Po$tidns p^i^ts ▼ sotorMi Leto XIV., štev. 124 Ljubljana, torek 30. maja 1933 Cena i.— Dir w pia.vutai.vo; i^juuijauosredno sosedstvo Nemčije. Prav posebno pa je obnova habsburške avsirijsko-madžarsfee oblasti pri srcu vatikanskim krogom. Ni čuda. da so ta položaj poskusili izkoristiti madžarski legitimisti ter so takoj začeli s podvojeno silo vršiti propagando za svoje načrte ne le v domači državi, temveč tudi v inozemstvu, kjer .jim je bila tako so vsaj mislili — italijanska diplomatska pomoč zagotovljenna. Toda zdi se. da so naleteli na težave ravno tam, kjer so jih najmanj pričakovali: doma v Budimpešti. Gomboseva vloga v vprašanju povratka Habsburža-jmv je precej zagonetna. Znano je, da se Gombos že poprej, preden je postal ministrski predsednik, ni vnemal za legitimirane ideje. Bil je celo med onimi politiki, ki so aktivno sodelovali pri ob^ezvnešenju svoječasnega Karlovega ■pura. Ko ie zasedel ministrsko predsedstvo. ?e je sicer približal legitimistom in stonil v ožie stike z niihovim vodite!iem jjrr-.fom 7;chvjem. toda ostalo je le bolj p » besedah in dejanja niso sledila. Vsaj rre s tako jasnostjo in v takem temnil, k.q"kor to želeli in pričakovali legiti-r-ijcfi. v=e konkretne predloge, ki so se tilr^ii habsburške kraljevske restavracije io Go-^^S« obr^v^aval naira^li dila-+ nri'no. češ. da vo^arJe madžarskega ni aktualno. Vse kaže. da ie užival in šp t živa mipia+r^Vi predsednik v tem no^edn zaslombo državne?" upravitelja Horthvia. or.ividno rt"č ne 7 u^ličen/ie™ '»»i1'^-ne^a kral^. M bi t>n«fled'cf> ko-upraviteljeve vladarske slave in ob- l?^5- ... Toda niso sami oziri na Horihyja, ki vodijo Gombosa v njegovi politični smeri v" legitimističnem vprašanju, glavni motiv mu je ohranitev dobrih odnošajev s Hitlerjevo Nemčijo, ker še vedno ni opustil staresra načrta bloka, v katc~m ie prisojena Nemčiji odlična vlosra. Gombos še vedno una. da se bo v Italiji povrnilo razpoloženje za italiiansko-ma-džarsko-POTr»ško zvezo, ki bi bila po njegovem mišljenju najbolj sposobna fronta za dosego revi zi on'etičnih ciliev. Zato ie njegovo razpoloženje za združitev 7 Avst/rrio s skurvnim habsburškim vladarjem precej hladno. Ker pa legitimisti pritiskajo na odločitev in se ne zadovoljujejo z večnim odlaganjem. je bil Gombos primoran v zadnjem Času kolikor toliko stopiti iz rezerve. Ni še dolgo, kar so legitimisti v madžarskem parlamentu izzvali debato o kraljevskem vprašanju, v kateri so se culi dokaj ostri glasovi na naslov vladnega šefa. Naposled se je moral oglasiti tudi Gombos in njegova izjava je bila odklanjajoča. Pred vsem je ponovno na-glašal neaktualnost vprašanja kralja, potem pa je svaril pred prizadevanjem za državno pravno združitev z Avstrijo, poudarjajoč, da je vprašanje »Anschlus-sa« še vedno odprto in da madžarska država v rešitev te zadeve ne more in ne sme posegati. Za Madžare je po njegovem mnenju važno prijateljstvo z Avstrijo zlasti na gospodarskem polju, toda bila bi nevarno igra, iti dalje ali celo spravljati madžarsko-avstrijske stike v zvezo z vprašanjem madžarskega kralia in habsburške dinastične Avstrije. Za Madžarsko bi bila režitev prestola nujna le tedai, ko bi bil tu kralj, ki je živel z madžarskim narodom in bil ozko združen z njegovo usodo in z niegovo duševnostjo. Take ozke notranje in zla-sri duševne zveze pa v resnici ni. četudi se še tako visoko cenijo historične tradicije. Ta izjava, ki je jasna odpoved legitimistom, seveda sledniim ni ueaiala in daoes vlada med niimi in ministrskim predsednikom bojevita napetost. Iz časopisna obeh strani je razvidno, da je pričakovati v naikraisem času preloma in Pre^tona ^rr-Himioti^nih znotonpikov v opoziHio Zdi sp oa da se Gombos tega preokreta ne boji, ker računa s pre- PRIČETEK POSVETOVANJ V PRAGI Včeraj se Je pričela konferenca novinarjev, danes pa se prično posvetovanja zunanjih ministrov Male antante Praga, 29. maia. r. Danes se je pričela vsakoletna konferenca Male antante, ki se vrši letos v Pragi. Konferenca je prva od reorganizacije Male antante in že samo zaradi tega vlada za irjo še večje zanimanje, kakor druga leta. S še večjo pozornostjo pa jo spremlja politična javnost zaradi tega, ker pada letošnia konferenca v dobo zgodovinskih odločitev. Razumljivo je, da so se te dni zbrali v Pragi zastopniki vseh vel?kih evropskih in celo ameriških listov, ki z napetostjo pričakujejo rezultatov praških posvetovanj. Kolikor je dosedaj znano, so odločitve Aiale antante že vse dozorele, tako, da v Pragi ne bo prišlo do novih sklepov, marveč v prv? vrsti do redakcije ln objave že dosedaj zavzetih stališč Male antante do perečih evropskih problemov Prihod zunanjih ministrov Popoldne je prispel v Prago rumvunski zunanji; minister g. Titulescu. ki je dopo-toval direktno iz Ženeve, uro kasneje pa jugoek) venski zunanji minister g. dr. Bogoljub Jevtič. ki je potoval p roko Budimpešte. Na kolodvoru je oba predstavniška zavezniških držav pozdravil zunanji minister g. dr. Berteš v spremstvu višjih uradnikov zunanji oga ministrstva ter jugoslovanskega in romunskega poslanika. Sprejema so se udeležili tu-dii številni novinarji Male antante. Ofioie'na posvetov-nnja zunanjih mr.-istrov se bodo pričela jutri dopoldne. Praga. 29. maja. r. Konferenco Male antante je otvoril dan<»s sastanjk novinarskih delegacij Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumnnije v novi palači češkoslovaškega tiskovnega urada. Sejo ie otvoril predsednik jugoslovanske delegacije, narodni poslanec g. Mihajlo Ži- vanrevie. nakar so bila podana poročila zastopnikov državnih tiskovnih uradov. Za Jugoslavijo je poročal namestnik šefa Centralnega presbiroja dr. Pjjrovič. Konf.Tm-ca ie z aklamacijo «'>rejela predlog, da <=* odpošljejo pozdravne brzniavke Nj. Vel. kralju Aleksandri, kraliu Krtrolu ter prezidentu češkoslovaške remiblik Masaryku. Z enakim navdušenjem i-- b'v sprejet predlog češkoslovaškega delegata g. £ vi bovške ga, da se jugoslovanski ziinaaji minister g^p. <'r. Bonoljiib Jevtič izvoli za fastneea predsednika novinarske Mate antante. Veliko pozornost in splošne simpatije ie vzbudila tudi brzoiavka. ki ie bila poslana -novinarski Mali antarrti z vč?raišniega protirevizioni-stičnega mitinga v Peogradi. Stalno tajništvo v ženevi Nadaljnje razprav,. novinarske konference so bile pod vtisom revijionistifne prooazan-de. ki se je razmahnila v zadnjih mesecih, na drugi strani pa je bila konferenca novi-p?.rM>v pred naloco. da prilagodi novinarska Itfala antanta svoje delo in svojo ©rpraniza-ciio novi ureditvi Male antante. O obeh vorašaniih sa re vodila živahna debata, ki ie traialn dopoldne in popoldne in je ponovno poW-ila. da so tudi nesluž-b°n.e v.^zi mad državami Male antante že tako tesna, da se avtomatično pojavi v vseh vprašanjih enako s*ali«5e. Zanimivo je. da so bili raiboli aktivni v delu in v iniriatv-nih predlogih Rumuni. ki so se zlasti zavzemali za to. da s? sodelovanje med novinarstvom vseh treh zavezniških drŽav čim bolj poglobi. Md drugimi sklepi je bil sm^-jet tudi ta. da se o«miie v Ženevi, na sede/u stalnesra tajništva pr>l:tifne Male antante, tpdi stalno tajništvo novinarske Male antante. Nadalje >e konfer«encn pir>ipiorooi:la. r«) se v vseh mestih. k>er dehije"'o novinarji iz vseh treh držav, orrvuiejo kroje vrni ko-\\ale sn+ante. ki rwj skrbe za medse-bo;no obveščanje novinariev. Sprejetij »o h,-(!ri tudi sklepi, ki merijo na to. da se razširi delovanje shfžbennh in noklužbenih porečeva^sk.lih agencij drr">av Male antan+e v to s vrbo. do se bolj 17'oči posredovan?e nam nenaklonje- nih poročevalsk h služb. enos Veliko protestno zborovanje v Pragi — Minister KroSta o staHšets Male antante do revizlonistačne kampanje loga ima baš sedaj vzvišen pomen spričo novega razmaha revizionistične akcije, ki Praga, 29. maja r. V mestni dvorani praškega magistrata se je vršilo nocoj veliko protestno zborovanje proti revizioni-stični kampanji. Zborovanja so se udeležili zastopniki vlade, državnih oblasti, diplomatskega zbora in najodličnejši predstavniki političnih, znanstvenih, kulturnih in gospodarskih krogov, po pozdravu, ki ga je izrekel župan Prage dr. B a x a, je zastopnik zunanjega ministra minister dr. Krofta v svojem obširnem, često s pritrjevanjem in ogorčenimi protesti prekinjenem govoru izvajal med drugim: Svojo zgodovinsko misijo vidi Mala an-tonta ne samo \ obrambi in pospeševanju svojih interesov, marveč hoče po svojih močeh prispevati k splošnemu napredku s tem, da se briga za ohranitev miru ln dobrih odnošajev roH ^emi državami v onem dnhn, ki je norodil Drr»š*vo narodov. Toda Mala antanta si ne nrilcrivn. da je — »'asi brez krivde — še nadaHe njena prva, glavna in naiboli odgovornosti polna naloera, da se hrani proti vsem p^izkus^m za iznre-membo sedan.fefra stanja v V>ropi. ki bi ogrožala cek) obstoj njenih držav. Ta na- je v prvi vrsti naperjena proti Mali antan-ti. Svoje stališče do tega ponovno oživljenega revizionizma je Mala antanta svečano in jasno povedala že takrat, ko je prišel prvi poizkus osnovanja direktorija velesil z neprikritim revizionističnim programom. Mala antanta je zaradi tega proti temu paktu odločno protestirala. Mi branimo mirovne pogodbe ne zaradi njih, nego zato, ker vidimo v njih formalni izraz nove ureditve Evrope, ki ie pravičnejša, nego je bila prejšnja. Mi sicer vemo, da mirovne pogodbe niso popolne, da je bilo mnogo njihovih odredb že revidiranih in da se bodo še revidirale, ne verujem pa, da bi bilo to vedno v na^o škodo, marveč smo prepričani. da hI pri njihovi reviziji marsikaj pridobili. Kljub temu na smo proti enostranski reviziji brez sporazuma z onimi, ki se jih tiče ali celo nroti njihovi volji. Taka revizija more sle i ko prej dovesti samo do tega. kar smo doživeli šele nedavno v vsej strahoti ,to je do nove vojne. talita pristala hmC velesil ker je dobila zadovoljive garancije Pariz, 29. maja. d. Posebni dopisnik »Ma-tina« poroča iz Ženeve svojemu listu avtentične podrobnosti o poslednji fazi pogajanj o paktu štirih in pravi, da je Mala antanta dejansko opustila snoči svoj odpor proti njemu. To je storila po trdovratnem nasprotovanju in šele. ko ji je Paul Bon-cour podpisal poseben jamstveni protokol. Vsebina tega protokola se bo v primeru podpisa pakta takoj obnovila v noti, ki bo dostavljena Rumuniji. Češkoslovaški. Jugoslaviji. Italiji. Nemčiji in Veliki Britaniji. V tem protokolu se določa: 1. Rimski sporazum se nikakor ne iiče pogodb, ki obstojajo med Francijo in njenimi zavezniki. 2 Francija ne bo dopustila, da se sproži kakršnokoli vprašanje teritorialne revizije. 3 Ako se med tem pojavi vprašanje postopka o taki zahtevi, bo Francija zahtevala, da se predloži v rešitev Društvu narodov 4 V Društvu narodov bo Francija zahtevala, naj se ohrani načelo samo soglasnega sprejemanja sklepov, vštevši pri tem tudi glas prizadete države. cejšn.jo gotovostjo, da se bo pridružila njegovi vladni skupini stranka neodvisnih malih kmetov, katera bo pozdravila zavrnitev legitimističnih postulatov. Borba z legitimisti utegne biti celo dobrodošel povod za obračun z današnjimi krščansko socialnimi gospodarji v Budimpešti, ki so se v vprašanju habsburške restavracije močno eksponirali. Kakor se v informiranih krogih zatrjuje, se Gombos sporazumno s Horthv-jem že pripravlja na utrditev svoje in njegove pozicije. Pred vsem se snuje zakon, ki ima razširiti obseg vladarske oblasti državnega upravi:elja. Nadalie je v postanku zveza vladi zvestih nacionalnih elementov, katere iedro ima biti »krvna zveza dvoir"*0^ k^ža^ in v katero se imajo snoiiti že obstoip^a nacionalna udruženja sodnikov, državnih na- meščencev, policijskih uslužbencev in drugih podobnih skupin. Ta organizacija je zamišljena po fašističnem vzorcu in se imajo njeni člani zapriseči s posebno formulo, ki bi zagotovila brezpogojno poslušnost Horthvju in vladnemu šefu. Za to zvezo se zavzema tudi vojaški škof Zadravecz. dočim so sicer visoki cerkveni krogi v legitimističnem taboru in je madžarski primas, nadškof Seredyi celo v Rimu interveniral v legi-imističnem smislu. Tako stoje stvari danes in težko ie prerokovati, katera struia bo med Madžari izkazala večje moč. Vsekakor je Iz tega je razvidno, da se bo Francija odločno uprla vsaki izpremembi člena 19. pakta Društva narodov. Ker je na ta način dobil zagotovila formalnega in pravnega značaja je svet Male antante sklenil, da bo o priliki konference v Pragi objavil izjavo, v kateri bo najprej opozoril na komunike Male antante od 23. marca in ki se bo končala z naslednjimi besedami: »Ker so se prepričale, da se vprašan je revizije ne bo moglo postaviti na dnevni red, so sklenile države Male antante, da ne bodo ovirale diplomatske akcije, ki se njih ne tiče.« V Angliji so zadovoljni London. 29. maja. AA. Vsi angleški listi soglasno ugotavljajo, da sklenitve pakta danes ne more nobena stvar več preprečiti, ker je pone!'i'l odrvor diržav Ma e antante. ki je pomenil največjo oviro za podpis pa.lote. V zvezi z naortom prkta med štirimi velesilami ugotavlja »Times«, da ^o se protesti profii .njemu domala polegli, ker so se države M a.le antante prepričale, da sklenitev pakta ne bo v ničemer vplivala' na njihovo razmerje do Francije. Tudi opozicija Poljske je iz istega razloga prenehaj«, »Daily Mail« izraža svoje zadovoljstvo, da so vse zapreke za sklenitev pakta odstranjene, in izraba priznanje pomirljivemu stališču, lei ga je poka/a'a Francija v tem vprašanju zadnje dni. List priznava. da je bila Francija v posebno kočljivem položaju glede na svoje odsnošaje z Malo antanto. Minister Jevtič o Mali antanti Praga, 29. maja v. Povodom konference Male antante je posvetil ugledni praški list »Prager Presse« posebno slavnostno izdajo Mali antanti. Med drugimi članki iti izjavami prinaša tudi izjavo jugosloveT:-skega zunanjega ministra g. dr. Bogoljuba Jevtiča, ki je Izjavil: Srečen sem, da morem ponovno potrditi popolno solidarnost Male antante v vseh siver tako težavnih viprašanjih mednarodne politike. Razgovori, kate.re sem imel zadnje dni -v Ženevi s češkoslovaškim ministrom dr. Benešem in rumunskim zunanjim ministrom Ti-t.uleseom, dokazujejo iSaroCnina ■"'«-*"« mese^uu uiu 6l>.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 312«, Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon Št. 2440. - -Celje, StrosssiajrerJeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. naše docela enotne poglede in akcije t vseh vprašanjih, ki so na dnevuiem redu razorožitvene konference, kakor tudi v pogledu vseh vprašanj splošne mednarodne politike. Isto velja, tudi glede vseh vprašano, ki pridejo na dnevni red svetovne gospodarske konference. Naš skupni ciij sem že definiral v govoru, ki sem ga imel v jnigoslovenskem senatu o priliki ratifikacije pakta o novi organizaciji Male antante. Mi hočemo, da se mir v Evropi ohrani in organizira, da bodo gospodarske zveze z državami Srednje Evroipe čim močnejše in da se v vseh prilikah očuva mir l.n s tem omopoči evol-ueija in definitivna stabilizacija stanja v Slednji Evrop' ter Venkov< pravi, da je sedanja konferenca Ma.le anta.nte velika manifestacija moči in edinstva. k! sta r časih, kakor so današnji, neobhodno potrebna. Zveze med državami Male am-tante so se v zadnjem čaen zelo okrepile: to b»> tudi omosočilo, da se bo o vprašanjih. !ki pridejo na dnevni rel praške konference, lahko popolnoma mimo raanravlja^. Socialistični organ >Pravo 'i^idu* pravi, da bo nakt med štirimi ve les Hrani glavni prei1-met praške konference. Ureditev odnošajev s Sovjetsko Rusijo Praga, 29. maja. r. Nocojšnja »Bohemia* objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da bo ena glavnih točk dnevnega reda konference Male antante v Pragi proučevanje odnošajev do Sovjetske Rusije. List meni, da je ta stvar dozorela že tako daleč, da bo Mala antanta najbrže poslala svojega skupnega predstavnika v Moskvo, kar bo po vsej priliki predstavnik Jugoslavije. Na ta način bi se najbolj omilile tudi tež-koče, ki obstojajo med Rumnnijo in sovjetsko Rusijo. Pred likvidacijo spora z Avstrijo Pod pritiskom protiukrepov naše vlade so razgovori o obnovi prejšnjega pogodbenega stanja tik pred zaključkom ki na] v pogledu uvoza prašičev iz Jugoslavije v teku enega tedna obnove prejšnje pogodbeno stanje. Tudi glede prepovedi uvoza zelenjave iz Jugoslavije je avstrijska vlada predlagala kompromisno rešitev, o kateri misli, da je sprejemljiva za jugoslovensko vlado. Razgovori so sicer še v teku, vendar pa vse kaže, da bo v najkrajšem času prišlo do sporazuma ter da bo zaradi tega tudi prepoved uvoza avstrijskih industrijskih izdetkov v Jugoslaviji v najkrajšem času ukinjena. Energična akcija jugoslovenske vlade, s kakršno dunajski krogi niso računali, je pripomogla, da bo konflikt, ki je bil enostransko izzvan niti v interesu Avstrije, niti v interesu Jugoslavije, kmalu zadovoljivo poravnan. Dunaj, 29. maja. o. Zadnje dni so se vršila v avstrijskem kmetijskem tn trgovinskem ministrstvu posvetovanja, kako naj bi poravnali spor, ki je nastal v trgovinsko-političnih odnošajih med Avstrijo in Jugoslavijo. Nekateri listi, zlasti »Reichspost«, so skušali braniti in zagovarjati ukrepe avstrijske vlade, vendar pa tudi oni priznavajo, da ukrepi niso bili v skladu z obveznostmi, ki jih ie po pogodbi prevzela Avstrija. Ju-goslovenska protiakcija, ki ie izzvala v avstrijskih gospodarskih krogih najgloblji vtis, je povzročila, da se je pospešila odločitev. Vse kaže. da se avstrijska vlada namerava vrniti na bazo pogodbenega stania. V zvezi s tem so bili včeraj in danes sporočeni jugoslovenski vladi predlogi, V Inomostu pokajo puške Sinoči je prišlo v Inomostu do velikih demonstracij proti vladi — Heimwehrovci, policija in orožništvo streljajo na demonstrante Innsbrack, 29. maja. V zadnjih dneh vlada na Tirolskem izredna napetost med narodnimi socialisti in heimwehrovci. že po poslednjih občinskih volitvah v Innsbru-cku, ko je dosedanji župan Hofer propadel, se je položaj narodnih socialistov znatno 'ojačil. Hofer sam je tedaj izjavil, da bo Tirolska najkasneje v treh tednih v Hitlerjevih rokah. Poslednje odredbe nemške vlade glede potniške zapore proti Avstriji pa so položaj še poostrile. Ze pretekli četrtek in včeraj je prišlo v Innabrucku do hudih nemirov med heim-wehrovci in narodnimi socialisti, danes pa je napetost dosegla vrhunec že opoldne so { se začele zbirati množice narodno socialističnih demonstrantov in vzklikale Hitlerju. Intervenirati je morala policija, ki pa je bila proti demonstrantom spočetka brez moči. šele, ko so ji prišli na pomoč orožniki, je razpršila demonstrante. Pri tem je bilo aretiranih mnogo ljudi. Popoldne ob 18 »o se pričeli narodni f»o-cVilisti znova zbira ti in burno protestirati proti Vadi. Ob 19 so b:le demonstracije tako silne, da je moralo znova nastopiti oroViištvo Nagnali so demonstrante v sproti muzeja Ko so ob 21.15 dosegle vrhunec. so nenadoma nastopili vefji oddelfci Heimwehra. ki so oddali proti demonstrantom 15 salv. Štirje narodni socialisti so hudo ranjeni, več pa je lažje ranjenih. Množica se je v hipu razbežala. vendar 6o se kmalu nato demonstracije znova pričele. Ranjence so prenesli v muzej, kjer so jih za sila obvezali, od tam pa odpeljali v bolnišnica Ob uri, ko to poročimo, demonstracije še trajajo m zavzemajo vedno večji obseg. V mestu vlada silno razburjenje. položai tak. da realizacije Otonovih na črtov še ni pričakovati tako krr,al,j. pfco I gta.ro"mesto, teier" so jih ohkolfli Aretiranih ne pride do kakega nepričakovanega ' je hijn j7-oH.no mno?o narodnih sociali nokretp v Budimpešti, pa tudi v Rimu in stov. Ob 20 45 s« se demonstracija obno- Berlinu. ' vile v bližini heirnw»hrovskega doma na- Shod JRKD v Beogradu Beograd, 29. maia. p. Akcijski odbor JRKD ie končal svoie priprave ter objavil, da s*- bo vršil veliki manifestaciiski shod o Beogradu dne 25. junija, in sicer na veili-kem vojaškem verbališču na Banjici. Ustava reformirane krščanske cerkve Beograd, 29. maja AA. Nj. Vel. kralj Je na podlagi čl. 28. zakona o evangeljsko -krščanskih cerkvah in o reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil ustavo reformirane krščanske cerkve kraljevine Jugoslavije. Volitve v Gdansku Pr| nedeljskih volitvah v Gdansku so narodni socialisti dosegli malenkostno absolutno večino Nemci zadovoljni Berlin, 29. maja. AA. »Mootagspost« poudarja, da bo sediaij nerodna socialistična strank« v Gdansku Lahko sestavila docela svojo vlado. Številke kažejo, da so mnogi pristaši srednjih strank preštfii v narodno-sooialistični tabor in s tem zapečatili izgube socialnih demokratov in komunistov. Politični krogu smatrajo, da bo postaj predsednik bodočega senata v Gdansku narodni socialist Rauschnig. V razgovoru z novinarjti je Rauschniig izjavil, de bo morala nova nacionalna vlada v Gdansku v vseh okoliščinah spoštovati ustavo na podlagi sklenjenih pogodb, ki jamčijo za neodvisnost G danska. Ukrepe, ki so bili izdani v N enači ji, bo treba v Gdansku sprejeti po zakonodajnem postu. Židovsko vprašanje v Gdansku ne igra nobene vloge. Glede odnošajev s Poljsko je izjavil, da soglaša s Hitlerjem, kri je dejal, da zahteva spoštovanje lastne narodnosti spoštovanje tuje narodnosti. Zato so narodni socialisti pripravljeni urediti s Poljaki vsa še nerešena vprašanje, vendar pa na vzajemni osnovi. Odmev v Franciji in Angliji Pariz, 29. maja. č. Ves tisk objavlja danes na prvem mestu izid gdanskih parlamentarnih volitev, za katere je vladalo v javnosti precejšnje zanimanje. Listi ugotavljajo, da so narodni socialisti zmagali z absolutno, čeprav neznatno večino. »Po-pulaire« meni, da je treba poraz levičarskih strank pripisati terorističnim volilnim metodam narodnih socialistov. London, 29. maja. č. Zmaga narodnih socialistov pri parlamentarnih volitvah v Gdansku ni napravila na angleško politično javnost posebnega vtisa. Listi jo presojajo zelo mirno. Pravijo, da so tak izid pričakovali. Sedaj je pričakovati, da se bo položaj v Gdansku normalno razvijal, ker je treba upoštevati zadnji govor nemškega državnega kancelarja Hitlerja, ki je posebej naglasil, da ni mogoče, da bi v Gdansku prišlo do kakega spopada. »Manchester Guardian« pravi, da se mora Gdansk zavedati. da združitev z Nemčijo ne pomeni zdravila pred propadanjem. Če hoče Gdansk prospevati in v miru živeti, se mora sporazumeti s Poljsko. Gdansk. 