Razrešujejo pogodbo z izvajalcem del na novem igrišču v Sovodnjah /¿15 Spektakularne kolesarske vragolije vabijo drevi na tržaški Veliki trg /s Skupnost San Martino al Campo predstavila socialno bilanco 2007 r ^vJrn „ -AkTi Primorski SOBOTA, 28. JUNIJA 2008_ Št. 153 (19.243) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Stari Silvio, vedno isti problemi SandorTence Italijanski in zlasti tuji časopisi se v teh dneh (spet) sprašujejo, kdo je v resnici Silvio Berlusconi. Človek, kije prestopil v politiko, ker se je hotel izmuzniti roki pravici, ali pa osebnost, ki je tako ali drugače zrcalo italijanske družbe. Disput traja vsaj 14 in še več let, v bistvu odkar se je Berlusconi odločil za »velik korak« vstopa v politiko. Danes smo tam, kjer smo bili leta 1994, a z razliko, da je bil Berlusconi v tem času že dvakrat na oblasti. Na aprilskih volitvah se je predstavil kot človek velikih spravnih dejanj in političnega dialoga z opozicijo. To obdobje je bilo zelo kratko in danes smo se vrnili v čas starih sporov med Berlusconijem in sodniki. Včerajšnji vladni predlog o imuniteti za najvišje državne oblasti sodi v polemiko, ki v bistvu neprekinjeno traja od leta 1994. Berlusconi je zmagal na volitvah in prav je, da njegova koalicija vlada državi. Tudi tisti, ki so volili za desno sredino, si najbrž želijo, da bi vlada reševala vsakdanje konkretne in družbene probleme in ne izgubljala časa in energije za nepotrebne spore s sodniki. A to je očitno neuslišana »pobožna želja«. Na eni strani imamo torej starega in novega, v resnici vedno istega Berlusconija, na drugi pa razklano in neučinkovito levosredinsko opozicijo. Volilni poraz je bil boleč, tudi najhujše bolečine pa je treba prej ali slej preboleti, če hočeš da boš jutri verodostojna alternativa sedanji vladi. ITALIJA - Sklep ministrskega sveta Vlada predlaga imuniteto za najvišje državne oblasti Zadnjo besedo ima parlament - Kritike opozicije GORICA - Včeraj redna skupščina delničarjev Uspešno poslovanje finančne družbe KB1909 GORICA Delničarji Finančne družbe KB1909 so sinoči v goriškem Kulturnem domu soglasno odobrili bilanco za poslovno leto 2007, ki prepričljivo dokazuje uspešnost in perspektivnost tega slovenskega gospodarskega stebra. Kapitalska osnova družbe je presegla vrednost 33 milionov evrov, dobi- ček se je v primerjavi z letom prej povečal za 18% in dvignil na 1.132.000 evrov, ocene bonitet tako finančne družbe kot odvisnih podjetij so pozitivne (doprinos dividend le teh se je dvignil za polovico), tveganja kljub viharnim utripom finančnih trgov pod nadzorom. V svojem poročilu je predsednik uprave KB1909 Boris Peric (foto Bumbaca) podal tudi odlična izhodišča za bodočnost in že dosežene uspehe v letošnjem letu. V letu, ko se na Ljubljanski borzi odvija kotacija obveznic, so člani sprejeli tudi razširitev upravnega odbora, v katerega sta bila soglasno izvoljena vplivna in ugledna delničarja ter predstavnika tržaške gospodarske stvarnosti Valentino Košuta in Vanja Lokar. (aw) RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski predlog, ki bi najvišjim državnim oblastem podelil imuniteto pred sodnim pregonom. Imunitete, ki bi veljala v času izvrševanja mandata, bi bili deležni predsednik republike, predsednik vlade in predsednika senata ter poslanske zbornice. Torej tudi Silvio Berlusconi, ki je na vladni seji podprl ta predlog. Demokratska stranka se sprašuje, kdaj bo Berlusconijeva vlada začela reševati konkretne probleme ljudi, medtem ko Antonio Di Pietro že grozi z ljudskim referendumom. Zadnjo besedo o tem ukrepu bo imel sicer parlament. Na 4. strani Celovec: volilna reforma izloča manjšino Na 3. strani Tondo z vladnim predstavnikom tudi o Slovencih Na 3. strani Prosek: izpostava bo odprta vsaj en teden v mesecu Na 6. strani Za ženske je dom lahko pravi pekel Na 7. strani Družba IRIS izbira med spojitvijo in poslovnim zavezništvom Na 14.strani srbija - Proevropska vlada se snuje Mandatar je dosedanji finančni minister Cvetkovic BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj za mandatarja za sestavo nove vlade imenoval dosedanjega finančnega ministra Mirka Cvetko vica. Gre za kan di da ta nje go -ve Demo kratske stran ke, ki je na predčasnih parlamentarnih volitvah 11. maja vodila zmagovito listo Za evropsko Srbijo, poročajo tuje tiskovne agencije. Po posve tih s predstavni ki vseh parlamentarnih strank so iz Tadiceve-ga ura da vče raj spo roči li, da se je po volitvah oblikovala parlamentarna večina in da bodo v novi vladi lista Za evropsko Srbijo pod vodstvom Tadi-ceve DS, koalicija strank okoli Socia- listične stranke Srbije (SPS), koalicija Za evropski Sandžak ter Zveze vojvodinskih Madžarov. Par la ment, ki je vče raj skle nil ustanovno zasedanje, naj bi po poročanju srbskih medijev v začetku prihodnjega tedna obravnaval predlog zako na o vla di in mi nis tr stvih, spre -jetje katerega je pogoj za ob li ko va nje nove vlade. V skla du s tem predlo gom naj bi imela nova vlada nekaj ministrstev več, skupno med 26 in 28. Sestava nove srbske vlade bi lahko bila znana v četrtek, tako da bi lahko Srbija novo vla do do bi la že do kon ca pri hod nje -ga tedna. (STA) eu-rusija Dogovor za novo partnerstvo HANTIMANSISK - Evropska unija in Rusija sta včeraj na vrhu v sibirskem Hanti Mansijsku dosegli dogovor o začetku pogajanj o strateškem partnerstvu, ki naj bi okrepil odnose med stranema. Kot piše v skupni izjavi s srečanja, se bodo pogajanja začela 4. julija v Bruslju. Predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša, je na novinarski konferenci po pogovorih izpostavil, da je bil tokratni vrh po vrhunskem srečanju v Rimu leta 2003 prvi, ki se je končal s skupno izjavo. Na 5. strani španija - Kljub nasprotovanju Madrida Parlament Baskije potrdil referendum o samoodločbi VITORIA - Baskovski regionalni parlament je včeraj s tesno večino potrdil razpis referenduma o samoodločbi. Vlada v Madridu referendumu nasprotuje in gaje že označila za protizakonitega. Referendum bo tako kljub nasprotovanju španskih oblasti potekal 25. oktobra. Baskovski regionalni parlament je s 34 glasovi za in 33 proti potrdil namero, da 25. oktobra izpeljejo referendum, ki naj bi predstavljal prvi del predlaganega načrta za nove politične odnose med sever-nošpansko pokrajino Baskijo in Madridom. Načrt med drugim predvideva, da bi Madrid Baskom priznal pravico do samoodločbe, kar zahteva tudi baskovska separatistična organizacija Eta. "Vesel sem, da lahko predstavim osnutek zakona, kije odraz plemenitih namer za doseganje miru in političnega sporazuma," je pred glasovanjem v parlamentu dejal predsednik baskovske vlade Juan Jose Ibarretxe. Slednji je predlog o referendumu napovedal že takoj potem, ko je Eta junija lani preklicala 15-mesečno prekinitev ognja. Vlada v Madridu je referendum že večkrat označila kot protizakonit in je zatrdila, da bo vprašanje o tem dala v presojo ustavnemu sodišču. V kolikor bi volivci na referendumu podprli načrt, bi baskovske stranke pripravile sporazum o pravici Baskije do samoodločbe, o katerem bi se na referendumu izrekli leta 2010. (STA) 2 Sobota, 28. junija 2008 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Konflikt na vrhu: premier proti predsedniku vojko flegar Miroljubne, nekateri so se nadejali celo tvorne, kolaboracije med predsednikom države in vlado oziroma prvim ministrom je očitno konec. Po skoraj natančno šestih mesecih od prevzema dolžnosti sta se Danilo Türk in Janez Janša prvič javno sporekla. Ne (še) neposredno oziroma osebno - nesoglasja so izbruhnila med njunima kabinetoma ter predsednikovim uradom in ministrstvom za zunanje zadeve. Morda nenavadno, a za Slovenijo niti ne, da se je to zgodilo prav na predvečer nacionalnega praznika (25. junija, dneva državnosti), nadaljevalo pa celo na sam praznik in po njem. Povod: imenovanja novih veleposlanikov, za katera je predsednik Türk v nekem televizijskem pogovoru dejal, da jih zaradi predvolilno razgretega političnega prizorišča ne namerava podpisati, ker bi bilo z njimi po njegovem mnenju bolje počakati na čas po septembrskih volitvah. Imena nekaterih kandidatov, ki jih je vlada na predlog zunanjega ministra predsedniku nameravala ponuditi v imenovanje, so namreč takoj, ko so se mediji dokopali do njih, povzročila očitke, češ da vlada spet hoče še pravočasno z veleposlaniškimi mesti »nagraditi« nekatere svoje »zaslužne« kadre, zanemarja pa poklicne diplomate. Iz kabineta premiera Janše so predsedniku države že čez nekaj ur odgovorili, da so bili, razen enega, predlogi z njim usklajeni, iz Türkovega urada pa so to trditev še hitreje zanikali. Nato se je na praznični dan s sporočilom za javnost na svoji spletni strani oglasilo še zunanje ministrstvo s trdit- vijo, daje minister Dimitrij Rupel predsednika osebno seznanil s predlogi (ni pa povedalo ničesar o tem, kaj je o njih takrat dejal predsednik). V kabinetu predsednika države zanikajo tudi to trditev, poleg tega pa zunanjemu ministrstvu očitajo nepoznavanje postopkovnih pravil za imenovanje veleposlanikov. Tako ali drugače, povod za konflikt na vrhu izvršilne oblasti je nemara videti »malenkosten«, treba pa je reči, da ni niti kakšna slovenska posebnost niti tako nedolžen. Spori med predsedniki (še zlasti neposredno izvoljenimi) in vladami so v parlamentarnih demokracijah prej pravilo kot izjema. Tako je bila vse prej kot lahka kohabitacija med dolgoletnim avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom in kanclerjem Franzem Vranitzkim, a ne le zato, ker sta pripadala različnim političnim opcijam: tudi spori med Klestilom in kasnejšim kanclerjem Wolfganagom Schusslom niso bili redkost. S svojim vsakokratnim kanclerskim »partnerjem« sta imela svoje »težave« tudi prejšnji in sedanji nemški predsednik Roman Herzog in Horst Kohler, odkriti so bili konflikti med Vaclavom Havlom in Va-clavom Klausom na Češkem, navsezadnje pa tudi odnosi med Milanom Kučanom kot predsednikom države in Janezom Drnovškom kot premierom niso bili vselej zgledno ubrani. Velikokrat je šlo pri tem zgolj za nekakšne prestižne tekme, toda v aktualnem primeru se zdi, da gre za precej več, za »nesporazum« glede enega temeljnih načel demokracije o ločenosti različnih vej oblasti. Da sta zunanje mi- nistrstvo in vlada »spregledala«, da so veleposlaniki predstavniki suverena, torej predsednika države v tujini in je poskušalo brez poprejšnjega dogovora z njim začeti postopek njihovega imenovanja, je morda še manjši problem. Bistvo je, da predsednik države in vladajoča koalicija različno pojmujeta demokracijo in pravno državo oziroma delitev oblasti. To je razvidno (tudi) iz obeh slavnostnih govorov, ko sta predsednik Türk in predsednik državnega zbora France Cukjati govorila o pravni državi, pri čemer je Türk poudaril, da mora izvršilna veja oblasti spoštovati pravosodno, medtem ko je Cukjati menil, da mora pravosodje enako kot zakonodajna in izvršilna veja spoštovati - voljo ljudstva. No, tega, da bi bilo »voljo ljudstva« (v političnem smislu) v sporu s predsednikom države modro spoštovati, so se nazadnje domislili tudi v Janševem uradu, saj so dan po nacionalnem prazniku hiteli zagotavljati, »da je govorjenje o sporu med predsednikom vlade in predsednikom republike pretirano« in da je zadevo glede imenovanja veleposlanikov mogoče rešiti z dialogom. Nedvomno, kakor tudi to, da ima Janša za dialog povsem otipljiv interes, kajti Türk, lani novembra izvoljen z več kot dvotretjinsko večino glasov volivcev, je najbolj priljubljeni slovenski politik, Janše pa niti v prvi deseterici ni. Spor s predsednikom lahko premieru pred volitvami močno škoduje, kajti volivci niso pozabili, da Janša tudi z Drnovškom v predsedniški pisarni ni mogel shajati. ODPRTA TRIBUNA Mirensko letališče in pravo lice »društev« Edvin Bernetič Dnevnik je prejšnji teden objavil poročilo s tiskovne konference nekaterih društev, ki da si prizadevajo za obstoj mi-renskega letališča in so zelo zaskrbljene zaradi brezbrižnosti oblasti, preteče asfaltne prevleke, visokih najemnin, pomanjkanja denarja in še česa.... Bralcu bi se na prvi pogled mogoče res zdelo, da so te organizacije pač dobronamerne in si zaslužijo pozornost in podporo javnosti, saj, da se zavzemajo za neko javno dobro. Pa je res tako? Dovolite mi, da kot občan dodam nekaj misli v obliki kritičnega prispevka k debati in k obravnavi tega problema tudi iz nekega drugega zornega kota. Letališče je, kot opuščen prej vojaški in nato civilni letalski objekt pred kakimi štiridesetimi leti postalo kraj, kamor so meščani začeli spontano zahajati ter tam igrati nogomet, tekati, se sprehajati, itd. To pa, ker je to skoraj 160 hektarov obsegajoče, neokrnjeno zemljišče ostalo brez prave namembnosti, če izvzamemo zelo omejeno dejavnost aero-kluba. Zemljišče je bilo last države, torej njenih državljanov, kateri so ga pač miroljubno in neovirano uporabljali. V teku desetletij se je nato vloga letališča kot zelenih pljuč mesta zelo okrepila in ni ga Goričana, da bi ne kdaj tam tekal, se sprehajal, pripeljal otroke na sprehod v naravo ali na igranje z letečimi zmaji in podobno. Mirne duše lahko trdimo, da letališče obišče v enem letu vsaj 50.000 obiskovalcev in je tako najpomembnejši primestni »park«, kije tudi zelo poceni za javno upravo, saj zanj ni nikoli potrošila, dobesedno, niti ene lire. Temu primeren je, seveda, izgled kraja, saj se nahaja v obupnem stanju zanemarjenosti in zaraščenosti, pa vendarle ga javnost uporablja in na nek način tudi spontano vzdržuje. Temu se gre zahvaliti, če je letališče še danes poznano v javnosti in ohranja neko vidljivost. Naj poudarim: ljudje so za to zaslužni, ne kaka »društva, ki imajo tam svoj sedež«. Ta so - to ja, poskušala vse, res vse, da bi ljudem preprečila mirno in svobodno koriščenje te naravne javne dobrine. Naj na kratko navedem, česa vsega so se v zadnjih letih lotili, da bi občane prestrašili in jih odvrnili od zaha-janja na letališče. Najprej so zaklepali vhodna vrata z verigo ter se posluževali raznih pregrad kot desk, zidarskih odrov, belo-rdečih verig in podobne šare. Ker cilja niso dosegli, so prešli k bolj »veteran-sko-militantnemu« pristopu in dostope do stez zagradili z debelimi omoti bodeče žice. Ko tudi ta ni več zadostovala, so privlekli na dan neke zarjavele drogove, take, ki so odslužili na kakem stranskem mejnem prehodu ali pa so bili ostanek iz časov hladne vojne. Nekega jesenskega jutra so obiskovalci tam naleteli na železo-betonske protitankovske ovire in še kaj. Ko vse to ni zaleglo, so se lotili gonje s plakati in napisi, češ, ljudstvo pozor, tu vas lahko prestrežemo in vam naložimo slano globo. Podprto z dlakocepskimi členi iz »navigacijskega kodeksa«, enako, kot, če bi se nahajali na nekem vojaškem objektu najstrožje varnosti ali pa na mednarodnem letališču tipa Malpensa ali Orly, pod udarom mednarodnega terorizma, ne pa na kraju kjer kraljujeta robida in grmičevje. Da bi stvar izgledala pravno neoporečna, nista mogla manjkati podpis in štam-piljka letališke uprave iz Ronk, za katero si lahko samo predstavljamo, da nima drugih problemov, kot, da se ukvarja z zaraščenimi stezami mirenskega polja. Sledilo je žuganje s »pooblaščenimi osebami, ki bodo nosile poseben trak na rokavu« ter bodo evidentirale in bojda kaznovale po-hodnike, oziroma jih privedle pred sodnika. Ko je vse te grožnje spral dež, so se vsakič pojavile nove in nove, paranoično, patetično in smešno. A doslej zaman, saj trdoživost civilne družbe, ravno tiste, ki je leta 1996 preprečila pozidavo za t.i. šolo finančne straže (se še spominjate enega poslednjih bojev Darka Bratine), vselej na spontan, miren in dostojanstven način obide sleherno grožnjo. Pravzaprav je, poleg tragikomičnosti teh naprezanj, edina žalostna plat te zgodbe, da nobena od javnih ustanov, in primis goriška občina, še ni nič postorila za prilagoditev objekta mirni uporabi s strani občanov in ga usposobila za prosti čas in razvedrilo. Z nekaj tisočaki evrov bi se dalo strokovno sanirati opustošene gozdičke, ki jih je, mimogrede, pred par leti nekdo divjaško po-žagal ter zapustil v zanemarjenem stanju, počistiti steze in postaviti nekaj smerokazov in oznak. No, če bi želeli kraj še dodatno valorizirati in ga, na poceni in okolju prijazen način opremiti, bi se lahko pomislilo na bogato zgodovinsko plat. Brata Rusj an sta prav tu pred skoraj sto leti začela s poleti, tu je potekala frontna črta med prvo svetovno vojno, med obema vojnama se beleži prisotnost italijanskega vojaškega letalstva pod poveljstvom vojvode DAosta, ko je sicer veliko pilotov padlo zaman, izven bojnih operacij in zgolj zaradi sle po »vrhunskih« letalskih dosežkih, ob neprimerni letalski tehniki in popolnem pomanjkanju skrbi za varnost - o tem priča tudi lapidarij na drugi strani ceste, pa še dramatično in pozabljeno poglavje letalskih bombnih napadov med nemško zasedbo spomladi leta 1944, ki so želi veliko smrtnih žrtev tudi med okoliškim civilnim prebivalstvom ter naposled povojno obdobje s kratko in neposrečeno vlogo civilnega letališča za Gorico. Skratka, bogata zgodovinska, naravna in kulturna dediščina, ki bi jo kjerkoli drugje že znali rešiti pred pozabo in ji dati sprejemljivo razvojno usmeritev: turistično, didaktično in rekreacijsko, okolju in ljudem prijazno in usmerjeno v bodočnost. Žal pa prevladujeta zakrknjeni del Gorice ter »veteranski« pristop ob geslu »No se pol, no se devi ...«, čemur si očitno nihče ne upa stopiti na prste. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Skupni prazniki Poletje je prav primerno za družinsko preživljanje skupnega časa. Na to me je spomnila neka mlajša gospa, ki mi je zaupala, da sta z možem hčerko, za katero so pri novačenju novih smučarskih talentov ugotovili, da je primerna za smučarski agonizem, kasneje raje vpisala v drug smučarski klub kot pa v tistega, ki je pripravil test. »Veste, oni so postavljali zahtevo, da moramo na tekme vedno spremljati otroke starši, tem, za katere smo se odločili, pa hčerko kar zaupava in tako sva čez konec tedna prosta. Sedaj odhaja hčerka za teden dni v tujino na poletni trening, midva z možem pa bova ta čas izkoristila za kratke počitnice v dvoje.« Danes enajstletnica odhaja na smučarske treninge že od svojega devetega leta. Mogoče je na tak način postala samostojnejša, vendar je še ob koncih tedna obubožana za družinsko skupno početje, ob vsem spoštljivem upoštevanju želje staršev, da bi bila od časa do časa sama. Včasih se potrebe po družinski skupni dejavnosti zavedamo premalo. Veseli smo npr., da je ob sobotah v nekaterih šolah še pouk, namesto, da bi iskali skupen način, kako preživljati vsaj ob koncih tedna več prostega časa s svojimi otroki. Nekoč so za to bili na razpolago nekateri medtedenski prazniki, danes - tako se zdi - nam je dovolj, da jih dobimo plačane v plačilnem listu, čeprav dejansko nimamo od njih nobene druge koristi. (Prav tako preveč neprizadeto doživljamo, da se ob nedeljah odpirajo velika nakupovalna središča, kakor da bi razen nakupovanja ne imeli drugačnega - višjega (?) cilja.) Kakor si večina odraslih včasih želi, da bi si oddahnili vsaj en dan v tednu ali hrepeni po dopustu, tako si tega želijo tudi vsi otroci. Praznovanja in oddih dajejo življenju tisto tako potrebno priložnost, ki nam omogoča, da se vsaj začasno oddaljimo od obremenjujočih skrbi iz vsakdanje enoličnosti. Prazniki in praznovanja posredujejo članom neke skupnosti tudi trdnejši občutek pripadnosti, umirjenje ter zavest »mi« to počenjamo kot skupina (družinska, verska, cehovska, narodna itd.). S skupno dejavnostjo se rojevata veselje in zabava, taka praznovanja pa hkrati omogočajo, da se drug z drugim srečujemo na različnih področjih in na različnih ravneh v sproščenem in neformalnem okolju. Navadno so praznike zaznamovali cerkveni ali državni dogodki, včasih pa gre za druga, tudi osebna praznovanja. Pri nas praznujemo med tednom le še nekatere cerkvene praznike, denimo velikonočni ponedeljek, božič in Štefanovo ter sv. tri kralje; že pred leti pa smo se na vsedržavni namig odpovedali mnogim drugim. Na prav poseben način pa nekateri praznujejo rojstne dneve, godove, krste in poroke, družinska srečanja in podobno. Svečanost nam naredi dan poseben in nam ga vtisne v spomin. Konec koncev si lahko včasih polepšamo vsakdanjik tudi z malim, recimo s posebnim vabilom na kosilo k bolj svečano opremljeni in s cvetjem okrašeni mizi ali k izbranim jedem, ki jih ne pripravljamo vsak dan. Za družinsko življenje so torej prazniki in praznovanja zelo pomembni. Tega se lahko zavedamo že iz lastnega otroštva, če se še spominjamo, kako smo doživeli nekaj takega, česar si še danes radi prikličemo v spomin. Prav gotovo smo si takih praznovanj zelo želeli in samo čakali, da pridejo zopet na vrsto. Saj nam je bilo otrokom zelo pomembno, da se prazniki redno vračajo in se odvijajo po istem, že poznanem vzorcu. Denimo o božičnem času, ko smo pričakovali najprej sv. Miklavža, nato pa postavljanje drevesca z okrasjem, ki smo ga sami obešali na veje ter mogoče še petja ob soju svečk in skupnega odhoda k polnočnici. Če po- mislimo na preživete rojstne dneve, je prav gotovo kateri iz otroštva še posebej trdno zapisan v našem spominu; ko je bila na mizi posebna roj-stnodnevna torta, ko je bilo okrog nas nenavadno veliko prijateljčkov in smo bil mi v središču pozornosti pisane druščine. Če se družinska praznovanja odvijajo na ustaljen način, dajejo družinskemu praznovanju neko posebno značilnost, ki pripada samo tisti družini. Tako se v njej širi topel občutek pripadnosti, občutek nevidnih vezi, ki so se stkale med njenimi člani in, kadar je otrokom dovoljeno, da sodelujejo pri pripravah na praznovanje, je to dobro počutje še globlje doživeto. Velika razlika je med otrokovim rojstnim dnem, ki ga »asep-tično« organiziramo v piceriji ali pa tistim, ki ga pripravljamo doma že nekaj tednov prej, s skupnim risanjem vabil, sestavljanjem seznama povabljencev, skupno izbiro prigrizkov in pijač ter skupnim nakupovanjem, krašenjem in podobnim, kar širi zadovoljstvo in pričakovanje še pred samim praznovanjem in spravlja otroka ter družino v dobro počutje. Posebej praznovanje otrokovega rojstnega dne je dogodek, ki ga deli navadno celotna družina, saj je to dan, posvečen hčerki ali sinu. On ali ona pa sta tedaj v središču vsega dogajanja, tako da otroku preraste praznovanje v nekaj pomembnega. Če že ne drugače, je prav ta dan primeren, da se skupno posvetimo nekoliko bolj svojemu sla-vljencu ali slavljenki in to pokažemo na čimbolj poseben način. Denimo, da dobi za kosilo svojo najljubšo jed, da se oče in mama vrneta prej iz službe (če je to mogoče) in da se v okviru možnega izpolnijo roj-stnodnevne želje, ki se bodo zaokrožile v popoldanskem praznovanju s prijatelji, sošolci in vrstniki. Seveda zahteva primerna priprava praznovanja kar nekaj časa, zato je tako pomembno, da si starši z otrokom vzamejo dovolj časa za vsa načrtovanja in priprave. Ta čas namreč ni izgubljen, pač pa je za družino zelo koristen: razlog, zakaj smo skupaj je na dlani, saj si lahko skupaj prizadevamo za neki cilj. Z otrokom moramo v načrtu praznovanja ugotoviti, koliko časa bo to trajalo. Skupaj se dogovorimo, kdaj se bo »fešta« začela in kdaj predvidoma končala, kdaj bomo postregli z jedačo in pijačo in kdaj ter kakšne igre bodo na sporedu. Z otrokom se dogovorimo, koliko otrok bo povabljenih in kateri bodo povabljeni; včasih si otrok želi praznovanja z manjšim številom prijateljev. Z otrokom pripravimo vabila, izberimo igre in druge kratkočasne dejavnosti. Pri načrtovanju ne smemo vsekakor pozabiti, da bi lahko deževalo. Naredimo si torej tudi plan »B«, ki bo odgovoril na vprašanje Kaj bomo počeli, če bo zunaj dež? Prav lahko se na rojstni dan otroci zabavajo, čeprav je zunaj slabo vreme, če smo se pravočasno pripravili tudi na to okoliščino. Razumljivo je, da moramo svoje sodelovanje z otrokom izvajati dovolj razumno. Ni namreč prav, da bi zaradi tega, ker praznuje svoj rojstni dan, izpolnii vsako njegovo željo. Če so njegove zamisli ali želje predrage in skoraj neizpolnljive je pomembno, da se z njim o tem pogovorimo in mu pomagati razmisliti ter ga pripraviti na dejstvo, da nečesa ne bo mogoče izvesti. Mnogi popestrijo podobna praznovanja z obiskom bazena ali kina; seveda je tudi to mogoče, vendar je uspeh odvisen od števila malih povabljencev in od volje po sodelovanju njihovih staršev, kajti sicer postane dobronamerna zamisel lahko nevarna. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 28. junija 2008 3 celovec - Deželni zbor ima na dnevnem redu spremembo volinega zakona Reforma dejansko izloča slovensko manjšino Enotna lista zahteva za Koroško manjšinam naklonjen volilni mehanizem CELOVEC - Na Koroškem bodo v prvi polovici meseca julija v deželnem zboru sprejeli malo reformo volilnega sistema za deželne volitve, ki sicer predvideva nižji volilni prag za manjše stranke, nikakor pa ne tudi zastopstvo koroških Slovencev v deželnem parlamentu. V pododboru za pravna in ustavna vprašanja koroškega deželnega zbora so se namreč vse stranke razen Haiderjevega BZO-ja iz rek le za zni ža nje vo lil ne ga pra -ga v drugem ugotovitvenem postopku od sedaj deset na pet odstotkov. Za Enotno listo (EL) je predlog za malo reformo volilnega reda kvečjemu prvi korak k demokratizaciji, ni ka kor pa ne po me ni za že le no ure -ditev, ki bi koroškim Slovencem odprla vrata v deželni zbor, je najnovejši raz voj ko men ti ral pred sed nik Enotne liste Vladimir Smrtnik in ob tem poudaril, da predvidena reforma samo še potrjuje potrebo po samo-stoj nem nas to pu EL na de žel no -zborskih volitvah na Koroškem, ki bodo najkasneje marca prihodnjega le ta. Kot j e znano, so po doselj veljavnem volilnem redu prejele mandat oz. se dež v de žel nem zbo ru le stranke, ki so dosegle v prvem postopku deset odstotkov glasov in s tem tudi osnovni mandat. Po sedaj predvideni reformi mora stranka, ki v prvem postopku ne osvoji osnovnega man da ta oz. de set od stot kov v ene -mu od štirih volilnih okrožjih, na deželni ravni doseči vsaj pet odstotkov glasov, da pride v drugi postopek štetja glasov. Šele tedaj je tudi zagotovljeno, da takšna stranka dobi vsaj en se dež v de žel nem zbo ru. Malo volilno reformo ne bo podprla Haiderjeva stranka BZO, ka te re klub ski pred sed nik Kurt Scheuch je izrecno poudaril, da nasprotuje predlagani reformi, ker BZO nima interesa, da bi koroški Slovenci imeli zagotovljeni mandat v deželnem zboru. Pred sed nik po slan ske ga klu ba so ci al de mo krat ske stran ke ( SPO) Peter Kaiser je v sporočilu zapisal, da bo Ko roš ka do bi la so do ben de mo -kratičen volilni red, o katerem je prepričan, da bo olajšal tudi manjšim strankam vstop v deželni zbor. Stefan Tauschitz, predsednik poslanskega kluba ljudske stranke (OVP), pa je po uda ril, da je bil čas za so do ben in trans pa ren ten vo lil ni red. V zve zi z na spro to va njem zavez niš tva BZO manjšinskemu mandatu pa Tauschitz dodaja, da je to naravnost smešno, saj gre za okrog dva odstotka prebivalstva. Enakega mnenja so tudi Zeleni, ki podpirajo reformo, ki bi tudi koroškim Slovencem omogočila vstop v deželni zbor. Dokler pa tega zaradi političnega nasprotovanja BZO-ja ni mogočne, je treba podpreti vsaj malo reformo, je dejal poslovodja Zelenih Rolf Holub. Deželni poslovodja Enotne liste (EL) Adrian Kert tudi prvi korak k demokratizaciji volilnega sistema na Ko roš kem os tro kri ti zi ra. Po nje mu ostale stranke podpirajo ureditev, po kateri so koroški Slovenci še naprej na me no ma iz lo če ni iz de žel ne ga par la men ta. Z vo lil nim re dom, ki v prvem krogu ostane nespremenjen, k dru ge mu pa do pu šča le stran ke, ki so v prvem krogu po vsej deželi dosegle najmanj pet odstotkov glasov, na Koroškem še naprej ne upoštevajo manjšinam bolj naklonjenih volilnih redov v mnogih evropskih demokracijah. Za predsednika EL Vladimirja Smrtnika zato pri sedaj načrtovani volilni reformi gre bolj za »kozmetiko« kot za korak, ki bi dejansko omo-go čil po li tič no za stop stvo v ko roš -kem deželnem zboru tudi slovenski manj ši ni na Ko roš kem. Ivan Lukan Deželni zbor v Celovcu med zasedanjem ¡l jutri - V sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica Književniki Primorske na Premskem srečanju 2008 Na seji upravnega odbora Združenja književnikov Primorske, ki je bila preteklega 16. junija na Beki, na domačiji predsednice Ines Cergol, je bil go vor pre tež no o le toš njem li te rar -nem druženju na Premu, ki bo potekalo v nedeljo, 29. junija na premskem gradu v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica in s Skladom za ljubiteljske dejavnosti. Program Premskega srečanja 2008 bo pester in raznolik. Uvodoma bo ob 12. uri stekla okrogla miza o Alojzu Kocjančiču, velikem pesniku Istre, kije umrl pred desetimi leti, slovenski književnosti pa pustil neprecenljiv delež v svojih proznih spisih, predvsem pa v pesniški obliki, saj so nekatere njegove pesmi pravi spomeniki istrski zemlji in istrskim ljudem, katerim je posvetil vso svojo dušno-pastirko delo in neizmerno ljubezen svojega plemenitega srca. Nekatere Kocjančičeve pesmi so tudi uglasbene. Najbolj znana je pesem Istra mati, ki jo je v izjemno posrečeno notno ob li ko pre lil tr žaš ki skla da telj Ubald Vrabec. Okrogli mizi bo sledila predstavitev knjige lanskega nagrajenca Vasa Pirnata-Brolskega »To je moja stvar«, nakar bo ustrezna komisija raz gla si la zma go val ca le toš nje ga premskega literarnega natečaja, ki je bil tokrat posvečen radijski igri; za nagrado pa bo zmagovita igra radijsko uprizorjena. V sklepnem literarnem branju bodo nastopili: Bert Pribac, Evelina Umek, Vikt or Snoj, Vanja Pegan i n Jožko Stegu. V večernih urah pa se bo na grajskem dvorišču zvrstila občinska revija pevskih zborov, ki bo tokrat posvečena skupinam, ki gojijo ljudsko petje. V okviru Prema 2008 bo izšla tudi nova Beseda, glasilo Združenja književnikov Primorske. Na seji je bilo tudi govora o spremembah v upravnem odboru in o nujnosti, da pristopijo v vodstvo Združenja nove sile, vendar so se odbor ni ki od lo či li, da se bo do s tem vprašanjem poglobljeno spoprijeli na pri hod njem ob čnem zbo ru, ki bo v je se ni. ( ris) Grad Prem dežela Tondo, Slovenci in manjšine na tujem TRST - Na četrtkovem srečanju med predsednikom FJK Renzom Tondom in vladnim pod-tajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nittom Palmo je te kla be se da tu di o slo ven ski manjšini. Podtajnik je zagotovil, da bo Berlusconijeva vlada izvajala zaščitni zakon, nakar je pogovor nanesel na seznam občin FJK, kjer naj bi se izvajala t.i. vidna dvojezičnost. Paritetni odbor je ta seznam že izdelal, po predhodnem mnenju posameznih občin pa ga mora z odlokom potrditi predsednik Dežele. Tondo se o tem vprašanju ni izjasnil. Deželni TV dnevnik RAI je poročal, da je predsednik izrazil podtajniku željo, da bi Dežela prevzela vse pristojnosti za sloven sko manj ši no, urad no spo ro -čilo deželne uprave pa pravi, da je Tondo govoril le o manjšinah, ki živijo v tujini. V tem primeru bi šlo za italijansko narodno skupnost v Sloveniji in Hrvaški. Na srečanju sta bila tudi deželna od-bornica Federica Seganti in tržaški poslanec Roberto Antonione. Tondo in Nitto Palma sta soglašala, da je, da v Furlaniji-Julijski krajini ni nobenega alarma na področju javnega reda in varnosti, če prav prob le mov, kot me ni predsednik Dežele, ne gre podcenjevati. Tondo je omenil predvsem t.i. mikrokriminal, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi.Nitto Pal ma je gle de te ga po no vil, da Rim ne bo poslal k nam vojakov za vzdrževanje javnega reda in da ni nobene potrebe za okrepitev policijskih sil na nekdanji meji s Slovenijo. piran Pitno vodo je treba prekuhavati KOPER - V podjetju Rižanski vodovod Koper preventivno odsvetujejo uporabo vode v prehrambene namene, in sicer na območju starega mesta Piran, Ladjedelniške rebri, Poti pomorščakov, Fizin, Sončne in Solinske poti ter Obale od skladišča soli do Bernardina. Večje število ljudi z območja Pirana in Bernardina je namreč prijavilo gastrointes-tinalne motnje.Voda se do preklica lahko uporablja za pitje izključno po preventivnem prekuhavanju, je zapisano na spletnih straneh javnega podjetja. Kot je še zapisano, so v četrtek popoldne iz Zdravstvenega doma Lucija sporočili, da večje število ljudi z območja Pirana in Bernardina toži o gastrointestinalnih motnjah. Da bi izključili vodo kot možni vzrok teh zdravstvenih težav, so na Rižanskem vodovodu Koper na tem območju odvzeli večje število vzorcev vode. koper - Akcija policijske uprave Razkrita združba tihotapcev školjk KOPER - V začetku junija so kriminalisti s Policijske uprave (PU) Koper v sodelovanju s hrvaškimi varnostnimi organi razkrili kriminalno združbo, ki je tihotapila prepovedane morske sadeže iz Hrvaške v Slovenijo, so sporočili iz PU Koper. Med kriminalistično preiskavo so zasegli 678,74 kilograma morskih sade žev v vred nos ti med 60.000 in 70.000 evrov. Med hišno preiskavo v okolici Kopra, kjer stanujeta 61-letni državljan Italije in 38-letni državljan Slovenije, so našli 406,24 kilograma različnih vrst školjk in rakov. Na okrožno državno tožilstvo v Kopru sta bila zaradi kaznivih dejanj tihotapstva poleg že omenjenih ovadena 26-letni državljan Hrvaške in 66-letni državljan Italije in Hrvaške (dvojno državljanstvo). Posamezniki, ki so bili vpleteni v dobro organizirano združbo in so bili že v preteklosti obravnavani za tovrstna kazniva dejanja, so blago z različnimi plovili tihotapili predvsem preko morske meje. Pozneje so ga zaradi poostrenih kontrol piranskega zaliva tihotapili preko kopenske državne meje, so sporočili iz PU Koper. Po njihovih navedbah je kriminalna združba z večjimi količinami zaščitenih vrst školjk in drugimi morskimi sadeži zalagala gostišča in druge odjemalce predvsem ob sloven ski oba li, za kar pa ni ime la re -gistrirane dejavnosti. Med sadeži so pre vla do va li don do le, No e to ve bar -čice, bradavičasta ladinka, male po-krovače, Jakobove pokrovače, morski dateljni ter žive rakovice. Dejstvo je, da so navedene vrste školjk zaščitene že več let, naka-ter izmed njih tudi z zelo strogimi predpisi, a jih odjemalci vseeno bolj ali manj konstantno najdejo v številnih lokalih kot sestavni del »normalne« ponudbe na jedilnikih. (STA) 4 Sobota, 28. junija 2008 ITALIJA politika - Zakonski osnutek ministrskega sveta Vlada predlaga imuniteto za najvišje državne oblasti Ukrep je predstavil pravosodni minister Alfano - Di Pietro: Sedaj referendum RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski predlog, ki bi najvišjim državnim oblastem podelil imuniteto pred sodnim pregonom. Imunitete, ki bi veljala v času izvrševanja mandata, bi bili deležni predsednik republike, predsednik vlade in predsednika senata ter poslanske zbornice. Torej tudi Silvio Berlusconi, ki je na vladni seji podprl ta predlog. Antonio Di Pietro že grozi z ljudskim referendumom, medtem ko demokrati pravijo, da bi bil za takšno dejanje nujno potreben ustavni zakon. Imuniteta bi morala v vsakem primeru stopiti v veljavo v prihodnji zakonodajni dobi. Pravosodni minister Angelino Alfano, prvi podpisnik zakonskega predloga, odločno zanika, da bi šlo za ukrep "ad personam" in torej v korist Berlusconija. Gre za ukrep, ki bi najvišje državne osebnosti zaščitil pred sod nim pre go nom le za čas no in ne za vedno, pravi minister. Alfano je prepričan, da je predlog v skladu z ustavo, čeprav je leta 2003 ustavno sodišče razveljavilo vsebinsko precej podoben zakon. S pravosodnim ministrom soglašajo vladne stranke, ki so prepričane, da bi takš na imu ni te ta ure di la na pe te odnose med politiko in sodstvom. V resnici bi zakon trenutno koristil le Berlusconiju, proti kateremu poteka sojenje zaradi korupcije. Obtožbe ga bremenijo, da je angleškemu odvetniku Davidu Millsu plačal 380 tisoč evrov v zameno za lažno pričanje na dveh procesih. Predsednik vlade to obtožbo zanika, zadnjo besedo pa bo ime lo so diš če. Vodja stranke Italija vrednot Di Pietro meni, da predstavlja vladni sklep, ki ga mo ra odo bri ti par la ment, pravo sramoto. