Sopiclou
íke novize
Kmetijſke in rokode
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N S
V ſrédo 23. vélikiga ſerpana.
18A.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 ſl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Polje in verte ſlane varovati.
(Dober ſvèt sa vſaziga kmelovavza.)
Koliko ſlana in ſrésh sélſhem in drevju ta-
krat ſhkódje, kadar raſtejo, zvetó in sórijo, vſa-
zimu kmetovavzu vlaſtna ſkuſhnja pové. Vſak vé,
de ſta ſlana in ſrésh kriva, de kmetovavez do-
ſtikrat veliko menj pridéla, kakor je upanje imel.
Sa to ſe mu je réſ bati po merslim deshju, slaſti
zhe ſe teména hribov s ſnegam pokrite vidijo,
zhe ſe obnebje proti vezheru naglo rasjaſni in
zhe hladno prihaja, de bi ſlana ne padla ob
zhaſu, kadar ſo selſha ſhe prav mlade in veliko
ſoka v ſebi imajo, ali kadar zvetó in sorijo. Ta-
krat jih ſilno rada ſhkoda sadene. To ſe pa v
naſhih goratih krajih ne sgodí po rédkama, v
pomladi in proti jeſéni; v bolj viſokih krajih pa
tudi ſhe v ſredi polétja.
Doſtikrat kmetovavez vidi, de ſe mu ſhko-
da priblishuje; pa njegovo ſerze oſtane merslo
in nizh ſi ne prisadeva ſhkodo odverniti, de bi
tako ſad ſvojiga polja, drevja in ſvojih vinogra-
dov, ktere je v potu ſvojiga oblizhja obdeloval.
s pomozhki obvaroval, ktere mu je ſtvarnik ſam
dal, in de bi shétve varoval, ktere njemu in
njegovim shivesh dajejo. Gotovo bo vſak priden
kmet praſhal, kako de mogozhe biti móre, ſvoje
ſetve in drevje ob zhaſu nevarnoſti ſlane in po-
mersnenja varovati in kakſhni pomozhki ſo sa to
nar bolji. Dva proſta in zená pomozhka mu na-
ſvétovamo, in tá ſta:
1. Kúriti, de ſe dim naredí. To je
dobro in ſkuſhnja priporózha s tém selſha ſla-
ne in pomersnenja varovati. De ſe tó ſtorí, ſe
na varnih krajih zéſt in oſrédkov med njivami,
verli in vinogradi vlashen preleshán léſ, ger-
movje in hoſta, ſtare trohlene korenine, terſke,
liſtje, ſmrezhje, mah, ruſhnja, ſhôta i. t. d. in
ſploh rezhí nakopizhijo, ki ſo nekoliko vlashne
(ſajhtne), ki pozhaſi gorijo, vezh dima kakor pla-
mena delajo. To ſe proti polnozhí ſpodshgè,
tako, de ſhe eno uro po ſolzhnim is-hôdu tlí in
polje s goſtim dimam pokrije. To ſe ſmé goto-
vo prizhakovali, zhe ni ſape. Zhe je pa ſapa
po nozhi, ſe ſlane ni bati. To ſtoriti je dobro
sa shilo in ſadje.
2. Selſha, na ktere je ſlana padla, s
prav merslo vodo polivati; prav doſtikrat
to selſha obvarje. Tako, poſtavim, bi tri oſebe
ali perſhone s pripravnimi kangljami, ali pa tudi
en ſam mosh, s rozhno derſkavnizo ali ſhprizov-
nizo, v 1 uri en jarm ali jóh polja prav lahko
s vodo poſhkrepile, de potém ſlana ſhkodovali
ne more. To ſe mora slaſti pri poverlnji, ſo-
zhivji, krompirji, lanu, maku i. t. d. ſtoriti.
Kako bi ſe lahko kmetovavzi na tako visho,
poſebno kterim rók in shivine sa delo ne mánka,
s majhnim prisadevanjem ſvoje polje, verte in
travnike obvarovali, in ſi tako lépe pridelke shi-
vesha prigotovili, ktere leni, toshljiviga poſto-
panja navajeni kmétji is sanikernoſti, ktera jim
30
toliko ſhkóde prineſe, sgubljajo in ſi tako rév-
ſhino pripravljajo, ktera mora tim bolj obzhutlji-
va biti, zhim vezhji je sanikernoſt.