29. maja. d. Včerajšnje volitve v senat ao potekle proti pričakovanju pr»oej mirno. Izid volitev j-j bil naslednji: Oddanih je bilo »kupno 215.703 glasov, od katerih so proglasili za veljavne 214.300. Volilna komisija ie namreč unčila 1153 glasov. Kakor trdijo, »o le zaradi tsga narodni socialisti dobili neznatno absolutno večino. Narodni socialisti so dobili 107.335 elasov (50 glasov at*=elutne večina, 1. 1930. 42.457). socialni demokrati 38.103 (49.965), centrum 31.339 (30.230), komun:stii 14.766 (20.194), črno-belo-rdeča fronta 13.595 (25.938). poljska stranka 4363, lista predsednika Mosric-kesra 2375 (obe poljski listi prsi 6377), mla-donemški pokr?t 1698. nemški hišni posestniki 976 (13.077). Značilno je, da so dobili socialni demokrati io komunisti sku-paj četrtino vseh oddanih glasov, Poljaki pa md S odstotke. Po mandatih je bil izid volitev naslednji: Izmed 72 mandatov so dobili narodni socialisti 37 (med njimi 1 mladonemški mandat. pr>j 13), socialni demokrati 13 (19), centrum 11 (11), komunisti 5 (7). črno-delv rd-ča fronta 4 (10), Poljaki 2 (2). Od narodnih socialistov za predsednika senata določeni njihov pristaš dr. Rauschning je takoj po volitvah odpotoval v B?rlin. Tzid volitev v splošnem nar>dnim socialistom ni prinesel zaželjenesa uspeha. Sicer s» jim je s trudom posrečilo dobiti nad 50 odstotkov glasov, kar je ▼ primari s prejšnjim razmeriem precejšen uspeh, toda do napovedane .isvojitve Gdaneka z dvetr^tjin-sko včino ni prišlo. Če se pomisli, koliko so hitlarjevci storili za agitacijo in kolik je bil pritisk v*»ga narodno - socialističnega aparata v zadnih dneh. se vidi, da morajo tudi tamkaj, kjer ho imeli najugodnejše okoliščine za pooolno volilno zmago, še vedno računati s polovico prebivalcev kot svo' jimi nasprotniki. Razen tega je treba pi> udariti. da ▼ mestu samem niso mogli dobiti večine, temveč le na podeželju, kjer je bil njihov volilni teror povsem neoviran Volilna jdeležba je znašala okrog 85%. Pripadniki svobodne držav? Gdanska. ki bivajo v Nemčiji in so nristaši narodno-soci.ali-stične stranke, so imeli prosto vožnjo po železnicah, vendar pa se volitve niso sm.ili udeležiti, ker po bili po zakonu volilni upravičenci samo oni. ki stalno bivajo na državnim področju Gdansk* nI pozabljena Silen odmev protirevizionistišnega shoda v Beogradu —■ Jugoslavija ima največ pravice zahtevati, da se ji vrne, kar je njeno Beograd, 29. maja. Veliki protestni miting proti revizionistični kampanji, naperjeni v prvi vrsti proti Mali antanti in Poljski, ki se je vrši včeraj v Beogradu, je imel silen odrnev širom vse države. Iz vseh delov države je dobi! akcijski odbor, ki je sklical shod. nad 200) brzojavk, v katerih izražajo razne nacionalne, kulturne, pa tudi gospodarske organizacije svojo popolno solidarnost. Miting, o katerem je obširneje poročalo že ponedeljkovo »Jutro«, je bil mogočna manifestacija Jugoslavije, da si želi miru ter da odklanja vsako pustolovščino, ki bi mogla zaplesti Evropo v nov svetovni požar. Istočasno pa je bil to glasen opomin vsem onim, ki vodijo revizio-nistično propagando, da je jugoslovenski narod trdno odločen, braniti svoje svete pravice in nedotakljivost svojih meja, ki so bile že itak ob koncu svetovne vojne nepravilno in nasilno odrejene, puščajoč skoraj milijon Jugoslovenov na kompaktnem ozemlju pod tujimi državami. Posebno pozornost je izzval zlasti tudi govor primorskega rojaka, dr. Ivana Čoka, ki je naglasil, da bi bila baš Jugoslavija v prvi vrsti upravičena zahtevati revizijo pogodb in meja. da bi združila z Jugoslavijo po krvi, jeziku in čustvovanju vseskozi ju- goslovensko Julijsko Krajino ter dosegla edino pravično mejo na Jadranu, ob Soči in na Gosposvetskem polju. Če je Jugoslavija doslej puščala to vprašanje zaradi ljubega miru nekako na strani, s tem še ni rečeno, da ga je odstavila z dnevnega reda. Ako bodo revizionisti nadaljevali svojo kampanjo za revizijo mirovnih pogodb in državnih meja, bo tudi Jugoslavija prišla z zahtevo, da se ji vrne to, kar je po vseh božjih in človeških pravicah njenega. Beograd, 29. maja. v. Delegati Rumunije: gg. podpredsednik rumunskega parlamenta Virgil Cros in generalni tajnik liberalne stranke g. Tatarescu ter češkoslovaški delegat narodni poslanec Josef David, ki so se udeležili včerajšnjega protestnega mitinga v Beogradu, so danes v spremstvu predstavnikov Narodne odbrane in drugih nacionalnih organizacij podali na Avalo, kjer lo položili venec na grob Neznanega junaka, da na ta način počaste spomin vseh onih, ki so dali svoje življenje za narodno osvobojenje in uedinjenje, nato pa so se odpeljali na Oplenac, kjer so se poklonili na grobu kralja Petra Osvoboditelja. V Topoli jim je beograjski industrijec g. Rado-mir Jokič priredil na svojem posestvu kosilo, nakar so se popoldne vrnili v Beograd. Po diikovniskem kongresu Penklubov Nekaj značilnih izjav inozemskih udeležnikov, ki vsi hvalijo lepote naše rivijere - Književniki v Splitu Dubrovnik. 29. maja. n. Predsednik kongresa PEN-klubov Wells .ie pred svojim odhodom sprejet! novinarje ter jim izjavil med drugim ,da je zadovoljen z rezultatom kongresa. Treba ie bilo ohraniti skupnost PEN-klubov in preprečiti duševno osamljenost Nemčije. Nemčiji ie treba dati časa, da se znajde in da se nien umetniški ijnphiz zno>va dvigne. Na vprašanje, ali more PENklub napraviti karkoli za ohranitev miru, ie odgovoril: »More. ker smo možgan: sveta«. O jugoslovenski obali ie dcial, da je veličastna, Dubrovnik pa mesto z izredno lepoto. V Angliji bo top!o priporočal ljudem te kraie. Nemški delegat Toller, čegar nastoj. v Dubrovniku ie napravil na književnike precejšen vtis. je izjavil: »Ce so službeni nemški delegati priznali potrebo, da je treba ohraniti svobodo umetniškega ustvarjanja, saj so sprejeli i ameriško resolucijo, tedai morajo biti v Nemčiji ukirnere vse odredbe proti literatom in knii-ževn.m delom. « Italijanski delegat Marin«ttl je obžaloval, da na kongresu niso razpravljali o važnih probemh. kakor ie pričakoval, futurae-m. ki ga zastopa, ie krčil pot fašizmu. Nadalje je menil, da je sleherna krit:ka nepotrebna in včasih celo Škodljiva. V Dubrovniku ■mu je naiboli ugajala Gunduličeva pastirska igra »Dubravka«, Dubrovnik sam in njegovi otočič: pa so vzbudili v njem posebno zadovoljstvo. Split 29. maia. n. Davi je prispela v Split skupina udeležencev PEN-klubov v Dubrov-n:ku. Sprejeli so jo zastopniki mesta in splitsk-' književniki. Gostje so bili opoldne na banketu na Bačvicah. Tu ie govoril dr. Tresič-Pavičevič, odgovorila pa sta mu avstrijski književnik Felfk Sabten in Grk Xeno Lescopardis, ki se je zahvalil v imenu kongresistov za sprejem tako v Splitu kakor drugod. Izrazi! je, da se je dlvif lepotam vseh naših krajev. ZvečeT ob 20.35 so gostje odpotovali z ladjo na Sušak, odkoder se vrnejo domov. V Splitu so položili venec na spomenik Marka Maruliča. V limenu jegoslovenskih književnikov je položil prav tako Ie*p venec pesnik Oton Župančič. Goebbels v Rimu Rim, 29. maja. AA. Nemški minister za propagando Gobbels je davi ob 8.25 prispel s svojo ženo, princem Schaumburg-Lippejem in več tehniškimi svetovalci ter sedmimi nemškimi novinarji v Rim. Gobbels ostane v Rimu do četrtka. Namen njegovega potovanja je proučitev fašistične zakonodajne organizacije, zlasti, v kolikor se tiče tiska. Samomor bivšega bolgarskega ministra Sofija, 29. maja AA. Bivši pravosodni minister Ivan Popov je skočil iz tretjega nadstropja na ulico in sc ubil. Obupno dejanje mlade dijakinje Beograd. 29. maja. p. Danes dopoldne se je odigrala v stanovanju ruskega inženjerja Semina krvava tragedija. Gimnazijka Tatjana Seminova je z revolverjem ustrelila svojega zaročenca, bančnega uradnika Franca Frigova in nato izvršila samomor. Vzrok de-jania še ni pojasnjen, mislijo pa. da gre za nesrečno ljubezen in da je temu največ kn vo razmerje med zaroč°ncema. Tatjana ie bila vzorna učenka in se je pripravljala na maturo Poljska in pakt četvorice VsrB»va. 27. m»j« Povsem prirodno je, da poljska javnos-: spremlja pogajanja v Rimu in Ženevi z veLitko pozornostjo. Že sema okoliščina, d.s bi štiri velesile napravile nekak klub, ki bi značaj velesile dovoM samo Angliji. Nemčiji, Italiji in Fram-crji, nasprotuje vsem pri zadevam jem Poljske, da se tudi nji prizna stopnja velesile. Za to priznanje se v Varšavi bore že par let in imajo zanj dovolj upravičenih razlogov. Predvsem navajajo Poljaka veliki obseg svoje države naglašajo. da je prebivalstvo dirzave preseglo trideset milijonov duš. zlasti pa izredno plodnost poljskega naroda, ki bo v petih desetletjih dohitel Nemčijo, prehitel na ostale tri velesile. Rmski pakt V Poljski za dlje čase zaprl pot do pr izmenja njene pozic;j« kot evropske velesile. Iz tega ozira Poljska ne more pristati na pakt četvorice. pa če hi njegovo vsebino še teko zelo razredčili e francoske izpremembe. Polog tega čisto formalnega stališča pe so v Varšavi v skrbeh, da bi si novi klub četvorice lastil nekake nravice za večno nečemjiertje revizije poljske zapadme meje. Italije in Nemčija bi gotovo vedno delovali v tem prevcu, Anglija bi, kakor doslej vedno, kazala svojo nenaklonjenost do Slovanov, tako da br HI« Francija v četvorici vedno v manjšini. Kako lahkomiselno pr<»-soiaijo v Angliji vprašam ie »koridora«, pričajo nedavne vesti angleških listov, kn predvidevajo kot ed:mo možno rešitev polj-sko-nemškega spore sklenitev cairim^ke unije z Litvo. S tem bi Pol i sika dobila zvezo z morjem preko litovske fCajpede, odpovedala pa hi se ka-jpa potkrejini, k! je M1« vedno poljska cm tudi pod najhujšim nemškim pritiskom rvi izgubila svojega slovenskega zračaiia. Talci manevri, ki razpolagajo brez vsakega ozira s poljskim na-rodnim im držannm ozemljem, se zadnja leta stal; no ponavljajo: zato smatrajo v Varšflvi tudi rimski paikt samo za poskus, da se_ iz suveren.ih drže v namnavi predmet za večno mešet?Tienje velesil z mejami Poljske in držav Male antante. Poljska odbija vsefko obliko še tako zelo i z premeriti en-ega pakta četvorice, ki je prvotno vse'bov«>l zahtevo po reviziji meja v prid Nemčije in Madžarske. Prošli ponedeljek je poljski poslenik v Parizu vložn'1 odločen protest proti paktu prj predsedniku vlade Dailadnerju. poljski zastopnik v Ženevi je v emakem tonu posredoval pri PauJlu-Bomcourju. zumamji minister Bedk pa je v Varšavi sprejel ameriške novinarje in v razgovoru z nj.imi odločno odklenil rimski pakt. Razem tega je varšavska agencija »Iskra«, ki ima zveze z odgovornimi vladnimi krogi, objavila podrobno poročilo o poteku pogajanj za pakt četvorice ter je oči vidno po nalogu vlade komčala svoj članek z naslednjimi tehtnimi bes edemi: Poljska je suverena država, zato ne prizna ni-kakih ukrepov im obvez, pri katerih ni sodelovale in ki j/ih m.i podpisala. Uradna »Gazeta Polska« ugotavlja, da bi hiil rimski pakt, Se že ne bi ogražal koristi drugih držav, gola brezpomembna formalnost. Ako pa se pri podpisovanju pakta ne vnese vanj osnovno načeto, da se velesile odrekajo vsakemu vplivanju na druge države, potom hi bil ta palet naravnost škodljiv za evropsko po.vtfčno komstolacijo in hi bil vošen izvor raznih sporov. V istem smislu obravnavajo zedevo vsi poljski lista, njim na čelu »Iu»tnovaiiy Kumier Codzicn-ny«. ki pravi, da je palkt tudi v novem besedilu samo poskus, da se uspava pozornost drugih držav, predvsem Mak antante, Rusije in Amerike. Ponovno vstajenje rimskega padeta, kn je hil že pokopan, ima Služiti samo v zavo1fitev obeli njegovih pobudnikov: Maodomalda in Mussolnmija. Ka.kor se sedaj zagotavlja, pakt ne hi ^vseboval zahte^-e po reviziji moja, marveč samo zahtevo po reviziji procedure v Ženevi. Toda Dništvo narodov ni domena 8«-mo Štirih velesil, marveč moraijo o izpre-memhi nroceduTe zopet soodločata vsi Sani ženevske institucije. Praga, Beograd, Bukarešta, Varšava in Moskva, pravi omem-jeni list, imajo v t«j stvari vsaj toliko besede kakor Rim in Berlin. Zato se poljska vlada nadeja, da hodo ti načrti naleteli tudi na odpor Francije. ki opravičuje svoje sodelovanje v paktu četvorice z zatrjevanjem, de se četvo-rica ne bo dotikala zadev, ki ne spadajo strogo v področje štirih velesil. Ako bi se pa področje četvorice razširilo, da bi posegalo po pravicah drugih držav, ker je pri znani agresivnosti Nemčije pričakovati z gotovostjo, hi Poljska ne mogla ostati ravnodušna, marveč hi se mota temu postavila z vso odločnostjo. Odgovor poljske vlade na hese>do »revizije«, je beseda »armada«. Pol jska javnost je uverjena, da bo varšavski protest za legel za defin.itivnii pokop paikha četvorioe in de se bodo proti njemu en« ko odločno i zapekle tudi države Male amtante in Rusiiia. Pri tem je posebno značilno, da vse pol jsko časopisje to not prvič računa, z Moskvo kot z izredno važnim političnim eimitel j dališan do 1. iulija. Dotlej bo sklmiena nova pogodba, ki bo upoštevala obojestranska izpremenjene gospodarske prilike. Napredovanje učitelistva Beograd, 29. maja p V V. položajno skupino so napredovali: Ljubo Dermel.i, Tv. Erbežnik, Rudolf Dostal, Mirko Dermelj in Vilko Mazi, vsi na gluhonemnici v Ljubljani, Alojziia Eurnik v Mariboru, Ajjneza Košar v Skalah, Nikolai Tesa v Gaiaerju, Marija Miklič v Gomilskem, Ana Lebar in Ivan Dimnik na pomožni šoli v Ljubljani. KIL BANSKA TKALNICA fREPROO PBINSKE BANOVINA V SARAJEVU GtU&U taz&tctvo &axajevi>fkifi preprog v vefiki dvorani hotela Uniona samo še danes in jutri od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Sprejemamo naročila na 24-mesecno odplačevanje brez naplačila. 6488 Trdna zgradba na temeljih narodnega zaupanja Pomemben govor predsednika JRKD g. Uzunovica v Novem Sadu — Svobode ni samo za one, ki hočejo rušiti državo Beograd. 25. mala v. Včera.1 se je vršil v Novem Saxiiu velik manifestacSjski shod TRJCD, ki je zmova ipokaaaJ, kako globoko v vse sloje naroda je prodrla ideja narodne sloge, ki ima svojega vrhovnega rer>rezen-tanta v tej vsearžavni stranki. Nad 30.000 ljudi se je ki juto slaihemu vremenu zbralo na ziborovališčn in v spontanih <*vaoi:'ah mainifestiTalo svojo očiočno voljo vztrajati na poti, ki jo je začrtal NJ. Vel. kralj v svojem manifesitn. Bil je to obenem spontan izrez, Sloboda<, ki se ga je poleg članov vlade, poslancev ln senatorjev udeležilo 8e okrog 500 de1egatov te da-navske tn drugih banovin. Po govoru ministra dr. Kramerja, ki Je !>tt vihamo pozdravljen, je povzel besedo tudi predsednik JRKD g. Nikola TJ z a n o v i <5, ki Je Izvajal med drroglm: Na tako velfkfh »hodih prb?« Oovek ugodne prrlike, da vidi navdušenje in odločnost širokih ljudskih slojev, da hočejo iti ipo poti, ki fjo Je pokazal vladar. Hočemo do kraja Izpolnftl evojo dolžnost. Šele nedavno smo stopili na plan im začeli graditi organizacijo, toda vsi shodi, ki smo jiii doeedaj imeli, nam pečajo o popolnem nsnehu. Takih shodov v naši državi ni še nikdar bilo. NaSe Ideje so globoko tritorenimjene v najširših plasteh našega naroda, če Je še kdo Izven naših vrst I« Izven naše organizacije, potem so to «amo oni, ki nimajo dovolj lastnega kriterija, da M presodili dogodke pri nas In o+colt na«, ljudje, ki ne gledajo z lastnimi očmi In ne mislijo s svojo glavo, marveč so zaslepljeni t Intrigami ter lahkoverno verujejo onim, ki namesttp da bi videli veHkanckl narodni val. !«i gre za ndrrrl, samo čakajo, da M se naš pokret razbil ter da bi te znova povrnile stare stranke In frakcije. Nikdar več m ne bomo vrnili v stare razmere! Zakaj pač? Kaj nam Jo prineslo onih 10 ali 15 let svobodnega političnega življenja? Nič! (Navdušeno pritrjevanje) V «vo.!esn nadaljnjem govoru j« g. U-zn-novič naglasil, da gotovi politični 'Judje brez razJoga stfoje ob str and in se v po-mainjkanju upravičenih razlogov Izgovarjajo, ds nI dovolj avobode. Poiščite ml v vsej naši državi le e»nee more vwko zk> te^ečliti, a »Vr> ne i^ečtt!, ols.fčatl s s'o/rr> fn e^lrctvo-m. bodo ostati tudi zaman ipn^rk1e koristi. Ml pa, M smo spozmell pravo po poslednjes-a mofia vršiti v^aik svojo nost. Potegniti moramo debelo črto čez vso našo politično preteklost ter ae strniti v močno vojsko, ki bo kot en mož hv©-Jevala dokončno zmago ideje ln programa JRKD. Govorili »o na te> Se nanortml poslanec K. MIlan ?e<*erov. predsenfk Narodne sk\rv ščlne g. dr. Knmanndi hi minister g. dr. SrknlJ, ki so porivali k složnemu ln odločnemu <3elu za skuone velike cilje tn ideale. Zadnja pot prof. Vjekoslava Spinčiča Zagreb, 29. maja. n. Jutri bo pogreb pokojnega prof. Spinčiča, pri katerem bo Nj. Vel. kralja zastopal general Jaša Damja-novič iz Beograda, ki bo položil na krsto kraljev venec. Vlado bo zastopal minister dr. Andjelinovič. Pogreba se bo udeležil tudi ban savske banovine dr. Perovič. Narodno skupščino bodo zastopali predsednik dr. Kosta Kumanudi in narodni posla-ci Zivojin Stefanovič, dr. Živko Petričič in dr. D. Popovič. Ureditev pre jemkov pri cestni električni železnici Ljubljanska cestna Hetotrična železnica ugotavlja zmanjšani promet, kar povzroča tudi z manjšanje dohodkov. Da se uprava te železmee ogne grozečemu deficitu, je bila prisiljena, de sklone potrebne ukrere, s katerimi najj hi se zagotovilo računsko ravnovesje im omogočilo nemoteno obratovanje podjetja. Med ukreni je bi?« tudi redukcija prejemkov uslužbencev oestre železmioe. Upravni ocfcor je morai poseči tudi po tem pripomočku, »ko je hotel odložiti z dnevnega rede vprašanj« odpust* nameščencev, kar hi v česu težke brezposelnosti gotovo pomemflo težak socialni udarec za prizadete. NameSčemai so potom svojih organ za o J proti redukciji prejemkov vložili ugovor im zahtevali ublažitev redukcije, ako uk;-nitev tozadevnega sklepa ne hi b le mo"o-čvi Toda upravni odbor železnice je vztrajal n« svojih sklepih češ. d« je »ru^aTa taka. da je brez redukcije prsj :mk'iv uravnovešen je bilanc*' nemogoče. S noči se j*> na prošnjo Narodno-strokov-?e zveze vršil po županu dr. Pucu skfica-ni skupni sestanek zastopnikov deiavstv«. dnjžKe. mestne občane in N^Z. Na sestanku je bil dosežen načelni snoraztim. tako da »e v«aka red"kc?ja osob?a irklinfene. re^«kci pret»»mkov pa !»e ima korigirati tahkn. da irrtvh' na svoli ostrini Doč'm i®o obratni zni-^-i'kn n'če'nn mristaii na re-diikcilo T»re'emkov. Veit»ra na j h sorazmerno prirad^a vse nsiHrb^mce brer izieme s povarečmo 7.7 od®*. r biti 'zvet ?:v'inni^ki mpinrrwm mlečnih brc-irilci NSZ G. Tavčar j« b5" h'di rn^ :<»n imrn okteti p^ot^k-n "vvih'"1 o1- = ^V^de. STW07um ie bil do«e--ipšpoib ■~-edlnJ,rvo Vr;'fl oh^in-i Rgm-a s tem. •-"-> 5» "»'r-iUT-n eno ^VVtr. +o- OcVi^ w Jena krirfa s prihrani na S 7- d—iv»'rnf ^ri. T^vi- n dr. P'""" <»re dia So t« onor v «tt*5a1u soc;a^nih insti- fijlO?i «*>f?rxnip oh*, iircsve. VSAK NAROCNTK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! Važna konferenca o ureditvi tujskega prometa Ljubljana. 