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker postavlja v neenak položaj italijanske državljane pred pravico in drugič, ker hoče vlada s tem odkrito pomagati svojemu predsedniku. Če bo parlament zakon odobril, bodo Di Pietro in njegovi začeli zbirati podpise za ljudski referendum, ki bi ukinil to imuniteto. Taj nik De mo krat ske stran ke Walter Veltroni se sprašuje, kdaj bo vlada začela reševati konkretne in vsakdanje probleme ljudi in ne le osebne težave Berlusconija. Demokrati napovedujejo oster boj v parlamentu, če je že treba zaščititi najvišje državne oblasti pa je potreben ustavni zakon. In torej široko parlamentarno in politično soglasje. priseljenci - Premier pri Gadafiju Berlusconi: Libija naj nam pomaga Gadafi in Berlusconi sta se pogovarjala predvsem o priseljencih ansa TRIPOLI - Libija naj nam pomaga pri zajezitvi pojava ilegalnih priseljencev. Silvio Berlusconi je včeraj spet pozval libijskega voditelja Gadafija, naj sodeluje z Italijo in z Evropsko unijo pri reševanju teh problemov. V Bruslju in v Rimu so na mreč pre pri ča ni, da bi lah ko Libija, če bi hotela, močno omejila pojav nezakonitega preseljevanja. Predvsem na svojih obalah, a tudi na mejah z afriškimi državami, od koder prihajajo nesrečneži, ki iščejo boljše življenjske pogoje. Italija in Libija sta v preteklih letih podpisali kar nekaj sporazumov o priseljencih, ki pa so vsi po vrsti v glavnem ostali mrtva črka na papirju. Zadnji meddržavni sporazum je v imenu Italije podpisal notranji minister Giuliano Amato. Berlusconi je včeraj Gadafija pozval, naj se bolj potrudi za izvajanje te ga do go vo ra. Li bij ski vo di telj je pri znal, da njegova država ni v stanju nadzorovati vseh meja s sosednjimi državami, od koder prihajajo priseljen- ci, ki hočejo potem v Italijo in v Evropo. Zato je od Berlusconija zahteval tehnologijo, s katero bi lahko libijski vojaki in policisti učinkoviteje nadzorovali meje. Gre predvsem za so fis ti ci ra no sa te lit sko in ra ču nal niš ko opre mo, ki jo Tri po -li nima. Ama to in nje gov li bij ski ko le -ga sta se lan ske ga de cem bra spo ra -zumela predvsem za skupno patru-ljiranje morja, ki ločuje Libijo od Sicilije. Na osnovi tega dogovora je italijanska vojna mornarica odstopila libijski šest sodobnih patrulnih čolnov, ki nadzorujejo tako libijske kot mednarodne morske vode. Sporazum, kljub dobri volji obeh držav podpisnic, pa se v praksi ni najbolje obnesel. Na otoku Lampedusa, kamor prihaja glavnina priseljencev iz Libije, so medtem začeli včeraj iz-praznjevati tamkajšnji sprejemni cen ter za pre bež ni ke, ki je na si čen. Nesrečneže bodo preselili na Sicilijo in v druge zbirne centre na jugu Italije. Višji sodni svet oprostil sodnico Forleo RIM - Višji sodni svet je včeraj oprostil preiskovalno sodnico iz Milana Clementino Forleo obtožbe kršitve svojih dolžnosti, ko je julija lani zahtevala od poslanske zbornice dovoljenje za uporabo telefonskega prisluškovanja. Slednjega se je nameravala posluževati med preiskavami o nekaterih parlamentarcih v zvezi s t.i. afero Unipol. »Zmagala je pravica«, je ocenila sodnica Forleo in izrazila upanje, da se bo isto zgodilo z njegovim kolegom Luigijem De Magistrisom. Podražitev elektrike in plina RIM - Cene surove nafte na svetovnem trgu nezadržno rastejo, za njimi pa se dvigajo cene naftnih derivatov in drugih povezanih dobrin na drobno. Tako bo v Italiji v prihodnjem tromesečju elektrika za 4,3% dražja, plin pa za 4,7%. Zadevni sklep je včeraj sprejela oblast za energetiko. Elektrika in plin bosta tako italijanske družine povprečno stala 68 evrov na leto več kot doslej. Sicer pa ne gre pozabiti, da je to že druga letošnja podražitev teh dobrin. Od začetka leta je cena elektrike poskočila za 8%, cena plina pa za 7%. Smeti iz Kampanje v vse italijanske dežele RIM - Za krajši čas naj bi po možnosti vse italijanske dežele sprejemale odpadke iz Kampani-je. Odločitev, ki je padla po srečanju ministrskega sveta z ministrom Fittom, sta včeraj posredovala javnosti ministra Severne lige Umberto Bossi in Roberto Calderoli. Vlada bo v čim krajšem času morala sklicati omizje med državnimi in deželnimi upravami, da bi preverila, ali lahko posamezne dežele sprejmejo večje količine odpadkov. vatikan - Zamenjal je kardinala Camilla Ruinija Kardinal Agostino Vallini postal novi rimski vikar RIM - Novi papežev vikar v rimski nadškofiji je kardinal Agostino Vallini. Zamenjal je kardinala Camilla Ruinija, ki je to funkcijo opravljal 17 let, zdaj pa stopa v pokoj zaradi starosti. Ob tej priložnosti je papež Benedikt XVI. včeraj sprejel oba kardinala skupno s 400 duhovniki in drugimi uslužbenci vika-riata. »Imenovanje sprejemam z veliko hvaležnostjo in s človeško pretresenost-jo,« je dejal kardinal Vallini. »Zavzemal se bom predvsem za to, da bi božja beseda segla do tistih, ki niso še slišali veselega oznanila,« je pristavil. S temi besedami je po mnenju mnogih hotel nakazati smer svojega delovanja, ki naj bi torej bila veliko bolj pastoralna in manj politična v primerjavi z Ruinijevo. Agostino Vallini je star 68 let. Rodil se je v kraju Poli blizu Rima. Bil je pomožni škof v Neaplju in škof v Albanu, zadnja štiri leta pa je bil prefekt vrhovnega sodišča apostolske signature. Na tem mestu ga bo nasledil dosedanji nadškof v Saint Louisu v ZDA Raymond Leo Burke. Bednedikt XVI. in njegov vikar Agostino Vallini ansa romi - Maronijev predlog EU proti prstnim odtisom MILAN - Predlog italijanskega ministra Roberta Maronija, da bodo v sklopu popisa italijanskih romskih naselij svoje prstne odtise morali oddati tudi romski otroci, vzbuja nove polemike. Njegove izjave so včeraj sprožile tudi reakcije evropskih institucij in njihovih predstavnikov. Evropska komisija sicer ni želela dajati uradnih izjav: trenutno sloni namreč debata na »izjavah in proti-izjavah italijanskih politikov«, ne pa na uradnem zakonskem besedilu italijanske države. Glasnik Evropske komisije je vsekakor opozoril, da katalogiziranje ljudi krši pravila Evropske unije. Veliko bolj odločno je bilo včerajšnje stališče Sveta Evrope, organizacije, ki skrbi za promocijo demokracije in evropskih vrednot. Njen komisar za človekove pravice Thomas Hammarberg je izrazil zaskrbljenost nad metodami, ki spominjajo na tiste, »ki so v preteklosti že privedle do represije Romov«. Podobnega mnenja so tudi predstavniki italijanske leve sredine: nekateri so prepričani, da bodo Maronije-vi predlogi Italijo popeljali iz Evrope, drugi pa, da gre za predlog, ki tragično spominja na rasne fašistične zakone. »Nekateri romski otroci res živijo v nesprejemljivih razmerah,« je dejal predsednik italijanske podružnice Uni-cefa Vincenzo Spadafora, »ne moremo pa kršiti njihovih osnovnih pravic in se izgovarjati, da jih želimo zaščititi.« EVRO 1,5748 $ +0,11 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 27. junija 2008 evro (povprečni tečaj) valute 27.6. 26.6. ameriški dolar 1,5748 1,5731 japonski jen 167,08 10 8066 169,23 10 8004 kitajski juan ruski rubel krona 10,8066 36,9134 7,4580 10,8004 36,9035 7,4589 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt O/^HCKS krona 0,79235 9,4263 0,79195 94162 JVCUJNO M Ulici norveška krona 7,9790 24002 7,9590 24,086 LOKC1 MUI IG švicarski frank 1,6053 1,6184 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint rtoliski 7 At 238,38 3 3671 236,71 3,3555 UUMjM LlUL kanadski dolar avctrakvi Holar 1,5850 1 6383 1,5899 1 6389 avjUaDM UUlol bolgarski lev romunski 1,9558 3 6518 1,9558 3,6521 IUI 1 IU1 DM ICV slovaška krona II1"0\/CKi ifac 30,310 34528 30,316 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats nra7lMCKI TAal 0,7044 2 5282 0,7029 2 5015 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 128,27 1 9410 127,43 1 9121 LUIjKCI lila hrvaška kuna 7,2438 7,2465 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 27. junija 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,47063 2,79125 3,15375 3,37938 LIBOR (EUR) 4,43688 4,94875 5,13 5,3875 LIBOR (CHF) 2,35667 2,78833 2,9675 3,26 EURIBOR (EUR) 4,435 4,947 5,128 5,382 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.882,58 € +223,87 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 27. junija 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 33,86 IMTTIDCI IDDDA +2,54 -0,65 KRKA 1 1 IKA KOPER 90,43 5847 +0,74 +1 23 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 244,52 542,57 +1,92 +0,83 TELEKOM SLOVENIJE 259,66 +3,81 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 87,92 DELO PRODAJA - CTni -2,10 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 50,10 75,00 -0,79 +1 65 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 27,33 -1,26 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 78.00 27.01 680,00 680,00 -0,66 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 407,64 +1,72 IERME ČAIEŽ ŽITO 230,00 +7,26 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 27. junija 2008 -0,32 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 2,341 6,883 199 +1,12 -0,82 -1 00 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 11,098 1 706 -0,95 -2,63 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,992 1413 -3,20 +0,50 EDISON ENEL ENI 6,071 23,380 -0,87 -0 13 FIAT FINMECCANICA 10,497 16486 +1,37 +0,97 FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM 20,87 24,26 -1,46 -1 34 GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO 4,198 3,62 +1,52 -0,82 LOTTOMATICA L MYOTT1CA 19,008 15130 +1,30 -1 77 luxo 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 4,23 106 -0,59 -1 03 PARMALAT PIREMI e C 1,652 0,44 -1,84 -1 87 PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,95 4,253 +2,62 -0,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,714 1,27 -0,71 -1 63 TENARIS TERNA 23,04 2,747 +4,49 -0,47 MBI BANCA MNICREDITO MNICREDITO 14,851 3,877 -0,66 -1 75 MNIPOL 1,503 -1,31 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 140,56 $ +0,25 IZBRANI BORZNI INDEKSI 27. junija 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana 7.873,94 1.746,43 +1,18 +1,16 SBii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.399,10 115,97 +0,95 -0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka 3.621,64 1.769,10 +1,19 +0,20 DII\J, DC1I 1IC1IUKC1 FIRS, Banjaluka Beley 15 Beograd 3.438,07 1.786,30 -1,38 -0,02 DCICA 1 J, DCUUI C1*_l SRX, Beograd BIFX Sarajevo 1.009,21 4.193,81 +0,34 -1 26 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 4.710,18 +2,44 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.346,43 2.315,63 -0,93 -0,25 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I onrlon 1.278,84 1.403,36 6.421,91 5.529,90 -0,34 -1,75 -0,58 +0,21 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.397,32 3.914,5601 3.914,5601 -0,65 -0,47 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.478,0 3.340,27 -0,12 -0,77 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.544,36 2.955,91 22.042,35 2.748,43 13.802,22 -2,01 -0,84 -1,84 -5,29 -4,30 / SVET Sobota, 28. junija 2008 5 evropska unija - rusija - Na včeraj zaključenem vrhu v Hanti Mansisku Dogovor o začetku pogajanj o novem strateškem partnerstvu Pomemben del partnerstva bo energija, na vrhu pa so govorili tudi o evropski varnosti in konfliktih v svetu HANTI MANSISK - EU in Rusija sta na vrhu v Sibiriji včeraj dosegli dogovor o začetku pogajanj o strateškem partnerstvu, ki naj bi okrepil njune odnose. Pomemben del partnerstva bo energija, ena od tem vrha, na katerem so govorili tudi o evropski varnosti in konfliktih v svetu. Slovenski premier Janez Janša se je ob robu vrha sešel z ruskim predsednikom Dmitrijem Medved-jevom. Predsednik Evropskega sveta Janša je po vrhu izpostavil, da je bil tokratno srečanje prvo po vrhu v Rimu leta 2003, ki se je končalo s skupno izjavo. S srečanjem so po njegovih besedah potrdili nova pričakovanja glede prihodnjega partnerstva med EU in Rusijo. "Potrebujemo ambicioznejši temelj odnosov, ki mora biti prilagojen dosežkom v zadnjem desetletju," je poudaril. Včeraj sprejeta skupna izjava je zelo kratka. V njej se strani strinjata, daje cilj doseči strateški dogovor, ki bo okvir za prihodnje odnose med EU in Rusijo in bo pripomogel k njihovemu razvoju. Dogovor naj bi služil tudi kot okrepljena pravna podlaga, ki bi pokrila vsa pomembna področja v odnosih med Brusljem in Moskvo. Izjava pa razen začetka ne določa nobenih rokov za pogajanja o sporazumu o strateškem partnerstvu. Novi temeljni sporazum bo nadomestil sporazum o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997, z njim pa naj bi okrepili strateško partnerstvo z Rusijo, ki temelji na medsebojnem spoštovanju, skupnih interesih ter na gospodarskih, političnih, kulturnih in zgodovinskih vezeh. Janša, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in ruski predsednik Medvedjev so na novinarski konferenci tudi poudarili, da EU ostaja največja trgovinska partnerica Rusije in omenili, da se je trgovanje med njima med letoma 2000 in 2007 skoraj potrojilo. Po besedah Janše so se na vrhu tudi strinjali, da glavni izzivi za gospodarstva izhajajo iz dogajanja v svetu. Med pomembnejšimi je sodelovanje na področju energije. Kot je poudaril Janša, gre za uravnotežen odnos, kjer je pomembna tako stran ponudbe kot povpraševanja. Dejal je še, da je EU zainteresirana za čim varnejšo oskrbo z energijo, kar omogočajo različne dobavne energetske poti. Med prizadevanji za soočanje z globalnimi izzivi so evropski in ruski visoki predstavniki omenili tudi nedavne predloge ruskega predsednika o okviru za sodelovanje na področju varnosti na prostoru od Vancouvra do Vladivostoka, ki naj bi po mnenju nekaterih pomenila poziv EU k zmanjšanju svoje odvisnosti od ZDA, kar zadeva varnost. "Evropa je naš skupen dom in mi smo skupni gospodarji. Skupaj moramo gospodariti in ne smemo prelagati odgovornosti na drugega, tudi če je bogatejši. Delovati moramo kolektivno," je v Hanti Mansijsku, najbolj vzhodnem prizorišču kakega vrha EU-Rusija doslej, poudaril Medvedjev. Govora je bilo tudi o zamrznjenih konfliktih. Po besedah Medvedjeva sta EU in Rusija zavezani reševanju odprtih vprašanj s političnimi sredstvi in ne s silo. Janša pa je poudaril željo EU po nadaljnjem sodelovanju z Rusijo pri reševanju zamrznjenih konfliktov. Pred vrhom so se vrstila ugibanja, ali se bodo odnosi med EU in Rusijo zdaj, ko je na položaju Medvedjev, izboljšali glede na obdobje Vladimirja Putina, vendar pa so govorniki na novinarski konferenci poudarjali, da odnosi niso odvisni od posameznika. "Nenehno moramo odgovarjati na dinamiko odnosov," je poudaril Medvedjev in dodal, da so pomembna dejanja, ne posamezniki. Barroso pa je izrazil upanje, da se bodo odnosi izboljšali, saj se morata, kot je dejal, obe strani odzivati na dogajanje v svetu. Barroso in Medvedjev sta na novinarski konferenci po vrhu tudi pohvalila polletno slovensko predsedovanje EU, ki se prihodnji teden izteka. Kot je dejal predsednik Evropske komisije, je bilo prvo predsedovanje kake nove članice EU izjemno uspešno in ima enako težo kot predsedovanje ostalih članic unije. Tudi po ocenah Rusije je bilo predsedovanje prve slovanske dr- žave na čelu EU uspešno. Medvedjev s pohvalami slovenskega predsedovanja ni skoparil niti pred dvostranskem srečanju z Janšo po vrhu. Največ pozornosti sta državnika v dvostranskih pogovorih sicer posvetila gospodarskemu sodelovanju, še posebej na področju trgovine, in se zavzela za to, da bi ga še okrepili. Obseg blagovne in storitvene menjave med Slovenijo in Rusijo se namreč izredno krepi in je že blizu dveh milijard evrov letno. Poleg tega je interes na obeh straneh zelo velik, je po pogovorih pojasnil Janša. Slovenija po navedbah premiera še posebej veliko novo tržno nišo vidi v poskusih ruske vlade dinamizirati gospodarstvo z vzpodbudami za ustanavljanje malih in srednjih podjetij. Zelo pomembno področje sodelovanja je za obe državi po besedah premiera energetika. Trenutno potekajo pogajanja na ekspertni ravni o izgradnji dela plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo. Ta projekt bi bil, v kolikor bi zadostil nekaterim zahtevam slovenske strani, po besedah premiera za Slovenijo ugoden. (STA) Predsedujoči EU, slovenski premier Janez Janša, in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ansa japonska - Zasedanje zunanjih ministrov pred skorajšnjim vrhom G-8 pozval Pjongjang in Iran h končanju jedrskih programov KJOTO - Zunanji ministri skupine sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (G-8) so na srečanju v Kjo-tu včeraj Severno Korejo pozvali, naj se v celoti odpove jedrskemu orožju in reši vprašanje ugrabljenih Japoncev. Iran pa so pozvali k sodelovanju z mednarodno skupnostjo in končanju njegovega jedrskega programa. Kar zadeva Severno Korejo, so ministri G-8 poziv podali dan po tem, ko je Pjongjang Kitajski predal težko pričakovano deklaracijo o svojem jedrskem programu. Kot je na novinarski konferenci dejal japonski zunanji minister Masahiko Komura, je potrebno omenjeno deklaracijo podrobno preučiti in nato "doseči naš končni cilj, odpoved jedrskemu orožju". Deklaracija Pjongjanga zajema seznam jedrskega materiala, objektov in programa, vključno s proizvodnjo in shranjevanjem plutonija v zastarelem jedrskem kompleksu v Yongbyonu. Kitajska je deklaracijo že predložila osta- lim državam, vpletenim v pogajanja (Severna in Južna Koreja, ZDA, Rusija, Kitajska, Japonska), po besedah glavnega ameriškega pogajalca Christopherja Hilla pa jo bodo sedaj podrobno preučili. V skladu z deklaracijo so v jedrskem kompleksu v Yongbyonu včeraj uničili 20-meterski stolp za hlajenje vode, ki je bil najvidnejši simbol severnokorejskega jedrskega programa. Severna Koreja je sicer že leta 2007 izklopila jedrski reaktor v Yongbyonu in je pod nadzorom strokovnjakov ZN začela onesposabljati objekt, ki bi ga bilo težavno ponovno spraviti v delovanje. Komura je še povedal, da so ministri G-8 podprli Japonsko v njenih zahtevi, da Severna Koreja reši vprašanje Japoncev, ki so jih severnokorejske tajne službe ugrabile v 70. in 80. letih minulega stoletja. Predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je srečanja udeležil v imenu EU kot opazovalke, je v razpravi opozoril na humanitarne razmere v Severni Koreji, še posebej na pomanjkanje hrane, ter dejal, da bi morala mednarodna skupnost nameniti pozornost tudi tem vprašanjem. Glede Irana so ministri na srečanju, ki pomeni pripravo na vrh skupine G-8, ki bo potekal od 7. do 9. julija na severu Japonske, dosegli dogovor o politiki "dialoga in pritiska" do Teherana. "Mi, G-8, bomo pozvali Iran, naj sodeluje z mednarodno skupnostjo" in inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), je dodal Komura. Iran bi moral po mnenju ministrov ustaviti bogatenje urana in "v regiji delovati na bolj odgovoren in konstruktiven način". Ministri G-8 se niso izognili niti Zimbabveju, kjer poteka sporni drugi krog predsedniških volitev. V posebni izjavi so zatrdili, da zimbabvejske vlade ne bodo priznali za legitimno, če ne bo odsevala volje ljudstva. (STA) Obama in Clintonova enotno v boj proti McCainu NEW YORK - Nekdanja tekmeca za osvojitev predsedniške nominacije ameriške demokratske stranke, senatorja Barack Obama in Hillary Clinton, sta si včeraj v kraju Unity (Enotnost) v zvezni državi New Hampshire obljubila zvestobo v prizadevanjih za zmago Obame na predsedniških volitvah proti republikanci Johnu McCainu. Obama in Clintonova sta se tokrat prvič pojavila skupaj na javnem dogodku, odkar je Obama v začetku meseca zmagal v demokratski tekmi, ter skušala odpraviti dvome v enotnost demokratov na splošnih volitvah. Demokratska tekma je bila precej dolga, ker se Clintonova ni predala do samega konca, čeprav je bilo že mesec dni pred tem jasno, da Obame ne more dohiteti po številu osvojenih delegatskih glasov, ki so odločilnega pomena za zmago. V kraju Unity sta oba demokrata sicer dobila po 107 delegatskih glasov. Praznovanja ob 90. rojstnem dnevu Nelsona Mandele JOHANNESBURG/LONDON - Parlament Južnoafriške republike (JAR) je na včerajšnjem izrednem zasedanju obeležil bližajoči se 90. rojstni dan nekdanjega predsednika JAR in ikone boja proti apartheidu Nelsona Mandele. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je zasedanje minilo predvsem v luči spoštovanja do dostojanstva in človečnosti Mandele. Mandela, ki se je v zgodovino med drugim zapisal kot prvi temnopolti predsednik JAR, bo svoj 90. rojstni dan dopolnil 18. julija. Čeprav naj bi ta dan preživel mirno v krogu svojih najbližjih, pa se v teh dneh prireditve v počastitev častitljive obletnice tega Nobelovega nagrajenca za mir kar vrstijo. Med drugim je sinoči v Londonu potekal veliki dobrodelni koncert, na katerem so zbirali sredstva za Mandelovo človekoljubno organizacijo, ki se bori proti aidsu. Italijan predsednik vojaškega odbora Nata BRUSELJ - Italijanski admiral Giam-paolo Di Paola je včeraj na mestu predsednika vojaškega odbora zveze Nato nasledil kanadskega generala Raya Henaulta, ki se je po triletnem mandatu na tem položaju upokojil. Predsednik vojaškega odbora je sicer vez med političnim in vojaškim vodstvom Severnoatlantskega zavezništva. "Počaščen sem ob zaupanju, ki so mi ga izkazali moji kolegi," je po izvolitvi dejal Di Paola, ki je bil pred tem skoraj štiri leta načelnik generalštaba italijanske vojske. (STA) zimbabve - Potekale so kljub temu, da se je Mugabejev protikandidat Tsvangirai umaknil Volitve farsa v napetosti HARARE - V Zimbabveju je včeraj potekal sporni drugi krog predsedniških volitev, v katerem se je za predsedniški položaj potegoval le sedanji predsednik Robert Mugabe. Opozicijski voditelj Morgan Tsvangira- i se je iz volilne tekme zaradi stopnjujočega se nasilja oblasti nad njegovimi privrženci umaknil že v nedeljo. EU je volitve označila za farso. Okoli 9000 volišč po vsej državi se je v tesnobnem vzdušju odprlo včeraj ob 7. uri po srednjeevropskem času, zaprla pa so se ob 19. uri. Kot so sporočili iz zimbabvejske volilne komisije, so preštevanje glasovnic začeli takoj po zaprtju volišč, kljub temu pa prvih rezultatov po njihovih navedbah ne gre pričakovati pred današnjim dnem. Na volitve je bilo pozvanih okoli 5,9 milijona volivcev, ki so teoretično lahko izbirali med 84-letnim Mugabejem in vodjo opozicije, 58-letnim Tsvangiraijem. Slednji je v prvem krogu 29. marca prejel največ glasov, a se je minulo nedeljo zaradi stopnjevanja nasilja nad njegovimi se zanj odločil prepozno. Tsvangira-i je v petek v odprtem pismu volilni dan označil za "dan ponižanja in sramote". "To danes niso volitve. To je dan ponižanja in sramote, še en tragičen dan v zgodovini našega naroda," je zapisal Tsvan-gira- i v elektronskem pismu, ki so ga prejeli v Južnoafriški republiki. "Rezultati ne bodo povedali ničesar, saj ne bodo odsevali volje zimbabvejske-ga ljudstva, temveč le strah Zibmbaveja," je v pismu, v katerem je volivce petkrat pozval, naj ne tvegajo življenja, še zapisal Tsvangirai. "Če je mogoče, vas prosimo, da ne volite. A če boste morali zaradi groženj voliti za Mugabeja, to storite," je dodal. Medtem ko je Tsvangira-i volitve bojkotiral in je ostal na svojem domu v Harareju, je Mugabe sredi dneva na enem od volišč v prestolnici oddal svoj glas. Ob tem je povedal, da se počuti zelo dobro in da je glede volitev optimističen. Tsvangira-i je medtem pozival mednarodno skupnost, naj izidov volitev ne prizna, ob tem pa nakazal, da še vedno obstaja možnost pogajanj med zimbabvejsko vlado in opozicijo o oblikovanju začasne prehodne vlade. Znova je pozval tudi afriške voditelje, naj pomagajo Zimbabvejcem, da bi v teh pogajanjih le našli skupen jezik. "Vsak, ki bo priznal rezultat teh volitev, bo s tem zanikal željo Zimbabvejcev in se postavil na pot tranziciji, ki bi prinesla stabilnost in blaginjo, ne samo v Zim-babve, ampak v celotno regijo," je dejal vodja zimbabvejske opozicije. Ob tem je poudaril, da ga opogumlja dejstvo, da veliko afriških voditeljev sodeluje z njegovo stranko, Gibanjem za demokratične spremembe (MDC), v prizadevanjih za trajno in mirno rešitev nastale politične krize. Evropska komisija je medtem petkov drugi krog predsedniških volitev medtem označila za farso in napovedala, da ne bo spoštovala ne veljavnosti ne legitimnosti rezultatov. Kot so še sporočili iz Bruslja, je volilni proces vodila sistematična vladna kampanja nasilja in ustrahovanja. Podobno stališče so že poprej zavzele ZDA. ( STA) 1 4 Sobota, 28. