVANJE na Planini. MANDAT NEPREMIČNINE 022-44-77 2897 ODDAMO. 2 ss neopremljeno STANOVANJ Ev Kranju, 4 ss opremljeno, luksuzno stanovanjev Kranju, 2 stanovanjsko NEOPREMLJENO HIŠO v Čirčah, 3 ss lepo opremljeno stanovanje v Zapužah. MANDAT NEPREMIČNINE 022-44-77_2898 KUPIMO KRANJ GARSONJERO za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 2953 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO KRANJ okolica 3ss delno opremljeno. 400 DEM/ mesečno. ODDAMO TRŽIČ 1 ss 33 m2, 350 DEM/mes, 3 mes. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123_2954 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_2955 Prodam 2 ss na Sp. trgu v Škofji Loki, 70 m2 za 85000 DEM, etažna CK. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 a«w VEČ 1,2,3 ss stanovanj V KRANJU, Škofji Loki in okolici kupimo. DAVA.d.o.o., 061/1257-493 4823 ŠKOFJA LOKA DVOSOBNO 61 m2, vsi priključki, lepa lokacija, ugodno prodamo. DAVA.d.o.o., 061/1257- 493_4825 KRANJ-PLANINA 1 ss, atrijsko 43 m2, vsi priključki, prodamo za 75000 DEM. DAVA, d.o.o., 061/1257-493 4826 KRANJ PLANINA 2+2 84 m2, nizek blok, vsi priključki, takoj vseljivo, &rodamo za 136.000 DEM. AVA.d.o.0., 061/1257-493 4827 POSEBNA PRODAJNA PONUDBA TIDNAl v BITNJAH: starejšo hišo na parceli 500 m2 v SEBENJAH: pritličje nove hiše na parceli 800 m2 v LJUBNEM: starejšo manjšo hišo na parceli 500 m2 v PREDDVORU: 2/3 hiše, parcela 613 m2 v RADOVLJICI: 2 SS 50 m2, v 2. nadstropju na BLEDU: apartma 22 m2 v alpskih blokih v KRANJU: 2 SS 68 m2 na Planini v 7. nadstropju v KRANJU: mansardno stanovanje 77 m2 na JESENICAH: 2 SS 54 m2 v 4. nadstropju v CERKLJAH: starejšo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem K3 KERN, d,o.o., tal. 064 221 353, Iti. In f«x. 221 -785 ODKUP DELNIC: SAVE, PETROLA, PIVOVARNE UNION in druge... ■ ■ ■ ■ ■ ■ 1T064/312-385 Nujno najamem GARSONJERO ALI 1 sobno stanovanje. 0323-834 4302 Najamem GARSONJERO, 1 ss ali 2 ss, Kranj - Bled - Tržič. 0328-593 dopoldan 4400 Prodamo več trosobnih STANOVANJ v Škofij Loki, Partizanska c. in Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 4636 Prodamo Kranj 2 ss predelano v 2,5 sobno v II. nadstropju, cena 102.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_4645 Prodamo Kranj Planina 2 ss v izmeri 62 m2, 6. nadstropje, cena 105.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_4646 Radovljica-Žirovnica oddam večjo novejšo HIŠO za daljše obdobje. 0733-106 4738 KRANJ prodamo 2 trosobni stanovanji, MOHORJEV KLANEC 80 m2, adaptirano za 90.000 DEM in 75 m2, vsi priključki za 89000 DEM. POSING, 224-210_4796 KRANJ PLANINA II prodamo 2,5 stanovanje 70 m2, komfortno za 107.000 DEM. POSING 222-076 4797 KRANJ PLANINA I prodamo 3 ss 84 m2, lepa razporeditev za 128.000 DEM. POSING 222-076_4798 KRANJ PLANINA III prodamo 1,5 sobno stanovanje 51.90 m2, vsi priključki za 95.500 DEM. POSING, 224-210_4799 KRANJ CENTER oddamo opremljeno 2 ss CK, tel., za 650 DEM/mes. POSING, 222-076_48oo LESCE prodamo garsonjero 28 m2 za 50.000 DEM in BLED ALPSKI BLOKI garsonjero 34,50 m2 in nadstrešek za avto za 69.000 DEM. POSING 224-210 4801 NUJNO KUPIMO GARSONJERO, EN0S0BN0 ali ENOINPOLSOB-NO stanovanje v škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 TRŽIČ - Ravne, PRODAMO 1.5 sobno stanovanje, 56 m2 , 78.000 DEM in 2 sobno stanovanje, 52 m2, 68.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje, 61 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 1 S stanovanje, 45 m2, 74.000 DEM; 2S stanovanje, 53 m2, 75.000 DEM; 2S stanovanje, 58 m2, 92.000 DEM in 3Sstanovanje, 75 m2, 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo 2 S stanovanje, 57 m2. 