st. aw
List Izhaja vsak dan a)ufaaj 8 meaacc L M.—, pol kl« L C 50 vet — Poaamcm v ftirokofltf 1 kokne •mitnice, zahval«,
Matt
L JU 31. J
Pismo iz
v mm* v tortu, u. Mptemora mi.
posamezna steviiKa su stol.
.etniK li
Uredniitvo ia opravaiitvot Trst (3), ulk* & Fraaoeaos d'Aaaiai XI Ta« Ufoa 11-57. Dopisi na) m pofilja)o izključno uredništvu, oglari, rekla« ■udi« ia denar pa ■jrarailtru. Rokopui •« M mteja Nefrenkireo« pisma sa ne svcemajo. — Last. zaiofba in tisk Tlskama „Edinost* Poduredniitvo v Oortcl: ulica Glasni Carducci St. 7, I. n. — Telet St 827 Glavni ia odgovorni urednik: profc Filip Perle.
LJUBLJANA, 11. septembra.
Smo v mesecu kongresov. Kongres hišnih posestnikov v Ljubljani je ravnokar končal svoje delo in danes se konča tukaj II. kongres pravnikov. V Beogradu pa se v kratkem prične kongres zdravnikov, proti koncu meseca pa imajo svoj kongres novinarji v Črni gori. Od vseh teh kongresov, da omenjam le največje, je najpomembnejši II. pravniški kongres v Ljubljani. Ne samo vsled velikega števila zboroval-cev — nad 1200 pravnikov iz vse države —, temveč predvsem radi velikega upliva na vse naše državno življenje. Zakaj najmočnejša korektura vseh slabih zakonov so pravniški kongresi in njih beseda je dostikrat skoraj tako učinkovita kot zakon sam, ker ne more noben resen zakonodajalec iti preko za*-ključkov pravniškega kongresa.
Že celo pa ne pri nas v Jugoslaviji, kjer je unifikacija zakonov tako nujna in ravno tako težka. Še danes imamo v Jugoslaviji troje prav, še danes straše stare avstrijske policijske odredbe v našem javnem življenju in še danes je skoraj v vsaki pokrajini drug zakon. Spraviti vse te različne zakone v sklad in ustvariti nov zakon, ki bo ustrezal vsem pokrajinam, je Herkulovo delo, kaJtršne#a ni imel rešiti niti en narod ob svojem ujedinjenju. In na kongresih pravnikov se to delo stalno vrši in vsako leto moremo zaznamovati lep napredek. Dosegli bi neprimerno lepši napredek, če bi naše Vlade bolj cenile podporo, ki ji jo dajejo pravniški kongresi. Pa upajmo, da bo tudi v tem o-ziru skoraj boljše, saj je na pravniškem kongresu izrečena beseda tako tehtna, da ne more ostati brez učinka.
Še v drugem oziru so važni kongresi pravnikov. Oni so neprecenljive varnosti za medsebojno spoznavanje Srbov, Hrvatov in Slovencev in vsak pravniški kongres pomeni nov korak zblifcanja. Na pravniških kongresih ne padajo samo slabi zakoni, temveč tudi vsi škodljivi predsodki in teh je Se vedno dosti.
Druga stvar, ki zanima javnost, zlasti slovensko javnost, je konflikt med vlado in lastniki premog »ko po v. Vlada je odpovedala vse dobave inozemskega privatnega premoga in zahteva, da se cena premogu zniža za 15 odstotkov ali pa ostane njenai odpoved v veljavi. Na zadnji seji ministrskega sveta je bilo to stališče prometnega ministra popolnoma odobreno in zato ni pričakovati, da bi vlada odnehala. To tem manj, ker so železnice založene za par mesecev s premogom in ker si more vlada tudi na drug način pomagati. Saj ima država 17 svojih premog okopov, ki ne dajejo nič slabšega premoga ko zasebni rudniki. Poleg tega dobiva vlada Še znatne množine premoga iz Pečuha na račun reparacij in v skrajni pili si more pomagati vlada tudi s tulim premogom, ki Je ne bi prav nič več veljal ko zasebni iz Jugoslavije.
^ fpe? konflikta ie končno moralo priti in samo razveseljiv znak nattega napredka je, da je do tega konflikta prišlo. Nič manj ko 200 milijonov dinarjev plačuje država letno preveč za premog in vsa čast agilnemu ministru Vasi Jovanoviču in enako agilnemu finančnemu ministru dr. Periću, da sta tako energično nastopila v tej stvari.
Le ena neprijetnost je v vsem konfliktu. Zasebne družbe so na vladno odpoved premoga odgovorile z ustavitvijo dela v premogokopih In vsled tega Je samo v Sloveniji okoli 4000 rudarjev brez dela. Konflikt med vlado in bogatimi delničarji premogokopnih družb ;— večinoma samih tujih bogatašev —■ naj plača socialno najbolj šibki sloj —
Po atentatu m MassoUnlJo
Atentator se imena]« Lncetti - Aretacije prevratnih elementov
RIM, 13. Policija je uvedla obširno preiskavo, da ugotovi podrobnosti glede atentata, ki je bil izvršen preteklo soboto na on. Mussolinija.
Kakor smo že javili, je bil atentator v soboto popoldne prepeljan na kve-sturo ter je tamkaj izjavil, da se imenuje Ermete Giovannini in da je iz Ca-stelnuova di Garfagnana. Varnostni organi so pričeli takoj poizvedovati v Castelnuovu, a so se kmalu prepričali, da je tamkajšnjim prebivalcem ime Ermete Giovannini popolnoma neznano in da se tudi nobena družina v Castel-nuovo ne imenuj^ Giovannini. V soboto zvečer so odvedli atentatorja v zapore Regtna Coeli ter ga ponovno zaslišali. In glej! Atentator je sedaj izjavil, da je pri prvem zasliševanju podal napačne podatke glede svoje osebe ter da se imenuje G ino Lucetti. Star je £8 let in je po poklicu kamnosek. Je iz Avenze, pokrajina M ase a Carrara. V Italijo je prišel iz Marsellle-ja. — Pripomnil Je nadalje, da je prispel v Italijo le pred nekoliko tedni z namenom, da ubije prvega ministra. V Rimu se Je nastanil pred par dnevi v nekem priprostem hotelu.
Tekom zaslišanja se je obnašal popolnoma indiferentno. Ponovno Je nagi asil, da je vnet pristaš anarhizma ter da bo pri nadaljnjih zaslišanjih iz načelnih razlogov izpovedal le ono, kar bo smatral za potrebno.
Radi novih atentatorjevih izpovedi je bil odposlan v Avenzo poseben fukcijo-nar Javne varnosti, da ugotovi identiteto aretiranca ter. obstoj nteeove družine ter sorodnikov.
Osebe, ki so bile priča atentatu, zatrjujejo, da so videle Lucettija pred zločinom na trgu Porta Pia v družbi dveh tovarišev. Nekoliko minut pred atentatom sta se poslednja oddaljila s trga Porta Pia. Policijske oblasti si sedaj prizadevajo, da izsledijo ti osebi. V noči od sobote na nedeljo je bilo aretiranih v Rimu več prevratnih elemontov. Pod močno eskorto so bili privedeni na kve-sturo, kjer so jih zaslišali. Izid tega za~ slišanja se drži tajno. Včeraj zjutraj so aretirance odvedli v zapore Regina Coeli ter jih vtaknili v posebne varnostne celice.
RIM, 13. V raznih mestih Italije so bili aretirani mnogobrojni prevratni elementi. Med aretirane! se nahaja tudi znani anarhistični propagandist Errico Malatesta, ; bivši ravnatelj in lastnik anarhistične revije «Umanit& Nuova*. List «Tevere» pravi, da je bila danes zjutraj v Avenzi aretirana celokupna družina Lucetti.
Inonmskl tisk o atentatu na MussoHnlla
LONDON, 13. Nedeljski listi so prinesli obširna poročila o atentatu na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija. Komentarji manjkajo, najbrž radi tega, ker je vest prispela v London precej kasno. Listi so prinesli tudi celoten Museolinijev govor, katerega je «Sunday Ezpress* stavil pod naslov: «Cuden govor diktatorja*, «Weekly Dispatch* pa pod naslov: «Mussolini svari z ostrimi besedami druge narode*.
PARIZ, 13. * Francoski listi izražajo svoje veselje nad dejstvom, da atentat ni uspel.
«Temps» naglaša Mussoliniieve zasluge, nato pa pobija pisanje lista «Giornale d'Italia», ki je trdil, da bi Francija ne smela dopuščati, da se na njenem ozemlju zbirajo politični begunci, ki spletkarijo proti Italiji. «Temps» pravi: «Francija ne more na« stopati proti tujcem, ki niso zakrivili drugega nego to, da ne odobravajo politiko vlade, ki vodi njihovo deželo. Italijanski narod je preveč preudaren, da bi za mogel misliti, da Je prijateljstvo med Francijo in Italijo odvisno od ! takih zahtev fašlstovskega tiska. Ko je Ž4. junija 1894 Italijan Caserio umoril predsednika Caroota, ni nikomur padlo na misel, da bi dolžil Italijo sokrivde. In tako je bilo tudi tedaj, ko je neki italijanski anarhist umoril v Ženevi avstrijsko cesarico*. Končno naglaša j list, da predstavlja tesno sodelovanje :na vseh poljih resnično potrebo in korist obeh držav.
' BEOGRAD, 13. (Izv.) Beograjski večerni listi prinašajo brzojavno vest iz Aten, da je Konduriotis odstopil od predsedstva, ker se je spri z vlado. V zunanjem ministrstvu v Beogradu te jresti ne potrjujejo in v tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je treba o [njeni resničnosti zelo dvomiti.
ATENE, 13. Atenska brzojavna agen-iplja zanika vest o demisiji predsednika Konduriotis a.
Dnffia smrtne kazni zo atentate
RIM, 13. Poučeni krogi pravijo, da bo zakonski načrt glede atentatov uvedel smrtno kazen za atentate na dršavnega in vladnega načelnika ter na varnost režima. Ta ukrep se bo nanašal tudi «ia eventualne zločine, ki bi bili v zvezi z oboroženimi upori. Smrtna kazen bo določena i za one zločine proti družbi, ki izzovejo posebno ogorčenje.
HBsaHff: mi »Hleh h M buta
me ne bede odvrnile ed započetog* dela
r RIM, 13. Poročevalcu agencije »Associated Press» je on. Mussolini podal te-le izjave: V teku desetih mesecev je, bil izvršen na mojo osebo že tretji atentat. Toda I ta me ni vznemiril. Smatram se za vojaka, ki je pripravljen na vsako nevarnost. Moja dolžnost je, da delam z vsemi silami za blagostanje italijanskega naroda. Povejte Američanom, da me ne bodo niti revolverji, niti delavstvo. V tem je silna socialna krl-^bombe in drugo smrtonosno orožje od-
vičnost, ki pa ne pade na račun vlade, temveč na račun lastnikov zasebnih premogokopov. Naravno je, da vlada vsled tega izigravanja delavske bede s strani lastnikov premogokopov ne more odnehati, enako naravno pa je tudi, da mora vlada storiti nekaj za brezposelne rudarje.
Brez posebnega zanimanja pa potekajo politični dogodki. Pravzaprav sploh ni nobenih novih dogodkov in le razne kombinacije oživljajo situacijo. V ostalem pa je ostal položaj neizpre-menjen.
Nesoglasja v radikalni stranki še vedno niso poravnana. Po zatrjevanju pašičevcev se ima Pašič vrniti v Beograd še pred sklicanjem skupščine. Nato bi PaŠič prevzel zopet vodstvo stran-ke in izvršila bi se rekonstrukcija vlade. Pri tej rekonstrukciji bi pridobili pa-šičevci, ker bi se pred njo vršil kongres radikalne stranke, na katerem bi imeli pašičevci večino in zato obračunali z vsemi svojimi nasprotniki
vrnili od započetega dela.
Zastopniku agencije «United Press* pa je vladni načelnik izjavil: Kakor prejšnji, tako me ni niti ta atentat najmanj ustrašil. Par minut po eksploziji bombe sem se že nahajal pri svoji pisalni mizi ter razpošiljal na vse strani Italije potrebna povelja. Vsi sloji italijanskega naroda so bili zelo ogorčeni radi atentata, a javni red niso nikjer kalili. Recite Američanom, ki se zanimajo za mojo osebo, ter Italijanom v Ameriki, da ostane Mussolini kljub eksplodiran j u bomb mirno na svojem mestu.
Pno»$oviHi kriza v Jnfeslaulfl
Lastniki rudnikov popaSSajo
BEOGRAD, 13. (izv.) Danes popoldne sta se {v predsedn&štvu vlade sestala k daljši konferenci ministrski predsednik Uzunovič in prometni minister Vaša Jovanović. Po tej konferenci je minister Jovanović izjavil novinarjem, da bo mogoče prišlo do rekvizicije privatnih rudnikov, če bi država drugače ne mogla zagotoviti dela brezposelnim rudarjem.
Popoldne se je vršila ponovna konferenca med Člani vlade in prometni minister je novinarjem izjavil, da se je stanje v sporu s premogovniki tekom popoldneva popolnoma spremenilo. Rekel je, da obstoja upanje, da bodo lastniki rudnikov popustili in da so pripravljeni pristati na zahteve glede znižanja cen premoga z& 155$. Po vsej priliki bo na tej bazi prifelo do sporazuma.
Zastopniki rudarjev v privatnih rudnikih so tekom današnjega dne posetili ministrskega predsednika Uzunovića in ministra Jovanović a. Ta deputacija je intervenirala pri vladi, da bi se zavarovala eksistenc brezposelnih rudarjev. Jovanović ie delegatom izjavil, da bo, Če bi rudni« ne hoteli odnehati, našel za vse rudarje dela v državnih rudnikih, ki bi v takem slučaju povečali produkcijo.
