v

k
jjREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« - IZHAJA TEDENSKO - UREJA MAKS MENONI - RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
št- 38	13. julij 1989	Leto V.
OSEBNI DOHODKI ZA MESEC JUNIJ 1989
bračun osebnih dohodkov za mesec junij je narejen v skladu z usmeritvami iz gospodarskega načrta, da bi naj osebni dohodki Sledili rasti življenjskih stroškov in bili pokriti v bilanci i-^hodkov s plansko določenim strukturnim deležom.
.°vi sistem nagrajevanja, ki je začel veljati v mesecu maju je Plival na rahlo odstopanje obračunanih osebnih dohodkov od j Gospodarskega načrta, saj le-ti zavzemajo v celotni prodaji večji "S^ukturni delež, kot je v povprečju predvideno z gospodarskim ^crtom..V naslednjih mesecih imamo realne možnosti to odstopanje
^Sebni dohodki so v juniju v masi za 29 % višji, ta rast vsebuje ii Slednje:
vrednost enote enostavnega dela (VEED) je višja za 30 % in znaša “ruto 2.522.000 din oziroma neto 1.435.018 din, z upoštevanjem Prispevkov ptujske občine;
stimulacija je povprečno višja 0,79 % od majske;
v juniju je 4,17 % manj rednih delovnih ura (maja 192, junija 184); prispevki za ptujsko občino so višji za 0,38 %.
Upoštevanju vsega navedenega znaša najnižji neto osebni dohodek 4 polni delovni čas 2.323.110 din, kar pomeni, da smo se zelo ^ •‘-bližali že z junijskim osebnim dohodkom usmeritvam c naj nižjem Sebnem dohodku za julij (2.450,000 din).
°t že rečeno s predloženim obračunom osebnih dohodkov v seštevku ^ celotno obdobje januar - junij dosegamo 29 % celotne prodaje, Eospodarskem načrtu smo predvideli 26,07 %.
^kaj primerjalnih podatkov:
OD + SP (masa) j^to OD (masa)
P vprečni neto OD povprečni MOD I-V/89 °Vprečni NOD I-VI/89 pbdeks NOD I -V/I-VI/89 M^da3a junij ^crtovana ?°sežena . f bde k s ^dure
edež nadur v masi OD
Mi\J	JUNIJ	INDEKS
9.323.585,920	11.999.517.630	129
5.303.844.870	6.781.114.906	128
3.608.058	4.526.778	■ 125
2.018.711	2.444.746	125
	36.150.141.224 37.584.006.520	104
6.443	7.511	117
2,6 %	3,2 %	
IIB
Glede na to5 da zaenkrat ni zakonskih omejitev za višino osebnih dohodkov, ampak je ta odvisna od dosežene prodaje, od gospodarjeti v podjetju in predvsem od denarja, ki ga ima podjetje na računu za izplacilož
Prav likvidnost podjetja (to pomeni zmožnost plačila v denarju) postaja vedno večji problem.
Naša skupna naloga mora biti večja skrb za dobro gospodarjenje _ t„j. večjo kvaliteto izdelkov, manj izmeta, za hitrejše obračanje zalog, za boljšo organizacijo dela, boljše in predvsem skladne jse planiranje -- terminiranje proizvodnje, vse te naloge in še seveda druge so usmerjene v doseganje boljših rezultatov in s tem tudi boljših osebnih dohodkov.
člandč*®*' za gospodarsko podi*0® Mag. Anton Ilec, dipl.oec-
VABIMO VAS K PODPISU TEMELJNE LISTINE SLOVENIJE 1989
Iz sredstev javnega obveščanja ste že bili seznanjeni, da si slovensko vodstvo želi pridobiti večinsko mnenje vseh, ki živij0 v Sloveniji v kakšni Sloveniji oziroma Jugoslaviji želimo in hočemo živeti.
Podpis listine bo potekal po delovnih enotah.
Listino Slovenije 1989 lahko podpišejo vsi, ki živijo v Slovenij1 ne glede na narodnost.
S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine Zavzemaj o, da bomo vztrajali pri njenih načelih.
Obvezujemo vse v SR Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem političnem delovanju v Sloveniji in Jugoslaviji uveljavljajo to skupno ljudsko voljo.