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NA PLANINI I in III prodamo več 2 S stanovanj, SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeni 3S stanovanji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo 3 S stanovanje, 71 m2, 100.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 V ZBILJAH oddamo 1/2 nove stanovanjske hiše, v lepi in mirni okolici, s pogledom na jezero. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPUJEMO - PRODAJAMO STA-NOVANJA, HIŠE, PARCELE IN POSLOVNE PROSTORE. DAVA.d.o.0., 061/1257-493 4824 VOZILA DELI "CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rez.deli, odkup avtomobilov. 0692-194 2973 Prodam AVTOPRIKOLICO 150x100, novo. 055-076_4747 Prodam GUME MICHELIN 185/70 R 14 in staro mlatllnico. 0685-5004780 GUMO za trosilec gnoja poceni prodam. 0061/823-451 4784 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo 3 ss 73,70 m2, atrijsko vsi priključki za 115.000 DEM. POSING, 222-076_4802 JESENICE prodamo lepo trosobno stanovanje, vsi priključki 75 m2, cena 75000 DEM. POSING, 222-076 4B03 KRANJ PLANINA I prodamo lepo štirisobno stanovanje (2+2), vsi priključki za 135.000 DEM. POŠING, 224- 210 _ 4804 RADOVLJICA prodamo 2,5 ss 69 m2, CK, tel. za 100.000 DEM. POSING, 224-210_4805 KRANJ - oddamo opremljeno G za 350 DEM ni 2 ss za 500 DEM/ mesečno. 0267-535_48i2 KRANJ ZLATO POLJE 3 ss 69 m2, plin, tel., SATV, prodamo za 115.000 DEM. DAVA.d.o.0., 061/1257-493 GOLF II, bele barve, 3 vrat«' bencinar, letnik 1992, lepo ohranja"' 0451-017, mobitel 0609/624-521 «»4___j VISA 11 RE, letnik 1986, reg. do?' 97,116.000 km, radio, lepo ohranja"' 076-748, zvečer__*S Prodam Z 101 GTL 55, I. 87, reg. 1( 98. 0802-031__«j Prodam JUGO 45 KORAL, I. 88000 km, rdeče barve, lepo ohra"" jen. 0686-050__ Prodam JUGO 55 KORAL, b*l garažiran, cena po dogovor«' 0461-179__*J* Prodam JUGO 55, I. 88, l«fi? ohranjen, 5 prestav, reg. do 10.3*'' 0323-618__j2l Prodam GOLF 1.6 diesel, I. 83/j£.; reg. do 11/97, odlično ohranja"; redno vzdrževan. 057-591 i1P Prodam os. avto starejši letnik C-P^jj j RECORD CUPE. 0715-334, V«? dan od 18-20. ure 47* OPEL KADETT 1.4 I, kat. 1.90,5 vrj i rdeč, 10200 DEM, sončna strel* 0311-877 ^ Prodam R 4 GTL, I. 88, u 0461-129, zvečer Prodam VW 1200 letnik 1975, f§ do 10/97. 057-648_1 Prodam JUGO 55, letnik 1989, KPj-l ohranjen. 0461-561___^j§| MERCEDES 200 diesel, tip 124, 86, prvi lastnik, 57000 km, kupil«" AVTOCOMMERCU, nikoli karanj liran, prodma. 0491-330 Prodam OPEL VECTRO 1.8 I <*L 92. 0883-073 BIOENEROETIK JASNOVIDEC IRIDtOLOO ERIK UUBEtfJj ZDRAV* "SSS VEDEŽEVANJ^ 09042 70 -srn VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, 0471-340 aH 312-255 915 Odkup, prodaja vozil in prenos lastništva. 0325-981_2399 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148_3525 MAZDA 323, 1.3 letnik 1988, reg. do 15.4.97, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0621-414 3670 Prodam R 18, letnik 1986. 0721-182 4394 Prodam R 18, letnik 1983, 5 prestav. 0328-042 4578 Prodam VOLVO 144 I. 74, cena 1*Jj DEM. 0241-723 J> Prodam manjši KAMION GAZ I. Jj,. odličnem stanju 4x4, redu*' 0241-723 Prodam 126 P, I. 89, reg. do 4$ cena 1000 DEM. «720-105__Js\ FORD ESCORT CARAVAN 1.4, Cjjj z dodatno opremo, 'etn'k1/rLtij' november, dobro ohranjen. Kj^" pri Pustotnlku, Gorenja vas. HM 390_ ^> UGODNO PRODAMO: R 19 &h 90, TRAFIC AX ALURE 1.3 I. 92. Za vsa vozila možen ^ brez pologa. Vozila so servis^ ■ • 0422-522, RENAULT CERKLJE i : FURGON povišan • oj 1.1 I. 93, LADASAM^, KRANJ PLANINA 1,5 ss 52 m2 i prodamo za 90.000 DEM. DAVA.d.o.o., 061/1257-493 4828 Prodamo v Radovljici 2 ss 50 m2 v 2. nad., na Bledu: apartma 22 nr>2 v alpskih blokih, v Kranju, 2 ss 68 m2 na Planini v 7. nads. v Kranju, mansardno stanovanje 77 m2, na Jesenicah, 2 ss 54 m2 v 4. nadstropju, Kranj, atrijsko stanovanje na Planini 3, vel. 88 m2 s kletjo, Kranj 2 ss v 7. nads. Planina, cena 102.