V	ostalem pa ni bilo danes t Beogradu zaznamovati nikakega novega momenta. Posornoat je vzbudil samo sestanek, ki ga je Imel notranji minister Makslmovič z Uzunovičem. Maksl-mović je včeraj prispel iz Slovenije v Beograd in se po njegovem bivanju na Bledu pripisuje današnjemu sestanku precejšnjo važnost.
Nova nota Bolgarski
8 estovljena Se v pomirljivem duha In ne stavlja novih zahtev
BEOGRAD, 13. (Izv.) Kakor zatrjujejo v zunanjem ministrstvu so danes zunanji ministri Jugoslavije, Romunske in Grške izročili bolgarskemu zunanjemu ministru Burovu novo noto na bolgarski odgovor.
V	noti konstatirajo, da so nekatere trditve bolgarske vlade netočne, v kolikor se tičejo vpadanja tolp z ozemlja sosednih držav na Bolgarsko. Glede obljub bolgarske vlade, da bo storila vse, da se sllčni obmejni incidenti ne bodo več dogajali, izjavljajo zunanji ministri Jugoslavije, ' Romunske in Grške, da bo bodočnost pokazala, v kaki meri se bo bolgarska vlada teh obljub tudi držala. Nota je sestavljena v zelo pomirljivem duhu in ne stavlja nikakih novih zahtev.
di kalni precej močna struja, ki pa vendar ni tako močna, da bi bila sprava izključena.
Bolj jasna je slika jugoslovenske zunanje politike. Tu je treba zebeležiti predvsem veselo dejstvo, da je njen u-gled v tujini narastel, o čemer najjasnejše priča izvolitev dr. Nin čiča za Kakor rečeno pa so vse to le kombi-predsednika plenarnega zasedanja nacije in je še popolnoma negotovo, j Družbe narodov. Upatfmo, da bo znala kakšno solucijo bodo našli radikalni j naša diplomacija ta uspeh izkoristiti, voditelji. Gotovo je le to, da je, kakor predvsem pa, da bo znala obraniti po-v vseh drugih strankah, tako tudl; v ra-1 Družbe narodov.	H. 8.
Resni dogodki
na Kitajskem
LONDON, 13. V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost dogodkom, ki so se zadnje čase odigrali na Kitajskem, na reki Yuang-Tse-Kjang pri Hankovu.
Dogodki so se odigrali tako-le: 29. av-
fusta je neka angleška ladja po nesre-i za vozila v kitajsko džunko, na kateri se je nahajalo kakih petdeset vojakov Wu-Pej-Fujeve vojske. DŽunka se je potopila in vojaki so utonili. Generalu Jang-Senu, namestniku maršala Wu-Pej-Fuja v Hankovu, se je zdelo, da je ! angleška ladja nalašč zavozila v kitajsko džunko ter je radi tega dal zapleniti dve angleški ladji. 300 kitajskih vojakov je vdrlo na ti dve ladji in aretiralo posadki. Angleška topničarska ladja «Cocchafer», ki je bila zasidrana tam v bližini, ni posredovala; obvestila pa je angleškega konzula v Hankovu, ki se je takoj "spravil v stike s kitajskimi oblastmi. Pa ni imel sreče. Zahteval je radi tega od generala Jang-Sena, da umakne onih 300 vojakov z angleških ladij. Ker se general ni hotel udati, sta dve angleški vojni ladji dobili ukaz, da napadete. Kiteice. Napad se je izvršil ponoči. Podrobnosti niso še znane, ven-j dar pa se je posrečilo rešiti šest angle-iških častnikov, ki »o bili kot ujetniki na obeb Iadjt»h. Kitajske baterije z nasprotne obeli so pričele obstreljevati I obe vojni ladji. Ubili so 3 angleške pomorske častnike in 4 mornarje, ranili {pa 2 častnika in 4 mornarje.
Angleška križarka «Kowhings», na kateri se nahaja kontreadmiral Sinclair, poveljnik angleške eskadrp v ki-| tajskih vodah, je sedaj odplula po ] Jang-Tse-Kiangu proti Hankovu. j Ker so Kitajci napadli tudi razne naselbine Evropejcev, so poleg Angležev prizadete tudi druge narodnosti. Položaj na daljnem vzhodu je jako resen in Bi izključeno, da pride v kratkem do resnih zapleti jaje v.
LONDON, 13. Reuteriev urad poroča iz Hankova, da kantonske čete strelja-o na vsako ladjo, ki nima kitajske zastave. Več angleških in japonskih par-nikov so zadele krogle iz kitajskih pušk in strojnic. Tri angleške križarke, na katere so Kitajci pričeli streljati, so ! odgovorile s streljanjem iz topov, i V Pekingu se je te dni dogodil značilen dogodek, ki jasno kaže, da vladajo na Kitajskem skrajno neredne r£yz-mere. Člani vlade so na seji sklenili, da podajo ostavko; ker pa niso vedeli, komu nai bi predložili demisijo, so se odločili, da ostanejo Še na vladi. —
«Sunday Express» pravi, da mora Anglija ustvariti jez proti boljševizmu. Tekom splošne stavke na Angleškem je Rusija skušala zanetiti revolucijo v Londonu, pa ji ni uspelo. Vendar pa Angleži ne smejo Še peti glorijo, kajti sovjeti iščejo v Hong-Kongu Ahilovo peto britanskega imperija.
PHMMi tn dr. Leontić ste se pobotala
SPLIT, 13. (Izv.) Včeraj se je v Splitu vršil velik shod Svetozarja Pribićevića. Shoda se Je udeležilo kakih 4000 UudL Posebno pozornost so vzbudila Pribiće-vićeva izvajanja glede odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Nemala senzacija pa se je dogodila zvečer na komer-su, kjer sta se načelnik Orjune doktor LeontiĆ in Svetosar Pribićević spet pobotala.
m nt spri ■ vlado
PARIZ, 19. «Journalu* poročajo is Aten, da se Je predsednik republike spri z vlado In Je odpotoval is Aten.
Medzavezniški dolgovi
LISBONA, 13. Listi javljajo, da bo v doglednem času sklenjen dogovor za poravnanje dolga, ki ga je Portugalskajdrugim vojnim pohodom in neizogib-
Žrtve poplav
Mnogo oseb
Na stotine Ui poraženih n tonilo
LONDON, 13. Iz Tokija poročajo: Nove poplave v pokrajini HiroŠima na jugovzhodni obali Japonske so povzročile ogromno škodo. Voda je porušila 300 hiš, medtem ko je 27.000 drugih stanovanj v pritličjih poplavljenih.
V Hatakamuri je utonilo 20 oseb, 60 oseb pa pogrešajo. Tudi v Fočumuri so poplave zahtevale človeških žrtev. 5 oseb je izginilo in voda je porušila 250 hiš.
Pri Kaitakaju je voda dobesedno odplavila železniško progo. Pri Jam mi se je radi nalivov vdrl plaz, ki je zasul 3 osebe. Železniška postaja pri Mizazimi je poškodovana.
Razvoj ruskega imperija
(Dalje; gl. tudi «E.» od 12. t. m.)
Tako se je vzlic zmagoviti staroruskL ideji ohranila gospodarska zveza med Rusijo in zapadno Evropo, ki bi se seveda takoj pretrgala, kakor hitro bi se rusko gospodarstvo osamosvojilo.
V	gospodarstvu ni bilo pravzaprav nujnih razlogov, ki bi silili rusko prebivalstvo k ekspanzivnosti v Azijo. Ogromna področja ruske države so bila malo naseljena in neizrabljena, torej ni bilo nadštevilnega prebivalstva, ni bilo niti razvite industrije, ki bi si morala iskati tržišč. Rusko prodiranje v Azijo je imelo v bistvu skoraj izključno vo-jaško-političen pomen.
Že v 16. stoletju so zasedli Rusi Sibirijo in jo uporabljali kot kazensko kolonijo. Polagoma so se pričeli naseljevati tudi drugi kolonisti, ki so si obetali v Sibiriji prostejšega življenja in cenejšega zemljišča.
Naselbine so se omejevale v početku na južni rodovitnejši del Sibirije, toda že v 17. stoletju je dosegla ruska kolonizacija Tihi ocean. Pod carjem Nikolajem I. je obhodil general Muravjev prvič amursko ozemlje jsi zgradil tu trdnjave brez predhodne vednosti ruske vlade.
Na jugu se je raztezala ruska oblast do polovice 19. stoletja do puste kir-giške stepe in le pogosti napadi in ropa, raki pohodi divjih hord so prisilili rusko vlado, da je pričela graditi izpostavljene vojaške postojanke v obrambo ogroženih mej. Končno so izjavili vojaški krogi, da je potrebno prenesti rusko vojaško obrambno linijo do juŽ7io puščave ležečih rodovitnih krajev, da se končno zlomi odpor divjih Kirgizov in Turkomanov. -
Kot prvi korak k uresničenju gornjih načrtov so izgradili Rusi leta 1847. prvi fort na reki Syr Darja. Seveda je ta korak povzročil neizogiben konflikt z velikimi državami Turkomanov srednjo Azije.
Vendar odločilna za ruski pohod v centralno Azijo je bila nesrečna krimska vojna. Da se reši čast ruske armade, so bile potrebne nove lovorike.
V	prvem desetletju po krimski vojni se je končno posrečilo premagati divje Čerkeze v Kavkazu; amurska pokrajina, zasedena po generalu Muravjevu, je bila leta 1858. in 1860. po pogodbi s Kitajsko končno priključena ruski državi; predvsem pa se je od leta 1861. neprestano širila ruska oblast v centralni Aziji. Večinoma so postopali ruski generali neodvisno od Petrograda. Ako so imeli uspeh, tedaj ni imela ruska vlada nikakega interesa, da bi njih prodiranje ustavila, v slučaju neuspeha pa Je bilo treba varovati prestiž ruskega orožja, kar je bilo povod seveda
napravila v vojnem času na Angle^ škem. Podlago temu dogovoru bodo tvorili pogoji, podobni onim, ki so bili stavljeni Franciji.
Princ
na
Karol se bo povrnil Romunsko
BUK ARE ŠT, 13. List «Lupta» je objavil sledečo vest:
Kralj Ferdinand se je pobotal z bivšim prestolonaslednikom Karlom ter ga je povabil, naj se povrne na Romunsko. Princ Karol se bo povrnil v domovino prihodnji mesec.
List je zatrjeval, da je te vesti dobil iz verodostojnega vira, pa je bil zaplenjen.	_
Radarska starka.
LONDON, 13. Izvršilni odbor rudarske stavke je ob priliki pogajanj z lastniki rudnikov sklenil, da zainteresira internacionalno unijo za borbo in položaj angleških rudarjev in to za slučaj, da bi .sedanja pogajanja med lastniki rudnikov in zastopniki rudarjev ne privedla do nikakih zaključkov. _
3SS milijonov dolarjev dota
KRAKOVO, 13. Bivši ministrski predsednik grof Skrzyuski se je zaročil a hčerko
nim konfliktom z orijentalskimi narodi.
Prvi spori s kokandskim hanom so privedli do zavzetja važnega trgovskega mesta Taškenta in bližnjih pokrajin. Iz južno kirgiške stepe ležečih pokrajin se je stvorila v letu 1867. generalna gu-beraija Turkestan z generalom Kauf-mannom na čelu, ki je bil energičen in neustrašen vojak in pravzaprav ustanovitelj ruske oblasti v srednji Aziji.
Ko se je uprl Rusom leta 1861. Emir, v Buhari najmočnejši turkomanski knez, je bil od Kaufmana, ki je zasedel | tudi Samarkand, popolnoma premagan. V tem mestu, ki ie veljalo za pre-stolico tamošnjih pokrajin, se je hranil prestol Timurja, ki je pomenjal za on-dotne rodove veliko svetinjo. Kdor Je bil v posesti tega prestola, je veljal za dejanskega gospodarja Turkestana. Iz teh razlogov je poskušal Emir iz Bumbare vse mogoče, da osvoji zopet mesto. ,Za nekaj časa se mu je to tudi posrečilo. Toda Rusi so se vrnili, zavzeli zopet mesto, ga zažgali in ga prepustili tridnevni plenitvi.
Gotovo Je bilo to početje barbarsko, ali je doseglo svoj namen in ustrašilo domače prebivalstvo. General Kauf-man Je pač dobro vedel, da se v takih z dobroto nič ne opravi. Ko
C^ulft ^doU^t^ueaJIh z dobroto niC ne opravi torTrne^k,. katerim bi lahtoSkrzrnsktjao Husl Buhar, odrezali vodo Je bU temeljito ozdravil poljsko valuto.	I Emir prisiljen podpisati mir in odsto*
«BDIN08f»
piti Busom zasedeno ogemlje. Samostojna je ostala samo Hlva, obdana s celim nizom puščav.
Po pravici ali ne je obdol&l general Kaufman Hivo, da podpira vstale, in
V Trstu, dne U. septembra 1^26.
v teh krajih nI mnogo in dežela je navezana na vodni sistem rek Syr Darja in Amu Darja in celo mrefeo umetnih kanalov, ki namakajo polja.
Rusom ni bilo drugega potreba« kot
Eahteval nekaj ozemlja, da se boljsisasesti ti dve reki in vsak upor bi bil brani. Ker je emir v Hivi odklonil ru-ja zatvorltvijo vodnih caklopov popovske zahteve, je pričela vojna. Z neizre- j^ioma strt. Ruska uprava Je na vse močenimi težavami je prekoračila ruskajgoče načine razširila kanalni sistem in vojska pufičavo. S tem je bila usoda is tem pridobila veliko novih kulturnih
Hlve zapečatena. Emir se je rellJ U s
odstopitvijo polovice svoje zemlje Jn s priznanjem ruske nadvlade. Malo let pozneje se je uprl kanat Kokand. V strahovitih bojih je bila ta pokrajina popolnoma uničena in priključena, kot popolnoma ruska . provinca Fergana državi. Drugi emirji se ni»o več upali ustavljati Rusom. Neodvisne so ostale le horde, katerih glavne postojanke so tvorile dobro utrjene oaze Geofc -Tepe in Merv. Te pokrajine so edine tvorile ozek nevtralen pas med Busijo in Afganistanom.