TUDI V ČASU DOPUSTOV NE SMEMO DOPUSTITI, DA BI NAM PADLA PROIZVOP^' (s 12. seje konference 00S)
Prenova sindikata
Tudi v teh vročih dneh v sindikatu iščemo najboljše rešitve za sindikalno prenovo.
Osnovno načelo prenove je, da mora biti sindikat poslej učinkovi' tejši in cenejši. Znebiti se moramo cele vrste profesionalnih institucij , ki so kot nekakšne jalove transmisije ftied občinski®1 sveti, republiko, regijo in federacijo. Skladno s splošno prenovo sindikata bo stekla tudi reorganizacija konference 00S v našem, podjetju, čas je namreč dokazal, da tudi naš sindikat, organizira v 11 osnovnih organizacij ne more biti učinkovit in, da bo potreh razmišljati tudi c organiziranju ene same 00S.
Delovno mesto ne bo več monopol posameznika,
bi lahko rekli, da je osnovna značilnost predloga Zakona o teme pravicah iz delovnega razmerja. Zakon namreč močno širi možnost J-za izgubo pravice do delovnega mesta. Nove rešitve izključujejo monopol na delovno mesto. Varnost zaposlitve in delovnega mesta bo v celoti odvisna le od uspešnosti dela delavca in rezultatov, ki jih dosega ter od potreb delovnega procesa.

V zvezi s tem je treba opozoriti na povečana pooblastila poslo-v°dnih organov> ki bedo imeli v bodoče mnoge večjo moč pri odloča-n3u števila potrebnih delavcev in tudi pri njihovem ocenjevanju ter razporejanju. To pa pomenida nikomur v podjetju ni zagotovi j ena stalna zaposlitev in., da se bo vprašanje tehnoloških presežkov delavcev pojavilo v zaostreni obliki. jrav to .pa je tisti del, za katerega snidikat izraža bojazen tlede objektivnosti odločanja poslovodnih organov in opozoril možnosti zlorab.
pr bo v novih pogojih samoupravljanje postalo le del soupravljanja, bo moral sindikat poiskati ustrezne mehanizme, s katerimi lahko učinkovito preprečeval pojav morebitnih nepravilnosti. predlog zakona vnaša v naše doslej precej mirne medsebojne ^dnose določeno napetost in negotovost, ki bo nedvomno odpravila n°sedanjo lažno solidarnost med delavci in sprožila proces borbe Zq zahtevnejše delo in več tega. V tem pa j e tudi prednost zakonske spremembe in eden izmed zelo pomembnih dejavnostikov, ki ria3 bi omogočili hitrejšo gospodarsko rast in tako tudi hitrejšo prebroditev sedanjega kriznega stanja.
d!:' vsako ceno moramo zadržati seda nji nivo proizvodnje
Predsednik poslovodnega odbora je konferenco seznanil s problematiko , s katero se srečujemo pri uresničevanju planskih nalog. ',alike probleme nam povzroča oskrba proizvodnje tudi zato,, ker moramo kupovati pod bistveno drugačnimi pogoji kot prodajamo, prizadevanja tečejo s ciljem izenačenja kupoprodajnih pogojev,
£ar pomeni, da bodo morali naši dobavitelji nas kreditirati, psko kot moramo mi kupce.
p'kroj i v glavnem delajo 24 ur na dan in predvsem starejši že kažejo vidne znake utrujenosti„
kaj bo tako ali drugače, če želimo ohraniti sedanji nivo osebnih dohodkov, potem moramo zadržati nivo proizvodnje, ne glede na csno. še posebej moramo na to opozoriti sedaj v času dopustov, slednje namreč ne sme vplivati na realizacijo plana, pravtako aa visoko število staležnikov in tistih, ki delajo štiri ure nič manj sodelavcev, ki imajo omejene delovne zmožnosti.
.°rej tisti, ki bodo ta čas na svojih, pa seveda tudi na drugih delovnih mestih (dela v proizvodnji) bodo morali vlagati maksimalne napore,
Predsednik poslovodnega odbora je ponovno opozoril, da sindikat premalo energije usmerja v akcijo za razbremenjevanje gospodarstva. “Pomladanska akcija namreč ni obrodila pričakovanih sadov.
Vasprotno! Prispevne stopnje so se povišale. Družbena nadgradnja 3e preobsežna in mnogo predraga, da bi jo lahko s temi problemi Gospodarstvu še vzdrževali.