39. maja. Po pobudah, ki so od raznih strani izšle med dosedanjim vzajemnim delom, in posebej še na povabilo ljubljanskega Aer> kluba se je včeraj v hotelu Toplice na Bledu sestala konferenca naših in avstrijskih strokovnjakov tujsko prometnih organir-i-cij. Konferenci je predsedoval g. Rado Hribar, od naše strani pa so biti navzoči tudi g. dr. Mam, načelnik oddelka za trgovino in industrijo pri banski upravi ter predsednik tujsko-prometne zveze, kot zastopnik mestne občine podžupan g. prof. Jarc, generalni ravnatelj Aeroputa iz Beograda g. inž. Sondermajer, podravnatelj »Putni-ka« v Beogradu g. Perše, ravnatelj »Put-nika« v Ljubljani g. Pkitar, za Touringklub v Beogradu g. Bernik. za ljubljanski Avto-klub g. Šabec, za Kreditni zavod pa g. direktor Jug. Iz Avstrije pa so došli zastopnik koroškega deželnega glavarja prof. g. dr. Zeinitzer, celovški župan g. inž. Pich-ler, generalni ravnatelj avstrijskega društva za zračni promet g. inž. Deutelmoser, za solnograški prometni urad vladni svetnik g. Hofmann-Montanus, za koroški deželni poročevalski urad vladni svetnik gospod S^-ohelbauer, ravnatelj avstrijskega prometnega urada na Dunaju dr. WT11-helm, ra deželno tujsko-prometno zvezo Štajerske pa gdč. Schantl. Glede zračnega prometa je bil na tesj konferenci dosežen načelen sporazum o ureditvi direktne zveze Solnograd-Celovec. Ljubljana-Sušak s priključkom na zveze Pa-riz-Berlin-Kopenhagen. Proga bo otvorjena najbrž leta 1934., poskusni leti pa se bodo vršili še letos. Tako se bo lahko dosegla enodnevna zveza med Severnim morjem in Jadranom. Za olajšavo mejnega prehoda privatnih avtomobilov, avtobusov m potnikov v skupinah in posamič pa 90 bila predložena kratkoročna dovoljenja po švicarskem vzoru, skupne carinske odprave, zbirališča za izletniške družbe, ureditve obmejnih kioskov avtomobilskih klubov ter enotno markiranje prometnih zvez m krajev. Sestavljen je bil tudi program za izmenjavo posebnih vlakov ter izražena želja o poenostavljenju določil o podelitvi voznih olajšav Avstrijski prometni urad in naš »Putnik« sta že izdelala predlog, po katerem bi se lahko uvedle tudi mnoge olajšave glede deviznega prometa. Zastopniki vseh organizacij in ustanov so se združili v delovni zajednici avstrijskih in jugoslovenskih tujsko-prometnih organizacij ter določili za urada te zajednice začasno deželni tujsko-prometni urad v Celovcu in Zvezo za tujski promet v Ljubljani. Določili so tudi, da bo prihodnje skupno posvetovanje v Celovcu. Ob zaključku konference so se avstrijski udeleženci še posebno zahvalili predsedniku ljubljanskega Aerokluba. Poplava v Karlovcu ZagTeb, 29. maja n. Sava in njeni pritoki Kolpa, Korana in drugI so pričeli padatL V Karlovcu stoji voda ponekod sicer še na ulicah. Tam je Kolpa narasla za celih 8 m, vendar sedaj ni več nevarnosti. Vrenien?k^ ng^vecl Dnnajska vremenska napoved za torek: Nezanesljivo vremj, v splošnem preerj oblačno, na jugu nekoliko topleje. i kraji in ljudje Vekoslav Spinčič I V Kastvu, kjer je hodi! v dobi najhujšega absolutizma in nasilne germanizaeije v ljudsko šolo, bo danes položen k večnemu počitku veliki narodni voditelj, učitelj in svečenik Vekoslav Spinčič. Z njim lega v grob zadnji in najstarejši od trojice Spinčič-Laginja-Mandič, s katero je tako tekno zvezana zgodovina najlepše in najnaprednejše dobe Istre. Povojna doba, ki je postala za Istro tako usodna, je našla Mandiča že v grobu, Laginja in Spinčič pa sta se morala umakniti v Jugoslavijo. Za Istro je deloval Spinčič že pred vojno od »rvojih ranih dijaških let, potem pa kot duhovnik, profesor, šolski nadzornik in parlamentarec skozi pol stoletja in si je tako že tedaj pridobil v največji meri ljubezen in spoštovanje naroda. Za mašnika ga je posvetil o božiču 1871 škof Legat, mladi duhovnik pa je čital prvo sv. mašo ne v svojem ljubljenem Kastvu, temveč prav skromno v Trstu. Duhovniški poklic si je. kakor se vidi iz njegovega popolno-na Rogu in nahodu posvečenega življenja, izbral z namenom naj intenzivnejšega dela m polju narodne vzgoje in prosvete. Vse svoje življenje je z največjo častjo in dostojanstvom nosil svoje svečeniško oblačilo. Da bi svoje poslanstvo lažje izvrševal, se je takoj po mašniškem posvečenju podal v Prago ter se vpisal na tamošnjo 'Jni-verzo kot slušatelj zgodovine in zemljepis-ja. Leta 1875. je svoje študije dovršil in p>>stal profesor te stroke. Kot profesor in pozneje kot šolski nadzornik se je ves čas boril tudi za narodne šole. Ko je leta 1891. privedel svoje istrske Hrvate na veliko razstavo v Zagreb, se je za pozdrav zagrebškega mestnega župana zahvalil z željo uedinjenja vseh Hrvatov in vseh Jugoslo-venov, Zagreb pa je imenoval hrvatsko prestolnico. Zaradi tega je bil odpuščen iz profesorske službe. Kot predsednik Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je prišel tudi večkrat v hude spore z oblastjo, ki je to-lerirala v Istri italijansko društvo »Lega Nazionale« (prej »Pro Patria«). Na zadnjem občnem zboru CMD 14. junija 1914 v Lignju je predsednik Spinčič v navzočnosti zastopnika oblasti govoril, kako se pod pokroviteljstvom oblasti vrši poitali-jančevanje naših otrok z izdatnimi podporami iz Italije. — Tudi mi imamo državo, je dejal, ki nam ne bo odklonila pomoči v borbi za obvarovanje naših otrok. Ta država je bila tedanja Srbija ln je tisočera množica to tudi razumela ter ni bilo njenega navdušenega odobravanja ne konca ne kraja. Ta izjava v Lignju pa je Spinčiču nakopala v začetku vojne mnogo neprijetnosti in moral se je zateči za dalje časa v Zagreb, kjer je bil gost svojega prijatelja nadškofa dr. Bauerja. Ko je bil leta 1917. spet otvorjen dunajski parlament (je Spinčič v njem z vso vnemo zastopal Istrane do poloma, ki ga je zatekel v Zagrebu. Kot član Narodnega predstavništva v Beogradu je zastavil vse sile, da bi se od okupirane Istre rešilo kar največ mogoče. Sodeloval je pri spomenici istrskih Ju-goslovenov za pariški mirovni kongres, pa tudi sam je potoval v Pariz. Kandidaturo pri zadnjih volitvah je prevzel z največjim veseljem. Ko je bil izvoljen, je bil ves vnet, da so ljudje govorili: Evo ga, spet je Spinčič v svojem elementu! — Do kraja je častitljivi rodoljub kot narodni poslanec delal neumorno. Muka je bilo gledati njegovo silno energijo, borečo se s telesom, ki je razpadalo. Mnogi so mu prigovarjali: — Profesor, zakaj ne ležete? — Da mi noge ne pozabijo hoditi... Ia načina, kako je veliki pokojnik reagiral na znano škofovsko protisokolsko poslanico, se najboljše vidi njegovo nazi-ranje o vlogi cerkve v življenju naroda, katero je pač z največjo doslednostjo uveljavljal vse svoje življenje. Baš njegova zvestoba do vere in duhovniškega poklica mu je narekovala kakor vse borbe za narodne pravice tudi ta odpor proti spomenici. Njegova izjava je bila v najpopolnejšem skladu z vsem njegovim delovanjem in z vsem njegovim, Bogu in narodu posvečenim življenjem. To življenje je bilo velik plamen najčistejše domovinske ljubezni. Skoraj 85 let je plamtelo premnogim v prid, vsem pa v zgled in ko je sedaj ugasnilo, mora svetal zgled velikega Hrvata in Jugoslovena, pravega narodnega svečenika, voditelja in učitelja Vekoslava Spinčiča ostati nam dragocen za vse veke. e pod vodo Poplavna katastrofa, ki še vedno grozi, je s svojim piastošenjena napravila milijonsko škodo Ljubljana, 29. maja. Položaj v poplavljenih krajih na Barju in v vrhniško-borovniški ravnini je v splošnem od sobote do danes neizpremenjen. Vode prav počasi padajo. Na mnogih krajih pa se vode ne morejo stekati v glavno Ljubljaničino strugo, odnosno njenih pritokov, ker so se po travnikih in poljih kar ustalile. Nekateri, letos še neizsnaženi jarki so se razlili po njivah in travnikih ter po vrtovih okoli hiš, da se morajo prebivalci do svojih domov voziti s splavi. Ljubljanica je v splošnem poplavila do 150 km- Barja in vrhniške ravnine. Med silnim bobnenjem bruna Ljubljanica vodo pri svojem izvirku v Retovjn pod Močil-nikom. Na uro privre na dan izpod skalovja po več tisoč litrov vode. Ljubljanica se je takoj pri izvirku močno razlila in je pod Vrhniko že poplavila vse travnike in njive. Po vrhniški ravnini stoji voda prav visoko, po nekod celo do 2 m. Splošno je stanje Ljubljanice pri Vrhniki in okoli Bevk 5 m nad normalo. Vrhničani in bližnja naselja trpe ogromno škodo, kajti uničeni so vsi poljski nasadi, tako krompir, fižol, koruza, razna žita in pesa. Največjo škodo je povodenj napravila po travnikih. Poljska divjad je izredno trpela. Mladi zarod je pokončan. Race so zapustile svoja gnezda, tako tudi jerebice. Potniku, ki se vozi z notranjskimi vlaki, se nudijo grozni prizori poplav. Na daleč in široko je vse pod vodo. Močno se je razlila tudi Bistra, pritok Ljubljanice, ki izvira v Bistri pri Galetovi graščini. Tudi ta bruha izpod gore silne množine vode. Vse te vode prihajajo večinoma iz cerkniškega jezera in tudi iz drugih kraških krajev. Prav tako je drugi večji pritok Ljubljanice na levem bregu Borovniščica prestopil strugo in poplavil borovniško ravan. Vrhniško-borovniška ravan je spremenjena v veliko jezero. Mnogo škode trpe naselja Blatna Brezovica, Bevke, Sinja gorica. Notranje gorice in še druge vasi. Lepe in ponosne Bevke so od vseh strani obkoljene z visoko, do 5 m stoječo vodo. Odrezane so od ostalega sveta. Še promet z vozili je ž njimi onemogočen. Ljudje se prevažajo s čolni. Živina tu mnogo trpi, ker je kmetom stara krma že pošla in so že pred mesecem začeli živino krmiti s svežo klajo. Tu je prava slika iz časov barjanskega človeka na moštiščih. Semintja križarijo čolni. Prebivalstva se loteva obup, kajti povodenj je uničila vse nasade, ki so drugače kazali, da bodo letos prav dobri. Ni upati, da bi se vode hitreje odtekle Položaj na Barju med Tomišljem-Igom-Zelimljami in Črno vasjo je prav tako obupen. Vode se raztegajo do 10 km na daleč. Povodenj sega prav tako do gozdnega otoka Grmesa in Babne gorice in še celo tja do Pijave gorice in Zelimelj. Je gotovo pod vodo do 100 km'. Barjani, tako zlasti prebivalci Črne vasi in Havptmanice so v obupnem položaju. Ker bo voda stala še več dni zaradi slabega vremena, bodo povsem uničeni vsi nasadi in ni računati, da bi mogli po poplavi znova saditi. Celo zelje ne bo letos moglo kdove kako dobro zrasti. Na račun mestne občine se je včeraj razdelilo 5631 kg krme v vrednosti do 4COO Din raznim kmetovalcem, ki trpe na pomanjkanju stare krme. Ljudje so obupani! Promet z vozili je po nekaterih cestah še vedno oviran in celo ukinjen. Mnoge mle-karice iz Črne vasi in Lip so davi vozile mleko najprej s čolni do suhe ceste, nato pa v jerbasih naprej v Ljubljano. Pritoki Ižica, Prošca in Iška so še vedno razliti po Barju. Prav tako so se razlili razni pritoki na desnem bregu. Curnovec je poplavil delavsko kolonijo, takozvano »Sibirijo«. Cesta dveh cesarjev je na mnogih krajih pod vodo. Nekateri pritoki, ki so v bližini Ljubljane, tako Veliki in Mali Galjevec, Kapsov graben in drugi so že upadli in se povrnili v strugo. Nalivi so prav za prav prenehali v nedeljo ob 4.10 zjutraj. Davi je začelo znova po malem deževati. Popoldne pa se je zjasnilo in je posijalo solnce. Od sobote zjutraj do nedelje zjutraj je padlo še 10.8 j m/m dežja. V majniku pa sploh 263.2 mlm. To predstavlja ogromne mase vode. Na ozemlju ljubljanske občine s površino 40 km* je letos v majniku padlo že okoli 105,280.000 hI vode. V spodnjem toku Ljubljanice se je danes situacija precej izboljšala. Ljubljanica pada. Ob bregovih nahajajoči se travniki so še vedno pod vodo, zlasti oni v »Sigah« pri vasi Slape. Cesta iz Zaloga proti Lazam, ki je bila v soboto poplavljena, je sedaj prosta za promet. V teh krajih prebivalstvo ne trpi tolike škode, ker se njive nahajajo višje in jih voda še ni dosegla. Po travnikih je Ljubljanica raznesla izredno mnogo blata in peska, v prvi vrsti ves oni material, ki ga je odnesla izpod tromostja, ko je bil razdrt zasilni jez Ljubljanske gradbene družbe, ki trpi zaradi nalivov ogromno škodo. Delavske hiše okoli Jaki-love strojarne v Zalogu so obkoljene z vodo, tam je poplava napravila veliko škode po vrtovih in nasadih. Kako ogromno škodo je povzročila letošnja majniška poplava na Barju in v vrhniško-borovniški ravnini, še ni dognano. Škodo bodo pač prihodnje dni mogle ugotoviti posebne davčne komisije. Siplošno cenijo vso škodo v vseh teh krajih do enega milijona dinarjev. Večjih pomladanskih poplav Barjani in drugi že davno ne pomnijo. Najhujša je Ob znatno znižanih letnih nenah E. Kalmanova opereta ki je žela triumfe po vsem svetu Grofica Marica Hubert Mariscfeka popularni dunajski kronist Dorothea Wieck - Ernst Verebes in najboljši komik Szoke Szakall Danes ob 4., in %10. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 bila ona prod potresom 1. 1S95. Takrat pred veliko nočjo je Ljubljanica segla pri Frančiškanskem mostu prav do vrha oboka. Razlila se je bila na široko in globoka Pod vodo so bile Prule, Trnovo in vsa Gmajna. Večje jesenske poplave pa so bile L 1923. in 1928. Takrat je voda stala celih 14 dni. Prebivalstvo na Barju, na Iga, v Bevkah in Blatni Brezovici ogorčeno izraža nevo-ljo nad postopanjem merodajnih faktorjev zaradi zatvornic. Vsi so tarnali: »Kaj nam pomaga regulacija Ljubljanice, ko pa imajo zatvornice tako zvesto zaprte! Koliko plačujemo kmetje za Barje, da bi se čistili jarki, pa jih redkokdaj iztrebijo. 2e dve leti jih niso ponekod iztrebili.« Prebivalstvo okoli Vrhnikt f» 20 M ne pomni take silne pomladanske povodnji. Kakor smo omenili, sta zlasti močno prizadeti naselji Bevke in Blatna Brezovica. 1z zadnje smo prejeli daljši dopis kmeta, ki nam flika prav priprosto, a toliko bolj cbupno ves položaj. Krompir, fižol, koru- Leichner Fe 11 puder Je že 00 let t ovna znamka 183 za in proso, ki so tam glavni donos njiv. 60 popolnoma uničenL Ubogi kmet »e žalostno ozira na vodo, ki je uničila ves njegov pomladanski trud. Udarjeni so v prvi vrsti mali posestniki, ki imajo le borno hišico, a imajo v najemu po nekaj njiv. 2jC v petek je začela v Blatni Brezovici voda močno naraščati. Od 7. zjutraj do 9. dopoldne je narasla za poldrugi meter. Čez noč pa še višje tako, da so prebivalci ostali na otoku povsem odrezani od sveta. Banovinska cesta na Bevke m Log je pod vodo. Promet je tu ukinjen. Cesta na Vrhniko je prav tako pod vodo, toda tu se vozovni promet vrši za silo. Ob jnbOeju celjske obrise nadaljevalne šofe O razstavi celjske obrtne nadaljevalne šole, ki se je vršila začetkom tega meseca, smo že obširno poročali in se spomnili ob tisti priliki tudi 501etnice njenega obstoja. Razstava ob jubileju je najboljše pokazala plodove neumornega dela učiteljstva in obrtniškega naraščaja Šola je ena najboljših v banovini in so ji izrekle priznanje tudi nadrejene oblasti ter javnost Danes prinašamo tudi sliko učiteljstva ob zlatem jubileju zavoda, in sicer so po vrsti od desne na levo: Jurjevčič Marija, učit., Zupančič Ivana, šolska uprav., Bizjak Jožko, vodja obrt nad. šole, dr. Alojz Goričan, mestni župan celjski in predsednik šolske- ga odbora, Pestevšek Rihard. sreski »oL refer, Zupanek Barbara, učiteljica. Plan« Ana, učit; v drugi vrsti: Golob Karel, mizarski mojster, Vehovar Franjo, tovarna*. Beg Dušan, profesor, inž. Sajovic Srečko, ravnatelj mestne elektrarne, dr. Fischer Josip, zdravnik, Zohar Franc, poslovodja pri Westenu, Grašer Joeip, učitelj, Hojkar Izidor, prikrojevalec; v tretji vrsti: učitelji Kramer Jan, Baša Anton, Zdolšek Marko. Valenčič Josip, Gobec Vekoslav, ZemljfC Branko in Likar Franjo; v četrti vrsti pa učitelji: Prelog Miloš, Jerše Josip, Srabot-nik Gvidon in Pogačnik Janko. Smrt zaslužnega šolnika Ljubljana, 29. maja. V nedeljo je po kratki mučni bolezni preminul upokojeni šolski upravitelj g. Tomo Petrovec in je z njegovo smrtjo nastala nova vrzel v vrstah učiteljstva, ki je oralo ledino našega osnovnega šolstva Pokojni Petrovec, ki nas je zapustil v 74. letu starosti, je bil Polhograjčan in je postal po dovršenem ljubljanskem učiteljišču učitelj leta 1880. Najprej je služboval pri št. Gothardu v kamniškem okraju, potem 5 let v Čemšeniku, nadalje v svojem rojstnem kraju, 30 let do upokojitve leta 1924., pa v Jaršah pri Domžalah. Vsega skupaj je vzorno služboval 44 let V svojem poklicu je bil nadvse vesten, mladini skrben oče in dober svetovalec, svojo prosvetno nalogo pa je požrtvovalno izvrševal tudi izven šole. Vneto je deloval v mnogih naprednih društvih in je bil tako tudi za daljšo dobo starosta domžalskega Sokola Bil je tudi dober pevec in sadjar. Kot odločnega zagovornika naprednega šolstva in učiteljskih pravic, so ga tovariši odposlali v nekdanji okrajni šolski svet za kamniški okraj. Kot vesel in iskren družabnik je bil povsod zelo priljubljen. Kljub svoji visoki starosti je nastopal pri sokolskih prireditvah še zadnja leta v Ljubljani, kjer je bival že 4 leta Možu odločnega naprednega mišljenja, požrtvovalnemu javnemu delavcu in zglednemu vzgojitelju mladine bodi ohranjen časten spomin! Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Joselovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Izid muropolskih dirk Ljutomer, 29. maja. Kasaške dirke, ki jih je priredilo Kolo jahačev in vozačev 25. t. m. na cvenskem dirkališču, so privabile nepričakovano mnogo gledalcev, dasi vreme ni obetalo kaj prida. Zanimivim vožnjam naših kmečkih konj so prisostvovali med drugimi predsednik centrale kasačkih društev gospod Lippitt, gg. Novak in Filipi č iz Maribora. g. Konig iz Celja, član banovinske-ga sveta g. Skuhala in sreski načelnik g. dr. Farčnik. Prva dirka (heatska vožnja) je bila zelo napeta. Po ostrem trikratnem boju je zmagala Stella Mirka Šumaka iz Ljutomera v kilometrskem času 1:40.6. Druga je bila Posilna Alojza Razlaga iz Sitarovcev (1.46) tretja Slavka Jureša Franca iz Bunčan (1.50), četrti Kavalir Ivana Bunderla iz Veržeja (1.58). V enovprežni dirki za 31etne konje je bil izid tale: prva Nandica (Slavič Marko, Ključarovci) 2:04.5 ;druga Lelka (Vaupotič Jakob, Lukavci) 2.05: tretja Princa (Slavič Franc, Cven) 2.20: četrta Pridna (Slavič Ludovik, Grabe) 2.24; peti Uskok HI. (Mi-sleta Josip, Babinci) 2.2S>. Za to vožnjo je bilo prijavljenih malo konj, ker primanjkuje skoro vsem vozačem ovsa. Tudi trening ni bil najboljši. Upajmo, da bo jeseni v vsakem pogledu bolje. V tretji dirki za 31etne do 121etne konje je zmagala po lepem boju SHavka (Jureš Franc, Bunčani) 1.53. Sledili so drugi Ro-daun LI (Babič Franc, Krapje 1.50: tretja Lenčika (Novak Alojz. Banovci) 1.54; četrta Nandica (Slavič Marko, Ključarovci) 2.07; peta Pridna (Slavič Ludovik, Grabe) 2.073. Najzanimivejša pa je bila četrta (dvo-vprežna) dirka. V krasni vožnji je zmagala dvojica e nrjdaljšo distanco Nina-Uskica (Slavič Alojz - Kardinar, Banovci) v rekordnem času 1.44. Druga je bila dvojica Stella-Posilna (Šumak-Razlag) 1.55.5, tretja Prima-Lenčika (Slavič Ludvik - Novak Alojz (1.59.5, četrta Kavalir-Rodaun II Bunderl Ivan-Babič Franc) 2.12. B & LTUHNI PREGLED Majhna reportaža z velikega kongresa Dubrovnik, 26. moja. V slikovitem pristanišču v Gružu sta zasidrana dva velika parnika, oba bela in sna/n;. kakor da 9ta šele včeraj zapustila angleško ladjedelnico. Dnevi so solnčni, voda je višnjeva kakor nebo, prapori plapolajo v vetru, zvečer sta pa.rnika svečano razsvetljena in velike ilu:ninaeiiske konture skoraj že nerealno odsevajo v vodi Na ooeh parn:k:h — »Kralju Aleksandru« in »Prestolonasledniku Petru«, ki 6a dobila teli svečano podobo, se že drugi dan raz-v ja tako pisano mednarodno življenje, da podobnega ne najdeš nn.bi na transoceanskih ladjah. Ves Drubrovnik ve, da tu poteka kongres PEN-klubov, a nihče ne ve točno, kaj so ti klubi in kaj hočejo V počasnem tramvaju, ki se vsakih deset m'nunov: — Ono. došli su ti nekakvi Inglezi. Vra-n-cuzii i Nemci, da se on ako 6o večji pora z -govore u n**šem Dubrovniku. Srela je, vele, Ijude pannei, pa hoče da bude kraj ovotj krizi. Med tem se Angleži, Francozi. Nemci in še zastopniki mnogih dmugih narodov sprehajajo po krovu .jp11 w*tiVmi mulminiiH Pe- tra«. Elegantne dame otvarjajo svoje improvizirane cercle, sklepajo se znanj«, med oddaljenimi ljudmi, ki jih ločijo poleg prostora še jezik in ono, česar ni moči dovolj ozko označiti z eno ali dvema besedama': različna zakoreninjenost, svojevrstnost kulture in celotnega družabnega ozračja. To so delegat je PEN-klubov, iz kakih 20 samostojnih centrov v rajnih kulturnih središčih sveta, združeni v londonski federaciji, k.i že ima na onem svetu svojega priprošnika. plemenitega Johna Ga.lsworthyja, na tem svetu pa budno patronanco ustanoviteljice Mrs Da^vson Scott in delavno roko Henmona Oulda. V malo vea ko desetletni zgodovini te mednarodne zveze, ki ima v imenu in v s mbolnem pomenu pero kot svoj vidni znak in neizdelani grb, je dubrovniški kongres enajsti. Dv«najsti bo prihodnje leto na Škotskem, trinajsti pa utegne potrditi ma-giko številk in biti nesrečen če ne bo med tem nastopil ugoden preobrat. Zakaj mnogi teh ljudi najbrž vedo prav tako malo kot ona-le dubrovniška možaka, kaj naj bi storili s PEN-klubom, ki je preprost in jasen v svoji ideološki zasnovi, a zamotan v aplikacijah na stvarne odnose. Ljudi ne srečuje pamet tako pogosto, da bi človeštvo res kaj imelo od nje v časih, ko je potrebnejša kot kdaj prej. Ko se gibljem med temi ljudmi, ki jih je organizacija PEN-klubov nanesla « tolikih vetrov, se ne morem ubraniti misli, da hod itn med po- osebljenimi formulami mednarodne misli, v katero vsak — potega predvsem to. kar mu velevajo neki socialni in osebni instinkti. Ali bo dubrovniški kongres razčistil položaj? Ali bodo člani PEN-klubov iz več ko 20 držav zapuščali stari, svobodoljubni Dubrovn k z zavestjo, da je velika ideja, ki vanjo verujejo ali o nji dvemijo, stopila koi&k naprej? Kdor vdihava zirak tega organiziranega mednarodnega ozračja, ne more prezreti zdaj že kar otipljivega dejstva, da so neke sN-ari, ki so še nedavno bile preproste, postale hudo zapletene. Pisateljsko Društvo narodov je ženevsko Društvo narodov eu m iniature. Kongres govori. Kongres še ne pleše . .. Veliko množico članov PEN-kluba in njihovih d.fm in nekoliko domačih reprezen-tantov je v četrtek ob 11. sprejelo v svoje častitljive prostore dubrovniško gledališče. Na odru so poleg predsedstva pripravljalnega odbora sedeli častni gostje. Velilki kri nt rast i. ki brez njih literatura ne more živeti. V bližini simpatičnega, stvarnega, nacionalističnega Angleža H G WeIJsa. fu-tuiristično-faš:stični paietik Marinetti. mrs Dawson Scott, dama iz londonskih literarnih salonov v bližini našega Otona Župančiča, Jules Romains v sosedstvu ras'stičnega nemškega delegata, starina Sierosz<"wski v bližini Shalcma Aschn itd Zbor je v».