▼ gotovini.
ne m m. 164
o umnu. v petek ZO Julijo 1928.
cen M t-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit h Din 2.—, do 100 vrst 250 Din, večji inaerati petit vrata 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova uKca št. 5, I. nadstropje. ^ Telefon 2034.
UpravnStvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Obnovljeni napori gen. Hadžsća
Za danes opoldne napovedana odločitev je bila zopet odgođena. - General Hadžić poskuša še enkrat odstraniti ovire za sestavo nevtralne
vlade. - Njegov sestanek s prof dr. Pitamicem.
— Beograd, 20. julija. Danes je zavladala v političnih krogih glede rešitve že 16 dni trajajoče vladne krize še večja nejasnost, kakor je bila doslej. Dasiravno je general Hadžić že zaključil svoje konzultacije in slišal tako mnenje prerjestiniranih ministrskih kandidatov iz prečanskih krajev kakor tudi poročilo obeh poslanikov o zunanjepolitični situaciji, njegova akcija še ni prišla z mrtve točke in je trenutno popolnoma nejasno, al je smatrati njegovo misijo za uspelo ali neuspelo.
Po njegovih včerajšnjih razgovorih z londonskim poslanikom dr. Gjuričem in dolgotrajnih popoldanskih konferencah in avdijencah z rimskim poslanikom Rakičem se je snoči domnevalo, da stojimo že pred zaključkom krize, bodisi da sestavi general Hadžić nevtralno volilno vlado, bodisi da vrne mandat. — Hadžić sam je sinoči izjavil novinarjem, da bo padla odločitev danes opoldne.
Proti vsemu pričakovanju pa je general Hadžić danes ves dopoldan nadaljeval konference s poedinimi ministrskimi kandidati ter je na vsa vprašanja novinarjem samo izjavil, da ni še nič gotovega ter da še nadaljuje svojo akcijo za sestavo vlade.
Vse kaže, da je vzrok temu neprestanemu zavlačevanju rešitve vladne krize iskati zgolj v ojačenih intrigah hegemonistov. Dasiravno je znano, da zastopajo vsi nevtralci iz prečanskih krajev isto mennje kakor KDK, da sta razpust Narodne skupščine in razpis
novih volitev neobhodno potrebna, in čeprav je tudi znano, da Italija s svoje strani ne insistira na ratifikaciji net-tunskih koncij, se hegemonisti še vedno upirajo sestavi nevtralne vlade, ki bi imela volilni značaj. Včeraj in danes so pojačali svojo akcijo in beograjsko časopisje napada prikrito celo krono, zahtevajoč, da se vrne vsa moč in oblast v državi Srbijancem, ki jih predstavljajo hegemonisti bivšega režima.
Spričo takega stanja stvari smatrajo v nekaterih političnih krogih za dokaj malo verjetno, da bi mogel general Hadžić izpolniti prevzeto nalogo ter se» staviti nevtralno izberi parlamentarno vlado. Zatrjuje se celo, da je general Hadžić že v svoji snočni avdijenci ho* tel vrniti mandat, da pa je bila ta nje* gova prošnja odklonjena 1n mu poverjena naloga, naj še enkrat poskuša naj« ti primerno rešitev.
Sledeč tej želji je general Hadžič danes res nadaljeval že zaključene razgovore. Od pol li. do ll. je imel sestanek z rimskim poslanikom Rakičem na kar je odšel v dvor. Rakić je novinarjem po konferenci le kratko izjavil :
»Jaz vam nimam povedati ničesar. Vse vam bo povedal general Hadžić.
»Kaj pa ie z nettunskmi konvencijami?«
»O tem Smo razpravljali popolnoma ločeno od reševanja krize.«
Italija ne zahteva takojšnje ratifikacije nettun-
skih konvencij
Iz Rima napovedujejo nova pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. — Ratifikacija nettunskih konvencij je za Italijo le še akt
mednarodne kurtoazije.
Rim, 20. julija. Današnji listi poročajo iz Beograda, da namerava jugoslo-venska vlada predlagati podaljšanje roka za ratifikacijo nettunskih konvencij. Tozadevna pogajanja bi imela pričeti takoj po povratku jugoslovenskega poslanika v Rim. Njegov odhod v Beograd je po informacijah rimskega tisfca neposredno v zvezi s ponovno odgoditvijo ratifikacije nettunskih konvencij.
«Corriera dela Sera» objavlja daljši intervvuv z opozicijonalnim voditeljem in znanim srbskim diplomatom Joco Jovanovićem, ki označuje ratifikacijo nettunskih konvencij v tem trenutku za absolutno nemogočo ter naglasa, da so te konvencije za Jugoslavijo skrajno škodljive. Po sklenitvi italijansko-albanskega pakta, po sklenitvi pogodbe med Madžarsko in Italijo ter po fašistični kampanji za revizijo trianonske mi-
rovne pogodbe so izgubile nettunske konvencije vsako vrednost. V Italiji mnogo preveč govore o Dalmaciji. Italijansko jugoslovenska antanta je dejansko prenehala že novembra 1926., ko je bil podpisan tiranski pakt. Pred splošno ureditvijo vseh balkanskih in jadranskih vprašanj ni računati na izboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.
«GiornaIe d' Italia > ostro polemizira proti temu Jovanovićevemu naziranju, očita Jugoslaviji domišljavost in jo dol-ži intrig proti samostojnosti Albanije, ki da jo je hotela Italija zaščititi baš s sklenitvijo italijansko-albanskih pogodb. Končno pa «GK>rnale d°Italia» naglasa, da tudi Italija ne polaga posebne važnosti več na nettunske konvencije, kojih ratifikacija predstavlja samo še akt mednarodne kurtoazije.
Povratek Nobilovih žrtev na „Citta di Milano"
»Krasin« dospel v Kingsbay, — Kapitanu Marianu so morali odrezati nogo. — Drugi resenci so že izven nevarnosti — Za rešitev Amundsena ni nobene nade več.
— Kvngsbaj, 20. julija. Ruski rasilec ledu >Krasin« je včeraj popoldne dospel v Kingsbav ter izkrcal rešene udeležence No-bilove ekspedicije na italijanski parnik >Citta di Milano«, ki se bo na povelje Mus-solinija sedaj takoj vrnil v Italijo. Ker so dosedanje izjave poedinih udeležencev Xo-bilove ekspedicije spravile postopanje generala Nobila v zelo čudno luč in dale povod za srdite napade evropske javnosti ter celo dovedle do zahteve, naj se Nobile postavi pred mednarodno sodiSče, je Mussolini izdal vsem italijanskim udeležencem ekspedicije strog nalog, da ne smejo podajati do nadaljnega nobenih izjav.
Milan. 20. juKja. Tukajšnji listi obširno poročajo o prihodu reiencev v Kingsbav ter o genljivem sestanku na >Citta d i Milanom. Razen Mariana so si že vsi ostali rešenci zelo opomogli, tako da se jim prestano trpljenje skoraj več ne pozna. Le Mariano je le slab in so ga morali na nosilnici pre-
nesti s >Krasinac na italijanski parnik.
— Kyngsbay, 20. julija. Takoj po prihodu »Krasina* je italijanski zdravnik na >Citta di Milanoc preiskal vse rešence. Slanje kapitana Mariana je zelo kritično. Ker mu je desna noga popolnoma zmrznila. so mu jo morali že na >Krasinu< odrezati. O tem pa so doslej molčali, da bi se javnost še bolj ne razburjala.
Malmgreenovega trupla doslej še niso našli in obstoja tudi malo upanja, da bi se to posrečilo. Vsled neprestanega spreminjanja ledene površine je truplo bržkone že popolnoma zasuto, tako da ga sploh ni mogoče več odkriti.
Tudi glede Amundsena so opustili vsako nado, da bi ga še našli. Domnevajo, da je letale radi defekta v motorju padlo v morje, kjer so ga pokopali valovi. Morje je bilo v času, ko so prenehale zveze z Amund-senom, zelo razburkano.
Ko se je general Hadžič ob 11.20 vrnil z dvora, se je v svojem kabinetu sestal s profesorjem dr. Pitamicem, ki je davi dospel iz Ljubljane. Njun sestanek je trajal kake pol ure. Pri odhodu od generala Hadžiča je prof dr. Pitamic novinarjem odklonil podrobnejše informacije o svojih razgovorih z generalom Hadžičem in je na vsa vprašanja novinarjev le kratko izajvil: »Pri hajam iz Londona in vi boljše veste, kakšna je situacija nego jaz. Z generalom Hadžičem sva govorila o raznih stvareh.«
Opoldne se je vršila že včeraj napovedana konferenca generala Hadžiča s prečanskimi ministrskimi kandidati. Udeležili so se je dr. Tartaglia, načelnik Lanović, banski svetnik Zoričič, dir. Račić ter namestnik generalnega ravnatelja Jugobanke Edo Markovič. Konferenca je trajala pol ure. Vsi udeleženci so bili do novinarjev skrajno rezervirani, general Hadžič pa je odklonil podrobnejše informacije z izjavo:
»Ni še nič gotovega in definitivnega. Danes sem se sestal tudi z dr. Pitamicem, ki pa ni povedal še nič definitivnega. Jutri se bova ponovno sestala in nadaljevala započete razgovore. Tudi z rimskim poslanikom Rakičem bom še jutri nadaljeval konference. Sicer sem že slišal mnenja vseh, vendar pa se kot mandatar kron še nisem opredelil ne na eno ne na drugo stran.«
General Hadžić je nato odšel na dvor, kjer je ostal pol ure.
DRUŠTVO NARODOV
— Ženeva, 19. julija. Prihodnje zasedanje Društva narodov se prične 30. avgusta.
OGROMEN PROMET V BERLINU
— Berlin, 19. julija. V prvem polletju 1928 se je <prevozilo v Berlinu z raznimi prometnimi sredstvi 675,000.000.000 oseb.
ZAPLENJENI MILIJONI
— Varšava, 19. julija. Policija je zaplenila za en milijon dolarjev biserov, ki so bili vtihotapljeni v poljsko državo.
Zahvala starke Marijane Požar
Včeraj popoldne je starko Marijano Po; žar obiskal naš poročevalec, da ji izroči ve* likodušen dar rojaka g. Rozmana iz Švice, o Čemur smo poročali že v včerajšnji šte» vilki našega lista. Starka prebiva že od po* nedeljka v vasi Gosteče onstran Sore, v rojstnem kraju našega pesnika Cvetka Go» larja, kamor je pristojna po svojem pokoj* nem možu. Spravili so jo v prazno bivšo «mežnarijo» poleg županove hiše.
Pri včerajšnjem obisku jo je našel naš poročevalec ležečo na kupu slame, pregr* njeno z rjuho, kar na tleh. Po pozdravu se je jela starka opravičevati: «Veste, zdaj še nimam svoje ropotije tukaj, pa moram kar takole ležati. Pa so mi obljubili, da mi bodo že kmalu pripeljali posteljo in ostalo robo. V nekaj dneh bom vse imela doma. S tem stanovanjem sem pa prav zadovolj* na. Hrano bom imela pri vsakem kmetu po štiri dni.
Ko je zvedela, koliko denarja je prejela od usmiljenega dobrotnika in od kako da* leč, najprej kar verjeti ni mogla, da se še najde na svetu usmiljeno srce, ki bi daro* valo nepoznani starki toliko denarja. Njene drobne oči so neverjetno, malone prestra* seno gledale okrog sebe in mislila je, da se norčujejo iz nje. Šele potem, ko ji je navzoči tamkajšnji župan potrdil, da je res dobila celih 756 Din in ko je videla denar, jc starka oživela in se ginjena, solznih oči in jecljaje zahvaljevala: «Bog plačaj, pa sporočite tistemu gospodu in gospe j, da ji* ma tavžentkrat Bog piačaj za vse . . .»
