PoSrnlna plačana v gotovini. Leto LXV., št. 29 Ljubljana, sobota 6. februarja 1932 Cena Din 1.— izdaja vsaa dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, _ InseraU do 80 petit a Dio 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji tnseratl petit vrsta DiD 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica s t. 6. Telefon st. 3122. 3123. 3124, 3125 is 3126. POUKI ZS l L' L. : MARIBOR, Grajski trg št. 8___— CELJE, Kocenova ulica 12. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st_ 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ,-- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St_ 10.351. Francoski predlog za razorožitev Francija predlaga ustanovitev mednarodne vojske, ki naj bi čuvala red in mir — Nemci odklanjajo ta predlog Ženeva, 6. februarja. Včeraj je francoski vojni minister Tardieu predložil predsedništvu svetovne razorožitvene konference obširno spomenico francoske Vlade, v kateri obrazlaga francoska vla-tla, kako si zamišlja razorožitev in ureditev jamstva za svetovni mir. Tardieu je obenem obvestil o teh predlogih tudi delegate Anglije, Poljske, Rumunije. Češkoslovaške in Jugoslavije. Francoska spomenica predstavlja obširen dokument, ki so ga sestavljali francoski strokovnjaki več mesecev. Pri fcestavi te spomenice so sodelovali poleg Vlade vrhovni svet Narodne obrambe in posebna komisija za pripravo konferen-f*e za razorožitev ter najodličnejši vojaški strokovnjaki. Francija izjavlja v svoji spomenici, da je pripravljena znižati svojo vojsko na suhem, na morju in v zraku pod pogojem, da sklene svetovna razorožitvena konferenca primerne ukrepe, s katerimi bi se uspešno zaščitila varnost obstoječih državnih mej in svetovni mir. Francoska vlada predlaga, naj bi se osnovala v okrilju Društva narodov mednarodna policija za preprečenje vojnih konfliktov. Kot ekseku-tivna oborožena sila za zatiranje vojne in kršenje mednarodnih pogodb naj bi vse države stavile na razpolago Društvu narodov nekake leteče čete, ki bi bile vselej pripravljene takoj odriniti na kraj konflikta in priskočiti na pomoč napadeni državi. Francija je pripravljena sodelovati pri tej mednarodni armadi s primernim oddelkom suhozemne vojske, vojne mornarice in vojnega letalstva. Spomenica navaja nato potrebo mednarodnih paktov, ki bi obvezali vse države, da pomagajo vsaki državi, ki bi bila napadena. Spomenica in predlogi francoske vlade so naleteli na živahne komentarje. Angleški listi povdarjajo skoro brez izjeme, da tvorijo francoski predlogi dobro osnovo za nadalievanJp razorožitve-nih nogajani ter da nudiio osnovo za uspešen zaključek razorožitvene konference. Dokaj hladno pa so bili ti predlogi sprejeti v nemških krogih. Z izjemo »Vorvvartsa« jih odklanjajo vsi drugi nemški listi kot nesprejemljive. Francoski listi beležijo v zvezi s tem. da je to samo dokaz, da Nemcem ni do dejanske razorožitve in pomirjenja ter da zašle- Balkanski pakt Važni sklepi druge balkanske konference — Jamstveni pakt med balkanskimi državami Beograd, 6. feberuarja. Včeraj je bila zaključena v Carigradu druga balkanska konferenca. Jugoslovenska delegata gg. dr. Topalović in dr. Jova-novic sta snoči odpotovala iz Čari-grada. Novinarjem je dr. Topalovic pred svoiim odhodom podal kratko izjavo, v kateri naglasa med drugim: Morem izjaviti, da je uspeh te kon- ference nadvse zadovoljiv. Težišče vseh pogajanj je bilo osredotočeno na sklenitev balkanskega pakta. Konferenca ie preiela