>d=I predsednik pripravljalnega odbora dr. Sve-tislav Stefanovič. ki je v ang'eškem. francoskem in nemškem govoru naglasa' smernice tega literarnega združenja: prispevati s književnostjo k sporazumu med narodi in pacifikaoiji rvota. Pomočnik prosvetnega ministra dr. Vladimir Dvornikovič, sam »čoveik od pe.ra«, je v francoščini izrekel dobrodošlico in poudaril misel: Jugoslavija je dežela miru in reda. Dubrovniški župan dr. Mičič, visok, stasit mož je pogumno govoril v francoščini o Dubrovniku in njegovem pomenu. Potem je spregovoril H. G. Wells. Ko ga je predsednik napovedal ,so po dvorani za grmeli ovacije. Wel:ls je mož visoke postave, po v nanj ost i menda manj angleškega tipa, kakor je bil Gls%vorthy, toda po kretnjah ;«i načinu govora pravi Albio-nrjc: i:oLj hladen kot ogn • v't, razumu k. v ničemer nepretiran. Pri nas bi hoteli, da b' č evek za tako svečano prll.ko stopil j;a oder v žaketu: Wells ne uganja komedij z obleko; nastopa v svetli premenadni obleki Vi se ti zdi, da pojde oditod na športno igrišče. Govori nekam zamolklo in tiho. včasih pove kak stavek, ki sc mu Angleži smejejo, toda njegove smcjalne mišice se komaj zganejo. We'ls. ki ie danes eden najbolj črtanih pisateljev sveta, je govoril v spomn Ga!sworrhyju Tako je bil kongres začet. Popo'dansko zasedanje na krovu ladje »Prestolonaslednik Petar« je bilo odpovedano v hipu, ko ga je bil predsednik dr Dom :anič otvoril. j N"n,rsio napovedanega p/siavan a .luleisa i Romainsa se je razvila na krovu prosta zabava. Nekoliko (ljubiteljev avtogramov jp pod;etno izkoristilo priliko, napravile so se manjše skupine literatov. ki so razpravljali o vprašanjih izven programa: o vremenu. vinu. o mojstrih kuharjih »Jadranske plovidbe« Začel ifr"»ga m potrebnega »mešanja« ni mogel nihče organizirati: 6kupme so nastajale po narodih odnosno jezikih. Eksceleoca Marinetti, kj :e lani izdal ma- nifest za reformo klobukov in ki mu ema barva vzbuja futuristični žolč, je 9tal ob ograji v črnem sakoju Vi 6 orno melono na gIMvi. Zbrali smo se okoii nie?a, ker je zaradi svoje preočitme igralske nadarjenosti in napol ofocijelnega značaja svoje literat-ske reprezentance. pos*al trenutna atrakcija. Kar je povedal, je bilo zanimivo zaradi forme, ne zaradi vsebine. Futurizem njegovega kova ne potrebuje vsebine___Drugi iao,jski center je bil gospod Gremieux z Pariza. Poljaki so se držali starine Siero-SMewakega in energičnega Kadena Bandrow-skega. Čehe 9ta vodila avtjr Ferdvše Pištole dr. Frantiišek Langer i" ga Tlechov*. Jaro-siav Kvapiil ni prišel. Slovensko za-stopstvo je obnavljalo bratske stike s srbskim in hrvaškim. Kje bi bili brez PEN-klubov ti literarni stiki? Da je Dragutm Domjaniie v svoji kajkavski lirionosti predvsem iskal Slovencev, se zdi naravno, takisto. da jih Rade Drainac pc zadnjem neuspehu ni nič kaj upošteval. V izoliranosti ositro ločenih skupim in r zbliževanju sorodnih se je izkristaliziralo na krovu ladje pristno kngreeno razpoloženje, h kateremu je mnogo pripomoglo to, da se ves čas govorili o demonstrativne« nastopu hitlerjevcev. To imaginarno grmenje pa izprva ni prinesle kaj prida dežja. Senzacija prvega kongresnega doe je bila predstava Gunduličeve »Dubrovke« na prostem. med pol enajsto in dvanajsto wo ponoči. Predstavo so priredili z Gu*u»ifiwo godbo Zagrebčani. Zrežirana je biia odK no. Reflektorji in ve&barvne žarnice eo premenile stari dvor »dubroveilce atotmde* v pravljično bife. iz !»•"'» *> 1 ače vesti ♦ Glavna skupščina Udruženja Jugoslovanskih ttiženjerjev in arhitektov bo lete« v Beogradu od 4. do 6. junija. Po skupščini bodo bližnji to daljni izleti. Za člane je dovoljena četrtinska za njihove sipremilje-valce pa polovična železniška voznina. Program m podrobnosti so objavljene v Tehniškem listu; dobili ga pa bodo prijav-ljenci na članskem sestanku, ki bo v četrtek 1. jmnija ob 20. v družabnem lokalu sekcije (v Kazini). Udeležbo je prijaviti zanesljivo do vključno 31. maja. _ Sekcija Ljubljana. ♦ Občni rbor >Zve®e za tujski promet v Sloveniji bo 8. junija ob 17. v sejni dvorani zbornice za TOI v Ljubljani. Ako se na določeno uro ne sestane zadostno število članov, bo skupščina pol ure kasneje na istem itaraju in z istim dnevnim redom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih članov. ♦ Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani se bo vršil letos 11. junija ob 10. dopoldne v dvorani OUZD. Na obč-inem zboru bo podal izčrpno poročilo o stanju jetike v dravski banovini in stavil predloge za preprečevanje in zdravljenje jetike, docent g. dr. Ivan Matko. Poleg tega bosta na dnevnem redu tudi dve predavanji zdravnikov specialistov gg. dr. Fra-nja Neubauerja in dr. Franca Debevca. Liga je povabila na občni zbor zastopnike vseh zdravstvenih oblastev in korpor-Miij. Vabljeni so pa tadi zastopniki humanitarnih in športnih rlruštev, da ee udeleže zbora in dobe vpogled v deLo protituberkuloz-me organizacije. v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? ♦ Izlet po Sredozemskem morju. V Split je v soboto prispeJ lukstHzmi parnik »Kraljica Ma-rija< na povratku iz Grčije. V splitskem pristanišču ostane štirinajst dni, [potem pa se bodo vkrcali na ladjo izletniki Jacramske straže, ki bodo potovali po Ereriozemsikem morju. ♦ Avtobus Dunaj-Cstinjs. Na Cettnje je v soboto prispel z Dunaja avtobus s 16 [potniki. Odslej se bo vršil reden avtobusni promet na progi Dimaj-Cetinje dvakrat mesečno. Potovanje je trajalo pet dni, ker se je omnibus na vožmji izadrževal v raznih večjih mestih. Ob binkoštih prispe avtobus v drugič ts večjo skupimo potnikov, ki so se že prigJ&sili >Putniku«. ♦ Vsak obrtnik, fci mu jc ra-zvo^ fei na-predteik njegove stroke pr.; srcu, naj si ogleda letošnji XIII. ljubljanski velesejem od 3. do 12. jundja. Tu bo našel sredstva ki pota, po katerih se mora dvigniti. Spoznava izdelke, primerja jii.h s svojimi, vidi boljše izdelano, fmejišo opremo itd. No mestu samem se prepriča o okusu in željah interesentov. vidi kako konkurenca ustreza željam, a sam zaostaja nezaposlen. Sam bi bil kriv, če bi talcih opazovanj ne umel izn&biiti v svoj prid in se ma podlagi opazovanja ne izpopolnil. Ni zadosti posvetiti se obrti, ni zadosti postaviti, izdelke na trg Dober obrtnik skuša svoje podjetje izpopolnita, svoje izdelke vedno bolj izboljšati, da dobi glas in mu konkurenca ne more ogrožati obstanka. Najboljša šola za spoznavanje hib in za spoznanje potrebe izpopolnitve jc vzorčni velesejem. ♦ Tekstilna razstava na ljubljanskem ve- lesejmu od 3. do 12. jranitja je nameščena v paviljonu M ln N. Omenjamo predvsem sledeče tvrdke: Jmgočeška, Tohma, BTaun, Beer, Hriberaik & Co., Tovarna motvoza Grosuplje, Tekstilna v PreboMu, Teokaro-vič & Co., Paračm, ki bo na licu mesta PTedla sukino, Industrija platnenih izdelkov Jarše, Kocjančič-Doimžale. ♦ Perzijske preproge bodo v bogati izbiri razstavljene na letošnjem 13. ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija. Čim starejša je taka preproga, tem večjo vrednost ima. Zato Je denar, porabljen za nakup teh tedeKkov, dobro naložen. Pristna -V, »A- - • J P m L • • s preproga je pa tudi najlepši okras stanovanja. Pridite in oglejte si pestro krasoto tega oddelka na veiesejmu. ♦ Iz Gradca pripeljejo posetnike letošnjega ljubljanskega velesejma trije avtobusi tvrdke Hans Schrdtter, Graz, Rosselmiihl-gasse 44, in sicer 3., 7. in 11. juniji. ♦ »ženski List«, ki je ravnokar izšel, prinaša izredno poučne članke o družabnosti, negi naše garderobe, odgoji dece, o urejevanju hišne biblioteke, itd. Prinaša tudi mnogo dobrih nasvetov in navodil o kozmetiki. Razen modelov oblek, ročnega dela in krojne priloge prinaša list tudi mnogo zanimivega štiva. Trimesečna naročnina za ta, vsem ženam potrebni list znaša 45 Din in se naroča pri upravi »Ženski Liste, Zagreb, Samostanska ulica št. 2-1. ♦ Starodavni samostan v DalmaplJI. Tri kilometre od Kistanja ob reki Krki je starodavni samostan, posvečen sv. Arhange-lu, ki ga je leta 1450. zgradila toneginja Jelena, žena kneza Mladena šubiča-Bribir-skega, vladarja Dalmacije in Bosne, sestra srbskega čara Dušana Silnega, še danes so v samostanski zakladnici mnogi predmeti iz dobe, ko je hrvatski dinarski klnez Hladen šubie stopil v rodbinsko zvezo s slavno dinastijo Nemanjičev. Domačimi in tujci radi obiskujejo ta kraj. Banska uprava v Splitu je sklenila, da zgradi most preko Krke in tako olajša dostop do tega znamenitega kraja. ♦ Potres v Somboru. V Somfboru »o preteklo soboto zjutraj čutili precej močan potres, ki pa ni napravil škode. ♦ Vinski trgovec Ahasver. Orožniki v Zavrču so izsledil! v vinskih goricah Ahas-verja šarfa Ernsta, doma iz Avstrije, ki se je izdajal kmetom za vinskega trgovca. Ko so ga dobro pogostili, je zaključil vinsko kupčijo in potoval dalje po vinskih goricah, dokler ni padel v roke orožnikom, ki so ga aretirali in privedli v ptujske zapore. ♦ Dva mrtva na zabavi. V Ruševu pri Požegi se je vršila cerkvena elavnost z veselico, na kateri je prišlo do pretepov ln sta bila kmet Stjepan Jelič in Valentin Lutovski ubita. Osumljenci so bUl aretirani in izročeni sodišču v PožegL ♦ Obledele obleke barva v razHčnlh b«r-vah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Konec šolskega leta, združen z vi-dovdansko proslavo, je po odredbi banske uprave določen za 16. junija na vseh ljubljanskih osnovnih šolah. To zato, ker se bodo koncem junija na Vidovdan vršile velike sokolske slavnosti in se bodo šole porabile za prenočišča. u_ preporodova ekskurzija na KoroSko. Preporod je v letošnjem letu pokazal na zunaj in na znotraj velik napredek. To s>ta dokazali proslava 20 letnice v decembru in majska akademija. Medtem ko so Pre-porodovci letovali že dvakrat po mesec dni na Hvaru, mamerav.ajo letos prirediti večjo ekskurzijo na Koroško, katere naj bi se udeležilo čim več članov srednješolcev. Namen ekskurzije je, da se naša srednješolska mladina seznani z našo lepo Koroško in ondotnim slovenskim prebivalstvom. Iz svojih vrst so Preporodovci sestavili pevski zbor, ki naj bi ob primernih* prilikah nastopal. Poleg omenjene ekskurzije priredi Preporod še delavske kolonije, v katerih naj bi se mestna mladina seznanila z življenjem in delom na našem podeželju. Podprl bo Preporod tudi letovanje tovari-šic pri Kolu jugoslovemsikih sester. Ker Preporod za vse to ne premore zadostnih sredstev, se obrača z vljudno prošnjo na vso našo javnost, naj mu tudi ob tej priliki stoji ob strani in ga po svojih močeh podpre. u_ Tiskarji ljubljanskih tiskarn eo v soboto priredili lepo uspelo ekskurzijo v tovarno I. Bonač im sin v Količevem pri Domžalah. Tovarna je najmoderneje opremljena z raznimi stroji ®a izdelavo lepenke, kakor tudi za izideliavo najkvalitetnejšega papirja. Med drugim je vzbujal posebno pozornost stroj velikan, 74 m dolg, ki je edini te vrste v Jugoslaviji. Na istecn se izdeluje lahiko najdebelejSa lepenika, kakor tudi najfinejši cigaretni papir. V imenu vodstva sta pozdravila eteskunzlste Inž. šega in komercijalni vodja g. Kočevar, iki sta tudi strokovnjaško razkazarla ves obrat. Tiskarji so bili zelo presenečeni o tem velikem, moderno ln higiemično urejenem ve-lepodjetju, ki dela čast naši domači industriji, kakor tmdi šefu g. I. Bomačn. Ogled podjetja je trajal nad tri ure ln se je vodstvo prizadevalo, da kar najbolj zadovolji eksiku.rziste, ki eo bili za strokovni pouk zelo hvaležni. Slamičev cenik prebiram, premišljujem in izbiram, pa pokažem, kar mi všeč je, stegno naročim telečje! u_ Tomu Petrovcu v spomin. Na praškem izletu leta 1885. sem ga spoznal. V njem sem našel moža, ki sem ga cenil kot izbornega pevca; v družbi svojih tovarišev nam je posladil marsikateri sestanek. Spoštoval sem ga kot učitelja značajmika, ki je vztrajno kljuboval vsem kvarnim vplivom. Občudoval sem ga Sokola; navdušenja za Sokolstvo se je mavzel v zlati Pragi, ko nas je izletnike tznenadil češki Sokol s svojim divnim nastopom. Ljubil sem ga _ zvestega prijatelja, čigar spomin mi ne usahne do zadnjega diha. I. V. u_ Cerkveni koncert Glasbene Matice ljubljanske. Izvajajo se izključno le dela slavnega rojaka znamenitega skladatelja 16. stoletja Jakoba Petelina-Gallusa. Posebnost tega koncerta je ta. da se izvajata dva trodelna Gallusova mešana zbora, to je v enem in istem delu pojo trije mešani zbori. Te tri mešane zbore bo postavil zborovodja ravnatelj Mirko Polič na tri Ikore, ki so v stolnici. Brez dvoma je to prvi primer, da imamo na koncertnem sporedu take skladbe, ki so umetnina domačega skladatelja. Cerkveni koncert bo ta petek dme 2. junija ob 20. v ljubljanski stolnici. Predprodaja vstopnic v kmjigarmi Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Cene sedežem so 25, 20, 15, in 10 Din, stojišča pa po 6 in za dijake po 4 Din. Izšla je tudi programna knjižica s kratkim življenjepisom Jakoba Gallusa in b besedilom vseh petih zborov. Na koncertu sodeluje mons. Stanko Premrl Lahki moSkl pol čevlji s usnjatfm podplatom. Iz močnega boksa, rjavi aH črni, c gumastim podplatom Din ANT. KRISPER, Ljubljana Mestni trg 26 6398 Stritarjeva ni. 1-3 u_ Klavirski večer gojencev prof. Antona Ravnika bo v četrtek 1. junija ob pol 7. zvečer v Filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci Ziža Peter, Jug Majda, Bradač Zora, Adamič Bojan, šomc Zora, Memardi Pia, in Kane Pavla. Gojenci Adamič, Menardi in Kane igrajo več skladb na 2 klavirjih s prof. Tonetom Ravnikom. Vsi navedeni gojenci so iz njegove šole. Ravnateljstvo vljudno vabi starše gojencev, gojence same io vse občinstvo na poset klavirskega večera. Vstopnima je prosta proti na>kupu sporeda, ki se dobi za 2 Din v knjigarni Glasbene Matice. o— Ljubljanski šahovsk] klub vabi brez izjeme vse, ki jjm je pri srca tradicionalni in ponovno utrjeni šahovski prestiž slovenske prestolnice, k izrednemu občnemu zboru Ljubljanskega šahovskega kluba, ki bo v petek 2. junija ob 20. v zadnji sobi restavracije pri »Slonu«. Kot pereča glavna točka dnevnega reda se bo obravnavalo ■vprašanje sodelovanja ljubljanske šahovske reprezentance v boju za šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Vsi prijatelji šaha na pilan! u— »Leseni križi«. Za zaiključefe »voje bogate in pestre filmske sezone prinese ZKD za binkošti premiere največjega in najboljšega vojnega filma sedanjosti »Les croix de boi-s* — »Leseni križi« Film, ka se imenuje tudi »Onstnan nemških strelnih jarkov« nem predočuje francoskega vojaka na bojišču Ameriška komika kot »Pat in Patachon« Stan Laurel hi Oliver Hardv v sijajni burki smeha in jabave V ječi Premiera ob 4_ 7. in 9. uri zvečer Zvočni kino Ideal Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. med svetovno vojno. Z izredno resničnostjo )e uspelo režiserju tega filma prikazati gle-dalccrn vse strahote tistega pekla, v katerem so bili vojaki dolgih pet let in požrtvovalno prenašali vse težave muke za 6Lavo m dob; o bit svoje domovine. Vojna! Ta strašna beseda! Marsikdo se ne zaveda njenega pomena in pojma te besede, ko jo tako lahkomiselno izgovarja! Priporočamo vsem, ki se ne zavedajo blagoslova miru, ogled strašnega filma »Leseni križi«, kajti v njem bodo videli vsaj senco tistega, kar je moralo prestati človeštvo v eni najtežjih dob novejše zgodovine med svetovno vojno. Film »Leseni križi« je bU predvajam v Beogradu in Zagrebu z ogromnim uspehom. V Ljubljeni bo premiera tega učinkovitega f:'ma v pete.k, 2. junija ob 14. v kinu Matici. Matici. u_ Avto hudo poftkodoval dva kolesarja. V nedeljo zvečer se je pripetila na Drenovem griču pri Vrhniki, kjer se je vršila gasilska prireditev, huda nesreča, ki Jo je zakrivil mezman nepreviden avtomobilist. V mraku je pridrčal po glavni cesti osebni avtomobil, ki se je zaletel v 25 letnega Josipa Smrtnika, po poklicu usnjarskega pomočnika in 36 letnega kurjača Franca Pe-triča, ki sta se vozila s kolesi. Imenovana sta vozila popoltnoma pravilno po desni 6trani ceste in sta se hotela najprej umakniti avtomobilu, ki je voetll proti njkna. čim pa je bil ta mimo obeh, je že pridrčal za njima drag avtomobil, ki se Je zaletel * vso silo v oba kolesarja ln ja prevrgeL Padec je bfl tako silen, da sta oba obležala nezavestna. Neznani avtomobil tet ee za nesrečo ni zmenil in je drvel naprej. Oba ponesrečenca, k.i sta dobila rane po glavi in ma životu, so prinesli takoj po nesreči v bližnjo hišo, s postaje pa so telerfonira-li po reševalni avto, ki Je Oba prepeljal v bolnico. V bolnici so ugotovili, da ima Pe-trič poleg hud.ih prask in odrgnin tudi počeno lobanjo, in da bo komaj ostal pri življenju. Hudo resne so tudi Smrtnikove poškodbe. Orožniki zasledujejo nerasanega avtomobil ista, ki Je povzročil to hudo nesrečo. u_ Nenadna smrt rta cestt Jakob Jtro- helj, 70 letni delavec, stanujoč na Cesti na Brdo 8, je peljal včeraj popoldne okrog 16.30 po Tržaški cesti proti domu na ročnem vozičku mekaj okmic. Ko pa Je zavil pri tovarni >Peikatet< proti Rožni dolini, je naenkrat postal, hip nato pa se je zgradil poleg vozička na tla v blato. K staremu možičiku so takoj priskočili pašam ti ln pa stanovalci sosednih hiš, ki so takoj tudi poklicali zdravnika dr. Igličarja, ki Je nudil onemoglemu starčku zdravniško pomoč. Njegov trud pa je ostal brezuspešen im nazadnje je moral zdravnik ugotoviti, da je etarčika zadela srčna kap, ter Je kmalu za tem tudi izdihnil. Truplo tako nenadno preminilega so prenesli na dvorišče tovarne, nakar so obvestili domače, da so spravili in položili mrtvega očeta na mrtvaški oder. u_ Najdena utopljenka. Ltfrrbtjansfcema okrožnemu sodišču je bilo včeraj Javljeno, da so 20. t. m. dopoldne našli na desnem obrežju Save pod vasjo Renke občina PolS-nik, srez Litija ftruplo utopljenke, ki so Jo pozneje identificirali. Utopljenka je 19 mesecev stara Marija Petemel, hčerka železniškega kurjača Franceta Peternela, sta-nujočega v Vikerčah pod Šmarno goro. Hčerka je že 13. maja padfla r Savo. Takoj je izginila v valovih. u_ P o vodenj tudi na VT6«. Zaradi neprestanega deževja Je sflno narasla tudi voda v Malem grabna na Viču ln se »lila čez in če® preko travnikov na Viču. že v petek se Je stvorllo okrog opekarne tn pa dalje proti Mestnemu logu velikansko Jezero. Zaradi velike vode, ki trga njive, Je nastala velika škoda. Tnpela Je tudi divjačina, v velikean številu pa so poginile rfbe, ki jih je vrgla voda iz struge ter zanesla na travnike. n— Preiskava proti špekulantom s hranilnimi knjižicami, Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča nadaljuje preiskavo proti znanemu trgovskemu posredovalcu. Mnogim strankam je vrnil hranilne knjižice, je pa tudi primer, da rd mogel knjižice vrniti, čeprav je stranka hotela ob točno določenem oku vrniti na hranilno knjižico Prve hrvatske štedione dano posojilo. V Ljubljano pripeljejo te dni iz Beograda bivšega urednika Mesarskega in kobasičarskega Vjestnika, Stanka Z., ki je bil tam aretiran na zahtevo ljubljanske policije. Z. je prav tako špekuliral s hranilnimi knjižicami in je več knjižic pone-veril . y 01/01 SK! DOM € ^ prihajali satiri im iz oza.crja divni »pastijeri« in pastirce. Igralsko (Podgorska, Nimčič n drugi) in koreografsko je bila predstava prav tako bleščeča kot režija (Tito Strozzi), plesi so vzbujali prrivkle dnevnih časov, pesmi so donele mimo starih palač im pro- cesije narodnih noš so samo še dvignile si kovitosti te stare dubrovvnška h m ne lepi, dr^gi, sladki svobodi. Tudi tujci so bili navdušen. Naval mmožnce ie bil tako 6ilem, da je vse organizacijske sposobnosti naših južnjakov postavili na giavo. —« Manifestacija za duhovno svobodo Kongres PEN-klnbov zoper nacionalistični fanatizem in omejevanje duhovne svobode — Energični nastop Ernesta Tollerja v imenu preganjanih in »sežiganih« nemških književnikov — Eksosus nemških delegatov Dubrovnik, 26. maja. Danes je kon?r?s PEN-klubov pričel s oravim kongresn im delom, zato ni čuda, če so ee v njegovem ozračju vedno bolj zgošče-vali oblaki in če je ž3 na popoldanskem zasedanju prišlo do napovedane in pričakovane nevihte. Zasedanje je vodil angleški pisatelj H. G. Wells. Navzoči so b;li poleg pooblaščenih delegatov vsi v Dubrovniku prisotni člani s svojimi damami, tako da ie bilo Mestno gl?