Osvojitev centralne Azije je bila za rusko politiko važnosti.
Na ta način so prišli prvič Rusi v po-" sest naravno bogatih pokrajin z Inteligentnim in visoko kulturnim prebivalstvom.
Tu se prideluje bombaževina in druge za industrijo važne surovine. Mnogo je s tem pridobila tudi ruska industrija. Po morju so te pokrajine težko pristopne in tu je našla ruska industrija
tal.
Kakor je bila ruska uprava nepopolna, je vendar pomenila velik napredek-za dežele, ki so bile vladane po despotski samovolji in haremskih Intrigah. Prebivalstvo je pričelo ceniti ugodne strani ruske uprave in se kmalu spo-prijaznilo z oblastjo ruskega carja.
Rusi so se kmalu spoprijateljili z domačim prebivalstvom, delali, pili in se veselili z njimi in ker niso kazali ni-kake samozavesti zmagovalcev napram premaganim se je dežela kmalu popolnoma umirila. Sposobni Azijati so bili sprejeti v rusko upravo in dosegli celo v Aziji neprecenljive j,v armadi visoka dostojanstva. Težko si
je zamisliti nasprotstva med rusko u-pravo v centralni Aziji in angleško v Indiji. Rusija je pustila Azljatom vso versko in kulturno svobodo in ruska vlada se nikdar ni mešala v običaje tamošnjih narodov.
Neprestano prodiranje Rusov v Azijo je globoko vznemirilo angleške državnike in ti so večkrat vprašali v Petro-graduv kako daleč še misli razširiti ru-mnogo novih odjemalcev, ki jih je iz-jski car svoje zemlje, gubila na zapadnoevropskih tržiščih. I Prišlo Je tako daleč, da je pretila ne»
Ko so bile te pokrajine končno pre- j varnost angleško-ruske vojne. magane, jih je bilo lahko vladati Dežja'_ (Konec prihodnjič).
DNEVNE VESTI
Po atentatu
kromirtr 50-69; paradižnik 35—70; grafi »40—M0; čebula 40—70; tesen 800—220. — M*« Čeiplje 95—100;breskve 80-500; hruške 60—880; Jabolka 50—100; lige 30 do 00; grozdi« 140—350; ind. fig* 40—80; limona lB—40 L ea zaboj. —
TELESNA VZGOJA
SPORT
Tudi celo nedeljo in včeraj je bilo meščanstvo pod vtisom atentata na prvega ministra. Mesto je istotako bilo še
Mednarodni policijski kongres
v Berlinu
Prejeli smo: Mednarodna komisija kriminalne po-
v jastavah, ki so bile razobeSene v sobo- u.jj. u______. j .v
to ob prvi vesti, da je min. predsednik i ^	! ravnatelj dunajske
nepoškodovan. Bavno tako £> bila tudi! P^ e„Schober je sklenila v mesecu v nedeljo razsvetljena vsa javna po- apnlU 113 DunaJu'	•» vriU med"
slopja kakor tudi vse važnejše zasebne zgradbe: banke, večje tvrdke itd. Iz previdnosti je dalo varnostno oblastvo za-
K IMbrf letni oM zbor 8» D. Adrije Trst
Redni letni občni zbor S. D. Adrije napovedan za 8.30 se je otvoril nekoliko pozneje, zbog nafte netočnosti, ob lepem Številu članov. Vodil ga je komisar g. D. Milič. Obrazložil je razloge, radi katerih Je prišel do svoje funkcije in potom katere je vodil društvo do občnega zbora. Njegovemu poročilu je sledilo članstvo z veliko pažnjo. Rešeni so vsi problemi, ki so telili društvo več ali manj radi lastnih obilnih sil, ki se zbirajo pod okriljem modro-bele športne V'tanove, ki le dvajset let neutrudljivo deluje na svojem polju. Pričakovali smo hrupnega zbora, a dobra volja se je ie enkrat pokazala. To je bil največji uspeh imenovanega občnega zbora. In vsa čast njenim članom. Nato poda g. komisar besedo zastopniku S. K. Concordije, ki takoj po formalnem pozdravu svojega kluba poda obširen obris »plofinega društvenega sistema. S svojim flsdrnatim govorom ublaži dobrlen del napetega razpoloženja. Pobijal je razpasle se osebnosti, ki nikakor ne koristilo ne posamesniku, Ae manj pa skupnosti.
Velik korak k okrepitvi 8. D. Adrije je zopetna izvolitev g. PodbrŠčeka za predsednika društva. Podjeten mol, ki bo znal dobro krmariti pramMeno mu ladjo. Poln energije je in požrtvovalen do skrajnosti.
Boljšega predsednika si nI mogla izbrati Adria. V svojem športnem letu je imelo društvo 22 sej, 97 plenarnih sej in Ž7 sestankov. Denarni promet obsega preko 27 tisoč lir. V novi odbor so bili Izvoljeni sledeči gg. A. PodbrSček, predsednik; Švab, Koren, Rebec, Sakslda mL, Budihna, Kra-IjiČ, Primožič, Milit, Cesar, Kravo« Mila in E. Žerjal. Dobro uspeli občni zbor zaključi komisar g. Milič s pozivom k dobri volji odbornikov kakor tudi celotnega članstva.
E. 2-1
P. O. - Gorica Tečaj za sodnike. Vse vpisane in one, ki se nameravalo udeležiti te£aja, poaivam na prvi sestanek, ki se bo vriil v sredo 15. t. m. ob 8.30 v dru itvenih prostorih (S. Giotuoi), — Tehnični ko misar Terpin.
Sparta - Gorica
reSttJ;,geđo in kmalu nato je eden nemaneeV
ceni na približno 20.000 lir, a je pokrita z zavarovanjem.
Ob 17.30 so se gasilci vrnili v mesto. Strela zanetHa požar. — Veliko kmetsko poslopje na Vrdell upepeljeno.
Včeraj popoldne ob 5.30, ko se je nad mestom vusla ploha, je na Vrdell udarila strela; treščila je v veliko kmetsko poslopje, ki ga ima v najemu z drugim posestvom vred kmet Anton Vekjet. Iz poslopja, ki je rabilo kot hlev in senik in v katerem je bilo poleg drugega spravljenih okoli 120 Motov sena, je kmalu švignil ogenj, ki se je širil z bliskovito naglico. V malo minutah je bil ves zgornji del poslopja v plamenih. Mestni gasilci, ki so naglo prihiteli na lice mesta z dvema vozovoma in motor-no brizgalnlco pod poveljstvom poročnika Uxe, so imeli težaven posel; ker so uvideli, da gorečega poslopja ne morejo več rešiti, so vsaj skušali ogenj omejiti. Radi velike vročine in rojev Isker, ki so švigale vs<s-naokrog, je bila bližnja hiša, kjer biva Vekjet s svojo družino, v resni nevarnosti. Gasilci so morali od časa do času brizgati vodo na streho, da se ni vžgala. Medtem je ogenj nadaljeval svoje uničevalno tlelo v seniku iu hlevu; v kratkem so o 1 velikega poslopja ostali jokonci le ožgani tr razpokam zidovi. Med razvalinami pa je ogenj te dolgo divjal. Sele okoli 24. ure so gasil« 1 dovršili svoje delo.
Škoda, ki jo je povzročil požar, ie zelo vel'ka ; znaša baje okoli 90.000 lir. Zgorelo je 1SM stotov sena, razen tega pa je ogenj
met, ga nastavil na roko in z vpo močja sunil najprej Crippo v obraz. Ko se j* Trada obrnil, da pobiti tovarišu na pomoč, je tudi on dobil sunek z enakin* orožjem pod oko. Oba sta se zgrudila; Tudi Zannier je bil zadet.
Že med zaslišavanjem treh miličnikov je prišlo do burnih prizorov me<| dr. Ileseijem, ki je zastopal drž. prav<t-( nika, in braniteljem Pizzamusija, dr.' Zennarom. DoČim je prvi skušal dati celi razpravi političen značaj, je odvt*t-; nik Zennaro z raznimi vprašanji nai* priče skušal to ovreči. Zanimivo je bilo pričanje podčastnika Trada, ki je v precej glasnih besedah naravnost zahteval obsodbo Pizzamusija. Ko med pričanjem imenovanega preds. da besedo obtožencu in ta očita Tradi, da je zagrozil njegovi materi, da se bo mar ščeval, ko Pizzamus pride iz zapora, Trada obljublja pred sodnim dvorom pod častno besedo, da se bo maščeval. Ta izjava je zopet povod burnemu prizoru med pravdnikovim namestnikom in braniteljem. Nekoliko pomirijo ozračje besede Trade, naperjene obtožencu; «Govori mi resnico in odpustim tii»
Predsednik vodi le še s težavo razpravo. Branitelj zahteva citacijo kar. brigadirja Esposito, ki je v družbi s
uničil skoro vse kmetiško orodje ter razne Pok- Lanzilotto aretiral obtoženca. Proil-čruffe premičnine; zgorelo je tudi mnogo sednik zavrne ta predlog. Odv. dr. Iles~
naroden policijski kongres, In sicer letos v jeseni.
______________________Kongres se bo vršil v Berlinu, kjer se
stražiti nekatera poslopja, ki so ob po- koncem septembra otvori tudi velika dobnih prilikah že trpela. Tako tudi policijska razstava. Kongres bo slste-*
r»fl5o tiskarno	matično nadaljevanje akcije, ki se je v , ,	. . - - A
uabo iibKaino.	xi	j	j	,.7. «	Ker bo na dnevnem redu tudi reorganizacija od-
Tržaški prefekt gr. uff. Gasti, ki se «acela na mednarodnem policijskem „ka< j. MVzoč««t v»eh »portmkov obv«na. nahaja na dopustu v svojem rojstnem kongresu na Dunaju 1. 1023. Na tem Odbor, mestu Castellazzo Bormida, je poslal zborovanju so biii določeni elementi j	S. D. Adria
viceprefektu kom. Zanconato, brzojav- borbe, katera se ima voditi proti čeda-j Jutri točno ob 8.30 vaina odborov« aeia. Odbor ko, v kateri izraža svoje ogorčenje nad bolj naraščajoči mednarodni krimi- i polnoftevflno v določenih proetarihi — Tajnik.
V«i igralci prve čete dane« ob 14.30 na igriiCe Prisotnost obvezna. — T®rpin.
D. L N. ToBuitMsto - Trst
__ ______ Opozarjamo vse športnike, ia se bo vršil v petek
ki &e le ; <*ne	m- 17.30 sestanek športnega odseka.
* K Of hn m a /i nowi m nt *Ailt«	--J----
zločinom ter se pridružuje manifesta- kalnosti (zločinstvu). Taka borba je vi. . w	„ -- -
ciji Trsta. V nedeljo in včeraj so po- interesu vseh civiliziranih držav in bo!|l OT&MKG0S ZlVlJttlllS
setili viceprefekta ter izrazili sočutje konzuli, oziroma vicekonzuli Jugoslavije, Brazilije, Portugalske, Španske in Anglije ter razni domači dostojanstveniki
Glavni ravnatelj javnega varstva
mogla biti oventen* i uspehom le ob . . _	________ _
najtesnejšem sodelovanju vseh krizni-1 _	. ,Me	paattrja.
Tininih nolirii	Preteku petek ee je dogodila v Sv. Kri-
VsTT	. t . ... ^ . ,	pri Tretu grozna neteča, ki je ugono-
Mednarodni komisiji kriminalne po-1 bila mlado iivljenje. Omenjenega dne zju-licije na Dunaju je bila poverjena izvr- j traj je 16-1 etni Viktor Mertek, pastir pri
___________ _____H_____v j Sitev teh sklepov. V zadnjih treh letih je \ nekem tamočnjem posestniku, doma is Ko-
Rimu gr. uff. Crispo-Moncada je podal ie izvrSila zelo važno praktično delo, ki soveli Pri Pliskoviei na Krasu, pase! na po atentatu ostavko na svoje mesto, ga cenijo mnoge države. X.wri medna- ■ Jeite?? P6ihlfk1H ^ vaejo, nad katerim so O/™ je bila sprejeta. ^Crispo- rotm *™^	^^^T^O^i
9.SO je Mertek ii neznanega vzroka sple-
Moncada je znana osebnost tudi za nas , trebno za nadaljevanje ie začete akcije, v Julijski Krajini. Po razdelitvi dežele! Za kongres je prispelo ie mnogo pri-v tri pokrajine je postal triaški prefekt, j jav, tako da se lahko računa, da bo Bil je torej prvi tržaSki prefekt. Na!njegov potek povoljen in da bo rodil mesto glavnega ravnatelja javnega kongres najboljši« uspehe, varstva Je bil poklican takoj po umoru
socijalističnega poslanca Matteotti-ja. |	POtkAtm.
Rimski kvestor Perilli je istotako za-j v naS Clančič povodom atentata na na-pustil svoje mesto. Postavljen je na Ce!nika vlade ®e ie pomotoma vrinila pri
razpoloženje.
SUROVOST
Pišejo nam: Iz Ricmanj nam poročajo, da so v pe tek 10. t. m. v jutro neki tržački izletniki, vračajoč se z avtomobilom iz Bor-Sta proti Trstu, vzeli mlekarici Žuljan
impaginaciji prva vrsta, ki se glasi: «Posledice takega razida bi bile nedogledneU
zal na visok telesen drog, Id nosi elektro-vodne po katerih kroti tok v napetosti kakih 60.000 voltov. Splezal je skoro na vrh dnsga, ki je visok kakih 14 metrov, in evn u« o&vedajoč se, da ss s tem izpostavlja tm^tf. nevarnosti, dotaknil elektrovodne iice. Tedaj se je zgpdilo, kar se je d&Č moralo zgoditi. Kesn&j se je neprevlcfnež do-
panjev. 6kođa Je pokrita z zavarovanjem.