Ker se uboga starka boji, da se ne bi ponoči oglasil, ko* se bo razvedelo po oko* lici o njenem denarju, pri njej kak nepokli* can gost, ki bi ji utegnil odnesti skromni priboljšek njenih starih dni, si je pridržala le drobni denar, sedem stotakov pa je dala spraviti županu, ki ji bo po potrebi dajal de* nar. Ob slovesu se je stara sirota ponovno zahvaljevala neznanim ji dobrotnikom in onemogla legla na slamnato posteljo. Njena edina družabnica, mala psička pudeljca, ki je položila svojo drobno glavico k velemu, nagubanemu licu .. .
Obregona so ubili klerikalci
Senzacijonalna razkritja preiskave o umoru novega predsednika Mehike - Tudi v Mehiki klerikalci ne izbirajo sredstev v boju za svojo nadvlado - Aretacije sokrivcev
— Mexico Citv, 20. julija. Vsa država je še vedno v silni razburjenosti radi umora novoizvoljenega predsednika Obregona, ki bi še Ie jeseni nastopil predsedstvo. Razburjenje pa še od dne do dne narašča, ker kaže potek preiskave vedno jasneje, da gre za širokopotezno klerikalno zaroto, ki je nameravala pomiriti več vodilnih ljudi, nasprotnikov klerikalizma in boriteljev proti duhovniški nadvladi v državi. • Pri morilcu so našli po aretaciji rožni venec, škapulir, več svetinj in sliko nekega duhovnika, ki je bil kot voditelj pri nekem krvavem napadu revolucionarjev ustreljen 1. novembra lanskega leta. Atentator, ki ga je najprej zaslišal sam predsednik Calles, je sprva odklanjal vsako izjavo ter izpovedal samo to, da je izvršil umor iz verskega fanatizma, ker smatra, da je samo Kristus kralj in nima nihče drugi pravice vladati na zemlji.
Oblasti pa so z vso energijo nadaljevale preiskavo in posrečilo se jima je odkriti razpleteno zaroto, v kateri je udeleženih tudi več visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so na zunaj sicer hlinili vdanost državi, v resnici pa pripravljali krvavo revolucijo, da bi se zopet polastili nadvlade v državi, ki jim jo je predsednik Calles z energično roko iztrgal.
V zvezi z atentatom je bilo doslej aretiranih 13 oseb, med njimi tudi neka ženska, ki je izpovedala, da je pravo ime atentatorja Jcse de Leon ter da je bil morilec le izvršilec sklepa tajne zarote. Pri poznejšem zaslišanju je to priznal tudi atentator sam.
Pogreb umorjenega generala Obregona je bil veličasten. Truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v Nacijonalni palači. Včeraj je bilo prepeljano v Sonoro, pokojni-
Borba za slovaško škofijo
— Praga, 20. julija. Današnji listi poročajo, da je obstojala velika verjetnost, da bo imenvan za slovaškega škofa predsednik slovaške ljudske stranke pater Hlinka. Madžari so proti temu vprizorili veliko gonjo, radi česar zahtevajo sedaj vse češkoslovaške stranke, da se na to kampanjo odgovori s tem imenovanjem. Ker ima pater Hlinka pri Vatikanu zelo dobre zveze, je smatrati njegovo imenovanje za slovaškega škofa skoraj že za izvršeno dejstvo.
Izgon.
IZGON BELE KUNA V RUSIJO
— Berlin, 20. jul. Ker je avstrijska vlada odklonila izročitev Bele Kuna Madžarski, bo Bela Kun takoj po prestani kazni izgnan iz Avstrije v Rusijo. Nemška vlada je že dala svoj pristanek za njegovo potovanje preko Nemčije. Bela Kun bo prispel 2. avgusta v Ljeningrad, od koder bo nadaljeval z letalom potovanje v Moskvo. Kakor se zatrjuje, bo Bela Kun izvoljen za predsednika izvršnega odbora balkanskih komunističnih strank.
Iz pestre policijske kronike
Na policija so bile vložene sledeče ovadbe: 3 tatvine, 1 telesna poškodba, 4 kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 1 prestopek zglaševalnih predpisov, 2 prestopka slado-ledarskih predpisov, 1 izsledeno bivališče, l prestopek predpisov o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 7 prestopkov avto-predpisov in 15 prestopkov cestnopolicij-skega reda.
Aretirani so bili: T. Alojzij radi pohujšanja, S. Franc radi beračenja in S. Franc ter H. Štefan radi popolne pijanosti.
Na policiji je prijavila Katarina Štrukelj, posestnica v Zgornji Šiški, da ji je včeraj neznan moški ukradel iz nezaklenjene kuhinje par moških Čevljev na zadrgo, vrednih 200 Din. Ona se je tedaj nahajala v svoji sobi poleg kuhinje in se ravno preoblačila. V tem je pa nenadoma vstopil v kuhinjo neznan moški in glasno pozdravil: -Dober danlc Ona se mu ni hotela oglasiti in se je pritajila. Neznanec je kmalu nato odšel in pustil kuhinjska vrata na steza j odprta.. Ko je bila ona končno oblečena, je odšla na prag pogledat, kdo da je obiskovalec bil. Videla j,e že v precejšnji daljavi odhajati nekega manjšega moškega, ki je bil oblečen v rjavkasto obleko, na glavi pa je imel črn klobuk. Ko se je vrnila v kuhinjo, je prestrašena opazila, da je izginilo s police ob ognjišču par čevljev. Medtem je neznanec že izginil v bližnjem gozdu. Po neznan-čevem odohdu je kuhinji močno dišalo po Uzolu, iz česar bi se dalo sklepati, da ie
kovo rojstno mesto. Sprevoda iz palače na kolodvor se je udeležilo 150.000 ljudi. Pogreb v Sonori se bo na izrecno željo pokojnikove rodbine izvršil v največji tišini ob navzočnosti najožjih sorodnikov in prijateljev pokojnika.
— Mexico Citv, 20. julija. Prijatelji Obregona so sklenili naprositi predsednika Callesa, naj vsaj še dve leti ostane na svojem mestu. V političnih krogih pa razpravljajo tudi o možnosti, da bi bil imenovan za začasnega predsednika bivši zunanji minister Lacher, eden najboljših prijateljev Obregona. Lacher naj bi po poteku funkcijske dobe sedanjega predsednika Callesa začasno prevzel vodstvo državnih poslov, dokler se ne bi izvršile nove volitve.
V sredo je naš list poročal k atentatu na predsednika Obregona, da se domneva, da gre za klerikalno zaroto, ki je hotela odstraniti novpizvo-ljenega predsednika, o katerem je bilo znano, da hoče nadaljevati Callesovo politiko ter očistiti državo klerikalizma. »Slovenec« je označil to poročilo za perfidno insinuacijo, naše današnje vesti pa povsem potrjujejo prvotno domnevo. Morilec je imel pri sebi ne samo rožni venec, ampak tudi sliko nekega duhovnika ki je bil vsekakor njegov prijatelj in zaveznik. Da so imeli klerikalci interes na umoru predsednika Obregona, dokazuje že dejstvo, da je bil eden glavnih voditeljev protiklerikalnega pokreta.
Za nas je umor mehiškega predsednika samo dokaz, da so klerikalci po vsdn svetu enaki. Kadar iim gre za oblast, se ne strašijo niti prelivanja krvi. Tako je bilo v, Avstriji, tako je v Jugoslaviji in tako je tudi v Mehiki.
imel kakršnokoli rano, ki si jo je moral poprej z lizolom izpirati
Posestnikovemu sinu Josipu Paternostru, doma iz Podgorice pri Dolu, je včeraj opoldne neznan storilec ukradel z voza, ko se je peljal po Pražakovi ulici proti Duajski cesti, debelo vrv. Vrv j,e bila skoraj novat močna in je imela na enem koncu lesen škripec. Paternoster trpi 150 Din škode.
Na policiji se je oglasila z zdravniškim izpricevalom kuharica Helena K. in ogorčena naznanila, da jo je včeraj njen bivši delodajalec Josip P., pekovski mojster na Celovški cesti v Šiški ob 13. uri pretepel in ji prizadejal lažje telesne poškodbe. Stvar se je zgodila nekako tako-le: Helena je vstopila dne 16. tm. pri omenjenem mojstru v službo kot kuharica. Pri nastopu službe se je z gospodarjem zmenila takoT la i>o prvih 14 dni le na poizkušnji. Včeraj pa je opoldne mojstru rekla, da ta služba ni zanjo in da bo kar šla. Mojster ji je pa odgovoril, da je tudi on tega mnenja, da ona ni za njega in ji je svetoval, naj svojo culo kar takoj poveže in njegovo hišo na mestu zapusti. Ona pa s tem ni bila zadovoljna in je hotela imeti še kosilo, potem pa da bo šla. Mojster pa dosti ni premišljal, prijel je trdovratno kuharico za vrat in za levo roko ter jo pahnil na cesto. Kuharica pa je brž odhitela k zdravniku, kateremu je povedala, da jo je gospodar tudi udaril z roko po licu. Zdravnik je ugotovil nekaj lažjih poškodb in ji to tudi pismeno potrdil. Mojster se zagovarja, da jo je sicer res ven vrgel, zanika pa, da bi jo bil udaril z roko po obrazu. Končno besedo bo imelo sodišče.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.91, Berlin 13.57 — 13.59 (13.585), Bruselj 0—7.9318, Budimpešta 0— 9.9205, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaij 8.012S — S.042S (8.0278). London 276.42 — 277.22 (276.82). Newyork 56.8 — 57 (56.9), Pariz 221.S2 — 223.82 (222.82), Praga 168.22 — 169.02 (168.62), Trst 297 - 299 (298).
Efekti. Celjska 158 deri., Ljubljanska kreditna 128 den.. Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 den.. Ruse 265—285. Stavbna 56 den.. Šešir 105 den.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov tramov, fco. vas- meja po 2S0.
Deželni pridelki. Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni blo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagreb, 20. Julija. Devize. Dunaj 802.80. Berlin 13.585. Milan 298, London 276.82, Pariz 22.50. Praga 168.62, Curih 1095.60, Newycrk 65.90. — Efekti. Vojna Skoda 438.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 20. julija? Zagreb 9.1275. Dunaj 73.25. Berlin 123.90, Milan 27-21. London 25.255. Pariz 20.3L Praga 15.40. Newyork 519.25, Budimpešta 90.55.
Stres 2.
tStOVFNSKl  NAROD* dne 20. julija 1928.
Stev 164.
Brezumno klerikalno hujskanje proti Hrvatom
Klerikalci očitajo Hrvatom revolucionarne namene ter škodujejo tako interesom skupne države — Kratkovidnost klerikalnih voditeljev, ki se lahko še hudo maščuje nad vso Slovenijo.
SLS proti interesom Slovencev
Ako »topiš psu na rep, zacvili. In tako so zatulili tudi klerikalci, ko smo jim sto* pili na prste. Resnica jim kolje oči in zato kriče kakor besni proti vsem, ki to resnico razglašajo.
Kako se branijo? Ob priliki smo že na« vedli, kaj pišeta aDomoljub* in <rSlovenski gospodar* na naše očitke, da so klerikalci sokrivi razmer, ki so nastale v Nar. skup* ščini in v državi, da je minister policije od* govoren za divjanje svojih podrejenih or» ganov na beograjskih in zagrebških ulicah, kjer so prelivali kri in ubijali nedolžne ljudi.
Znano je, da je bila opozicija priprav« ljena na kompromis za omogočenje rednega dela v Narodni skupščini, ako bi ji vlada povedala, katere nujne državne potrebe za* htevajo takojšnjo ratifikacijo nettunskih konvencij, da pa vlada tega ni hotela sto* riti tnweč je konvencije predložila parla* mentu med tozadevnimi pogajanji, s čemur je dokazala, da kompromisa ni hotela. Zna* no je tudi, da je bila prva beseda vodstva KDK po umoru v Narodni skupščini, ki jo je izreklo hrvatskemu narodu in vsem svo* jim pristašem, poziv, naj se ohranita mir in disciplinia. Vse, kar sta govorila Radić in Pribičevič, je imelo samo namen pomirje* valno vplivati na ljudstvo, da bi ne bilo še več krvavih žrtev.