Lepo in poſnemanja vredno je, kar ſo ne-
ktere goſpoſke na Tirolſkim vkasale in tudi
s pridam ſtorile, namrezh, de morajo vſi kmetji,
kteri imajo ſvoje polje, travnike, verte i. t. d.
vkupej, kakor ſo njih laſtnine vezhji ali manji,
vezh ali menj pomagati, de ſe brani, de ſlana
ne pade. Kdor tega ne ſtorí, mora pa kasen
ali ſhtraſingo plazhati. Skoraj ravno tako tudi
v Salzburſhkim v Pinzgavſhki dolini delajo.
Tukaj je ſtara navada, ſlano s dimam preganjati.
Kadar ſe namrezh v tem kraju ſlane bojé, od
vaſi do vaſi napové, de morajo iti dim delat.
Okoli deſete ure po nozhi ſe da ob takim zhaſu
s vélikim svonam snaminje, de imajo germade
sashgati, in vſak goſpodár, vſak kmet ogenj na-
redí, kter do drusiga dné s velikim dimam gorí.
Dim ſe kmalo po dolini potégne in jo sakrije.
Kadar ſe sdaj ſolnze pokashe, njegovi sharki ne
morejo ſkosi dim priti in nadelanim selſham od
ſlane sadétim ſhkode prinêſti. Zhe ſo pridno ku-
rili, ſlana zlo nizh ſhkode ni ſtorila ali pa zló málo.
De bi tudi prebivavzi naſhih deshel tako dé-
lali! Saj bi vſe k ſvojimu pridu in k ſrezhi do-
mazhije ſtorili!
Od rasnih ſort gnojá.*
Perva ſkerb kmetvavza je na dobro obdelani
semlji vezh in bolſhih, ki je mogozhe shitnih,
klajnih, in drugih selſh plemenov (ſort) pridelat.
Delo ne samore semli vedno tolkajn mozhi po-
verniti, kar je shitna, klajna ali selna raſt is nje
slezhe. Letò kmetvavzi od nekadaj ſposnavſhi ſo
puſto semljo gnojili. Nektera semlja je bolji,
druga manj zeravna, nektera sheli manj, druga
mozhneji vdelan gnoj; enim vſtresheſh s konjſkim,
drugim s govejim, vovzhjim, ſvinſkim gnojam.
Enimu shelſhi vſtresheſh s gnojam, drugu lepſhi
rata naſlednje leto po gnoji. V'métni kmetvouz
bo vſe te laſtnoſti semlje, gnoja in shelſh na tan-
ko prevdaril, ſvoje delo, okrepzhanje in obſetu
poljá tako obernil, kakor mu bode vmétna pre-
vidnoſt kasala.
Rasne laſtnoſti perſtí isloshiti bo sa drugo
pot perhranjeno; in tudi od selſh, kakſhno ob-
delvanje in semljo vſaktero hozhe, bo drugej
povedano; sdej bomo lje od rasnih ſort gnojá,
njega laſtnoſt in kako ſe ga ima ſ koriſtam po-
ſlushit, govorili.
Semlja ſe krepzha bres naſhe pomozhi, ali
s njo; bres naſhe pomozhi jo krepzha srak, roſa,
voda; s naſho pomozhjo shvinſki in drugih ſort
gnoj, to je:
Govedni, per dobri klaji poſebno tezhen in
hladen, slaſti na peſhenim naglim ſveti tezhen
gnoj.
Konjſki ima doſti ſoli in ſalitarja v ſebi, sato
je mozhno ſuh in vrozh, tekne merslim, mozh-
virnim njivam; ſizer ſe ga more s govejim mejſhati.
S' ſvinſkim pognoji konoplam ali hmeli, ſizer
ga pa ſ konjſkim pomejſhej in tako dolgo leshati
puſti, de ſe bo plevevno ſeme od preſhizhov ſne-
deno rosgnojilo.