prcdlflg grškega dc= legata Spiranulosa. po katerem se obvezu rejo balkanske države, da bodo nriskočile na nomoč vaki balkanski državi, ki bi bila napadena s katerekoli strani. Delo skupščinskih ►orov Beograd, 6- februarja. SkupSooska odbori izvoljeni na poslednjih sejah z n*ilo_ go. da razpravljajo o posameznih zakonskih načrtih, ki jih je vlada predložila Narodni skupščini, eo v telcu včerajšnjega in današnjega dne dokončali svoje delo. Odbor, ki je razpravljal o zelšonskem načrtu o gospodarskem svetu, je zasedal snoči pozno v noč, ter je v celoti odobril predloženi načrt. Danec dopoldne je odbor sestavil svoje poročilo za Narodno skupščino, fci bo že v teku prihodnjih etoa lahko razpravJiia'la na plenarni seji o tem zak oask am načrtu. i Cestni davek za novogradnje Beograd. 6. februarja. AA. povodom z raznih strani poslanih vprašanj ali je treba lastnikom novozgrajenih hiš odrejati cestno obveznost po § 40. zakona o nedržavnih cestah na ce'okupno davčno zadolženje na novozgrajene hiše ali samo na one davke, ki jib lastniki dejansko plačajo po davčni olajšavi iz čl. 87., toč. 2. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 Iti to na osnovi § 40. zakona o nedržavnih reskih, ki jasno določa, da se odreditev delavne obveznosti glede odkupnine jemlje za enoto pri osebah, ki plačajo do 200 L»in neposrednega davka, en dan dela, pri osebari. ki plačajo do 500 Din 2 dneva itd., daje minister za zsradbe pojasnilo, da se z ozirom na jasni predps § 40. zakona o nedržavnih cestah cestna obveznost za lastnike novozgrajenih bil odreja samo nai oni davek, ki £»a dejansko plačujejo, če lastniki z uradnimi dokumenti dokažejo oni oblasti, ki od-reia cestno cbveznost. da so res dobili davčno olajšavo iz čl. 37.. toč. 2. zakona o neposrednih davkih. Odrejanje cestne obveznosti na podlagi take davčne olajšave veli« za čas. dokler olajšava traja. Vse dosedanje tolmačenje, ki se s tem ne strinja, ne velja. Prepovedan list Beograd, 6 februarja AA. S sklepom notranjega ministra I. št 2859 z dne 30. I. 1932 je prepovedano uvažanje in širjenje v naži državi madžarskega časopisa »Ma-gyar Kissebseg«, ki izhaja v Lujjosu v Rumuniji. Reševanje „M II" London, (y. febr. AA. Admiraliteta je objavila naslednje poročilo: Potapljači so danes dognali, da so vrata poveljniškega stolpa podmornice odprta in da so sprednja vrata in vrata v strojni oddelek zaprta. Niso pa še dognal;, a1' so vrata v spodnji poveljniški stolp in notranjost podmornice zaprta ali ne. Admiraliteta je sklenila, v primeru ugodnega vremena nadaljevati z rešilno akcijo podmornice •M 2«. Eksplozija na parniku New \ork, 6. febr. Na petrolejskom parniku >-Bid\vcli«- je iz neznanega vzroka nastala eksplozija, ki je zahtevala veliko število Človeških žrtev. Skoro vsa posadka parnika je izgubljena. Doedaj so našli 15 človeških trupel, med njimi trupli kapetana in -iegovo ženo. Potres v spasili Madrid, 6. februarja AA. Iz Sevilje poročajo, da je bil tam zjutraj potre5. Med meščanstvom jc nastala panika. Večina prebivalstva je zbežala na ulice. Materijalna škoda je neznatna in človeških žrtev ni. Novi potresni sunki na Kubi Havana, 6. tebr. s. Potresni sunki v Sant Jago de Kuba se nadaljujejo. Več sto oseb je bilo ranjenih. Prebivalstvo je pobegnilo v okolico. Katastrofalen požar v Versaillesu Pariz, 6. februarja. V Versaillesu divja od sinoči katastrofalen požar, ki je zajel ves kompleks skladišč žita, u*nja in le^a. V plamenih je velik del