In glejte, «d>omoljub» piše o vodstvu KDK to:Ie: «Raje bi videti tudi vojno z Italijo, kakor pa da bi skupščina delala. Ti vojni hujskači so potem, ko je Črnogorec Račić streljal, hoteli vso državo spraviti v nered in v nemir. Poskusili so z nekakšno revolucijo v Zagrebu. Ker je orožništvo to preprečilo z odločilnim (!) nastopom, huj* skajo sedaj s svojim krvoločnim pisanjem.* Ali klerikalci ne vedo, da škodujejo s ta* kim pisanjem, ko očitajo vsemu hrvatskemu narodu revolucijonarne namene, interesom naše države na zunaj? Dejstvo je, da ni fjilo na Hrvatskem nobenega revolucijonar* nega razpoloženja kljub silnemu ogorčenju nad gnusnim zločinom klerikalnega zavez« nika in prijatelja Puniše Račića, in da bi v Zagrebu, kjer so bile tri osebe ubite in nad 150 ranjenih, sploh ne prišlo do prelU vanja krvi, ako bi dr. Korošec ne poslal na ulico policije in orožništva in ako bi pustil, da bi množica dala duška svojemu ogorče* nju nad zločinom. Ali bi morda hrvatski demonstranti razbijali svoj lastni Zagreb? In ali so morda tudi Srbi v Beogradu hoteli izvesti revolucijo, ko so demonstrirali proti ratifikaciji nettunskih konvencij in ko je poslal dr. Korošec proti njim orožništvo, ki je s kamenjem bombardiralo Dijaški dom, ki je kraljeva ustanova in v katerega so se skrili dijaki pred policijskim nasiljem? Ali je dr. Korošcev a policija tudi na beograjskih ulicah prelivali kri zaradi tega, da bi preprečila revolucijo Hrvatov?
Kaj morda mislijo klerikalci, da bo za nas Slovence kaj boljše, če sramote in obre* kujejo Hrvate, namesto da bi se jim pri* družili v boju za pravično stvar proti vele* srbskemu hegemonizmu, za enakost in rav* nopravnost vseh državljanov?
Koliko koristi naj imamo od tega, ako hujska klerikalni ^Slovenski Gospodar« pro* ti Hrvatom tako=le: <rTo je ravno nesram* nost teh ljudi, da vpijejo po svobodi, pa nam pripravljajo sužnost! Pod Hrvate nas hočejo spraviti! Slovenci smo jim ničla, Smo jim le hribovski Hrvati in nas hočejo
odirati še bolj kot nas je Beograd! Imamo že nekaj skupnih ustanov. Recimo za de« lavstvo. V Zagrebu je sedež osrednjih ura* dov. Milijone plačujemo v Zagreb. Ali mu slite, da nam kaj vračajo? Slabši so kot Srbi v tem ozirul»
To se pravi pljuvati v lastno skledo, ker nam Hrvati prav lahko vrnejo milo za dra* go. Hrvati se nam prav lahko izognejo, mi Slovenci pa se jim ne moremo niti takrat, kadar hočemo iti v Beograd, še manj pa v slučaju, ako hočemo izvojevati enakoprav* nost prečanskih krajev s srbijanskimi v bos ju proti hegemonizmu srbijanskih strank, pod akterim trpimo morda Slovenci še več kakor Hrvati sami.
Hujskanje proti Hrvatom v času, ko so bila njihova čustva žaljena do dna, doka* zuje toliko kratkovidnost klerikalnih vodu teljev, da se ji res čudimo. Sicer se dr. Ko« rošec še nikoli ni odlikoval po dalekovidni politiki, ker bi se klerikalna stranka ne iz* preminjala prav kameleonsko — danes za re* publiko, jutri za monarhijo, včeraj za avto* nomijo, danes za centralizem, včeraj za sa* mo slovenstvo, danes za srbijanski hege* monizem, včeraj z Radićem, jutri pToti nje* mu itd., toda tolike kratkovidnosti, kakor jo je pokazal pretekle dni ko so na strani Hrvatov simpatije vsega kulturnega sveta, nismo nikdar pričakovali.
Hrvati so postopanje naših klerikalcev, tudi povsem pravilno razumeli. Tako je zagrebški »Obzor« te dni zapisal z ozirom na dr. Korošcev govor na klerikalnem shodu v Dobriši vasi pri Žalen naslednje: »Dr. Korošec danes, ko se država nahaja na razpotju in ko gre za to, da se že enkrat definitivno pokoplje hegemonistični sistem, izraža svojo največjo skrb le za to, da se uvede neizprosna borba proti strankarskim nasprotnnikom SLS y Sloveniji! Danes, ko so hegemonisti vseh kategorij napeli vse svoje sile, da bi obdržali sedanji &stem, nima dr. Korošec zanje niti ene besede obsodbe, temveč nasprotno očitno povdarja, da bo s svojimi še nadalje tvoril njihovo pomožno četo v boju proti predstavnikom prečanskih interesov. Zdi se, da so strankarski boji, sovraštvo in zagrizenost zameglili poglede dr. Korošca, vsled Česar vodi tako politiko, ki se na koncu mora težko maščevati tudi nad Slovenijo1.«
K ugotovitvam omenjenega zagrebškega lista nimamo prav za prav ničesar pristaviti, ker se popolnoma strinjajo z našimi naziranji.
Naša dolžnost pa je opozoriti slovensko ljudstvo, da vodi klerikalna politika pod vodstvom dr. Korošca Slovence naravnost v nesrečo, ker jih vodi v gospodarsko propast Gre za to, da dobimo v svoji državi pravice, ki nam pripadajo po vseh nazorih o moderni demokratični državi, dr. Korošec pa je na snTani tistih, ki nam te pravice odrekajo.
Ugotavljamo, da se bori klerikalna stranka, ko podpira hegemonistični sistem v naši državi, proti interesom Slovenije in njenega prebivalstva, ker noče, da bi bili Slovenci ravnopravni državljani v naši Jugoslaviji.
Zato je dolžnost vsakega poštenega človeka pri nas, da stori vse za onemogočeni e pogubne politike dr. Korošca in njegove stranke.
Industrijski kraj na Gorenjskem brez - vode
Postaja Trata — Škofja Loka ima ogromna lesna in druga skladišča« a je brez vode. — Velika nevarnost v slučaju požara«
Zganite se, da ne bo prepozno!
Malokomu bo znano, da imamo na Gorenjskem veliko železniško postajo, v katere neposredni bližini se nahaja najbolj razvita lesna industrija Slovenije, ki pa je dobesedno brez vsake vode. Je to železniška postaja Trata - Škofja Loka. Ljudje in živina silno trpe vsled pomanjkanja vode, vendar se še do danes niso kljub neštetim prošnjam zganili merodajni faktorji in se pobrigali za preskrbo tega velikega industrijskega kraja s pitno vodo. Kako bi se ta stvar dala izpeljati, ne bomo razano-itrivali, ker je o tem že mnogo tuhtal še pred vojno bivši kranjski deželni odbor, pribiti pa moTajmo neizpodbitno dejstvo, da bi postala postaja Trata z vso svojo okolico, z vsemi ogromnimi lesnimi skladišči, v.elikhni žagami, tovarnami itd. v slučaju prvega požara v nekaj minutah kup pepela m ne bi bilo mogoče rešiti niti ene deske. Ljudje bi moraii biti veseli in srečni, če h\ se jim posrečilo rešiti vsaj golo življenje.
Da ta naša sodba ni niti najmanj pretirana, bo vsakomur jasno, Če bo prebral sledeča suha dejstva, ki jih brez vsakih olepšav in povečanj v naslednjem navajamo:
Železniška postaja Trata - škofja Loka ima poleg glavnega železniškega poslopja tudi ogromno skladišče, v katerem se dnevno nahaja najmanj 50 vagonov blaga, povečini lesa ,otglja itd. Železniški uradniki m ostali prebivalci postajnega poslopja morajo plačevati neki ženski, ki jim vsak dan pripelje sodček vode, mesečno za to uslugo 300 (reci in piši: tristo) dinarjev.
V neposredni bliSni postaje se nahajata S svojimi velikimi iagaimi in ogromnimi lesnimi skladišči dve največji slovenski lesni industriji, Hajoriharjeva in Dolenčeva, razen teh dveh pa Se nekaj manjših, tako Veforova, Bernikova, Callearijeva itd. Dnevno se nahaja na železniški rampi najmanj po 30 vagonov lesa. Skladišča vseh tonih trgovcev se nahajajo tik postaje.
Na Trati sta poleg omenjenih žag in les-
nih skladišč dve večji čreslarni, Dermoto-va in Demšarjeva, ki imata na skladišču stalno velike množine čresla in pa Slanov-čev elektro - mlin z velikimi zalogami žita in moke. Razen vsega navedenega se nahajajo tam tudi ogromna skladišča oglja, ki ga navozijo tja ogljarji iz Selške in Poljanske ter vseh ostalih stranskih dolin. Trenuton se nahaja v skladiščah 100 vagonov oglja, v lesnih skladiščih pa okrog 400 vagonov raznega lesa, vse to pa v okrožju petih minut od postaje.
Omenjene zaloge lesa in oglja se pa vsakodnevno večajo zaradi občutnega pomanjkanja vagonov, o katerem smo podrobnejše pisali že v eni zadnjih številk našega lista. Zdaj pa pomislimo na grozno nevarnost, ki preti temu kraju v slučaju najmanjšega požara, kajti ta kraj nima niti kaplje vode.
Trata pa ni zgolj glavno izhodišče tamkajšnje lesne industrije, temveč je tudi sicer veliko prometno središče. Do 300 voznikov pride dnevno v Trato. Ti ljudje morajo zase in za živino pripeljati vodo s seboj, ali pa jo morajo drago plačati, če jo sploh dobe. Z vinom in pivom ali pa z mineralno vodo konj menda ne bodo napajali, saj si ga še sebi ne morejo dosti privoščiti radi nizkega zaslužka. Na Trati se tudi iztekajo, oziroma obratno pričenjajo tri avtobusne proge in sicer: Trata - Železniki, Trata - Gorenja vas - Žiri in Trata - škofja Loka.
Zdaj pa vzemimo slučaj, da naenkrat izbruhne požar. Najbližja večja voda, ki bi prišla pri gašenju v poštev, je pol ure oddaljena Šora. V slučaju požara bi najhitreje v pol ure moglo prispeti na pomoč gasilno društvo iz Škofje Loke, ki hna motorno brizgalno. Toda ta motorna brizgama za Trato nima nobenega pomena, ker niti od-daleč nima tako dolgih cevi, da bi mogla črpati vodo iz pol ure oddaljene Sore. Po mnenju nekega tamkajšnjega gasilskega strokovnjaka bi prišla na pomoč tudi dru-
ga gasilna društva iz okoliških vasi, ki bi dala na razpolago svoje cevi. In potem bi se cevi vseh društev sestavile in bi se tako dobila zveza s Soro in voda na pogorišče. Pri tem pa je ta strokovnjak pozabil na to, da ne bi od cele Trate v času, ko bi se te cevi sestavljale in ko bi motorna brizgalna pričela delovati, ostalo nič drugega nego visok kup pepela. Z »Minimax« in podobnimi aparati pa bi pri takem požaru opravili isto, kot s kapljico vode v morje.
Trata ima sicer nekaj nad 40 m globokih vodnjakov, ki pa so suhi kot poper. Ljudje, kot rečeno, grozno trpe radi pomanjkanja vode. Neki naš prijatelj se je pozabil predsinočnjim preskrbeti z vodo in ko je včeraj zjutr?j vstal ter se hotel umi-
ti, ni imel v hiši niti kaplje vode. Ni mu kazalo drugega, nego da je poslal v gostilno po steklenico rogaške slatine in se umil s kislo vodo. To je sicer prav zdravo in ne more škodovati, saj ljudje hodijo v toplice v glavnem radi zdravilne vode, menimo pa, da bi človek moral imeti že približno Fordovo premoženje, da bi si lahko kaj takega vsak dan ^špogal«.