-dališče polno mednarodnega občinstva, ki je napeto pričakovalo, kako se bodo obravnavala usodna vprašanja naših dni, ki se jim niti nepolitični PEN-klubi ne morejo :'z-ogniti. Dopoldansko zasedanje je poteklo dokaj mirno. Generalni tajnik londonske Federacije PEN-klubov Hermon Ould ie podal poročilo, v katerem je ugotovil, da šteje Federacija po vsem svetu že 52 centrov. Najnovejši center je v Atenah. Druga točka se je tikala mednarodne literarne nagrade, ki bi se podelila preko Društva narodov. Za to nagrado eo se poteeovali samo 3 kandidati; spričo takega nezanimanja je bilo sklenjeno, da se ne podeli in da se pEN-klub ne bo več interesiral zanjo. Sprejet je bil predlog ameriškega delegata dr. Henrvja Seidel Cambyja. da maj Društvo narodov izdaja vsako leto poleg Indexa tramslatorum pregled najboljših literarnih spisov, ki izidejo vsako leto v deželah, kjer obstoje centri PEN-klubov. Napetost pa se je pojavila, ko je dr. H. Seidel - Camby prečital drugi, najvažnejši del predloga newyorškega centra. Ta del se tiče načel PEN-klubov, in pojdarja z energičnimi besedami, da morajo PEN-klubi nastopiti zoper hipernacionalistične pojava, ki ubijajo svobodo duha, za katero so se umetniki vedno borili in ki narode odtujujejo ter tako zmanjšujejo obtok duhovnih vrednot po vsem svetu. PEN-klub ee mora strogo oklepati 1. 1927. na kongresu v Bruxelle-sj sprejetih resolucij, ki naglasa jo, da literatura, čeprav nacionalna po svojem postanku, ne sme poznati meja. Umetnositna dela morajo tudi v vojnem času ostati skupna last vsega človeštva. Takoj po ameriškem predlogu je bila napovedana nova resolucija, ki jo je podpisalo 16 samostojnih centrov, med njimi vsi trije jugoslovenski, dalje francoski, češkoslovaški, poljski, angleški, rumunski in dr. Resolucija je bila sklenjena prejšnjega dne na ožjem sestanku, ki mu je predsedoval Jiles Romains, pobuda zasnjo pa je prišla s stra- ni predsednika* slovenskega centra. Resolucija poudarja še ostreje in konkretneje to, kar newyorška resolucija, protestira zoper nacionalistični fanatizem in posebej zoper preganjanje književnikov in sežiganje knjig. Čeprav se v nji sploh me omenja Nemčija, so delegat je berlinskega centra, ki je bil kakor znano, nedavno preustrojem v znam^ nju hitlerjevske >Gleichschaltungc, občutili ost in predlagali, da se ta resolucija sploh ne prečita, češ, da pove to, kar prva, ki se z njo strinja v glavnem tudi nemška delegacija Ta izjava je vzbudila prilično veselost v dvorani. Pričelo 6e je prerekanje, v glavnem med Francozi in Nemci. Stališče Francozov — sicer identično s formjliranim stališčem 16 centrov — je zelo energično in vešče branil Benjamin Cremieu*. temperamenten gospod s črno brado, govornik odločnih gest in udarni besede. Nemci so v glavnem pošiljali v boj dr. Elsterja. gospoda z uglajenim nastopom in diplomatsko fiziog-nomijo, ki govori tudi angleško in francosko t?r mnogo bolj »prusaškegac, trdega Nemca Fritza Otta Bnscha. V besedno bitko je segel tudi Marinetti. ki j>e sedel skupaj z Nemci in jim sekundiral. H. G. Wells je naposled s svojim energičnim nastopom odločil, da se resolucija 16 centrov ni odklonila, temveč prečitala in dala v diskusijo. Zdaj so Nemci obrnili taktiko v to smer, da se sprejmi ameriška resolucija. Prizadevanju B. Cremiejxa in Julesa Romainsa gre hvala, da 9e je zadeva poverila posebnemu odseku, ki naj prouči in po možnosti združi obe resoluciji. Na popoldanskem zasedanju je bilo najprej rešenih nekaj drugih zadev. Med drugim je bil H. G. Wells soglasno izvoljen za predsednika Federacije. Izvoljen je bil nov eksekutivni odbor, ki ie v njem tudi zastopnik Jugoslavije. Medtem so se pojavili člani odseka, ki je pravkar, kakor je sporočil Ju- les Romains, srečno dovršil svoje delo in dosegel zaželjeni sporazjm. Stilizirama je bila mova resolucija, ki bodi podlaga nadaljnjemu delu PEN-klubov v smislu sporazuma med narodi in varovanja duhovne svobode. Resolucija' se zavzema za bruxelleske sklepe in protestira zoper preganjanje književnikov zaradi rasnih ali drugih razlogov. Poročevalec je prosil zbor, da naj jo sprejme brez diskusije. Zdaj se je zdelo, da je situacija rešena, obzorje čisto in pričakovana neevihta odvr-njena! Literarni zastopniki Francije in Nemčije so se sporazumeli na tleh Jugoslavije za pacifističn načela, hitlerjevski književniki so obsodili preganjanje nevšečnih intelektualcev v »tretjem cesarstvu« in s tem tudi sramotni akt dne 10. maja na Opernem trgu v Berlinu. Tedaj pa ee je položaj obrniL K besedi se je oglasil Ernst Toller, iz PEN-kluba v Berlinu izključeni nemški književnik, eden izmed ^sežganih«. Prosil je, da prečita protestno brzojavko Štefana Zwelga, Franca Werfla in J. Wassermanna. Najprej ni dobil besede, ker je generalni tajnik federacij; Ould naoovedal neka vprašanja londonskga PEN-a. Hermon Ould je vprašal Nemce, kaj ie s sežiganjem literarnih del in omejevanjem literarne svobode v Nemčiji. Vprašanje je učinkovalo kakoT bomba. Zdr lo ee je. da ie Wells v zadregi, toda dejansko je bila ve? le spretno razkrinkana diplomatska poteza. Nemci eo hrupno protestirali. Ali naj zbor razpravlja o politiki in ee vmešava v notranje zadeve raznih držav? Rjseh je energično odklonil odgovor. Signor Marinetti ie mefistofelsko pačil obraz in krilil z rokami. Navzočni so burno diekuti-rali med seboi in Wp]1s je moral energično zvoniti, da ee je dvorana pomirila. Toller ee je znova oglasil k besedi m jo dobil. Nemški delegati eo razburjeno Tetah in Tel. 33-87. Danes ob 20.%, jutri ob 18.% in v četrtek ob 20.% ITA REVA v jugosloven-skem velefilmu „FANTOM DUKMIT0RJA" PRIDE! PRIDE! Premiera rusko-pcljskega vele filma »Beg v življenje« CEJHS- . io, 6,e*>s,-x u_ Društvo »T«£»or<, pevski tbar tens skupno vajo drevi ob 20. Nastop Je pred vrati! u_ Izgnane kz Ljubljane. Ljubljanska policija ima večkrat posA-a s številnimi lahkomiSljenkni ženskami, ki ee klatijo po Ljubljani brez posla in tako tudi čeeto prihajajo v konflikt g policijskimi odredbami im zakonom, ker vodijo nemoralno življenje. V zadmjem času je policija izgnala iz ljubljanskega policijskega okoliša sedem takih žensk in sicer 20 letno Frkk> Mihell-čevo lz Kočevja, 25 letno Marijo PlemJje-vo z GorečiJslkega, 22 letno Marijo Ku-fctfe-vo lz Maribora, 20 letno Ivano Bavdekovo iz Turjaka, 24 letno Angelo Perkovo iz Mokronoga, 23 letno Aivo OmeJčevo te Medvod im 35 letno Aibtmo Plami«ka» ki }e pristojna v Prago. u_ Vlom v stanovanje. PrafivCera-^nSfen ponoči je bil izvršen izredno [sen pri Hannovru novo dramo, v ka- of>™™av« ^ bratov-dvoičkov za ple- me-ndo z^n. >:ovo fp ^ brez nflAW Fjsatel?evi znanci trdilo, da se je Haunt-mann v t-m deh, 70nf.r r>ribližal romant:*- nemj miljeju svojega »Potopljenega zvona«. ®— Uradni dwi Zbornic* n TOI ▼ trobljam za Celje in okolico bo v torek 6. junija od 8. do 12- v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici 8, pritličje levo. e_ V celjski bolnici sta umrla t nedeljo 28. t. m. 70 letna kuharica Uršula šporno-va iz Petrovč im 68 letni upokojeni železničar Miha Zdouc Iz Celja (Razlagova ulica 9.) e_ Savinja In pritoki, ki so v eohoto nevarno narasli, so v nedeljo, ko se je vreme znatno izboljšalo zopet upadli, tako da je nevarnost poplav minila. e_ Uporaba umetnega ledu pri Izdelovanju In prodaji živil. Ker je led iAdieu, Mimi!« v korist Združenja gledaliških igralcev. Gledališka uprava ponovno p"«! vm abonent* ta abonente na blok, da že vendar poravnajo davno zapadle obroke. a_ Enodnevni tečaj nt precepljanje šmarnioe in za praktično delo v vinogradu bo v soboto 10. t. m. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter bo trajal od 8. do 12. ter od 14. do 18. a _Razne nezgode. Na Fobrežju Je povozil ključavničarski pomočnik Ivan M. 121etnega učenca Aleksandra Slačeka Iz Cankarjeve ulice na Pobrežju in ga nevarno poškodoval na nogah, v Limbušu Je padla v nedeljo 331etna zasebnica Marija Bezenškova ln si poškodovala levo nogo v kolenu. Ko je predvčerajšnjim sekal drva 321etni dninar Ivo Hasle iz Tepanja pri Konjicah, mu je spodletela sekira na neki grči in se mu je ostrina zasadila v desno koleno. Istega dne je vrgel junec 881etno preužitkarico Terezijo Tementovo v Ciz-lancih na tla in jo nato poteptal s parklji, da je zadobila starka nevarne zunanje in notranje poškodbe po vsem telesu. Vsi poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Kranja t— SUM koncert Antona Focrsterja, ki ga bo izvajal Alkademski tevsikii zbor a Ljubljane v dvorana Narodnega doma v četrteik 1. junija, bo za Kranj višeHc letošnje glasbene sezone. Akademiki so s svojim koncertom nastopila v vseh centrih Slovenije im povsod z vefiikim uspehom. Zbor šteje nad 50 glasovno preizkušenih članov, te nam bodo tekom koncerta res umetniško podali sliko velikega otomdii-tetja slovanslke glasbe Antona Foersterja. Opozarjamo obcimstvo, da s3 pravoča-sno preskrbi vstopnice, ki se dobe v trgovina Hlebi Cena 15—2 Din. Iz Ptuja J— Dob« plen ptujske poBcije. Pcftkšja je aretirala zaradi potepuštva 44-letncga Petra Lovšina, delavca rz Dolenje vasi. Ko so na poiicijii pregledali policijske dnevnike, so ugotoviti, da zasluduiie Lovšina sodišče zaradi vkama. Lovšin bo poslan v Noto mesto. j— Kino bo predvajal v sredo in Četrtek ob 20. veseloigro »Gospodična._ napačna zveza« z Magdo Sahn-ender.^-n. TI-t dodatek Fosov tednik. tsptdipslvo Naša trgovinska bilanca tudi za april aktivna Generalna direkcija carin }e pravkar objavila podatke o naši zunanji trgovini v aprilu. V tem maeecj ie bil naš izvoz po količini sicer še vedno večji nego lani v marcu, po vrednosti pa js bdi nekoliko manjši (lani se je namreč naš izvoz v aprilu precej dvignil, ker smo v tem mesecu izvozili kar za 56 milijonov Din tobaka, dočim je letos v aprihu izvoz tobaka mašal le 18.7 milijona Din). V aprilu je znašal naš Izvoz 205.764 ton (lani v aprilu 196.790 ton) v vrednosti 225.2 milijona Din nasproti 271 milijonom v ist -nn mesecu pret. leta. Po količini je bil torej letos v aprilu naš izvoz za 5.1 •/» večji, po vrednosti pa za 45.8 milijona Din ali 16.9 manjši. Brjz izvoza tobaka je znašal letos izvoz 207."> milijona Din, lani pa 215 milijonov. Naš uvoz v aprilu pa je bil tako po vrednosti kakor tudi po količini manjši nego lani. Po količini znašal uvoz 50.733 ton (lani 70.494 ton) v vrednosti 208.4 milijona D a nasproti 248.9 milijona Din v lanskem aprilu. Po količini je bil torej uvoz za 28 V» manjši po vrednosti pa za 16.3°/o. Naša trgovinska bilanca ie bila r aprilu aktivna ia 16.8 milijona Din Gani v aprilu ie znašala aktivnost 22.1 milijona Din). Gibanje inaše zunanje trgovine je bilo v prvih štirih mesecih naslednja (v milijonih Din): izvoz 'jvoz saldo januar 232.2 172.2 '+ 60 0 februar 224.4 180.0 + 44.4 man; 255.8 246.9 + 8.9 april 225.2 208.4 + 16.8 jan.-april 1933 „ »1932 „ „ 1931 „ „ 1930 „ - 1929 937.6 807.5 + 130.1 905.6 952.9 — 47.3 1588.6 1803.4 — 214.8 2311.8 2365.0 _ 53.2 1925.2 2362.9 — 437.7 V prvih štirih mesecih t 1. je mašal naš izvoz 937.6 milijona Din, to je za 32 milijo- j nov veg nego lani v istem razdohjn. Naš uvoz pa ie bil letos precei manjši nego lani, zakai od začetka leta do konca marca smo uvozili le za 8o~.5 milijona Din blaga, dočim j* bil lani naš uvoz v istem razdobju , za 145.4 milijona Din večji. To zmanjšanje izvoza je deloma pripisati okolnosti, da jo naša država že od začetka marca v brezpo-godbenem stanju z Nemčijo, ki je bila lani na prvem mestu med vsemi uvoznimi državami. V prvih štirih meeacih t L je aktivnost naše trgovinske bilance dosegla vsoto 130 milijonor Din. kar je tem značilneje, ker smo vsa zadnja l?ta imeli v tem razdobju (ki predstavlja za izvoz bolj mrtvo sezono) pasivno trgovinsko bilanco Glavni predmeti našega Izvoza v aprilu so bili; koruza (35.3 milij. Din), suhe češ-plje (2.1), tobak (18.7), konoplja (2.5), konji (5.1), govedo (3.5), konoplja (2.5), konji (5.1), sveže meso (5.1), sveža mast (1.2), sveže ribe (1.1 milijona Din), jajca (20.4), drva (0.9), gradbeni les (41.2), oglje (1.6), izdelki iz lesa (1.7), ekstrakti za strojenje (1.7), soda (2.8), kalcijev karbid in cianamid (4.0), cement (3.1), svinec (0.9). baker (13.0), rude (9.2). V primeri z izvozom v lanskem aprilu vidimo, da se je povečal izvoz koruze (od 8.3 na 35.3 milij. Din), dočim je povsem izostal izvoz pšenice (ld je lami v aprilu znašal še 35.7 milij. Din). Izvoz svinj je bil za malenkost večji, izvoz konj pa se je dvignil od 2.7 na 5.1 milij. Din. Povečal se je tudi izvoz perutnine (od 6.0 na 7.3), dočim je izvoz jajc zaradi carinske vojne z Nemčijo padel (od 25.9 na 20.3). Gradbenega lesa smo v aprilu izvozili 5748 vagonov (lani 4882) v vrednosti 41.2 milij. Din (lani 34.7). Izvoz drv pa se je zmanjšal (od 892 na 590 vagonov odnosno od 1.3 na 0.9 milij. Din). Izvoz izdelkov iz lesa je ostal na lanski višini. Nekoliko se je dvignil tudi izvoz bakra (od 135 na 170 vagonov odnosno od 12.9 na 13.0 milij. Din) in izvoz rud (od 7.0 na 9.2 milij. Din). Glavni predmeti našega uvoza pa so bili: bombaž (9.4 milij. Din), bombažno pre-divo (22.3), bombažne tkanine (17.5). volna (2.0), volneno predivo (5.0), volnene tkanine (10.3), svileno predivo (5.7), svilene tkanine (4.9), železo (2.3), železna pločevina (3.3), razni izdelki iz železa (7.4), stroji in aparati (6.4), elektrotehnični predmeti (4.2), prevozna sredstva (1.3), zdravila (4.9), org. barve (7.9), premog (5.9), nafta (2.0), sirove kože (2.7), kava (5.2), riž (3.2), oljno semenje (5.0). Framegovna produkcija Slovenije v marcu V teku meseca marca je znašala produkcija premoga v premogovnikih dravske banovine 94.564 ton, nasproti 94.155 tonam v februarju Ln 115.333 tonam v januarju. V primeri z lanskim marcem (116.852 ton) je bila letos produkcija za 22.258 ton ali za 19 odstotkov manjša. Skupaj je v prvem četrtletju t. I. dosegla produkcija slovenskih premogovnikov 304.052 ton nasproti 370.673 tonam v istem razdobju preteklega leta. V marcu so slovenski premogovniki oddali železnicam 32.573 ton (v februarju 33 tiso-5 801). brodarstvu 647 ton (95). industriji 35.812 ton (32.761), od tega industriji v dravski banovini 25.311 ton (21.430). za hišno porabo 6305 ton (9721), ostalim strankam 5070 ton (4465), izvozili pa so 285 ton (637); skupaj so torej oddali 80.659 ton (81.591). Sami so rudniki porabili 5208 ton (5979), za deputate pa so oddali 2973 ton (3099). Zaloge s0 od konca februarja do j konca marca narasle od 141.231 ton na 146 tisoč 944 ton (lani v marcu so znašale zaloge 125.SS3 ton). Zanimivo je, da se je oddaja premoga industriji leto« povečala in je znašala v prvem četrtletju 104.893 ton nasproti 97.246 v lanskem prvem četrtletju (od tega v dravski banovini 72.483 ton nasproti 67.834 tonam lani). •število zaposlenih delavcev se je zmanjšalo od 6357 v februarju na 6211 v marou (lani v marcu jiih je biJo 6684). fapflačane delavske mezde pa so znašale 5,739.000 Din nasproti 7,848.000 v lanskem marcn. Izredno nizek obtok bankovcev Pred štirimi tedni, ko ie naš obtok bankovcev padel na 4431 milijonov Din, smo ugotovili, da je bil s tem dosežen najnižji obtok bankovcev v zadnjem desetletju. V najnovejšem izkazu Narodne banke od 22. t. m. pa je naš obtok bankovcev padel še pod rekordno nizko stanje od 22. aprila. Znašal je namreč le 4420.9 milijona Din, to ie za 484 milijonov Din manj nego lani ob istem času. V tretja četrtini maja se je namreč obtok skrčil za 41.6 milijona Din, potem ko se je že v drugi četrtini zmanjšal za, 54 6 milijona Din. Ta padec obtoka je v prvi vrsti posledica naraščanja vplačil n« klirinških računih, ki se vodijo v iztkazih Narodne banke v postavki »obveznosti na poka z po raznih načurnih«. Ta postavka je zadnji teden ponovno narasla za 35.6 mili iona Din in znaša sedaj 669.7 milijona Din. Zlata in devizna podlaga Narodne banke se je v tretji četrtmi maja ooveoaia za 1.1 na 1914.0 nrlijona Din. Tudi devize, kij se ne štejejo v podlago, so narasle za 2.9 ria 35 5 milijona Din, zaloge kovanega denarja na so se povečale za 17.9 na 207.2 milviona D:n Posojila na menice pa so s« skrčila za 2.5 rta 1998.5 m so torej padla zopet pod meio 2 milijard, tako da so sedaj z« okrog 200 milijonov manjša nego la- rti v uu» uiAmu, he m donegfe mjvflje srtanjc. Razmerje britja ae vi bistveno spremenilo. Kritje obtoka bankovcev in obveznosti na poka z v zla tu in devizah znaša sedaj 3526 odst (po zadnjem izkazu 35.37 odst.), kritje v samem zlatu pa 32.47 odsrt. (32_59 odst.). Stanje na dan 22. t m. je bilo naslednje (v milijonah Dim; r oklepajih razlike nasproti stanju od 15. t. m.): aktiva: podlaga 1914.0 (-f- 1.1). od tega v zlatu 17625 v vahitab 01 (-f- 0.1), v devizah I51_3 (4- 1.0); kovani mrroi 207.2 (+ 17.9); devize, Idi se ne vštejejo v podlago 35.5 (-{- 2.9); posojila na menice 1998.5 (— 2.5); lombard 326 0 (—- 0.2); stari državni do'g 1813.5 (-4- 0.2); začasni avans gl. drž. blagajne 600.0 (—); pasiva: obtok bankovcev 4420.9 (— 41.6). obveznosti na pok« z 1006.6 (-j- 618). od tega nasproti državi 9.7 (-{- 0.1), po žcrovnih računih 327.5 (-j- 18.8), po raznih računih 669.7 (+ 35.6); obveznosti z rokom 12965 (— 0 6). Gospodarske vesti — Pobiranje mitnine na avtomobile. Glasijo ljubljanske sekcije Avtomobilskega kluba kralj. Juigosfeivije »Avto« objavlja v svoji Številki od 27. maja, da je predsednik centrale Avtomobilskega kluba nar. posl. dr. Velizar Jankovič prejel od Finančnega ministra dr. Gjorgjeviča na pi=meno intervencijo dopis, ki pravi med drugam: »Kar se tiče pobiranja mitnine pod raznimi nazivi (kakor n. pr. kaldrmina, malta vm a u voznima i td.), ki je po zakonu prepovedano, sem izda'! odlok, da se mora v obč i slciih pravilnikih o dajatvaih vedno predvideti odredba, po kateri se pri vhodu ali izhodu iz obSne ne srne pobirati n jben« davščina, pod katerimkoli imenom, k: r>i imela v bistvu značaj mitnine. "V primeru, da občine take odredbe ne vnesejo, jo morajo vnesti v pravilnik organi, ki pnavdnik odbbre. O tej rešitvi sem obvestil vse ban-ske uprove in občine.« = Hmeljarjem. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je izdalo naslednji poziv: Pero-nospora, ta najhujša sovražnica hmeljske rastline, se sicer še ni javila v naših nasadih, vendar je na pohodu, ker so vremenske razmere za njen razvoj zelo ugodne. Da ne 'bo prepolno si šteje Hmeljarsko društvo v svojo dolžnost, da opozori na neljubega gosta vse vojei člane hmeljarje, ki se naj pripravijo na obrambno delo. Najučinkovitejše sredstvo zoper peronosporo je bakre-noga lična apnova brozga, ki se prireja za mlade rastline v rastopjni pol do tri četrt odstotika, za starejše po 1 do 1 in po? odstotka, kakor za vinograde. Natančnejša pojasnila dobijo Sani Hmelj, društva od društvenega odbora. =Dviganje hmeijsklh cen se Je ustavilo. Pretekli teden je bilo na žateškem bmelj-skem trgu povpraševanje po hmelj® nadalje živahno m tudi tendenca je ostala čvrsta, vendar ni prišlo do nadaljnjega dviganja cen. Ker so zaloge lanskega hmelja le še minimalne, se je tudi promet razvijal v najožjih mejah. Cene so se gibale med 2250 do 2550 Kič za 50 kg <99 do 112 Di« za kilogram ^nasproti 2250—2530 Kč v prejšnjem tednu. Tudi cena za hmelj Iz L 1931. je ostala nespremenjena, namreč 1000 do 1100 Kč za 50 log (44 do 48.50 Ddn za fcg). Nadalje trajajoče hladno vreme in pojav bolhača ovirata rast hmelja. = Češkoslovaškega notranjega posoJSa Je doslej vpisano že nad poldrugo milijardo. Čeprav podajanje davčnih ugodnosti za vpi-s notranjega češkoslovaSkega posoda še m stopilo v vezavo (za to podaljšanje je potreben poseben zakon) se ie tudi pretekli teden sknipna vsota vpisov dvignila za nada%viih 68 na 1513 milijonov Kč. ss Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 15. junija ponjdbe glede dobave 260 komadov krtač. Direkciia državnega rudnika Kreka »prejema do 22 junija ponudba glede dobave 100 kg žgane žice, 200 komadov mazalic za tovotno mast, 100 kg spojk za bodljikavo žico in 750 ko madov žarnic. Dne 3. julija 9e bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofert-na licitacija glede dobave materiiala za bager; 4. julija t>a glede dobave zastav in tkanin* za zastave. Beograd. Vojna škoda 196, 191.50 saklj. 7*/« investicijsko 43 zaklj., 6V« begluSk« 32.25, 81.60 zaklj., 8»/. Blair 32 — 84, 7*/« Blair. 8250 bi., TU Dri hiptekaraa bank-j 46. 46 zaklj., Narodna banka 9780. 3701 zaklj„ Priv. agrarna banka 210 — 216. Dunaj. Duna v-Sa va-Ja d r a n 14.50, Trbovelj, aka 15.92, Alpine-Montan. 12.70. Borza 29. maja. Na ljubljanski borzi ja dane« deviza New-york v skladu z zunanjimi notacijami popu-pustila od 49.3350 na 48.4461. Tudi deviza London je bila elabejša. Avstrijski šiling, ki se je pretekli tedan v privatnem kliringu dvignil na 9. ie danes popustil na 8.90 do 8.95 (v Zagrebj 8.90 zaklj., v Beogradu 8.80, 8.75 zaklj.). V erških bonih je na bw-graiski borzi prišlo do prometa po 43.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda najprej nekoliko okrepila in je bila zaključena po 197, potem pa js popustila na 193 (zakli.). V oralih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključki so bili zabeleženi š? v delnicah Šečerane Osijek po 140 in 142 Devize Ljubljana. Amsterdam 2311.51 — "2322.87. Berlin 1341.80 — 1352.60. Bruselj 799.13 do S03.07. London 192.97 - 194.58. Milan 297.68 do 300.^8. Newyork kabel 4852.48 - 4880.74. ček 4830.48 _ 4858.74. Pariz 225.82 — 227. Praga 170.70 — 171.65, Curih 1108.35 do 1113.85, Trst 297.96 — 300.36 (premija 28.5 %>). Cnrih. Pariz 20.38. London 17.375. New-Tork 437. Bruselj 72.10. Milan 26.875. Madrid 44.25. Amsterdam 208 625. B?r1in 120.90, Duna i 58.75. Stockholm 90, O=lo 88.25. Ko-benhavn 77.50. Praga 15.42, Varšava 58.05. Bukarešta 3 08. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.30. London 30.40. Milan 46.79, Newyork "58.41, Pariz 35.49. Praga 25.45; Curih 174.29. 109 S v zlatu 127.50 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 193 — 195. 7 investicijsko 43.50 — 44.50, 7®/» Blair 31.50 do 32.50. 8'Vp BlaT 32 — 34. 7°/* Drž. hipotekama banka 42 — 45. 6«'o begluške 32 den.. 4°/o agrarne 24 den. Zasreb. Državne vrednote: Voina Škoda 192.50 — 194. za jonn ali julii 194 bi., 7°'o investicijsko 4*> — 43 50. agrarne 24 den 7°/o Bla;r 31 — 32.50. 8%. Blair 32.50 do 33 7°A> Drž. hipotekami banka 42.50 den.. fi°''o begi iške 32 — 32.50: bančne vrednote: Narodna banka 3finO den.. Priv. agrarna banka 215 _ 218: ind"«'ri'<*re vrednote: š^čerana fV?i;ek 140 — 150, Trbovlje 170 bi., Ieis 30 bL Blagovna tržišča les. + Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon oglja. 2IT0. + Chieago, 29. maja Začetna tečaji: Pšeniea: za maj 72.625, za julij 73.875, za september 75.75, za december 78; koruza: za julij 45.75, za september 48.50, za december 50.75; oves: za maj 27.875, za september 25.25, za december 26.25; rž: za maj 57.875, za december 60.25. + Winnipog, 29. maja. Začetni tečaji: za julij 64.50, za oktober 64.375, za december 67. + Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vee za slovensko postajo) plačilo 3,1 dni pšenica (po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška 77 kg po 295—297.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115, za maj po 120—122.50; moka: baška >0< po 425 _ 430, banatska po 435 — r40. + Novosadska blagovna bona (29. t m.) Tendenca stalna. Prometa je bilo 36 vagonov. Pšenica: baSka, okolica Sombor, Novi Sad, srednjebaška. gornjebaška. baška ladja Begej, sremska 197.50 _ 202.50; baška potiska, ladja Tisa 200 — 206: eornjebanatska 195 — 200. Koruza: baška, sremska 63—65; baška. sremska, slavonska za junij - julii 66—68; baška ladja Sava 6—68; baška ladia Dunav, Tisa, B*gej 67—69; banat 61—63. Oves: baški, eremski. slavonski 90 — 92. Ječmen: baški. sremskl. 64'6S kg 95—97.50; pomladni 66'67 kg ln0—102.50 Moka: baška in banatska »0< in »Ogg« 340 — 355; >2« 320 — 330; »5< 300 _ 315; >«< 277.50 do 282.50; >7« 175 — 185: >8< 65 — 67.50. Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Budimpeštansfra temiinska borm (29. t m.) Tendenca neenotna, promet slab. Pšenica: za junij 11.80 — 11.85. za oktober 10.67; rž: za oktober 7.23 — 7.24; kornza: za julij 7.40 — 7.43, za avgust 7.60 — 7.63. S d I. pokrajinski zlet S. K. J. v Ljubljani Prva nastopi mladina ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol — Nastopilo bo nad 2500 sredn ješolske mladine — Veliko zanimanje za L predzletni dan Zanimanje za velike sokolske slavnosti v Ljubljani raste od dne do dne, ne samo v dravski banovini, marveč po vsej državi. Vsak dan prihajajo »letnemu odboru številne prijave udeležencev. Slika je, da bo zlet prekosil vsa predvidena pričakovanja. Uvod v telovadne na stop 3 ziletnih dni bo I. predzletni dan 5. junija ob 15.30 ko bo nastopila na krasno urejenem zlet-nem telovadišču v Tivoliju mladina ljubljanskih sredmjih in učiteljskih šol. Priprave vodi poseben prireditveni odbor, kj ga tvorijo direktor klasične gimnazije g. dr. Lokar, direktor učiteljišča g. Marolt. tehnični vodija za nastoc prof. Kozak in predsednik zletnega odbora za pokrajinski zlet g. Bogumil Kajrzelj. Največ skrbi deia počiva seveda na ramah učiteljev in učiteljic telovadbe ljubljanskih srednjih šol, ki pripravljajo z naivečio požrtvovalnostjo mladino za telovadni nastop. Spored prireditve: 1. nastop vseh oddelkov na telovadišču: nagovor, državna himna; 2. dijaki nižjega oddelka: vaje z zastavicami; 3. dijakinje nižjega oddelka: proste vaje; 4. dijakinje in dijaki višjega oddelka: vaje na orodju in lahfka atletika; 5. dijaki nižjega oddelka: telovadne igre; 6. tekmovanje dijakov in dijakinj v odbojki za dariSa, stafetni tek dijakov; 7. dijakinje višjega oddelka: proste vaje; 8. dijaki višjega oddelka: proste vaje. Cene prostorom za dijaški telovadni nastop so znatno znižane in sicer: sedeži na glavni tribuni, južni del: po 30, 25, 20, 15 in 10 Din; sedeži na gflavni tribuni, severni del: po 30, 25, 20, 15 in 10 Din; sedeži na južni tribuni: po 15 jDn, sedeži na severni tribuni 10 Din, sedeži pred godbenim paviljonom 10 Din, stojišča 5 Din, za di-jaštvo 2 Din. — Vstopnice se dobivajo v zletni pisarni Ljubljanskega Sokola, Narodni dom (vhod z Bleiwe.isove ceste) ln na dan prireditve pri vhodnih blagajnah. K nastopu vljudno vabimo cenjeno občinstvo in vse prijatelje mladine! »Zletna navodila« in »Spored izletov« iz- idlejo v kratkem. Opozarjamo inserente, da se še zadnje dni poslužijo prilike in io-serirajo v teh dveh brošurah. Akviziterji bodo v teku enega tedna obiskali stranke. Prosi se za blagohotno naklonjenost. Sokolsko društvo Moravče je priredilo v nedeljo 14. maja treznostni dan. Predaval je g. Puhar, uradnik higienskega zavoda iz Ljubljane. Udeležba članstva jn dece je bila precejšnja. Predavanje je posetila tudi šolska miladina iz Peč, kar naj bo vzgi^d onim staršem šolske mladine, ki niso dovolili posetitj predavanja v sokol-ski dvorani, kljub priporočilu šolskega npraviteljstva. Predavatelj je žel za svoje strokovno predavanje veliko odobravanja. Predavanje je posetil tudi gosp. okrožni zdravnik d-r. Komatar iz Lukovice. V nedeljo 11. jenn bo v Moravčah otvoritev sokolskega letnega telovadišča v zvezi e okrožnim zletom. Lega telovadišča je krasna. Telovadišče je dolgo 40 m in široko 15 m Dela na telovadišču se izvršujejo s kulukom, pod vodstvom načelnika Vehov-ca. Dosedaj so izvozili nad 150 ms zemlje. Trenutno ovira delo na telovadišču neprestano deževje. Vse prijatelje sokolstva vabimo k obilni udeležbi. »JCTOOr iL UJf 6 Torek, 30. V. 1623 Chicaška razstava odprta Njcid organizatorji so vefiki optimisti Iz življenja in swta Na levi: Vhod v razstavo »Stoletje napredka« z dekorativnimi kipi, ki predstavljajo primitivni, klasični in moderni slog kiparstva. Figure predstavljajo od leve proti desni božanstvo ognja, svetlobe in noči. — Na desni: stopnišče k palači za elektriko z reliefom »Energija« V soboto. 27. t m. so v Chioagu otvorih razstavo »Stoletje napredka«, o kateri že mesece in mesece pišejo ameriški in evropski listi. Otvoritveni nagovor jc imel generalni poštni ravnatelj James Farlev, ki je govoril v imenu predsednika Zedinjeiiih dtržav. Rooseveita. Razstava bo odprta pet mesecev. Kako ogromna je prireditev že po svojem obsegu, priča dejsvo, da je v zadnjih tednih de!a!o 15.C00 delavcev v treh posadih, d« so mogli pravočasno zaključiti vse priprave. Organizacija razstave je požrl« 37 milijo-nov dolarjev. Misel o razstav« je bila sprožena 1. 1927, ko se še nikomur ni sanjalo o grozeči gospodarski krizi. Zato so morali opustiti razne stranske načrte, ki so bili prvotno v programu. Nekatere evropske države sploh niso razstavile zaradi gospodarskega položaja. Ozemlje razstave sega pet kilometrov daileč. Zan »nivo je tudi. kako so Američani dobili denar za velikopotezno pri-rcdite-v. Deset milijonov dolerjerv 90 pršr«fitv«awiimi odboru posodile banke, k3 so izdale v t« namen posebne obveznice, štirinajst malijo-nov dolarjev pa so žrtvovali n&zstavljalci Poslopje. ka prikazuje napredfck elektrike, je .veljalo n. pr. po'drug miiftjoo dolarjev. Razstava se ponaša z dvema ogromni'm a jeklenima stolpoma, kateri ii vsak je visok 200 m. Med njrma teče žična železnica, s katere je mogoče prrgtedcaid vse razstavišče. Zdaj skrbi prireditelje raastatve sexno kako bodo pokrilfi izdatke za »Stoletje r*-predlka«. Samo za pona>%-ne-»«o desetih milijonov dolarjev posojila mora ofoiskaži esjt-stavo najmanj 30 mili'jo,nov Vju-cfi. Organi-zatorj.i pa 90 optimisti im pjnvi jo. da bodo vnovčili do 1. novembra ne ie deset, ampak štirideset dn petdeset nrifrjooov dioiiaršev vstopnine. Ce se bo to zgodiio, bodo kl juči H svojo atrakcijo z mastrvra cW>i&-kam. Nove čelade v italijanski vojski Gandhi je zaključil svoj tritedenski post z občudovanja vredno energijo. Ta slika je bfla posneta v začetku po6ta. Zdaj ne more Gandhi več sedeti, niti se obrniti, tako je oslabel. Celo govori z velikansko muko Italijanska vojska je dobila zadnji čas nove jeklene čelade, v kakršni se je dal foto grafirati tudi Mussolini na konju Skok s padalom iz višine 9000 m Znani angfleški letalec Joh. Tamum j"e prijavil prošlo sredo Angleškemu Aeroklu-lu svoj najnovejši sveto-vnrii rekord za skakanje s padalom Tarnum ie skočil iz letala v višini rvm uporabljali atai-mrirj ;«n njegove z^rtine, ki p« so imele to veliko napako, da jih je rada napadala rja ter jifh uničila. Pleskanje aih.*mnnBja .je bilo draga reč. vrhu tega pa še nezanesljivo. Zato po»d»r>aivtia jo 9trokovr»iatkii z velikim veseljem hidror.aH-j, kri rma baje srojstvo, da uspešno kljubuje r f im sliSreim newi>o-sttim. HidTAnah"j sestoji v glavnem iz a^umi-minija, pomešain pa je z magnezijem in manganom. Ta zlitim daje izvrstno snov. ki j*i prerokujejo posebno veliko prihodnost pri izdelovanju avijonov. Ravnatelj massplnskega zavoda pri Društvu aarodov Železniška nesreča pred vrati Londona Horatio Bottomley izdajatelj znanega časopisa »John Buli« je umrl docela obubožan v 73. letu svoje dobe Smrt otroka v narkozi V Dunajskem Novem mestu je poskfe mati štiriletnega Karla Panzenbocka k zobnemu tehniku Jožefu Josefvju, da bi mu iz-drl več zob, ki so ga zadnje čase mo«no boleli, j ose t v je narkotiziraJ otroka z etrom in mu je izdrl tri zobe. Ko pa je bik operacija končana, se je zobni tehnik močno čudil, da se pacient ne zbudi iz 'manif. Poskusil je vse mogoče, da bi iai.tioka obudil k življenju in je poklical celo občinskega zdravnika, da bi mu pri tem pomagal Vsi napora so bili jalovi. Ko so pozneje obducirali truplo, so ugotovili, da je kriv smrti zobni tehnik, in sicer zategadelj, ker zobni tehniki načelno ne smejo uporabljati narkoze. Otroka rešil, sam utonil V Lobavi nri Dunaju je te dni utonil neznan moški* ki je skočil v vodo, da bi rešil nekega potapljajočega se otroka. Vreme je bilo tisti dan precej hladno, kopalcev malo. Nekaj otrok je kljub temu začela skakati v vodo. Pri tem bi bil kmalu neki deček utonil. Neznan mošta, star 40 do 45 let je, videč grozečo nesrečo, planil v valove, prijel s smrtjo borečega se otroka in ga o d sunil proti bregu. Medtem, ko se je" deček že postavil na noge, pa je izginil v valovihe neznani rešitelj. Pozneje* so ga prinesli iz vode, toda vsak poskus. da bi ga obudili k življenju. ostal zaman. Tisoč mark za nemšM vizum v Avstrijo Nemčija je napovedala Avstriji pe-Bvoa-to tujsko-prometno vojno. Uvedfla je za potnike, ka potujejo v Avstrijo po 1. juniju posebno takso za vizum. Taiksa znaša 1000 mark S tem ukrepom je do nadaljnjega izpodrezan vsak tujski promet tz Nemčijje v Avstrijo. Stvar utegne imeti m avstrijsko narodno gospodarstvo usodr« posledice. Anekdota »Zakaj se pa Ione prav za prav »ve po. roči?« »Ima previsoke »liteve.« »Kaj pa zahteva od svoje bodoče žeoe*< j Zah teva, da bd bi la lepa, bogata in umna.« »Zakaj neumna?« »Cisto preprosto: če nI lepa ta beg-ata, ie noče on, če ni neumna, ga pa ona no. če.« Vsak dan ena Schmclifig se bo oženil Kakor poroča berlinski »Tempo«, se bo oženil nem.šk- prvak v boksarskem športu Maks Schmelin,o »akoi po svojem povratku s sedonie ameriške turneie s filmsko igralko An; Ondro Poroka bo predvidoma IVVP d'11' in, i^i SaMet ▼ kopalnici profesor v .-irsonval Te dni so se vršile v Parizu in po mnogih krajih civiliziranega sveta slovesnosti v počast velikega francoskega fizika in zdravnika Arsena d'Arsonvala. Z njegovim imenom je združena danes velika in važna stroka zdravilne vede, tako zvana terapija z visokofrekvenčnimi toki. Bil je pa tudi med pionirji znanosti o električnih valovih, ki igrajo v modernem življenju tako veliko vlogo. D Arsonval se je rodil kot kmetski sin g. junija 1851. v Laborieju. majhnem kraju francoskega osrednjega platoja, študiral je medicino kot učenec Claudea Bernarda in Browna Sequarda ,ki je jima pozneje sledil na Francoskem kolegiju. 2e v njiju laboratoriju se je vneto bavil s fizikalnimi problemi in skoraj ni bilo tedna, da ne bi nastopil s kakšnim novim, duhovitim izumom v pomoč eksperimentalnemu biološkemu raziskovanju. 1876. je postal doktor medicine, 1882. ravnatelj laboratorija za biološko fiziko na Francoskem kolegiju, 1888. član Medicinske akademije, 1894. član slavne Akademije znanosti in redni profesor. Nešteti so izumi, s katerimi si je bil že dotlej zajamčil trajno mesto v zgodovini znanosti. Med drugim je bil izumitelj zrcalnega galvanometra, novega elektromagnetskega telefona, miofo-na, ki spreminja mišične gibe v zvoke, in drugega. Izum, zavoljo katerega ga svet danes najbolj slavi, pa je v zvezi z odkritjem visokofrekvenčnih valov v prostorju po znamenitem fiziku Heinrichu Her-tzu. čim je d'Arsonval zvedel za Hertzove poskuse, si je zgradil oddajnik za njegove valove in je z njim izvršil tako uspele poskuse, da je lahko že v februarju 1891. nastopil s senzacionalnim referatom o vplivni visokofrekvenčnih valov na organiz- me. Poskusna oseba ie držala električno žarnico za njeni dovodni žici v rokah in pod vplivom električnih valov je pričela žarnica brez neposrednega kontakta z njimi goreti. Tako je dokazal v javnosti kot prvi, da gredo visokofrekvenčni toki skozi človeško telo. v bistvu gre za uporabo električne oblike, ki jo danes poznamo pod imenom »Teslovi toki« in naš slavni rojak Nikola Tesla je tudi v resnici kot prvi eksperimentiral z njimi ,nastopil pa je v javnosti s svojimi odkritji šele v maju istega leta. V ostalem sta oba moža s svojim delom zasledovala povsem različne smotre. Dočim je bilo Tesli za praktično tehniko, je d'Arsonvala zanimala v prvi vrsti uporaba visokofrekvenčnih tokov v medicini. Raziskal je učinke teh tokov na temperaturo seči in dihalnega zraka, na rast bakterij itd. 2e tedaj je ugotovil, da zadržuje obsevanje bakterij z visokofrekvenčnimi toki njihovo rast — stvar, ki se je v povojni dobi po drugih ljudeh obudila znova pod šarlatanskim imenom »smrtnih žarkov«. žal da je bil d'Arsonval veliko preskromen, da bi hotel s svojimi odkritji nekoliko bolj energično stopiti v javnost. Tako se je moglo zgoditi, da je visokofrekvenčna terapija nastopila zmagovalno pot v svet šele v naših dneh in po zaslugi drugih raziskovalcev, dočim so bili na d'Arsonvalove izsledke pred tridesetimi in več leti že povsem pozabili. A danes vemo vendarle prav dobro ceniti njegove zasluge in njegov primat v tej stroki zdravstvene vede. doslej namestnik komisarja Društva narodov v Gdanskem, je bil imenovan za ravnatelja Manjšinskega zavoda v ženevi. Novo mesto bo nastopil v jeseni Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strekovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kje bo prihodnja oliinpijada? Do nedavna je olimpijski odbor smatral za. kraj prihodnje olimpijude Berlin. V Berlinu se je, kakor je biiio sklenjeno 1. 1931, j hntfi že obrazoval olimpijski odbor, ki ga je Hitlerje/ rež m zamenjal s komisarjem Proti temu je takoj protestiral predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora grof BaLHet—Latour, kii poudarja, da smejo olimpijske igre organrzmrati samo pooblaščenci vrhovnega komiteja. Nemška vlada k teinu še ni zavzela stališča, toda govori se, da bo afhnpijski odbor premestil olimpijado na Dunaj. V to svrho se bo že v najkrajšem času sestal mednarodni olimpijski ndbor, kii bo razpravljal o svari pred zasopnrlki 44 •dinžav. Iy Arsonvalova kolajna Kaj je mogoče v Londonu V gosposkem krrvdonskem VVestendu se je te dni primeril nečuven napad. Neki ju-ve?ir se je vozil z avomobilom in je nosil pri sebti vrečico z diamanti, vredn mi oko-lu 5 milijonov dinarjev. V ulici blizu pa leče St. Jamesa sta draguljarjev avcmobil nenadoma blokirali dve voz,ili. Iz enega so plainili roparji in pobili šoferja diUtg-uJjar-jevega avtomobila z udarci na tla. uplenili vrečico z dragulji ter jadrno pobegnili v drugem avtomobilu. Polička je takoj, ko je bila obveščena v predrznem capadu, uvedila zasledovanje zločincev, ki pa doslej še ni prineslo uspeh«, Milijonasr in slepar Ma postaji Raynes Park pred Londonom se je te dni iztiril vlak. Pri katastrofi je bflo 6 oseb usmrčenih, 40 pa ranjenih Smrt bivšega milijonarja in sleparja V Londonu je umrl v 73. letu svoje dobe bivši milijonar in slepar Horatio Bot-tomilev. Mož je bil prvotno advokat tn je izdajal razne niagazine Potem se je lotil politike, bil je od 1. 1006 do 1«12 poslanec v londonskem parlamentu po vojni pa je zagrešil takšne finančne špekulacije, da ga je sodišče obsodilo na sedem let prisilnega dela. Mož, ki sms svet dolguje več hvale kakor ma je dal slave e> ( Danec Rosting iS O R T Madžarski gost v nočni tekmi V četrtek 1. funija ob 20.30 bo Ilirija igrala na svojem Igrišču s budim- peštanskim FC Buda! ]Po dojeni presledku bomo t Ljubljani zopet vKieli madžarske nogometaše. Ilirija';« povabila v goste profesionalno enaj-storico trudi:mpeštamekega Budai »11« F. C., ki pripada 1 madžarski profesionalni l>gi. kjer zavzema 5. mesto. Madžarski nogomet je dobro znan že izza časa znamenitega MTK. današnje Hungarie. ki je ponesel slavo madžarskega nogometa po vsej Evropi. S!av/ii učitelji, kakor Orth,' Schaffer, Konrad, in drugi 9o ustvarili znano nv>Jzarsko šoto. ka je bila dolga leta vzor. Kenome se ye se danes obdržal in sp^ ja trojica U;-pcj't, Ferencvaros in HuKKj&ria m?d evropsko elito. Tri trije tvorijo razred sebe. takoj za njimi pa najdemo moštvo Budai. V tekoai" sezoni ie Budai v prvenstvu poro z i 1 K. e rulet z 2:1, Roeskav 2:0 m 3:0. Szened 4:1 bivšega amaterskega prvaka Madžarske Somogv 3:0, Soroskar 3:1 in 4:2. Nem zeti 3:0, AtHa 3:2 in 3:1, dočim je 7. IJjpest.-m igral 3:3. Prarv dobro se je Buda:" dr/a! tudi? v mednarodnih tekmah. Na Dunaju so igrali z večkratnim avsfcriij-fikm prvakom Rapidcm 1:1, lanski prvak Poljake Wis!fl morala na domačih tleh v Kmkoui pripoziniatri nadmoč Buda-,a s 4:2 in 1:0 Zramenriti FC Bavero je izgubi} s 5:1. Jaiko lepi so uspehi proti francoskim profes;onalnim kJubom na letošnjii božični in tvrm>letn-t tirmeja: protfi Stade Rennars 6:0 in 6:3. OGGN v Niči 4:2 in 3:1. AS Messine v Metzu 4:0, FC Rouennaiis v Rou-enu 5:1, St.ide de Redros v Reimsu 5:1. Tudi Lahkeatfetsko prvenstvo Jugoslavije za moliva ' - ti Igrišče Primorja, sobota S. in nedelja 4. junija ob 15. Žie četrtič stojimo pred lahkoatletskim prvenstvom Jugoslavije za moštva, ki bo binkoštno soboto in nedeljo, 3. i.n 4. junija obakrat s pričetkorn ob 15. na igrišču Primorja. V vseh dosedanjih borbah je vodilni klub lahkoatletike v dravski banovini Primorce zasedel v končni klasifikaciji častno tretie mesto za vodilnima kluboma v državi. H:iškom in Concordio. Lani je Primorje na tem tekmovanju beležilo zelo velik kvantitativen in kvalitativen napredek in ie simo velika smola (diskvalifikacija dven štafet zaradi prestopa) povzročila, da si ni ;->rib:>ri! naslova državnega prvaka. Tudi drutji ljubljanski l^hkoatletski klub, Ilirija, je minulega leta pokazal viden napredek z zr.sedbo četrtega mesta v končni klasifikaciji. Letos je Primorje znatno bližje ponosnemu naslovu državnega prvaka. Ojačilo je svoje vrste z mnogimi talentiranimi atleti, ki že mnogo pomenijo v naši lokalni konkurenci. Zakaj se mu tedaj ne bi letos posrečilo ono. kar je minulega leta zamudi i- Zaradi tega naj bosta vodstvu pri nastopu v to velevažno borbo najboljši po-rn :c požrtvovalnost vseh atletov in kor-f ' it • ci disciplinirani nastop. V tem pri-ntTu smo prepričani, da bo tudi letošnji na-t >p lahkoatletske sekcije Primorja klubu in vsemu slovenskemu športu v čast :n ponos. Ilirija mora letos braniti svoj dosedarii ~'ac:ment v borbi s stalno napredujočimi i: zagrebškim Maratonom, beograjskim BSK •m in Jugoslavijo ter Pančevom. Tjdi ona je svoje vrste ojačila, zaradi česar je pričakovati, da ji bo samozavestni nistop nj atletov zagotovil dosedaj prib )rje-r.' oUcement. A t ieti Primorja in Ilirije! Na letošnjem r/a vnem prvenstvu za moštva morate vsi ""cz razlike izvršiti svojo športno dolž-iust napram slovenskemu športu, svojima kin-r >ma n samim sebi! Slovenska javnost to s polno pravico in upravičeno od vseh Vas pričakuje in zahteva! Uspehi tedaj ne t»o-do izostali! Ljubljanska športna javnost pa mora z velikim obiskom podpreti idealna priz ide-vanja naših atletov in z vzpodbujanjem čuditi jima ono moralno podporo, ki je za dosepo večjih športnih dejanj absolutno potrebna! Službene objave LNP (Nadaljevalije seje p. o. dne 24. 5. 