Zhloveſhki gnoj is vſih nar mozhnejſhi, sa-
ſlushi s vezhi ſkerbjo in premiſelkam biti h' ko-
riſti pripravlen. On slaſti v' ſtreshe vertnim sel-
ſham in travnikam, to de ſe drugo leto malo
vezh posna. Zhe ſe pa semlja v' kupi ſ' takim
gnojam dobro napoji, in po tim rostroſi, vezh
let sa nar bolj gnoj tekne.
Kurjek in golobjek je od vezh nagel, on
ima veliko ojſtre ſoli v' ſebi, in le drobno ſtol-
zhen pa na tanko roſtroſhen, po bolj mersli ka-
kor vrozhi semlji, dobro ſlushi; ſizer vſe poshge
in vezh ſhkode kakor prida ſtori.
Sunaj teh gnojov povſod navadnih imamo
tudi druge le v nekterih krajih navadne oni pri-
dejo od shival, od raſtva (Pflanzenreich) in dru-
gih rezhi.
Vſaka rezh, katera ſe da v gnjilobo pripra-
viti, in ko ſe potem raspuſti, ima ſvojo mozh
raſti selſh pomagati. Od shival pride kri, koſti,
drob, dlake, parkli, ſtrojni obreski in maſtne
pomije is kuhinj poſebno tudi gnojnza, od ktere
je bilo she govorjeno.
Od raſtenja: pepel, ſaje, shaganje, reſje,
náſtil, plevel i. t. d.
Od ſkopanih rezhi nam ſlushi sa raſt krep-
zhat: shgana illovza, zeſtno blato, gips, ſol, ſa-
litar, kreda, apno, blato is bajerjov i. t. d.
Vſih teh gnojov ali prav rezh gnojnih na-
meſtnikov pervi ſo koſti drobno ſtolzhene, poſebno
sa mozherno in ilovno semljo. Sa vſak mirnik
poſetve jih je treba en zent ali dva verham mir-
nika, ſe jih rasſeje koker ſeme in savlezhe ob
enim. S jarim shitam rostroſhene malo, s osim-
nim mozhno sdajo, ker ſe bolj po zhaſi raspuſte,
kakor drugi gnoj; tode ſe sna pet do ſheſt ſetev
na tako gnojeno njivo bres drujiga gnoja s pri-
dam ſtoriti.
Zhe pomiſlimo, de bi mejtem nar manj
dvakrat bili mogli gnojiti, de sa en mirnik po-
ſetve pet vos shvinſkiga gnoja s voshno vret nar
majn ſheſt goldinarjov velja, toko vidimo, de
ſmo ſi per enimu mirniku poſetve sa 9 fl. 30 kr.
v dobizhki, zhe s koſtmi gnojimo, kterih zent
2 ſl. 30 kr. koſhta, in ſe bres druge samude s
ſemenam na njivo pele, rostroſi in savlezhe.
Slaſti, kader je ſlaba letna sa klajo, ſe sna
marskateri kmetvovz ſkerbi savoljo pomankanja
gnoja snebiti.
Na prodaj ſe jih dobi drobno ſtovzhene po
Opomniti ſe mora, de je beſeda sa beſedo prizhijózh ſpiſek ta-
ko natiſnen, kakor ſmo ga ſpiſaniga prejéli.
Uzhrédniſhtro.
31
2 fl. 30 kr. ſrednje ſtovzhene po 2 fl. 10 kr.
per meni v Ljublani.
Dr. Orel.
Benezháni ſo savolj ſtrahú in sa brambo pred
njimi terdno Pálmo ſosidali; sakaj enkrat ſo bili
pervréli zhes Zirknizo in Kràſ do Vidma *), ſo
ſhli zhes Bele gore na Koroſhko in ſo ſe po
Shtajerſkim na dom vernili. Tiſti zhaſ ſo ſeboj
v ſushnoſt vlekli polek 800 maſhnikov, veliko
vezhji trumo drusih ljudi. Sledniga ſo pa vender
nasaj dali, zhe ſe je kdo snaſhil, de ga je hótel
sa drago zeno reſhiti ali odkupiti.
Mrſke deshele nekadaj in Tedaj.
(Na dalje.)