Skrajni čas je že, da se ta škandal odpravi, dokler se še ni zgodila večja katastrofa. Pri letošnji suši zadostuje le nekaj isker iz mimo vozečih številnih vlakov in od cele Trate ostane samo žalostna črna lisa na zelenem sorskem polju. Po toči zvoniti bo pa prepozno.
Pisane zgodbe iz naših kraje
Ogromni požari v Slavoniji in Rodbinska tragedija v hotelu« Dalmatinko. — Nevarni
Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je zaradi hude vročine zadnjih dni zavladala po Slavoniji in Sremu velika suša. Zato so nastali veliki požari na poljih, kjer žito še ni bilo požeto. Požar so večinoma zanetile iskre iz lokomotiv. Na nekaterih krajih je bil pa požar tudi zlobno podtaknjen. Včeraj so iz Mitrovice opazili velik požar, ki je nastal v selu Martinci. Zgorelo je več njiv žita, last posestnika Novosela. Škoda znaša nad pol milijona Din. Vse prizadevanje, da bi lokalizirali požar, je bilo zaman, ker je v teh krajih veliko pomanjkanje vode. Požar je tudi nastal na žitnih poljih v Kraljevici, potem Ognju in še v nekaterih krajih. Celo-vici. 0?nju in še nekaterih krajih. Celokupna škoda znaša dosedaj več milijonov Din. V neki vasi so seljaki zasačili zlikovca, ki je zanetil iz zlobnosti požar na njivi svojega soseda. Seljake je to tako raztogotilo, da so hoteli požiralca na mestu Iinčati, kar so pa orožniki preprečili. Tudi iz Mačve poročajo v velikih požarih na žitnem polhi. V bližini Grca je požar vpepelil velik gozd. Ogenj je povzročila iskra iz lokomotive. Gori nad 100 jutro v zemlje in je Skoda ogromna. Iz Osijeka poročajo, da je v Slatini nastal požar na polju Adama Gaše. Njegovo posestvo leži ob pirogi. Iz lokomotive vlaka, ki vozi iz Osijeka v Slatino, je padla na njivo iskra in zgorelo je obsežno žitno polje s pšenico, ki je bila že pripravljena in zložena na polju. Ognja niso mogli pogasiti. Predvčerajšnjim je divjala nad Osijekom in okolico velika nevihta. Trajala je pa le do 2. ure po polnoči. Strela je udarila v hišo Mkrka Mentliha v Nemetu pri Osijeku. Hiša je pogorela do tal, bila je pa zavarovana.
★
Iz Karlovca poročajo, da je med selo-ma Jelše in Hrnetič pri Karlovcu v Kolpi velik kamenit sarkofag. Nahaja se sredi Kolpe in ker je voda zaradi nastale suše precej nizka, se sarkofag že od daleč prav dobro vidi. O tem sarkofagu ljudstvo pripoveduje najbolj fantastične pravljice. Sarkofag bi bilo treba potegniti iz Kolpe, da bi strokovnjaki ugotovili, iz katere dobe je. Pred leti so že karlovški meščani hoteli potegniti sarkofag iz vode. Ker ie pa precej velik, se jim to ni posrečilo. To bi bilo mogoče le z modernimi tehničnimi pripomočki. V Karlovcu še nimajo muzeja, pač pa je odbor, ki se bavi z mislijo, da bi bil potreben tudi za Karlovec primeren muzej, v katerem bi sarkofag v Kolpi našel svoje mesto.
*
V zadnjem času se je odigrala v hotelu »Esplanade« v Zagrebu že druga rodbinska tragedija. Včeraj je hotelski direktor riofer javil policiji, da se je v hotemu zastrupila neka ženska. Policija ie takoj poslala v hotel komisijo, ki je našla kraj samomorlke dve stekleničici s strupom. Uvedli so preiskavo in ugotovili, da je samomorilka Zlata Trbu-hović. rojena 1. 1901 v Babini Gredi in žena mehanika Emanuela Trbuhoviča. Zlata še ni bila dolgo poročena. Z možem se nista razumela in je zato sklenila, da gre v smrt. Pred meseci se je poslovila od moža in odšla v svoj rojstni kraj Karlovec. Tudi tukaj se ni mogla privaditi svoji novi usodi ter je še vedno hrepenela po svojem možu v Zagrebu. Zato ie pred dnevi prišla zopet v Zagreb. Možu ie poslala zavoj perila in pismo s prošnjo, da bi se rada z njim spravila in živela še naprej z njim v zakonskem življenju. Ne da bi čakala na odgovor, je Zlata včeraj poslala možu drugo pismo po hotelskem služabniku. Pismo je bilo pisano zelo obupno. Ko ga je mož prejel, je takoj odšel v hotel, da bi preprečil ženin samomor. Prišel ie pa prepozno. Ženo ie našel že v agoniji. Izpila je večjo količino bro-murala in fanodorma. Rešilni vpz je samomorilko odpeljal v bolnico, toda ni upanja, da bi okrevala.
★
•Poročali smo že o veliki poneverbi na glavni carinarnici v Zagrebu. Zagrebški listi objavljajo podrobnosti o poneverbi blagajnika Zvonimirja Hafnerja. Preteklo soboto je po uradnih urah zapustil poslovne prostore glavne carinarnice v Zagrebu, kakor drugi uradniki, tudi Zvonimir Hafner, rojen 1899. v Zagrebu. To je bilo poslednji-krat, ko so ga videli njegovi prijatelji. Ker v ponedeljek ni prišeh v urad, so vsi mislili, da je obolel. Isto so mislili, ko ga tudi v torek ni bilo v urad. Ko ga tudi v sredo ni bilo. se je to zdelo sumljivo in začeli so poizvedovati, kje je blagajnik. Ugotovili so. da je Hafner poneveril poverjeni mu državni denar,
Sremu. — Sarkofag v Kolpi. — — Blagajnik pobegnil z lepo tihotapci v Beogradu
katerega je dobival od ocarinjenih zabojev. Pobegnil je in odnesel 604.833 Din. V blagajni je pustil samo 8 Din. O veliki poneverbi je bila takoj obveščena policija, ki je izdala za beguncem tiralico. Redarstvo je dalo novinarjem samo opis begunca in njegovo sliko. Poročevalec « Novosti* je pa mogel dobiti o defravdantu Še druge podatke. Zvonimir Hafner je bil lahkomiseln mož in je s svojim dejanjem onečastil svojo ugledno in spoštovano rodbino. Zapustil je tudi mlado ženo in dvoje mladoletnih otrok, s katerimi je preživel nekaj srečnih let. Potem se je pa seznanil z nekim dekletom, ki je uničilo njegovo družinsko srečo. Imel je pa razmerja tudi z drugimi dekleti, ker so ga vse imele rade. Imel je denar in bil je lep, postaven dečko, tako, da še ni ugotovljeno, katera med temi je bila prav za prav njegova favoritka. V Palmotićevej ulici sta stanovali dve Dalmatinki, Marija Junakovič, ki je pobegnila iz Zadra in Zlata Roje iz Splita. S tema se je Hafner seznanil pred desetimi meseci. Po pripovedovanju domačinov so se vsi trije vedno nekako tajinstveno pogovarjali med seboj. Zlata Roje je blagajnika predstavila za svojega brata Zlatka iz Splita. Nekega dne je pa prišel poštar in je prinesel k Dalmatinkama zavoj z naslovom Zvonimir Hafner. Dekleti sta zavoj sprejeli, kar se je zdelo domačim zelo čudno. Zvonimir je posvečal večk> pažnjo Mariji Junakovič. V ponedeljek ie Roje po dolgem posvetovanju z Jankovičevo odpotovala v Split. V petek je prišel Hafner k Juna-kovićevi. Po kratkem razgovoru je začela Marija pospravljati svoje stvari in je rekla gospodinji, da odpotuje v Šibenik. Govori se, da je Hafner prisilil Marijo, da je postala njegova ljubica. Večkrat ji je baje pretil s samokresom. Ko mu je nekdo očital, da ima družino in otroke, se je Hafner samo razjezil. Marija je sama izjavila svojim prijateljicam, da gre raje v smrt, nego da bi se ločila od Hafnerja. Redarstvo bo kmalu razčistilo nepojasnjen beg obeh lepih Dalmatink in defravdanta Hafnerja, ki je najbrž pobegnil v inozemstvo.
*
Iz Beograda poročajo, da je tamošnja železniška policija izsledila dva tihotapca, ki sta nameravala vtihotapiti z Dunaja večjo količino saharina v Mace-donijo in 4.5 kg opija v Bolgarijo. Tihotapca sta Franc Križ in Samuel Gazen, ki sta že dobro znana zagrebški policiji. Oba sta agenta znanega tihotapca Sto-janovskega, ki ga ie zagrebško sodišče nedavno obsodilo na 2 leti težke ie-če zaradi tihotapstva saharina iz Avstrije v našo državo. Aretirana tihotapca sta imela v Beogradu stanovanje. Pri preiskavi ie policija odkrila razno vtihotapljeno flago v vrednosti več sto tisoč Din. Zdi se, da sta tihotapca voditelja dobro organizirane tihotapske tolpe, ki ima svoje središče v Beogradu. Policija ie aretirala tudi gospodinjo, ki je tihotapcem oddala stanovanje v najem in je vedela, s kakšnim nečednim poslom s ebavijo njeni podnajemniki.
— Službene objave LHP-a. (Iz seje uprav, odbora dne 17. julija.) Na znanje se vzame podelitev ukora sk Mure njenemu članu g. Verselu radi nepristojnega ponašanja napram LHP-u Istotako se vzame na znanje izključitev g. rfirschia iz SK Mure za dobo 1 leta vsled nesportnega ponašanja prizadetega napram igralkam SK Ilirije ob priliki prv. tekme Ilirija - Mura v jesenski sezoni 1927. Izključitev traja do 20. novembra 1928. SK Mura se poziva, da pošlje na vpogled kopije dopisov, naslovljene na g. Versela in g. Hirschla o podelitvi kazni. — Radi žaljenja podsaveznega odbornika g. Samuda se kaznuje po paragrafu 17 kaz. pravilnika gosp. Cimperman Marica (SK Mura) z enomesečno zabrano igre. — Po sklepu JHS-a se črta iz rednega članstva JHS-a SD Rapid Maribor. — V smislu sklepa u. o. JHS-a z dne 22. junija in v smislu zadnje redne glavne skupščine LHP-a se kooptirajo v u. o. sledeči gg.: dr. Robič II. podpredsednik, Ske-telj II. tajnik, Sancin Savo in Bucik Anton kot odbornika. — Vse gg. sodnike se opozarja, da je pošiljati odslej od tekem, v katerih nastopijo družine LHP, sodniška poročila v enem izvodu, od tekem pa, v katerih nastopijo družine raznih podsave-zvo, v dveh izvodih. SK Ptuj se obremeni z Din 10 za prijavnino tekme Ilirija : Ptuj 1. julija. — LHP priredi tekom meseca avgusta sodniški tečaj. Pozivajo se vsi oni, ki se interesirajo za sojenje hazenskih te-tekem, da se prijavijo v ta tečaj najkasneje do 15. avgusta na naslov: Rupel Mili-
ca, Car. posred. Just Piščanec. V ta tečaj se morejo prijaviti rudi dame — Tajnica.
