• KRITIČNI ANALIZI NA ROB
Izhodišča političnega sistema socialističnega samoupravljanja
vpeti v življenje
Edvard Kardelj je v knjigi Smeri razvoja političnega sjstenu socialističnega sanioupravljanja, ki je platforma nadatjajega političnega razvoja, opozoril na nekatera protislovja, vezana na delovanje poiitičnega sistema sodalističnega samoupravljanja. Na posamezna protislovja, nedorečenosti in pomanjkl|ivosti v delovanju političnega sistema pa je pokazala tudi družbena praksa, ki je terjala poglobljeno analizo, pa seve tudi predJoge za izboljšanje v smeri krepitve političnega sistema socialistic-nega samoupravljania.
Ko ocenjujemo Kritično analizo družbenopolitičnega siste-ma, ki je v javni razpravi, se moramo zavedati, da le- ta ni nasta-jala v ugodnih družbenih razmerah, v katerih bi se sestali pcns-navalci političnega sistema, upoštevali vse raziskave in analize s tega področja innato sestavili dokument o funkcioniranju poli-tičnega sistema in njegovih posameznih segmentih.
Delo je px>tekalo v razmerah gospodarske krize, kar se nena-zadnje kaže tudi v tem dokuemntu, ki ne daje vrste odgovorov na obstoječa protislovja in vprašanja, vezana na delovanje po-litičnega sistema, in ne vgrajuje vsega tistega, kar odpira druž-bena praksa. Vendar je Kritična analiza delovanja političnega sistema dovolj tidna in ustrezna podlaga za to, da presežemo razlike v pogledih na delovanje, dograjevanje in razvoj politid-nega sistema ter dosežemo najširei konsenz o odprtih proble-mih.
Kritična analiza ostro zavrača predloge za spreminjanje stra-teške usmeritve razvoja in temeljnih načel našega političnega sistema, hkrati pa odpira možnosti za vse tiste koristne izbolj-šave in dograditve v sistemu, ki izhajajo iz analize delovanja političnega sistema po sprejemu ustave 1974.
Na podlagi Kritične analize, ki je dovolj odprta in široka, ne morejo biti spomi tisti koreniti posegi v institucionalne in orga-nizacijske rešitve, ki izhajajo iz upoštevanja veljavne ureditve, njenih ciljev in analize njihovega praktičnega uresničevanja.
Za izhodišče analize je vzeta družbena praksa, ki mora biti in je proces stalnega preverjanja. Na podlagi poznavanja prakse v posameznih organizacijah, skupnostih, v posameznih segmen-tih političnega sistema je potrebno dograjevati oceno stanja, vnašati vanjo specifične ilustracije kot tudi primere pozitivne prakse, čeprav so še tako osamljeni in šele v zametku.
Povezavamed ekonomskimin političnim sistemom — panaj gre za oceno stanja, predloge sprememb ali za opredeljevanje ciljev vseh sprememb — je v analizi izražena, vendar pa bi mo-rala biti bolj strateško in vsebinsko uskJajena in medsebojno dopolnje%'alna. Odnos je dialektičen, zato analiza delovanja političnega sistema ne bi smela podcenjevati tudi povratnega učinka delovanja, bodisi pozitivnega ali negativnega na razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Dograjevanje in krepitev učinkovitosti političnega sistema je v f unkciji hitre j-šega uveljavljanja temeijnega produkcijskega odnosa. AnaJiza izraža veliko kritičnost do subjektivnih napak in slabosti orga-ni^iranja subjektivnih aktivnosti družbenopolitičnih organiza-ci j in zelo radikalno kritiko vodstev družbenopolitičnih organi-zacij.
Vprašanja, ki jih analiza zastavlja in nanje terja dogovore tudi praksa, so naslednji: zakaj družbenopolitične organizacije dopuščajo ohranjanje in krepitev vzporednih poti odločanja, ki grozijo, da se ustalijo kot paralelni sistem skupščinskemu odlo-čanju, zakaj se družbenopolitične organizacije odločneje ne uprejo ohranjanju stare prakse, ko vendarle delujejo zunaj oziorma nad sistemom in po raznih bližnjicah, ne pa kot notra-nja gibalna sila sistema. (Gre za neizkoriščene možnosti spre-minjanja prakse, ki ni odvisna od nikakršnih normativnih sprememb sistema.) Vprašanje, ki terja odgovor, je tudi: Kaj in kako je treba storiti, da bo prišlo do bistvenejšega preobrata, do doslednejšega izvajanja ustavne funkcije sistema in družbe-nopolitičnih organizacij v njem, oziroma kako izhodišča poli-tičnega sistema socialističnega samoupravljanja vpeti v življe-nje, da bi jih dosledno uresničevali. Očitno je, da so potrebne spremetnbe v praksi, s tem da je žaostrena odgovomost za ure-sničevanje opredeljenega v ustavi in v kongresnih dokumentih družbenopolitičnih organizacij.
V tem času so predmet skupščinskih razprav tako v občinah kot v mestu Ljubljana tudi analize o uresničevanju delovanja skupščinskega sistema za pretekloobdobje, ki se v ugotovitvah o delovanju in predlogih za izboljšanje delovanja delegatskega sistema ne razlikujejo bistveno od ugotovitev in predlogov sprememb iz kritične analize, ampak jo komplementarno do-polnjujejo.
Kvaliteten prispevek k javni razpravi o Kritični analizi delo-vanja političnega sistema bo dan ne le z ugotavljanjem vseh pomanjkljivosti v delovanju političnega sistema, atnpak v iska-nju v vseh temeljnih okoljih in segmentih političnega sistema, ampak v iskanju v vseh temeljnih okoljih in segmentih politič-nega sistema tiste poti, metod in oblik dela, ki politični sistetn socialističnega samoupravljanja krepijo in razvijajo.
BREDA PAPEŽ
sekretarka Ok SZDL
Lj. Moste-Polje