19SS-) Upravnemu odboru se preda Jadran, ker ni oddal postave moštva od prijateljske tekme s IiorotanGm, Kranj, 30. aprila v Kranju. Poziva se, da takoj pošiie postave moštev od imenovane tekme. Vzame se na znanje preložitev prvenstvene tekme Jugo-s!avija:01imp .določene za 21. maj v Celju. Poziva se M. O. Celje, da takoj javi nov termin ,ki pa ne sme biti po 30 juniju t. 1. Nadalje se opozarja M. O. Celje, da spada prelaganje prvenstvenih tekem le v kom-petenco poslovnega odbora LNP. — Pozi-va se Bratstvo, da takoj pošlje obračun od prvenstvene tekme Bratstvo :Korotan, 14. maja na Jesenicah. — Upravnemu odboru ee preda Laško ker je zapustilo igrišče pri prvenstveni tekmi Laško:Celje 14. maja v Celin. Nadalje se predasta k. o. igralca Majcen Frir in Zupane Albin zaradi prestopkov pri imenovani tekmi. Poziva se tudi odbor za delegiranje sodnikov pri M. O. Celje, da takoj sporoči, kateri sodnik je O;! delegiran za to tekmo. Zavrne se protest železničarja proti verificiranju prvenstvene tekme Rapid:želez-v, ičar .odigrane 23. aprila 1933. v Mariboru, na predlog izjave u. o. SZNS ▼ Ljub-l ani ter sai-eznega sodnika g. Podupske-ga, da je cekma trajala točno dvakrat 45 minut, dalje Ker železničar svoje trditve ni dokumentirano dokazal. Opozarja-jo se klubi, da bo L.NP proteste zaradi prekoračenja ali zmanjšanja pri odigran ju tekem obravnava) le. ako je bil prestopek ugotovljen na licu mesta ob prisotnosti sodnika, službujočega odbornika in obeh stranskih sodnikov. — Protest Korotana, Krari, proti verificiranju prvenstvene tekme Korotan:Bratstvo .odigrane 21. maja v Kranju, se odstopi SZNS v Ljubljani v iziavo. Na. znanie se vzamejo dopisi Drava, Ptuj od 22 maja Hrastnik opr. St. 61-33 od 1» maja ZNP Zagreb br. 671-933 od maia in zaoisrika M. O. Maribor 8. in 15. maja. — Reki se sporoča na njen do- gornjeitaLijanski klubi se niso boljše odrezali. Budai je igrail s FC Torrino v T uri nu 2:2, s FC Caaale 3:0. z AC Padova 2:0. Ob priliki gostovanja v Jugoslaviji so zmagali proti Gradjanskemu s 3:1, z enakim rezultatom so odpravtflri tudi BSK Kakor vidimo. bo imela Ilirija odličnega nasprotnika. Morala bo napeti vse sile. če ee bo hotela dobro odrejati V prvenstvenih tekmah je moštvo belo-zelen'h popolnoma zataji-lo. dočim je navadno v prijateljskih srečanjih, pes v posehr.o p« še v mednarodnih tekmah dosegalo prav lepe rezultate. Pričakujemo, da se bo tudi proti znamenitemu gostu dobro odrezala. Tekma se bo vršila v četrtek 1. junija pri umetni razsvetljavi ob 20.30 Od 19 30 do pri če tka tekme bo na igrišču promenad-ni koncert. Vstopnice se dobe v kavarni Evropi pni blagajni * Nagradno tekmovanje SK Ilirije. Z ord-rom na veliko zanimanje za nagradno tekmovanje prosimo vse interesente, naj oddajo čimprej svoje odgovore v predal pred kavarno Evropo in naj jih oprem.'jo s toč-nVn imenom in priimkom, da olajšajo poslovanj« k<:misiji. Prav tako opozarjamo občinstvo, naj si omisli vstopnice že v pred-prodaji, ker »e obeta zaradi ogromnega interesa za to našo prvo nočno tekmo velik naval občinstva, saj so tribunski sedeži že po večini razprodani. pts št. 27 od 20. maja, da se podaljša rok do 5. junija 1933. Verificirajo se s pravom nastopa 3. junija 1933 za železničarja: Rakar Bogomir, Cernešek Aleksander, Lešnik Vladimir, Korent Josip, Maribor: Kraiger Henrik; s pravom nastopa 3. junija 1933 za mednarodne, 26. julija 1933 za prijateljske in 26. oktobra 1933 za prvenstvene tekme se verificira za Gradjanski, čakovac: Stipan Stanko; s pravom nastopa 3. junija 1933 za mednarodne, dne 24. avgusta 1933 za prijateljske in 24. novembra 1933 za prvenstvene tekme se verificira za Maribor: Gomol Stanislav, za Ilirijo: Bogme Simon. Vzameta se na znanje poslana seznama verificiranih igralcev Zadruge in Zagorja. Verificirajo se prvenstvene tekme Dom-žale:Reka 2:0, železničar:Ilirija 1:0. Her-mes:Slovan 8:0, Hermes:Grafika 6:0, Laško: Jugoslavija 6:2, Grafika:Jadran 2:0. špa.rta:Disk 3:2, Amater:Retje 3:2, Trbovlje :Hrastnik 3:0, Rapid:železničar 4:2. Tajnik n. Na glavni skupščini JZS, ki se je vršila v nedeljo v Ljubljani, je bil izvoljen za predsednika ban dravske banovine dr. Drago Marušič. O poteku skupščine bomo še poročali. Kamniški nogomet. Nogometna sekcija SK Kamnika se prav lepo razvija. Gostovala je preteklo nedeljo v škofji Loki proti nogometni enajstorici tamošnjega Sokola in podlegla s tesnim rezultatom 1:2. V četrtek so imeli Kamničani v gosteh ljubljanski klub, nad katerim so zmagali s 3:1. Pred tekmo se je vlila huda ploha in je dobesedno preplavila igrišče. V najlepšem vremenu so se nato igralci na preplavljenem terenu poizkusili v zanimivi in napeti igri, katero je prav dobro sodil Ivo Gju-rin. številni gledalci so se med tekmo prav imenitno zabavali, ker so imeli priliko gledati nogomet in waterpolo obenem. To nedeljo pa je gostoval v Kamniku SK Pla-ninac iz škofje Loke, v katerem igrajo sami oficirji in podoficirji škofjeloške gami-zije, ki so napravili ob tej priliki majhen izlet v Kamnik Za njihovo gostovanje je vladalo v Kamniku precejšnje zanimanje. Po napeti in vseskozi fair igri so zmagali Kamničani s 3:1. V juniju se bo vršila zopet priljubljena tekma med starimi in mladimi kamniškimi nogometaši, na katero se »stari dečki« že zdaj pridno pripravljajo, da bodo nudili mladim močan odpor. Sekcija lahkoatletskih saveznih sodnikov JLAS, Ljubljana. Pozivajo se vsi savezmi lehikotletska sodniki, ki bodo sodelovali pri državroam lahikoatletskem prvenstvu moštev in kri irmaijo »topenice, da k te izročijo najkasneje do srede 31. t. m. saveznemu acd-noiku. Savo Sancinu, Tavčarjeva ul. 1 zaradi skupne predaj« zapriseženemu ureirju v svrho kronometnio-anja. Stoparice namreč, ki rve bodo slkupno pronometriran«, se ne bodo snele v porabi jati pri prvenstvu. Koturaški Šavez kraljevine Jugoslavije, Triglavski pododbor v Ljubljani, razpisuje vsakoletno »Zvezno skupinsko vožnjo« k otvoritvi velesejma v Ljubljani v nedeljo 4. juniia. Točni razpisi so bili poslani vsem klubom dravske banovine. Doslej so se prijavili; Kolesarsko društvo Zora, Trbovlje; žSK Hermes, Koles, društvo Zarja, Jesenice; MK Ilirija, SK Zagorje, SK Vrhnika in koles, društvo Kamnik. Ostali klubi se nujno opozarjajo, da pravočasno izvrše prijavo, najkasneje pa do petka. Klubi, včlanjeni v Triglavskem pododboru se nujno naprošajo, da prineso a seboj seznam članov v svrho izdaje saveznih legitimacij (verifikacij). Obenem naj imenovani klubi predlcže načrt tn datume prireditev, katere nameravajo letos izvršiti. K razpisu »Zvezdne vožnje« točka 4 se pripominja, da si ljubljanski in okoliški klubi izberejo lahko »poljubno« progo, seveda ne izpod 20 km. Glavno je, da se glede prihoda na cilj ravnajo točno po razpisu točke 5. ASK Primorje (Nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za drugo skupino. (Lahkoatletska sekcija). Vsak dan od 15.30 naprej obvezen trening za vse lahkoatlete, važen zlasti za vežbanje predaj« štafet. MK Ilirija, Ljubljana, Redna važna od-borova seja ln sestanek članstva obeh sekcij danes ob 20. v restavraciji »Fritz«, Tavčarjeva 4. ŽSK Hermes. Dttnes ofe 20. prt Befifcu »eja efeeku-tivnega odbora. N« sejo »e po-zavata ob 20 45 Plež Jos. in Jogtii Vinko. — Nogometna sekcij« ima danes sejo sek-eriskega odfcora ofo 21. Hermesova kolesarska sekcija. Pozivajo se vsi člani diikačl Kačift, Zanoškar, Ke-sič I.-IL, Kopecky W„ Prodan, Kistin in drugi na sestanek v četrtek l .junija ob 19. na našem igrišču. Zaradi razgovora o ■tartu ln progi za velik« propagandne klubske skupine itruIu® TOČnje, ki jo prt* redi Triglavski pododbor ▼ nedeljo 4. junija dopoldne k otvoritvi Ljub. velesejma. Kdor se hoče udeležiti t« propagande, naj se javi na sestanku. TKD Atena (bazenska ee&orja). Danes od 18. naprej obvezni trening za ve« igralke. Iz življenja na deželi BOGOJINA V PREKMURJU. Dne 20. t. m. so nastopili v mariborskem Nerodnem domu fantje in dekleta vz Bogojine, d« pokažejo občinstvu starodavne šege oa »gostuvanju. Da je prireditev v vseh ozi-ršh tako dobro uspela in da so izletniki odnesli iz Maribora ta.ko lepe spomine, se morem v imenu nastopajočih zahvaliti Ljudski univerzi, ki je izlet denarno podprla in napravila potrebno, da se je nastop tako gladko izvršil. Posebno se zahvaljujem predsedniku g. inž. Krkovcu, profesorju g. Dtu-zoviču in blagajničarki gdč. Ažmanovi, ki 90 goste pozdravili m jih spremljali na vseh maribarskih potih in tako pripomogli, da je b;.lo bivanje v Mariboru na.d vse prijetno. Posebno je zbor ganil sprejem na dvo-riešču Narodnega doma. kjer so jim želeli dobrodošlico zastopn k mariborske občine g. Rodošek. profesor g Druzovič. komi vikar g. Kolenc in zastopnica Ženskega društva, ravnateljica 2a. Stupca. Vsem iskrena hvala. — Zehvaijuijem se vodstvu Hano-vinsike vinarske šole, predvsem profesorju g. Šiftarju in drugim, ki so bili tako prijazni, da so izletnikom razka/ali šolo in jim nudili okrepčilo. — Iskreno se zahvaljujem vsem darovateljem cvetja in gospodičnam, ki so okiitiile fante in dekleta s cvetjem in pomagale pri kraišenju odra! — Nam vsem ostane obisk v Mariboru v neizbrisnem spominu, nepozabne bodo ure, ki orno jih preživela v družbi mariborskih bratov in sester. Kličemo Vam: Na veselo svidenje v Slovenski K na j ni! — Oton B rekih, vodja. KRANJSKA GORA. Predsedmvštvo ape-koijskega sodišča v Ljubljeni je dovolilo, da se do nadaljnjega spet vršijo po dvakrat na mesec uradni dnevi na Jesenicah. Vršijo se kakor prej. namreč vsak prvi in tretji četrtek v mese-cu v pisairn-išlkih prostorih mestne občine. — Premeščen ie sodni kanc'.ist g. Šoree Anton k sreskemu sodišču v Delnice. G sorec je bil zaradi mirnega značaja zelo prilzubljen. — V četrtek 8. junija nas posetii potujoča kmetijska razstava, na kar občinstvo že danes opozarjamo. Za predsednika zadevnega pripravljalnega odbora je bil izvoljen agil-ni g. Peterman. IZ SELŠKE DOLINE. Zveza bojevnikov priredi na bimkoštni ponedeljek 5. junija v Suši nad Železniki, tabor bojevnikov, udeležencev svetovne V0'»ne. V ta namen bo ob 10. maša za tovariše, ki so umrli med svetovno vojno. Po maši bo zborovanje, na katerem bodo gvorili odborniki osrednjega edlbora zve-ze bojevnikov gg. Bonač Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Torek. 30.: Zaprto. Sreda. 31.: Tartuffe. Sreda. ČJtrtek, 1. junija: Okenee. Premiera, Znižana cene. OPERA Začetek ob 20. Torek, 20.: Andrč Ckčnier. A. Sreda, 31.: Marta. C. Četrtek. 1. junija ob 16.: Samson in Dalila. Dijaška predstava. Znatno znižane eene od 20 Din navzdol. Izvin. ★ Poslednja premiera letošnje seiije v drami bo v četrtek češka veseloigra »Okence«, delo igralk? Olge Schiinpflugove. Komedija, ki j» izredno duhovita in zabavna, je osvojila na mah vse češke odre, odlikujejo io posrečeno risani značaji in duhovita vsebina. »Andrč Chenicrc, izvrstno oparno delo, ki se s tolikim uspehom izvaja v naši operi, se ponovi dr?vj v premierski zasedbi. Sprememba repertoarja je bila potrebna zaradi smrtnega primera v družini e. Banovca. Poslednja dijaška predstava v operi bo v četrtek ob 16. velika Saint - Saensova op »ra »Samson in Dalila«. Opozarjamo na to predstavo dijaštvo pa tudi ono izven Ljjbijane, da »edai ob priliki izletov porabi ugodno priliko in poseti izvrstno operno predstavo Torek 30. maja LJUBLJANA 11.15: šolska ura: Vodovje naše zemlji (M. Zor). — 12: Potujoča kmetijska razstav«. — 1215: Plošče. — 12.40: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 19: Nemščina. — 19.30: Naša mala letovišča. — 20: Prmos koncerta iz Prage. — 22: Čas. poročila, pranos iz kavarne »Zvezdi«. Sreda. 31. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. _ 18: Angleške plošče. — 18.30: Jjnaki današnjega časa. — 19: Prjnos programa iz Zagreba. — 22: Cas. poročila. — 22.15: Radio - jazz. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 15.30: Klavirski koncert. _ 16.30: Narodna glasba. — 19: Prenos iz Zagreba. _ Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 19: Reportaža. — 21: Klavirski koncert. — 22.10: Godba za plee. — PRAGA 19.30: FVenos opere iz gledališča. — BRNO 19.25: Godba na p hala. — 20.15: Ruske pesmi. — 20.35: Orkestralen koncert. — 21.20: Vojaška ura. — VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 20.15: Komorni koncert. — 21.25: Zborovsko petje — 22.25: Plošče. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. _ 17: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19: Večer Millfickerjeve glasbe. — 21.15: Mešan pro-eram. — 22.45: Plašna glasbe na ploščah — BERLIN 20.10: Prsno* koncerta iz filharmonij«. — 22.25: Nogometna tekma Berlin Pariz. — Koncert orkestra. _ KONTGSBERG 20.10: Plesni večer. — 21.45: Literaren program. — Lahka godba. — MCHLACKER 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Monako-v?ga. — 21.25: Bra.bmsov godalni kvintet v F-duru. — 22.45: Nočni koncert jz Monako-vega. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 19.10: Koncert na Čelo. _ 2035: SluSna igra »HaTdn«. — 22.35: Lahka in plesna glasba — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.45: Večer lahke glasb«. — 22: Preme !n Varnor Josip !z LfnWJ«ae. Po-roldne ob 2. bo skiotrtično predavanje tov. Vertica o civihiem in vojnem letalstvu v Sokolskem domu v Železnikih. Vabljeni ste vsi tovariši iz svetovne vojne*, da ss nde-leiate io pripeljete s seboj znance i« priia-te>rie, da man i fesi« ramo za svetovni mir, bratstvo, svobodo in pravičnost Iz Novega mesta n— Akademski pevski zbor bo pr',redil v petek 2. junija ob 8. v Prosvetnem domu koncert samih moških zborov pok. skladatelja Antona Foersterja. Koncert je prirejeni v počastitev spomina moža, ki ie eden najboljših naših skladateljev, obenem pa reorganiizator in odfečen pevski pedagog. Zato smatramo za potrebno, da vse No-vomeščane m okoličane opozorimo na to prireditev, da se je udeležijo, ker uspehi, ki jih je dosegel ta zbor na svojih nastopih. dovolfi glasno govorico o njegovi trmet-n'šiki viš;-fi!nw. P^Mspefa % feOTidfirme atikazni F« . . 83B br«»pUii« pri Ovi Zoiies, Jena, K. pravno txeU>p-u Jo^poeicTi^o, ?ra«L pofo. prfti. 411, Mj-1. E>r»i&o-?*:6» «i. 9. JENA Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, erar LjnMjana, Sv. Petra c. 98 Kupim vacunm izparilec (Vacuumverdampfer) iz bakra tn vacuum omaro za sušenje (Vacuumtrockenschrank,l rabljeno popolno z vsemi pripadajočimi deli- Ponudbe pod šifro »Vacuum« na oglasni oddelek »Jutra«. 6522 Žensko pisarniško moč mlajšo z znanjem ju-goslov. in nemškega jezika, korespondence in knjigovodstva sprejmemo 1. julija. Zaposlenje sezonsko pri aksportni trgovini na deželi razen tega bi po potrebi pomagala v detajlni trgovini. Pogoj veselje do dela, poštenost in spretnost. Stanovanje in hrana v hiši. Obširne ponudbe z zahtevo plače na oglas, oddelek »Jutra« pod »Export 7«. 6557 Svetovno znani eksperimentalni psiho-grafolog KAR MAH v Ljubljani. Obiske sprejema od 10.—12. in od 3.-7. hotel »Soča«. Odgovarja na došlo korespondenco. 6559 KORISTITE SKUPNOSTI! Ne pustite propadati koristnih red, ki jih ne rabite več. Ponudit« Jih ▼ »Jutrovem« malem oglasniku, ki vam bo dovede! dovolj hvaležnih kupcev. VELIKE GALOFNE IN KASAŠKE MRKE za btnkošti 1 to 5. junija ob uri na vojar-škem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. 6558 SKUPNE NAGRADE Din 50.000.—. Reprezentančno sfanoTaiiie r prvem nadstropju palače r centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem kom-fortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 6560 9glasi v „Jutru" imajo siguren Prisrčna hvala vsem, ki so našo srčnodobro, nepozabno mamo. omamo, taščo, sestro, teto itd., gospo Antonijo Mrak-feše TRGOVKO ▼ bolezni z obiski razvedrili, Ji podarili prekrasno cvetje in jo tako polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti. Bog plačaj prečast. gospodu patru Piu, kateri $ je z nepopisno rahločutnostjo podelil sv. zakramente. Ljubljana, dne 30. maja 1933. Žalujoči ostali. James Ofrrer Cunrootf: 14 Hei divjine Roman Zaspal je. Bflo je globoko, Madno spartie; spanje ob senčnem tolmunu, pod perotmi vetra, ki je rahlo šepetal v vrhovih čudnih dreves, med tem ko je nekje blizu tiho curljala voda. 6. poglavje. Davidova zmaga Po viiiar.ru je zasišjalo solnce. Zimsko solnce je odevalo vrhove dreves v veselo zarjo, ko je Thoreau vstal in zakurili v veliki peči. Ura je bila devet in mraz je bilo da nikoli tega. Ivie je debelo pokrivalo okna, m solnce, ki je sililo skozenj, ga je pokrivalo z zlatimi in srebrnimi lisami kakor okna starih katedral; in ko je lisičar odprl vrata svoje koče, da bi pogledal na toplomer, je začul pokanje zmrzali v debeli dreves okoli koče in v tramov.ru njenih sten. Vsako jutro je pogledal na toplomer, predenj je šel kurit; to je bila njegova stara navada, zakaj najprej je hotel vedeti, ali je bila noč dobra za njegove lisice m ah je bila za kosmate gozdne živali premrzla, da bi bila mogla katera zaiti v pasti. Petedeset stopinj pod ničlo — to je bi! mraz, ob kakršnem je še ris rajši tičal v brlogu, kakor da b i s.i polnil želodec, m Hioreaujeve pasti so bile navadno prazne. '1 o jutro je bilo sedem in štirideset stopinj. Zazeblo ga je, da se je kar zdrznil. Nato je obstal na pol poti k peči in osupnil. Snoči, ali bolje. davi. preden so bili legli spat, mu je bil oče Roland zabieil. naj zjutraj ne ropoče, da bo mogel David vse do- poldne spati; rekei mu je. da je bolan !n izmučen m da potrebuje počitka. Zdaj je pa sta! med vrata svoje sobe, še preden je bil ogenj zakurjen — pet let mlajši, nego je bil videti snoči, in mu je veselo kimal. Thoreau se je zarezal. »Bo-žu, m'sieu.« je rekel v svoji krftski francoščini »Rečeno m1 je bilo. naj ne ropočem in vas pustim, da boste spali,« je dodal, kimaje proti mi s i iona rje vim vratom. »Solnce me je zbudilo.« je odvrnffl David. »Stopite semkaj, da vidite!« Thoreau je pristopil k njemu, in David je pokazal na edino okno svoje čumnate, ki je gledalo proti vzhajajočemu solncu. Tudi to okno je bilo pokrito z ivjem. in to ivje je žarelo kakor zlata žerjavica. »Mislim, da sem se zdramil zaradi tegale.« je rekel. »Vsaj moje oči so bile uprte v to, ko sem jih odprl. Prekrasno je!« »Mraz je zeio in ivja je dosti,« je dejal Thoreau. »Pa se bo kmalu o tajalo, samo da zakurim. Potem boste videli solnce — pravo solnce, m'sieu.« David ga je opazoval, ko je kuril. Prijeten občutek ga je navdal, ko je začul prvo prasketanje ognja. Spal je bil dobro, tako trdno, da ni v vseh šestih urah. ki jih je preležal v postelji, niti enkrat odprl oči. Že mnogo mesecev ni pomnil toli dobrodeinega spania. Nova toplota mu je utripala v krvi. Glava ga ni bolela. O tisti zamolkli bolečini za očmi ni biflo niti sledu. Dihal je laže. zrak mu ie prihajal v pljuča kakor dobrodejno krepcilo. Bilo je. kakor da bi bile te ure prečudnega spanja odstrarniile iz njegovih žil nekakšno strupeno navlako. Ogenj je prasketal. Ulil je v velikem dimniku, in debele, smolnate klade so polnile kočo z rožnatim žarerrern. Thoreau je n drv, toplota se je veselo širila in Cene malim oglasom Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega i n reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«. »Kapital*. »V najem«, »Posest«, »likali«. »Stanovanja odda«. »Stroji«. »Vrednote*, »Informacije«, Živali«, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za z njo vred je zalivala kočo prijetna dišava smrekove smole in gorečega balzama, David sa je pomel roke. Prav tedaj je stopila v izbo Marie, spletaje drugo izmed svojih dveh težkih, bleščečih črnih kit. Pokimal jri je. Marie se je nasmehnila in pokazala bele zobe; nene črne oči so se zarskrile kakor oči mlade srne. Čudna radast ga je prešinila, kakor da bi se razveselil v Thoreaujevem imenu. Thoreau je bil srečen človek. Obraz njegove Kridke je pričal o tem. Oba sta bila srečna. Bila sta srečna, kakor le moreta biti mož in žena. Thoreau je bal razbil led v zamrzlem čebru in mu je pravkar nalival vode. da se umije. Tudi ledena voda za jutranje umivanje je bila Davidu nekaj novega. Odločno je potopil obraz v skledo. Drobni koščki ledu so ga zbodli v kožo, in hlad vode ga je izpre-letel do mozga. Zobje so mu šklepetali, ko se je otirai z vrečevinasto brisačo. Za njim se je umila Marie in nazadnje Thoreau. Ko si je Marie otrla obraz, so ji bila lica vsa rdeča, in ogenj jih je oblival s temno zarjo. Thoreau je slastno prhal in čofal po svoji ledeni vodi in se nato drgnil s hrapavo brisačo, dokler se nista jabolčno-rdeči lisi na njegovih licih svetili kakor žerjavica, ki jih je obsevala. Vse to je opažal David z nenadnim, čudnim zanimanjem za majhne podrobnosti; še dolgi, spretni obrati Francozovega noža. ki je rezal veliko, belo ribo. ki je bila namenjena za zajtrk, so se mu zdeli nekam posebni. Opazoval je Marico, ko je valjala debele rezine v rumenkasti rženi moki, in radostno vlekel na uho, ko so cvrčale v razbeljeni masti. Vonj ribe, ki jo je bi'l Thoreau šele včeraj vzel iz mreže v zamrzlem jezeru, ga je takoj navdal z občutkom lakote. To je bilo kaj nenavadno. Bilo je takisto nepričakovano kakor vse ostalo, kar se je bilo že zgodilo. David se je čudil in strmel nad samim seboj. KcS« >*&<- mo»M» pot nika. p.<»č» mi vsako 50 va ,-anje naslova ali za šifro 3 Dvn. — K >i»r Sjir au. e. ;.'a 4« bedeli« po 1 Din: ta ia »Oje naslova ali M fcfrs pa 5 Din. (5) Zastopnika t mtekla-sk: -t »ki išf«n m dravske banovino. Po-nadbe na Pub 'citas, Za-rreb. Ew» ». I"*' i>r- 10458-5 rOglasč tr» značaja po 1 Din za d« ,ifi"> nabora ali za . Šifro 5 Din. — Oglasi i ««Mvalaera snača'« i"> I vsaka beoeda 50 par: j ja iln^nie naslova av i «» Sifr* i« S D;n. Prodam kniipo O"- S'-hu r ior Mascbinen-techn'kers. L»hrnueh rum P^h«Tiinte"-ii>h:. 