Talog bo torej v teh vročih poletnih mesecih brez dvoma veliko.
Ih moramo jih realizirati!
Hgsrečo je lažje prenesti, če v njej nisi sam
P- bi lahko razumeli obseg posledic nedavnega neurja je treba te kraje videti v živo in ne zgolj na sliki.
je bil tudi osnovni razlog, da sva se s predsednikom konference a torek odločila obsiskati prizadete krajevne skupnosti iz katerih se vozijo naši sodelavci.
Težko je opisati te kraj e in njihovo podobo po vodni stihiji, ki je ne pomnijo tudi naj starejši krajani.
Prizadeto je domala vse, domovi, vodnjaki, ceste, poti, polja, vinogradi ....
Kako pomagati, da se bo v te kraje čimprej vrnilo življenje v normalne kolesnice?
V sindikatu sicer razpolagamo z dokaj skromnimi sredstvi, pa vendar smo prepričani, da bo pomoč takšna ali drugačna dobrodošla« Način oziroma o obliki pomoči se bomo dogovorili na četrtkovi izredni seji konference 00S.
Spremembe v obratu družbene prehrane
Brez dvoma drži ugotovitev, da se domala vsi čutimo poklicane, da kritiziramo malico in tiste, ki jo pripravljajo. Žal je že tako, da malica nikoli ne bo za vse enako dobra, pa naj se zgodi karkoli.
Želja delavcev ODP je, da bi se z malico približali kar se da vec okusom porabnikov.
Velik korak v tej smeri je brez dvoma odločitev, da se bomo od .. ponedeljka 17.7.1989 naprej odločali o malici, ki jo bomo nasle dan jedli. Tako bomo oddali blok v košarico za toplo oziroma kosa rico za hladno malice. Število blokov v košaricah bo zanesljiv ^ podatek za pripravo malice za naslednji dan. Vsekakor bo novi n3c od nas zahteval obvezno oddajo bloka in pa seveda tudi to, da_bo® „ naslednji dan vzeli tisto za kar smo se dan prej na osnovi objav'L■, nega oz. izobešenega jedilnika odločili.
Kot novost lahko že zdaj opazimo, saj imamo na razpolago čaj hladni napitek.	.
Delavci ODP upajo, da bomo novost ugodno sprejeli in, da bo krit1 poslej manj. Sicer pa svojega nezadovoljstva nikakor ne stresaj®0 na ljudi za delilnim pultom. Ti so namreč najmanj krivi.
Svoje predloge ali kritike oddajte v skrinjo, ki je namenjena te®
Da se bomo lažje odločali, objavljamo jedilnik tople in hladne malice do konca tega meseca:____________________________________
17.7.1989
18.7.1989
19.7.1989
20.7.1989 21.7.1389
Goveji golaž, polenta, kruh Svinkska pečenka, fižolova solata, kruh Špageti Bolonez, zeljna solata, kruh Prekajeno meso, zelena solata, kruh Pariška ocvrta salama, solata, napitek, kruh
24.7.1989
25.7.1989
26.7.1989
27.7.1989
28.7.1989
31.7.1989
Piščančji paprikaš, pire krompir, kruh Pečena domača klobasa, solata, kruh Kisla juha, pecivo, kruh Ocvrte ribe, fižolova solata, kruh Sladko zelje z govedino, puding kruh
Safalada, gorčica, napitek, kruh
17.7.1989
18.7.1989
13.7.1989
20.7.1989
21.7.1989
Ribe, solata, kruh Šunkarica, sir, kruh Mortadela, paradižnik, kruh Suha salama, jogurt, kruh Pariška salama, paprika, sir, kruh
?4.7.1989
-5.7.1983
26.7.1909
27.7.1989
28.7.1989
31.7.1989
Pašteta«, sok3 kruh Domača klobasa, čebula, sir, kruh Sendvič klobasa, kumarica, kruh Mesni sir, paradižnik, kruh Lovska klobasa, puding, kruh
Tirolska klobasa, francoska solata, kruh
jjQši gasilci dosegli odlično II. mesto
v nedeljo 25.6,1989 na občinskem tekmovanju v dokazali, da sodijo med najboljše v občini.