Lastnik posestva je bogati tržaški zlatar Janesich.
Nevaren padec a drevesa.
17-letni Rihard Petretich, stanujoč v Ro-janu - Veraiellla ftt. 586, je predsinočnjim spic;.a? na drevo v domačem vrtu, da bi odlagal trhle veje. Pri tem poslu je mladenič nenadoma zgubil ravnotežje in padel s precejšnje vifiine na tla; pri padcu je butnil s glavo ob kamen, tako da si je nesrečni mladenič tudi zlomil desno roko v zapestju. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika reSllne postaje, nato je t^il prepeljan v mestno bolniSnico. Njegovo stanje je nevarno.
TR&AŠKO SODIŠČE Lahka telesna poškodba in prepovedana nofinja boksa - Obtoženec oproščen
Pizzamus Ivan, Tržačan, je včeraj stal pred tržaškim sodiščem, obdolžen lahke telesne pofikodbe na Škodo milič- i tržaškem sodišču.
nega podčastnika Trada, ter miličnikov j Odv. Zennaro nato zavrne drž. pravd-Zannier in Crippa. Dogodek je opisan|nika z razburjenimi besedami, kajti tako-le: Dne 2. avgusta t. 1. so Sli ime-[znano da je vsem, da je on z isto vnemo novani po ul. Medla. Bilo je okrog 2. branil Brelicha, ki je vrgel bombo v
si, v funkciji državnega pravdnika, zahteva v govoru, v katerega je spretno vzpletal opazke na račun branitelja, 40-dneven zapor radi telesnih pogkodb in 20 dni radi prepovedane nošnje boksa.
Branitelj začenja s humorjem. Zavrača opazke drž. pravdnika ter ovrže vsako politično barvo. Spravi se naposled na prav drzno tezo. Dokazuje, na-slanjaje se na izpovedbe prič, da Pizzamus sploh ni bil zraven in da obstoja v podkrepitev trditve tožitelja le sum, ki pa ne more biti pravna podlaga za obsodbo. Zaključi svoj tričetrturni govor z zahtevo, da se Pizzamus oprosti.
Drž. pravdnik prosi zopet za besedo. Njegov govor pa gre sedaj bolj proti branitelju, znanemu iz vseh političnih procesov, ki so doživeli svoj epilog na
tire po polnoči. V višini ulice Settefon-tane Jim je prišlo naproti troje mlade-ničev, ki so prepevali športne pesmi Ponziane. Eden izmed treh neznancev je pozdravil miličnega podčastnika z besedami: «Adijo, Tiraka!» Trada je istemu odgovoril: «Ne Tiraka (naramnica), pač pa Tradal» Beseda je dala be-
ul. Garducci, potem Martinolichu, ki je bil eden prvih eksponentov tržaškega /ašizma. On da govori iz duže kot človek-jurist.
Državni pravdnik hoče ugovarjati, toda predsednik sodišča vstane naglo in prečita razsodbo, ki oproŠČa Pizza^ musa radi pomanjkanja dokazov.
Vesti z Soriškega
Goriške mestne vesti
Proissorska imenovanja na srednjih šolah.
Na gorilko gimnazijo pride iz San Seve-ro fFoggia) prof. Amedeo Bascalno za zemljepis in zgodovino in iz Tolmina prof. Jo-> Pavli za liziko in matematiko. Na tehnični zavod (realko) pride iz Bologne prof. Ruggero Maszocco. Iz tega zavoda pojd£ prof. Ferdinand Gallerani v Turin.
SOLKAN.
Povprečna razprodaja tobaka v solkanski obfiinl presega letno pol milijona lir. Ni to mala vsota, katera gre v srak brez
taknil fcige, pa ie smrtonosni tok hipoma
_ ___ usmrtil. Delavci v bližnjem kamnolomu so
TaTvrsta sp~ada*na*konec VTodne^a^članka |	Po mije med žicami napeljave
pod naslovom «Nemčija v Droici navoc«*v».; ^nadoma sabUskal plamen. 81uU<, da se Čitatelj je to nsljubo pomoto gotovo le	nenavadnega mitraftnega, so , v»aksga pomena in pa koristiAko pomi-
- sam Dooravil	pciliStfrli jt drogu, kjer bo naSli nesrečnega ; slimo, da solkanska občina Šteje 4000 duš,
pastirja vsega pobitega in stratoo ožgane- je to mnogo prevelika vsota, katera se pogana skalah. Siromazu je obleka Že popol- trofli za to škodljivo opojno sredstvo. Ni-noma zgorela, le čevlji so še ostali na sem proti kajenju in tudi ne mislim s njem. Bevež je bil seveda že mrtev.	tem sprožiti propagande proti temu opoj-
O grozni nesreči je bil takoj obveščen oče | nemu dimu. Ako premislimo, da gospodar-
Vplsovanja
otrok v zasebno Šolo pri Sv. Jakobu v TV-
siloma vrč z mlekom in pili. Nekega j štustu se vrši do sre de, 15. t. m. vsak dan delavca, ki je s koso na rami šel na 0(j d0 11. ure. — Vodstvo.
jđelo in ki je to videl ter jim rekel, da'	--
jie delajo prav, so napadli s pestmi in	POZDRAV VOJAKOV,
palicami, da je komaj utekel. Med be-j iz daljnega Bra pri Turinu, pošiljajo štir-gom mu je baje padel slamnik, ki pa j je gojenci vojaške šole najprisrčnejše po-so ga «olikani» izletniki raztrgali in pu- i zdrave vsem zavednim Slovencem, našim stili ob cesti kot viden znak svoje bra-i društvom, sorodnikom, prijateljem in Yure	1 znancem s prošnjo, da se jih spomnijo, in
Vrč z mlekom so potem sicer spet'	Mu^ZJ^?'
, • • i	.	. MIlan Vitez, Trst, Luin Milan. Trst Lapa-
vrrnli mlekarici, ko so jo dohiteli pod nja Avgust, Grahovo ob Bači, iurman I^o-
nesrečnega pasttria, ki je bil tedaj rapo- i stvo psfia in se žlvljenske potrebščine ved-v vasi pri nsaem zidarskem delu. Pač ! no bOij dražijo,- tako da se dobe družine,
Ključem
Vendar pa bi bilo umestno, da bi varnostni organi poskrbeli, da se taki slučaji ne bi več ponavljali. Tudi jim ne bo težko izslediti te krivce in jih primerno poučiti, kaj se sme ali ne saj med tolikimi ljudmi, ki se po vadi nahajajo na cesti ob istem času, je i bil Že kdo, ki si je zapomnil številko av- i tomobila. __I
PRED KONGRESOM AMERIKANISTOV.
rijau, Idrija.
IZ URADA POUTIĆKZOA DRUŠTVA «£DUnOB7» V »STO.
Fivka: Stvar nam ol dovolj jasna, da bi
težit e je popisati obup nesrečnega moža, ko je rvedel grozno novico. Pozneje se ie podala na kraj nesreče sodna komisija, a uspeh Izvida ni že znan. Zato se ne ve Če nič gotovega o vzrokih nesreče. Zdi se, da je Meržek metal za zabavo čepico na drog in da m v. -a pri tem obvisela na njem; ko je	o*, drog, da bi jo vsel, ga je s pre-
tekel smvtsnosni tok. Ta domneva je zelo verjetna, ker je ob prihodu sodne komisije čepica fie visela na drogu.
Inžsair, ki ss Je naveilfial življenja.
V svojem stanovanju v ulici S. Nicold št. 7 si je v nedeljo zjutraj skuSal vzeti
sme i mogli izreči sodbo; pošljite nam plačilni. živčen?e 54-letm inženir Angel Skoda. Oko-n ' nalog, prepis utoka in rešitev druge ištan-	i« ^P1"1 v kuhinji pipo plinove
i ce. — Tajnifltvo,	napeljave in čakal, da ga strupeni plin za-
'	•	giblje v večni sen. Obupni naklep bi se bil
■Bftiin »i innvvi na	možu brezdvomno posrečil, da nI kmalu
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRCk	potem prilla v kuhinjo njegova hčerka, ki
, Ne včeraj, ne danek se trg ni izpremenil. Jt'	je^koJ pi?hitelDaa
Prejeli smo;	[Morda je nekoliko odnehairkar s£ tiče če- ^esta zdravnik refiilne nostaje. Po prvi
Ministrski predsednik iviusfcolmi in pro- i špelj, toda selo inalo, kajti življenje tr^a je |	{•	Ul«®™ Prepeljan v
svetni minister Fedele sta poverila zavodu ta dva dni sličilo sobotnemu	mestno bolnišnico. Njegovo stanje pa nI
-	nevarno; axo ne nastopijo kake komplika-
cije, bo mož okreval v 7 dneh. Ni znano, zakaj je Skoda hotel ▼ smrt.
Požar v Qw|Hl — H—§ lir »kode. Včeraj ob 10.80 je bila postaja mestnih gasilcev telefoničnim potom obveščena, da je izbruhnil v Oropani pri Basovici nevaren požar. Ogenj je nastal — kakor so dognali gasilci, ki so se takoj podali na lice mesta pod poveljstvom poročnika Sapunzacchija — v hiii posestnika Ivana Verfta, in sicer v seniku, kjer je bilo na-kupičenih okoli 80 stotov sena. Čeprav so se domači, katerim so požrtvovalno pomagali skoro vsi vaščani, takoj pridno lotili gašenja se je ogenj naglo širil; radi velike množine lahko gorljivega materijala je bila nevarnost, da se razširi na ostalo gospodarsko poslopje in sosedne hiše. Toda gasilcem in vafičanom se je posrečilo odvrniti katastrofo. Po večurnem napornem delu je bil požar udušen.
Krištofa Kolumba nalogo, da organizira in pripravi XXII. mednarodni kongres ameri-kaiiistov, ki se ima vršiti letos od 23. do 30. septembra v Rimu.
Po dosedanjih priglasitvah udeležnikov in predavanj se da sklepati, da bo prekašal ta kongres vse prejšnje v veliki meri. Vseh sporočil, poročil in predavanj bo okoli 140 in to dejstvo kaže, da bo pomenil letošnji kongres velik napredek v poznavanju Amerike v antropološkem, arheološkem, etnološkem, jezikoslovnem, zgodovinskem in zemljepisnem pogledu. Sveča-pa otvoritev se bo vršila v dvorani Horaci-jev in Kurijacijev ob 10.30 dne 23. t. m., katero dvorano je dal na razpolago guverner rimskega mesta. Sprejemi v čast gostom se pripravljajo v Neapolju, v Firenze, kjer bo predaval prof. Piero Magnaghi o Amerigo Vespucci-ju, v Milanu in Genovi, kjer se bo vršila tudi svečana uradna zaključitev konicresa.
Na tržaškem trgu že od nekdaj prevladuje sadje. To nadvlado vzdržuje skozi celo leto, razen kratke dobe v zgodnji spomladi. Karakteristiko našega trga pa tvori, kaka skoro vsak dan povdarieno, Jeseni sadni del trga, glavna žila tržaške sadne trgovine.
Te dni viadajo čeiplje in bodo vladale do konca sezone, ki bo tudi zaključila letošnje
leto.
. imeli smo tudi lepo obiskan zelenjadnl del trga, ki le nudil obiskovalcem precej blava. Tudi Krompir polagoma začenja prihajati na trg.
Cene so bile danes sledeče:
Zelenjava: Radič 70—300; pesa rudeča 40—60; pesa bela 50; korenje 80—100; šelen 80—140; malancane 70—120; Spinača 120 do 200; buče 80—150; zelje belo 100—120; vr-zote 80—100; fižol v stročju zelen velik 140 do 200; fižol v stročju za luščenje lisast in svetlorumen 140—220; fižol nov 200—240;
ki nituajo niti sa vsakdanji kruh, za tobak pa mora biti, bi bilo umestno vsaj omejiti to razvado, katera se je kot kuga oprijela ne samo starejših oseb, ampak tudi mladine.
Letno gre torej okroglo pol milijona lir v zrak. Pomislite, Solkanci, kaj bi se dalo s to vsoto napraviti, ako bi se gmotne razmere v iis M občini zboljšale in bi nastopilo blagostanje. Ako primerjamo to vsoto s številom prebivalstva, bi prišlo na vsakega golkanca letno 135 na splošno na stare in mlade, Žene in punce.
Vzemimo nadalje, da vsaka družina Šteje 5 članov, bi padlo na vsako družino lir 67S.—, ki se potrošijo brez prida in koristi. Kaj si lahko kupi ena družina s to vsoto? Lahko bi se cela vsaj deloma oblekla in obula. Za tobak mora biti, tudi če ni za kruh. Naj družina strada, samo da imajo oče in fantje za tobak. Pomislite, Solkanci, na to in prišli bodete do zaključka, da imam prav in da se boste bolj ko mogoče omejevali v tej razvadi. Res pravi pregovor: navada je železna srajca, a tudi ta se enkrat pokvari, zarjavi in propade. Tudi te navade bi se lahko odvadili, da bi ne metali toliko in tako težko zasluženih llric v zrak.
P0DOORA.
Padel * odra.
.Kertas Emil, uslužben pri Brunnerjevi tovarni lahko govori o veliki sreči. Delal Je na lesenem ogrodju, nenadoma mu zmanjkajo tla pod njim, ali je stopil sam tako nesrečno, ali se mu je deska zgenila, in padel je precej globoko. Tovariši so prihiteli k njemu, misleč, da ga dobe v krvi
&T. PETER PRI OORIGL Hud gost.