— Interni tenis - tarnir SK Ilirije. Ljubljana. S K Ilirija v LiublJan; Driredi v dneh 21., 22. in 23. t. m. na svojem tenis pdo-storu pod Cekinovim gradom interni tenis-turnir s sledečim sporedom: I. Gospodie posamezno (single) — senijorji: 2. Dame posamezno (single) — seniorke: 3. Gospodje v dvoje; 4 Gospodje in dame v dvoje (mixde double): 5 Gospodje posamezno (jimiorji): 6 Dame posamezno (ju-niorke). — Zmagovalci v Doedinih točkah prejmejo posebna priznanja oz. diplome od tenis sekcije. — Priiavnina znaša 10 Din za osebo, prijav s priiavnino soreJema na tenis prostoru z. Banovec do sobote do 12. ure. Pričetek turnirja vselej ob 17. uri. Interes za ta turnir ie kakor med tenis Članstvom, tako tudi v splošnem iako velik, kar ie razvidno iz številnih prijav. Ta turnir je nekaka predpriprava oz. preizkušnja za tenis tekmo na Bledu, ki se vrši najbrže v dneh 28. in 29 t. m., kjer bo svoje barve zastopala tudi SK Ilirija. Imena starih tenis korifej Pogačar Joža. Zaic. dr. Koželj, Šapla. Bezjak. Korenčan itd. nam jamčijo za popolen in časten uspeh- — Po končanem intern. tenis turnirju priredi tenis sekcija Ilirija družabni večer, na katerega so vabljen vsi priia-elii soorta. Prostor oz. dvorana se objavi naknadno. V svrho kritja stroškov se prostovoljni prispevki s hvaležnostjo sprejemajo. — Načelnik.
Saj ni čuda
Naš Pepe je ves nesrečen, ker ga tarejo v hudi vročini skrbi zastran vladne griže. Pravi, da ni lepo, da ima tako mlada in bogata država grižo. Pepe je hud, da ga bratje tam preko nočejo ubogati in poslušati. On da je državo* tvoren element in že ve, kaj je prav in kaj napak. Zdaj, ko sta padla oba njegova predloga v vodo in ko se vlad= na griža še vedno vleče liki glista po dežju, je začel Pepe tuhtati, kje tiči vzrok, da se morajo prečani tako dolgo marinirati. In je pogruntal to reč.
Pepe ima v evidenci tudi atentator* je. Oni dan, ko je Ivan Momčilov ali Momčilo Ivanov napadel šefa javne varnosti v naši troimeni prestolici, je Pepe preštudiral vse akte o napadu in ugotovil, da ima Žika Lazić čudovito trdo butico. Atentator mu je pomolil revolver pod nos in ga ustrelil narav* nost v glavo. Toda čudo prečudo — krogla se je ob trdi lobanji zblinlla in ni mogla naprej, da bi prezračila mo* žgane. Ko so jo potegnili iz glave, so zdravniki misliti, da ima gospod Žika pod kožo novčiče po 50 para. Taka da je bila krogla in tako je Momčilovič blamiral drugače renomirano tovarno orožja.
In Pepe pravi, da šele zdaj razume, zakaj so bratje tam preko nedostopni za vse pametne predloge. Če jim niti krogla ne more do možganov, je vsak trud zaman, da bi jim kaj dopovedati. Narava jim je dala trde butice, pa mir* na Bosna.
f Antonija Keršič
Danes okrog 2. ure zjutraj je izdihnila svojo blago dušo v ljubljanskem sanatoriju >Leoninumt splošno znana in priljubljena gostilničarka in posestnica v Spodnji Šiški ga. Antonija Keršič. Pokojnica je ie delj časa bolehala na težji notranji bolezni in končno 6e je odloČila, poiskati pomoč v Leonišč«. Toda bilo je že prepozno in je bila katastrofa neizogibna.
Njeno usmiljeno srce in radodarno roko bodo šele zdaj vedeli dovoljno ceniti številni reveži, ki so neštetokrat iskali pomoči pri pokojnici in jo tudi vedno dobili. Nikdar ni nikogar odklonila, če je videla, da je resnično potreben. Mnogo brezposelnih družin je uživalo njeno za slom bo in so se po cele mesece preživljali ob njeni gostoljubni mizi. Toda ona svojo dobrote nikdar ni javno razkazovala. Pokojnica je bila splošno znana ne samo v Sloveniji, temveč tudi daleč izven mej naše ožje domovine. Vsak, kdor je obiskal njeno priljubljeno gostilno, je bil prijazno sprejet in točno ter v polno zadovoljstvo postrežen. Vsak, kdor je g. Keršičevo spoznal, jo je moral nehote vzljubiti radi njenega milega značaja in zdravega humorja, ki ga kljub težkim življenskim udarcem po nesrečni smrti ljubljene hčerke in soproga nikoli ni izgubila.
Pokojnica je bila stara Šele 52 let in je zapustila štiri žalujoče sinove, in sicer: Ivana, ki ima v Ljubljani zastopstvo Fiat-avtomobilov, Petra, inženirja v Mariboru, Karola, ki živi stalno v Avstraliji, in najmlajšega Tončka, ki služi pri vojakih v Ki-gevu v Makedoniji Truplo blage pokojnice prepeljejo danes domov, kjer polože pokoj-nico na mrtvaSki oder. Pogreb se bo vršil jutri ob 15. uri na pokopališče v Drarlje, kjer jjO polože v rodbinsko grobnico kraj pokojnega soproga in hčerke k večnemu počitku.
Vsi, ki so pol.ojnico poznali, jo bodo težko pogrešali in jo bodo ohranili v trajnem spominu. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
KlJUf
Najboljše, najtrajnejše, lato 13 najcenejše!
Stev 164
«SEO VENTSKI  NT X R O D» dne 20. julija 1928.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Iz odvetniške služb«. V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani s sedežem v Mariboru je bil vpisan dr. Joško Bergoč, odvetnik v Mariboru dr. Alojzij Klemenčič se preseli v treh mesecih s svojo pisarno v Brežice.
— Iz notarske službe. Notar v Brežicah dr. Anton Bartol je zapustil 10. t m. Brežice in prične poslovati 25. t. m. v Mariboru.
— Kongres za mednarodno pravo. V avgustu se bo vršil v Varšavi mednarodni kongres za mednarodno pravo. Novoustanovljeno udruženje pravnikov SHS bodo zastopali na tem kongresu vseučiliški profesor dr. Toma Živanović ter dr. Bogomil Vošnjak in dr. Bartoš iz zunanjega ministrstva.
— Velik mednarodni kongres v Beograda. Letošnjo jesen bo praznovala mednarodna organizaofja za zaščito avtorskega prava SOIetnico svojega obstoja. Proslava bo združena z mednarodnim kongresom, ki se bo vršil 27., 28. in 29. septembra v Beogradu. V Zagrebu bodo imeli udeleženci sejo 30. septembra, kongres pa zaključijo 1. oktobra v Ljubljani. Naši odbori te mednarodne organizacije v Boegradu, Zagrebu in v Ljubljani so marljivo na delu, da pripravijo vse potrebno za kongres.
— Nova osnovna šola v Krškem. Po odredbi prosvetnega ministrstva se otvori začetkom novega šolskega leta v Krškem nova štiriTazredna osnovna šola.
— Glavna skupščina UJU. Letošnja glavna skupščina UJU se bo vršila 11., 12. in 13. avgusta v dvorani pivovarne »Union« v Mariboru. Predhodni sestanek učiteljev se bo vršil 10. avgusta. Na prvi seji bo preči-tano poročilo izvršilnega in glavnega odbora, popoldne se pa prične konferenca glavnega odbora in delegatov učiteljskih društev. Glavna skupščina prične z delom 11. avgusta. Zadnji dan zborovanja bodo učitelji razpravljali o izpremembah pravil. Udruženje opozarja vse udeležence skupščine, naj refrenti in učiteljska društva, ki nameravajo nastopiti na skupščini z referati, odnosno s samostojnimi predlogi, ob-veste o tem izvršilni odbor UJU najpoznje do 28. t. m.
— Za klerikalni tisk je nastalo veliko tekmovanje. Posebno na učitelje pazi »črna garda«, da se ne utihotapi kaka »Domovina« ali »Jutro«. In ni čuda! Gospodje se čutijo vplivne napram učiteljstvu. Učitelji so deloma sami krivi, da so bolj kakor nekdaj, pod črno kuto.
— Iz Novega mesta nam pišejo, da je te dni neki pater beračil po vsem mestu za menihe na gori A t h o s ! In ne brezuspešno! Odnesel je dobro rejeno listnico, polno kovačev! Torej za domače potrebe ni denarja, za bogate tuje kutarje pa ga ne manjka. Ubogi narod, kdaj se izpametuješ!
— Učiteljski kronski penzijonisti še vedno čakajo na dinarsko prevedbo. Zaman! Zdaj se v Beogradu baje izgovarjajo, da bo prevedba zahtevala 40 milijonov dinarjev, ki jih nimajo kje dobiti. To ie le pri nas mogoče!
— Škof napaden. Govori se, da je bil škof ob zadnjem birmovanju v S>marjeti napaden. Zahvaliti se ima baje le brzim konjičem, da je napadu — ušel!
— Dražba ribolova. Ribolovni revir št. 39 Škofljica se bo oddajal v torek 31. t. m. ob 9. pri sreskem poglavarju za ljubljansko okolico na javni dražbi v zakup za dobo od 1. avgusta 1928 do 31. julija 1938.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 22. do 30. junija 10 slučajev tifuznih bolezni, 49 škr-latinke, 90 ošpic, 5 davice, 9 šena, 1 krčevite odrevenelosti, 1 vraničnega prisada, 1 trahome in 1 nalezljivega vnetja možganov.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 2. do 8. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 54 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice in 2 garij.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju ie uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešanci: Mihael Kamnik, rojen leta 1&91. v Črnem vrhu, naposled bivajoč v Lokah pri Zagorju ob Savi, Franc Grobim, rojen leta 1893. v Prevorju in tam bivajoč, njegov brat Martin Grobin, brivski mojster v Celju Konrad Messerer, rudar v Trbovljah Franc Cvrrn, rudar v Nemčiji Franc Brence, rojen leta 1882. v Gorici (Konjice), Janez Pleterski, rojen leta 1884. v Amovcu, Floriian Ber-ložnik, rojen leta 1890 v Selah, in posestnikov sin v Lašah Simon Urač. Vsi so odšli začetkom svetovne vojne na bojišče in se niso vrnili.
— Delomržneži In IzkorSčevalcI občinskih podpor. Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti so proglašeni za delo-irrržneže in izkoriščevalce občinskih podpor: Jurij Lavrič v Novi gori, pristojen v občino Škocijan, Jožef Sedanja, pristojen v občino Mlajtinci, Josip Perha}, rojen in pristojen v Kočevje. Ivan Kos, pristojen v občino Jarše, Ivam škrilec, pristojen v Murske Crnce, Tvan Grandošek. rojen in pristojen v Novo vas. srez Ptuj. Fran Mer-kuš, pristojen v občino Slovenija vas, Ivan Visenjak, rojen in pristojen v občino Po-lenci, Frančiška Simonič, pristojna v občino Sv. Andraž, Engebert Kapfer, rojen in pristojen k Sv. Trem kraljem, Anton Kolar, pristojen v občino Tolsti vrh, Anton Sene-kovič. pristojen v Thovo, FTanc Kotnik, pristojen v občino Ribnico na Pohorju, Franc Horvat, pristojen v Murščak, Franc Kos, pristojen v občino Ivanovce, Anton Mouor-ko v Podovi, Ivan Merkan,, pristojen v občino šent Ilj v Slovenskih goricah. Konrad Muršlč, pristojen v občino Sv. Krištof, srez Laško, Vekoslav Femc, pristojen v občino Gradišče, srez Litija, Josip Močnik, pristojen v občino Gornji grad, Anton Puhar, pristojen v občino Očeslavce, Sebastijan Kameršak z ženo Ano, pristojen v Bukovce, Friderik Papst, pristojen v občino Sv. Lenart, Jožef Simonič in njegov brst Atorz, pristojna v občino Mihalovce, Štefan Horvat, pristojen v Celje, Dragotin
Gabaj iz Legrada, Matevž Baloh, pristojen v Ljubljano, Jakob Selinšek, pristojen v občino Varejo pri Ptuju, Ivan Urankar, pristojen v občino Dob pri Ljubljani, Franc Goršek, pristojen v občino Griže, srez Celje, Ivan Peserl, pristojen v Sčavnico, Franc Marčič, pristojen v občino Zabukovje, Franc Petje, pristojen v občino Mirna, in Ivan Po-beška, pristojen v Ljubljano.