17 ivn \'< ^ ..H v S »k« J99. Jančigajeva pot. b i-zi. ee.ovškt- iu.un.4-»- 16680-8 V^aka tR»se.ia 50 par: sa (i.i n ie na«!ova ah ia iifro r>a S Din. (1) Vsakovrstno žensko osebje kutiariee. sobarice, dekleta ia razni deia Itd., dobe m-«t* v Be-.gradu preko b:r"'a *Cea'r«l«. Vagina 6. Beograd. 14078-1 Korespondentinjo p rf'.k'M sprejmemo takoj. Sat« prvovrstne re-f »ikTa®-An-> naj pošljejo ponudbe z navedbo referent na oglasm' oddelek »Jutra« pod »Zanes'j:va in samostojna«. 16700-1 Revno dekle b-et staršev, zmožno šive-npletenja in gospo-d-njetva. t-*y!: rji:', t- .J-' ui:-č. Rimska (« »t, 2/in. 16706-1 Prcdajslko ;n blagajničarko r-.p^rvp <14e-V-k »Jutra« pod »N^n^T^p ti r»rvim«. lt>7(X)-l Praktikantink) i.-^rve '.U'i)a.tij>06'*i. z znali ■ m A*roj»"p:> a, »tMio^r«-f: j-e i.Ti e^rent. ne-mščine. M>rp :int«niio takoj. — Pfl-n i-lbe » fotografij« pod »I.^na pniiika« n« oddf: '-k »Jirra«. 1(VT!1-1 Mlado natakarico eve^nt. začetnico »premem takoi. Naslov v oglasnem o«l'i('i;ku »Jutra«. 16099-1 3_4 pletilje 7.a trikotažo, »jirejme no-v-iunannvij-ena to-varna v Sara;«Tn. — Poroidbe na »Jug^T.eiphir«, Sarajeivo. lS»jt.r°bnejš-o o>b!ek«'. — J-u'ka PoTŠnar; u6t. v n.. gost. v Kokri št. 10. 1(5T3S-1 Postrežnico iStoTO. Vir='ov v og'3=(n<*m oddoikti »Jutra«. 16T15-1 Vrtnarja mlajšega, marl jrvpiga, fto-lidnega, pnSte^netra in »podobnega išifrem za pn-prtni-no in cvptMčarp+vo. nastopiti 15. junija. Sagi o v pove Pg!as»vi »Jutra«. oddelek 16694-1 Mlajšega brivskega pomočnika »iTvroi-me takoj v stalno Martuia Mariian. 1674.1-1 Slikar, vajenca močnega, [vnjt-enih staršpv tšprejm« takoj Ivo Tanse'. Trbovlje I. 16737 44 Vajenca v tr2*oviTvo m'-?anega blaga sprejane Hovar, Tvrše-va ulica. 167.17-44 Vsa.ka 50 (»tr: za d.venje naslova ali r.a Šifro f« 8 Din. (2) Natakarica zmotna. p-'tn« re poite na sta-a 22 i«, išfte »a me^fervi«. Cenj. pomtdbe na podružnico »Jutra« t Celjan Pf>d »Priku.pljiva«. 16563-ž Žena uradnika sre0"!jih let. išfte m—kot boljša hotelska t«oban<-a aU ? kavarniški k u bi nji. bu-ffe -.u »!i kot pomoč gospod' njn. mtvroma k otrokom ta npm$ko konvenacijo. Po nudbe t»-->d Šifro »G^vrieeen naft« na o^risMtK oddele^R »Jutra«. 19467:' Samski mater vojaš&rae prosit,, dobro ver-ii:an v pcijedele-tvu, iii-i-noreii in »adjare-tvu, želi odgo^arjajoč-e mesto. ponudbe na ne flor: Ignac Geiser. Bratislave!, Polen-sa.k. Moškatijci pri Ptuju. 164 41-? G. Th. Rotman: Vrtisir.rček in Šilonoska na delu 63 Nu, to je bilo Brkaču po godu, zakaj, verjemite mi, nič prida ni ta grdoba! S pravo slastjo je odprl težka vrata in naju brcnil pod hrbet, da sva na onem koncu luknje trčila z glavama v zid. Res lepa reč. takšno ravnanje z dvema ubogima siroma- koma ! Mizar pri-de-n in pošten, brezposeln — proč i usmiljena tre« za namestitev. Ima svoje >rodje in gre tud' za 'hišnika. Na*iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16701-2 Vrtnar-sadjar obenem šofer i5{-e služIlo za uikoj. Gre tudi na dežeio. Cenj. ponudbe na ogWn.i oddelek »Jutra« pod »Vrtnar 1963« 16726-2 Absolvent 4. razr. meščanske šole odliftnjivk, vesten, peda.nt, išče primerno službo — v občimi ali kjerkoli — v začetku tudi prakse. Ponudbe poslati na ogas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Ab&ol vent«. 16724-2 Pletilja nogavic snrejine delo (tudi pod-pletavamje) na dom. Šiška. Kavškova ulica 5. pritličje, desno. 16714-2 Mlado dekle zmožno vseh hišnih del in kuhanja, želi mestio [Ti boljši obitel'ji. v kavarni aii hotelu- Event. sprejme službo sooarlce. Naslov v o-glasnem oddelku »Jutra« 1674.5-2 Trgovsko nobražen gospod 7,la«(j v tekstilni stroki, išče M.poftlenje. Sprejme tudi w«poa f»u j 1 Din beseda; «a d» j jan.ie naslova a(i za ; šifro 5 Din. — Oglasi ; socialnega znaAaja vsa j ka beseda .79 par; 1» j dajanje naslova aLi za [ fcfno pa 8 Din. f«) j Ure za birmo na branil ne km »lice prodaja Ivam Pakii. Ljubljana — Pred škofijo 15. 16175-6 Cevi [varne, pocinkane — ter dva parna kotla naprodaj v Bohoričevi ul. št 33. 16706-6 Kopalno peč dobro ohranjeno proda, in opremljeno sobo odda Franc šušter. Cerne-tova 31. 16722-6 iR« beseda 1 Din: ta iaianje naslova al' M Vfro 5 Din. '35' Vsakovrstno zlato kupuje f«o najvišjih cenab CERNE - juvelir Ljubljana. VVolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje na=lova aH za šifro pa 5 Din. (12) Prijatelji starin! Naprodaj imam več raznih lepih starinskih oprav ta 6 sob ter več posameznih kosov pohištva, slik, ie sten-cev. ur, visečih sve tiljk i.t d. Cene ni-7.ke. — Viinograds-ka 6A/1. Zagreb. 16061-1? Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslov* ali ta šifro pa 5 Din. (161 Posojilo 80.000 Din za nakup hiše v Celju Iščem. Vknjižba na prvo mesto. event. dam oskrbo ln stanovanje. Dopise na podr. »Jutra« v Cellu pod šifro: »Hiša v Celju«. 16658-16 Posojila proti dolgoletnemu »dpi« čeTra-njn. t* razdoliitev nakup najrazUCnejšib pre mičnio in nepremičnin za loto itd.. podeHjTlie: »Mo bi1', ne ta d ^u ga«. Ljubljana Mestu: vrjj 25T. Išč«- pov *od poverjenike! 14387-16 Gotov denar posoja na ugodno odplačevanje »Zadruga«. Lrub';a-na. poŠt™ predal 49. Ze od-"ovor priložite znamke. 16734-16 6000 Dm posojila proti mesečneim« odplačilu išč.em za spi>polni'tev delavnice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odplačilo«.. 16747-16 Vsaka besed* 1 Din: za dajanje Basista aH za Mfro pa 5 Din. (30) 10 stavbnih parcel po 600—1000 m2, prodam nri kolodvora v Vižma.rjib Sprejmem tudi viožne k nji 7/ce Pojasnila v Vižniar jd-h št. 100-59- 16070-20 Parcelo 500—1600 m'. pripravno za ta-kojžnjo zidavo, v severnem delu Ljubljane takoj prodam. Pojasnila v Podmilščakovi ulici 11. 1670--20 Lepo stavb, parcelo proda Franc Snfiter, Čer-n pIatva 31. 16731-20 Vilo kupim v Ljabljani ali iw;b"«.!« oko-^ii. — Po-nudb" z na vedbo cene pod »Vila« na o-giasni oddeiln — za 750 Din pa istotam naprodaj ženski šivalni stroj Naslov v ogas.m-m oddelku »Ju.tia«. 16703-21 Trisob. stanovanje komfortno, so",no.no, s plinom in kojialnico oddam 7. avgustom na B1 e:w<;-ieo-vi e-er»i št. 9 11 — levo. 16732-21 Komfortno stanovanje v ».pm.ni. pet lepih sob z vsr-mi pritiilinam.i, v U. nadstropji! palače na Miklošičevi cesti oddamo takoj ali z avgustom ugodno v najem. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 16718-21 * j Vsaka baseda 1 Din; • za dajanje naslova ali I za Šifro pa 5 Din. (1S» Obrtni list za trgovino mešanega blaga oddam im vzamem gostilno. Naslov v og asnem oddeiku »Jutra«. 167:16-19 Vsaka beseda 50 par: »a dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Gospodično sprejmem na stanovanje z vso oskrbo za 400 Din._ — Naslov v o-glasnem oddelku »Jutra«. 167(17-23 Opremljeno so!>o s posebnim vhodera in so- u.',ior«.bo kopalnice tnkoj oddam v vili na Prulah št. 27. 16Ct>:-'iJ Sostanovalca sprejmem v lepo in iisto oprem.! jeam sobo 9 poseb-n:.m vhodom, elektriko ir. pranjem perila za 150 Din na CelovSkd cesti št. 72. pritličje. 16704-23 Opremljeno sobo s brano tato-j oddam v Rožni uttei 16. 2 gdč. aH gosipoda sprejmem z vso oskrbo t z ečmo in solnčmo sobo po 7.0'o niiki ceni v Florijan-ski oKci štev. 19'IT. 16731-23 Separirano sobo leno opremljeno, s kcpal-n.*co. v -e.ntrn takoj oddam Naeiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16733-23 Sobo lepo opremljeno, s pos^b-nim vbodom, v mirni eno-družinsiki vili oddam takoj za 300 Din. Sredina 5 — Prule. 16746-23 Prazno sobo v novi vili takoj oddam v Prulah št. 25. 16729-23 2 gospoda ali gdč. sp-ej,mem na stanovanje v Fiorijamski ulici št. 10 Majhno sobo s peseb. vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov pove o.g'asni oddelek »Jutra«. 16735-23 Sobo solnčno in zračno, lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu na Jegličevi česati 7, pritličje. 16728-23 Solnčno sobo oddam 1 a'i 2 gospodoma ali gos.]>odičnama. Naslov v oglasnem oddetku Jutra 167i6 23 Vsaka beaeda 50 iar: r» dajanje naslova aH m Šifro 3 Din. (21-a) Enosob. stanovanje lepo in ze'-o mirno, tudi podstrešno, v mestu išče boljša gospodična. — Po tvudbe na ogVs-i oddelek »Jutra« pod »Junij 500«. 16713-2.1,'a Trisob. stanovanje udobno, v biiiim centra iščem za avgust. Pismene ponndbe s eno pod šifro »5« na A'oma Companj-. Aleksandrova štev. 2/1. 16723-21 te Dvosob. stanovanje s kiuhi r;o m prvtiiklinami, sn.ho. išče državni vpoko-je.nec brez otrok, samo v j»odročjn ljubljanske občine. za avgust aH pozneje. Ponndbe 7. navedbo cene na ogasmi oddelek Jutra pod »Samo v Ljubljani«. 16730-2!/a Vsaka beseda 50 pa-r; za dajanje naslova aJi za šifro 3 Din. (23-a) Solnčno sobo leipo opremljeno in strogo se.[orirano, 8 kopalnico, v centru mesta išče s 1. junijem (iobro situ i rana gospodična. Ponudbe na o-gt-oddelek »Jutra« pod šifro »1. junija«. 16398-23/a Prazno sobo s souporabo kopalnice in vso oskrbo išče gospod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod značko »Oisto pohištvo«. 16599-23/a Zdravstvo Vsaka beseda 1 Din; na davanje naslova ali i* Šifro pa 5 Din. (40) Ceneno letovišče na Poborjn, krasna lega. lastna plavalna koi>elj, či-»to, s souporabo kuhinje. Nuslov v ofi asnem clilt-ikn »Jutra«. ltiSOl 40 Penslon Zanier Sv. Pavel pri Prebolda — Savinskn dolina, Dravska banovina. Zračne sobe, prvovrstna hrana, lep vrt, smreiov gtrzd. tenis. 50 m dolg lasten kopa'ni bazen in kopeli v reki Savinji. Krasni iileti v Sovip.jrike ple-nine. Penziija dnevno od 4<>—50 Din. Na željo prospekti. i64d-'-40 mmsi Vsaka besed« 2 Din: ia dajanje nadova atl šifre 1« 5 Din. (34) »Agilen 1872« Dvignite pismo. 16739-?4 Glasbila Vsaka besed« 1 Din; za daianje nasjov« aH za Vifro pa 5 Din. (561 16740 21 dvorišče. Pozor, Devska društva D:n. (29" Šivalni stroj mali »Singer«, zam«njem t.a mojiiko kolo. — M. D., Sp. Doiič, pošta Misiin e. 16<598-29 Mizarski stroji skob^lniik, tračna ž-'icr«. tresar, pora v-n. stroj i.t d -pičeni naprodaj. Naslov v oglas.nem oddelku »Jutra« 16637-29 Pisalni stro} no-vejše tit»e. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju,trn« pod značko »Malo rabljen«. 16725-29 Dinamo in magnet za avtomobil, rabljeno, kupim. Ponudbe na og!a-ni odde'ek »Jutra« pod švfro »Brezhibno«. 166&CJ-29 Vojbina za šitro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokah«. »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za K&* SIMM pOt nika. M v^ako bet,«yi« 50 [vaj"; za da janje i*a*lova aH za šifr-o 3 Pi-c. — Kdor sprritjRui |x>ww.ke. pta ta i>H»i-(t» !x» 1 Diu: la ia aa^lova ali ia Sfrv vo. 5 Din. (5) Zastopnika ▼ steklarski M roti i«S<*® m d-»vsk» banovino. Ponudbe na Pub >itas, Za-ir-t>. Ewa 9. P«d br. 34287 10458-5 rOjtla* tr"r» ali za , Šifro 5 Dia. — Oglasi I -"f;ainPS3 an»<\i *a i« I vsaka b»~"da 50 par: 3 za ilHV»n»e načina s1' I Ml iifm I« 3 Din. '81 Prodani knjigo D"- S'-hu r it-^ M.ischi.nen-t**chn'kers. l,»hroufb rum P-bstnnterneht. 17 zvez k.it V«, nr "d v 7.sfi>rnjr S" Slu Jančigajeva pot. b.:«u eeiovške m.on.J-f i6680-8 V-*axa .V> par; ■ n da^nie naslova aii za Šifro t>a 3 Din. (11 Vsakovrstno žensko osebje kubartee. .sobarice, dekleta z» razna de.la itd., dobe m-iMA v Beogradu prek;> biroja »Central«, Vagina 6. Beograd. 144)78-1 Korespondentinjlo r-rf->k:-no sprejmemo takoj. S;iim> prvovrstne re-f wkta»-ini«> naj pošlj-ejo j«wud. pletenja in gospo-d;n.*t.va. 1! E-:;r»k« ce^ta št. 2/1 n. 16705-1 Prodajalko 'n blagajničsrko f-. .-d n.aftt.ona. <■ m. Pomidbp na osr^as. !<-k »Jutra« pod »Nastop s i>rv'm-t. lt»7(K>-l Praktikantinjo i.-iive /.unaiij«<5-"i. z znati ■ m »troj^pis;*, etono?ra-f';e in erpnt. nemžčine. a-iM-p mfrru-j tnko^. — Po- nnihe ? fr.to^ra fijo pod pni.ika« na ^ddo!"-k »Jirra«. 1R711-1 Mlado natakarico eve-rvi. z« čet.nico s.pre.jimeini takoj. Naslov v oglasnem oJitffffT.Piph.ir<. Sarajeivo. it>J«6-l 1 lletno deklico pridno in po-šten-o sprejmem taknr oddelek »Jutra«. 19467 Samski maier vojaš^iin^ prosit, dobro ver-liran v pcljedel&ivu, živinoreji in sadjarstvu, želi od-gorarja joče n^esito. Po-raudbe n« naslov: Ignae Oeiser. Bratiplavri, Polen-šak. Mo^kartjci pri Ptnju. 16444-? G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska 3T3et na delu 63 Nu, to je bilo Brkaču po godu, zakaj, verjemite mi, nič prida ni ta grdoba! S pravo slastjo je odprl težka vrata in naju brc-nil pod hrbet, da sva na onem koncu luknje trčila z glavama v zid. Res lepa reč. takšno ravnanje z dvema ubogima siromakoma ! Mizar pridefl ln pošten, brei-pos-e!n — prosi usmiljena srca za namestitev. Ima svoje >rodje in gre tud' za tašoiika. Naslov pove oi 23. Bežigrad. 10107-10 Ogt»«i trg. značaja po 1 Dic beseda; ia dajani« naslov« i^i za šifro S Dim. — Oglasi socialnega znaVSa-ia vsa ka beseda 50 pa.r; za dajanje rvs^lov« ali z« šifro pa 3 Din. (7) Briljantni prstan lep, aii kamem sam kupim. Pomrad.be z opis»vm in cejno na oglasai« oddelek »Ju-tra« pod »'Briljarot«. 167t7-7 De Vilbis mali komipre-sor. kdo posodi proti odškodini za nekaj dmi. — Pismene iki-nndbe na oglasu oddelek »Jutra« pod »Vilbis«. 16710-7 Vsaka beseda 1 Din: ia dajanje na^ova ali za Šifro pa 5 Dre. (17) Gostilno odda-m takoj v najem. — Na^ov pri podr. »Jutra« v Mariboru. 16743-17 Prodam OsMa« trg. značaja p« 1 Din beseda; ta da jan.ie naslova a'i za šifro S Din. — Oglasi socialnega znaAaia vsa ka beeeda 59 par; za dajanje naslona ali za fnfno Pa 8 Din. (61 Ure za birmo na brani I ne km.kiiee prodaja lva-n Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. 16175-6 Cevi parne, pocinkane — ter dva parna kotla naprodaj v Bohoričevi al. št. 33. 16706-6 vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro efi za dajanje naslerva Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, ozv roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Kopalno peč dobro ohranjeno proda, in opremljeno sobo odda Franc Sušter. Cerne-tova 31. 16722-6 aU beseda 1 Dm; ta dajanje naslova al'' za |'fr<» pa 5 Dm. '35' Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje nadura ali za šifro pa 5 Din. (12) Prijatelji starin! Naprodaj imam več raznih lepih starinskih oprav za 6 sob ter več posameznih kosov pohišt.va, slik, ie stencev, ur, visečih srve tiljik itd. Cene mike. -Vinogradska 6A/1. Zagreb. 16:361-1? Vsaka beseda l Din: za iajan.ie naslova ali za šifro pa 5 Din. (161 Posojilo 80.000 Din za nakup klše v Celju Iščem. Vknjižba na prvo mesto, event. dam oskrbo ln stanovanje. Dopise na podr. »Jutra« v Cellu pod šifro: »Hiša v Celju«. 16658-16 Posojila proti do.lflroiftt.nemu odpl« česanju. za razoolžitev nakup najrazličnejših pre uličnim im oe-premičnim za loto itd., oodeljnje: »Mo bi'!Da zadruga«. Ljubljana Mestu; ir$ 25/1. Išč» pov *od poverjenike! 14387-16 Gotov denar posoja na ugodno odplačevanje »Zadruga«. L'ub';a-na. pošt™ predal 49. ^Z« odgovor priložite znamke. 16734-1« 6000 Dm posojila proti mesečnemu! odplačilu iščesm za spopolnitev delavnice. Pooudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odplačilo«. 16747-16 Vsaka be«eva ali za Mf-ro pa 5 Din. (30) 10 stavbnih parcel po 600—1000 ms. prodam r>ri kolodvora v Vižmarjih Sprejmem tudi viožne k nji ž!c.e. Pojasnila v Vižraar jih št. 100-59. 16070-20 Parcelo 500—1600 mJ, pripravno za takojšnjo zidavo, v severnem delu Ljubljane takoj prodam. Poja-s-nila v Podrmiščakovi ulici 11. 16702-20 Lepo stavb, parcelo proda Franc Šuštar, <>r-neueva 31. 16721-20 Vilo kupim v Ljubljani ali na;b'iž.'i okoMci. — Ponudb« z na veabo cene pod »Vila« na osriasni oddeidekik »Jutra« pod »Avgust« 16563-31 Trisob. stanovanje sončno, s kopalnico, kom fo-rtno. piin nov« stavbe, oddam julija ali avgusta na Tvrševi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16519 21 Večje stanovanje v moderni vili 5 sn-b in kabinet s pr^di-kliuo. visoki parter, šolnina lega za Narodnim domom z uporabo vrta. s«e odda pe 1. avgustu. — Dopise na poštni predal 219, Ljubljana 1. 15440-21 Enosob. stanovanje s prosto razsvetljavo oddam za 350 Din — za 750 Din pa is to ta m naprodaj ženski šivalni stroj Naslov v oglasm-m oddelku s.Ju.1! a«. 16703-31 Trisob. stanovanje komfortno, solinčno, s plinom im kojialnico oddam z avsniJtom na B!eiweiso- vi ces.ti št. 9/n — levo. 16732-21 Komfortno stanovanje v »erktrn, pet i epi h sob z vsemi pritikliinam.i. v II. nadstropju palače na Miklošičevi cesti oddamo takoj ali z svguistom ugodno v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 16718-21 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18) Obrtni list za trgovino mešanega blaga oddam im vzamem gostilno. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 167:>6-19 Vsaka beseda 50 par: Aa dajanje naslov« ali za šifro 3 Dia. (23) Gospodično sprejmem na stanovanje 7. vso oskrbo za 400 Di-tt. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 167OT-23 Opremljeno sotx) s posebnim vhodom im so-U'i«>rabo kopalnice takoj oddam v vili na Prulah št. 27. 1600J-33 Sostanovalca sprejmem v lepo in čl sito opremi jemo sobo s po~eh-n.:m vhodom, elektriko ir, pranjem perila za 150 Din na Celovški cesti št. 72, pritličje. 16704-23 Opremljeno sobo s hrarH> tako1) oddam v Ro-ioi n«!iei iver. 16. 16719-28 2 gdč. al? gospoda sprejmem z vso o^kTbo v z «črno in solnčmo sobo po ze'o maki v Flori jam- ski u.Hei štev. 19'I1. loTSl-33 Separirano sobo ! pik) opremljeno, s kopalnico. v cemtrn takoj oddam Naeiov v oglasnem oddt-iku »Jutra«. 16733-23 Sobo lepo opremljeno, g poseb-nim vhodom, v mirni enodružinski vili oddam takoj za 300 Din. Sredina 5 — Prule. 16748-23 Prazno sobo v rum vili takoj oddam v Prulah št. 25. 16729-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje v Fiorijanski ulici št. 10 — dvorišče. 16742 23 Majhno sobo e poseb. vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov pove og'a.snodu na Jegličevi cesti 7, pritličje. 16728-23 Solnčno sobo oddam 1 a'i 2 gospodoma ali go^i»odična ma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1674623 j Vsaka beaeda 5» far; j m dajanje naslova aH za iifro 3 Din. (31-a) Enosob. stanovanje lepo in zol o mirno, tudi podstrešno, v mestu išče boljša gospodična. — Ponudbe na ognsi od d i lok »Jutra« pod »Junij .VKV. 16713-31/a Trisob. stanovanje udobno, v bližini cemtra iščem za avgust. Pismene ponudbe s c-p«no pod šifro »"« na A'oma Ccmpanj. Aleksandrova štev. 2/1. 16723-21M Dvosob. stanovanje s kuhirv« im prit ifc!'" nami, sn.ho. išče državni vpoko-jemec brez otrok, samo v področju Ijaibljanske občine. ra avgust ali pozneje. Ponudbe 7. navedbo cene na Krnili oddelek Jutra pod »Samo t Ljubljani«. 16730-2!/a TUJ. Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23-a) Solnčno sobo l-epo opremljeno im strogo šokirano, » kopalnico, v centru m**sta išče si. junijem diobro eituirana gospodična. Ponudbe na ogi-oddelek »Jutra« pod šifro »1. junija«. 16398-33/a Prazno sobo s »ouporabo kopalnice in vso oskrbo išče gospod. — Ponudbe na op-las. oddelek »Jutra« pod značko »Oi-sto pohiš.telj, čisto. s souporabo kuhinje. Xas*oe. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Malo rabljen«. 16725-29 Dinamo in magnet za avtomobil, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogla-ni odde'ek »Jutra« p«d šifro »Brezhibno«. 166iKJ-29 Vsak« t>eseJutrov< te ali oglasnik. Mertrai pogre+m! Obč^u. Ljubljana Tužnim srcem naznanjamo, da nas je nenadoma zapustil za vedno naS ljubljeni soprog, sin, brat in stric, gospod Snovnik Vili. grupe držav, želemiee dne 28. t. m, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v torek, dne SO. maja J9SS ob y24. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste-Kananik-gmartno pri Kansnfkn-Homborn, dne 29. maja 1933. Marija Rožič, soproga; Ana Rožič, mati; Viljem Rožič, šolski upravitelj, Ivan, brata in vsi ostali sorodniki. 6500 (OUGCZ p-e-a-E-s-A-iL Uspešno negovanje lepote je omogočeno vsaki razumni ženi enostavno z uporabo mastne Porenal kreme, ker ona, nalahno nanesena na obraz, preko noči hrani, osvežuje in pomlajuje koto, dočim suha Porenal krema, priljubljena zaradi svoje nežne £1-nosti uporabljana čez dan, varuje in polepšava obraz in daje v kombinaciji s Porenai pudrom, ki se odlikuje po svoji blagodižeči nežnosti in izberi dvanajstih prekrasnih nians, obrazu kompletno negovan, mladosten in lep izgled. Zahtevajte izrecno povsod ali od No-bilior parfumerije, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15, Porenal kremo, suho in mastno, ter Porenal puaer. 90 ŠPEDICIJA OCARINJEN JE rsefa uvoznih to isvoznih po«ljk, tn to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Tatof. hrterurban 24-59 VUtiarjeva C. SS (nasproti nove carinarnice) LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. ▼ Ljubljani in isven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakbr tudi ■ tremi najmodernejšimi avtoumUH po d**, tri in Ndn ton TeM. Interui-tMa »»-«7 (nasproti tovornega kolodvnra) brejuje Davorin Ravljea izdaja za aoozorcij »Jutra« Adoll Ribmkar. ža Narodno nskarno cL d. tot uskamarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgo voreo Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.