Tu pri nas je odprl Ferruccio d Osvildo javno ljudsko kuhinjo. Za dvakratno hrano t. j. kosila in večerje je nastavil zelo nizko ceno v izmeri L 3.25. V začetku so bili gostje Še nekam zadovoljni. Ko je pa zadnje dneve nadomeščal gostitelj košček mesa z zopetno porcijo zelenjave, so se mu začeli gostje puntati. V četrtek je pomanjkanje mesa tako ujezilo gosta Tosorotti-ja, da je začel najprej protestirati z besedami, kose je bil pa do dobra segrel, je vzel žlico in z njo naskočil gospodarja. Ranil ga Je na več mestih. Gospodar d'Osvaldo je bil pripeljan z zelenim križem v bolnišnico usmiljenih bratov, Tosorotti jo je pa popihal in se skriva zasledujočim Ka karabi-nirjem. Radi koŠČeka mesa je tako moral eden v bolnišnico, drugi pa v gozd, odkoder se pojde postit v ječo, kjer se mu ne bo treba jeziti, da ni dobil meča.
Borba proti kletvinl
S pristopom podgorske občine, velepod-jetja Brunner, Zelenega kriia, mandolini-stičnega krožka, domačega društva ognje-gascev, dobrodelnega odbora, prosvetnih društev Podgora, «SoCa» v Pevmi, «Skala» v St. Mavru in Podsabotlnu. ter lepega Števila občinarjev se je v sredo 1. t. m. ustanovil v prostorih tukajšnjega županstva odbor za propagando proti kletvini. Je to prvi odbor v slovenski občini.
Po kratkem, a jedrnatem nagovoru člana pripravljalnega odbora o kulturnem in moralnem pomenu svetega boja, se preide k volitvi odbora in sicer s sledečim izidom: Enoglasno so bili izvoljeni: za predsednika g. Mario Coos, občinski tajnik, za podpredsednika g. kurat Stanko Stanič, za tajnico gdč. Reja Margerita, za blagajni-čarja g. učitelj Anton Radinja. Izvolil se je tudi izvršilni odbor.
Želimo, da bi se po zgledu podgorske občine, kjer so se v tako kratkem Času oblasti, udruženja in občinarji navdušeno odzvali plemenitemu klicu pripravljalnega odbora, vzbudilo tudi v drugih naših občinah vsesplošno prizadevanje za iztrebljenje nečastne kletvine iz naše govorice.
Zato z vso vnemo na delo!
VRTOJBA.
Še neka] o prireditvi.
Kakor je bilo razvidno iz zadnjega dopisa, je bila prepuščena sodba o petju pri proslavi 20-letnice «Napredka» drugim.
Dovolil bi si dodati svoje mnenje o podanih pevskih točkah:
•Napredek« je nastopil prvi s svojim številično jakim, a glasovno Še Šibk'rn mladim zborom s pesmijo «Ne zveni mi»,
in s polomljenimi udi, in so se oddehnili,; katera je bila v celoti dobro podana, kako so opazili, da nI bilo hudih poškodb, j tera pa ni prišla do pravega efekta. Ko je Kertas se je ranil malenkostno na desnem zbor drugič nastopil s pesmijo «Ah, ne kolenu ln bolj radi strahu kakor radi bo- | hodi sem», sem takoj spoznal, da je pp-lečin ga je peljal Zeleni križ v Gorico in i sem bolje naučena, radi tega je bi!n tudi sicer k usmiljenim bratom.	z lahkoto in prisrčnostjo podana tako da
Tu pri nas se ustanovi ženski odsek Ze- se je morala na željo ljudstva ponoviti, lenega križa, Čigar Članice^bodo vse de- Vsekakor moram priznati da je zbor od lavke Brunnerjeve tovarne.	zadnjega nastopa napredoval in da se od
"V Vrstu, dne K. septembre 1921*

ajoga Še mnogo nadejamo. »Prešeren« is Šempetra je nastopil s pesmijo «Kresovale trt devojke*. Zbor je prešibak, posebno za na prostem, kjer ae glas izgubi, posamezni glasovi niso prišli do
(kasto;
'tako
, Nabrali smo za zidanje nove cerkve rihemberške le 25 tisoč lir. Sedaj tam ne bo nove* ampak se le popravi, pa le deloma za vojno odškodnino. Prispevati mora tudi občina. Razvidno je torej, da bi se nikakor ne mogli ogniti stroškom za cerkev, a v Brjah bi le ne imeli ničesar, pač pa bi nam bilo letos zapadlo volilo v še precej lepem znesku, kakor so nam zapadla ponovno v prejšnjih desetletjih lepa oziroma ogromna volila. SloSnosti in edinosti je treba, pa se vse doseže, z dlakocepljenjem in opletanjem po se samo ljudstvo draži in onesposobi za višje reči. ' Pač vsak po svoje; in razdirati je laftje nego graditi!
veljave; moram pa reči, da je pesem bila dobro naučena, ter zato tudi dobro podana, samo v začetku je bil tempo nekoliko prepočasen. Pevovodja — Kumarjev učenec je zbor tehnično dobro izšolal.
* Mladina« iz Šempetra, katera je po številu nekoHko močnejša od Prošeciia, }e podala «Zrelo fcito», mogoče eno izmed najtežjih skladb, za katero bi bilo treba močnejšega zbora ter akustičnega prostora, da bi prišla ton in barva do veljave. Sicer [je pa bilo opaziti, da zbor tehnično napreduje.
Društvo * Lijak » lz Vogerskega je zapelo »Mojo pomlad«. Takoj sem opazil, da se sbor Šele šola pod mladim pevovodjem, kateri bo sčasoma vzbudil in odgojil dobre
pevce.
Zadnje med zbori Je nastopilo društvo iž Standreža b pre krasno in zelo dolgo pesmijo *Knesov zet». t>a, tu lahko rečem, da je prišla pesem do veljave In sladko melodični toni so se prelivali v razne barve kot mavrica. K temu lepemu uspehu sta pripomogla dva činitelja, namreč: močan IzveŽban zbor in hladnokrven mojstrski pevovodja Nič kaj pa mi ni ugajala ona komično Segava pesem «Zdra-vica*, katero je pel sam moški zbor; bolje bi bilo, da bi prej to zapeli in s prejšnjo slovesno zaključili pevski .program.
Na splošno bodi rečeno, da opažam v petju zelo velik razvoj in napredek, tako da ti pride veselje, ko čuješ ubrano melodijo.	Sik.
Zsbrala
Društvo »Napredek* se najtopleie zahvaljuje društvu »Prešeren* v St. Petru za . , .	. .	„ posojeni oder, jposp. učitelju Lasiču za kla- ! ?a vir ter vsem, ki so pomagali izpopolniti vrtite ^mahi v toliko, da bo ta cerkev našo garderobo in še vsem drugim, zlasti j T* žu?nf c«rkev. Pon^TlJamf tu*1 pevskim zborom, ki so s svojim sodelova- ' ^ Polmer en čas nalagati si tako niem pripomogli do Častne proslave naše i®"™ daTkov in prostovoljno! Zakaj «Napredek» 1 tožimo o necnostnib državnih ni občin-
Vemo sicer, da je prostor v naši cenj. »Edinosti* predragocen in zavedamo se tudi, da je zidanje cerkve na Brjah samo lokalnega pomena. Kljub temu se obračamo na eenj. ,Edinost* z vljudno prošnjo, da nam objavi še ta aodgovors na »odgovor«. Gospodu uredniku se zahvaljujemo v naprej in ga zagotavljamo, da bo v tej zadevi to naš zadnji dopis in da hočemo biti strogo kratki in stvarni. Odgovarjamo mirno in dostojno, brez ialitev. Odgovarjamo brez podtikanj in neresničnih trditev, po geslu: ne kdo piše, nego kaj piše — na to odgovarjamo 1
Izzvali ste nas z dopisi v »Straži* in «Edinosti». Razumeli boste, da včasih človek vtakne kako zafrkacijo v žep, a če je le
Sreveč, mora reagirati. — V obeh naših opisih v cenj. «Edinostl», smo povedali svoje pomisleke glede gradnje cerkve —' tudi danes imamo tehtnih pomislekov I — kajti cerkev, ki ni Še niti pokrita — ni
ko bi stalo sidatt mo, da
stalo danes župtiifiče? torti tupoiice v Mlaki T i je Vtfa trditev o ro
Mer hočete Pripominja-rojstvu našega
dopisnika v r»*ti*;i res Vas vredna!
pa prosto Vam, tolmačite kakor čete, zavajajte kolikor
Vam, tolmačite kakor ho-in kogar hočete, mi mislimo s svojo glavo |p smo zadovoljni, da se nismo dali uje u za stvar, ki ni izvedljiva
„ Tudi z mnenjem gosp. dopisnika, da stvar, ki ni izvedljiva.
Tudi z mnenjem gosp. dopisnika, da stvar ne spada v javnost — se ne strinjamo. Morda bo še kdaj koristilo drugim, ki so se bavili s sli&nimii — utopijami. H koncu še dober svet: Cerkev pokrite in čakajmo boljših časovi Upoštevajte, da bomo morali zidati šolo in žalibog — tudi občinski dom v Rihenberku — če se ne združeno vsi upremo tej slednji stavbi.
S tem končujemo in javnost naj sodi. Ce hočete de brcati vse vprek na okolu, — pa dajte. Za nas — pika!
VIFOLAE V MUHI ,
dvajsetletnice.
BRJE NA VIPAVSKEM Vpratanfe nove cerkve
Prtp ur. Pri ob Čujem o še ta dva dopisa iz, Brij glede nove ^erteve. Priobčujemo ju nepristranski in v redu, kakor smo ju prejeli. Čitatelja naj ne moti dejstvo, da je prvi dopis natisnjen z debelejšimi Črkami. To Je le posledica razdelitve dela med dva stroja. Smatramo, da sta obe »stranki* dovolj obširno obrazložili svoje etali&če in zato prosimo naše Brejce, da bi ne razpravljali več v javnosti o tej stvari, ki je kljub vsemu vendar le čisto domača zadeva.
V eni prejšnjih «Edinosti« zopet bro-
Dne 91. avgusta nam je vedno potujoča bela žena nenadoma ugrabila iz našega »Vrtca* cvetlico — Ivana Klanjščeka v cvetu mladosti,
Ivo, vsi smo Te dobro poznali in radi imeli, ker si natm bil vedno zvest in požrtvovalen član našega društva, a kruta usoda je botela tako in zapustil si nas v najlepši dobi, v cvetu mladosti, kajti doživel si šele sedemnajst pomladi. Spominjamo se, kako si bil vessl v naši družbi in Še celo teden dni prej, predno Te je kruta žena zavila v piašč — smrti. * Vest o Tvoji smrti nas je vse iznenadila in zdelo se nam je skoro neresnično. Toda ko smo Te videli v krsti posutega s cvetjem, se nam je skrčilo srce in solza je kanila po licu, ker smo si bili svesti, da smo za vedno zgubili našega dragega Ivana.
V znak našega čustva naj Ti bo venec in nagrobnlca našega pevskega zbora «vi-gred se povrne* m pa pretresljive koračnice orkestra »Edinosti* na Tvoji zadnji poti v hladni grob.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli do krasno uspelega pogreba neposabljenega Ivana in izražamo najglobokejfie sožalje zapuščeni materi ter vsem sorodnikom in prijateljem.
Žalujoče društvo «Vrtec*>.
di
ven, pa prosto mu! Mi gradimo svojo
skih davkih, ko si hočemo pa sami naprtiti ogromne druge davke in dajatve?
Morda niste nikdar premislili, kol Sto bo stala oprema cerkve? te danes, ko ni Še cerkev pokrita, se Vam krha na vseh koiv cih in krajih. Menda prihajate že sedaj, ko niso še postavljeni niti štirje zidovi brez strehe, do spoznanja, da se bližajo
finančne težkoče. Žalostno je, da morate	IZ
siliti one uboge ljudi, ki so se obvezah v prvem navdušenju, da bode prispevali v:
denarju, da podpišejo sedaj
zavedate, kaj pomen^a muuca *.o. buwva • . _	" * „f;i ______
ki komaj zmaguje vse druge dajatve? Vi- JT 'JfJg*™
dHe! Ne na* niti dopisnika, kigovori v	- zavotfti ob	f£ ^em
imenu »muhastih* Br^cev, ne pečejo pro-!	°b	Ed ™
Jrtovoiini ru-Urx>vki /x7firkw	fa™*. : rala na mestu. Prišla je pomoč iz Gorice,
S^ckM^	o^ičala pred fiieverjanom. Is
menice Se li s Briška korijera je te dni imela posebno menica za kmeta!"•m®l°- Najprej * g** Šmartnim morala
da se tiste besede niso nanašale samo na gledališče, ampak v enaki meri tudi na leposlovje in slikarstvo. Zato pa jaz njihovega gledališkega nastopa nisem kritiziral in ga nisem hotel kritizirati. Omejil sem se le na pojav te umetnosti kot tak na splošno. Kadar govorimo o umetnosti, mislimo v prvi vrsti na leposlovje in slikarstvo, šele v tretji vrsti na umetnost gledaliških igralcev, ki ima tragično usodo, da danes je in jutri izgine. Sicer ta nova umetnost tudi v praksi na odru ni nič takega, kar bi ji dajalo vrednost. Če obstoja vsa revolucija duha in moderne gledališke u-metnosti v ekstravaganci scenične izvedbe, ne vemo, kaj naj rečemo. Drame so stare, način deklamacije je star (le da je slabši), kretnje so stare. Pač, nekaj je novega. Da predstavlja polomljen bicikelj mrtvega Julija Cezarja, to je novo. Da ima igralec, ki govori ob njegovem mrtvem truplu, našemljeno glavo in oblečenega le pol fraka, tudi to je novo. Da igra med celim prizorom v ozadju gramofon pesem, ki je podobna pesmi: «Oj Titina...«, tudi to je novo. Novo pa je tudi, da sem vprašal inteligenta, če ve, kaj je pomenilo kolo na odru, in ni vedel. (Zato zasluži ime tepec! In naj bere članek: Kaj je umetnost? da bo pametnejši). Jaz sem le slučajno izvedel za to razlago. Ne vem pa še do danes, kaj pomeni gramofon v ozadju. Če je Veronika Dese-niška govorila iz nekake škatle, si še lahko predstavljam, dasi zelo nejasno. Ideja mrtvega Julija Cezarja — biciklja pa je nad vse čudovita, čemu bi se ne dal predstavljati Hamlet z nočno omarico? Z isto pravico. To ni persiflaža. Drugače sploh ni mogoče govoriti o tem. Itak sem v nevarnosti, da me bo polovica čitateljev radi biciklja in gramofona imela za laftnika in obrekoval-ca. Jaz sicer res nisem bil pri predstavi, a imam priče, da je bilo res tako. In ker je bilo tako, bi me ta umetnost Tie bila prepričala, če tudi bi bil predstavo videl na lastne oči. V tem slučaju bi me pa g. Delak gotovo poslal, naj preberem članek, v katerem je «ogromna snov zgoščena v minimum*, da me prepriča. Ne bil bi nič na boljšem ne po enem ne po drugem. In ako tudi verjamem, da je bil dosežen »maksimum vrednote« v teoriji in praksi, se vendar drznem prositi, da naj nam kdo izmed mladih razloži misli o novi u-
MALI OGLASI
BERLmSCHOOL JSrJ?? vSf je^uM!«!