Potém, kadar ſo dolgo terpezhe preſelova-
nja ljudſtev zhes Ilirijo na Laſhko minile, in
ſtraſhne vojſke vezhidél ugaſnile, ſo Nemzi ras-
djane Ilirſke deshele poſédli, in jih med ſvoje
vójvode, knése in druge ſlovézhe vojſhake ali
shlahtnike rasdélili. V tiſtih zhaſih je ni bilo shlaht-
noſti bres ſerzhnoſti in junaſhtva v bojih in na
vojſkah. Shlahtniki ſo ſi na ſtermih grizhih, sdaj
tako imenovane ſtare gradóve ſosidali, ſe med
ſeboj vezhkrat bojeváli, ſhe zlo kdaj eden dru-
gimu hzhére po ſili jemali in ſi jih porozhevali.
Nar mozhnejſhi peſt je med to divjo goſpodo
pravizo delala; vſi drugi niſo bili nizh zhiſlani;
ſushen je bil bres pravize, s teleſam in shivlje-
njam pod oblaſtjo ſvojiga goſpoda.
S zhaſama ſo le ti shlahtniki po ſvéti veri
rasſvetljéni, in k ljubesni omezheni ſvoje velike
semeljſke iménja ſvojim vojſhnim hlapzam in ſush-
nim, pod imenam od sèmlj, — zhés dali, in
davke, deſetíne, deſete denáre, tlake i. t. d. ſi
sgovorili. Takrat je ſhe li Ilirſki kmet, ki je
popred ſushen bil, — k poſéſtvu in k laſtíni pri-
ſhel, in to ſe ima le ſvéti véri sahvaliti; miru
pa ſhe ni bil doſègel.
Sakaj medtém ſo Turki od jutra priſhli,
Gréſhko zeſarſtvo premagali, ſe ga polaſtili, in
ſo sazheli Ilirzam od jutra sabavljati. Póleg veli-
ko kervavih vójſk, ki ſo imeli v 400 létah njih
zeſarji s naſhimi zeſarjami, bres de bi bili kdaj
hótli ſtanoviten mir ſkleniti, — ſo njih deshelni
poglavarji s njih nam nar blishniſhih krajev, na
ſvojo vàn, vzhaſi 150 let okoli petdeſetkrat na
Hlirſko perderli, kakor rasbojniki, v vezhjih ali majn-
ſhih trumah. Ko ſo jih preſtraſheni ljudje vidili,
ſo imeli navado rezhi: de jih je bilo, kakor liſtja
in trave. Prijahali ſo vezhidel na kluſétih, odperte
tèrge in vaſí ſo obrópali, poshgali, ſantine, dekle-
ta, shlahtne in bogate, zhe ſo jih sajéli, ſeboj
vseli, in hitro pobégnili, de bi kjé vdarjeni ne
bili; pa vender nikoli jo niſo uhitali, de bi zlo
nizh otepeni ne bili, in zhe ſo Koroſhzi in
Shtajerzi h Krajnzam pertíſnili, ſo jih vezhkrat
oblésli in pomorili, ali na zhakaliſhih na tav-
shente pobili. Kadar ſo zhes meje v deshelo vdarli,
ſo Ilirzi po nar vezhjih viſozhinah ognje (ger-
made) sashgali, de je vſa deshela sa to svedila.
Vſe je pred njimi trepetalo. Raskropljeni v majnſhi
trume po pokrajnah ni nobeden vedil, od ktere
ſtrani bi snali pridti, ali kam pred njimi beshati.
Gorjé vaſém, kamor ſo na naglim in nevedama
pridirjali. Tù ni bilo vezh zhaſa beshati. Veliko-
krat ſo zele verſte ljudí po enakih polih, po kte-
rih ſo tekli ſe ſkrit — njim v peſti priſhle.
(Konez ſledi.)
Kójnſke podkove bres shebljev.
Kaj? — podkove
bres shebljev? bodete
praſhali. — Kako je to mo-
gozhe? Glejte, podobſhino
vam pokashem, de je tó reſ.