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it zahodni kras - Protest rajonskega sveta vendar obrodil boljšo rešitev Prosek: občinska izpostava bo odprta vsaj teden v mesecu Občinski uradi prisiljeni spremeniti prvotni ukrep o zaprtju izpostave od 30. junija do 12. septembra Protest zahodnokraškega rajonskega sveta je vendarle nekaj pomembnega obrodil: občinska izpostava na Proseku ne bo zaprta dva meseca in pol, kot je prvotno sklenila občinska uprava, temveč bo vsak poletni mesec vsaj en teden odprta javnosti. Tako je včeraj sporočila občinska odbornica za decentralizacijo Marina Gruden in objavila nov urnik zaprtja (oziroma odprtja) občinske izpostave na Proseku in tudi na Opčinah. Po prvotnem načrtu občinskih uradov bi morala biti občinska izpostava na Proseku zaprta od 30. junija do 12. septembra. Po novem bo izpostava v ponedeljek res zaprla vrata, a le za tri tedne. Zatem bo od 21. julija do 25. julija (za en teden) odprta. V tem času pa bo zaprta občinska izpostava na Opčinah. Proseška izpostava bo nato spet zaprta od 28. julija do 14. avgusta, odprta od 18. avgusta do 22. avgusta, in zatem bo zaprta še dva tedna, od 25. avgusta do 5. septembra. Izpostava na Opčinah pa bo zaprta še od 8. do 12. septembra. Odbornica Grudnova je v sporočilu predsedniku zahodnokraškega rajonskega sveta Brunu Ruplu zapisala, da je občinska uprava prisluhnila zahtevam, ki so jih v resoluciji s pozivom o odprtju izpostave, iznesli rajonski svetniki. Omenila je tudi, da bo občinska uprava posredovala pri pokrajinski, da bi preverila, ali obstaja možnost izboljšanja avtobusnih povezav med zahodnim in vzhodnim Krasom. Za občane, ki ne bi mogli do izpostave, pa sta na razpolago telefonski številki 040/6754479 in 040/6754878 za posege na domovih. Zahodnokraški rajonski svet je že na torkovi seji soglasno odobril resolucijo, v kateri je pozval občinsko upravo, naj spremeni prvotni sklep o poletnem zaprtju proseške izpostave. Na četrtkovi seji je svoj protest še podkrepil. Svetniki Demokratske stranke in Stranke komunistične prenove (Niko Tenze, Danilo Tence, Sergij Ukmar, Igor Daneu, Maria Grazia Vil-li in Roberto Cattaruzza so zapustili sejno dvorano, v kateri so ob predsedniku Brunu Ruplu ostali le še svetniki desnosre-dinske opozicije Albino Debernardi, Alberto Viatori, Roberto Barnaba in Annarosa Benvegnu. Ruplu ni preostalo drugega, kot prekinitev seje zaradi nesklepčnosti, zaradi česar rajonski svet ni mogel izreči svojega mnenja o načrtu podmorske- ga plinovoda družbe Snam od Trsta do Gradeža. Načelnika svetniških skupin Demokratske stranke in Stranke komunistične prenove Niko Tenze in Roberto Cattaruzza sta po protestu izdala tiskovno sporočilo, v katerem sta med drugim poudarila, da zaprtje krši pravico državljanov glede izdaje dvojezičnih potrdil matičnega urada, ki jo predvideva zaščitni zakon. Pri odbornici za decentralizacijo Marini Gruden je posegel tudi tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab ter se pridružil zahtevi po spremembi ukrepa o poletnem zaprtju izpostave na Proseku. Grudnova je tudi njega včeraj seznanila s spremembo urnika poletnega zaprtja urada na Proseku. Predsednik rajonskega sveta Bruno Rupel je bil včeraj zmerno zadovoljen z vsaj delnim enotedenskim odprtjem izpostave v poletnih mesecih. »Tako smo se vsaj odkrižali pajčolanov, ki bi jih pajki spred-li, če bi bila izpostava zaprta dva meseca in pol,« je pikro pokomentiral. M.K. Poletni urnik občinskih izpostav Zahodni Kras, Prosek zaprta od 30. junija do 18. julija odprta od 21. julija do 25. julija zaprta od 28. julija do 14. avgusta odprta od 18. avgusta do 22. avgusta zaprta od 25. avgusta do 5. septembra Vzhodni Kras, Opčine zaprta od 21. julija do 25. julija in od 8. septembra do 12. septembra Rojan, Greta, Barkovlje, Trg Rojan 3/3 zaprta od 30. junija do 29. avgusta Sv. Sobota, Sv. Sergij, Ul. Paisiello 5/4 zaprta od 4. avgusta do 29. septembra Novo mesto, Nova mitnica, ui. Giotto 2 odprta Sv. Jakob, Stara mitnica, ui. Caprin 18/1 odprta Sv. Vid, Staro mesto, Ul. Locchi 23/b odprta milje - Nesreča 21-letni motorist v smrt Cestni asfalt je ponovno pretrgal mlado življenje. Žrtev tokratne smrtne nesreče je mlad fant iz Milj, ki je v noči iz če trt ka na pe tek iz gu bil ži - vljenje v bližini kopališča San Rocco pri Lazaretu. Enaindvajsetletni Matteo De Na r dis je ne kaj pred tret -jo uro zjutraj izgubil nadzor nad svojim skuterjem znamke Apri lia: iz še ne po jas nje nih raz lo gov je s ko le som uda ril ob ploč nik in se za le tel ob bliž nji zid. Z gla vo je si lo vi to uda ril ob kam ni ti zid, za ra di če sar je bil na mes tu mr tev. Ne sreč ne mu Mat teu re -še val ci ni so mo gli poma ga ti. Na kraj ne sre če so pri hi te li mi lj ski po li cis ti in agen ti pro -metne policije, ki so opravili po treb ne me rit ve ter sku ša li re kon stru i ra ti vzro ke smrt ne tržaška pokrajina - Pred leti jih je v okoliških vaseh namestila Scoccimarrova uprava »Inteligentni semaforji«? Rdeča luč! Okrožnica ministrstva za prevoze: prometni zakonik jih ne predvideva - Namesto semaforjev utripajoča rumena luč Rdeča luč za tako imenovane »inteligentne semaforje«! Prometni zakonik jih sploh ne predvideva, je v aprilski okrožnici opozorilo ministrstvo za prevoze, zato bo treba semaforje, ki jih je Scoccimarrova pokrajinska uprava namestila pred nekaj leti v Nabrežini, Križu, pri Banih in na Padričah, če že ne odstraniti, pa vsaj deaktivirati. Vprašanje (ne)delovanja »inteligentnih semaforjev« je zastavil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel. Že sredi januarja je opozoril pokrajinsko upravo, da semafor v Križu ne deluje. Junija je spet vprašal, ali bo pokrajinska uprava poskrbela za aktiviranje kriškega semaforja, pred nekaj dnevi pa mu j e pokra- jinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini odgovoril, da »bo treba tovrstne semaforje odstraniti, ker ne odgovarjajo zakonskim predpisom.« V aprilski okrožnici ministrstva za prevoze je pojasnjeno, da »inteligentni semaforji« niso zakonsko predvideni, da gre za »nepotreben signal«, ki »ustvarja voznikom probleme«, poleg tega pa ne »vplivajo na sankcije«, ali z drugimi besedami: kdor zapelje z rdečo lučjo, jo zlahka skupi. Odbornik Tommasini je pojasnil, da pokrajinska uprava po vsej verjetnosti ne bo odstranila nameščenih semaforjev. Izkoristila jih bo, da bo na njih utripala opozorilna rumena luč, kar je v skla du z za kon ski mi pred pi si. politika - Po hudem porazu na aprilskih parlamentarnih volitvah Levica se pripravlja na težavno soočanje Zelo različne vizije v Stranki Hud poraz na parlamentarnih volitvah je na levici pustil zelo boleče posledice, ki se sedaj odražajo v težavnem predkongresnem soočenju v obeh komunističnih strankah. Različne vizije prihajajo do izraza tudi na lokalni ravni, čeprav je Mavrični levici uspelo izvoliti tri deželne svetnike. V Stran ki ko mu nis tič ne pre no -ve, ki bo v torek imela pokrajinski kongres, se soočata dve politični opciji. Prva se sklicuje na nekdanjega ministra Paola Ferrera, druga pa na predsednika Dežele Apulije Nikija Vendolo. Med tistimi, ki so se opredelili za Ferrera, je tudi Igor Kocijančič, vodja Mavrične levice v deželnem svetu. Za Vendolo se je medtem opredelil dosedanji deželni tajnik Gi-u li o La u ri. Kak šne so raz li ke med obe ma opcijama? Ferrero in njegovi se zavzemajo za močno in idejno zelo profi-lirano SKP, ki bi s časom postala glavni steber (bodoče) združene italijan- italijanskih komunistov in v Komunistični prenovi, ki bo imela v torek pokrajinski kongres ske levice. Mavrična levica je po njihovem prepričanju nastala z vrha in popolnoma mimo volje in pričakovanj volilne baze. Vendola in somišljeniki soglašajo, da je bila Mavrična levica velika zamujena priložnost, a so prepričani, da je treba ta projekt nadgraditi in ga ne kar tako uničiti. Predsednik Apulije se zavzema za odprto levico, ki bi bila naklonjena sodelovanju ne samo z naravovarstveniki, temveč tudi s pisanim levičarskim gibanjem. Podobne dileme se pojavljajo tudi v Stranki italijanskih komunistov. Njen centralni komite je na pobudo predsednika Oliviera Diliberta in ev-roposlanca Marca Rizza odobril stališče, ki se dejansko zavzema za obnovitev KPI, čeprav seveda v popolnoma novih razmerah. Zdi se, da ta politična vizija uživa v stranki večinsko mnenje, kar bo sicer pokazal kongres. Drugače razmišlja nekdanja ministrica Katia Bellillo, ki bo danes obiskala naše mesto. sik - Bivša ministrica Katia Bellillo »Združeni naprej« Ob 18. uri srečanje v Kavarni S. Marco - Polemika z Dilibertom in Rizzom Bivša ministrica za deželna vprašanja Katia Belillo je v Stranki italijanskih komunistov prišla v spor s strankinim predsednikom Olivierom Dilibertom in z evropskim poslancem Marcom Rizzom. Medtem kot onadva dejansko predlagata ponovno ustanovitev KPI, se Bellillovi ta predlog zdi neizvedljiv. Zato se bo na državnem kongresu predstavila s svojim dokumentom, za katerega zbira podporo po državi. Bellillo-va bo svoje poglede predstavila danes ob 18. uri v kavarni San Marco. »Stranka italijanskih komunistov se je pred desetimi leti rodila z namenom, da poenoti italijansko levico in to njeno združevalno poslanstvo je še vedno aktualno, zlasti po volilnem porazu Mavrične levice,« meni bivša ministrica, ki si je zelo prizadevala za odob- ritev zaščitnega zakona za našo manjšino. Mavrična levica je po njenem propadla ne zato, ker ne bi imela plemenitih političnih ciljev, temveč zato, ker so projekt oblikovali strankini vrhovi brez demokratičnega posvetovanja s članstvom. Dilibertov in Rizzov politični projekt, ki ga je osvojil centralni komite SIK, se ji zdi šibek, ker predpostavlja, da se takole odloči tudi Komunistična prenova. »Levica, če hoče premostiti sedanjo hudo krizo identitete, mora premostiti stare kalupe in se odpreti družbi. Predvsem pa mora spet med ljudmi,« meni Bellillova. EP V NOGOMETU TRST Sobota, 28. junija 2008 7 državni izpit - Maturantke biokemijskega oddelka zavoda Stefan na ustni preizkušnji V izpraševalno »areno« so včeraj vstopile ženske Komisiji so postregle z referati o predelavi oljk, dekofeinizirani kavi, ekološkem kmetovanju in vinskih sortah Izpraševalna »arena« na Poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan je včeraj dopoldne neučakano pričakovala svoje »žrtve«. Pred večinoma žensko komisijo (izjema je bil le »strašni« profesor kemije) so se predstavile maturantke kemijsko-biološkega oddelka, četverica dijakinj, ki je skozi šolska leta pokazala vedno dovzetnost in dobro voljo. Ozračje na hodniku sicer ni bilo na-elektreno, saj niso bile kandidatke pretirano živčne. »Kakšno naravno katastrofo bi sedaj lahko priklicala, samo da ne bi morala pred komisijo?« je zašepetala ena, druga pa jo je pomirila, da je najboljše takoj odpraviti in se potem posvetiti edino oddihu na morju v Sesljanu. Pred sedmerico izpraševalcev je prva stopila Cecilia in kot prava Brežan-ka profesorjem postregla z raziskavo o tehnološkem postopku predelave oljk. S pomočjo power pointa jim je uvodoma orisala morfološke značilnosti oljk in pa obdelave plodov (drozganje ali mletje). Podrobno se je nato lotila načinov ek-strakcije olja s stiskanjem, centrifugaci-jo, perkolacijo in dekantacijo namreč in se zaustavila pri prednostih današnjih, novih tehnologij oziroma naprav, pri čemer ni izpustila ločevanja, čiščenja, rafi-niranja in shranjevanja olja. Po izčrpni predstavitvi je s profesorjem kemije analizirala ogljikov tetraklo-rid, karcinogeno spojino, ki deluje kot topilo in so jo v 70-ih letih uporabljali za ek-strakcijo olja. Spregovorila je še o encimski in mikrobni fermentaciji, preden se je posvetila vprašanjem iz mikrobiologije in biotehnologije. Profesorica matematike ji je ponudila reševanje funkcij, pri nemškem pogovoru pa je bil najbolj zanimiv Hessejev roman Siddharta. S profesorico italijanščine se je poglobila v vsebino romana Prima Levija Se questo e un uo-mo in iskala povezave s Pahorjevo Nekro-polo, ki je prepojila tudi izpraševanje iz slovenščine, ko je beseda tekla še o fašističnih grozodejstvih. Za konec pa so bile pesmi o oljkah Cecilinega sovaščana Borisa Pangerca kot naročene. Z dekofeinizirano kavo pa je komisiji postregla nato Darma. Analizirala je glavno komponento kave, se pravi kofein, in kako le-ta deluje na metabolizem; publiki profesorjev je seveda ponudila 13 dobrih razlogov za uživanje kave brez kofeina. Dekofeinirana kava vsebuje manj kot 0,1% kofeina, okus po obdelavi (napihovanje, ekstrahiranje, izhlapevanje in recirkulacija topila, sušenje ter analize) pa ostane nespremenjen, je zagotovila. Protagonistke včerajšnjega dne na zavodu Stefan kroma In že je bila na vrsti kemija in beseda je tekla o proizvodnji metana z meta-nogenimi bakterijami. Profesorico mikrobiologije je zanimalo kroženje dušika v naravi in vse o genskem kodu. Pri matematiki je ob popravi pisne naloge odgovarjala o končnih in neskončni limitah. Avstrijska Nobelova nagrajenka za literaturo leta 2004 Elfride Jelinek in Gregor Samsa, glavni junak Kafkove Preobrazbe pa sta bila protagonista pogovora v nemščini. Pri italijanščini je Darma »ubrala pot« po Calvinovi Stezi pajkovih gnezd in se poglobila v avtorjev neorea-lizem ter poznejšo ločitvijo od komunizma. Z Jančarjevo dramo absurda Veliki briljantni valček in s pogovorom o nasilju režimov nad posameznikom se je naposled tudi Darmina preizkušnja zaključila. Ob zaključku enournega izpraševanja sta bili Cecilia in Darma zadovoljni, predvsem pa popolnoma sproščeni. Na vrsto sta prišli še ostali dve sošolki, ki sta se komisiji uvodoma predstavili z referati o ekološkem kmetovanju s posebnim poudarkom na ekološki reji in predelavi mesa oziroma o glavnih vinskih sortah na Krasu in kemijsko-fizikal-nih analizah na vinih s kontroliranim poreklom. Sara Sternad bill gates 3 milijoni dolarjev za center ICGEB Fundacija Bil- l in Melinda Gates je dodelila sklad v višini treh milijonov do lar jev Med na rod ne mu cen -tru za ge ne ti ko in bio teh no lo -gijo ICGEB. Vest je posredoval včeraj sam center ICGEB in pouda ril, da bo do de nar na -menili projektu za razvijanje var nost nih sis te mov na po -dročju biotehnologije v Afriki in za njegovo upravljanje. Prvenstveni cilj pobude je ponujati poklicno izobraževanje in dru ge ob li ke pod po re afriškim strokovnjakom in tako prispevati, da so lahko af-riš ke dr ža ve na va ren na čin so u de le že ne pri na pred ku zna -nosti. Dejstvo, da je Fundacija Gates zadolžila ICGEB za izvajanje tako pomembnega projekta, dokazuje kredibil-nost, ki jo uži va tr žaš ki cen ter na med na rod ni rav ni, je oce -nil di rek tor ura da IC GEB za med na rod ne od no se De cio Ripandelli. rop - V zlatarni Laurenti Stigliani v Ul. Ginnastica Plen, vreden 120.000 € Tatovi so s svedrom razbili zid bližnjega frizerskega salona in vlomili v zlatarno Okrog 120.000 evrov. Toliko naj bi veljal plen, ki so ga tatovi odnesli iz zlatarne Laurenti Stigliani v Ulici Ginnastica 7 v Trstu. Vlom spominja na tiste, ki smo jih videli na filmskem platnu: v zlatarno so vlomili skozi zid, ki jo loči od sosednjega frizerskega salona (z vhodom v Ul. del Toro). S svedrom so naredili dovolj veliko luknjo, da so se lahko priplazili v zlatarno in tako »prelisičili« njen alarmni sistem, kije ščitil samo trgovinske izložbe. Predmetov v njih se niso dotaknili, zato pa so odnesli tiste, ki niso bili "pod ključem": predvsem ure in jeklen nakit. Krajo so včeraj zjutraj opazile prodajalke in nemudoma poklicale policijo. Preiskave so ob agentih mobilnega oddelka tržaške kvesture opra vi li tu di fo ren zi ki. družba - Lani je pomoč pri tržaškem centru Goap poiskalo 21 7 žrtev nasilja Nasilje ubija bolj kot rak na dojki Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi ženska v vaši bližini žrtev nasilja? - Nasilneži so v 90% primerov povsem »normalni« moški in pripadajo vsem družbenim slojem O delovanju centra Goap sta spregovorili Tatjana Tomičič in Martina Flego kroma Nasilje nad ženskami ubija bolj kot rak na dojki: za smrt žensk so v veliki večini primerov krivi njihovi možje, zaročenci ali bivši partnerji. Po podatkih Organizacije združenih narodov je vsaka tretja prebivalka sveta doživela spolno posilstvo ali bila pretepena. Podobni podatki se občasno pojablja-jo v javnosti, seznanjanje z njimi pa je vsakič mučno. Še bolj mučno je pomisliti, da je lahko naša prijateljica, znanka, soseda vpletena v nasilen odnos. Nasilje nad ženskami ostaja tabu tema naše družbe, ki jo ovija tančica stereotipov in predsodkov. Na četrtkovem srečanju, ki ga je priredila koordinacija tržaških priseljeniških organizacij (C.A.C.I.T), je bil prav splošno uveljavljenim predsodkom posvečena velika pozornost. »Večina ljudi misli, da je ženska, ki je žrtev nasilja, šibka, neizobražena, nesposobna reagirati, delno tudi mazohistka: če vztraja v taki zvezi, ji je očitno všeč,« je pojasnila Tatjana Tomičič, ki že vrsto let deluje v centru proti nasilju Goap. »In še: če jo mož tepe, ime svoje razloge... Splošno uveljavljena teza je, da mora ženska malo potrpeti "za dobrobit družine": če zapusti družino, je neodgovorna.« Kakšni stereoti-pi pa veljajo za nasilneže? »Da so zasvojeni z mamili ali alkoholom, da imajo psihične motnje, da so pač bolni. Poleg tega je marsikdo prepričan, da spada agresivnost med moške lastnosti.« Resnica je po Tatjaninem mnenju drugačna: nasilni moški so ego-centriki, ki ne znajo posredovati. Njihova osebnost je nekoliko labilna: nasilja se večkrat zavedajo, a so prepričani, da zanj niso sami odgovorni. K takemu razmišljanju nedvomno pripomore občutek splošne ne-kaznivosti, ki vlada v naši družbi: kljub številnim prijavam sodnim oblastem, ostajajo nasilneži nekaznovani, kar utrjuje njihovo moč. »Kljub temu, da je v Italiji nasilje kaznivo dejanje, lahko aretacije preštejemo na prste ene roke. Sodniki tudi neradi odredijo oddaljitev nasilneža: v redkih primerih, ko jo, je moški ne spoštuje. In ker nihče ne zaustavi nasilnih moških, smo se v centru Goap odločili, da se postavimo na stran žensk.« Tatjana pravi, da so žrtve nasilja povprečno močnejše od ostalih žensk: zaradi so-bivanja z nasiljem so prisiljene izdelati vrsto strategij, da ga omejijo. A doživljajo tudi ne- moč, nemir, tesnobo, jezo, depresijo: zaradi občutka osramočenosti in strahu ne spregovorijo z nikomer. Telefonsko številko 040 3478827, na katero odgovarjajo članice združenja Goap, je lani zavrtelo 217 žensk. Na njegovem sedežu v Ul. san Silvestro 5 (v neposredni bližini Trga Barbacan) se jih je zglasilo 173: razen štirih so bile vse žrtve nasilja. Kot je pojasnila prostovoljka Martina Flego, so vse doživele psihološko nasilje, 72% je ostalo žrtev fizičnega, 54% ekonomskega, 18% pa spolnega nasilja: v večini primerov so bili nasilneži njihovi partnerji ali bivši partnerji, povsem "normalni" moški različnih socialnih slojev. Kdor misli, da se nasilje skriva na manj premožnih domovih, se krepko moti. Povprečno so bile stare 39 let (najmlajša 17, najstarejša 78), več kot polovica je bila poročena. V centru Goap so jim nudili psihološko oporo, odvetniško pomoč, najhujšim primerom pa tudi zatočišče v tako imenovanih varnih hišah: stanovanjih s tajnim naslovom, kjer so žrtve nasilja končno varne. Poljanka Dolhar 8 Sobota, 28. junija 2008 TRST / sociala - Skupnost San Martino al Campo predstavila socialno bilanco za leto 2007 Konkretno delovanje, še zlasti v korist mladih Mnogo težav povzroča tudi vse bolj razširjena revščina - Lani sprejeli 471 oseb Neutrudno delovanje v pomoč narkomanom, brezdomcem in sploh osebam v težavah ter njihovo sprejemanje že 38 let zaznamuje skupnost San Martino al Campo, ki postaja vse bolj aktivna in stalno širi svoje obzorje. V prihodnosti bo tako sprožila številne nove projekte, tudi z mladimi iz Slovenije in s Koroške. Med glavnimi cilji, kijih namerava zasledovati, je vsekakor pomoč mladim v stiski, katerih število se je v zadnjem obdobju povečalo in ki imajo čes-to težave v zvezi z življenjskimi izbirami in sploh identiteto. Vzrok za to je tudi vse bolj razširjena revščina (težave staršev pač občutijo tudi otroci), zaradi katere išče pomoč pri skupnosti med drugim tudi mnogo ljudi, ki so do pred kratkim imeli »normalno« življenje. Pomoč, ki ni nujno, daje vselej ekonomska, temveč je večkrat dovolj tudi prijateljska beseda oz. nasvet. To je v grobih obrisih izšlo iz predstavitve socialne bilance za leto 2007, ki jo je skupnost priredila včeraj in na kateri je prišla do izraza razvejana dejavnost organizacije in njenih sodelavcev. To je bila druga socialna bilanca. Prvo so predstavili lani pod geslom »Od dejanj do besed«, kar je v bistvu pomenilo, da je skupnost dajala prednost konkretnim dejstvom. V letošnji bilanci je poudarek na prozornosti in so v tem smislu v njej mnogi podatki in številke, da je dejavnost skupnosti vsakomur pred očmi. O vsem tem so včeraj govorili ustanovitelj skupnosti duhovnik Mario Vatta, predsednica Lucia Magro in Anna Illy, predsednica združenja Solidarieta Trieste, kije sodelovalo pri izdelavi socialne bilance. Med glavnimi podatki naj navedemo, da je lani skupnost sprejela v svojih centrih skupno 471 oseb, prejela pa je več kot 3 tisoč telefonskih klicev od ljudi, ki so iskali pomoč. Prostovoljci skupnosti so lani opravili več kot dva tisoč kolokvijev in pomagali 1.293 osebam, ki so potisnjene na rob družbe. Samo na sedežu skupnosti, kjer sta za to zadolženi dve osebi, so opravili 530 kolokvijev z osebami, ki so spraševale za pomoč in nasvete. Poleg tega je skupnost San Martino al Campo v okviru dejavnosti za promocijo blagostanja in spodbujanja kulture solidarnosti stopila v stik z okrog 1.200 mladimi in približno sto roditelji oziroma vzgojitelji. A.G. unuci Humanitarna pobuda Zbiranje denarja za pomoč bolnikom v Afganistanu Tržaška sekcija italijanskega združenja rezervnih oficirjev in oficirjev na odpustu UNUCI je sprožila humanitarno akcijo, prek katere namerava prispevati h krepitvi zdravstvenega centra za opekline v kraju Herat v Afganistanu, kjer je prisotna italijanska vojska v okviru misije NATO Isaf. V ta namen bo začela med svojimi člani zbirati finančne prispevke, ki bodo služili za nabavo zdravstvenih naprav. Pobudo so predstavili včeraj v No vi nar skem krož ku pod po roč nik Pier Paolo Garofalo, general Roberto Pischetola in zdravnik Marino Andolina, ki že vrsto let pomaga ljudem, ki živijo na kriznih območjih. Center za opekline v kraju Herat je zelo pomemben, ker zdravijo v njem mnogo bolnikov z opeklinami, med katerimi so še zlasti ženske in otroci. Večina bolnikov ni namreč utrpela poškodb zaradi bomb, min ali drugih voj nih oko li ščin. Na sprot no, mnogo ljudi se zaradi zastarele teh- Združenje UNUCI je včeraj predstavilo humanitarno akcijo kroma nologije bele tehnike enostavno ponesreči na domu oz. v kuhinji. Poleg tega se zdravniki soočajo z dramatičnimi posledicami lokalnih običajev. Številne mladoletnice, pa tudi deklice si namreč nalašč povzročijo opekli ne, da le ne bi šle za ol tar na pod -lagi od staršev odločenih zakonskih zvez. Denar, ki ga bodo zbrali člani UNUCI, bo centru za opekline posredovala neposredno celica Cimic (Civil-Military Cooperation) v spremstvu delegata tržaške sekcije UNUCI. Center upravlja francoska nevladna organizacija Humani Terra, zanj pa je odgovorna Marie Jose Brunel, ki ji je francoska vlada zaradi njenega humanitarnega in poklicnega prizadevanja pred kratkim podelila red Legije časti. Kdor bi rad ponudil prispevek, lahko to stori v uradu UNUCI v Ul. Roma št. 23 od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure, ob torkih tudi od 17.30 do 19.30. Za informacije tel. 040634345. Skupnost S. Martino al Campo je včeraj predstavila socialno bilanco za leto 2007 kroma veliki trg - Dvoboj BMX in MTB Spektakularni skoki s kolesi Veliki trg so včeraj preplavila športna kolesa. Na prostoru pred županstvom so v preteklem tednu namreč namestili visoke rampe za neobičajno tekmovanje z gorskimi kolesi MBT in kolesi tipa BMX, ki poteka v okviru mednarodnega srečanja Red Bull Bike Night. Štiriindvajset najboljših mednarodnih kolesarjev se je včeraj pomerilo v kvalifikacijskih tekmah in vsaka ekipa se je skušala pov-zpeti na najvišje mesto. Danes bo ob 21.30 veliki finale, ko se bodo ekipe pomerile v najrazličnejših skokih in obratih. Za to priložnost so postavili tudi tribuno s tisočimi sedeži, pred prefekturo pa bo nameščen večji ekran. Koordinator prireditve Red Bull Bernhard Scheiflinger je tržaško lokacijo izbral že drugič zapored. Nad našim mestom je navdušen, saj je osrednji mestni trg, ki se odpira na morje, idealna kulisa za večerne spektakle. Več informacij lahko preberete na spletni strani www.redbull.it. Televizijska Kocka Govoreča omara Filip in živahna tetka Amalija bosta spet pozabavala male in - zakaj ne - tudi odrasle gledalce z risankami, pesmicami in pravljicami danes zvečer ob 20. uri, na slovenskem televizijskem programu deželnega sedeža Rai. V nocojšnji epizodi otroške tv oddaje Kocka (zadnji pred poletnim premorom) se bodo predstavili tudi otroci slovenskih jasli pri Sv. Jakobu v Trstu, s katerimi bomo na igriv način spoznavali hrano in njene barve. Savdski podjetniki na Trgovinski zbornici Prihodnji torek bo v tržaška Trgovinska zbornica gostila 25 podjetnikov iz Savdske Arabije, ki se bodo sestali z okrog 40 kolegimi iz Furlanije-Julijske krajine in Veneta. Dogodek skupaj organizirajo zveza italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere, savdski zbornični sistem in italijansko-arabska zbornica. Predsednik tržaške zbornice Antonio Paoletti je kot delegat Unicamere sopredsednik stalnega mešanega italijansko-savdskega delovnega odbora Saudi-Italian Joint Council, ki sta ga ustanovila zbornična sistema obeh držav. V Trstu se bodo savdski podjetniki ustavili med obiskoma v Milanu in Bologni. Zastopali bodo naslednje blagovne sektorje: elektronika in telekomunikacije, gradbeništvo, kovinske konstrukcije, gradbeni material, nepremičnine, kemijski in naftni proizvodi ter popravljanje in vzdrževanje ladij. Devin bodo preplavili nekdanji dijaki koledža Danes in jutri se bo v Devinu zbralo okrog 350 nekdanjih dijakov in docentov Jadranskega koledža Združenega sveta, ki se bodo udeležili jubilejnega snidenja (Reunion) ob 25. obletnici ustanovitve te mednarodne šole. Večina jih je prispela v Devin že včeraj in se udeležila večerje na gradu, danes ob 11. uri pa bo v avditoriju princa Rai-monda priložnostna konferenca. Ob 16.30 bo v istih prostorih predstavitev knjige Sergia Cimarostija in Davida B. Sutcliffa o pokojnem mojstru zborovskega petja Pieru Poclenu, ob 19. uri pa se bodo gostje z ladjo Delfino Verde popeljali v Trst. Nedelja bo prosta za poljubne dejavnosti in obiske. Poklon Vasku Popi Na pobudo združenja Iniziativa Europea je tržaška založba Hammerle v okviru zbirke Il Nuovo Tima-vo izdala prvo izdajo publikacije »Il plusvalore della vita - Omaggio a Vasko Popa«. Gre za poklon velikemu srbskemu poetu 20. stoletja Vasku Popi in je rezultat lanskega srečanja v maju med srbskimi in tržaškimi pisatelji, ki ga je združenje Iniziativa Europea priredilo v sodelovanju s tržaškim Pen Clubom in srbsko skupnostjo. Pradgovor je podpisal predsednik združenja Augusto Debernardi, za prevod pa je poskrbela Betina Prenz s pomočjo Octavia Prenza. Tihotapci cigaret imajo res brezmejno fantazijo Tržaški finančni stražniki so ponovno odkrili tihotapca s cigaretami. Na prepovedan tovor so naleteli čisto slučajno, potem ko so zaradi rutinske kontrole ustavili tovornjak s poljsko evidenčno tablico. Tovornjak je bil brez tovora, namenjen pa je bil v Milan na nakup skuterja. Ko je finančni stražnik šoferja vprašal za ime prodajalca, je v zameno dobil splošen odgovor, kar je v njem vzbudilo sum. Tovornjak so ponovno podrobno pregledali, v njem našli nenavaden ključ, s pomočjo katerega so odkrili, da je imel tovornjak dvojno dno. V njem pa kar dvesto kilogramov cigaret ... / TRST Sobota, 28. junija 2008 9 Včeraj danes □ Obvestila Danes, SOBOTA, 28. junija 2008 IRENEJ Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 0.07 in zatone ob 15.52. Jutri, NEDELJA, 29. junija 2008 PETER IN PAVEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 29 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 27 km na uro, vzhodnik severo-vzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje C. [13 Lekarne Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 18, Škedenj - Škdenjska ulica 44, Trg Liberta 6. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (040 421125). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino ALCIONE - 18.30, 21.15 »Sanguepaz-zo«. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'incredibile Hulk«. ARISTON - 20.00 »La ragazza del la-go«; 21.45 »LA notte«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.15, 19.45, 21.00, 22.05 »Un'estate la mare«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La notte non aspetta«; 16.00, 17.00, 18.15, 19.15, 21.00, 22.00 »L'incredibile Hulk«; 16.10, 20.00, 22.00 »Un amore di te-stimone«; 18.10 »E venne il giorno«; 16.00, 18.30, 21.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristallo«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20 »Il divo«; 21.00 »Noi due sconosciuti«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.30, 21.00 »Sotto le bombe«. FELLINI - 16.45, 18.15, 22.00 »E venne il giorno«; 19.45 »Gomorra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.15, 18.50, 20.30, 22.10 »Un amore di testimone«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.30, 19.30, 21.30 »Un'estate al mare«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 19.00, 22.00 »Sex v mestu«; 17.50, 19.50, 21.50, 23.50 »Dogodek«; 17.10, 19.20, 21.30, 23.40 »Dva dni v Parizu«. LJUDSKI VRT -Festival Maremetrag-gio- 21.30 »Il caso Ordero«; »Bonne Nuit Malik«; »Amin«; »The Pearce si-sters«; »Le secret de Salomon«; »Ar-pop«; »Please leave a message«; »Gasspiel«; »Tana«; sledi dokumentarec: »Piedi x terra«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 16.30, 18.00 »Impy e il mondo del-l'isola magica«; 19.30, 21.45 »Sex and the city«; Dvorana 4: 16.30 »Indiana Jones e il regno del teschio di cristal-lo«; 18.20, 20.15, 22.15 »Rovine«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »Un'estate al mare«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »La notte non aspetta«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »L'incredibile Hulk«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »E venne il giorno«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Un amore di testimone«;. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da ponovno odpira svoja vrata »Poletni Net point« v Nabrežini. To je brezplačna računalniška delavnica za otroke in mlade do 14. leta starosti, ki se želijo naučiti pravilno uporabljati računalnik. Polenti Net Point bo odprt s sledečim urnikom: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure. Vse informacije in vpisne pole dobite pri okencu urada za stike z javnostjo, v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158 (brezplačna telefonska številka 800-002291, urnik poslovanja: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 17. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: Poletne centre za otroke od 1. do 12. leta starosti. Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v Ul. Gin-nastica 72 (Tel.: 040573141). GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo do 31. julija 2008 tajništvo odprto s poletnim urnikom: od 9. do 12. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprto od 1. do 23. avgusta 2008. Od 25. avgusta 2008 dalje bo odprto s poletnim urnikom. KRUT obvešča, da bo pisarna odprta s poletnim urnikom, od 9. do 13. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za drugo skupino za Terme Radenci. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik danes, 28. junija, ob 20.30, na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 28. junija, s pričetkom ob 17. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini, za ples bo poskrbela skupina Duo Melody. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu namerava v sodelovanju z mladimi animatorji iz Slovenije in s šolskimi sestrami De Notre Dame organizirati »Oratorij« za osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v Sv. Križu. Vsi, ki se zanimate za ta oratorij se priglasite čimprej na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123, kjer boste dobili vse ostale informacije. Lahko si Slomškov dom pridete tudi ogledat. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemil-lenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel. št. 04 -226332 ali na info@cheerdancemil-lenium.com. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom od ponedeljka, 30. junija do petka, 29. avgusta od 8. do 16. ure. Zaradi poletnega dopusta bo zaprta od ponedeljka, 28. julija do četrtka, 14. avgusta. OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo organizira od 7. do 14. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem Uradu od 16. do 30. junija s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Stroški letovanja v breme udeležencev se določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: Kopijo davčnih dohodkov za leto 2007 (730/2008 ali UNICO/2008 ali C UD/2008); kopijo zdravstvene izkaznice; izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR sporoča, da bo v prostorih otroškega vrtca na Colu v obdobju od 30. junija do 11. julija, poletni center namenjen otrokom od 3. do 10. leta starosti. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Info: 040-327335. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo v juliju in avgustu tržaški urad odprt od 9. do 14. ure. VINOTEKA V ZGONIKU vabi na ogled fotografske razstave »Schengenska meja - zgodovinski december 2007«. Razstavljata: Boris Prinčič in Bogdan Macarol ter na ogled razstave kamnitih izdelkov Sandija Šuca. Razstava bo odprta do 30. junija, od 18. do 21.ure, razen v ponedeljkih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi od 30. junija do 12. septembra, delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL IN RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prirejata kino na prostem na dvorišču rajonskega sveta (Prosek 159), v torek, 1. julija, ob 21. uri, film v slovenskem jeziku »Kaj-mak in marmelada«, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, risanka »Bee Moovie« in v torek, 8. julija, ob 21. uri, film »Blood Diamond«, kandidat petih Oskarjevih nagrad. Vstop prost. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 1. julija, ob 20.30, na sedež na Pa-dričah člane in izletnike v Bosni, na tovariško srečanje ob zaključku sezone in obenem sporoča, da bo v petek, 4. julija, odhod avtobusa za koncert v Bertokih ob 17. uri, v nedeljo, 6. julija za koncert v Vitovljah pa ob 9. uri. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno sejo, ki bo v sredo, 2. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20, ob 19. uri. DRAGA MLADIH 2008 bo potekala od 3. do 6. julija 2008 v Gorici in Novi Gorici. V okviru srečanja, namenjenega mladim od 17. leta navzgor, bodo potekale okrogle mize in številne delavnice (novinarska in fotografska, plesna in glasbena, kuharska, slikarska, debatna in športna delavnica). Na sporedu so tudi številni izleti. Za vse informacije in prijavo www.dragamladih.org, rast_mladika@hotmail.com ali 040370846 (Tatjana, ob sredah od 9. do 12. ure) ali 340-0541721 (Patrizia). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1995 do 2001 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. Tretji tečaj od 7. do 18. julija in četrti tečaj od 21. julija do 1. avgusta 2008. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi mlade, ki bi radi preživeli eno leto v okolju slovenskih organizacij, in se v njih aktivno udej-stvovali, da se prijavijo na razpis. Rok za predložitev prošnje za prostovoljno civilno službo zapade 7. julija 2008. Vse informacije in navodila za predložitev prošnje lahko interesenti dobijo v uradih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ul. S. Francesco 20 ali na tel. št.: 040635626, e-pošta trst@zskd.org, vsak dan od ponedeljka do petka, v dopoldanskih urah; ali na sedežu Arci Servizio Civile, ul. F.Severo 31, tel.: 040-761683, trieste@arciservizioci-vile.it prav tako ob delavnikih v dopoldanskih urah. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 8. julija, ob 18. uri ob prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu SKD Valentin Vodnik (Dolina 230). MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi vse osnovnošolske otroke, ki so zaključili 4. ali višji razred OŠ v Mladinski pla- ninski tabor, ki bo potekal v Kamniški Bistrici od 19. do 27. julija 2008. Prispevek za tabor znaša 140,00 evrov in je plačljiv v dveh obrokih. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemamo na sedežu PD Nova Gorica do 10. julija! Več informacij na tel. št.: 041890468 Erik. OBČINSKA UPRAVA REPENTABOR obvešča domače ustvarjalce na področju slikarstva, fotografije, oblikovanja kamnitih izdelkov in drugih del, ki želijo sodelovati na razstavi krajevnih umetnikov in ustvarjalcev v sklopu Praznika terana in pršuta v Dutovljah (16. in 17. 8.), da se prijavijo na občinskem tajništvu najkasneje do četrtka, 10. julija letos. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija, redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Dnevni red: otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, poročilo predsednika, blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, razprava o predsedniškem in blagajniškem poročilu, poročilo predsednika nadzornega odbora in ra-zrešnica, pozdravi gostov, volitve novega odbora, razno. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na družabno srečanje pod zvezdami, ob kozarcu penine, ob nastopu plesne skupine »Diamante« v petek, 11. julija, ob 21. uri. Vstop samo z vabilom. Za informacije so na voljo naslednje tel. št.: 040-411635 ali 040-415797 ali 338-7845845. TPK SIRENA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure. 1. tečaj - od 16. junija do 27. junija; 2. tečaj - od 30. junija do 11. julija; 3. tečaj - od 14. julija do 25. julija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Mira-marski drevored, 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ali na tel. 040-422696. ORATORIJ ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE NIŽJE SREDNJE ŠOLE - bo potekal od ponedeljka, 14. julija, do petka, 18. julija, v Slomškovem domu v sv. Križu pri Trstu. Zborovanje od 8.30 do 9. ure; ob 9. uri dvig zastave, zgodba, delo po skupinah, malica z odmorom, razne delavnice; ob 12. uri kosilo, popoldanske dejavnosti, igre, petje, itd.; ob 15.30 spust zastave in odhod domov do 16. ure. Za vpis lahko pokličete na tel. št.: 040-220693 ali 3479322123. Vabljeni tudi višješolci in študentje iz Slovenije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD prirejata 4. Mednarodni mladinski godbeniški laboratorij namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Odvijal se bo v Dijaškem domu v Portorožu od 20. julija do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626). JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celote-denski in ob vikendih, v sledečih izmenah: 2. tedenski od 21. do 25. julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali email: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 31. avgusta do 7. septembra. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. + Prerano je odšel in nas pustil v neizmerni žalosti naš preljublje-ni mož in oče Bogdan Bernetič Žalostno vest sporočajo žena Ksenja, hčerka Valentina, sin Matej z Nicole in ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 30. junija ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalun-ga v bazovsko cerkev. Bazovica, 28. junija 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Z bolečim srcem se od dragega svaka in strica Bogdana poslavljata družini Bandi in Carboni Žalovanju se pridružuje družina Bernetič Draga Valentina, ob boleči izgubi očeta izrekamo tebi, Ksenji in Mateju občuteno sožalje Anna, Rado in družina Mattietti Draga Valentina, v tem težkem trenutku sva ob strani tebi, mami Ksenji in bratu Mateju Ivana in Sara z družinama Ob izgubi predragega očeta Bogdana izrekamo Mateju in družini iskreno sožalje. Bivši sošolci 5. TEI razreda DPZIO Jožefa Stefana S Ksenjo, Valentino in Matejem sočustvujeta Jelka in Stojan Sancin Ob boleči izgubi dragega moža Bogdana Bernetiča izrekamo iskreno sožalje Ksenji Abrami in družini ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole S. Gregorčiča iz Doline Ob nenadni bridki izgubi dragega moža izrekamo kolegici Ksenji in družini občuteno sožalje. Tajniško osebje slovenskih šol Ob izgubi dragega prijatelja Bogdana izreka iskreno sožalje družini Lovski rezervat Bazovica Dragi Matej in družina, v tem težkem trenutku vam stojimo vsi ob strani. NK Zarja - Gaja 28.6.2002 28.6.2008 ▼ Mario Suc Čas neizmerno hiti, a vedno več nam manjkaš ti. Vsi tvoji Repen, 28. junija 2008 1 0 Sobota, 28. junija 2008 TRST / 40 let Zadruga Naš Kras vabi na koncert pevske skupine 40 let ffl izbor resnih in... manj resnih skladb od renesanse do sodobnosti. Ob koncertu bo tudi predstaviteu noue CD plošče DANES, 28. junija 1008 ob 20.30, v Kraški hiši v Repnu Na ogled bo nova likovna razstava Jasne Merku' pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Pokrajina Trst - Občina Repentabor Vljudno vabljeni na prireditev ob 95. obletnici godbenega društva "V. PARMA" - TREBČE in 150-letnici rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: - danes, 28. junija ob 20.30 koncert godbe SV. ANTON (KP) - jutri, 29. junija ob 18.00 slavnostni koncert godbe V. PARMA in nastop gojencev godbeniške šole ¿j Čestitke SD VESNA SD MLADINA SKD VESNA vabijo na VAŠKI PRAZNIK V KRIŽU igrajo danes, 28. junija Fantasy jutri, 29. junija Souvenir petek, 4. julija ob 21.00 Koncert kubanske glasbe Rieardo Luque con sus amigos Prvič pri nas! Danes praznuje svojo okroglo obletnico BORISKOCIJANiz Boljunca. Vse najboljše, posebno pa obilo zdravja mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Čestitkam se pridružujeta Marija in Paola z družino. Dragi prijatelj BORIS, danes praznuješ tvoja okrogla leta. Želim ti polno zdravja in vse najboljše. V družbi tvoje rimonike bomo na ves glas zapeli Toliko kapljic, toliko let. To ti želi tvoja prijateljica Vida. BORIS KOCIJAN iz Boljunca praznuje danes 80. rojstni dan. To je res velik dogodek vreden spoštovanja. Vse najboljše in obilo dobrega počutja ti želijo soletniki vsi iz Boljunca. Danes se na Repentabru poročita SABRINA in GIUSEPPE. Mnogo sreče zdravja in razumevanja na novi življenjski poti vama želi repentabrski cerkveni pevski zbor. Bau, bau... bau, bau... Tudi naša LOLA zna, da njena gospodinja okrogla leta ima. Vse naj, naj... ti želimo vsi tvoji najdražji. 25. junija v Dolini je bilo veselo, ker sta FRANCO in DANA srebrno poroko slavila. Da bi bila zmeraj tako vesela in zdrava vama želimo vsi, ki vas imamo radi. 0 Prireditve KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo. Prosim kličite na tel. št.: 0039-0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). VLJUDNO VABLJENI NA 95-OBLETNICO GODBENEGA DRUŠTVA »V. PARMA« iz Trebč in 150-letnice rojstva skladatelja Viktorja Parme na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah: danes, 28. junija, ob 20.30, koncert Godbe Sv. Anton (KP); nedelja, 29. junija, ob 18. uri, slavnostni koncert in nastop gojencev Godbeniske šole. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 28. junija, ob 20.30, v Kraško hišo v Repen, na koncert pevske skupine Musicum »Od Gallusa do Čukov«. Pevci bodo predstavili izbor resnih in... manj resnih skladb iz svojega repertoarja od renesanse do sodobnosti. Koncert bo tudi priložnost za predstavitev nove cd plošče. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA v sodelovanju z rojanskim Ma- ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST in DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabita na orgelski koncert mojstra Luce Scandalija OtcL^t^MM/lAj JnS^AfclA A* (na sporedu bodo skladbe Corellija, Scarlattija, Morandija, Cimarose in Morettija) Danes, 28. junija 2008, ob 20.30 v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu SKD Primorsko iz Mačkolj vljudno vabi na zaključni koncert NONETA Primorsko Koncert bo jutri, 29.6.2008 v cerkvi sv. Tomaža v Ospu ob 17. uri, takoj po zaključku sv. maše ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Petra. Vljudno vabljeni! rijinim domom vabi na orgelski tečaj za izvajanje baročne literature, ki ga bo vodil organist in izvedenec na tem področju Luca Scandali. Tečaj bo danes, 28. junija, od 9.00 do 12.30 v cerkvi v Rojanu. Sledil bo koncert ob 20.30. Za informacije in prijave je na voljo tel. št. 328-4535725. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na prijetno misijonsko popoldne, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17. uri, v Marijinem domu v Rojanu, ulica Cordaroli. 29. Misi-jonarka s.Marija Sreš bo z videoposnet-kom in besedo prikazala svoje delovanje v Indiji. Za razvedrilo bo igral ansambel Mladi kraški muzikanti. Vabljeni! MEPZ JAKOBUS GALLUS, župnija Sv. Janeza Krstnika in Fantje izpod grmade prirejajo celovečerni koncert zbora Gallus. Koncert bo v nedeljo, 29. junija, ob 19. uri v Štivanski cerkvi. Toplo vabljeni! NONET PRIMORSKO pod vodstvom Aleksandre Pertot vabi na zaključni koncert, ki bo v nedeljo, 29. junija, v cerkvi Sv. Tomaža v Ospu, ob praznovanju vaškega zavetnika Sv. Petra. Koncert ob 17. uri, takoj po Sv. maši, ki se bo začela ob 16. uri. Vljudno vabljeni. OKTET ODMEVI IN ŽUPNIJA SV. MIHAELA IZ ZGONIKA vabita na koncert »V spomin na Mariota«. Koncert bosta oblikovala oktet Odmevi iz Saleža ter ŽPZ Vesela Pomlad, v četrtek, 3. julija, ob 21. uri, v cerkvi sv. Urha v Samator-ci, ob prazniku cerkvenega zavetnika. Toplo vabljeni! SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2008 v Prosvetnem domu na Opčinah: četrtek, 3. julija, ob 21. uri, »Kdo vam je to delu« (igra Boris Kobal, režija Jaša Jamnik); četrtek, 10. julija, ob 21.15, Fol-kest 2008 koncert skupine »New Celeste« (Škotska); četrtek, 17. julija, ob 21.15, celovečerni film »Juno«; četrtek, 24. julija, ob 21. uri, večer istrskih pesmi z Rudijem Bučarjem; četrtek, 31. julija, ob 21. uri, koncert sardinskega zbora »Paulis di Uri« (Sassari). V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Za podrobnejše informacije www.skdtabor.it. Pokrovitelj: Pokrajina Trst; pobudo so podprli: rajonski svet za vzhodni Kras, Zadružna kraška banka, Zveza slovenskih kulturnih društev, Nova Conad -Društvena prodajalna na Opčinah in razni domači trgovski obrati. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem, od 29. junija do 5. julija (od 10. do 15. leta) slovenščina in jahanje; Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani, od 6. do 11. julija (od 2. ra- S Izleti zreda dalje); angleški »Jezikajte!« v Postojni, od 24. do 29. avgusta (od 8. do 15. leta); računalniško in šahovsko delavnico »Mišk@« v Trstu, od 1. do 5. septembra (od 3. razreda dalje). Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751, ali mo-bi: 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom tržaške pokrajine, najkasneje do 30. junija, Uradu za slovenske šole v ulici S. Anastasio, 12, predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka. Pridobljeno specializacijo za podporni pouk lahko do 1. julija Uradu za slovenske šole predstavijo tudi kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazce za predstavitev prošnje lahko Interesenti dobijo na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah in sicer od 5. julija do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. S Poslovni oglasi GOSTILNA Z RIBAMI na Konto-velu išče osebo za delo v kuhinji. Tel. 347-8878193 SEŽANA CENTER novo stanovanje: velik dnevni prostor, dve spalnici, kopalnica, terasa, klet in parkirno mesto v garaži dajemo v najem. ARTES0402158112 PD NOVA GORICA vabi v nedeljo, 6. julija, na izlet na Pisimoni (1880m), Monte Crostis (1894m) - Karnijske alpe - Italija. Izlet je organiziran v sodelovanju z SPD Gorica, na zeleno piramido nad dolino Bele. Zahtevna označena pot, potrebna zelo dobra kondicijska pripravljenost, predvideno je od 11 do 12 ur hoje z 2000 m višinske razlike. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek z udeleženci v društvenih prostorih v četrtek, 3. julija, ob 18. uri. Vodi Miranda Čotar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja v soboto, 19. julija, izlet po Notranjski in na Mašun, kjer bo potekalo družabno srečanje s pobratenim društvom iz Ilirske Bistrice. Informacije in vpisovanje od danes, 27. junija, do petka, 4. julija, med 9. in 13. uro, na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. SKUPINA 85 VABI NA IZLET PO POTEH PRIMOŽA TRUBARJA V TUEBINGEN (Nemčija): 4. julija odhod avtobusa iz Trga Oberdan ob 6. uri; nastanitev v hotelu 3. kat.; predvidena cena izleta je 360,00 evrov. Ogledali si bomo naslednja mesta: Muenchen, Ulm, Tuebingen, Rottenburg. Povratek v Trst 7. julija v večernih urah. Za dodatne informacije in vpise poklicati na tel. št.: 348-5289452 ali 040-772545. Bil Osmice S Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE popolnoma opremljeno, za štiri osebe, dajem v najem od 1. julija v Štivanu pri Devi-nu. Tel. 040-208989. ISTRA - PULA (četrt Stoja) dajem v najem dvosobni apartman za 2-5 oseb, 100 m od morja, klima, grill, parkirišče, terasa, gugalnica za otroke. Dnevno 50,00 evrov za meseca julij in avgust. Za dodatne informacije klicati na tel. št.: 347-8601614 (g.a Kosanovic). IŠČEM DELO za oskrbo starejše osebe. Tel. 040-220723 ali 329-6055490. IŠČEM STANOVANJE v najem z dvema spalnima sobama, primerno za priletno osebo. Tel.: 348-4109411. JADRNICO COMET 850 dobro opremljeno, ugodno prodam. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 337-549056. PODARIM SIMPATIČNE MUCKE ljubitelju živali. Tel. št. 040-9278193. PRODAM domače kraške salame. Tel. št.: 040-299442. PRODAM lepo in svetlo stanovanje v Tržiču. Novogradnja v končni fazi, pritličje, 70 kv.m + 300 kv.m terase, 2 spalnici, kopalnica, dnevna soba s kuhinjo, parkirni prostor v garaži. Vseljivo predvidoma novembra 2008, trenutno je se možno izbrati notranjo dodelavo. Tel. št.: 347-3404638. PRODAM BOX GARAŽO za dva avtomobila v bližini komercialnega centra Il Giulia. Primerno tudi kot skladišče. Telefonirati ob uri obedov na št. 040566353. PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE s prostorno kuhinjo, kopalnico in širokim hodnikom v centru Rojana. Tel. 329-0267529 od 12. do 15. ure. PRODAM FORD FUSION oktober 2005, 1600 bencinski pogon, 100 KM, full optional, sive metalizirane barve v odličnem stanju. Tel. 335-8173057. PRODAM KOZLIČKE - Zainteresirani pokličite na tel. št.: 335-6121077. PRODAM stiskalnico (preša) in mlin za grozdje. Tel. 040-229243. PRODAM traktor Zetor 7245, letnik 1988, 1280 prevoženih ur, kabina 4x4, zračne zavore za prikolico Paterniani in traktor Zetor 6711, letnik 1978, obnovljen motor, 530 prevoženih ur, varnostni lok. Tel. 040-228932. V JAMLJAH DAJEMO V NAJEM starejšo hišo z vrtom. Zainteresirani pokličite na tel. 0481-419993 ali 3358006548 v večernih urah. V PREBENEGU NA BRŽNICI je Davorin Bandi odprl osmico. Nudi domač prigrizek in kapljico vina. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah 42. Tel. 040-299450. Toplo vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Tel.: 040-200634. Vabljeni. NA DOLGI KRONI (DOLINA) je Rado Kocjančič odprl osmico. OSMICO ima Skupek odprto v Kolu-drovci. OSMICO V SAMATORCI sta odprla že 25. leto Stanko in Alma. Priporočamo se za obisk. Tel. 040-229349. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO smo odprli pri Cesarjevih v Saležu 24. Tel. 040-2296058. Vabljeni! OSMICO smo odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah 30. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. STANKO je na Opčinah odprl osmi-co. V REPNIČU PRI REBULOVIH je odprta osmica. Vabljeni! Prispevki Ob 5. obletnici smrti Edija Ote darujeta žena Milojka in hči Sonja 60,00 evrov za center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Stojana Per-tota in Celestina Glavine daruje Danica Smotlak 20,00 evrov za ANPI-VZPI Trst. Namesto cvetja na grob Sergija Smo-tlaka daruje Danica 20,00 evrov za pihalni orkester Breg. Ob 23. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za OD Bor. V spomin na Lauro Maver darujeta N. in C. Pertot 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Rafaelo Saksida Pupis darujeta N. in C. Pertot 30,00 evrov za AŠD Sokol. V spomin na Alda Oberdank daruje družina Zidarič-Rebula iz Šempola-ja 45,00 evrov za zbor Fantje izpod Grmade ter 45,00 evrov za AŠ Sokol. V spomin na predrago mamo in nono Jolko Capponi vd. Pettirosso darujeta hči Branka in vnuk Bogdan 50,00 evrov za cerkev na Pesku, 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani, 25,00 evrov za SKD Krasno Polje, 25,00 evrov za Sklad Hrovatin, Lucchetta, O ta, DAngelo in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marija Štoko daruje družina Leone 20,00 evrov za ŽPZ Prosek Kontovel. V spomin na Celestina Glavino darujeta Branka in Lidija Čok 30,00 evrov za spomenik padlim v Lonjerju. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara -Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nepremičnina ne more na morje Primorske § Nepremičnine A Sobotna priloga Primorskega dnevnika stran pripravila oglaševalska agencija i llieuld www.tmedia.it Za človeka je idealna temperatura zraka približno 24 stopinj Celzija. Ker se poleti temperature povzpnejo tudi čez 35 stopinj Celzija, začnemo iskati rešitve za hlajenje - nas in prostorov, v katerih bivamo. Odidemo na morje ali v bazene. Ko se vrnemo, je prijetneje, če je dom prijetno ohlajen. Klimatske naprave so zadnje desetletje cenovno vse bolj dostopne. Vsakdo se, tudi po številnih žrtvah kot posledici previsokih temperatur tudi v evropskih državah, kljub vročini v poletnih mesecih, zadnjo ne odloči, ker naj bi naprave škodovale zdravju. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je klimatska naprava zdravju lahko škodljiva le ob nepravilni uporabi ali ob pretiravanju z nastavitvijo temperature. Prvo klimatsko napravo je pred 107 leti izdelal Willis Carrier iz Združenih držav Amerike. Z leti raziskovanja in razvoja tehnologij imamo danes na voljo klimatske naprave različnih vrst. Pri nas so najpogostejše tiste, ki bivalne in delovne prostore hladijo, manj prisotne so različice s funkcijo gretja. Čeprav se zadnja leta tudi v našem prostoru razmerje že premika v prid slednjih. Primerjalni izračuni namreč kažejo, da so stroški ogrevanja s klimo lahko tudi nižji od stroškov, ki jih imamo z, denimo, ogrevanjem s kurilnim oljem. Cene naprav z možnostjo gretja so od tistih, ki imajo le hladilno funkcijo, dražje za okrog 10 do 20 odstotkov. Klimatska naprava je toplotna črpalka, ki topel zrak hladi in ga raz-vlažuje, hladen zrak pa ogreva. Najbolj razširjen, enojni stenski sistem naprav, sestoji iz zunanje in notranje enote. Slednja je pritrjena na zid v prostoru, kjer se zadržujemo v vročih poletnih mesecih, prav tako je na zid, največkrat na balkon, pritrjena zunanja enota. Enoti, med katerima naj po priporočilih proizvajalcev za optimalno delovanje ne bo več kot 5 metrov razdalje, sta povezani s cevmi, po katerih se prenaša hladilno sredstvo. Dvojne klimatske naprave so sestavljene iz ene zunanje enote in dveh notranjih enot. Zanjo se odločimo ali če želimo klimatizirati hkrati dva ločena prostora ali če imamo tako velik prostor, da ga z eno enoto ne moremo enakomerno klimatizirati. Dva kompresorja v zunanji enoti služita za neodvisno delovanje notranjih enot. Po analogiji pozna trg tudi trojne klimatske naprave, kar logično pomeni, da je naprava opremljena s tremi notranjimi enotami. Če klimatsko napravo vstavite v spuščen strop in je torej v stropu vidna le okrasna maska, gre za tako imenovan kasetni sistem; če pa se iz ene notranje enote klimatiziran zrak prenaša preko gibljivih kanalov ali cevi v več prostorov in so tako vidne le rešetke, potem gre za kanalske sisteme. Ti se uporabljajo večinoma, ko želimo imeti klimatizirano celotno hišo, kar je smiselno načrtovati že ob gradnji. Klimatske naprave tudi v turističnih naseljih Če prostor ni dovolj velik, da bi upravičil nakup klimatske naprave, je pa še vedno prevroč, da bi se v njem prijetno zadrževali, strokovnjaki svetujejo prenosne klimatske naprave. Pri teh se topel zrak odvaja na prosto po cevi, ki jo napeljemo skozi zidno rešetko ali odprtino oz. priprto okno, čeprav slednja možnost ni najbolj priporočljiva, ker se na ta način veliko energije potroši brez potrebe. Večina tovrstnih naprav je sposobna ohlajati do 30 kvadratnih metrov velike prostore. Najmanj desetletje so klimatizirana skoraj vsa poslovna okolja. Delovna okolja so, če želi delodajalec doseči tudi dobro organizacijsko klimo, običajno opremljena kar s sistemom klimatskih naprav za več prostorov. Povprečna temperatura v poslovnih prostorih je 19 stopinj Celzija. Sodobna poslovna okolja se namreč dobro zavedajo, da se delavci v preveliki vročini prej utrudijo, pade jim koncentracija, delo opravljajo slabše in šefi z rezultati niso zadovoljni. Največji prihranek energije, tudi do 40 odstotni, pa po zagotovilu številnih strokovnjakov predstavljajo inverterske klimatske naprave, katerih največja odlika je, da temperaturo prilagajajo optimalno. Med ostalimi prednostmi proizvajalci in ponudniki inverterskih klimatskih naprav navajajo hitro doseganje žele- ne temperature, minimalno nihanje sobne temperature in široko območje delovanja, od -15 do 46 stopinj Celzija. Nezanemarljivo ni niti tiho delovanje te vrste naprav. Mnoge običajne klimatske naprave, predvsem nižjega cenovnega razreda, so namreč opremljene s precej hrupnim ventilatorjem. Med najtišjimi klimatskimi napravami so tiste z 22 de-cibeli, medtem ko so hrupnejše naprave sposobne proizvesti do 36 de-cibelov. Možnosti izbire klimatske naprave so torej številne, posamezno gospodinjstvo ali podjetje se mora pred nakupom odločiti predvsem kaj želi z napravo doseči. Med vse bolj povpraševanimi so stenske klimatske naprave z ionizatorjem in aktivnim elektrostatičnim filtrom, ki iz okolja vsrkava v zraku lebdeče delce. Ioni-zator proizvaja negativne ione, ki jih človeški organizem potrebuje za vitalne življenjske funkcije, podobno kot potrebuje na primer vitamine in minerale, posebno pomembni pa so ioni za celično presnovo. Hripav glas, izsušeno grlo, zamašen nos in pekoče oči je le nekaj znakov, ki vam povedo, da je v vašem stanovanju premalo negativnih ionov. Kar pa ne pomeni, da boste bolj zdravi, če imate ali boste v vaše prostore namestili klimatske naprave. Velja pa tudi obratno, zdravje se vam ne bo poslabšalo zgolj zaradi uporabe klimatske naprave, kot se nekateri bojijo. Res je, da se v napravah lahko razrastejo mikroorganizmi, ki dražijo in škodujejo dihalom, toda poročil smrtnih žrtvah zaradi omenjenega razloga ni. Paziti moramo zlasti pri prehodih iz enega v drug prostor oz. okolje. Pri prehodu v hladnejši, klimatiziran, prostor nosna sluznica in sluznica v sinusih nabrekneta in tako lahko povzročita na primer glavobol. Zato je se je treba, če ne želimo imeti zdravstvenih težav, držati dveh preprostih navodil: razlika med temperaturo prostora in okolice naj bo med 5 in 8 stopinj Celzija, hladnega zraka pa ne usmerjajmo neposredno v ljudi. Pred nakupom klimatske naprave je priporočljivo, da izračunate ali za to prosite podjetje, ki vam bo klimatsko napravo prodalo, potrebno moč klimatske naprave. Pred nakupom velja posebej razmisliti tudi o funkcijah, ki naj jih ima vaša nova naprava za hlajenje vaše nepremičnine. Ena pomembnejših funkcij sodobnih klimatskih naprav je filtriranje zraka. Grobi filter čisti delce do velikosti 10 cm, iz zraka vam neprijetne vonjave, tudi cigaretni dim, odstrani ogleni filter, aktivna in pasivna elektrostatična filtra pa omogočata odstranjevanje delcev cvetnega praha, pršic in bakterij. Zunanje enote klimatskih naprav ADRIAPLAN d.o.o., Partizanska c. 69, Sežana, tel. 00386 5 739 12 00, več na www.adriaplan.si DIVAČA na obrobju novega naselja, 191 m2, letnik 2008, parcela 409-599 m2, 5 vrstnih hiš, zgrajenih do IV. gradbene faze, prodamo. Cena 220.000 EUR. ^ Primorske / Nepremičnine ^^ A Sobotna priloga Primorskega dnevnika ^i^liP IfH^H^ lia včlanjen www.iglooimmobiliare.it IMMOBILIERE lastnik M. Kraus Ulica Cantu na mirni lokaciji, v zelenju, razgledno stanovanje v zadnjem nadstropju: vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, dve zakonski spalnici, kopalnica, shramba In velika zidana klet. Pod objektom na razpolago velik prostor za parkiranje €144.0001! S. Pasquale v mirnem naselju, svetlo stanovanje v gosposki stavbi z dvigalom in velikim solastniškim vrtom. Vhod, dnevna soba s teraso, kuhinja z balkonom, tri spalnice, dve kopalnici in dve shrambi. Klet in parkirni prostor v garaži € 274.000 Ekskluzivno podstrešno stanovanje, v dveh etažah s terasami, odlično dokončano, z izrednim pogledom na morje in mesto. Nahaja se v novejšem bloku, na zeleni in mirni lokaciji. Udobno parkiranje v dodeljenem pokritem parkirnem prostoru. € 350.000 Ulica Commerciale, nova stanovanja v štiridružinskem naselju s čudovitim pogledom na morje In mesto, velike terase, klet In boks za avto. Sestavljajo jih: dnevna soba, kuhinja, dve sobi in kopalnici ter klet. Davčni odtegljaj v višini 36% in nato še dodatni 55% odtegljaj za energetsko varčevanje. Neposredno posredovanje. B Zaradi velikega povpraševanja iščemo stanovanja z balkonom in /ali hišice z vrtom na Krasu, tudi z manjšimi površinami. Vile - Hiše z vrtom - Zazidljiva zemljišča V centru Opčin prodajamo zazidljivo zemljišče na ravnem predelu, z drevesi In ograjo, že urbanizirano. Primerno za zidanje (zazidljivost 1:1) dvodružinske hiše. € 350.000 Opčine - stari center vasi, značilna hišica na treh nadstropjih, 110 m2, potrebna prenovitve. €130.000 Opčine - v rezidenčni četrti, samostojna vila obdana z angleškim vrtom, z dostopom in pokritimi parkirnimi prostori za več avtomobilov, natančne dodelave in posebna izbira gradbenih tehnik. Izvirna v tej kategoriji z najsodobnejšim dizajnom. Napeljave v skaldu z zadnjimi predpisi. Devin - samostojna vila obdana z drevesnim parkom v velikosti 1000 m2, zgrajena enoetažno z izjemo majhnega samostojnega stanovanja v zgornjem nadstropju, ki ima tudi neodvisen vhod. Ponudbo dopolnjujejo še velik boks za avto, prostorna klet In razne sobe, ki so lahko namenjene shrambi. €500.000 Barkovlje!!! Dvodružinska vila z enkratnim pogledom na morje in celoten zaliv, obdana z drevesnim parkom, razdeljena na dve samostojni bivalni enoti. Dostop z avtom, velik boks, klet in prostor za ogrevalni kotel. Napeljave v skladu s standardi. € 625.000 Ul. Imbriani, 7 (stopnišče B) II. nadstropje - TRST - Tel. 040.661777 - 040.7600243 Fax 040.365811 e-mail: igloo.immobiliare@libero.it - Urnik: 9.00 -13.00 in 16.00 -19.30 ■isDimorr Devin 10/c Devin Nabrežina (TS) Tel. 040.2070016 prodaja □ TOSKANA - Očarljive kmečke hiše, gradovi, stare vile in turistične kmetije. Zaupni dogovori. □ SESLJAN - Prenovljena vila (postavljena tik ob drugo), 126 m2, elegantno dodelana, s kuhinjo, tremi sobami, dvemi kopalnicami in kletjo. Skrbno negovan vrt v velikosti 450 m2 z ograjo in vrtnim gazebom. Dva parkirna prostora in garaža. 380.000,00 € Možnost dogovora □ MARTIGNACCO - krasna vila (postavljena tik ob drugo) v mirnem in zelenem okolišu, z odprtim razgledom in v bližini vseh povezav javnega prevoza, 180 m2 v dveh etažah. Sestavljena je iz štirih sob, dve imata balkon, velike dnevne sobe, kuhinje in treh kopalnic, vrta in pokritega dvorišča z dvema parkirnima prostoroma. 270.000,00 € Možnost dogovora. □ DEVIN-Vrstna dvoetažna hiša v izmeri 113 m2, natančno obnovljena s tlakovanim zunanjim prostorom. V pritličju se nahajajo kuhinja, dnevna soba, velika terasa in wc, med pritličjem in prvim nadstropjem ena soba z balkonom, v prvem nadstropju pa dve sobi s terasami in kopalnica. Klet in garaža, 340.000,00€ Možnost dogovora. □ OGLEJ - PRILOŽNOSTI Nova stanovanja različnih velikosti. Zelo ugodne cene. □ STARE VILE, KMEČKE HIŠE IN TURISTIČNE KMETIJE VTOSKANI. Zaupni dogovori. □ TURIAK - Nova stanovanja različnih velikosti. Od 88.000 do 140.000 evrov. Izredno nizke cene □ TURIAK - Prodaja manjših vil v gradnji. Zanimiva cena dejavnosti □ RONKE - Prodaja prostora za dejavnost v izmeri 55 m , v centru mesta, sestavljenega iz velike vhodne sobe, manjše sobe, kopalnice. Možnost spreminjanja uporabnosti prostora. □ GRADEŽ - PRODAJA HOTELA s 4 nadstropji in 54 sobami, restravracijo z veliko verando, dvemi stanovanji v 4. nadstropju za gospodarje, fitness centrom v pripravi in pokritimi parkirišči. Dobro vpeljan, redni gostje, odličen za družinsko vodenje. Zaupni dogovori. □ TRŽIČ - PRODAJA vpeljane estetske dejavnosti: zidovi in naprave. Skrbno držan prostor z rednimi strankami, parkirišče v bližini, območje v razvoju. Zaupni dogovori. □ DEVIN - Prodaja restavracije. Vpeljanost, zidovi, oprema. 