KOVAŠKI vajenec se sprejme takoj. Dogovori taft-mecio. Anton Jnrcm, Hntšica 99 Podgr&d (Ca»t*l-niioro d'l*tria).	1420
ŠIVILJO, dobro i*e£eoot it molk« obUke In ko sprejme Ferfaga, Grctte Serbatoio 76.
DIJAKI in dijakinje ae sprejmejo na stanovanje in hrmno. Naslov pove goriSka uprava.	M3*
TRGOVSKA HIŠA v prometnem mestu ob Železnici na Štajerskem, v kateri se nahaja te mnogo let dobro vpeljana trgovina s ielecnino, manufakturo in ipecerijo, se pod ugodnimi pogoji proda. Prodajo se tudi k hiši spadajoče posestvo, njive, travniki in gozd skupno ali pa delno. Pojasnila daje T. Gradišnik, Graz (Avstrija) Wickenburg-f«see 14.	1423
MLADENIČ, £4 let star, trgovec, čiste preteklosti, želi znanja z dekletom enake starosti, z neka), premoženja in poitenih s tari Je v v svrho takojšnje poroke. Prednost imajo tiste, ki jih veseli trgovina. Stroga tajnost. Ponudbe pod «Večna sreča* nar npravnižtvo «£dinocti>.
STENOGRAF (ali stenograiinM. s solidno sploino izobrazbo, mifen in siguren v slovenski steno-trsBp, veič strojepisja, se iftčs za par ar službe. Zaslnšek stalen. Nsisiov se dobi pri uredništvu «FJIBSBH».
GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla> sti. GlykoI je spIoSen m energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteliaaavich, Trst Via Gru-Hani 42.	1367
FI.I7IR CH1NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljie zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Ginliani 42.
1369
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19.
1369
BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Emerscbitz-Sbaisero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1366
po mlaki nag nasprotnik in £ more mo, d« .prtljate na«« re* dobre ljudi t^^gSHL?!? ŽStoSl to M^ >	^J«®L8 «OTe,5ki"
__ _____. _____. , „, ____--	, non^lilro	r^M mi« li^a	io ^ pOZVOna 1* *jOTlCe. LA pTlOnOSU m mire- , . Tvrwimi i-n a Mo-VPAko lojnko. Ne dvo-
cerkev v sredini in se ne oziramo na\ njegove dvome, ki ne izvirajo iz dobrega srca. Ni nam mari, da bi jo postavili izven naših vasi, da bi jo videli VBi od Ajdovščine do Gorice, a sami da bi je ne videli in jo imeli oddaljeno za hrbtom. Izpolnjujemo stoletno željo svojih prednikov, katerim je bilo TOliko breme hoditi v nad pet km oddaljeno Župno cerkev po grdih poteh Ce* strme hribe. Skrbeli pa smo in nabirali za' novo cerkev že prej v bol/91 h letih, ko je naž nasprotnik nosil še krilo in kratke hlače. Zato pa sedaj nismo pritiskali na ljudi za kaka poeebna darila: zapisali tudi niso veliko. Ako se pa kdo
neprilike. Ce pa mislite reaatfao, da je to P?™* "	^	^ pojmi in s človeSko logiko. Ne dvo-
v blagor ljudmi da se jim napri «m »e-	v^ilS 5S£2? Pa tadf : mim, da bo to storfl g. Delak z lahkoto,
znosnejSih bremen in da postanejo s tem le I™* !J^f	/ f,**^
—t* i« ____VT mi .miikuM. bo potniki vseeno tekom par ur đo-
nima nagnemo vati večjih nesreč. Pa tudi,
i.
pri dne j Si in varčnefltt, — no, mi emuhaetis .. se s takimi idejami ne strinjamo, ker ve- 81>*u Y uorico-mo da prenapeti lok poči! —	DOLENJA TBIBUftA
Ne dvomimo nHi ne oporekamo, da bi J	Ceckvenl zbor
bilo koristno, da bi imeli cerkev na Brjah, .	f „	,
To pa ne radi krstov, porok in mosale, ne- Pred nedavnim časom, me je pot za-jro samo radi službe božje. A za nas, ki ne nesla V Dolenjo Trlbušo, kjer sem se živimo v sijajnih gmotnih razmerah, bi za- ; udeležil ev. maše.
dostovala majhna cerkvica na primernem ■ Od domačinov-pevcev sem bil povab-Jmjn, kjer bi nam makari č. oče kapucin:^ k pevskemu zboru, kjer sem pri-£	»oatvoval cerkvenemu petju. Zelo mi je
tlTSSl?^JZSg^gSS&Z ligrajalo obnašanje fantov in deklet-pev-postavijo na Čim vidnejši kraj in tja, kar! cev« .kateri so se naravnoet vzorno ob-mor kaže, da bi se morebiti lahko v bodoč- naSaii napram meni kot tujcu. n«sti širil dotični kraj — torej čim bliže ' Njihov pevski zbor, je kot ena dru-
kesa pove i te nam ea ali nal se sam C€*tMa **	^ BteukraniU tin^ med njimi ni zavisti, ni prepira,
Kf sa povej« nam ga an na] se sam ^ ravno narobe. Niste imeli srečne »oke kot sem opaxi| po okoliških vaseh.
opteai, in takoj mu zbrišemo obijublje- v izbiranju prostora!	Pred v^m n^omrnim njihovo nriiaz-
ni prispevek! Imamo tudi mi smisla in\ Pa.tuđi «rvelikopotssBost» ni bila na me-	£
srce za ubožne ljudi.	| stu.	^J11 ®PoSto?anje do mladine iz dru-
i Pozvali smo Vsa, da ne uporabite denar- krajev. Ako pride kdo izmed pev-Kar naše ljudstvo torej želi že dolgo j a, ki s« je nabral v druge svrhe sa zi- cev iz sosedne va« v njihov krog, se
tianje cerkve. V VaSem dopisu pa pravite: mu umaknejo in mu dajo prednost. mcA tu se je dopisnik ujel)» Ta trditev, £ato naj jim bo na tem mestu izrečena
in to
dobo, namrož lastno župno cerkev
svojega samostalnega duhovnika,	_ _	_____
našemu nasprotniku še nikoli na misel oprostite, je smeSna! Pozivamo Vas v no-	skromna plivala,
ni prišlo. Cemu pa naj bi	zidali jviC kakor	Uporahtts ta dtmar v Vgo pohvalo zasluži v tem oziru go-
ccrkev in sicer — kakor on Mi — na!^^llđel^iL^JrtriŽ^iajiJhov pevovodja, ki po-griču, da bi jo občudovala vsa vipa vska £emo, da se tk denar uporabi zk cerkev.	Skrbi poučuje cerkveno
dolina? Seveda župno cerkev zidamo.Tako uredite to stvar!	in tudi narodno ter igra pri sveti
in imamo tudi že primerne prostore za' Ce bo sv. Martina domača podružnica	na koru. — Popotnik._
duhovnika. Pozneje se bo mislilo i na; prispevala k zidanju nove cerkve, bi to'j žiipnišče. Pa tudi že za duhovnika ve-; bila samo njena sveta dolžnost In nič več.' in o, ki pride rad k nam. To Vas bo Sele j Saj nima potomcev, grelo! Na kolikih krajih imajo samo- j T"
ki pa baje Članka «Kaj je umetnost?« ni napisal on sam, dasi ga je podpisal. Naj vpraša tovartSa-umetnika Črnigoja o tem. To ga deloma tudi opravičuje radi izrazov, ki jih ima članek iz «Ze-nitas. To podobno hrvatsko gibanje ima za umetniško geslo — balkanizirati (on hoče reči: barbarizirati — odtod izraz barbarogenstvo) Evropo.
(Dalje na IV. strani)
. Mici Blažič Janko Turk
poročena
Orehek - Rakitnik Montevideo, 15. avgusta 1926.
960
Porabite priliko, dokler trajajo zaloge.
Izredna prodaja naših potrebščin po znižanih cenah do
Dodali smo nove predmete po najzmernejših cenah.
Prodajalna mantifaktur
MER9 KIRSCHHER
Campo
S.Giacomo7
(nasproti cerkve)
520
sto j no cerkev, ki so v boljših razmerah nego Brje, na pr. Ratuje, V. Žablje itd. V. 2ablje na pr. štejejo tretjino duš manj nego Brje in so oddaljene od Sv. Križa le par km ravne, lepe ceste in vendar imajo stalno svojega duhovnika. Pojte jim Vi povedati, da ni treba in da ne morejo vzdrževati duhovnika.
Sicer pa smo do pred kratkim tudi mi plačevali skupno dva duhovnika in pripravljalo se je v Rihemberku še tretjemu mesto.
Znanost jnjunetnost
Epilog
Pričakoval sem odgovor na svoja iz-
In h opet Vam stavim« usodno vprašanje: kaj Vam bo koristila cerzev če jo tudi dozidate? I mate-U Vi dobri ljudje preprosti samo nekoliko pojma, koliko stane notranja oprema cerkve? Koliko stanejo oltarji	_ _ _ . vam povedo bližnji sosedje Kamenci! Zvo- vajanta in sem ga dobil. Kar tako mi- 1 novi, orgije svečniki in fiio drugih stvari!: mogrede. Zato tudi mimogrede napi-Pa tudi, da bi vm to imeli, ste li promslili, ; sem ta epilog. Nisem bil namreč na koliko stane letno duhoven. Ali mislite, umetniškem večeru mladih, zato me da bo duhoven, ki je študiral skoraj ivaj- i umetno»t ni mogla prepričati. Kakor
^nj^aOT^oSsrsfiti^na
lih manjih in najmanjših posestnikov, od i umetniški večer in ne na prvi del član-hiše do hiSe miloščino v obHki lire? Al ste	i® umetnost?» Ta del članka
premislili, kje bi ga nastanili? Veste, koli- pa je bil splošen. Vsaj meni se je zdelo,
■€5fZW70n'EU »JLf. Ji .GHJ_),
IZŠEL JE: Roman v treh delih
NOC PRETEKLOSTI
Spisal* V. J. Kriftaaovska. Is ruščino
prevedel IVAN VOUK.
CtM L 6*—, po pošti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*M proti v Mprej poslanemu znesku. - Roman je is-d*Ia in naložila Tiskarna Edinost - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trsta, Via S. Franceseo 20-1., - Knjigarna J. Sfoka, Vle Milano 57 in Žen. dobr. ndrnSenje v Trstu, Nar. Knjtgtr—, Gorics, Carducd 7. - Kraigher Josip, Postojna.
platidoe (cena L lO-—> m dobi v knjigarni STOKA.
PODLISTEK
J U LES VERNB:	(113)
Skrivnostni otok
«Kaj naj napravimo, če nastopi noč?» je vprašal Gedeon Spilett; zanetiti ogenj, da pokažemo našo prisotnost?«
To je bilo resno vprašanje. Vkljub zlim slutnjam inženirja so naseljenci pritrdili temu. Tekom noči bi utegnila ladja izginiti, jadrati dalje in hi je ne videli nikoli več. In če puste to priložnost mimo, ali se bo še kdaj kakšna ladja izgubila semkaj ? In kdo bi mogel prerokovati, kaj čaka naseljence v bodočnosti?
«Da, je rekel penročevaleč, tisti ladji moramo naznaniti našo navzočnost, kdorkoli so na njej. Ako ne bi izrabili te priložnosti, bi ^i v bodočnosti delali samoočitanjal*
Sklenili so torej, da bosta Nab in Pen-croff ob nastopu noči zanetila na neki visoki točki poleg Zrakoplovnoga pristana veliko grmado, ki bo morala vzbuditi pokornost one ladje.
Ravno ko sta Nab in mornar hotela zapustiti hišo, je ladja izpremenila smer m jadrala naravnost proti otoku v smer Zveznega zaliva. Dobro je plavala, ker se je naglo bližala.
Nab in Peneroff sta počakala, in Ajrrton ponehava!. Zastava jadrnice je visela je vzel zopet daljnogled v roke, da bo, ohlapno na drogu, zato je je bilo še.težje končnoveljavno ugotovil, če je bližajoča' prepoznati.
se ladja Duncan ali ne. Tudi škotska jahta j ^Amerikanska zastava to ni, je mrmral je bila opremljena s takimi jadri. Treba I Pencrolf v pretrganih stavkih, angleška je bilo samo dognati, če se med obema J bi padla s svojo rdečo barvo takoj v oči, jarboloma ladje nahaja dimnik. Ladja je. torej ta ni, tudi nemške barve niso, ne bila samo šest milj oddaljena od obrežja 1 francoske, ne bela zastava Rusije, ne ru-I zre dno čisto obzorje je olajšalo opazo-. mena Španije... Zdi se, da je enobarvna... vanje in kmalu je Ayrton spustil daljno-1 No... katere zastave se tu najpogosteje gled in dejal:	j srečujejo?... Zastava Chilef... ta je tro-
«To ni Duncan 1 — Vesel sem, da ni mo-i barvnaBrazilije? tista je zelena... Ja-
gel bitil...»