— Vrhnika. Naš vodovod ne ustreza več svoji nalogi. Nujno ga je treba popraviti, ker gre zaradi slabih cevi dosti vode v izgubo. Te vodovodne nedostatke še posebno občutimo zaradi suše in silne vročine. — Za Cankarjev spomenik smo nabrali sicer že precejšnjo vsoto denarja, vendar mu ga bomo odkrili nekoliko kasneje kakor smo prvotno sklenili. Da postavimo Ivanu Cankarju, slavnemu slovenskemu pisatelju, kolikor mogoče dostojen spomenik, so nam obljubili v Ameriki živeči Vrhničanje še poseben prispevek. Spomenik bo stal ob glavni cesti nasproti Mantove. — Govori se, da se bo poštni urad preselil v hišo g. lekamaTja H. Poštni upravi ni po volji, ker je lastnik sedanjih poštnih lokalov povišal najemnino na 1000 dinarjev mesečno. — Skozi naš trg drvijo dan na dan številni avtomobili. Ceste so na debelo pokrite s prahom, pa tudi drevje in hiše so sive od samega prahu kakor sredi zime, sicer bi imeli še sobe in pohištvo vse zaprašeno. Spričo silnega prahu bi morali imeti šoferji pač več obzirnosti do prebivalstva.
— Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Ljubljani mašinist drž. železnic v pokoju g Gregor D i 11 i n g e r. Pokojnik Je bil med železničarji splošno znan in priljubljen. Dolga leta je vestno in vzorno opravljal službo in šele ko so mu jele moči pešati, je stopil v zasluženi pokoj. Pogreb bo jutri ob 5. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
— Vreme. Vse kaže, da se bo vreme v doglednem času poslabšalo in da dobimo dež. Barometer stoji sicer še precej visoko, toda nebo se vedno boli oblači in tudi vročina je že nekoliko ponehala. Danes zjutra5 je kazal barometer v Ljubljani 764, temperatura je znašala 19 stopinj. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru, povsod drugod pa več ali manj oblačno. Zanimivo Je, da je temperatura v Dubrovniku rapidno padla. V sredo ie kazal toplomer v Dubrovniku še 38, včeraj pa samo 28 stopinj. V Beogradu so imeli 35, v Splitu 34. v Skopi ju 31, v Zagrebu 30, v Ljubljani 28.3, v Mariboru 26 stopinj. V Sloveniji je vročina že znatno popustila.
— Razne nesreče in nezgode. V bolnico jo je sam primaha! 181etnl dijak Uroš Legat iz Ljubljane, ki je pretekli ponedeljek med vožnjo padel pri Trebnjem s kolesa in se potolkel na desni roki. Ker se rana le ni hotela pravilno celiti, se Je včeraj oglasil v bolnici, kjer so mu nudili potrebno zdravniško pomoč. — Pri županu Oražnru v Mostah je uslužben kot hlapec 301etni Krese Franc. Včeraj je šel nakladat hlode v županov gozd pri Dolskem. Nenadoma se mu je pa pri vlačenju Modov precej debel hlod zvalil na desno nogo in mu Jo zlomil. Ponesrečenca so pripeljali v bolnico. — V Trebeljevem je včeraj popoldne na domačem podu rezal s samoreznico krmo za konje 25 let stari posetnikov sin Alojzij Hribar. Pri tem je premalo pazil na roke, s katerimi je potiskal krmo pod ostrino in se mu je rezilo slamoTeznice zarezalo v levo roko. Roka je poškodovana v zapestju, vendar pa rana ni težka In nevarna. Tudi on je tekal zdravniške pomoči v ljubljanski bolnici.
— Kupujte Ciril - Metodove razglednice!
S tem koristite družbi, ki je vsestranske podpore zelo potrebna, podpirate pa tudi domače razglednice. 567n
Iz Ljubljane
—lj Hišni posestniki ▼ Ljubil anl se opozarjajo, da odpade meseca avgusta t. 1. običajna vložitev napovedi najemninskega donosa za prihodnji dve davčni leti za hiše, ki se nahajajo v LJubljani. Napovedi se bodo vlagale, Čim izda finančna uprava pozive v smislu zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1982.
—lj Naborni dnevi v Ljubljani. Za tihimi in mirnimi ljubljanskimi naborniki so včeraj in danes prišli na vrsto okoličani in prinesli v zaspano Ljublano, zlasti v jutranjih urah, precej življenja, petja, vriskanja, igranja in pa tudi surovega preklinjanja. Na Krekovem trgu pred Mestnim domom, kjer posluje naborna komisija, celo dopoldne neumorno Igrajo razni umetniki na tri- in štirivrstne harmonike ter se poizkušajo celo v igranju modemih komadov. Pa se jim navadno že po prvih akordih ponesreči in iz harmonike zadoni v somčno dopoldne kaka narodna »viža«.
—1} Od doma pobegnit G. M i š k u 1 i n z Viča prosi dobre ljudi, ki bi slučajno vedeli, kje se mudi njegov sin Ivan, ki hodi z lajno po svetu, da bi ga v očetovem imenu opozorili, naj se vrne domov.
—lj Darila. Dr. Puntar Josip, občinski svetnik je nakazal znesek 50 Din za mestne reveže. — Tvrdka F. Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15, pa prispeva mesečnih 100 dinarjev v fond za odpravo beračenja.
—lj Pevcem »Ljubljanskega zvona«! Umrla je naša ustanovnica, članica gospa Antonija Keršičeva. Udeležite se pogreba, ki se vrši v soboto popoldne ob 3. iz Celovške ceste. Spodnja Šiška! 569n
— Brivski pomočniki, frizerke! Danes vsi na sestanek ob 8. uri pri Novem svetu. Važno! — Odbor. 568n
—lj Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bačar, Stari trg, Ljubljana. 46T
—Ij Nezgoda pri delu. Včeraj popoldne je bil v bolnico prepeljan 251etni mizaTski pomočnik Blas Franc, doma iz Most pri Ljublani. Včeraj zjutraj je šele vstopil v službo pri mizarskem mojstru Ignacu Rep-šefu v tesarski ulici in že prvi dafl se mu
je pripetila nesreča. Med delom mu je popoldne okrog 16. ure spodletelo 25 mm široko dleto in se mu z ostrino zasadilo v dlan leve roke. Ker je bila prerezana večja žila odvodnica, mu je pričela kri curkoma teči iz močno zevajoče rane. Poklicana je bila na pomoč mestna reševalna postaja, ki je Blasa takoj prepeljala v bolnico, ki jo je pa poškodovanec še tekom včerajšnjega dneva zapustil in odšel domov.
Iz Celja
—c Licitacija otave bo dne 6. avgusta ob 9. uri na Spodnjem Lanovžu in dne 7. avgusta ob 9. uri na mestnem pokopališču.
—c Cesta, ki vodi od hotela »Krone« preko Vrazovega trga na Benjamin Ipav-čevo ulico in Vodnikovo ulico, se bo za javni promet zaprla. Ob tej cesti se bo gradila palača mestne elektrarne. Pozneje se bo odprla zvezna cesta, ki je projektirana od hotela Skobeme v smeri proti mestnemu gledališču.
—c »Goljufiv »trgovski potnik« je neki Beschell z Dunaja. Te dni je prišel v kavarno »Merkur« in tam natakarju Albertu Lukaču ponudil v nakup fotografski aparat za 900 dinarjev. NatakaT je aparat kupil, pozneje pa se je izkazalo, da pri aparatu manjkajo bistveni deli, ki bi stali čez 1000 dinarjev. Opeharjeni natakar je zadevo prijavil policiji, Beschell pa jo je pobrisal proti Mariboru.
—c Popravila potrebna bi bila ograja na mostu čez Koprivnico pri RudaTski šoli. Rja je to ograjo na nekaterih mestih že tako uničila, da je nevarnost za otroke, da lahko padejo v potok. Take stvari bi morali naši kleroradikali takoj, ko se pokaže mala poškodba, popraviti, ne pa šele optem, ko je
je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti
Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi
vsled nemarnosti treba napraviti celo ograjo novo.
konzerve. Tudi soli je nama zmanjkalo. Kuhala sva si juho iz pasjega mesa. Tri dni je tako močno snežilo, da se nisva mogla orijentirati in da sva morala če* peti na ledeni pustinji. 8., 9. in 10. ju* lija sva iskala Nobilovo skupino. Tri dni in tri noči nisva zatisnila oči, bila sva vsa premočena in prezebla. Jedla sva samo pasje meso in še to v zelo majhnih porcijaH. Slednjič sva bila tako izčrpana, da sva se morala vrniti k oto* ku Foyn, kjer sva ves dan spala.
Najin položaj je bil zelo kritičen, ko sva 12. julija zagledala ledolomilca «Krasina». Splezala sta na ledeno goro in skušala opozoriti rusko posadko na* se s tem, da sva mahala z robci. Toda odgovora ni bilo in že sva mislila, da se bliža smrt. Ob 11. ponoči sva zašli* šala nad seboj brnenje motorjev treh letal, dveh švedskih' in enega finskega. K sreči se je led v bližini najinega ta* boriŠča stajal, tako da je lahko hidro* plan pristal. Vzeli so naju na krov, to* da na ledu sva morala pustiti vse na* jino imetje in tudi oba psa, ki sta še ostala živa. 13. julija sva bila zopet v Kingsbavu, kjer so naju navdušeno sprejeli
Van Dongen je star šele 21 let in biva že pet let na Svalbardu. Udeležil se je že petih polarnih ekspedicij in ve* lja za najboljšega vodnika ekspedicij na saneh s pasjo vprego.
Rusi še niso obupali
Rusi še vedno upajo, da je Amund* sen živ in da deli usodo Alessandrinije* ve skupine. Po mnenju ruskega pomož* nega odbora je bil balon zrakoplova <rltalie», s katerim je odnesel vihar Alessandrinijevo skupino, zelo dober signal, po katerem se je moglo letalo <*Latham» orijentirati. Ni izključeno, da je Guilbaud poletel k Alessandrinijevi skupini, ker ni opazil Nobilove skupi* ne. Ko je pristal pri Alessandrinijevi skupini, se mu je letalo najbrž pokvarilo. Sovjetski tisk pripominja, da noben član Nobilove skupine ni slišal eksplo* zije, tako da doslej ni nobenega doka* za, da je Alessandrinijeva skupina res zgorela. Ledolomilec «Krasin» je v sre* do sprejel na krov letalo Čuhnovskega in odplul v Kingsbav. Z največjo teža* vo lomi debelo ledeno skorjo in pro* dira počasi proti severu.
Viglieri o Maimgreenovem odhodu
V pogovoru s poročevalcem moskov* skih «Izvestij» je poročnik Viglieri iz* javil: Že več ur pred katastrofo smo opazili, da postaja zrakoplov vedno tež* ji. Po mojem mnenju je zakrivila kata* strofo izguba plina. Bil sem prepričan, da Malmgreen ne bo dosegel kopnega in zato sem mu svetoval, naj ostane pri nas na ledeni gori in šele, če bi se nam ne posrečilo dobiti radiozvezo, bi po* slali manjšo skupino v čolnih proti oba* h. Toda Malmgreen je izjavil, da prispe v 17 dneh na obalo Severovzhodne zem* lje. Njegova skupina je vzela s seboj živil za 45 dni. Zadnjih 13 dni je mo* rala gladovati, ker je prve dni porabila preveč hrane. Ko smo dobili radiozve* zo, smo bili informirani o vseh rešilnih ekspedicijah. Na zemljevidu smo toč* no ugotovili pot ruskega ledolomilca «Krasina», nismo pa vedeli, s kakšnimi ovirami se mora boriti. Do prihoda ka* pitana Lundborga smo čepeli na ledeni gori vsi premočeni, ker se je led tajal in ker nismo imeli kje ležati. Lundbor* govo letalo se je poškodovalo in krila smo porabili za posteljo. Po mojem mnenju se trenutno ne da ugotoviti, kje je obtičala Alessandrinijeva skupi* na, ker se led zadnje dni taja in ker pokriva polarne kraje gosta megla. Po* čakati bo treba torej še nekaj dni.