Franzoſi ſo take ſorte pod-
kove isnaſhli, ktere imajo
namen, neſrezhe obvarova-
ti, ktera tolikokrat konje savoljo sakovanja sadéne. ˛Sku-
ſhnja tudi uzhi, de ſe podkove te ſorte rógov dobro der-
shé; sakaj konji tako podkováni ſo dolge pota ſtorili. Kakor
ſe vidi, je ta podkova naſhi navadni enaka. Kar pri na-
vadnih sheblji ſtorijo, pri novi podkovi shelesne ſhpange
ſtoré, ktere po kopitu na kviſhko grejo. Kadar je podkova
na konjevi nogi, ſe ſhe le sgorna ſhpange ſkosi uſheſa
kviſhko ſtojezhe ſhpange potégne, in s tem ſe naredí, de
ſe podkov terdno noge prime.
Zhe je tudi to réſ, de ſe te podkove bres shebljev
noge dershe, imajo pa druge napake, de ſe ne bodo nikoli
naſhi konji ſploh s njimi podkovavali in nikoli ne bodemo
vidili konjev v tazih zhrevlih hoditi. S temi podkovami je
ſamo take konje dobro podkovavati, ki imajo kopita
tako rastergane, de nobeniga shebija vezh ne
dershé, ali pa kadar imajo konji bolesni, savolj kterih
ſe podkov na bolno kopito s shebeljmi pribiti ne ſmé. Sa
take poſebne potrébe je v zhaſih dobro, pomozhke vediti.
Savoljo tega in sa tó, ker ſo te ſorte podkove na Franzo-
ſkim, na Angleſhkim in na Nemſhkim veliko isgraja ſtorile,
ſmo bravzam naſhih noviz te podkove bres shebljev na sna-
nje dali, s kterimi je she veliko zeſarſkih konj in vezh
Dr. Bleiweiſ.
drusih na Dunaju podkovanih bilo.
Zevke sa krave moliti.
Zevke sa krave molſti ſo ali roshéne ali pa
koſhéne; s njih pomozhjo ſe mléko is vímena odtózhi,
bres de bi ga bilo treba s rokami molſti Te zevke
ſo tako, kakor jih podobſhina kashe, na tiſtim konzu,
na kterim ſe v zisej vtaknejo, okroglaſte. Tako le
ſe s njimi ravná :
Kakor pri navadni molshi ſe pred vime pozhene,
s levo roko ſe zisej prime in s perſtam toliko ſtiſne,
de ſe kapliza mléka pokáshe. To ſe savolj téga sgodi,
de ſe vidi kam zevka vtakniti in de ſe ziseja luk-
niza odpre, de ſe loshej zevka va-njo vtakne. S
déſno roko ſe sdaj ena ismed ſhterih pripravljenih
zevk na okrogljaſtim konzu, kjer imá tri luknjizi na
ſtrani, med shugovzam in pavzam po malim verti in
tako, slaſti pri kravah, ki ſe teſhko molſejo, ne-
koliko v zisej do koleſzhka pritiſka. Zevka tako v zisej
ſpravljena ſama v njem oſtane in mleko sazhne ſamo tezhi,
kar toliko zhaſa terpí, de ſe mlezhna shila na tiſti ſtran
vſa isprasni. Tako ſe tudi s drusimi trémi zevkami dela in
lepo je gledati, kadar is vſih ſhterih mleko zerljá, toliko
*) Palma in Videm (Udine) ſte méſta v Furlanii.
3
zhaſa, de nehá, in ſizer pri pervo vtaknjeni nar pervo in
tako po verſti.
Sdaj ſe zevke sopet ſukaje is ziseja potegnejo in vime
ſe tako popolnama isprasni.
To ſe vſe v prav kratkim zhaſu sgodí; sakaj s po-
mozhjó zevk ſe bokal mleka pred, ko v dveh minutah
natezhe, kar ſe s navadno molsho ne sgodi.
Prasno bi bilo miſliti, de ſe bodo teh zevk kadaj
ſploh poſlushili, — tudi na velikih priſtavah ne; pa te zevke
ſo prav koriſtne, kadar imá krava priſad ali ovzhizh
na vimenu Takrat ſe krave ne morejo navadno molſti,
ker jih priſadno in napeto vime boli, pa vender je ispras-
njenje vimena potrebna rezh in k sdravju pomaga.