220.000,00 € Možnost dogovora. □ DEVIN - Prodajamo vpeljano pizzerio z opremo. Dobro prehodna lokacija, stalne stranke. □ OKOLICA MEDJAVAS na Krasu, gozdnato kmetijsko zemljišče, ca. 10.000 m2, bogato zaraščeno, meji s Slovenijo. € 60.000,00 možnost dogovora. najem □ DEVIN - najem sezonskih sob - trst-ulica gatteri višje stanovanje v starejši stavbi, popolnoma ______ prenovljeno, kot novo, v ' tretjem nadstropju, 70 m2, samostojno ogrevanje, sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, dveh sob In kopalnice. € 165.000,00 trst - vzhodni predel samostojna hišica, ■ 120 m2, z zemljiščem v izmeri 1800 m2, ki je delno zazidljivo. Že odobren projekt za gradnjo dvodružinske hiše. €400.000,00 trst-ul. ari0st0 stanovanje v starejši stavbi, 2. nadstr.,dvigalo, v odličnem stanju, samostojno ogrevanje, 115 m2, opremljena kuhinja, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica s kadjo in tušem, shramba in majhna terasa. € 218.000,00 ^------i trst - r0jan scala santa zanimiva dvodružinska hiša s krasnim pogledom na morje in mesto, sestavljena iz 2 bližnjih stanovanj, z velikim boksom za avto In dvoriščem /vrtom v izmeri 100 m2 € 490.000,00 dnevno sobo in odprto kopalnico, teraso in kletjo. € 170.000,00 trst-str. difiume stanovanje v tretjem nadstropju s pogledom na morje, v odličnem stanju, samostojno ogrevanje, 100 m2, z kuhinjo, tremi sobami, padrice dvoetažna hiša v izmeri 300 m2, potrebna prenove, s kmetijskim zemljiščem, dostopnim z avtom, v velikosti 3.500 m2. Možnost nakupa bližnje zemljiške parcele. sesljan - viž0vlje odlično, dvonadstropno stanovanje z mansardo, s samostojnim ogrevanjem, teraso v izmeri 25 m2, kuhinjo, veliko dnevno sobo s kaminom, tremi sobami In dvemi kopalnicami. Lastni parkirni prostor. € 270.000,00 r r t milje kmečka dvoetažna hiša v gričastem predelu, 250 m2, zgrajena pred kratkim, s kvalitetnimi dodelavami, vidnimi tramovi In kamni, z 2.000 m2 zemljišča dostopnega z avtom. Ur trst - strada vecchia dellistria krasno podstrešno stanovanje, 2 etaži, 150m2, odprt pogled; kuhinja, dnevna soba z mini barom, 2 wc-ja, 3/4 zakonske sobe, 20 m2 terase, 150 m2 ravne strehe, boks za avto. € 355.000,00 obalna cesta gruan/sv.križ krasna dvoetažna vila v izmeri 210 m2, sestavljena Iz kuhinje, dnevne sobe, petih sob, treh kopalnic, boksa za avto In 800 m2 zemljišča z dostopom do morja. TAM IMMOBILIARE SRL TRST - UL. P.L. DA PALESTRINA, 5 TEL. 040.3498398 / 040.304998 www.pirellirBagency.com/ts/battisti Včlanjen v Pirelli RE Agency. Vsak član je neodvisen in samostojen podjetnik. llRELLJ RE www.immobiliarepuntocasa.it Ul. Cicerone št. 8-TRST Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 IMMOBILIAR Mira Bole cenitve • nasveti za nepremičnine »kupoprodaja REPEN/ Novogradnja, štiri čudovite hiše v naravi, tudi s pogledom na morje, možnost personalizacije, visoko kvalitetne zaključne obdelave, vseljive konec marca 2009. NASE PONUDBE PREDELSV.JUSTA: svetlo stanovanje v dobrem stanju, pogled na vrt, sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, zakonske spalnice, male spalnice, kopalnice, stranišča in kleti. Avtonomno ogrevanje. €129.000,00,- ULICA M0LIN0 A VENT0: stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, kuhinje, kopalnice, dveh balkonov, kleti. Avtonomno ogrevanje. € 88.000,00.- ULICAC0R0NE0: svetlo stanovanje v višjem nadstropju z dvigalom, sestavljeno iz kuhinje z balkonom, dnevne sobe, spalnice, kopalnice, WC-ja in shrambe. €120.000,00,- PREDEL GLAVNA BOLNICA (Osp.Maggiore) za investicijo, v najemu, mesečna najemnina € 500,00.-, stanovanje v tretjem nadstropju, 110 mq., sestavljeno iz kuhinje, štirih sob, kopalnice in stranišča. €109.000,00.- stran pripravila oglaševalska agencija i ineuia www.tmedia.it Najvišji možni standardi varčevanja z energijo Nedaleč stran od ulice Carsia, kjer družba KB Invest končuje s projektom rezidenc Carsia, nastaja na ulici Doberdob družbin prvovrsten gradbeni projekt, »A Klass Residence« Večstanovanjske hiše Rezidenčno naselje je sestavljeno iz različnih stavb, ki se razlikujejo po ar-kitektonskem konceptu. Vse so narejene po najnovejših standardih in metodah za gradnjo varčnih hiš. Največji, strnjeni del stavb v naselju »A Klass Re-sidence« tvori kompleks s 16 stanovanji. Spodnji del kompleksa predstavljajo stanovanja z lastniškim vrtom, zgornji del pa je namenjen stanovanjem v dveh etažah. Zelo podobno razporeditev imata še dve stavbi v naselju, ki vsebujeta še dodatnih osem stanovanj. Spodnja stanovanja z vrtom merijo v povprečju 80 kvadratnih metrov, zgornja dvoetažna, pa približno 130 kvadratnih metrov. Manjša stanovanja so sestavljena iz dnevnega prostora, kuhinje, dveh spalnic, kopalnice in »utilitya«. Za manjše družine pa je na voljo še nekaj stanovanj z eno sobo manj ter nekaj večjim prostorom, za »utlity«. Dvote-tažna stanovanja imajo v svojem spodnjem delu prostor za večjo dnevno sobo s kuhinjo, dodatno sobo in kopalnico. Na podstrešnem delu pa sta stanovalcem na voljo še dve udobni spalnici s kopalnico in »utility«. Enostanovanjske hiše Zanimiva rešitev enostanovan-jskih hiš je v tem, da so sestavljene iz dveh modulov. Prvi je, po osnovnih projektih, namenjen dnevni uporabi, z velikim dnevnim prostorom in kuhinjo. Drugi del je funkcionalnejši, s sobami in ostalimi prostori. Med obema moduloma je zastekljen vhod s teraso zgoraj. Na eni strani je dodan še nadstrešek, ki služi parkirnemu prostoru, ostala površina na parceli pa predstavlja večji lastniški vrt. Take nadstandardne hiše so v »A Klass Re-sidence« štiri, po zelo podobnem principu pa je investitor zgradil še en dvojček. Kot smo že omenili, so se izvajalci potrudili za uresničitev najvišjih energetskih standardov, vse v želji za pridobitev posebnega certifikata Casa-Clima, ki zagotavlja energetski »A razred«. Že zaradi pravilne lege hiš lete izrabijo, kar se da, veliko sončne energije. Tudi zato so steklene površine na južni strani, med tem ko je severna stran stavb manj zastekle-na. Strehe so prekrite s kritino, ki je na strani s katere piha burja, obrnje- 1 4 Sobota, 28. junija 2008 za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 na do spodnje stranice. Samosvoja je tudi tehnologija gradnje, saj je vsak element deležen vsaj dvakrat večje izolacije, kot pri običajnih zgradbah. Zaradi tehnike gradnje se v zimskih časih vsrka velika količina energije, minimalna pa je njena izguba. Poleti se zaradi temeljite izolacije stavba izredno počasi segreva. Enostano-vanjske hiše imajo na ključnih oknih posebna troslojna stekla in zunanje senčnike. Streha pa je skupaj z zunanjimi zidovi skonstruirana tako, da v notranjosti kroži zrak, ki služi kot odličen izolator. Naslednji dokaz moderne energetske zasnove naselja je umetna ventilacija, ki prezračuje vse prostore stavb. Posebna naprava zamenjuje zunanji in notranji zrak ter pri tem izgublja majhen delež energije, ki je bila potrebna za ogrevanje oziroma ohlajevanje notranjosti. Dodatne informacije o novi soseski na Doberdobski ulici na Opčinah dobite na spletni strani www.kbin-vest.it. www.kbinvest.it 1 4 Sobota, 28. junija 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Delničarji odobrili obračun in razpravljali o prihodnosti podjetja IRIS, izbirajo med spojitvijo in poslovnim zavezništvom Zanimanje za sodelovanje so izrazila podjetja ACEGAS, AMGA in Bluenergy Družba za javne storitve IRIS išče poslovne partnerje in odloča, ali se bo z njimi združila ali pa sodelovala. Trojica izvedencev, ki jo sestavljajo goriški občinski odbornik Guido Pettarin, župan iz Romansa Roberto Zanella in podpredsednik upravnega sveta družbe Friulia Michele Degrassi, je doslej stopila v stik s sorodnimi podjetji iz dežele Furlanije-Julijske krajine, in sicer ACEGAS (Trst), AMGA in Bluenergy (obe iz videmske pokrajine), ki so pokazala veliko zanimanje za nadaljevanje pogovorov z goriško družbo IRIS. Pettarin, Zanella in Degrassi so o vsebini dosedanjih srečanj včeraj poročali na goriškem županstvu pred skupščino delničarjev družbe IRIS. Povedali so, da ima IRIS pred sabo dve alternativi: lahko bi se združila z drugim podjetjem, ali pa ostala samostojna in uresničila poslovno zavezništvo le za določene sektorje, kot so lahko dobava plina ali električne energije. Trojica izvedencev je pojasnila, da se med tremi »snubci« edino ACEGAS ukvarja z vsemi storitvami, ki jih nudi tudi družba IRIS, saj podjetji AMGA in Bluenergy ne skrbita za odvažanje in ravnanje z odpadki. Če bi se družba IRIS odločila za pot združevanja, bi po vsej verjetnosti izbrala tržaško podjetje ACEGAS, ostali dve pa bi verjetno prišli v poštev predvsem za uresničitev novih poslovnih zavezništev. Seveda je možnih alternativ nešteto, saj bi se družba IRIS lahko odločila za prodajo nekaterih sektorjev, v drugih pa bi sodelovala oz. bi se združila s partnerjem, ki bi ji zagotovil najboljše pogoje. Ker je zadeva zapletena in se bodo izbire odražale tako v kakovosti storitev kot v stroških zanje, so župani občin goriške pokrajine, ki so delničarji družbe IRIS, sklicali ponovno srečanje, ki bo potekalo v sredo, 2. junija. Na njem bodo vzeli v pretres možne alternative, dokončno odločitev pa bodo nato sprejeli v petek, 4. julija, ko se bo nadaljevala včeraj prekinjena skupščina delničarjev družbe IRIS. Na dnevnem redu včerajšnjega srečanja je bila tudi razprava o obračunu družbe IRIS za poslovno leto 2008. Štirje delničarji, med katerimi so občine Vileš, Škocjan in Koprivno, so se vzdržali, ostali pa so dokument izglaso- DO 6. SEPTEMBRA AL CORREDO vabi, zaradi prenove prostorov, na IZREDNO j PRODAJO S POPUSTI DO 70% Moda za na morje in perilo ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE MOČNE POSTAVE DO ŠT. 54 GORICA, ulica Garibaldi 11 Čeprav je bila včeraj napovedana tudi odločitev o selitvi sedeža družbe IRIS iz ulice IX Agosto v Gorici v ulico Gregorčič v industrijski coni pri Štandrežu, do tega ni prišlo zaradi še nepojasnjene prihodnosti podjetja. Vsekakor je usoda sedanjega sedeža zapisana: sprednja stavba v slogu liberty bo še naprej namenjena uradom javne koristi, ostali del kompleksa pa naj bi namenili rezidenčni coni ali hotelu. Zeleno luč naj bi dali pred koncem avgusta. bumbaca vali. Obračun za lansko poslovno leto se je zaključil s 956.000 evri dobička, ki je v glavnem odvisen od višje vrednosti produkcije, porasta tarif in nižjih stroškov. Upravni svet družbe IRIS je obračun odobril v začetku junija, že takrat pa je njegov predsednik Armando Querin poudaril potrebo po snovanju novih in večjih poslovnih partnerstev. Leta 2004 je zaradi političnih nesoglasij in različnih stališč med župani občin goriške po- krajine propadla ustanovitev družbe NES, v katero bi vstopilo devet podjetij iz naše dežele in Veneta. Po takratnem neuspešnem poskusu je po mnenju Querina zaradi dobrih poslovnih rezultatov v lanskem letu zdaj spet pravi čas za ponoven korak v smeri združevanja in iskanja zaveznikov. Družba, ki posluje s primanjkljajem, namreč nima pogajalske moči, vsi pa želijo sodelovati s podjetjem, ki posluje z dobičkom. (dr) gorica - Kuhinje Nadur ne bodo opravljali Če bo goriška občinska uprava vztrajala s svojim načrtom za krčenje kuhinj v vrtcih, občinski uslužbenci ne bodo opravljali nadur, nato pa se bodo odločili še za bolj ostre oblike protesta. Tako zagotavlja pokrajinski tajnik sindikata CGIL za javni sektor Luca Mama, ki se je včeraj udeležil sindikalnega zasedanja na goriškem županstvu. Prisotnih je bilo okrog sto občinskih uslužbencev, srečanje pa so sindikati sklicali, da bi delavcem spregovorili o načrtu za krčenje kuhinj v vrtcih. »Vsi uslužbenci so solidarni s prekernimi kuharji in so zaskrbljeni nad svojo prihodnosto. Prepričani so namreč, da se bo krčenje občinskih storitev še nadaljevalo,« pravi Mania in razlaga, da so občinski uslužbenci pripravljeni na nove protestne pobude. Občina ima po njegovih besedah do 19. julija čas, da skliče novo srečanje in da podaljša pogajanje s sindikati za dodatnih trideset dni. »Na prihodnjem srečanju bomo razumeli, ali je občina pripravljena na dogovarjanje ali namerava nadaljevati po svoji poti tudi potem, ko smo z obiskom vrtcev ugotovili, da večina kuhinj ne potrebuje prenovitvenih del,« pravi Mania in napoveduje, da so občinski uslužbenci pripravljeni na dodatne protestne pobude. Najprej se bodo vzdržali od opravljanja nadur, poleg tega pa napovedujejo prisotnost v dvorani na prihodnjem občinskem svetu, ko naj bi opozicija vložila resolucijo proti krčenju kuhinj. gorica - V ponedeljek posvet z udeležbo izvedencev Sortiranje edina pot Fiorelli: »Naprava za pirolizo "gherghettata"« - Obetajo si navzočnost občinskih upraviteljev »Gherghettata«. S tem izrazom je Renato Fiorelli, okoljevarstvenik in dolgoletni krajevni upravitelj, likvidiral napoved predsednika goriške pokrajine Enrica Gher-ghette o gradnji naprave za sežiganje odpadkov z uporabo pirolize. Vztrajati je treba pri sortiranju, trdi Fiorelli, ki je s svojim gibanjem I Verdi del giorno organizator posveta o ločenem zbiranju odpadkov. Potekal bo v ponedeljek, 30. junija, z začetkom ob 15.30 v konferenčni dvorani Hotela Palace na goriškem korzu, trajal pa bo predvidoma štiri ure. »V prvem delu bodo imeli besedo izvedenci, v drugem pa javni upravitelji in kdor koli v dvorani. Odmerili smo si dovolj časa, da se v problematiko odpad- W 1 I*. Renato Fiorelli bumbaca kov poglobimo,« je opozoril Fiorelli, ki si je v prejšnjih dneh šel ogledat novogoriško odlagališče v Stari Gori in ocenil, da je dobro zgrajeno. Ponedeljkov posvet bo posebej uper-jen proti napravam na pirolizo. O le-teh bo predaval Fabio Roggiolani, predsednik svetniške komisije za zdravstvo pri deželi Toskana. Ob njem bodo za predavateljsko mizo še Nicola Turello in Renato Bernes, predsednik in direktor videmskega podjetja A&T 2000, ki uspešno izvaja sistem doslednega sortiranja odpadkov, dalje okoljevarstvenik Luciano Giorgi, ki bo analiziral izvajanje pokrajinskega načrta o ravnanju z odpadki, kemični inženir Lorena Vuga, ki je raziskala pirolitični postopek in opravila primerjalno analizo sistemov sežiganja in sortiranja smeti, ter Michele Boato, predsednik ustanove Ecoistituto del Veneto. pokrajina Načrtujejo klestenje davka za odpadke Enrico Gherghetta bumbaca Odpadki so spet zanetili polemiko, tokrat med goriško občino in pokrajino. Goriški odbornik za okolje Francesco Del Sor-di je očital pokrajinski upravi, da si pridrži petodstotno pristojbino na davku za odpadke, kar ji letno navrže 270 tisoč evrov, od tega pa naj bi občani ne imeli ničesar. Po od-bornikovih besedah bi morala uprava ta denar namenjati informativni kampanji o sortiranju smeti in sanaciji virov onesnaževanja, česar pa pokrajina ne izvaja, trdi Del Sordi in predlaga, da naj pristojbino krepko skles-tijo. Predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta je na njegove očitke odgovoril s protipredlogom, ki ga ni nabil s polemičnim nabojem. »Predlagam institucionalni pakt med pokrajino in občinami, na podlagi katerega bomo davek za odpadke, ki ga plačujejo občani, znižali za dva odstotka letno že od prihodnjega leta dalje,« je včeraj izjavil Gherghetta, ki je ob sebi imel pokrajinsko od-bornico za okolje Maro Černic. Gherghetta je najprej pojasnil, da je petodstotno pristojbino podedoval, saj je bila v goriški pokrajini uvedena leta 1996 pod upravo Marcolinijeve. »Do danes je pokrajina ni ne zvišala ne znižala. Nam pa je pri srcu realno znižanje stroška, ki ga občani plačujejo za smeti. Zato je v novem pokrajinskem načrtu o ravnanju z odpadki, ki je v zaključni fazi priprave, vključeno nižanje davka, ki bremeni gospodinjstva. Po našem izračunu ga lahko sklestimo za dva odstotka letno že od leta 2009 dalje. To nam omogočajo sistem ravnanja z odpadki, ki smo ga že uvedli, in strukture, ki so temu namenjene in s katerimi razpolaga naša pokrajina,« je poudaril Gherghetta in dodal, da »vsak porast tarif ni opravičljiv«, kar po njegovi oceni potrjuje tudi podatek, daje družba IRIS zaključila obračun za lansko poslovno leto s preko 900 tisoč evri dobička. »Naj tudi IRIS vlaga dobiček v nižanje tarife,« je dejal Gherghetta, ki pa je ovrgel kot grobo laž in bedarijo trditev občinskega odbornika Del Sor-dija, češ da je za visoke stroške ravnanja z odpadki kriva pokrajina, ker je prepovedala uporabo sežigalnic in odpiranja novih odlagališče. Zaradi tega - tako Del Sordi - je Goriška odvisna od drugih pokrajin, kamor mora odnašati smeti. »Sploh ni res, da bi sežigalnica ali novo odlagališče zrahljali stroške. Nasprotno, gradnja sežigalnice stane veliko, strošek zanjo pa bi plačevali ljudje skozi tarifo,« je opozoril Gherghetta in navedel podatek, da je odnašanje smeti v tržaško sežigalnico cenejše od odvažanja v odlagališče Pecol de Lupi, da pa bi 25 tisoč ton odpadkov letno, ki ne gredo v recikliranje, lahko se-žigali v napravi na pirolizo, če bi se zanjo odločili. »V nekaj letih bi se investicija sama odplačala,« je prepričan predsednik pokrajine. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. junija 2008 1 5 sovodnje - Zaradi prekinitve del na novem nogometnem igrišču Razrešujejo pogodbo z gradbenim podjetjem Stroški za porabo električne energije in vode predmet politične razprave pokrajina Albansko srbski sir z goriško pomočjo Na sovodenjski občini je v teku postopek za razrešitev pogodbe z gradbenim podjetjem, ki je izvajalo dela na novem nogometnem igrišču, kjer gradbišče že več mesecev sameva. Gradbeno podjetje ima trideset dni na razpolago za morebitne ugovore. Če jih ne bo predstavilo, bi se moral zaplet rešiti v kratkem. Zadeva je sprožila tudi odmeve s političnim prizvokom. V zvezi s prekinitvijo del na nogometnem igrišču je občinski svetnik opozicije Vlado Klemše 28. maja odposlal so-vodenjskemu županu, vodji občinskega tehničnega urada in občinskemu tajniku pismo, s katerim jih opozarja, da bo treba gradbenemu podjetju ob prekinitvi pogodbe ter obračunu aktivnih in pasivnih postavk poleg opravljenega dela izračunati tudi dodatne stroške. Klemše je v pismu navedel strošek za porabo vode, morebitni stroške za porabo električne energije in predvideni bodoči strošek, ki ga bo treba kriti za odstranitev velike količine izkopanega materiala na gradbišču. V zaključnem delu pisma je opozicijski svetnik pripisal, da je v zadnjih dveh letih večkrat prosil za informacije, kako je urejeno vprašanje dobave elektrike in vode na gradbišču. Če njegovih priporočil ne bodo upoštevali, se Klemše namerava obrniti tudi na deželno računsko sodišče, je napovedal. Župan Igor Petejan zagotavlja, da bo občinski tehnični urad skrbno preveril celotno zadevo. Po njegovih besedah bodo tehniki izračunali, koliko elektrike in vode je bilo porabljene, tako da bo jasno, kolikšni so bili stroški občine. Župan obenem pojasnjuje, daje del električne energije porabilo športno društvo Sovodnje, saj je nogometna ekipa v zimskih mesecih trenirala tudi na novem igrišču. Po drugi strani Petejan razlaga, da športno društvo že dalj časa vzdržuje na lastne stroške nogometno igrišče, za kar pa ne prejema nikakršnih prispevkov. Za vzdrževanje starega nogometnega igrišča - navaja župan -je športno društvo prejemalo od občine prispevek, za novo pa še niso podpisali ustrezne pogodbe, to tudi zato, ker se gradbena dela ob njem še niso zaključila. Kdaj bo do tega prišlo, bo sedaj odvisno od poteka razrešitve pogodbe in dodelitve del novemu izvajalcu. (dr) tržič - Reggiane Dopolnilna blagajna za 30 delavcev S torkom, 1. julija, bodo uvedli režim dopolnilne blagajne v tovarni Reggiane Cranes & Planet iz Tržiča, kjer gradijo žerjave. Dopolnila blagajna bo trajala največ dvanajst tednov; sprva bo prizadela tri delavce, postopoma pa se bo število zaposlenih na dopolnili blagajni dvignilo do trideset. Tržiška tovarna, ki ima 80 zaposlenih, je v lasti družbe Fantuzzi Reggiane in je zašla v krizo zaradi neuspele prodaje industrijskega zemljišča v kraju Reggio Emilia. Družba je ostala brez likvidnosti za plačila dobaviteljev, zato je bil njen lastnik Luciano Fantuzzi primoran sklicati javno dražbo, na kateri bo prodal proizvodne dejavnosti in obrate z dvema ločenima operacijama. Sindikati kovinarjev so že izrazili zaskrbljenost nad namenom, da družbo razkosajo, pa čeprav ima za prihodnje mesece več pomembnih naročil. V tržiškem obratu bodo med drugim gradili žerjav, vreden tri milijone evrov, ki ga bodo namestili v tržiškem pristanišču. Režim dopolnilne blagajne bodo uvedli tudi v obratih v kraju Reggio Emilia, kjer bo doma ostalo dvajset delavcev, in v kraju Len-tigione di Brescello, kjer bo ukrep prizadel sto zaposlenih. Sovodenjsko nogometno igrišče bumbaca gorica - Krajevnim operaterjem predstavili Kras 2014+ Ne le ostaline Kipar: »Potrebne so strukture, ki bi turiste sprejele in jih primerno pogostile« Na pokrajini je v četrtek potekalo prvo informativno srečanje, namenjeno podrobnejši predstavitvi vsebin projekta Kras 2014+, s katerim želi pokrajinska uprava vsestransko ovrednotiti in promovirati goriški Kras in njegove zanimivosti. Ob podpredsednici pokrajinskega odbora Roberti Demartin ter odbornikoma Mari Černic in Marka Marinčiča so se srečanja v precejšnjem številu udeležili predstavniki javnih ustanov, ki delujejo na območju Krasa, nekateri župani in upravitelji tamkajšnjih občin ter turistični operaterji in gostinci, tudi Slovenci, seveda, saj je slovenski živelj vraščen v kraško zemljo. »Cilj srečevanja in dogovarjanja z vsemi dejavniki teritorija je poiskati pravilne poti, po katerih bomo vlagali v razvoj Krasa,« je uvodoma poudarila Černičeva in pojasnila, da je po ukinitvi Kraške gorske skupnosti njene pristojnosti na ozemlju šestih kraških občin Goriške prevzela pokrajina. Leta mora v prihodnjih mesecih sestaviti tako imenovani doku- ment PAL (»Piano di azione locale«), v katerem morajo biti navedeni posegi na teritoriju in zanje predvideni stroški. Za odbornico je bil na vrsti arhitekt Andreas Kipar, strokovnjak v projektiranju in oblikovanju okolja, ki sodeluje s pokrajino pri snovanju nove kraške strategije. Orisal je nekaj razvojnih možnosti za goriški Kras in posebej naglasil, da morajo biti vsi posegi v tem občutljivem prostoru v popolnem sozvočju in širše zasnovani, drugače bodo ostali brez učinka. Ni mogoče učinkovito razvijati le zgodovinskega turizma po sledeh prve svetovne vojne, če na teritoriju ni dovolj struktur, ki bi lahko turiste sprejele in jih primerno pogostile, je opozoril Kipar. V nadaljevanju so imeli besedo sodelujoči na srečanju. Iz njihovih posegov je predvsem izhajalo, da gredo pričakovanja v smeri učinkovitejše promocije kraškega teritorija, ovrednotenja kulturnega in literarnega turizma ter utrjevanja čez-mejnih odnosov. (VaS) Marko Marinčič bumbaca Goriška pokrajina vodi projekt mednarodne kooperacije, v okviru katerega bi radi na Kosovem zgradili mlekarno, v kateri bi pridelovali sir iz mleka albanskih in srbskih kmetovalcev. Predstavniki goriške pokrajine z odbornikom Markom Marinčičem na čelu, dežele, kmečke organizacije CIA, Informesta in deželne zveze zadrug je pred dnevi obiskala Mitrovico, kjer so preučili možnost ustanavljanja zadrug za potenciranje mlečno-sirar-skega sektorja. Tehniki bodo na podlagi zbranih podatkov pripravili več projektnih predlogov, sicer pa si pokrajina prizadeva, da bi postavili na noge mlekarno, ki bi kupovala mleko od albanskih in srbskih kmetov. Delegacijo sta sprejela kosovski podmi-nister za kmetijstvo Syle Silani in župan južnega, albanskega dela Mitrovice. Po besedah Marinčiča sta oba zagotovila svojo podporo projektu, čeprav je jasno, da njegova uresničitev ne bo nikakor lahka. Odnosi med Srbi in Albanci so zelo napeti, med narodoma ni zaupanja. V severnem delu Mitrovice so vsi napisi v cirilici, za plačilno sredstvo uporabljajo srbski dinar, vsi pogovori potekajo v srbščini. V južnem delu mesta govorijo albansko ali angleško, ljudje pa plačujejo z evri. Domačini, ki se po mostu odpravljajo čez reko Ibar iz enega dela mesta v drugo, se sredi prehoda ustavijo in zamenjajo registrske tablice avtomobilu. Če gredo proti srbskemu delu, postavijo srbsko tablico, za obratno smer pa albansko. Po besedah Marinčiča je pokrajina že uresničila več projektov mednarodne kooperacije. Na Kosovem so v okviru projekta Dialogi miru sodelovali z albansko šolo v srbskem delu Mitrovice, s šolo v srbski vasi južno od reke Ibar, kjer je večina prebivalstva albanske narodnosti, in z romsko skupnost o v severni Mitrovici. gorica - Ustni del mature na licejskem polu Trubar-Gregorčič Psihološki vidiki krvoskrunstva Danes se bodo zaključila izpraševanja na klasičnem liceju, v ponedeljek pa na družboslovnem - Sledila bo objava izidov Grozljiva zgodba Josepha Fritzla, ki je svojo hčer Elizabeth zaprl v klet za obdobj e 24 let in z njo imel sedem otrok, je bila iztočnica za referat, ki ga je včeraj predstavila maturitetni komisiji Petra Pavšič, dijakinja družboslovnega liceja Simon Gregorčič. V svoji raziskavi se je poglobila v razne psihološke vidike dogodka, ki je pretresel avstrijsko in sploh evropsko javno mnenje, hkrati pa je opisala glavne značilnosti krvoskrunstva. V nadaljevanju državnega izpita je Petra spregovorila o Smoletovi Antigoni, zatem pa je odgovarjala na vprašanja iz družboslovja, angleščine in drugih predmetov. Po maturi je povedala, da si želi predvsem počitka, ob zaključku poletja pa se bo vpisala na pravno fakulteto v Vidmu. Le nekaj trenutkov pred Petro je ustni del državnega izpita zaključil Peter Bajt, maturant klasičnega liceja Primož Trubar. Njegovemu izpitu so sledili številni sošolci; bilo jih je toliko, da je v učilnici zmanjkalo stolic in nekateri so morali izpraševanje poslušati iz hodnika. Ob zaključku izpita so »navijači« Petru zaploskali, saj se je po njihovem mnenju odrezal zelo dobro. Maturitetni komisiji je predstavil zgodovinski referat o nastanku nacionalnih držav, svoje raziskovanje pa je začel s Pomladjo narodov iz leta 1848, ko je med drugim nastal tudi prvi sloven- Včerajšnje izpraševanje na družboslovnem (levo) in klasičnem liceju (desno) bumbaca ski po li tič ni pro gram, ime no van »Ze -dinjena Slovenija«. Po izpraševanju iz ostalih predmetov je Peter povedal, da bo študij nadaljeval na fakulteti za in-že nir stvo v Trstu, kjer se bo vpi sal na ke mij sko oz. grad be no smer; do konč -no odločitev bo sprejel v prihodnjih mesecih, saj si zdaj želi le zabave in sprostitve. Včeraj se je zaključilo izpraševanje dijakov znanstveno tehnološkega li- ceja, danes dopoldne pa se bodo pred komisijo predstavili še zadnji maturantje klasičnega liceja. Izidi znastveno tehnološkega in klasičnega liceja bodo zna ni že da nes v zgod njih po pol dan -skih urah, medtem ko bodo morali maturantje družboslovnega liceja Simon Gregorčič počakati do ponedeljka. Takrat bosta namreč izprašana zadnja dva kandidata; nato bodo objavili izide in nad letošnjo maturo bo padel zastor. 16 Sobota, 28. junija 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Glasbena šola praznuje 60. obletnico delovanja Na glasbenem področju so meje že zdavnaj padle Deset odstotkov kadra prihaja iz zamejstva - Novogoriške otroke usmerjajo v Gorico gorica SSk ministru: nova pokrajina naj bo Goriška Novoizvoljeni goriški pokrajinski svet stranke Slovenske skupnosti (-SSk) je na svojem četrtkovem zasedanju obravnaval tudi izid referenduma o pokrajinah v Sloveniji. Na njem so primorski volivci potrdili ustanovitev dveh pokrajin, vendar še vedno ni soglasja o imenu. V razpravo vstopa tudi tajništvo SSk; v njegovem imenu sta novi pokrajinski tajnik Julijan Čavdek in predsednik Silvan Primosig naslovila pismo na ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivana Žagarja. »SSk - sta zapisala Čavdek in Primosig - podpira ustanovitev dveh ločenih primorskih pokrajin, saj se severni in južni del Primorske v marsičem razlikujeta. Dve pokrajini bolje odgovarjata izzivom razvojne perspektive, vključene v programsko obdobje 20072013, kar bi se poznalo predvsem v boljšem koriščenju evropskih sredstev. Isto velja za čezmejno sodelovanje, ki kljub nekaterim nihanjem oz. zastojem se razvija v vedno pomembnejši vir družbene in gospodarske rasti. Ustanovitev Severne-primorske oz. Goriške pokrajine bo ta proces dodatno okrepila, kar bo v korist občanov na obeh straneh meje. SSk pa ne razume odklonilnega stališča nekaterih vidnih osebnosti do imena Goriška, saj je to zgodovinski in kulturni pojem, ki nosi v sebi večstoletno zgodovino in ga zato ne gre zanemariti oz. opustiti. Opustitev naziva Goriška bi oškodovalo ravno slovensko stran, ki je bila v širšem zgodovinsko-teritorialnem okviru večinska in je veliko prispevala k rasti vseh družbenih področij, od kulture do gospodarstva. Prav poseben pomen ima naziv Goriška za Slovence, ki prebivamo v goriški pokrajini na italijanski strani meje. Naša zgodovinska in kulturna dediščina nas je naučila, da izraza Goriška ne omejujemo le na italijanski del, temveč ga uporabljamo za širše čezmejno okolje. Ohranitev imena Goriška za novo pokrajino v severnem delu Primorske bi ta pomen še podkrepila.« Matjaž Šurc (zgoraj) in novi prizidek (desno) poleg stavbe, kjer domuje novogoriška glasbena šola foto k.m. Novogoriška glasbena šola praznuje letos - tako kot mesto - 60. obletnico obstoja. Najprej jo bodo proslavili septembra v oviru občinskega praznika, nato pa še oktobra, ko bodo pripravili samostojno slovesnost. Jeseni se nadejajo tudi, da bodo predali namenu prizidek k sedanji glasbeni šoli, kjer bo prostora za nove učilnice, koncertno dvorano in še marsikaj. Po besedah vršilca dolžnosti ravnatelja glasbene šole Matjaža Šurca je pri njih zaposlenega tudi deset odstotkov kadra iz zamejstva, zaradi prenapolnjenosti njihovih programov pa marsikateri novogoriški otrok obiskuje glasbeno šolo v Gorici. »Glasbena šola Nova Gorica je kot Johann Sebastian Bach - v mladosti je bila razseljena na več koncih, pa še veliko otrok ima, tako kot on,« slikovito opiše 60 let ustanove Šurc. Začetki glasbene šole namreč segajo v Šempeter, nato seje selila v Solkan, nazadnje pav Novo Gorico. Objekt, v katerem domuje, je bil prvotno zgrajen za druge dejavnosti, zato je bila gradnja prizidka nujna, pojasnjuje Šurc, ki upa, da bo tudi sedanja, 40 let stara stavba kmalu deležna obnove. Novi prizidek je družba Euroinvest začela graditi konec lanskega leta, slovesnega odprtja pa se nadejajo v okviru septembrskega občinskega praznika. Gradnja prizidka je novogoriško občino stala 2,3 milijone evrov, za opremo pa bo treba odšteti še okrog 250.000 evrov. Glasbena šola bo z novostjo pridobila v prvem nadstropju veliko dvorano, ki bo sprejela približno 180 obiskovalcev, v njej bo poleg orgel tudi snemalna tehnika, ki bo omo- gočala dokumentiranje vseh dogodkov, ter manjšo za vadbo zasedb komornih skupin. V drugem nadstropju bodo tri učilnice, v tretjem pa baletna dvorana, arhiv in še nekaj individualnih učilnic. Znanih imen, ki so se kalila v Novi Gorici, je veliko, pravi Šurc, ki pa ne želi nikogar izpostavljati. »Mislim, da prihaja čas, ko se bodo rodovi, ki smo jih pri nas vzgojili, začeli vračati v naše vrste. Nekateri že prihajajo,« je zadovoljen ravnatelj. Učencev pri individualnem pouku je bilo letos čez 500, skupaj s tistimi, ki obiskujejo še nadstandarden program pa čez 700. Na šoli jim trenutno manjka profesor za poučevanje saksofona, dosedanji se je namreč upokojil, Šurc pa upa, da bodo vrzel uspeli zapolniti s pomočjo mlajših potencialov. Sicer pa na njihovi glasbeni šoli zaposlujejo kar 10 odstotkov kadra iz zamejstva. Gre za profesorje flavte, violine, tolkal in violončela. Vpisa iz zamejstva ne beležijo, dogaja se ravno obratno, pojasnjuje Šurc. »Ker pri nas ne moremo zadostiti velikemu povpraševanju, tistim, ki ne uspejo opraviti sprejemnega preizkusa, svetujemo, naj poskusijo čez mejo, saj razdalja ni bistveno večja,« pravi Šurc in dodaja, da novogoriška glasbena šola že vrsto let sodeluje s sorodnimi institucijami v zamejstvu - centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in Glasbeno matico; simbolično je bilo tudi sodelovanje ob padcu meje, ko so skupen koncert priredili skupaj z italijanskim glasbenim inštitutom. »Pri nas, na glasbenem področju so meje že prej padle,« zaključuje Šurc. (km) nova gorica Kromberški punt cilja na tradicijo Mladina krajevne skupnosti Kromberk in kulturno-umetniško društvo Krea premierno prirejata nocoj kulturno-zabavno prireditev Kromberški punt, ki bo potekala v amfiteatru ob gradu Kromberk. Ob 21.30 se bo dogajanje začelo s predstavo kulturnega društva Grgar »-Lbjzn, wojska an lakota!