Kaj pripoveduje dr. Behounek
Češkoslovaški radiolog dr. Behou* nek je pripovedoval uredniku «Izvestij» o rezultatih znanstvene ekspedicije. «Moja naloga je bila — je dejal dr. Behounek, — da z milanskim vseučili* škim profesorjem Pontremollijem pre* iščem magnetične pojave, radioaktiv* nost in atmosferično elektriko v polar* nih krajih, kakor tudi da polarno ozem* lje proučim s topografskega in oceano* grafskega stališča. Vse to je bilo točno po načrtu storjeno. Delal sem mnogo in več noči sploh nisem spal. Tik pred katastrofo sem odšel v spodnji del zra* koplova, da zbudim spečega profesorja Pontremollija. Slučajno sem srečal pro* fesorja Malmgreena. Bil je zelo razbur* jen in mi je izjavil, da z zrakoplovom nekaj ni v redu, ker pluje zelo počasi. Ko sem se vrnil k aparatom, sem opa* zil, da kaže višinomer samo 200 me* trov. Zrakoplov je torej plul zelo niz* ko. Da zmanjšamo težo, smo vrgli iz zrakoplova velik sod bencina. Mehanik Cecioni je vrgel iz zrakoplova še kovin* sko kroglo, ki je tehtala 170 kg.
Takoj smo se dvignili dobrih 400 m, toda kmalu je začel zrakoplov znova padati. Motorje so ustavili in naenkrat smo začutili pod seboj tla. Gondola v zadnjem delu zrakoplova je zadela ob ledeno goro. Takoj za njo je zadela ob ledeno goro tudi gondola za potnike, balon se je pretrgal in vsa posadka je padla na ledeno goro. Pri tem se ie Po* mella ubil, drugi so bili pa težko ali lahko ranjeni. Čez 15 minut smo opazili na jugovzhodu velik oblak dima, ognja pa nismo videli. Iz tega bi se dalo skle* pati, da je Alessandrinijeva skupina še živa. Z znanstvenimi uspehi sem popol* r.oma zadovoljen. Ugotovil sem, da funkcijonira magnetična igla na sever* nem tečaju normalno. S pomočjo Pon* tremollijevih aparatov sem točno ugo* tovil in preizkusil magnetično deklina« cijo.
Umorjeni mehiški prezident general Obregon
Od premožnega kmeta do generala in prezidenta. — Začetek Obregonove vojaške karijere« — Še nekatere podrobnosti o
atentatu.
velik strokovnjak. V Mehiki je nastalo v kratkem 300.000 novih posestev, kajti Obregon je segel po agrarni reformi in dal zemljo vojakom. Tudi delavci so
Mehiški prezident general Obregon, ki je te dni padel kot žrtev atentata, je bil prvotno bogat posestnik v Sono* ri, kjer je ostal do revolucije 1. 1913. Šele revolucija ga je odtrgala od rodne grude in mu stisnila v roke meč. Kmalu je imel Obregon tudi moč v rokah. Al* varo Obregon se do 1. 1913 politično sploh ni udejstvoval. Ko je pa mehiška država v tem času pozvala vse vplivnej* še može v provinci, naj oborože mlade ljudi in pomagajo braniti državo, je zbral Obregon 300 mož in odrinil z njimi na bojišče. Obregon je bil takrat župan v Huatabampo. Prvotno je imel pod svojo komando 300 mož, toda čez eno leto je poveljeval celi diviziji. V tem času je izbruhnila v Mehki Villova vstaja. Bivši pristaš socijalne revolucije je obrnil plašč po vetru in začel s svo* jimi četami pleniti in moriti po Mehiki.
General Obregon je izgubil v revo* luciji desno roko. Nedavno je bil drugič izvoljen za mehiškega prezidenta. — Udeležil se je krvavih bojev proti upor* niku Villu, proti kateremu je nastopilo 30.000 Američanov, ki so imeli nalogo ujeti ali ubiti poglavarja upornikov. — Toda Villa je pognal vladno vojsko v beg in že je mislil, da se polasti oblasti, dne 13. aprila 1915 se je vnela glavata bitka. Obregon je vodil svoje čete osebno, njegov prijatelj, bivši nemški častnik Kloss, je bil pa poveljnik topni* štva.
Villa se je spustil v odločilno bitko. 36 težkih topov je bombardiralo Obre* gonove postojanke, toda vse je bilo zaman. Naenkrat je prešla Obregonova armada v ofenzivo in se spoprijela z mnogo močnejšimi Villovimi četami. 15. aprila je bila ena Villova armada po* polnoma uničena. Na bojišču je oble* žalo 4000 mrtvih. Obregonove čete so ujele nad 6000 Villovih vojakov in vsa artiljerija je prišla v Obregonove roke. S tem je bila Obregonu zasigurana vo* jaška karijera. V Mehiki je postal po tej odločilni bitki zelo popularen. Se bolj je pa zaslovel, ko je pozneje v bit* ki izgubil roko. Kmalu je imel pod svo* jo komando 60.000 vojakov in 1. 1919 je bil prvič izvojen za prezidenta po takratnem mehiškem prezidentu Car* ranzu.
Obregon je postal reformator svoje države. Žboljšal je zlasti zastarele raz* mere v poljedelstvu, v katerem je bil
bili na njegovi strani, ker je energično posegel v socijalno politiko in zboljšal delavcem gmotni položaj. Tudi v zuna* nji politiki je imel velik vpliv. Boljše* viško vstajo v Yucatanu je brezobzirno zatrl. Sploh se ima Mehika zahvaliti njemu, da je boljševizem iztrebila.
Dne 30. novembra 1. 1924 je bila do* ba njegove prve vlade končana in pred--sedniško mesto je zavzel Calles. L1. 1926 se je razširila vest, da so uporni Indi* janci Obregona ujeli in ubili. Ta vest pa ni bila resnična. V oktobru istega leta je mehiški kongres razveljavil ustavno določbo, po kateri je bila po* novna izvolitev prezidenta izključena. Zdaj določa mehiška ustava, da preži* dent ne sme biti izvoljen dvakrat ah trikrat zaporedoma. Te dni je bil Obre. gon drugič izvoljen za mehiškega pre* zidenta.
O atentatu na generala Obregona poročajo inozemski listi še nekatere po* drobnosti. Restavracija, kjer je bil pre* zident Obregon umorjen, je v mestu San Angelo, 12 milj južno od prestolice Mehike. Atentator se je približal gene* ralu, ki je sedel za mizo. in mu je hotel pokazati neke novine. Naenkrat je po* tegnil iz žepa revolver in ustrelil gene* rala iz neposredne bližine. General se je takoj zgrudil mrtev na tla.
Atentator je bil takoj aretiran. Biv* šemu prezidentu Callesu so takoj poro* čali o tragični smrti generala Obregona. Calles je hitel v San Angelo, da odredi vse potrebno glede pogreba in da pre* vzame osebno vodstvo preiskave. Pri* sostvoval je zaslišanju atentatorja, po* tem se je pa vrnil v prestolico. V hipu, ko so počili streli, je igrala godba. Zato so mnogi udeleženci banketa preslišali strele in šele ko je Obregon padel, so spoznali, kaj se je zgodilo. Obregonovi prijatelji so planili na atentatorja in bi ga bili linčali, da jih ni zadržal policij* ski ravnatelj, ki je zaklical, naj ga pu* ste, da ugotove, kdo je. Prezident Cal* les je takoj odredil strogo preiskavo in oblasti so ugotovile, da gre ? a poli* tično zaroto. 201etni morilec se imenuje Juan Escapulario. Atentator bo te dni ustreljen.
Dnevnik holandske rešilne ekspedicije
Kaj pripoveduje o iskanju Nobilove ekspedicije Josef Van Dongen. — Rusi še vedno upajo, da je Amundsen živ. — Dr. Behounek je z znanstvenimi uspehi zadovoljen.
Holandski vodja ekspedicije na sa; neh s pasjo vprego, Josef van Dongen, ki je v službi nizozemske premogokop* ne družbe na Svalbardu in ki se je na* potil z italijanskim stotnikom Soro in z Varmingom proti severu, da najde No-bilovo skupino, je dal zastopniku «Uni* ted Press» svoj dnevnik, v katerem pri* povedu je, kaj je doživel med potjo. — Van Dongen pripoveduje med drugim.
Dne 18. junija sem zapustil s Soro in Varmingom Severni rtič. Imeli smo sani in devet psov. S hrano smo se za* ložili za 24 dni. Do rtiča Wrede smo imeli 110 km. Dne 19. junija sva mo* rala s Soro pustiti pri rtiču Platen Var* minga, ker je solnce tako močno odse* valo od snežne pustinje, da je oslepel. Pot je naju vodila proti južnemu delu otoka Oudgerrits. 20. junija sva pri* spela do malega rtiča Vron. 21., 22. in 23. junija sva zaman napenjala vse sile, da prekoračiva gladke ledene gore. Ko sva uvidela, da je ves trud zaman, sva pustila večino živil na ledu in vzela s seboj hrane samo za 8 dni. Tako se na* ma je posrečilo premagati 24. junija
prvo oviro v obliki nakopičenega ledu. 25. junija sva morala pustiti na ledu še polovico živil, da sva mogla nadalje* vati pot. Do 28. junija sva prehodila 28 kilometrov in prispela do otoka Brock. Najine spalne vreče in tudi sa* ma sva bila do kože premočena, ker se je začel led tajati. Obleke nisva mogla posušiti, ker je ležala nad polarnimi kraji gosta megla. Dva psa sta nama že prve dni poginila, tri sva pa izgubila na Brockovem otoku. Tu se nama je po* srečilo ustreliti več polarnih rac.
Nato je nastala strahovita nevihta, ki je trajala štiri dni, tako da sva mo* rala čakati, da se poleže. 3. julija se je vreme zboljšalo in nadaljevala sva pot proti otoku Foyn. Komaj sva pa odri* nila, se je vreme zopet poslabšalo in rabila sva celih 31 ur, da sva prehodila 6 kilometrov. Najin položaj je postal kritičen, ker je začelo močno snežiti. Hrana je nama pošla in morala sva ubi* ti psa. Psi so bili že tako izčrpani, da niso mogli vleči sani. Pasje meso sva morala kuhati v pločevinastih škatli* cah, iz katerih sva prve dni pojedla
»SLOVFNSK!   N A R O D» dne 20. julija 1928.
9tev. 164
Eck£n VVallace:
TRIJE PRAVILNIKI
ROMAN. ' f%
Leon je počakal, da je avtomobil izginil, nakar se je vrnil v vežo.
»Oprostite, gospod,« je rekel ktetar in si oblekel plašč, »ali se boste spoznali v hiši? Nikogar ni tu, da bi se pobrigal za Mr. Leeja. Če želite, lahko ostanem tu.«
»Mr. Lee je rekel, da pojdite vsi,« je kratko odvrnil Gonsalez. »Prosil n, odidi-te ven in sporočite mi, kadar bos»te zagledali luči char - a - banca (odpnt avto s klopmi)! Preden se odpeljete, b£ še rad govoril z Mr. Leejem.«
Leon je odšel v knjižnico; s!ko ro se mu je zazdelo, da ga grize vest. \'stopnice so izvirale od njegovega loka Inega zastopnika; in kletar bi si nikdar ne bil mislil, da bi njegov gospodar njemu in ostali služinčadi kdaj dovolil oditi iz hiše, dokler so tam še gostje.