Nikjer, kjer imajo krave, bi neſmelo sa ſilo teh zevk
mankati; ſaj ſhteri bi mogli imeti. Po 12 kr. ſo in v Ljub-
ljani ſe dobé pri ſtrugarju Ungelerthu; gotovo jih pa ſtru-
garji drusih meſt tudi delati snajo, ali pa she naredene imajo.
Dr. Bleiweif.
Nove ſlovénſke bukve.
Blashe in Néshiza
v nedélſki ſhóli.
Uzhítelam (uzhenikam) in uzhenzam sa pokuſhnjo
ſpiſal Tone Slomſhek,
Voseniſhki fajmoſhter. V Zeli 1842.
Obljubilo ſe je v osnanilu téh noviz, de ſe bodo bukve
ali knige, kmetam koriſtne in v ſlovenſkim jesiku natiſnene
v njih osnanovale in de ſe bo njih vrédnoſt poſhteno pre-
vdarila. Tukaj ſo bukve lépe in koriſtne, kakor je bilo do
danaſhniga dne malo v naſhim jesiku piſanih, in vſak, kdor
jih le nekoliko pregledati vtegne, bo gotovo vóſhil, de bi
jih v vſaki hiſhi iméli, in prav pridno jih brali. Sakaj ni
je ſkoraj rezhi v njih popiſane, ki bi ne bila tako ko-
riſtna, kakor prijétna vſakimu, bóde naj mlad ali ſtar. V
povéſt jako umerno in prijetno slosheni goſpod ſpiſatel. Vo-
seniſhki fajmoſhter na ſpodnim ˛Shtajerſkim, shivljenje dveh
ſirót, Blasheta in Neshize tako lepo popiſhejo in v
poveſt toliko lepih naúkov sapletejo, de ſe mora vſakimu
ſerze v perſih vgréti in shelja sbuditi, de bi ſe té bukve
kmalo po vſih ſlovénſkih krajih rasſhirile. In kdo bi tudi
bukev rad ne vsél v róko, v kterih ſe sa 40 kr.; (toliko
le veljajo te bukve) v kratkim toliko nauzhiti more, kolikor
ſe marſikdo sa vſe ſvoje premoshenje v dolsih létih nauzhiti
ni v ſtanu. Brati, piſati, rajtati, liſte ali piſma
piſati, kvirenge, kónte, próſhnje ali ſuplike de-
lati snati je v danaſhnjih zhaſih tako potrébno, kakor je
treba ſrojiga premoshenja varovati, zhe ſe hózhe ohlapno
shivéti. In vſiga téga ſe more vſak, kolikor toliko, is teh
bukev uzhiti; rasun tega je pa ſhe prijétnih védnoſt bres
ſhtevila v téh bukvih, poſtavim: Od duſhe in teléſa zhlo-
veſhkiga, od reje ſadja, popiſ ſvetá, morjá, nebéſhkih pri-
kasen, ſkerb sa shivino, in veliko tazih lepih in koriſtnih
védnoſt, ktere tukaj naſhteti bi predolgo terpélo, in drusiga
ne morem vezh v pohivalo teh bukev rezhi, kakor: Kdór
ſe hózhe v kratkim zhaſu in sa majhne potroſhke veliko
dobriga, lepiga in koriſtniga nauzhiti, naj ſi bukve od Bla-
shéta in Neshize kupi in pridno naj jih bere Svéſt ſim
ſi, de jih bo vſazimu s hvaléshnim ſerzam ſvetoval. Natiſ-
njene ſo na lépim belim popirju in obrasik (pildek) jih
lepſha Na prodaj ſo v Ljubljani pri g. Lerharju, bukvarju,
in g. Kremsharju, bukvavésu sa 40 kr.
M.