«, sledil bo nastop etno-rock glasbenih skupin Arbe Garbe iz Italije in Ana Pupe-dan iz Slovenije; vstop bo prost. Kromberški punt je nova kul-turno-zabavna prireditev krajevne skupnosti Kromberk. Zamisel se je porodila skupini mladih, ki si želi, da bi se prireditev prijela in postala tradicionalna. Poleg tega pa si želijo del dogajanja iz mestnega jedra prenesti tudi na njegovo okolico. Naravno okolje amfiteatra ob gradu Kromberk se kot nalašč ponuja prav za takšne prireditve, zato so se mladi odločili, da jo organizirajo prav tam. (km) Nadaljuje se praznik na Peči Danes se bo na prireditvenem prostoru na Peči nadaljeval sovodenjski občinski praznik, pri katerem sodelujejo vsa krajevna društva. Včeraj so odigrali polfinalne tekme v okviru turnirjev, odprli so razstavo vin, sinoči pa sta bila na vrsti še briškola in ples s skupino Modri Val. Danes ob 18. uri bo odprtje otroškega kotička, ob 18.30 finale turnirjev, ob 19.30 odprtje razstave domačega kruha, ob 20.30 pa nagrajevanje zmagovalnih ekip, ki so se udeležile turnirjev, in razstavljavcev domačega kruha in vin. Ob 21. uri bo sledil ples z ansamblom Muff show, ob 23. uri pa še tombola. Vrhunec prazničnega tridnevja bo jutri. Ob 8.30 se bodo na Peči zbrali udeleženci zgodovinskega pohoda, ki se bo ob 12.30 končal s kosilom za po-hodnike. Popoldne so bo dogajanje selilo v Sovodnje, kjer bo ob 16. uri prijateljska nogometna tekma med Škofjo Loko in Sovodnjami, ob 18.30 pa še slavnostna seja v Kulturnem domu. Prejemnika nagrade Collio V Hiši filma na Travniku so sinoči podelili letošnje nagrade Collio, ki so posvečene spominu grofa Sigismonda Douglasa At-temsa. Prejemnika sta raziskovalka Ti-ziana Muzzatti in Alfonso Di Leva, urednik deželnega sedeža italijanske tiskovne agencije ANSA. Di Leva je bil nagrajen za prispevek, ki ga je nudil vinarstvu s svojim novinarskim delom, medtem ko je Muzzattijeva izstopala zaradi svoje raziskave o zaščiti zemljepisnega porekla v luči zakonodaje in evropskih norm. Podelitve nagrad sta se udeležila župan Et-tore Romoli in prefekt Roberto De Lorenzo, osmim županom iz goriške pokrajine pa so izročili zastavo Brd. Dipiazzi zlati pečat mesta Goriški župan Ettore Romoli je ob navzočnosti odbornice Silvane Romano včeraj izročil zlati pečat mesta Ruggeru Dipiazzi ob 50-letnici duhovništva. Di-piazza vseskozi posveča posebno skrb revnim in priseljencem ter je bil dolga leta direktor Karitasa. Slovesnost v Rožni Dolini Ob 17. obletnici osvoboditve mednarodnega mejnega prehoda Rožna Dolina pripravljata društvo Sever severne primorske in območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Veteran Nova Gorica spominsko slovesnost, ki bo danes ob 18. uri na parkirišču v Rožni Dolini. Zbrane bo najprej nagovoril novogoriški župan Mirko Brulc, slavnostna govornika pa bosta Bogdan Beltram in Stanislav Bačar. (km) Kresovanje na Vrhu Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela vabi na vsakoletno kresovanje, ki ga bodo letos priredili v ponedeljek, 30. junija, po 20. uri na prizorišču ob vhodu v vas, ki mu domačinu pravijo Larga. Na programu bodo igre ter zabava ob žlahtni kapljici in prigrizku. gorica - Občina pristopila k pobudi Squarci Rock Izziv za ustvarjalce Natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti razširili na literaturo in grafiko Pristop goriške občine bo letos popestril mladim namenjeno glasbeno ponudbo, ki je vključena v projekt pokrajinskega značaja Squarci Rock. Gorica je med zadnjimi pristopila k skupini enajstih občin, na katerih sloni uveljavljeni natečaj Squarci in ki že vrsto let ponujajo mladim možnost, da se rock koncertov udeležujejo kot nastopajoči ali le poslušalci. Po nastopih tudi zvenečih imen -v zadnjih letih so na skupnem trgu pred novogoriško železniško postajo igrali Šank Rock, Lara Baruca, kitarist Vasca Rossija Maurizio Solieri in drugi - so pri odborništvu za mladinske politike goriške občine letos razširili pobudo Go Rock tudi na literaturo in grafiko s priložnostnim natečajem, ki ga je odbornik Stefano Ceretta pred nekaj dnevi predstavil javnosti. Go Rock 4 je torej naziv natečaja, na katerega se lahko prijavijo mladi od 14. do 25 leta starosti; rok bo zapadel 31. julija. Natečaj na temo mladinske glasbe obsega tri področja, in sicer glasbo, literaturo in grafično-likovno oblikovanje, namenjen pa je izvirnim delom še neuveljavljenih ustvarjalcev. Prijavnice in pravilnik so na razpolago tako na spletni strani goriške občine kot na sedežu urada za mladinska vprašanja, v središču Punto gio- vani in v uradu za stike z javnostjo v ulici Garibaldi, delijo pa jih tudi na vseh prizoriščih, kjer se srečuje mladina. Namen je ponuditi mladim možnost svobodnega umetniškega izražanja s prikritim upanjem, da se med njimi odkrijejo novi talenti. Glasba se torej širi na druga ustvarjalna področja, kar je na predstavitvi natečaja posebej izpostavila pokrajinska odbornica Licia Rita Morso-lin, ki je potrdila prizadevanja goriške pokrajinske uprave v korist vseh oblik mladinskega izražanja. Organizacijsko-tehnična plat natečaja in pobude Go Rock 4 je bila zaupana združenju CSCI, ki že od samega začetka stoji za projektom Squar-ci Rock. Vsa prijavljena dela - od posnetkov pesmi do poezij, krajših spisov, grafik in risb - bo ocenila strokovna komisija, ki bo najboljše ustvarjalce predstavila javnosti in jih nagradila na posebnem Go Rock dnevu v soboto, 13. septembra, v parku zavoda Lenassi v Gorici. Zmagovalci na literarnem in likovnem področju bodo prejeli več tiskanih izvodov svojih del, na osnovi katerih bodo oblikovali podobo prireditve Go Rock prihodnjega leta. Najbolje ocenjena glasbena skupina pa bo nastopila v polfinalnem delu sedme izvedbe glasbenega natečaja PopRockContest 2009. (aw) nova gorica - Koncert navdušil občinstvo Upor vanilije Član tria študentov Akademije za glasbo v Amsterdamu je domačin Boštjan Simon Novogoriška Točka Zveze kulturnih društev (ZKD) je v torek gostila koncert treh mladih glasbenikov, študentov Akademije za glasbo v Amsterdamu, ki združeni nastopajo pod imenom Vanilla Riot. Trio sestavljajo saksofonist, domačin Boštjan Simon, bobnar On-no Govaert iz Nizozemske in kitarist Stephan Meidell iz Norveške. Vanilla Riot izvaja avtorsko glasbo, ki jo zaznamuje progresivni jazz z elementi post rocka in ljudskih pesmi. Številno občinstvo je njihovo glasbo sprejelo z navdušenjem. Koncert je potekal v organizaciji ZKD Nova Gorica in Big Banda NOVA iz Nove Gorice, ki gaje Simon tri leta tudi vodil, nato pa je bil sprejet na konservatorij v Amsterdamu. »Skupina Vanilla Riot sledi smernicam sodobne improvizirane godbe z odločno predstavitvijo njenega originalnega repertoarja, spogledovanjem z živo elektroniko (live sampling) in improvizacijo vseh barv. Jazz, rock, etno in Boštjan Simon elektronika so samo načini interpretacije (Vanilla Riot) enotnega koncepta, ki v različnih ravneh ža- na n ovog oriškem ri isto energijo, sporočilnost in entuziazem,« koncertu je po novogoriškem nastopu o skupini povedala Martina Trampuž iz ZKD. (km) janko upovšek / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. junija 2008 1 5 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 048169019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. Gledališče OBČINA ROMANS prireja gledališki festival z naslovom »...parole di fuoco!«: v četrtek, 3. julija, bo ob 17.30 v parku Area Verde v Medei gledališki laboratorij z naslovom »Libri di fuoco«; ob 21. uri bo v vili Santa Maria della Pace v Medei gledališka predstava Hansel e Gretel, igrata Lucia Osellieri in Vasco Mirandola. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La not-te non aspetta«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 -22.15 »Un amore di testimone«. Modra dvorana: zaprta. Rumena dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Il divo«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Un'estate al mare«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »La not-te non aspetta«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »L'in-credibile Hulk«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »E venne il giorno«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Un amore di testimone«. Razstave netk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. OBČINA KANAL OB SOČI vabi na ogled stalne razstave etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča v Melinkih št. 5 pri Kanalu. ODPRTJE PRODAJNE RAZSTAVE umetnice Marte Jakopič Kunaver, ki je namenila nekaj svojih slik podpori Drage mladih 2008, bo v torek, 1. julija, v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 18. uri. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ PRIMOŽA BRE-CLJA z naslovom Sledi spominov bo na ogled do 29. junija v kavarni Caffe Trieste na trgu Oberdan 1 v Ronkah. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; po domeni ali ob prireditvah do 30. junija; informacije na tel. 0481-531445. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU, trg San Giorgio 37, je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«; do 29. junija, ob delavnikih med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. in 12.30; informacije na foto-clublucinico@yahoo.it. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je v priredbi Pokrajinskih muzejev iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Se-cesionist na robu cesarstva«; na ogled do 30. septembra vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro; ob sobotah in nedeljah bodo ob 16.30 brezplačni vodeni ogledi razstave, vsako prvo nedeljo v mesecu bo vstop prost (informacije na tel. 0481-547541 ali musei@provincia.gori-zia.it). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled slikarska razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; do 18. julija od torka do petka med 10. in 17. uro, v nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. ~M Koncerti DRUŠTVO ARS, GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbena šola Tolmin vabijo na ogled razstave o življenju operne pevke Gabrijele Mrak (1852-1928) v galeriji Ars na Travniku v Gorici; na ogled bo do 15. julija po urniku odprtja Katoliške knjigarne. FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI vabi v kavarno »Ai Giardini« v ul. Petrarca v Gorici na ogled fotografske razstave člana krožka Angela Damiana z naslovom »Donne e motori«; odprta bo do 20. julija. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v Gorici in Galerija Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči pripravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika čim bolj popolno predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in eventuelno posojo del za razstavo; informacije na tel. 0481-531445 med 8.30 in 12.30 (Kulturni center Lojze Bratuž). MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja; odprta bo do 30. junija. MUZEJSKE ZBIRKE GORIŠKEGA MUZEJA so odprte po poletnem urniku: Muzejska zbirka Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13. do 19. ure; Muzejska zbirka Sv. gora sobota, nedelja, prazniki od 10. do 18. ure; Muzejska zbirka Grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, sobota, nedelja, prazniki od 13. do 17. ure; Muzejska zbirka Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, sobota od 12. do 19. ure, nedelja od 10. do 19. ure. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika; informacije in najave na tel. 003865-3359811. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Be- 12. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV v Sloveniji: v ponedeljek, 30. junija, ob 21.30 na Bevkovem trgu v Novi Gorici otvoritveni koncert z Big Ban-dom GD Nova, gostja večera bo pevka Nuška Drašček. 38. FESTIVAL narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008 med Borovci v Števerja-nu bo potekal med 4. in 6. julijem: v petek, 4. julija, bo ob 20.30 otvoritev razstave in prvi tekmovalni večer; v soboto, 5. julija, bo ob 20.30 drugi tekmovalni večer in v nedeljo, 6. julija, bo ob 17.30 finalni del, sledilo bo nagrajevanje. 9 Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da mora učno osebje, ki je pogojno vključeno v pokrajinske lestvice (bivše permanentne) za šole s slovenskim učnim jezikom, najkasneje do 30. junija Uradu za slovenske šole pri pokrajinskem šolskem uradu v ulici Rismondo, 6 v Gorici predstaviti osebno izjavo o pridobitvi usposobljenosti za poučevanje na osnovni šoli ali habilitacije, ki je predvidena za otroški vrtec ali za posamezne natečajne razrede. Do istega dne lahko tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v zgoraj omenjene lestvice, predstavijo istemu uradu morebitne nove naslove za poučevanje podpornega pouka in se tako vključijo v sezname za podporni pouk. Isti naslov lahko kandidati, ki so v lestvicah rednih natečajev za nižje in višje srednje šole (lestvice red- nih natečajev za otroški vrtec in osnovno šolo so namreč v goriški pokrajini izčrpane), do 1. julija predstavijo Uradu za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino v Trstu, ul. Sant. Anastasio, 12, da se tako vključijo v posebne sezname za poučevanje podpornega pouka, ki so priloženi še veljavnim lestvicam rednih natečajev. Obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol ali na Uradu za slovenske šole, ki nudi tudi pojasnila. S Izleti 50-LETNIKI občine Sovodnje organizirajo izlet; zainteresirani naj pokličejo v večernih urah na tel. 0481-520337 (Laura). COOP CONSUMATORI NORDEST prireja izlet v Verono za ogled Puccinijeve opere Tosca v soboto, 19. junija, in Verdijeve opere Rigoletto v soboto, 23. avgusta; informacije pri veleblagovnici Coop v ul. Lungo Isonzo Argentina, 79 v Gorici (tel. 0481-550572, 335-7835183) do zasedbe mest. KD DANICA organizira tradicionalni izlet v Laško na praznik cvetja in piva, ki bo 12. in 13. julija. Poskrbljena sta avtobus in prenocišče; vpisovanje do 30. junija na tel. 339-7484533 (Dolores). SPDG obvešča, da bo 6. julija v sodelovanju s Planinskim društvom Nova Gorica izlet na Monte Pisimoni (1881 m) v Karniji. Izlet je primeren za dobro trenirane in hoje vzdržljive planince, saj traja vzpon in spust skupaj okrog 8 ur. Prijave do ponedeljka, 30. junija, pri Dinu Paulinu (tel. 333-1581015), oz. pri PD v Novi Gorici na tel. 003865-3023030. V slučaju premajhnega števila udeležencev bo prevoz z lastnimi sredstvi, sicer pa z avtobusom. Informativni sestanek bo v četrtek, 3. julija, na sedežu PD Nova Gorica, Bazoviška 4. SPDG obvešča, da bo v skladu z najavljenim programom 2008 od 25. do 27. julija izlet v Dolomite (Croda del Bec-co/Seekofel 2810 m in Kleine Gaisl/Pic-cola Croda Rossa 2859 m med Cortino in Toblachom). Zaradi rezervacije prenočišča in organizacije prevoza (kombi) prijave sprejemajo samo do konca junija, kasnejše pa z rezervo. Izleta se lahko udeležijo polnoletni člani društva s poravnano članarino za leto 2008. Predvideno izhodišče je planinska postojanka Biella nad jezerom Pragser Wildsee; informacije in prijave na tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice prireja 9. julija izlet v Avstrijo z obiskom gradu Hochosterwitz; informacije in prijave na sedežu društva v ul. Cipriani v Gorici, tel. 0481-523153. ¿I Čestitke Danes stopata na skupno življenjsko pot SAŠU PAHOR in UGO DOR-NIK. Iskreno jima čestitajo in voščijo obilo sreče, ljubezni in zdravja Kulturni dom v Gorici, ŠZ Dom, kulturna zadruga Maja in goriški prijatelji. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA obvešča, da je na spletni strani »www.youtube.it« pod geslom »Saggio Olympia Gorizia« možen ogled povzetka zaključne akademije, ki je bila 7. junija na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bosta v zvezi s prireditvijo Srečanje V moji deželi - Starosta Mali princ 6. julija odpadla izlet v Vipavski Križ in kosilo v Zaloščah. Zbori upokojencev, ki bodo nastopili ob 15. uri v Kromberku, morajo biti tam prisotni že ob 11. uri istega dne, ko bodo vaje in nato ob 12.30 pa snemanje. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Lungo Isonzo Argentina - danes, 28. junija, 15.00-18.00. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo od 30. junija do 5. septembra odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda in četrtek od 8. do 16. ure, torek od 8. do 18. ure, petek od 8. do 13. ure; zaprto 4. in 16. avgusta. KULTURNO ZDRUŽENJE PORTO ARTE iz Trsta organizira seminarje risanja in slikarstva, ki jih bo vodil Paolo Cervi Ker-vischer. Potekali bodo od 6. do 13. julija, od 19. do 27. julija in od 9. do 17. avgusta v vili Folli Farfalle v bližini goriškega gradu v Gorici; informacije na tel. 347-3629751, 377-1317334 ali na www.pck.it. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce bo potekala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije na ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). MLADINSKI CENTER NOVA GORICA, Bazoviška 4 v Novi Gorici, organizira za učence osnovnih in dijake srednjih šol razne tečaje in delavnice, ki bodo začeli 30. junija: intenzivni jezikovni tečaji angleščine, španščine, italijanščine, francoščine, ki bodo trajali en teden oz. 15 šolskih ur (cena 32,50 evrov); konverza-cije v angleškem, francoskem in nemškem jeziku za srednješolce in študente, ki jih bodo vodili EVS prostovoljci Elisabeth Eriksrud Glomseth z Norveške, Berenger Frehaut iz Francije, Anne Mnich iz Nemčije; 30-urni brezplačni tečaj slovenskega jezika za osnovnošolce in srednješolce; poletne ustvarjalne delavnice za otroke med 10. in 13. uro; za aktivnosti so potrebne predhodne prijave na tel. 03865-3334020, 0038641-622601, info@mc-ng.org. MLADINSKI FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE JADRAN IZ GORICE obvešča, da so odložili rok za prijavo na razpisu, na podlagi katerega bodo omogočili udeležbo na glasbenih delavnicah; po novem bo rok zapadel 15. julija, medtem ko se bodo delavnice začele 28. novembra; informacije na info@cimalpeadria ali na tel. 0481-240159, na razpolago je tudi nova spletna stran centra za glasbena srečanja Alpe Jadran, www.ci-malpeadria.it/nuovo. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v juliju in avgustu v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo zaradi dopusta zaprta od 7. do 23 julija. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH je v teku do 29. junija na Peči: danes, 28. junija, ob 18. uri bo otroški kotiček, ob 18.30 finalna dela odbojkarskega in nogometnega turnirja, ob 19.30 odprtje razstave domačega kruha, ob 20.30 nagrajevanje turnirjev in najboljšega domačega kruha in vina, ob 21. uri tekmovanje v briškoli, ob 21.30 ples s skupino Muff Show, ob 23. uri tombola. Delovali bodo dobro obloženi kioski z jedačo in pijačo. OVERNIGHT, sobotni nočni avtobus bo na voljo mladim do septembra. Iz Gorice bo startal ob 21.45; ob 22.15 bo ustavil v ulici Pocar v Tržiču, ob 22.25 v ulici Va-lentinis, v Sesljan pa bo prispel ob 22.40. Prvi avtobus iz Sesljana v Tržič bo odpotoval ob 1.10, prvi avtobus za Gorico pa ob 2.10. Iz Sesljana v Tržič bosta peljala še dva avtobusa (ob 3.10 in ob 4.10), zadnji avtobus pa bo v smeri Gorice startal ob 4.10. PALAČA CORONINI CRONBERG na drevoredu 20. septembra v Gorici bo do oktobra odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro; informacije na tel. 0481-533485. URAD ZSKD v Gorici bo od 30. junija do 15. septembra posloval po poletnem urniku: vsak dan od 8. do 14. ure. ZDRAVILA NA DOM lahko brezplačno prejemajo prizadete in nesamostojne osebe, ki v jutranjih urah od ponedeljka do sobote med 8.30 in 12.30 pokličejo občinsko lekarno v Štandrežu (tel. 048121074) ali občinsko lekarno v ul. Garzarolli pri Sv. Ani (tel. 0481-522032). Prostovoljec združenja invalidov bo istega dne v popoldanskih urah od ponedeljka do sobote med 15.30 in 19.30 izročil naročena zdravila. Pobudo je v sodelovanju z združenjem civilnih invalidov organiziralo goriško podjetje za upravljanje občinskih lekarn. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bo sedež v ul. Cipriani 71 v Gorici (tel. 0481-523153) do 31. avgusta odprt ob ponedeljkih in četrtkih med 10. in 12. uro, od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro. ZDRUŽENJE CUORE AMICO iz Gorice obvešča, da bosta v sklopu pobude »Estate Serena 2008« kabaretista Sdrin-dule in Cogolo nastopila danes, 28. junija, ob 17. uri (vstop ob 16.30 samo z vabili) na sedežu združenja v ul. Cipriani 71 v Gorici. V popoldnevu bo potekalo tudi tekmovanje v pripravi slaščic. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira delavnico za bodoče mentorje gledaliških skupin, ki bo potekala pod mentorstvom Vesne Tom-sič od 14. do 18. julija v prostorih KB cen- tra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. Delavnica bo obdelala kompleksnost gledališke uprizoritve, od ideje do načrtovanja postavitve predstave, razvijanja zgodbe in dramskega jezika. Celoten tečaj stane 30 evrov; informacije na tel. 0481531495 (ZSKD), 389-9987154 (Vesna). 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, župnija Sv. Mavra in Silvestra, rajonski svet Pevma, Štmaver, Oslavje prirejajo predstavitev knjige z naslovom »Tone Kralj - Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini« v torek, 1. julija, ob 20.30 v cerkvi v Pevmi. O delu bosta spregovorila umetnostna zgodovinarja avtorica knjige Verena Koršič Zorn in Saša Quinzi. Nastopil bo cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA na korzu Verdi 67 v Gorici prireja med 28. junijem in 2. avgustom srečanja z avtorji in knjigami na notranjem dvorišču knjigarne: danes, 28. junija, ob 17.30 bo gost knjigarne pisatelj Giuseppe Pederiali, ki bo predstavil svoj roman »Il sogno del maratoneta«; z njim se bo pogovarjal časnikar Alessandro Mezzena Lona. KROMBERŠKA MLADINA IN KROVNA ORGANIZACIJA KUD KREA pripravljata puntarski večer v amfiteatru ob gradu Kromberk danes, 28. junija, ob 21.30. Nastopili bodo kulturno društvo Grgar z gledališko predstavo »Lbjzn, wojska an lakota!«, italijanska etno-rock skupina Arbe garbe in skupina Ana pupedan. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta od 30. junija do 18. julija. Nato bo odprta po običajnem urniku: ponedeljek in sreda od 10. do 12. in od 15. do 18. ure, petek od 10. do 12. ure. VIKEND NA KRASU: danes, 28. junija, ob 13. uri bo kosilo v centru Gradina, ob 18. uri bo možen obisk kmetije Castelvec-chio v Zagraju in ob 21. uri bo vedno v okviru festivala Med zvoki krajev koncert orkestra kitar Hexacorde na trgu spominskega parka na Debeli griži v Za-graju, kjer bo v nedeljo, 29. junija, ob 8.30 tudi zgodovinska uprizoritev prve svetovne vojne. L. Mali oglasi V ULICI CADORNA 34 v Gorici, 3. nadstropje, oddam v najem 60-metrsko dobro ohranjeno, neopremljeno stanovanje, na razpolago že s prvim julijem; najemnina 410 evrov na mesec vključno s stroški; tel. 0481-81361. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Sergio Ma-rega (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in v Spineo za upepelitev. DANES V FARI: 11.00, Cesira Buzzolo vd. Gaggio s pokopališča v stolnico in na pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 9.45, Licia Trevisan vd. Casiraghi na pokopališču. DANES V FOLJANU: 10.30, Gabriella Meloni por. Caruana s pokopališča v cerkev in v Trst za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Ersilia Fanesi vd. Filippucci iz bolnišnice v kapelo pokopališča in v Trst za upepelitev; 11.50, Gia-comina Zinzoni vd. Scarpin iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev. O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 ESSO - Ul. I Maggio 59 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fol-jan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A PRIREDITVE repen - Drevi v Kraški hiši Skupina Musicum: Od Gallusa do Čukov Sobota, 28. junija 2008 koper - Drevi Začenja se 15. PPF Za začetek gostje s Ptuja: v Kopru se namreč drevi ob 21.30 začenja letošnja, že 15. izvedba Primorskega poletnega festivala. Na Martinčevem trgu v Kopru bo Mestno gledališče Ptuj predstavilo dramo Mateja Bora Raz-trganci. Ob svoji petnajstletnici se festival lahko pohvali še s svojstvenim dosežkom: komedija Bužec on, bušca j az, ki j o j e festival uprizoril na tekst Marjana Tomšiča,, letos slavi desetletnico uspešnega nastopanja. Uspešnico, v kateri igra Saša Pavček, so tudi letos uvrstili v program, na sporedu bo 5. julija ob 21.30, in sicer na vrtu Glasbene šole Koper. V soboto, 12. julija, pa bo na vrs ti eden od vrhun cev letošnjega festivala: v portoroškem avdi toriju bo s predsta vo Une eco le de la vie nas topi la ples na skupi na Bejart Rud ra, ki v Švici nadaljuje umetniško-pe-dagoško delo slovitega koreogra-fa Bejarta. Plesna predstava se bo pričela ob 21.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Teatri a teatro Danes, 28. junija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / gledališka predstava »La passione delle Troiane«. Igra gledališki ansambel Cantieri Teatrali Koreja. V torek, 1. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Eugene O'Neil: »Il lutto si addice ad Elettra« v režiji Marca Plinia in v izvedbi šole dramske umetnosti Paolo Grassi. V torek, 8. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / in v sredo, 9. julija, v de-vinskem gradu / »Euridice« - povzeto po Rainerju Marii Rilkeju, Marini Cve-taevi, Italu Calvinu in Claudiu Magri-su. V izvedbi Gledališča Rossetti, igra Daniela Giovannetti, režija: Antonio Calenda. _SLOVENIJA_ 15. Primorski poletni festival Danes, 28. junija ob 21.30, Martinčev trg, Koper / Matej Bor: »Raztrganci«, nastopa Mestno gledališče Ptuj. V sredo, 16. julija ob 21.00, Tartinije-vo gledališče, Piran / Milena Markovic: »Tračnice«, premiera. Nastopajo: Primorski poletni festival, AGRFT Ljubljana, FDU Beograd. KANAL Na Kontradi Marin Držic: »Dundo Maroje« / gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v režiji Borisa Ko-bala. Danes, 28. in v ponedeljek, 30. junija, ob 21.00 ter v sredo, 2., v četrtek, 3. in v petek, 4. julija ob 21.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ 39. Mednarodni festival operete Nastopa orkester, zbor in balet gledališča Verdi iz Trsta. Carlo Lombardo: »Cin-ci-la« / režija: Maurizio Nichetti, dirigent: Elisabetta Maschio, koreografija: Sandhya Na-graja. V gledališču Verdi danes, 28. junija, ob 20.30, v torek, 15. in v sredo, 16. julija, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. julija, ob 17.30. Carlo Lombardo: »Scugnizza« / glasba: Mario Costa, režija: Davide Livermo-re, dirigent: Julian Kovatchev, koreografija: Laurence Fanon, dirigent zbora: Lorenzo Fratini. V dvorani Raffael-lo de Banfield - Tripcovich jutri, 29. junija, ob 17.30 ter v torek, 1., v sredo, 2., v četrtek, 3., v torek, 8. in v soboto, 12. julija, ob 20.30. Ludwig Herzer in Fritz Löhner: »Il paese del sorriso« / dirigent: Alfred Eschwe, režija: Damiano Michieletto, koreografija Sandhya Nagaraja, dirigent Na koncertu, s katerim se bo pevska skupina Musicum danes ob 20.30 predstavila v Kraški hiši v Repnu, bodo ponudili izbor resnih in ... manj resnih skladb od renesanse do sodobnosti, ki pričajo o pestri novejši programski izbiri skupine. Ob tem bodo predstavili tudi novo CD ploščo. Takole so o skladbah zapisali člani glasbene zasedbe: »Renesančna glasba zaseda v repertoarjih vokalnih skupin eno izmed pomembnih mest. Tudi člani pevske skupine Musicum so se z renesančnim repertoarjem večkrat srečali in del njega predstavljajo na novi CD plošči z naslovom |R|, ki vsebuje renesančne skladbe štirih avtorjev (Iacobus Gallus, Thomas Ravenscroft, Henry Purcell in John Dowland) v treh različnih slogih (sakralnem, posvetnem in razposajenem). Pred Vami so torej trije obrazi renesanse, ki pričajo o vseevropski povezanosti pomembnega časa, kjer meja ni bilo še čutiti in je glasbena kvaliteta segala dlje od tega, kar sega morda celo danes.« Pevska skupina MUSICUM je nastala leta 1999 v Gorici. Njen repertoar obsega dela iz različnih zgodovinskih obdobij: od gregorijanskega petja do pop zbora: Alberto Macri. V gledališču Verdi v sredo, 9., v petek, 11., v četrtek, 17., v petek, 18. in v soboto, 19. julija, ob 20.30, v nedeljo, 13. julija, ob 17.30. ■ Teatri a teatro V četrtek, 3. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Comagnie Heddy Maalem: »Le sacre du Printemps«, koreografija: Heddy Maalem; glasba: Igor Stravinskij. V nedeljo, 6. julija, ob 21.30 / v rimskem gledališču / Igor Stravinskij: »Oedipus Rex« v izvedbi Simfoničnega orkestra Furlanije-Julijske krajine in z nastopom Madžarskega državnega zbora. Režija Girgio Pressburger. V gozdiču pri Ferdinandeu ■ Triskell Festival Danes, 28. junija, ob 21.00 Korriganed (Bretanija). Jutri, 29. junija, ob 21.15 Beltaine (PL). VIDEM ■ Udin&Jazz Danes, 28. junija, ob 18.00 na dvorišču palače Morpurgo Claudio Cojaniz (solo piano), ob 19.30 Amiri Baraka Speech Quartet, v gledališču San Giorgio ob 22.00 Archie Shepp Quartet, ob 0.00 William Parker in Stefano Scondanib-bio duo, ob 01.30 Frances-Marie Uitti & Tullio Angelini duo ter ob 03.00 Dario Carnovale Trio. V torek, 8. julija ob 21.30 / Videm - grajsko dvorišče / Ansambel Cassandra Wilson, koncert. ■ Folkest2008 30. izvedba V četrtek, 3. julija / Spilimbergo / Vin-cenzo Zitello (Italija). V torek, 8. julija / Koper / Acquaragia Drom (Srednja Italija). V petek, 9. julija / Hrvatini / Claudia Bombardella Trio (Italija). _SLOVENIJA_ PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana ■ XXX. piranski glasbeni večeri V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert Obalnega komornega orkestra s solisti. Dirigent: Aleksandar Spasic. V petek, 11. julija, ob 21.00 / koncert: Primož Novšak - violina, Irina Kevor-kova - violina, Mile Kosi - viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Petra Gačnik -violončelo. V petek, 18. julija, ob 21.00 / koncert: Dušan Sodja - klarinet in Tatjana Kaučič - klavir. Punta v Piranu V četrtek, 10. julija, ob 21.00 / koncert skupine Oni. V četrtek, 17. julija, ob 21.00 / koncert skupine Gipsy Quartet Remake. PORTOROŽ Avditorij V petek, 4. julija, ob 21.00 / koncert: Murat & Jose, Janez Bončina Benč & Rock legende. V soboto, 5. julija, ob 21.00 / koncert: Eroica s simfoničnim orkestrom RTV Slovenije. glasbe. Skupini je do vključno lani bil mentor Matjaž Šček, posamezni pevci pa so se izobraževali pri Franki Zgavec in na različnih seminarjih z zborovskimi strokovnjaki. S koncerti je skupina gostovala po Italiji, Sloveniji in Avstriji, udeležila se je zborovskih revij in festivalov in večkrat nastopila v različnih koncertnih sezonah. Sodelovala je z različnimi glasbeniki (Marco Feruglio, Marco Colella, Patrick Quaggiato, Giulio Chiandetti, Franko Reja, Marta Lombardi) in bila del pomembnih zborovskih projektov. Mnogo sodobnih skladateljev je zanjo napisalo več izvirnih skladb, ki jih je skupina tudi krstila, sami člani skupine pa so oskrbeli več različnih priredb in originalnih skladb. Leta 2004 je pevska skupina Musicum izdala svojo prvo CD ploščo skladb goriških sodobnih avtorjev, pravkar pa je izšla nova plošča z renesančno glasbo Ia-cobusa Gallusa, Johna Dowlanda, Henry-ja Purcella in Thomasa Ravenscrofta. PS MUSICUM sestavljajo: Bogdan Podveršič, Matija Faganel, Peter Gus, David Bandelj, Bernard Hrovatin, Aljaž Srebrnič in Rok Bernetič. V soboto, 12. julija, ob 21.60 / plesna predstava »Prologue«, nastopa L'Eco-le-Atelier Rudra Bejart Lausanne, koreografija: Maurice Bejart. ■ 10. Mednarodni Festival Kitare Kras V ponedeljek, 30. junija ob 20.30 / Sežana, Kosovelov dom: Jubilejni koncert ob 10-letnici - Soloduo (kitarski duo M. Mela - L. Micheli); Marko Fe-ri (kitara), Sebastiano Zorza (harmonika), Martina Feri (glas), Kras Festival Orchestra, dir. Giorgio Tortora, MePZ »Obal'ca«, dir. Aleksandra Pertot. V torek, 1. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Richard Todd (ZDA); Andrew Zohn (ZDA). V sredo, 2. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Mateus Dela Fonte (Brazilija); Cristina Ciortan (Romunija). V četrtek, 3. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Rene Lagos-Diaz (Čile); Srdan Bulatovic (Črna gora). V petek, 4. julija ob 20.30 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Ljubica Bukvic (Srbija), zmagovalka Morskega Festivala, Murska Sobota; Andrzej Heimowski (Poljska), zmagovalec Nagrade »Mercatali«, Gorica. V soboto, 5. julija ob 20.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Koncert udeležencev masterclassa. V nedeljo, 6. julija ob 17.00 / cerkev sv. Kancijana, Škocjan pri Divači: Nastop udeležencev delavnice »Easy Guitar«. ŠTANJEL Grad Jutri, 29. junija, ob 20.00 / večer dalmatinske glasbe v organizaciji Vipavskih tamburašev. TOLMIN ■ Soč'n fest (jazz) Danes, 28. junija, ob 20.00 / v športnem parku Brajda nastop skupin Damijan Valentinuzzi Group (Slo, Ita, Srb), Erik Truffaz Quartet (Fr), in No Water Please (Fr). AJDOVŠČINA Športni rekreacijski center Police ■ Njoki Summer Festival Danes, 28. junija, bodo nastopili The Bellarays (ZDA), Murat & Jose Band (Slo), Fandangle (VB), Klemen Klemen (Slo), Minotaver (Slo) in Golliwog (Slo). LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 1. in v četrtek, 3. julija ob 20.00 / Gallusova dvorana / opera: Georges Bizet: »Carmen«. Zadnjič letos. Dirigent: Peter Feranec. Režier: Charles Rovbaud. Nastopajo: solisti, operni zbor, otroški zbor in okester SNG Opera in balet Ljubljana. Hala Tivoli V torek, 2. julija, ob 20.00 / koncert skupine Status Quo. OTOČEC (NOVO MESTO) ■ Rock Otočec 2008 Do nedelje, 29. junija / vsak dan koncerti več skupin od 18. ure dalje. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), do konca avgusta so na ogled fotografije Robija Jakomina. Na tržaški fakulteti za ekonomijo bo do 31. julija razstavljal svoje slike Adriano Valuzzi. Palača Gopčevic: od 5. julija do 7. septembra - »Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'ltalia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 20. julija bo razstavljala pod naslovom »Panta rei« Jasna Merku. Razstava bo odprta ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ZGONIK Vinoteka v Zgoniku: do 30. junija od 18.00 do 21.00 sta na ogled fotografska razstava »Schengenska meja - Zgodovinski december 2007« Borisa Prinčiča in Bogdana Macarola ter razstava kamnitih izdelkov Sandija Šuca. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 10. avgusta so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Lau-renti, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. junija bo ob prireditvah ali po domeni na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje«. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled fotografska razstava z naslovom »Italijanski ujetniki v prvi svetovni vojni. Fotografski dnevnik Petra Nagliča«; na ogled bo do 31. avgusta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 19. uro. Palača Attems-Petzenstein / do 30. avgusta bo na ogled razstava »Josef Maria Auchentaller (1865-1949) - Un se-cessionista ai confini dell'Impero«. Urnik: od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. TRŽIČ V ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«. RONKE Razstava fotografij Primoža Breclja z naslovom »Sledi spominov« je na ogled do 29. junija v lokalu Caffe Trieste na Trgu Oberdan 1 v Ronkah. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. -/ _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-let-nici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. Stolp na vratih: do konca julija bo na ogled razstava slikarke Tamare Ko-rošak. Stolp na vratih: od petka, 4. julija (otvoritev ob 20.00), do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija Nova Gorica vabi ob 10. obletnici delovanja na ogled razstave izbranih del iz galerijske zbirke z naslovom Poetike novega tisočletja. Razstava bo na ogled do 30. junija. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Cankarjevega doma: do 20. julija bo na ogled razstava »Faraonska renesansa - Arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu«. Na ogled 140 del iz desetih evropskih muzejev. Urnik: ob ponedeljkih od 10. do 15. ure, od torka do sobote od 10. do 20. ure ter ob nedeljah od 11. do 19. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 11. julija na ogled razstava slik Rudija Skočirja. Info: 0039-5-3689177. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. GLASBA / RUBRIKE Sobota, 28. junija 2008 19 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Tržaško pevsko društvo »Ilirija« je priredilo v Dutovljah slavnost. Organizatorji niso pričakovali tako visoke udeležbe, ker je vreme v zgodnjih jutranjih urah kazalo bolj na slabo, a se je v teku dneva poboljšalo. Edinost je tako opisala praznični dan: »Veselo iznenadeni smo bili zazrši z narodnimi troboj-nicami okrašene Dutovlje, in pa pridnost, s katero so pripravljali na veseličnem prostoru udje konsum-nega društva v Dutovljah. Vsa hvala gre gosp. Širci, predsedniku imenovanega društva! S prvim vlakom popoludne je došlo iz Trsta ogromno število izletnikov z godbo, s pevskimi društvi »Tabor«, »Slava« in »Dom«, na čelu jim zastava pevskega društva »Ilirije«. Preprijazen je bil sprejem došlih gostov od strani Dutovljanov. Izletniki so naredili gospodu županu podoknico. Potem se je začel polniti veselični prostor v gozdu. Zopet je prišlo iz Trsta in Gorice, iz daljne in bližnje okolice mnogo občinstva. Videli smo slovenske kolesarje iz Trsta in Gorice v tolikem številu, kakor še nikdar poprej. V prijazni dolini v senci mogočnih dreves so bile nastavljene krčme, med dvema orjaškima kostanjema pa je bil postavljen oder. Okrog in okrog pa so bile mize pripravljene za goste. Postrežba je bila dobra, v kolikor je to sploh možno ob takem navalu. Gospod Prah, predsednik »Ilirije«, je pozdravil navzoča društva in občinstvo, na kar so dotična društva proizvajala posamezne točke programa. Pevske točke so se proizvajale povprečno prav dobro. »Narodni pipčarji« od sv. Jakoba so predstavljali znano šaloigro »Trije tički«. Med plesom je igrala godba bosanskega polka iz Trsta. Kaj živahna je bila svobodna prosta zabava. Tu ni bilo nikake razlike med posamični sloji. Z veseljem in zanimanjem so prisostvovali Dutovljani veselici, pa še veče je bilo njih veselje, ker so videli v svoji sredini Kraševcem znana in umiljena jim poslanca dr.a Rybara in dr.a Grego- ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Na tržaškem velesejmu je bil te dni dan Jugoslavije. Ob tej priložnosti je prispela v Trst številna delegacija visokih jugoslovanskih državnih in gospodarskih predstavnikov. Delegacijo je vodil Matija Maležič, član izvršnega odbora LRS, sestavljali pa so jo med drugimi tudi Dušan Marič, predsednik hrvaške trgovinske zbornice, inž. Filip Knezevič, predsednik jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice, inž. Miloš Vehovar, generalni sekretar ljubljanske trgovinske zbornice in še veliko drugih. Jugoslovanski dan se je pričel dopoldne s prisrčnim sprejemom, ki ga je jugoslovanskim gostom priredila tržaška trgovinska zbornica. Delegacijo sta sprejela predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in generalni tajnik zbornice dr. Addobati. Na sprejemu so bili prisotni najvišji predstavniki tržaškega javnega in gospodarskega življenja, kot na primer vladni generalni komisar dr. Palamaro, podpredsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice iz Milana dr. Ecchio. Po sprejemu so se jugoslovanski predstavniki odpeljali na velesejem, kjer sta jih sprejela generalni tajnik velesejma inž. Chiaruti-ni ter predsednik velesejma iz Verone senator Trabuchi. Po kosilu so se sestali člani mešane italijanske in jugoslovanske zbornice. Zasedanje je otvoril predsednik tržaške delagacije dr. Vatta, ki je najprej počastil spomin umrlega člana zbornice dr. Celegina, nato pa predlagal, da bi razprava ne bila omejena s preveč formalnim dnevnim redom, temveč bi govorili o vseh vprašanjih, ki zavirajo razvoj prometa. V živahni diskusiji je bil govor o vrsti vprašanj in zlasti o načinu izdajanja licenc ter prevozu blaga. Sklenili so, da so podobni sestanki zelo koristni, zaradi česar bi bilo prav, da bi do njih prišlo tudi ob drugih prilikah in ne samo v okviru velesejma. »Na sprejemu je, kot je to že v tradiciji, bilo izredno prijazno, lahko rečemo že nekako domače ozračje tako da je večina gostov ostala tudi čez uradno predvide- FILMI PO TV Sobota, 28. junija, Rai 1, ob 21.30 Tutto puo succedere Režija: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton in Keanu Reeves že priletna, a še vedno prikupna pisateljica, mora na lepem skrbeti za starega ženskarja, ki je pred tem uspel očarati tudi njeno dvajsetletno hčerko. Harryija, tako je osivelemu playboyu ime, je namreč doletel infarkt ravno v družbi pisateljičine hčerke in tudi zato se je mati odločila, da bo lahko okreval kar na njihovem domu. Situacija pa se spremeni, ko se Harry postopoma zaljubi v Marino mamo Erico, ki predstavlja tudi nekoliko bolj primerno družbo. Meyersina komedija prav gotovo ni ciljala na to, da bi se zapisala v anale kot eden najboljših filmov vseh časov: prisotnost protagonistov Jacka Nicholsona in Diane Keaton pa prav gotovo zagotavlja filmu posebno moč in pomen. Nedelja, 29. junija, Rai 3, ob 20.45 Matrimonio all'italiana Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Marcello Mastroianni, Sofia Loren in Aldo Puglisi Blagajničarka Filumena Marturano je že več kot dvajset let ljubica Domenica Soriana. Na lepem izve, da se Domenico misli poročiti z drugo žensko. Novica jo presune in v trenutku obupa odloči, da bo naredila vse kar je v njenih močeh, zato, da se njen večletni ljubimec premisli. Po uspešni De Filippovi komediji je De Sica posnel film, katerega glavni vlogi je zaupal izrednima italijanskima igralcema. Nedelja, 29. junija, La 7, ob 16.35 Bitka na Neretvi (La battaglia sulla Neretva) Režija: Veljko Bulajic Igrajo:Milena Dravic, Boris Dvornik, Sylva Co-scina, Franco Nero, Anthony Dawson in Sergej Bondarchuk Film je posvečen eni največjih bitk na jugoslovanskih tleh, med drugo svetovno vojno. Začetek leta 1943 so nemški okupatroji, po Hitlerjevem nalogu, pričeli z vojno operacijo poimenovano Weiss. Namen operacije je bil uničenje partizanskih enot. Zaradi močne ofenzive so se partizanske enote, z vrhovnim štabom in 4500 ranjenci znašle obkoljene v dolini reke Neretve. Obkoljen v obroču v neizhodnem položaju, je Tito odločil, da poruši še edini most in onemogoči nasprotniku, ki je že prerazporedil svoje enote na drugo stran. V eni noči partizani poleg porušenega mostu zgradijo novega in tako Tito reši sebe in svoje vključno z ranjenci. Ponedeljek, 30. junija, La 7, ob 21. uri I soiiti ignoti Režija: Mario Monicelli Igrajo: Vittorio Gassman, Marcello Mastroianni in Renato Salvatori V celovečercu iz leta 1958, ki praznuje letos svojih prvih šestdeset let, igrata najvidnejša predstavnika italijanske kinematografije. Mastroianni in Gassman poosebljata tokrat prijatelja, pajdaša in tovariša, ki se znata spremen-ti tudi v enkratna roparja... Sreda, 2. julija, Rai 1, ob 21.20 Colpevole d' innocenza Režija: Bruce Beresford Igrajo: Ashley Judd, Tommy Lee Jones, Benjamin Weir in Bruce Greenwood Libbynin vsakdan, ki nemoteno teče po ustaljenem tiru se spremeni, ko ji na lepem izgine mož. Le-ta se ne vrne z izleta z jadrnico in Libby je kaj kmalu obtožena umora. V resnici pa nekaj let kasneje izvejo, da je mož še živ in da si je med tem ustvaril novo življenje. Takrat se nesrečna protagonistka filma odloči, da bo storila to, za kar je bila obsojena na toliko let zaprta in »kar bi mogoče morala storiti že nekaj let prej«... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SESTAVIL LAKO PRVOTNI PREBIVALEC APENINSK. POLOTOKA TRŽAŠKA TURISTIČNA TOČKA ERNA MUSER BERI PRIMORSKI DNEVNIK FRANCOSKI CESAR IZ RODBINE BUONAPARTE NEIMENOVANA OSEBA ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (SOFIA) / HUNSKI VLADAR, "ŠIBA BOŽJA' AMERIŠKI IGRALEC COSTNER CLIFFORD ODETS AMERIŠKI IZUMITELJ (THOMAS ALVA) DRAMA HENRIKA IBSENA TANJA ROMANO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KEMIJSKI SIMBOL ZA KOSITRU PODOBNI KOVINI, LANTAN ZDRAVILO PROTI VROČINI, GLAVOBOLU ORGAN VIDA RIBIŠKA MRE2A PRED PRIIMKOM KAMBOŠKI POLITIK LON ČEŠKI NOGOMETAŠ BERGER NIZEK DE2NI OBLAK GRAFIČNO ZNAMENJE ZA POUDAREK UTEMELJEVANJE, NAVAJANJE RAZLOGOV AZIJSKA DRŽAVA Z GL. MESTOM VIENTIANE VOTLINA SREDNJEGA UŠESA 2ENA JUSTINJANA AŠKERČEVA PESEM ŽELEZNIŠKA PROGA ABRAHAMOVA ŽENA ALDO RUPEL PIJAČA PRED JEDJO OSEBNO MOŠKO IME KEM. SIMBOL ZA IRIDIJ PRENEHANJA RAZMERIJ RISTO SAVIN ITALIJANSKI PISATELJ (PRIMO) V STRUGI TEKOČA VODA PAPEŠKO SODIŠČE BOLGARSKI IGRALEC IN REŽISER NIKOLOVSKI ITALIJANSKI PISATELJ VISOKO ODLIKOVANJE NAPLAČILO, PREDUJEM KONJSKI TEK / AMERIŠKI IGRALEC TUJA IN NAŠA ČRKA DNEVNIK IT. DEMOKRATSKE STRANKE AFRIŠKA DRŽAVA ITAL. OTOK ITALIJANSKI NOVINAR IN PUBLICIST JACOBELLI NEKDANJE POLITIČNO GIBANJE V ITALIJI RIMSKA BOGINJA SVOBODE AMERIŠKI VIOLONČELIST, KITAJSKEGA POREKLA (YO-YO) GUMA NA KOLESU VOZILA TURŠKA ČEŠNJA VELIK TROPSKI PLAZILEC KITAJSKI DRŽAVNIK ZEDONG VRAGOLIJA NORV. PISATELJ (JONAS) ITAL. PESNIK (PIETRO) MOJZESOV BRAT VINORODNA RASTLINA NIKOLA TESLA INŽENIR (MED. KRATICA) EINSTEIN ALBERT SVOD NAD NAMI KRAJ PRI BITOLI V MAKEDONIJI FOTO KROMA NEM. TEDNIK ... SPIEGEL PODEŽELSKO NASELJE AMERIŠKI PISATELJ (GEORGE) NAŠ GLEDALIŠKI REŽISER (SERGEJ) NEKDANJA CARINARNA PREŠERNOVA PESEM GRŠKO-RIMSKI STARI VEK HLEV ZA ŽIVINO NA PAŠNIKIH INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM SHILLONG MESTO OB ADIŽI DIVJA MAČKA DELEŽ ODPLAČILA ŽLAHTNI PLIN AM. IGRALEC PACINO SODOBNIK KELTOV KRAVICA, TELIČEK KRILO RIMSKE LEGIJE MESTO PRI ANCONI DENIS DIDEROT AM. BOKSAR CASSIUS CLAY ARABSKI ŽREBEC NADA SPODNJI DEL POSODE SHAKESPEAROVA TRAGEDIJA ROMEO IN ... REKA KOZAKOV PRIPRAVA, STROJ ZA KAKO OPRAVILO no uro.«. SLOVARČEK - ADE = ameriški pisatelj • ASAM = indijska zvezna dr2ava * ASLAMA = turška češnja • LERA = kraj v Makedoniji • LIE = norveški pisatelj * MA = ameriški violončelist • XAVIER = italijanski novinar Jacobelli 1 4 Sobota, 28. junija 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it EUR02008 AusUia-Swilzerland Povprečnemu sojenju se ni izognil niti sodnik finala Roberto Rossetti Baldas ostaja prepričan, da je Van Nistelrooyjev zadetek neregularen - Premalo strogi do preostrih startov Nekdanji vrhunski sodnik Fabi-o Baldas v zadnjih letih komentira po raznih televizijskih oddajah delo njegovih naslednikov okoli po italijanskih igriščih. Žal materiala ima vsako leto na pretek, saj so možj e v črnem zlasti v Italiji stalno (in preveč) pod udarom. Tokrat smo se z njim pogovorili o sojenju na tekmah evropskega prvenstva, kjer je prišlo do nekaterih napak, a tudi do dogodkov, ki so precej razburili širšo javnost (med temi nedvomno izstopa dogodek na tekmi Nizozemska - Italija, ko Van Nistelrooyju niso razveljavili gola, čeprav je Panucci poškodovan ležal po tleh izven igrišča). Italijo je Španija izločila v četrtfinalu, na apeninskem polotoku pa se tolažijo s tem, da bo na nedeljskem finalu pravico delil 40-letni Roberto Rosetti iz Turina. Najprej bi vas vprašali, kako ocenite in interpretirate izbiro Ue-fe, da bo nedeljski finale sodil Roberto Rosetti, italijanski sodnik. Je to nagrada za celotno italijansko sodniško nogometno gibanje? »Izključujem, da bi bila to nagrada za celotno italijansko sodniško kategorijo, saj pri Uefi jim je sedma briga celotno gibanje neke države. Komisija izbere najbolj primerno osebo med sodniki evropskega prvenstva. Zelo pa me je presenetila njegova izbira, saj je že sodil na otvoritveni tekmi in v preteklosti je bilo praktično nemogoče, da bi sodila ista oseba na prvi in zadnji tekmi. Mislim, da so na koncu izbrali sodnika, ki je, recimo tako, naredil najmanj škode. Recimo da je izstopal v splošni sivini. Na splošno namreč nisem videl zelo dobrih sojenj. Verjetno je bil najboljši Čeh Michel, ki pa je verjetno drago plačal dogodek, ko je najprej izključil Kolodina, nato pa spremenil odločitev, ko je videl, da je stranski sodnik dvignil zastavico in mu sporočil, da je bila žoga že prej v avtu in torej prekršek se je dogodil, ko je bila igra že ustavljena. Poudarjam, slovaški sodnik je deloval povsem v skla- m NOGOMET PAOLO GREGORIC Navdušila me je ruska himna Novega predsednika Pomladi Paola Gregoriča je v polfinalu presenetila Turčija, četudi se ni uvrstila v finale. »Škoda, Turki so igrali zelo dobro, toda Nemci so pač zelo konkretni in in taktično zelo zrela ekipa.« Kaj pa druga polfinale? »Za Rusijo je bila že uvrstitev v polfinale zgodovinski dogodek. Proti Španiji očitno niso zdržali prevelikega pritiska. Navsezadnje je to normalno, saj so Rusi še mladi in nimajo velikih izkušenj.« Kako pa komentiraš Donadonijev odhod? »To kar je naredila federacija je precej nesramno. Donadonija bi morali potrditi še vsaj za prihodnje svetovno prvenstvo. Imel je precej težav, saj je zmanjkal glavni igralec Cannavaro. Lippi na SP v Nemčiji je imel le nekaj več sreče.« Katera himna na EP pa te je največ navdušila? »Prav gotovo ruska. Melodija je krasna. Rusi so kot mi Slovani in ob igranju te himne, hočeš nočeš nekaj občutiš.« Nedeljski finale bo sodil Italijan Roberto Rosetti, ki je že (ne povsem prepričljivo) sodil na otvoritveni tekmi med Švico in Turčijo. Mednarodni sodnik je postal leta 2003, po poklicu pa je kineziolog ansa du s pravilnikom, a verjetno je na odločitev Uefe ta dogodek vplival. Drugače bi skoraj gotovo finalno tekmo sodil on.« Kako pa vi gledate na afero Pa-nucci oziroma na gol Van Nistel-rooyja? Se vam zdi interpretacija dogodka umestna in pravična? S športnega in etičnega vidika morda ni najbolj razumljiva. »Po mojem mnenju je Uefa hotela na vsak način iz zagate, tako da je na samosvoj način interpretirala ODBOJKA FABIO TOMMASI Na Peči imamo veliki ekran Predsednik Soče Fabio Tommasi je na EP simpatiziral za Turčijo. »EP prvenstvu sem doslej sledil precej redno. Videl sem večino tekem in največ so me navdušili Turki. Igrali so dobro, borbeno in najboljši vtis so mi naredili, ko so v zadnjih minutah spreobrnili izid v svojo korist. V pol-finalu proti Nemčiji so igrali zelo dobro. Nemci pa so zelo izkušena ekipa in se niso pustili presenetiti.« Kdo je favorit v finalu? »Najbrž bodo to Nemci, ki so zelo dobro pripravljeni, čeprav njihova igra ni najlepša. Španci ponavadi zatajijo.« Ko ste organizirali odbojkarski turnir na Peči, ste upoštevali, da so tekme EP-ja? »Naše tekme so se pravzaprav križale s polfinali. Vseeno smo se dobro opremili in ob igrišče smo postavili veliki ekran.« Ali te je Italija razočarala? »Vedel sem, da se ne bodo uvrstili v finale. Vseeno sem pričakoval nekaj več. Delno so me razočarali.« dogodek. Po mojem Panuccija niso sploh smeli šteti, saj je bil poškodovan in se ni poskusil vrniti na igrišče. Opazil sem, da je kar nekaj mojih bivših kolegov, začenši z Agnolinom, izjavilo podobno. Ostajam prepričan, da gol ni bil regularen. Enostavno pri Uefi niso hoteli polemik, tako da so potegnili ven to zelo sporno interpretacijo.« Morda imajo sodniki vse preveč odgovornosti interpretirati določene situacije... KOŠARKA »Nedvomno. Zadnje čase je postalo pravilo o nedovoljenem položaju res zahtevno s številnimi interpretacijami. A dodati je treba, da le v Italiji se nad tem zelo diskutira in polemizira. Drugod po Evropi so sprejeli dejstvo, da je sodnik del igre in sodniške napake isto tako. V Italiji pa je pomanjkanje športne kulture vse hujše. Na tem evropskem prvenstvu smo videli ogromno tudi hudih napak, vključno z Rosettijem, ki na prvi tekmi ni dosodil očitne 11-me- OSTALI GABRIJEL ZAVADLAV Evropski prvak bo Nemčija KATJA MILIC Gabrijel Zavadlav iz Štandreža si je ogledal nekaj tekem evropskega nogometnega prvenstva. »Najbolj zanimiva in živahna je bila četrtfinalna tekma med Nemčijo in Portugalsko. Padlo je veliko golov, kar pet (3:2 za Nemčijo op. ur.). Nekatere tekme pa so bile zares dolgočasne,« je ocenil Zavadlav. Za koga boš navijal jutri? »Zmagala bo Nemčija.« Kako pa gledaš na Lippijevo vrnitev na klop Italije? »Pri italijanski reprezentanci ne bo večjih sprememb. Z Lippijem bodo igrali kot so to storili v zadnjih letih. Potrebna pa bi bila radikalna pomladitev.« Kje boš igral v prihodnji sezoni? »Letos sem igral pri članski ekipi Doma v promocijski ligi. V prihodnji sezoni bom ostal pri Domu.« Drugače si sledil dogodkom Juven-tine in Pro Gorizie? »Pravzaprav niti ne.« Si bil proti ali za združitev? »Nisem bil pristaš združitve, saj bi lahko s tem Juventina izginila.« so , zelo temperamentni Krasova namiznoteniška igralka Katja Milič, ki bo v kratkem postala mamica, je bila pred leti strastna nogometna na-vijačica. »Gledala sem skoraj vse tekme evropskega in svetovnega nogometnega prvenstva ter tudi ostale. Zaradi določenih epizod kot so divji navijači, premalo fair-playa in preplačani igralci, sem se nekoliko oddaljila od nogometa,« meni Katja, ki si je ogledala le zadnji del tekme med Italijo in Španijo. »Dobro sem vedela, da bodo po enajstmetrovkah zmagali Španci, saj se jim ne more vsakič spodrsniti.« Za koga pa boš navijala v finalu? »Nemci so bolj hladni, Španci pa bolj temperamentni, kar mi bolj odgovarja. Tudi jaz sem zelo temperamentna. Zmagala pa bo najbrž Španija. Nemci imajo Ballacka, ki nima sreče. Izgubil je že finale lige prvakov in še bi lahko naštevala. Žal mi je za Turke, ki so igrali res dobro.« Pa bo Katja v prihodnji sezoni igrala v A1-ligi? »Najbrž ne. Še ne vem, saj bom avgusta rodila. Mogoče bom v zadnjem delu sezone nastopila na državnem turnirju.« trovke v korist Švice. A kljub temu bo on sodil finale, kar pomeni, da tudi za sodniško komisijo so pač določene napake neizbežne.« Nekako ste že načel vprašanje o splošni oceni sojenja. Prišlo je do kar številnih napak... »Nedvomno. Bi rekel, da so bila sojenja dokaj povprečna. Videli smo nekaj hudih napak, ki so celo nerazumljive. Na primer dva nedosoje-na prekrška na polfinalu med Turčijo in Nemčijo: res ne razumem, kako sodnik ni dosodil prekrška, čeprav je bil v odličnem položaju in blizu kraja dogodka. Pričakoval sem si nekaj več od najboljših evropskih sodnikov.« Je po vašem mnenju še sprejemljivo, da ena sama oseba odloča o vsem na tako velikem igrišču in z 22 igralci? »Mislim, da je najbolj uresničljiv Platinijev predlog o dveh dodatnih sodnikih, eden za vsak kazenski prostor. Navsezadnje so najbolj odločilne sodniške napake tiste, ki zadevajo kazenski prostor.« Na tem EP-ju smo opazili, da so sodniki dosodili zelo malo prekrškov, opominov in izključitev. Italijani pa še vedno ne prebavijo razlike v sojenju med italijanskim prvenstvom in evropskimi tekmovanji... »Najbolj zanimivo je, da sami italijanski sodniki sodijo drugače v Italiji kot v Evropi. To pove že marsikaj. Popolnoma se strinjam z evropskim standardom. Treba prekinjati čim manj igro, saj je tako sama igra zanimivejša. Ob tem da manj žvižgaš in manj tvegaš, da grešiš. Vendar to ne pomeni, da hudih prekrškov ne kaznuješ z opomini. Niso kaznovali nekaj prekrškov, ki bi si zaslužili vsaj opomin. Ponavljam, tudi zaradi tega je splošna ocena o sojenju bolj negativna kot pozitivna. Žvižgati manj prekrškov nikakor ne pomeni puščati nekaznovane grobe preostre starte.« Iztok Furlanič alpenJ&T® Nogomet Napoved Nemčija - Španija 1:2 Napoved M. Cigui Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 29 Ostali Napoved Nemčija - Španija 1:2 Napoved A. Farneti Nemčija - Španija 2:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 29 Košarka Napoved Nemčija - Španija 2:0 Napoved P.lisjak Nemčija - Španija 1:1 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 27 Odbojka Napoved Nemčija - Španija 2:0 Napoved F.Starec Nemčija - Španija 1:2 DNEVNI IZID 0 SKUPNO 24 LEGENDA: Vsak pravilno napovedan izid (po 90 oz.120 min.) velja tri točke, eno točko pa velja pravilna napoved zmagovalca oziroma neodločenega izida EP V NOGOMETU Sobota, 28. junija 2008 21 pred finalom - Nemci so imeli srečo z žrebom HALO EP! Obveljala je tradicija ekip, ki so vajene na velik pritisk Ko se je igralo zares, sta Turčija in zlasti Rusija odpovedali - V finalu Španci brez Ville Nemci (na sliki Lahm in Schweinsteiger) pokažejo največ, ko so pod hudim pritiskom Tokrat je na evropskem prvenstvu obveljala tradicija. Po zelo presenetljivi zmagi Grčije pred štirimi leti so nekateri pričakovali, drugi po tihem upali, da bi znova prišlo do takega razpleta. V resnici so se tako Turki kot Rusi ustavili na pragu finala. Na obeh polfinalnih tekmah je obveljala tradicija, čeprav je bilo med dvobojema Nemčija - Turčija in Španija - Rusija nekaj razlik. Najbrž si je veliko priložnost zapravila Turčija, čeprav je na tekmi proti Nemčiji nastopala z res zdesetkano postavo. Terim je tudi tokrat odlično pripravil svoje moštvo, a Turkom je sreča obrnila hrbet. Vprašanje, na katero je dati umesten odgovor zelo težko, se glasi: kako in zakaj se je Nemčija sploh skupina A skupina B IZIDI Švica - Češka 0:1, Portugalska - Turčija 2:0; Češka - Portugalska 1:3, Švica - Turčija 1:2, Švica - Portugalska 2:0, Turčija - Češka 3:2 KONČNA LESTVICA Portugalska 3 2 0 1 5:3 6 Turčija 3 2 0 1 5:5 6 Češka 3 1 0 2 4:6 3 Švica 3 1 0 2 3:3 3 Portugalska in Turčija v četrtfinalu skupina C IZIDI Romunija - Francija 0:0, Nizozemska - Italija 3:0, Italija - Romunija 1:1, Nizozemska -Francija 4:1; Nizozemska - Romunija 2:0, Francija - Italija 0:2 KONČNA LESTVICA Nizozemska 3 3 0 0 9:1 9 Italija 3 1 1 1 3:4 4 Romunija 3 0 2 1 1:3 2 Francija 3 0 1 2 1:6 1 Nizozemska in Italija v četrtfinalu IZIDI Avstrija - Hrvaška 0:1, Nemčija - Poljska 2:0, Hrvaška - Nemčija 2:1, Avstrija - Poljska 1:1, Poljska - Hrvaška 0:1, Avstrija - Nemčija 0:1 KONČNA LESTVICA Hrvaška 3 3 0 0 4:1 9 Nemčija 3 2 0 1 4:2 6 Avstrija 3 0 1 2 1:3 1 Poljska 3 0 1 2 1:4 1 Hrvaška in Nemčija v četrtfinalu skupina D IZIDI Španija - Rusija 4:1, Grčija - Švedska 0:2, Švedska - Španija 1:2, Grčija - Rusija 0:1, Grčija - Španija 1:2, Rusija - Švedska 2:0 KONČNA LESTVICA Španija 3 3 0 0 8:3 9 Rusija 3 2 0 1 4:4 6 Švedska 3 1 0 2 3:4 3 Grčija 3 0 0 3 1:5 0 Španija in Rusija v četrtfinalu Četrtfinale - 19. junija: Portugalska - Nemčija 2:3. 20. junija: Hrvaška - Turčija 2:4 po 11-metrovkah (1:1). 21. junija: Nizozemska - Rusija 1:3 po podaljških (1:1). 22. junija: Španija - Italija 4:2 po podaljških (0:0). Polfinale - Nemčija - Turčija 3:2; Rusija - Španija 0:3. Finale - Jutri - 20.45 na Dunaju: Nemčija -Španija. prebila do finala? Poskušali bomo na vprašanje odgovoriti. Gotovo so imeli Nemci srečo z žrebom, saj so naleteli na edino skupino, kjer je bila razlika med dvema boljšima in dvema slabšima ekipama, ogromna. Pravi prepad. Na edinem zahtevnejšem nastopu proti Hrvaški je Nemčija doživela pravo blamažo. V četrtfinalu so Nemci dobro igrali zgolj pol ure in so izkoristili črn dan Portugalcev, ki so znova zatajili ob nepravem času. Ne gre pa pozabiti, daje bil odločilen za zmago v četrtfinalu neregularen Ballackov gol. Nemci so se nato lahko veselili neverjetne izločitve Hrvaške proti Turčiji, ki je vsekakor veliko bolj »naivna« ekipa. In prav naivne napake so bile za Turke usodne. Torej je odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje velika mera sreče in, še bolj, prava menta-liteta. Enostavno so Nemci vajeni na odločilne nastope, ko je lepa igra stranskega pomena, saj sta odločilni učinkovitost in navada igranja tekem »za preživetje«. Pritisk nekoga uniči, drugim pa koristi in jih motivira. Obratno je Španija povsem zasluženo v finalu: prepričljivo je odpravila vse tekmece v skupini, nadigrala - čeprav je zmagala le po 11-metrovkah - Italijo v četrtfinalu (bo možna končna zmaga Španije na EP-ju morda povzročila spremembo ocene o Donadoniju in Italiji?) in se pohodila po Rusiji v polfinalu. Slednja je drago plačala ne- izkušenost svojih mož. Kljub Hiddinkovim poskusom, da bi razbremenil svoje igralce, je komaj omenjeni pritisk uničujoče deloval, saj sta bila svežina in navdušenje odločilna faktorja za uspehe »zbornaje komande«. Jutrišnji dunajski finale pa je že izgubil gotovega protagonista. Španci bodo namreč finale evropskega prvenstva proti Nemčiji igrali brez Davida Ville, najboljšega strelca dosedanjega dela tekmovanja. Po pregledu 26-letnega napadalca Valencie so odkrili, da gre za kar resno poškodbo mišice. Villo je zaradi poškodbe že v 34. minuti četrtkove polfinalne tekme z Rusi zamenjal Cesc Fabregas, ki je, resnici na ljubo, odločilno prispeval k gladki zmagi Španije. Zgodovinski zadetek Hernandeza Španski reprezentant Xavi Hernandez je na polfinalni tekmi z Rusijo (0:3) v 50. minuti dosegel petstoti gol v zgodovini zaključnih turnirjev evropskih prvenstvih v nogometu. Osemindvajsetletni igralec Barcelone je s prvim zadetkom tlakoval pot svoje ekipe v nedeljski finale z Nemčijo. Druga polfi-nalna tekma je bila 203. tekma v zgodovini EP. Med tistimi, ki so dosegli jubilejne zadetke, je tudi nekdanji slovenski kapetan in najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov Zlatko Zahovič, ki je tristoti gol v zgodovini EP zabil 18. junija leta 2000, ko je Slovenija izgubila s Španijo z 1:2. Prvi zadetek na EP je dosegel Milan Galic za reprezentanco nekdanje Jugoslavije 6. julija leta 1960 na tekmi s Francijo (5:4). Thuramu odkrili težave s srcem Prestop dolgoletnega francoskega reprezentančnega branilca Liliana Thurama iz Barcelone v Paris St. Germain je propadel, saj so na zdravniškem pregledu pri 36-let-nemu nogometaši odkrili težave s srcem. »Popolnoma sem presenečen. Po dodatnih preiskavah bom vedel, če bom sploh lahko nadaljeval kariero,« je dejal pretreseni Thuram. Trener PSG Paul Le Guen vseeno upa, da bo Thuram vendarle postal član njegove ekipe. Statistika na nemški strani Pred finalno tekmo EP med Nemčijo in Španijo je čas za pregled različnih statističnih podatkov. Nemška ekipa ima več uspeha od Špancev v medsebojnih tekem. Doslej sta reprezentanci odigrali 19 srečanj, osem jih je dobila Nemčija, šest se jih je končalo brez zmagovalca, pet zmag pa je vknjižila Španija. Toda zadnji dvoboj je dobila Španija, ki je 12. marca leta 2003 na Mallorci zmagala s 3:1. Bilanca na zaključnih turnirjih EP pa je izenačena na 1:1 v zmagah. Nemčija je leta 1984 v predtek-movanju v Parizu s Španci izgubila z 0:1 in izpadla, štiri leta pozneje pa je v Munchnu v predtekmovanju zmagala z 2:0 in se uvrstila v nadaljevanje. Zahvala ruskega predsednika Ruski predsednik Dmitrij Medvedev je v posebni brzojavki čestital nogometni reprezentanci svoje države, trenerju Guusu Hiddinku iz Nizozemske ter njegovemu štabu za izjemne predstave na letošnjem EP. »Lahko smo gledali izjemno lep nogomet in se veselili zmag. Na to smo dolgo čakali,« je sporočil predsednik in dodal, da upa, da je to šele začetek »svetle prihodnosti ruskega nogometa«. košarka - Na naboru poklicne severnoameriške lige NBA Gallinarija izžvižgali v New Yorku Navijači ekipe New York Knicks z najetjem Italijana niso bili zadovoljni - Slovenec Goran Dragic bo igral za Phoenix Suns NEW YORK - Gorana Dragica, 22-letnega slovenskega košarkarskega reprezentanta, ki je v prejšnji sezoni igral za Union Olimpijo, je v New Yorku na naboru severnoameriške lige NBA kot 45. izbralo moštvo San Antonio Spurs, ki pa ga je nato zamenjalo in poslalo v ekipo Phoenix Suns. Ekipa Phonixa je v prvem krogu nabora namesto Dragica kot 15. izbrala krilnega centra Robina Lopeza iz univerze Stanford. Za slovenskega branilca se je nato odločilo moštvo San Antonio Spurs in ga zamenjalo za 48. nabor Malika Hairstona, branilca univerze Oregon, ter nekaj dodatnega denarja. Ljubljančan Dragic se je pred časom v Phoenixu tudi preizkusil na po-seb nem tre nin gu. Pr vi izbor na bora, ki ga je ime la ekipa Chicago Bulls, je bil pričakovano branilec univerze Memphis Tigers Derrick Rose, ki je bil sicer rojen v Chicagu, kjer je napravil tudi prve košarkarske korake. »Vedno sem si želel, da bi bil prvi izbran na naboru, in te sanje so se mi uresničile,« je dejal Rose. Michaela Beasleyja je kot drugega izbral Miami, OJ Mayoa pa kot naslednjega Minnesota. Četrti izbor je imel Seattle, ki se je odlo čil za Rus sel -la Wes tbrooka, Mem phis kot peti pa za Kevina Love a. Italijan Danilo Gallinari, 2,10 metra visoki prvi strelec in drugi skakalec lan ske sezo ne v eki pi Ar ma ni Jeans Milano, je bil izbran kot prvi Ev- Goran Dragic je visok 190 cm. Njegov rekord na uradnih tekmah je 49 točk (33. na večni lestvici). Za idola pa ima Predraga Danilovica ansa ropejec. Zanj so se kot šesti odločili pri moštvu New York Knicks, kar je pri gostiteljih nabora povzročilo pravi koncert žvižgov. Protesti se niso polegli niti tedaj, ko so z 19-letnim košarkarjem na odru opravili pogovor. »Pomagal bom ekipi k zmagam. New York je najlepše mesto na svetu,« je skušal pomiriti strasti sicer vidno pretresen Gallinari. »Bolj bi bil zaskrbljen, če bi navijači žvižgali tudi v sezoni, ki prihaja, vendar sem prepričan, da se to ne bo zgo di lo,« je me nil tre -ner Knicksov Mike D Antoni, ki je bil v svoji igralski karieri v Italiji soigralec Gallinarijevega očeta Vittoria. košarka Brumnovi varovanci v polfinalu BERLIN - Slovenska reprezentanca je na evropskem prvenstvu gluhih v košarki v nemškem Bam-bergu v četrtfinalni tekmi visoko premagala Nemčijo s 75:58 in se uvrstila v polfinale, kjer se bo pomerila z Ukrajino. Miha Zupan je 17 točkam dodal 16 skokov, Saša Lukic je zadel 31 točk, Jakofčič 7, Makuc 6, Peric 5, Rankovič 4, Drekonja 3 Starc pa 2. Našega naj bolj šega strelca Saša Lukiča je trener Brumen potegnil iz igre in ga držal na klopi do polčasa. Ekipi sta v prvem delu prikazali dobro obrambo, v kateri je izstopal s svojimi skoki Zupan, za katerega se zelo zanimajo Izraelci, ki bi ga radi videli v Tel Avivu. Ob polčasu je Slovenija vodila z 28:25. Z močno obrambo, hitrim prenosom žoge in številnimi koši iz prodorov ter metov za tri točke je razlika v korist Slovenije začela naraščati. Ko je dosegla 25 točk je trener Brumen potegnil najboljše igralce na klop in dal priložnost tudi drugim igralcem. PRIJATELJSKA TEKMA: Slovenija - Hrvaška 66:70. tenis Prva nosilka Ana Ivanovic že izpadla WIMBLEDON - Povsem nepričakovano je iz boja za naslov izpadla prva nosilka Srbkinja Ana Ivanovic, ki je morala priznati premoč 133. igralki sveta, Kitajki Jie Zheng. Ivanoviceva je klonila s 6:1 in 6:4. Na moškem turnirju pa ni bilo presenečenj: Švicar Federe - r je v tretjem krogu finala pokazal odlično predstavo in premagal Francoza Marca Gicquela s 6:3, 6:3 in 6:1. Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je izpadla še v konkurenci dvojic. STONER PRVI - Svetovni prvak, Avstralec Casey Stoner (Ducati), bo kot najhitrejši iz včerajšnjih kvalifikacij današnjo dirko za VN Nizozemske v Assnu začel s prvega startnega mesta. V razredu motoGP (ob 14.00 po Italia1) bo z drugega mesta začel Španec Pedrosa (Honda), s tretjega pa skupno vodilni, Valentino Rossi (Yamaha). V četrtlitrskem razredu si je »pole position« privozil Španec Bautista (Aprilia), v razredu do 125 kubičnih centimetrov pa Corsi (Aprilia). DI NATALE - Napadalec Antonio di Natale bo še naprej soigralec slovenskega vratarja Samirja Handanovica pri Udineseju. Hitronogi nogometaš, ki bo oktobra dopolnil 31 let, je s klubom iz Vidma pogodbo podaljšal do leta 2013. HOKEJ INLINE - Slovenska reprezentanca je na SP v Bratislavi osvojila končno 7. mesto. V zadnji tekmi so z 9:2 premagali Avstrijo. 22 Sobota, 28. junija 2008 ŠPORT / odbojka - Prihodnji teden dve srečanji World League 2008 V Trstu bo z »azzurri« igral tudi Loris Mania Proti Južni Koreji v petek, 4. julija, ob 19.00 in v soboto, 5. julija, ob 20.00 - Vsak mlad gledalec bo prejel majčko Furlanija Julijska krajina bo že šestič gostila tekme svetovne odbojkarske lige, četrtič zapored pa si bomo lahko srečanja ogledali v Trstu. Italijanska odbojkarska reprezentanca se bo v petek 4. julija (ob 19.00) in v soboto 5. julija (ob 20.00) pomerila z Južno Korejo. Z »azzurri« bo nastopil tudi naš libero Loris Mania, kot nam je sam potrdil, Anastasi pa je namesto Birarellija in Paparonija vpoklical Bovolento in Zlatano-va. »Gostovanje dveh tekem svetovne lige je uvod in obenem generalka za odbojkarska dogodka, ki jih bo naša dežela organizirala v naslednjih dveh letih. Naslednje leto bo steka trofeja dežel, najprestižnejši mladinski turnir, v Latisani in Lignanu, leta 2010 pa bo Trst gostil eno fazo svetovnega prvenstva,« je orisal predsednik deželne odbojkarske zveze Renzo Cecot na včerajšnji predstavitvi obeh tekem svetovne lige v dvorani občinskega odbora. Cecot je dodal, da bodo v Rimu čez mesec dni izžrebali kvalifikacijske skupine svetovnega prvenstva in določili, katero fazo bo gostil Trst: »Padla bo odločitev, ali bomo v našem mestu gostili prvo fazo, torej kvalifikacijsko skupino s štirimi ekipami, ali drugo fazo z dvema skupinama po tri ekipe,« je zaključil Cecot. Na predstavitvi so bili prisotni še podžupan Paris Lippi, predsednik pokrajinskega CONI-ja Stelio Borri, deželni predsednik CONI-ja Emilio Felluga in predsednik pokrajinske zveze Giorgio Tirel. »Azzurri« bodo v Trstu od torka dalje: izmenično bodo trenirali zjutraj ali popoldne (reprezentančni štab še ni sporočil, ali bodo treningi z odprtimi vrati) v tržaški športni palači. Deželna odbojkarska zveza bo naslednji teden v okviru tekem svetovne lige priredila še posvet o lokalnem odbojkarskem gibanju, na katerem bo najbrž prisoten tudi selektor Anastasi. Vstopnice so v predprodaji v Ticket pointu (na Korzu): 7 evrov stanejo vstopnice za neoštevilčena mesta, 12 evrov za oštevilčena. Abonma za obe tekmi stane 9 (za neoštevilčena mesta) oziroma 15 evrov (za oštevilčena); vsakih deset vstopnic prejme skupina eno zastonj. Ogled tekme za otroke, ki imajo manj kot 12. let, v spremstvu staršev je brezplačen. Vstopnice bodo na voljo tudi v blagajnah tržaške športne palače. Mladim gledalcem bodo na tekmi delili brezplačno majice z italijanskim napisom: »Odbojka ljubi Trst. Postani odbojkar tudi ti!«. Predsednik pokrajinske odbojkarske zveze Tirel je pojasnil, da želi zveza s to pobudo navdušiti čim več otrok, da bi se leti približali tržaškim odbojkarskim klubom. (V.S.) Ta teden je Loris Mania na zasluženem počitku: »Ta teden sem popolnoma izklopil z odbojko. Kljub temu pa sem dva dni vzdrževal kondicijo v telovadnici,« je priznal Loris, ki smo ga včeraj poklicali. Po Koreji ga čaka gostovanje v Rusiji rolkanje - Prva etapa svetovnega pokala Mateja Bogatec obdržala prvo mesto Na 5-kilometrski preizkušnji v strmino je osvojila 11. mesto FROSINONE - Mladinina rolkarica Mateja Bogatec je tudi po drugi preizkušnji prve etape svetovnega FIS pokala obdržala prvo mesto na skupni razvrstitvi. Včeraj je v Pigliu pri Frosenoneju na 5 kilometrov dolgi preizkušnji v strmino v klasični tehniki osvojila 11. mesto in osvojila 24 točk, tako da ima skupno po zmagi v šprintu 124 točk. Drugi sta italijanski reprezentantki teka na smučeh, Arianna Follin in Karin Morder (100 točk), ki le priložnostno tekmujeta med rolkarji (udeležujejo se le nekaterih tekem v Italiji), tretja je Rusinja Vedeneeva (95 točk). Na tehnično zahtevni progi s štiriki-lometrsko strmino in kilometrom ravnine so včeraj vospredje stopile italijanske repre-zentantke teka na smučeh. Zmago je slavila Arianna Follis, kije bila letos najuspešnej- ša italijanska tekmovalka v teku na smučeh, druga je bila Langa Marianna, tretja pa Antonella Confrontola. Za profesionalkami se je na zelo dobro 11. mesto uvrstila kriška tekmovalka Mateja Bogatec: »Zelo sem zadovoljna nad svojim nastopom. Še ne verjamem, da sem premagala reprezentantko teka na smučeh Magdo Genuin, ki je bila letos druga najboljša tekačica na smučeh v italijanski izbrani vrsti,« je povedala Mateja po včerajšnji preizkušnji. Kriška tekmovalka, ki je v sredo zmagala v šprintu, je čez cilj pri-vozila dvajset sekund pred Anno Rosa (v šprintu je bila druga). Tudi včerajšnjo preizkušnjo je spremljala soparna vročina: namerili so kar 35 stopinj Celzija. Danes čaka dekleta daljša 10 kilometrska preizkušnja v prostem slogu s skupinskim štartom. atletika - Tekaška preizkušnja CorriTrieste Tržačan Michele Gamba se poslavlja V petek, 4. julija bo v tržaškem središču v večernih urah stekla že šesta izvedba tekaškega tekmovanja CorriTrieste, ki spada v sklop tekmovanj Sport&Beauty Run Challenge 2008. Glavni protagonist tekaškega praznika, na katerem se bodo preizkusili amaterji in tekmovalci, bo Tržačan Michele Gamba, ki se bo v petek uradno poslovil od tekmovanj. 36-letni tekač z eritrejskimi koreninami bo uspešno kariero zaključil s tekom na krajši kilometrski progi skupaj s tekači mladinskih kategorij. Gamba je v svoji športni karieri osvojil tri državne naslove (v krosu, na 5.000 m in v polmaratonu), leta 2002je bil deseti na evropskem prvenstvu na 5.000 m, leta 1996 pa je osvojil svetovni ekipni naslov v polmaratonu: »Kariere ne zaključujem zaradi fizičnih težav, ampak predvsem, ker nimam več prave motivacije in se ob teku ne zabavam več,« je bil odkrit Gamba na včerajšnji predstavitvi tržaškega tekaškega praznika. »Sedaj treniram mlade tekače v Rimu pri klubu Fiamme gialle in sem ambasador Nike v FJK in Venetu,« je še dodal Gamba. Proga teka Corri Trieste bo tekla od Velikega trga, po trgu Verdi, Borznem trgu, Korzu, ulici Tea- Michele Gamba kroma tro Romano, prek ulice Pozzo del Mare spet na Veliki trg. Najprej bodo nastopile mladinske kategorije s štartom ob 20.00, ki bodo opravile en krog (1.000 m). Člani in veterani bodo pretekli 5.000 m, torej pet krogov: začetek tekmovanj po skupinah bo predvidoma ob 20.15. Zadnja preizkušnja (predvidoma ob 21.15) pa bo namenjena Top Runner-jem, torej profesionalcem. Prisoten bo Gia-como Leone, zmagovalec maratona v New Yorku leta 1996, Migidio Bourifa (dosegel najboljši letošnji čas v maratonu in rekorder tržaškega maratona) ter Ruggero Pertile, ki bo nastopil tudi v Pekingu. jadranje Na Beletti Sailing Race tudi član Čupe Danes se bo pred nabrežjem v bližini Velikega trga začela jadralna preizkušnja Beletti Sailing Race, regata v stilu ameriškega pokala. Štiri mlade posadke, ki so sestavljene izključno z jadralci pod 25. le tom sta ros ti, se bodo pome -rile v atraktivnih medsebojnih dvobojih: najboljši dve se bosta jutri srečali še v finalu. Jadralci bodo tekmovali na jadrnicah tipa »formula 660«, ki so dolge 6,6 m, hitrejše so pri manjši jakosti vetra. V moški konkurenci so dovoljeni krmar in dva jadralca, v ženski pa krmar in tri jadralke. Lani je v Trstu slavila zmago Čupina posadka s krmarjem Alessiom Spadonijem, Maxom Aicardijem in Jašem Far-nettijem. Letos bo prisoten samo Alessio Spadoni. Zmagovalna posadka bo prejela prestižno študijsko nagrado na Bmw Match Race Academy, ki predvideva treniranje s trenerji posadk Pokala Amerike. □ Obvestila atletika Lovili bodo zadnjo vstopnico za OI in osebne rekorde V nedeljo bo na atletskem stadionu Fabretto na goriških Rojcah potekala triindvajseta izvedba Memoriala Bruno Marchi. Priložnost bodo obenem izkoristili za obeleževanje 140. obletnice delovanja društva Unione Ginnastica Gorizia (UGG). Tekmovanje v organizaciji društva Atletica Gorizia ter UGG-ja se bo danes začelo ob 15.30. Nastopajoči športniki in športnice iz Furla-nije-Julijske krajine, Veneta, Južne Tirolske, Lombardije, Emilie Romagne, Koroške, Slovenije in Hrvaške bodo tekmovali v sprin-tu na 100 in 400 metrov, v teku na 1.500 metrov ter v teku čez ovire, metu kopja, metu diska, troskoku, skoku v višino in v štafeti. Zmagovalci tekem bodo obdarjeni s pokalom in denarno nagrado. Kot zanimivost naj omenimo, da bo v troskoku nastopil tudi Paolo Camossi, ki bo lovil zadnjo vozovnico za olimpijske igre v Pekingu. Ob Camossiju bo uvrstitev v olimpijsko odpravo naskakova-la tudi Nikolina Horvat iz Zagreba, in sicer v teku na 400 metrov. Predsednik društva Atletica Gorizia Bruno Leon je na nedavni predstavitvi memoriala izpostavil še dva mlada perspektivna športnika iz Goriške, ki dosegata uspehe na državni ravni. To sta Lorenzo Biaggi, ki bo na goriškem atletskem mitingu poskušal izboljšati osebni rekord v skoku v višino (215 cm), in Mohamed Mo-uavia, ki je med boljšimi v Italiji v teku na 800 metrov in v teku na 1.500 metrov. Odbornik za šport pri goriški občini Sergio Cos-ma je na predstavitvi še dodal, da naj bi se obnovitvena dela na stadionu Fabretto začela že septembra letos, tako da bi ga lahko odprli pomladi prihodnjega leta. V načrtu je tudi ureditev tekalne steze z značilnostmi, ki jih bo imela proga na pekinški olim-pijadi. S to potezo želita občina Gorica in društvo Atletica Gorizia spodbuditi rast te atletske zvrsti na Goriškem. (av) ODBOJKA Turnir ŠZ Soča: nocoj finale Znana sta finalista odbojkarskega turnirja na Peči, ki v okviru občinskih Junijskih večerov organizira ŠZ Soča. V prvem polfinalu je Sloga z 2:0 (12,17) premagala Sočo, v drugem pa je bil Fincan-tieri prav tako z 2:0 (15,16) boljši od Prvačine. Danes: 19.00 za 3. mesto Soča -Prvačina, sledi Sloga - Fincantieri. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik danes ob 20.30, na društvenem sedežu v Sesljan-skem zalivu. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GA-JAna Padričah organizira v mesecu juliju tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila na tel. št. 389/8003486 (Mara). AŠZ JADRAN sklicuje v ponedeljek, 30. junija 2008, redni občni zbor ob 20.30 v prvem sklicanju in v torek, 8. julija 2008, v drugem sklicanju ob 20.30 v prostorih SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1. AŠD SOKOL sklicuje v petek, 11. julija 2008 redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Igo Gruden, Nabrežina 89 . Dnevni red:1. otvoritev občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva, 2. poročilo predsednika, 3. blagajniško poročilo in odobritev obračuna za leto 2007 in proračuna za leto 2008, 4. razprava o predsedniškem in blagajniškem porocilu, 5. poročilo predsednika nadzornega odbora in razrešnica, 6. pozdravi gostov, 7. volitve novega odbora, 8. razno. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celoteden-ski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 23. do 27 junija od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 21. do 25 julija, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1) 20., 21., 22., 28. in 29. junija; 2) 4., 5., 6., 12. in 13. julija; 3) 18., 19., 20., 26. in 27. julija. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. V juliju so možne individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel/fax: 040-299858 ali e-mail: info@yccupa.org ter na spletni strani: www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni prevoz Opčine-LJ-Opčine za ogled nastopov na Evropskem pokalu Cheerleadinga, ki bo 5. in 6. julija v hali Tivoli. Vabimo člane, prijatelje in simpatizerje naj se čimprej javijo na tel.št. 349-7597763 (Nastja) ali na info@cheerdancemillenium.com AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »Poletni intenzivni plesni teden« za otroke od letnika 1998 do letnika 2004 v telovadnici pri Banih v dveh terminih: od 25. do 29. avgusta ter od 1. do 5. septembra. Vpis in info na tel.št. 040226332 ali na info@cheerdancemille-nium.com. KOŠARSKARSKI KLUB BOR vabi starše, da čimprej vpišejo svoje otroke na košarkarski kamp, ki bo od 24. do 31. avgusta v Gorenju. Za vse informacije sta na razpolago Stojan Corbatti 3391788940 in Robi Jakomin 338-3764446. tenis Na Padričah na turnirju U12 tudi dve gajevki Danes se bo na Padričah na igriščih RC Triestino začel mednarodni teniški turnir U12, na katerem bodo sodelovali mladi perspektivni igralci v moški in ženski konkurenci. Na prestižnem turnirju Mesta Trst bosta ob igralcih in igralkah iz različnih evropskih držav, iz Kanade in južne Afrike nastopili tudi dve gajevki, 12-letna Nico-letta Furlan in 11-letna Petra Corbo, ki nastopa na uradnih turnirjih šele prvo leto. Na glavnem turnirju, ki se bo začel v torek, 1. julija, je že uvrščenih 28 igralcev in 28 igralk, pravico do nastopa pa bo prejelo še osem igralcev (4 v moški in 4 v ženski konkurenci). Na kvalifikacijskem turnirju, ki se bo začel danes in se zaključil v ponedeljek 30. junija, bo sodelovalo kar 220 mladih tekmovalcev. Glavnina dvobojev bo stekla na igriščih TC Triestino na Padričah, nekaj dvobojev kvalifikacijskega dela turnirja pa bodo gostila teniška igrišča na Opčinah in igrišča padriško-gropajske Gaje na Padričah. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 26. junija 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.00 Kocka (otroška oddaja) 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: La famiglia Pellet 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.20 Aktualno: Settegiorni 10.10 Vremenska napoved 10.15 Nan.: Un ciclone in convento 11.45 Aktualno: Pongo & Peggy... gli ani- mali del cuore 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Koncert 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 20.00 Dnevnik 20.35 Variete: Supervarieta 21.30 Film: Tutto puo succedere (kom, ZDA, '03, r. N. Meyers, i. Jack Nicholson) 23.45 Nočni dnevnik 23.50 Šport: Notti Europee 0.45 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.40 6.50 7.00 8.00 8.20 9.05 10.00 10.30 10.35 11.15 13.00 13.25 14.05 15.30 16.10 16.30 17.10 18.00 18.10 19.50 20.25 20.30 21.05 22.30 23.30 23.30 0.15 Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Il mare di notte Nan.: Girlfriends 9.00 Dnevnik Nan.: Joey Random Aktualno: Sulla via di Damasco Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Quello che Aktualno: Nati in Italia Dnevnik Šport: Evropski Dribbling Film: Tuck everlasting - Vivere per sempre (fant, ZDA, '03, r. J. Russel, i. W. Hurt) Nan.: Hidden Palms Nan.: Una banda allo sbando Nan.: Streghe Nan.: Le cose che amo di te Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Žrebanje lota Dnevnik Film: Jane Doe - Furto al museo (krim, ZDA, '07, r-i. L. Thompson, i. J. Penny) Nan.: The 4.400 Nočni dnevnik Dok.: Dossier Storie Aktualno: Dnevnik - Mizar Rai Tre 7.00 Aktualno: Art news 8.00 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli 8.30 Aktualno: Explora Science Now! La storia dei Contenuti 9.00 Film: L'amore nasce a Roma (kom, It, '58, r. M. Amendola, i. C. Villa) 10.30 Risanke 11.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 11.45 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.35 Šport: Sabato sport 17.15 Šport: Atletika 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Šport: EP v nogometu - Euro sera 20.25 Variete: Blob 20.35 Film: Windtalkers (vojaški, ZDA, '02, r. J. Woo, i. Nicolas Cage) 22.55 Deželni dnevnik 23.15 Dok.: Blu notte - Misteri italiani Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Vita da strega NAN: La villa dei misteri Nan.. I misteri di Cascina Vianello 14.50 Dnevnik in prometne vesti Nan.: Doc Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Suor Therese Nan.: Psych Dokumentarec: Killer solitari Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Nan.: Criminal Intent Film: Legame di sangue (tril, ZDA, '94, r. J. Lemmo, i. L. Fiorentino) Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.50 10.50 13.00 13.40 14.40 16.40 17.40 20.00 20.30 21.10 23.30 0.00 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Dok.: In mare aperto Nan.: Circle of Life Film: Un sogno ad occhi aperti (kom, VB, '03, r. P. Morrison, i. S. Smith) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Everwood Nan.: Anni '50 Nan.: Nati ieri Film: Matrimonio impossibile (kom, ZDA, '03, r. A. Fleming, i. M. Douglas) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Variete: La Corrida - Dilettanti allo sbaraglio - Il meglio e il peg-gio(vodi Gerry Scotti) Aktualno: Nonsolomoda 25... Nan.: Ally McBeal O Italia 1 6.25 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 10.45 Motociklizem: VN Nizozemske (125cc) 12.00 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.15 Motociklizem: VN Nizozemske (250cc) 14.00 Motociklizem: VN Nizozemske (MotoGp) 15.00 Šport: Grand Prix 16.00 Film: Eddie e la gara di cucina (kom, ZDA, '03, r. P. Hoen, i. T. Ball) 18.00 Nan.: A casa di Fran 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Belli dentro 20.05 Nan.: Love Bugs 20.30 Film: Il signore degli anelli - La compagnia dell'anello (fant, ZDA/Nova Zelandija, '01, r. P. Jackson, i. E. Wood) 0.30 Dnevnik - Studio sport 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.00, 1.30 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 10.30 Nan.: Le avventure di Pinocchio 12.05 Musa Tv 12.55 Proza: L'Inferno 13.30 Aktualno: Viva le vacanze 13.50 Aktualno: Mosaico 14.20 Lavoro donna 15.35 Dokumentarec o naravi 19.05 Aktualno: Musica, che passione! 20.00 Aktualno: Campagna amica 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Lo gnomo e il poliziotto (kom, '89, r. S. Wilson) 22.35 Aktualno: Eventi in Provincia 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Glasba: Voci dal ghetto LA 6.00 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 15.55 17.05 18.00 20.00 20.30 21.10 23.00 0.55 1.20 La 7 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Nan.: Get Smart Film: Nemici... per la pelle (kom, It/Fr, '68, r. D. de La Pateliere Dnevnik in športne vesti Nan.: In tribunale con Lynn Film: Risate all'italiana (kom, It, '64, i. Toto, W. Chiari) Motocikliyem: SP Superbike Dok.: Extreme Engeering Film: Una bionda sotto scorta (kom, YDA, /93, r. D. Hopper, i. T. Berenger) Dnevnik Nan.: Doctor*ologz Nan.: L'ispettore Barnaby Film: Go Now (dram, VB, '95, r. M. Winterbotton, i. R. Carlyle) Nočni dnevnik Aktualno: M.O.D.A. (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Lutkovno igrana nan.: Bine 7.45 Iz popotne torbe (pon.) 8.05 Pod klobukom (pon.) 8.50 Risana nan.: Smrkci 9.15 Kino Kekec: Otroci iz hrupne vasi (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 13.50 Film: Veliki diktator 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare, sledi Sobotno popoldne 17.25 Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 20.00 21.25, 22.35, 0.25 50 let televizije 20.55 Poletna potepanja (oddaja o turizmu) 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 23.35 Nad.: Deadwood 0.50 Dnevnik (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 9.00 Skozi čas 9.15 50 let televizije 9.40 Vroči stol (pon.) 11.10 Doma pri: Darji Švajger (pon.) 11.55 Igrano-dok. nan.: Afna Friki: Asto-nomija 12.20 Dok.: serija: Pustolovka 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.00 Konjeništvo. mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir 16.30 Oddaja za razgibano življenje: Zdaj! (pon.) 16.55 Mednarodni letalski miting (Maribor) 18.00 Koncert: Fortuna - Vladarica sveta 19.00 Dok. odd.: Kraljica v Kambodži 19.45 Kronika Lenta 20.00 Tri zvezde na Dunaju 21.30 Oddaja o modi: Bleščica 22.00 Slovenski magazin 22.25 Sobotno popoldne 0.40 Nad.: Anna Pihl Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.40 20.10 20.40 21.15 22.15 0.10 0.55 10.30 11.00 17.00 18.00 18.45 19.15 19.45 19.55 20.00 20.15 20.30 21.00 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Avtomobilizem Globus Vesolje je... Fuori servizio (glasbena oddaja) Brez meje (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.40 Vsedanes - TV dnevnik, športne vesti Verska odd.: Jutri je nedelja Odmev Potopis Srečanje z... Glasbena oddaja Nogomet: EP 2004 - finale (pone-tek) Slovenski magazin Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka Dnevnik in vremenska napoved 23.35 Video strani Polka in majolka Maja in čarobna skrinja (pon.) Med Sočo in Nadižo (pon.) Settimana Friuli Kulturni utrinek Epp Duhovna misel Tedenski pregled Vse najboljše EU - Srečno Sloveni- ja(pon.) Pod drobnogledom Rally za SP - Turčija Monitor (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar ; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 z Bazovico v srcu; 9.45 Poletne melodije; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Glasba za vsakogar; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Sobotni mix; sledi Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - S tekmovalnih odrov; 18.00 Mala scena: Cvetka Bevc: Zgodba o Grigorju; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.45 Evropsko nogometno prvenstvo; 11.00 Predstavitev kandidatov za Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Du jes?!; 16.20-19.00 Sms; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00-22.00 Nogomet; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri... ; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringa-raja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Besedosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 12.00 Moja soseska; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Divertimento; 15.00 Intermezzo; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Operni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Gaetano Donizetti: Maria Stuart; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 28. junija 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI dolžina dneva Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 0.07 in zatone ob 15.52 bioprognoza Vreme dopoldne večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav; popoldne pa bo vpliv ob sončnem vremenu ugoden. plimovanje Danes: ob 1.27 najnižje -38 cm, ob 7.50 najvišje 5 cm, ob 12.15 najnižje -13 cm, ob 18.47 najvišje 52 cm. Jutri: ob 2.13 najnižje -51 cm, ob 8.51 najvišje 14 cm, ob 13.23 najnižje -10 cm, ob 19.36 najvišje 54 cm. temperature v gorah oc 500 m............24 2000 m...........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m...........14 2864 m............6 uv indeks Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 11, po nižinah 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER morju bo povečini pretežno jasno, drugod bo spre- Jutri in v ponedeljek dopoldne bo večinoma sončno, v po-j menljivo. V gorah bodo v popoldanskih urah možne ne- nedeljek popoldne bodo krajevne nevihte. vihte. Pihali bodo šibki krajevni vetrovi. španija - Čeprav poudarja, da ni ženskar Sarkozyjev oče priredil erotično razstavo v Madridu kazahstan - Samodrštvo Predsednik na svoj rojstni dan uvedel nov praznik MADRID - Oče francoskega predsednika Pal Sarkozy (80) je v četrtek v največjem madridskem parku Retiro postavil na ogled 35 del, prepleta slikarstva in fo-tomontaže. Sarkozyjev oče je razstavo "Out of mind" ustvaril skupaj z nemškim prijateljem Wernerjem Hornungom (60), s katerim je nekoč deloval v oglaševalskem poslu. Med razstavljenimi deli je na ogled tudi portret sina Nicolasa z uhanom v obliki nagrade za francosko legijo časti. Oče je sinu sliko podaril leta 2007, ko je bil njegov potomec izvoljen za predsednika države. Nicolas Sarkozyje očetu sliko vrnil za potrebe razstave. Na slikah so tudi številni erotični portreti žensk, čeprav umetnik zanika, da bi bil "Don Juan". Njegovo izjavo citira dnevnik El Mundo: "Nisem imel toliko žensk." Tudi Hornung j e pritrdil, da nista bila obsedena z ženskami, pač pa, da jih "imata rada". Sarkozyje še dodal, da se je za razstavo v Španiji odločil zato, ker ima v tej deželi številne prijatelje, hkrati pa ni želel izkoriščati sinovega položaja v Franciji. (STA) zda - Primer v Arlingtonu Gorivo drago, v službo s konji NEW YORK - Uslužbenci zobozdravstvene ordinacije v mestu Arlington v ameriški zvezni državi Washington so se zaradi dragega goriva odločili, da bodo v službo prišli s konji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. "Naftnim družbam ne moremo narekovati cen goriva, toda danes ga ne bomo kupili," je povedal lastnik zobozdravstvene ambulante Kieth Leonard. "Danes uporabljamo eno konjsko moč," je dodal. Deset jezdecev in dva kolesarja so se zbrali pred Leonardovim domom, od koder so se odpravili do 6,4 kilometra oddaljene ordinacije. Leonard je izrazil upanje, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi njegovi pa ci en ti. Oblasti v Arlingtonu, ki se nahaja približno 80 kilometrov od Seattla, so jim pred tem izdale posebno dovoljenje za jezdenje v skupini. (STA) Pal Sarkozy (levo) in madridski župan Alberto Ruiz Gallardon z nasmeškom opazujeta portret francoskega predsednika ansa Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev arhiv pd nizozemska - Razvada Na počitnice pred koncem šole HAAG - Nizozemski starši, ki zaradi odhoda na dopust otroke vzamejo iz šole dva dni pred uradnim zaključkom šolskega leta, so bili na amsterdamskem letališču Schiphol tarča posebne akcije lokalnih oblasti. Kakih deset "začasnih uradnikov za izobraževanje" je na letališču v dopoldanskih urah ustavilo kakih 80 družin in jih povprašalo, ali so dobili od šole dovoljenje, da lahko otroci prej končajo šolsko leto. V tej akciji, katere namen je bilo "osveščanje in informiranje", so ugotovili, da kar polovica staršev v šolah ni pridobilo ustreznega dovoljenja, da lahko predčasno odpeljejo otroke s seboj na dopust. Kazni jim niso izrekali, so pa jih poučili, da lahko otroci predčasno zapustijo šolo samo zaradi zelo pomembnih razlogov. Več kot polovica staršev je ob tem priznalo, da so se za predčasen odhod odločili zaradi cenejših letalskih kart. (STA) ALMATY - Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je razglasil nov državni praznik, s katerim bodo počastili ustanovitev prestolnice Astana. Državni praznik bodo praznovali 6. julija, na predsednikov rojstni dan, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nazarbajev je leta 1997 prestolnico iz Almatyja na jugu države preselil v Astano. Njegova odločitev ni naletela na večje nasprotovanje. Predlog za nov praznik je prišel iz parlamenta, v katerem so samo člani predsedniku naklonjene stranke Nur Otan. Poslanci so nekoč predlagali tudi, da bi prestolnico preimenovali v Nursultan po predsedniku, vendar je Nazarbajev to zavrnil. Nazerbajev v Kazahstanu vlada od leta 1989, ko je postal vodja tamkajšnje komunistične partije. Njegova oblast je postala vse bolj avtoritativna, z ustavnimi spremembami je državo spremenil v predsedniško republiko in si podelil velika pooblastila. Sicer pa njegovo vladanje obremenjujeta korupcija in kli-entelizem.