Avto prav za prav ni bil nikak char-a-banc, nego velik zaprt omnibus.; pri-majal se je tako nerodno, kako*r da bi hotel prositi oproščenja, da ga porabljajo za izletno vožnjo. Na splošno ogorčenje služinčadi, ki je bila zbrana v veži, je zavil okrog hiše.
»Ne trudite se! Bom že jaz sporočil šoferju!«
Leon se je zdel, da je prevzel u!ka*zo-vanje v hiši; v očeh disciplinirane služinčadi je bil to neodpustljiv pregrešek.
Izginil je v dolgem hodniku, ki je vedel v tajinstvene gospodarske predele, in se je takoj vrnil ter povedal, da je šofer že popravil napako in da bo ta koj pred glavnim vhodom; odvisna razlčiga, ker se je arvto baš v trenutku, ko ga je Leon napovedoval, zopet pojavil pred vrati. 1
»Sedaj se pelje tropa najsrečnejših duš, kar sem doslej imel smolo videti jih!« je zamrmral, ko je avtobus s cvi-lečimi zavorami zapeljal po pobočju nizdol. »Ta večer jim bo gotovo najlepši v življenju. Naročil sem jim večerjo v ho-
telu Beech in čeprav ničesar ne slutijo, sem jim preskrbel zabavo, za katero bi bili radi izdali lepe novce — če bi že ne bili povabljeni.«
»Sedaj sva čisto sama,« je mračno rekel Mr. VVashington. Toda takoi nato se mu je obraz razjasnil.
»Ne morem baš reči. da se posebno dobro počutim v hiši. kjer se dogajajo tako čudne reči, pa naj že pokajo streli ali ne.«
VVashington se je s temno slutnjo razgledoval v veži. »Kaj menite, ali naj vrata na oni strani zaklenemo?«
»Tam je vse v redu!« je odgovoril Leon. »Od tam rudi ni pričakovati nevarnosti. Pojdite, greva nekoliko na sveži zrak! Preden se bo začel ples, bo še nekaj časa poteklo.«
Toda glede tega je bil v zmoti.
Ulija VVashington ie šel za njim v park in je iedva storil dva koraka, ko je Leon videl, da je omahnil. V trenutku je bil pri njem; Američan je bil nagnjen naprej in strmel v temo pred se. Njegova očala so ležala v travi.
»Odvedite me v hišol« je zamrmral VVashington in se je naslonil na spremljevalca.
Leon je VVashingtona prijel okrog pasu in ga je na pol nesel na pol vlekel s seboj. Porinil ie moža v vežo, vrat pa ni zaklenil za seboj. Namestil tega se je Leon. ko se je Američan Šumno spusti, v naslonjač, vrgel na tla in ie pogledal vzdolž umetnega horiconta. V' si ga ie bil na ta način ustvaril, venkai na piano. Nikjer nikake kretnje, nikjer nikakega znaka, da bi se pripravljal napad. Šele potem je zaprl vrata in jih za pahnil Nato je odprl vrata v študijsko sobo. odnesel VVashingtona vanjo in ie prižgal električno luč.
»Mislim, da me je nekaj napadlo.« je zamrmral VVashington.
Njegovo desno lice je bilo rdeče in oteklo in Leon je onazil na njem izdajalski ugriz; razen tega je videl še nekaj drugega.
VVashington se je prijel za lice in je nato pozorno motril svoje prste.
»Prosim, prinesite mi nekaj whisky-ja! Vsai eno galono (nekako štiri lir
VVashington je očividno h**el hude bolečine in se je jedva držal pokonci.
»Hudiča! To je strašno!« je ječal. »Nisem še videl kače, ki bi tako strupeno pičila.«
»Toda, prijatelj, vi živite, a jaz vam nisem verjet da ste imun; proti kačam.«
Leon je nalil v veliko čašo čistega \vhiskyja in ie kozarec nastavil Američanu na ustnice.
»Naj hudič vzame prohiM;iio!« je zamrmral VVashington in ni čaše odložil prej. dokler ni bila prazna.
»Lahko mi mirne vesti natočite še eno. Ne bojte se, ne bom okajen.«
VVashington ie dal roko na obraz in je previdno otipal majceno rano.
^Kai ste začutili, ko vas je zadelo?«
»Mokroto!« jc odvrnil presenečen. »Natarko tako. kakor da bi me bila pičila kača.« je razlagal strokovnjaško.
Lice mu ie bilo pod očmi že oteklo in koža ie postala višnjevočrna.
Leon ie premer'1 sobo do kamina in ie pritisnil na gumb električnega zvonca.
»Čujte, zakaj pa zvonite?« je vprašal Američan. »Služinčad ie vendar odšla!«
Začul se je šum bližajočih se stopim'. Vrata so se odnrla in na pragu se ie poiavil George Manfred: in zadaj za nJim ie prestrašeni Američan opazil Meadowsa in tucat njegovih Hudi.
»Za boga!« ie zaspano viknil Wa-shington.
»Prispeli so v omnibusu, kjer so ležali na tleh.« mu ie ie jel razlagati Leon. ^In edina pretveza, da smo mocK ne da bi vzbudili sumnio, poklicati v hišo to nenavadno vozilo, je bilo to, da ^šliemo služinčad na koncert.«
»Ali ste Leeja spravili na varno?« ie vprašal Manfred.
Leon je pritrdil. »On je bil v avtu. v katerem se ie Meadows odpelial. Mea-dows sam je v bližini prestopil v avtobus.«
i
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zarod
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš prisrčno ljubljeni soprog, svak in stric, gospod
Gregor Diftinger
mašinist drž. žel. v pok.
dne 19. t. m. po dolgem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 21. julija 1928 ob 5. uri pop. iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 19. julija 1928.
Žalujoča soproga MARIJA DITTINGER
in ostali sorodniki.
oobo iscem
z dvema posteljama v škofji Loki po zmožnosti s celo oskrbo. Ponudbe z navedbo cene na upravo Slov. Naroda pod »Škof j a Loka« 1349
Prazno sobo
v centriram išče mlada gospodična. Ponudbe na upravo lista pod »Prazna  sobac 1347.
Teod Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta štev. 3.
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar, instalacije vodovodov. Naprava strelov0» dov, kopališke in klosetne na* prave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle za konzer. ve) ter litografija. 22/T
Občina Ljubljana
tires posebnega naznanil*.
V globok« žalosti naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je naša predobra nepozabna mamica, teta, tašča in svakinja, gospa
Keršič
hišna posestnfca in gostiiničarka
dne 20. t. m po dolgem mukejolnem trpljenju, previđena s tolažili sv vere, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrSi v soboto, dne 21. julija ob 3. uri popoldne iz hi^e žalosti, Celovška cesta štev. 36, na pokoaaHšče v Dravltah kjer se pologi pokojnica v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah
V LJUBLJANI, dne 20. julija 1928
Žalujoči ostali.
Monarlist Wo!f obsojen
Pred dunajsko poroto se je zagovarjal v torek in v sredo bivši avstrijski polkovnik Gustav VVolf, znani avstrijski monarhist. Mož je bil obtožen veleizdaje, ki jo je zakrivil s tem da je po aretaciji Bela Kuna pisal madžarskemu poslaniku na Dunaju pismo, v katerem predlaga, naj bi Madžari navalili na avstrijsko ozemlje, strmoglavili vlado, odvedli Bela Kuna in zasedli Burgenland. To pismo je dal natisniti tudi na letakih in razširiti med monarhisti. O avsrijski republiki se je izrazil nekoč zelo zaničljivo. Ta izraz in pismo madžarskemu poslaniku ga je spravilo pred poroto.. Nekaj časa je-klinial in zmerjal vse povprek, takoj nato je a začel jokati. Trdil je, da pisma madžarskemu poslanik»u ni pisal in da tudi letakov ni razširjal.
V sredo zvečer je bila proglašena obsodba. Porotniki so vprašanje glede veleizdaje z 11 glasovi potrdili. Sodišče je obsodilo VVolfa na eno leto težke ječe. VVolfov zagovornik je vložil ničnostno pritožbo in sodišče je ugodilo njegovi želji, da VVolfa ne zapro-dokler višja instanca ne bo sklepala o ničnostni pritožbi.
Smrt šanghaiskega psa
Tri dni so tisoči Kitajcev napeto zasledovali v listih poročila o njegovem zdravstvenem stanju, tri dni so bili v velikih skrbeh in bali so se za njegovo dragoceno življenje. Končno se je razširila pretresljiva vest, da je Muggins mrtev. In tisoči Kitajcev so v globoki žalosti povesili glave.
Kdo je bil Muggins? Znamenit general- zloglasni načelnik banditov, odličen pesnik ali velik bogataš? Ne, Muggins je bil mnogo več, obenem pa mnogo manj. Bil je navaden pes, ki je rešil smrti gospo Humell, za kar so mu bili Kitajci zelo hvaležni. Gospa Humell, ki so jo nazivali prebivalci mednarodnega okraja v Šanghaju Tso Um Ung (Mala mamica), ie bila zelo originalna ženska.
Ves Šanghaj jo je ljubil, ker je dolga leta žrtvovala vse svoje sile v delu za bližnjega. Skrbela je zlasti za uboge Kitajce, ki so jo po pravici smatrali za svojo mamico.
Ta plemenita dama je stanovala v skromni šanghajski hišici, kamor so prihajali tisoči njenih prijateljev. V juliju 1920 so pa nepričakovano udrli v njeno hišico trije kitajski vojaki. Hoteli so planiti na prestrašeno damo, naenkrat se je pa pojavil mali Muggins, ki je bil star takrat komaj 2 leti. Pregnal je napadalce, ki so ga pa težko ranili. Gospa Humell je bila že davno mrtva, toda Muggins je živel dalje za slavo svoje gospodinje in v očeh Kitajcev ie postal največji junak. Te dni je pa nenadoma zbolel in poginil. Ves Šanghaj žaluje za njim.
Velik požar v Budimpešti
V sredo zjutraj je nastal na Andra-syjevi ulici v Budimpešti v poslopju ravnatelja madžarskih državnih železnic velik požar. Vsa streha je zgorela in se porušila. Vnelo se je tudi najvišje nadstropje, ki je zelo poškodovano. Z največjim naporom se je posrečilo gasilcem popoldne požar lokalizirati. Med gašenjem je bilo et gasilcev težko ranjenih, 11 pa jih je omedlelo. Požar je uničil inženjerske pisarne ravnatelj« stva državnih železnic, v katerih so bili shranjeni dragoceni stavbni načrti in instrumenti. Škoda je ogromna. *
Gasile imenijo, da je začelo goreti že ponoči. Poslopje so morali izprazniti tako, da uradniki včeraj in danes niso delali. Promet v Andrasvjevi ulici ,ki je ena največjih v Budimpešti, je ustavljen, ker se je bati, da se poslopje poruši. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove,, kako je požar nastal. Ob-isati so mnen a, da so zakrivili nesrečo delavci, ki so stanovali v poslopju. Vse delavce so aretirai in zaslišali. Možnost, da bi bil kdo požar nalašč zanetil, se izključuje.
Hakuiafurn
(tfCMb J W'v   f" '''''
kg it Din 4*-
Otttd**ifB M«&fBV» ..Slov. Nar^s*.0
Mag. št. 14719-28., ref. IX.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo del za zgradbo malih stanovanj na severnem delu mesta. Ofertalni pripomočki za
i
se dobe v mestnem gradbenem uradu od dne 21. julija 1928 dalje.
Oferte je vložiti dne 30. julija 1928 do 11. ure dopoldne v zgoraj imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. julija 1928.
SKABERNE
Urejuje: Josip ZupandC — Z« «N »rudno tiskarno*: Fran Jeserfck. — Za upiavo Id inseratnj del tista: O run Chnstoi. — Vsi * Ljvbljani
111