V. A. Pohan, fajmoſhter v Porshizhu na Zheſkim, kte-
rimu je tudi kuga vezh kokoſh vsela, tako piſhe od té kuge:
„V sazhétku ſo sazhele male, 7 tjednov ſtare piſhke
hérati; njih krôſi ſo bili polni, jed je pa v njih vunder
neprebavljena oſtala; perotnize ſo ſe jim obeſile, in
kadar ſo kure na eni ſami nôgi ſtale, ſe je vidilo, de
jih kerzh vlézhe. Lakſiralo jih je hudo in kar je od
njih ſhlo, je bilo vodéno, bélo — rjavo in ſmerdljivo.“
„Vkasal ſim péſt osimne ershi, kakor kaſè, shgati
in v poſódi kuhati, ki toliko dershi, kakor maſelz. Te
kuhane vode ſim vkasal jim vſak dan ſhterkrat sa dvé
majhni shlizi v gerlo vliti in veſelje ſim imel zhes 14
dni she piſhke sdrave glédati. Tudi jed ſe jim je v
kroſih prekuhala."
„Sdaj ſo jele pa tudi vélike kokóſhi hérati. Ravno
tako, kakor piſhke, ſim jih osdravljeval, lé 4 male
shlize gori imenovane pijazhe ſim veléval, jim na dan
dati do trétjiga dnéva, to je, de je sobanje v njih kro-
ſih povshito bilo. Tako ſim ſvojo kuretnjo ohranil, in
ne ene kokoſhi niſim sgubil."
„To prigódbo dam vſim kmetovavzam na snanje, de
naj ſvojo kuretnjo dobro redé, in zhe je bolna, naj ſe
tega pomozhka poſlushijo."
(De ſe uſnje sa zhrevlje ne premózhi in
terdno oſtane) ſe naredi, zhe ſe 1 funt mila ali shajſe
in pol funta ſmole pri ognju rastopí in ſe s tem pogréti
urbaſi in podplati mozhno namashejo. De bi pa uſnje sopet
ſvitlo poſtalo, ſe ena unzha voſka s eno unzho terpentino-
viga olja sméſha; med to ſe sa majhno shlizo ſáj déne, in
s vſim tem ſe uſnje namashe.
Goljſan goljuſ.
Ako je ravno po zeſarſkih poſtavah ojſtro prepove-
dano kontrabant noſiti, pa vender ſhe ſilno malo ljudjé na
tó porajtajo in tako gotovo pred ali pa bolj posno, ſebe
in druge v neſrezho pahnejo. Pa ne ſamo to, ſhe goljrajo
ſe tudi vézhidel in prav ſe jim to sgodí. De reſnizo govo-
rim, prizha ta prigodba: Létaſhno simo gré nek teſár (Zim-
mermann) v Terſt, ker ni imel dela domá, de bi ſi bil kaj
oródja sa-ſe in ſhe vezh drusih rezhi nakupil, ktere bi bil
v Ljubljani prodal in ſi s dobizhkam ſaj shivesh na póti
saſlushil. Reſ pride ſrézhin v Ljubljano in prineſe vezh
prashnih (fein) pil in tako imenovaniga tibeta sa shénſke
obléke; miſlil je, de ſo te rezhi vſe angleſhke in sa take
jih je réſ kupil. Pa kako ſe je revesh sa uſheſmi praſkal,
ko ſo mu drugi povédali, de pile niſo angléſhke, temuzh
krajnſke Tershiſhke, in de tibet ni angleſhk, temuzh
Dunajſk; de je pile, kakorſhnih ſe v Ljubljanſkih ſhtazunah
ne manka, pól, in tibet po 20 kr. vatel drashje plazhal,
kakor ſo v Ljubljani na prodaj! Vém, de ga ne bo vezh
mikalo, kontrebant is Terſta noſiti.
M.
U Ljubljani
U Krajnu
Shitni kup.
19. vélikiga
ſerpana.
14. vélikiga
ſerpana.
fl.
kr.
fl. kr.
Sméſ.
(Pomózh v kurji kugi.) V sazhetku méſza Suſhza
1842 je bila na Zheſhkim v vezh krajih kurja kuga. Goſpód
1 mirnik l'ſhenize domazhe
„ banaſhke
„
1
Turſhize . .
.
1 „
Sorſhize . . .
1
Ershi .
1
„
Jezhmena.
1
Proſa . .
Ajde
1
Ovſa
1
23
—
53
48
1
1
I
30
20
10
53
54
3
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.