Pencroff je vnovič nastavil daljnogled v tisto smer in spoznal, da je jadrenica .tri do štiri tone late velika, čudovito vitka, a po jarbolih in plavanju izvrstna brzo-jadrenica. Kateri državi je pripadala, je bilo težko reči.
«Toda na jarboli vihra zastava, je povedal mornar, samo ne morem še barv razločevati.
—	Se predno bo ura minila, bomo to dognali, je rekel poročevalec. Sicer pa vse kaže, da namerava kapitan pristati, in če ne danes, se seznanimo % njim jutH.
—	Recimo, da je tako, je odgovoril Pencroff. Vendar pa je bolje, Če vemo, koga imamo pred seboj, in zelo rad bi poenal barve tistega neznanca.«
Mornar ni več izpustil daljnogleda. Polagoma je pojemal dan in veter je
ponske?.- Ta je črna in rumena.« toda tamle ona...«
V tem trenotku je močan vetrni sunek razgrnil zastavo. AyTton je vzel v roke daljnogled, ki ga je mornar ravnokar odložil, ga nastavil na oko in prestrašeno vkliknil:
«Zastava je črna!«
Razen zastave Je plapolal na vrhu jarbola še majhen črn prapor ter utrdil naseljence v domnevi, da imajo pred seboj sumljivo ladjo.
Ali so bile inženirje ve slutnje upravi-čne? Ali je bila tinta jadrenica razbojniška ladja? Ali je tekmovala z malajskimi razbojniki v tem delu Tihega oceana? Kaj je iskala na obrežju otoka Lin čolna? Ta nepoznani kos semlje se lim je zdel morda pripraven za sferambo ukradenega blaga? Ali pa so iskali samo pribežališče za bo-
doče zime? Ali naj se zemlja naselnikov izpremeni v skrivališče ostudnih zločincev ■ in postane glavno postajališče morskih : razbojnikov Tihega oceana?
Vsa našteta vprašanja so nadlegovala naseljence. O pomenu razvite zastave ni 'bilo nobenega dvoma Bilo je to znamenje i morskih roparjev, katero bi bil tudi Dun-fcan nosil, Če bi bili kaznjenci izvedli svoj 1 načrt.
Sedaj niso izgubljali več časa z nepotrebnim brbljanjem.
^Prijatelji, je dejal Cir Smith, tista ladja namerava morda samo raziskati natančneje obalo otoka in moštvo se morda niti ne izkrca. To bi si bilo želetL Toda kakorkoli, mi moramo napraviti vse mogoče, da prikri jemo svojo navzočnost. Vetrni mlin na planoti je preveč viden, zato pojdita Ayrton in Nab tja, da s nameta krila. Tudi okna granitne hiše moramo z zelenjem bolj na gosto zakriti, pogasiti vse ognje, da ne bo nič izdajalo obljudenost otoka.
—	A naša ladja? je vprašal Harbert.
—	O, ta je dobro skrita v zrakoplovnom pristanu, je odgovoril Pencroff; ne verujem, da bi jo tteti podleti našli.
Inftenirjeve odredbe so naglo Ipvrtili. Nab In Ajrrton sta se podala na planoto m sta skušala odstraniti vsak znak, ki bi
utegnil onim na ladji izdati, da je otok obljuden. Medtem ko sta ona dva to delala, so njiju tovariši privlekli iz bližnjega Ja-kamarskega gozda veliko množino vej in prekel, s katerimi so prikrili odprtine v zidu granitne hiše. Istočasno so si pripravili orožje in strelivo za slučaj morebitnih nenadnih napadov.
Ko so hili vsi varnostni ukrepi izvršeni, je rekel Cir Smith z resnim glasom:
•Prijatelji, če bi se hoteli ti3ti podleži polastiti otoka, tedaj se bomo branili, ali ne?
—	Da, Cir, je odvrnil poročevalec, in če je treba, smo pripravljeni umreti za to!»
Inženir je podal tovarišem roke, ki so jih oni z veselim pritrjevanjem stisnili.
Samo Ayrton je ostal v kotu in se ni pridružil temu navdušenju. Bivši zločinec se morda ni čutil Še vrednega biti v vsem njih tovariš.
Cir Smith je uganil, kaj se godi v Ayr-tonovi duši, zato se je obrnil k njemu rekoč:
eNo, in vi Ayrton, je vprašal, kaj mislite vi napraviti?
—	Svojo dolžnosti* je odgovoril Ayrton.
Nato je vstal, stopil vnovič k oknu, a
njegove oči so skušale prodreti zeleno za-grinjalo.
IV.
•i
■EDDfOSTt
V Trstu, dne 14. septembra 1926. ,
Vsaj odkriti so, to moramo primati. Ne smejo pa zameriti, (e se mi upiramo hiperkulturni barbarizaciji (skrajnosti se stikajo) in živčni ter dudevnl bolehnosti mladogenov.
Ti pojavi sami na sebi niso niC čudnega, so samo izraz naSe bolne, razr-vane dobe. Enake pojave lahko opazi-mo v vseh panogah našega javnega življenja, le da niso tako vidne. So dokument časa, v katerem živimo. NiC več. Umetnost pa le v toliko, v kolikor je mrtvi Julij Cezar — bicikelj.
France Bevk. Pripis: Kar se tiče zadnjega stavka v Delakovi polemiki mimogrede: nisem o tem niti vedel niti bral in me ne žalnima. Toliko, da ne bo mislil, da ni narekovala moje besede stvar, o kateri sem pisal, sama.
Z^pet nova prvina
Pred dobrim letom smo na tem mestu poročali o dveli novih prvinah, ki so ju odkrili Walter Noddak, Otto Berg in Ida Tackejeva v Berlinu. Imenovali so ju po skrajnem vzhodnem in po skrajno zapadnem ozemlju, kjer bivajo Nemci, Masarium in Rhenium. Kmalu nato se je oglasil češki profesor iz Prage in zahteval zase prioriteto pri odkritju prve izmed imenovanih prvin. Žal nimam pogleda v tozadevno iiteraturo, da bi natančneje poroča! o tem. Za nas je glavno, da sta bili prvini odkriti. Edinole ime prvine bi se glasilo drugače.
Lani odkriti prvini nosita v vrsti prvin številki 43 in 75. Vse prvine se dajo namreč po pravilu, ki ga je leta 1924 izdelal JVIoseley, razvrstiti v strogo določeno vrsto, v kateri bi bilo od najlažje prvine do najtežje mesta za 92 prvini. Od teh je bilo do lanskega leta nepoznanih pet. Po odkritju Masurija in Rhenija bi bile samo še tri, in sicer prvine, ki nosijo številke 61, 83 in 87.
Prva izmed teh prvin ima svoje mesto med takozvanimi redkimi zemljami, oA katerih je čitateljem najbolj znan Cer, ker .tvori njega spojitev s kisikom bistveni del onih mrežic, ki se uporabljajo pri Auerje-vih plinskih gorilnikih. Njeno mesto bi bilo po Moseleyevem zakonu med Neody-mom in Samari jem. Eksistenco te prvihe je predvidel prof. B. Brauner iz Prage že leta 1902., ko torej ni še Moseley bil izdelal svoje razvrstitve elementov, po kateri je možno določevati, kje je še mesta za kako neznano prvino, posebno tudi v obsegu redkih zemelj. Isto idejo je izrazil leta 1914. R. J. Mayer. Leta 1922. je Assar Hadding baje že ugotovil na podlagi Ront-genovih žarkov eksistenco te prvine. Toda od nje izvirajoče žarkovje je bilo vsekakor prešibko, da bi veljalo za popolnoma ugotovljeno. Začetkom tega leta pa so nepobitno odkrili te prvine J. A. Harkins, L. F. Interna in B. S. Hopkins v Ameriki in so jo imenovali po državi Illinois Illi-nium.
Nepoznani sta bili potemtakem v vrsti prvin samo še dve prvini. Obe imata svojo mesto, če obstojita, med radiokativnimi, to je med onimi prvinami, ki so nestalne in ki se polagoma razkrajajo in pretvarjajo v druge prvine. Najbolj znana taka prvina je radij. Vse te prvine tvorijo strogo določeno družino, v kateri se dajo prelepo zasledovati potomci od roda do roda. Po mestu, ki pripada omenjenima prvina-? ma, bi bila prvina 87 neposredni potomec radija ali emanacije. Iz prvega bi nastal po izločitvi enega delca alfa, ki ni nič drugega kakor jedro helijevega atoma, iz emanacije pa po izločitvi Žarkov beta, ki ao hitro leteča električna telesca, 'elektroni imenovana. Druga prvina s številko K bi bila ali potomec prvine 87 ali otrok polonija, to je one radioaktivne prvine, ki jo je najprej odkrila Curijeva in imenovala po svoji domovini polonjium.
Se nepoznani prvini bi nastajali potemtakem po dosedaj sicer še neznani odcepitvi od natančno proučene vrste radioaktivnih prvin. Ta odcepitev, kakor rečeno ni še znana, toda ni izključeno da obstoji. Ako pa obstoji, mora biti silno neznatna, kajti omenjeni prvini nosita obe liho številko. Za vrsto prvin pa velja pravilo, da so prvine z liho -številko vsaj desetkrat bolj redke kakor sosednje prvine s sodo številko, in da narašča ta razlika z naraščanjem atomske številke. Omenjeni prvini 85 in 87 sta med najvišjimi. Radi tega morata biti zelo redki, bržkone tako redki, da bo težko ugotoviti njun obstoj. Razen tega je njuno življenje zelo kratko, tako da je ta ugotovitev silno otežkočena.
Kljub temu se je loteval tega dela Otto Hahn v Berlinu. Z veliko vnemo je iskal ti dve prvini, od katerih mora biti prva sorodna z jodom in bi se po poimenovanju,
ki pra je ustvaril ruski kemik Mendelejev imenovala ekajod, druga pa s caesijem, toda ves njegov trud je bil zaman, dasi je imel v to svrho razmeroma veliko mnet Žino potrebnih radioaktivnih prvin na razpolago. «Društvo za pomoč nemški znanosti«, katero vzdržujejo predvsem Amerikanci in Japonci, mu je preskrbelo celih 57 miligramov potrebnih prvin. Čitatelju se bo zdela količina 57 tisočin grama skrajno majhna, toda vpoštevati mora vrednost take snovi in množino izhodne-1 ga surovega materijala, ki je potrebna za pridobivanje te količine.
Eksistenca še ostalih dveh nepoznanih prvin je torej še vedno problematična, toda pri hitrem tempu, v katerem napredujejo prirodoslovne vede, ni izključeno, da dobimo skorajšnji odgovor tudi na to vprašanje.	L. C.
umetniška razstava v paviljonu ljudskega vrta
To nedeljo so otvorili v paviljonu ljudskega vrta pod okriljem «Circola artistica» V. umetniško razstavo, ki naj hi obsegala dela vseh umetnikov Julijske Krajine.
Razstava ni popolna, ker manjkajo izrazite osebnosti kot so na pr. naš Pilon, ki je razstavljal že vsepovsod, dalje Spazzapan, ki je bil odlikovan na pariški razstavi, Metod Peternel s svojimi zanimivimi interzijami in drugi.
Kljub temu pa spada ta razstava med j onemoglosti najboljše, kar jih je do zdaj organizi-
ral «Cirook> artistico». Zastopanih je 56 umetnikov s 133 deli in to ni malo!
Na tej razstavi prevladuje impresionizem, ki se je drugod ie precej preživel. Številčno je najbolje zastopana pokrajina potem portret in tihožitje.
V	prvi sobi so povečini velika; platna. Takoj pri vratih ti obstane pogled na Parftnorl «Konverzaciji». Pogovor dveh žensk pri oknu. Skoči okno lije srak in svetloba; vse mehko in toplo.
Na nasprotni strani se ustaviš dalj časa pri l<niymt>m «Nedeljskem počitku«. Nedelja nad mestom, polna solnca in miru; vse plastično in močno.
Za hip obstaneš pri Sambom, ki te zainteresira zaradi čudne vijolčaste intonacije. Istotako te mimogrede pozanimajo Riettijevi portreti, dokler te ne naveže nase Orell predvsem s sliko «Romantične luči», ki je polna topline in lirike.
Od tu nadaljuješ lahko pot precej naglo mimo raznih povprečnih stvari, dokler ne prideš do Silvestzija* Marnsi-
cha in Leviera. Prvi odkriva s svojo «Starko» in «Figuro» svoj izraziti talent, drugi je ljubljenec zamolklih barv, pri tretjem pa občutiš moč. Ta že zapušča impresionizem; par odločnih močnih potez in že je tip živ pred teboj!
Stopiš v drugo sobo.
Najprej te pozdravi tu Hormaa-Lamb Oskar s serijo svojih slik, ki se že od daleč razlikujejo od drugih. On ljubi eleganco in naga Ženska telesa. Greš dalje mimo tihožitij, pokrajin in portretov, ki te niti za hip ne ogrejejo pa postojiš pred Sergijeviai «Portretom». Tu čutiš originalno osebnoet slikarja. Še bolj originalen in silen je Iras, ki je zastopan s pokrajino in s portretom. Pokrajina vabi ljudi k sebi predvsem s svojo čudno rumeno barvo, portret pa zaradi originalne izdelave. Zdi se mi, da je med modernejšimi umetniki, ki so tu zastopani, Iras še najbolj jak. Njegove stvari so silno enostavne, grobe in morda zato tako učinkovite.