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, tel. fax 221-785_4829 Menjava na Jesenicah 2 ss 70 m2 menjamo za 1 ss, tudi na Jesenicah, RADOVLJICA 1 ss 49 m2 menjamo za Kranj, v Šorlijevem, Jesenice 3 ss 75 m2,cena 75000 DEM, 2,5 ss 68 m2, cena 68000 DEM. K 3 KERN, 221-353, TEL. IN FAX 221 -785 4830 ZELO UGODNO! V Stražišču prodamo kompletno opremljeno manjšo vrstno HIŠO z garažo, vrtom In dvoriščem. MANDAT 022-44-77 4841 Enosobno STANOVANJE 42 m2 Škofja Loka, Frank. nas. 160, I. nad. št. 6, prodam. Ogled vsak dan od 7.30 do 8.30 In od 17. do 18. ure, sobota in nedelja od 9. do 11. ure 4868 NOVO! POSREDUJEMO INFORMACIJE O KREDITIH ZA NAKUP NEPREMIČNIN Z LASTNIM VLOŽKOM 20 % IN MOŽNOSTJO ODPLAČEVANJA KREDITA DO 20 LET PO 4,5, 6,5 % LETNI OBRESTNI MERI. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_4884 PRODAMO KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 27 m2, 2200 DEM/m2, KRANJ PLANINA I 45 m2/IV, 1 ss, preurejeno v 1,5 SS, 1777 DEM/m2, PLANINA I garsonjero, 27 m2/IV., 53000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_4885 Prodamo KRANJ PLANINA III ATRIJSKO 2+2, 91 m2, obnovljeno, 160.000 DEM, KRANJ Planina III ATRIJSKO 3 ss, 80 m2, obnovljeno, cena po dogovoru, KRANJ PLANINA I ATRIJSKO 92 m2, 139.000 DEM, PRODAMO ŠKOFJA LOKA 3,5 ss, 88 m2 + 35 m2 atrija, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 4886 ... RAČUNALNIKI % TISKAL^ PC CD ROM • MUL TIMEDlA SERVIS RAČUNAL. OPREMB 7"V, Wdeo, zvočne, MPEG kartice. CD FtOM bralne in zapisovalne enote' mrežni in ISDN adaptarji, igralne palice, zvočniki, moderni, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprem&. "' ugodno! EPSON STYLUS COLOR 20" 43.900 SIT Si I I? S (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure EPSON Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj &=75 srn sv*** "~ HEVVLETT PACKARO DIAMOND fcrjful! RENAULT TRAFIC FUR-%41-s 1992 s nladilno komoro. VeeV^PAvd°o. - AVTOINTEX proda j£ yozil: JUGO 45. I. 87. JUGO 55 Orh/aJ,8 '• 87- R 9 I. 2, ŠKODA QJWAN u I. 94. SUZUKI SVVIFT 8? rV; 88.FORD D FIESTA XR 2 I. ^tan?«01 '-82. 89, 90. KOMBI, "asta 2200 D 1-90. Možna menja-Prteff0 23 staro, nakup na kredit, gg*VMB. «»224-029 4795 lfcom obnovljeno Z 101 I. 85, reg. |260 9Usta 1997. Rovte 12. «731- |»*^___4810 doh!f'99 GL, I. 76, brezhiben, v zelo ;%73Bnl'stanju, reg. do6/97, prodam; I '"31? 4811 r-AUDIO-HI-F1 ] >P$IVO IN PRODAJA 0Sherwood . r. • • » perm zvoćtmov ,imgi *to*^EtUm 52.900 "^S .* DENAR VREDEN VEDNO VEČ sem vtoeo kamere KRANJ I!>.:064/222-055 ✓ i V^£L neregistrirano ZASTAVO 0" dW„ DlTERAN, I. 85. Cena po »491-324, po 17. uri48is 11/9? JUG0 45 KORAL, I. 91, reg. • prvi lastnik, višnjeve barve n- Stritai »rjeva 8, Kranj 4821 twiF >JX, I.90, bele barve, ugodno <*JJ[JVtt710-090_ 4834 I C?** RENAULT CLIO 1.4 SI, I.93. 0 crne barve, zatemnjena centralno in daljinsko zakle-! K»avtoradio PANASONIC 4 X 20 ^P'atišca 14 col, dvojne disk lastnica. Cena 13 500 nasmiha, oena •212-326. popoldan „ 84, reg. celo leto, 113 000 11-808 4842 S- ?oTAo?OROLLA 1-6 16 V, 5 vrat, r>cr;98, 1.90, ugodno prodam utM. «326-094 4844 Sar Ce^ R 5 'etnik 1992, 5 v, reg. 12/ ST* V Zet« dVNiMtV« flfeOsVAN DVC TeMl„. SCogoDo iN Pf* GLASA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA \ Presenetiti želim: Ime in priimek:................................................... Naslov:.......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:.......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:................................................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS. Z°l9° J 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. *ADiO »Ani 913 Fn DANES 9.20 TEMA ■ VPIS NA GORENJSKE VISOKOŠOLSKE USTANOVE