^ga mesta smo toliko bolj veseli, ker prihaja po daljšem obdobju. Rezultati, takšni ali drugačni, nikoli ne pridejo sami od sebe, 2anje je treba trdo garati. Tega se naši gasilci še kako zavedajo m na vajah, ki jih nimajo malo, tudi potrjujejo.
Upajmo, da se bomo še velikokrat veselili uspehov naših gasilcev«, kajti visoka stopnja njihove usposobljenosti nam daje garancijo uspešne borbe proti požaru.
Čestitamo!
Naši gasilci so Usjdošah ponovno
diploma za dosežke na področju inventivne dejavnosti tudi našima Sodelavcema________________________________________________________
°b dnevu samoupravijalcev je Medobčinska gospodarska zbornica fa Podravje podelila diplome za izredne dosežke na področju inventivne dejavnosti.
Hed prejemniki sta bila tudi naša sodelavca Tomi KOZAR in Janko
Mlinarič.
Čestitamo!
Prebrali smo za vas
KLJUČ DO USPEHA JE V LJUDEH
Ko so vprašali voditelje najbolj uspešnih svetovnih firm (npr. IBM, Č-Oca cola, NC Donald^s itd.) v čem je ključ njihovega uspeha, so Kili odgovori različni. Skozi vse, pa se je vlekla rdeča nit - vsi so poudarjali POMEN ČLOVEKA v poslovnem procesu. Zelo tipičen °dgovor povzemajo besede: !TKljuč vsega našega uspeha je v ljudeh. Lahko nas doleti karkoli, nesreče, neuspeh na tržišču, konkurenca, vsem težavam bomo kos, samo pustite nam ljudi, s katerimi sedaj če lamo.fi
Ua.jvečje bogastvo nekega podjetja niso stroji ali kapital, ki ga Itoa, ampak dobri delavci, delavci z visoko delovno moralo in pripadnostjo podjetju, delavci, ki delajo marljivo in kvalitetno, ko delajo marljivo in kvalitetno, ko delajo v podjetju. Čutijo, da delajo zase. Zelo hitro se tudi izkaže, da najbolj uspešna podjetja v delavce tudi zelo VELIKO VLAGAJO. V dobrih podjetjih skušajo vsakemu dobremu delavcu nuditi to, kar njemu največ pomeni. Študije Lažejo, da to niso samo visoke plače, ampak da je največja razlika ^ed podjetji z visoko moralo in podjetji z nizko moralo v številnih drobnih pozornostih do delavca in tudi v nematerialnih priznanjih.
Poleg marketinga, ki je usmerjen h kupcem, se v zadnjem času v svetu močno razvija tudi INTERNI MARKETING, ki pa je s podobnimi propagandnimi akcijami (ob znatnem vlaganju sredstev) usmerjen na delavce v lastnem podjetju. Na zahodnih trgih delovne sile so podjetja najprej kupovala delovne roke, potem so kupovala možgane (znanje), danes vse bolj kupujejo srca.
Pri delu z ljudmi bi morali že zdmvnaj preseči načelo: opravi lovek na pravo delovno mesto.:v človeški dejavnik je postal preveč pomemben, da bi njega prilagajali drugim danostim (npr. obstoječi ^ organizaciji, tehnologiji itd). V svetu se danes javlja obratna P° razmišljanja; ljudem, katere imamo, njihovim 'potencialom, znanju? ne nazadnje celo interesom skušajmo prilagoditi produkcijski p?oC
V SPOMIN DARKU
V ponedeljek 3.7.1989 smo se na pokopališču na Gorci pri Podlehnik poslovili od našega sodelavca
KRUŠIe DARKA
Darko se je zaposlil v našem podjetju na delih in nalogah “posluh vanje pri var j enjui; leta 1982 . Ta dela in naloge je prizadevno in s čutom odgovornosti opravljal vse do usodnega petka, ko mu je bila v prometni nesreči pretrgana nit življenja.
Usoda je vzela štirim bratom brata, staršem sina, nam pa sodelaVc in iskrenega tovariša, ki ga bomo pogrešali.
Nikoli ne bomo izvedeli kolike načrtov in snovanj je šlo v mnog0 prerani grob, to lahko le slutimo.
Na leta življenja in dela, ki smo jih preživeli skupaj bo ostal lep in trajen spomin.
Hvala za vse.
Sodelavci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta
KRAJNC Antona
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ODP za darovano pomoč.
Karinka KRAJNC