V	tretji sobi močno prevladuje Fln-miani, ki bahato razkazuje svoje marine. Skupno ima on 22 slik; vse so enake po velikosti in vsebini: obrežje, ladje, morje, impresionistično nametane barve; ko si videl eno sliko, poznaš vse.
Vendar sta še dve sliki v tej sobi, ki vzbujata posebno zanimanje, in sicer velika Stnltnaova slika «Starinar» zaradi svoje izrazite realistike in Croafto-▼e «Školjke», zaradi čudovite natančnosti in finese, s katero so te izdelane. Kot resnične so te školjke, zdi se ti, da jih lahko vzameš s platna. Še zadnja sobica.
Tu so najekstremnejše stvari, ki so zastopane po C&rmelichu in Natl&ann.
Nič posebnega. Pri ogledovanju teh slik sem se spomnil na prastara dela barbarskih narodov.
Kiparji so slabo zastopani. Največ zanima občinstvo Selva Atille z močno glavo «Istre», Atscfcke z drzno tehniko in nad Gorie. Gorše ima dve stvari. Do-: prsni kip gdčne N. N. kaže, kako Gorše neguje formo, še krepke j že delo je njegov avtoportret, ki je »delan v ostrih, odločnih potezah.
Od Slovencev je zastopan poleg Gor-šeta še Sešek s pokrajinsko sliko, OnU iH pa, ki bi bil gotovo najekstremnejšl na tej razstavi, je zaradi mačehovskega postopanja žurije z modernisti svoje stvari odtegnil.
r
TR&AAKA
▼ TRSTU.
DRUŽBA m. li te Hifffitifa it. 7
ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Razne zanimivosti
6oz tisoč tot
Ko je Amerikanec Bellamy spisal knjigo «PogIed iz leta 200», se je moderna tehnika Sele začela razvijati. Kakor so bile njegove takratne misli drzne, vendar so danes v marsikateri stvari tehniki Sli ie dalje. Sedaj je pa, angleški tehnik Low, ki je že sam z več ko sto izumi prispeval k civilizaciji človeštva, izdal knjigo, v kateri poskuša slikati, kakšen bo svet v tisoč letih. Ako mu smemo verjati, bodo naSi potomci čez tisoč let prav malo spanja potrebovali, tako da 'bodo komaj tri ivoči v tednu prebili v postelji. Zajtrk, kosilo itd. bodo potom pnevmatičnih cevi dobili postavljeno na mizo, ki ga bodo za neznatne cene oddajala mestna podjetja. Toraj odpade vsako nakupovanje, kuharice, kurjava, kuhinje, mnogo jeze itd. Radio in daljnovid bodo trgovcu omogočevali, da bo tudi važne trgovske posle lahko v vsej ko-modnosti vršil pri svoji pisalni miai. Osebna navzočnost ne bo potrebna. Prijatelj sporta bo v svojem hišnem kinu vse natančno videl in slišal, kar se bo zgodilo na športnem prostoru ne da bi zapustil svoje stanovanje. Prometne ceste bodo za pedee prav posebej v obliki arkad. Tu se bodo nahajale velike trgovine in slični lokali. Steklena streha, katera bo varovala pred mrazom in dežjem. Električna kurjava bo po vseh cestah.. V sredi ceste pa se boeta premikala dva brezkončna trakova, eden sem, drugi tja, s pomočjo katerih bo olajšana peš hoja. Kdor bo hotel, se bo teh po-sluiil. Na voznih cestah ne bo nobenih benzm-avtomobilov več, pač pa samo še električni, kateri bodo prejemali tok brezžično. Vožnja bo tako poceni, da bo pefihoja polagema popolnoma nemoderna postala. S tem ni rečeno da se bo človek na ta način poinehkužil, ne, kajti sport bo takrat gojilo vse in v mnogo večji meri kot dandanes. Ozračje bo mnogo bolj zdravo nego danes, kajii dim, saje, prah, vso to bodo nepoznane stvar?. Premog se bo uporabljal samo še. v medicinske svrhe. Kužne bolesni bodo nepoznane, tako da bo če« tisoč let človek umiral le vsled nezgod ali starostne
naslednjih vrst: Vtroflajr, Vik to-ria, Eskimo, Gandry, Princesa Juliana, in z bodečim semenom-
Kotovilca, navadnega in Holandskega. Pe trdil ja, radič a, solatine, zimske solate endivje, jesenske repe, črno redkev, čebulno seme belo in rumeno, vrzote, zelje, ter veliko izbero raznih drugih vrtnih in poljskih semen.
Detelje: Inkamatno ali rdečo in domačo ali triletno deteljo.
OZIMNO PftBMICO IN OZIMNO Rž.
Seme pšenice imama v zalogi le še manjše množine. Naročnikom smo jo rezervirali. V kratkem nam dospe iz inozemstva izbrano seme odurne rži, katero dobijo v prvi vrsti oni, ki so pravočasno naročili. NaroČila za ozimno rž sprejemamo v našem uradu.
Kmetliska stroje.
V naših skladiščih imamo veliko izbero slamoreznic tvrdke «Mayfarth» Dunaj, stiskalnice (preše), grozdne mline, mlečne posnemalnike, orala znamke «Sack» in Backer, plužna telesa, travniške in njivske brane, gnojnične sesalke itd.
Kmetijsko orotffe.
ftapa, raznih velikosti, po katerih je bilo toliko povpraševanja smo ravnokar prejeli; razno vrtno orodje, motike, krampi, strpače, sekire, vrtne grablje, devesne škarje, cepilne nože «Kiinde» itd.
Vinogradniško potrebfioano: brente, brentači, kadi, liji, žvepleni azbestni trakci in razne druge kletarske potrebščine.
Krmila:
Orehove in sezamove tropine, koruzo, laneno seme, ter ptičja krma; konoplje, ra-vizon, svetlika {škajola), proso itd.
Orehove in soaameve tropino, kerunt sprejemamo ttufa, vagonska naroČila po najnižjih dnevnik eenak.
Umetno pnoftlo
Tomaževo žlindro s 15/21» fosfor ove kisline;
Kalijevo sol s 40/42% kalija;
Amonijev soliat od 20/21% dušika;
Smperlosfai 14/16% ali 10/18» fosforove kisline.
Vabimo vso om zadruge, katere nam dc-aedaj še niso poelolo predzaambe za naročilo snperfoelata, da to čimpreje storijo, ker bo kmala potekel oos nazoebe.
Cena 14/16» superfosfata po L. 1.85 enota; račun na podlagi 15» je L. 27.75 vagon ali parnik Benetke. Za Istro je dovoljen poseben popust.
Kalijevo sol 4*112% lahko naročijo bližnji kraji pri: Mlekarski zadrugi v Trnovem, Kmečki posojilniei v Vipavi in Kmetski posojilnici in hranlnci v Ma-tenjl vasi.
SEMENSKI KROMPIR. Tržaška kmetijska dražba v Trat« je v smislu kraljevega dekreta o* M. avgusta t. L lotos na lootno roko prevrein akcijo za lekst« krompirje za seme. krompir se bo mvačel v mesecu fabraarj« piikodajoga leta.
Vabimo nato done, zadrege In občine, U se želijo preskrbeti s semenskim Krompirjem iz inozemstva, da nam Ompreje Javijo množino, U jo mislijo naročiti. V tovi noj omenijo tudi vrsto, katero želijo imeti
TBŽAftKA KMETIJ. DRUŽBA V TB8TTJ olioo Tomblanca št. It, TeL «£-39.
DAQ9tfl
JAKOB BEVC
srsrna ia slatars«
Campo S. Ol
acomo S
kupuje v vaški množim po najvišjih eensk Krono plačuje višjo kot vsi dragi.
rasno vratnih ur in zlatenina.	903
Velikanski dohodi dunajskega ss«
POHIŠTVA
navadne In finejie vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah N* drobno	Na debelo
Največje jamstvo.
R. CAMPONOVO
Tak 783 - Vi sla XX uilmkr. 33 TRST
1=
Mehko taržunasto kolo dobit« z norega Mprekostjivega mita
= BANFI =
satanska. Zlati p ote lin
Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je naj boj« e
za likanje perila.	1277
aai
I 0
i d
L
Ne pozabite, da ima tvrdka
M Eniisnf
Trsi. čorco V. E. III, 26
nasproti zastavljalnici
IziofcelJ. obleke
P0«rŽRlK8 005 tu-in ificzesiSo Maso
Ustna krslatntea I. reda Govori se slovansko
Zdravnik	(gos) .
Df. ladS FRANKO !
absolvent dunajske klinike j
ordinira v Ilir. Bistrici št. 122 vsak	j
dan ođ 10-11 In od 3-4; na Kne-	j
žaku pa pri g. Česnlku ob torkih	I
in petkih od 9-12.	S
ss igrajo večkrat na tleh in dobijo gliste, zajedavke, ki se morajo takoj uničiti, da ne nastanejo komplikacije.
ČOKOLADNI BONBON AR RIBA PROTI GLISTAM
odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1.-Prodaja se v vseh lekarnah.
|
fOKOUONt 80HBCS PROTI GLISTAM
Kemiino-icknrnliki tuvod .Alla Mjdonno d*-l!a Srtlult" • C ti*, ftfllf. OofUiu ■ Triejte. S. Glaromo. Glavni uslopnili in inininik r.a Kalijo In kolonij*: Adolio Cechel - T>i*»i«. Vi« S. Nicolo U
w\ morju, v HRiern in na letopišću imejte 17edno n/\ razpolago ../1rribo" Zf\ zdrapje	otrok.
Gospod M. inidergiC is Sežane daruje v počastitev spomina pok. Dragotina Gnm-tarja lir 20 aa «5olsko drufttTo».
Postojnčan nabral v Vipavi — Pod skalo — med zavednimi Vipavci lir 124.— za «Šolsko druStvo*.
Omizje striCnikov Ukmar—Cibic nabralo na Preseku lir ZO za Šolsko drufitvo.
Med «darovi» ▼ «Edinosti» St. 812 z dne 5. sept. se je frtoila neljuba pomota. Popravljalno v toliko, da ie N. ker se je ujela za jezik daroval lir in na 25. kot pomotoma objavljano.
V zadevi ZoidarAič, UrbanĆiČ in Mikla^ vec poslal g. dr. R. iz Sežane lir 100.— za Dijaško kuhinjo v Gorici (ta objava se je pomotoma zakasnila, kar naj nam darovalci blagovolijo oprostiti).
Vsem cenjenim darovalcem najsrčnejša hvala!
SponlaJaHe se ftafekega društva ob vseh v—ellh in laloataih prilikah!
D-
Brezplačno zdravi • fl[
na domu v Bistrici (Kozlek)
vse revne blstriikega okraja vsako sredo in soboto dopoldne cd 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek In petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Ocero v Postojni. (909)
plačuje vedno par cent, več kot drugi
alojzij P8UH, Pfazzd omm i
prvo nadstropje

Pasi te na naslov
Pazil« ni naslov
BORZNA POSKOČILA
Trst, 13. septembra 1920. Amsterdam 1110, Belgija 76, Francija 80. London 134.25, New York 27.60, Španija 420 Švica 535, Atene 31.50, Ogrska 0.0380, Dunaj 300, Zagreb 48.75, Berlin 655, Bukarešt 13, Praga 81.50. Vojnoodškodninake obveznice 67.40.
MIZARSKA DELAVNICA S ZALOGO
navadnega In finega
POHIŠTVA
D. CavaHeri A E. Lnls
Trst, Via Porini štev. 5, telefon 11-0)
IMbotiše blago. «53 Nafctije tene.
Plačevanje na obroke.
fljj^jttZEfl MfllS
Primani uničevalec podgan. UBnkuJe brez Umetne.
821
Nazzolol de Stefmd, Brada
Zahtevajte ga ammmtm od taadkc aH v mkodMišicah lekarnah kakor tafi pri podružnicah Mntna Far-vacestica Milim v Trat«, Vilma (IMlae) ttd>
L.
Zobozdravnik
Dr. Sardoč D.
ordinira v TRSTU Hla H. R. I mbriaii M.L (tafft L Brnul)
od »-12 in od 5-7
688 , 3H
Lepa prilika za tovarne ali čevljarske zadruge
Proda se najmodernejši stroj za Šivanje padplatov (Durohnaht), pripraven tudi za obrat z motorjem, ter stroj za zarezan]« podplatov, oba s pritik linami (divanki itd.) Ker so cene jako ugodne, ne zamudite prilika. — Naslov pove upravniitvo (917)
IIHHII Hi
ZDRAVNIK
Dr. Fran Korsano
spra j ama od 12 do 1
in od S do 7
907
VH L Lazznro ft 13 L ti.
Tržoska Miniai In hranilnica
rcglstrovana zadruga z omejenim porcrttvo:a
uraduja v tvoji lastni bJŠI ulica Torrebianca 19, 1. nadst.
Sprejema m*vadile hranilne vloga na knjižice, vloge na tcločl račun vloga za čekovni promet, ter jih obrestuj*
Mi* ' po 4%
večje In stalne vloge po dogovoru.
Sprejema „Dinarje" na tekočI ra&a In JU) obrestuje po dogovoru. Davsk od *log plača zavod tam.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna ceUca (safe)
Oroflae ure za Hmbi ol 87? do 13 In od 16 do 18
Ob nedeljah Je urad zaprt.
Slav. lalaf. 25-87.	916
Nalstoretfl slov. denarni zavod
TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU
r*-^—--Hjr
1"" ■ 1 ■ ..........................................M..........................
j IrvrMe wa tiakaraka deta v nalfnodarnajaro atilu kakor I tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z rvajmodernajimi stroU,
ftHcamt, Lynotype, atareotypijo ter rotacljaktnri strojem. Vaa aaroiHa aa Uvriojajo točno In po zm«r«!h cenah.
»**«M
Ulica S. Francesco d'Assisi 20