pristanišča. Ogenj divja z nezmanjšano silo in se morajo gasilci omejiti satno na to, da preprečijo razširjenje na sosedne bloke hiš. Ze doee-daj nastalo škodo cene n« najmanj 12 milijonov frankov. Novi topovi • Toulon, 6. feoruarja, A A. Poizkusi, ki so 6e vršili z neko novo vTsto protiletalskih topov, so dali popolnoma zadovoljive rezultate. Z novimi topovi ie možno streljati 7 in pol milu visoko* dujejo Nemci tudi pri razorožitvenem vprašanju samo svoje koristi. če bodo Nemci vztrajali na svojem odklonilnem stališču, Franciji ne bo težko dokazati, da Reichsvvehr ne služi samo za vzdrževanje reda in miru ter obrambo državnih meja, marveč da je to elitna napadalna sila sodobne Nemčije. Ženeva, 6. febr. AA. Na včerajšnji plenarna seji svetovne razorožitvene konference je bilo izvoljenih 14 podpredsednikov v naslednjem vrstnem redu: Francija, Italija, Anglija, Zedinjene države, Nemčija, Švedska, Japonska. Španija. Argentina, Belgija, Rusija, Češkoslovaška, Poljska in Avstrija. London, 6. febr. AA. Angleški zunanji minister sir John Simon je včeraj popoldne v spremstvu soproge in ministra za letalstvo lorda Londonderr\-ja odpotoval na svetovno razorožrtveno konferenco v Ženevo. Pred odhodom jc izjavil, da vise črni oblaki nad Daljnim vzhodom in da se bo moral zato vrniti čimprej v London. Medtem pa bo ostal v najtesnejši zvezi z ministrstvom. Končno je izjavil, da predstavlja razorožitvena konferenca vrhunec desetletnega trdega dela. ki je bilo posvećeno ohranitv: svetovnega miru. Pri tem delu mora Anglija storiti vse, da svetovna razorožitvena konferenca uspe. Revizija Vzajemne pomoči Ljubljana. 6. febr. A A. Kraljevska banska uprava je kot nadzorstveno oblastvo po svoji službeni dolžnosti odredila uradno revizijo imovine, sta* nja in poslovanja registrirane pomožne blagajne »]Tzajemna pomoč« v Ljubljani. Revizija se je začela dne 5. t. m. ter se nadaljuje. Do končane revizije, ki naj doze-ne, v koliko so registrirane pomožne blagajne in slične, na vzajemnosti zgrajene ustanove po svojem ustroju in načinu poslovanja sploh sposobne, da dosegajo po zakonu predvidene statutarne namene, se novih članov in zavarovanj ne bo sprejemalo. Iz državne službe Beograd^ 6. februarja. Z odT.okcm mi-nstra pravde je postavljen za pripravnika na področju deželnega tiodišča v LjuH-Ijami g. Ciril G o 1 o u h. Za pisarniškega uradnika pri deželnem sodišču v Ljubljani pa je imenovan Rafael Gruden. Davčne olajšave za nove stavbe v CSR Fratra, 6. febr. AA. ? Narodni Listv« doznavajo. da se bo z novo uredbo vlade reguliral sistem znižanja davkov za nove stavbe, tako da bodo tiste nove stavbe, v katerih so majhna stanovanja, proste davkov 25 let, nove stavbe z velikimi stanovanji pa 15 let. Vremensko poročilo Ljubljana, 6. februarja. AA. Vremenska poročilo direfecije dVžajvnih železnic v Lnihvjani po s»tajijai ob 8. zjutraj: Bistrica-Bohinjpko jezero —3, ofrlaeno. snega 15 cm. Bled-jezero —4, oblačno, Brežice —6, jasno. Celjf* —4, jasno, Dntjvograd - Meža —4. jasno, snega 7 cm, Jesenice —X oMač-fto, Kamnik —3. oblačno. Kranjska gora —6, megla, snega 25 cm. Kočevje —5. jasno. Kotoriba —5. jasno. Ljubljana g. k. —4. Ljutomer —6. jasr.o. Maribor g. k. —3, jasno. Novo mesto —3, jasno. Št. Jaavž oa Doeniakptn —4, jasno, Triu; —2, aVaiono. Tržič —2, oblačno. RakJ; —3, oblačno, burja. Sorzna porodila. Ljubljanska bona danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Deviie: Amsterdam 2263.54 — 2274.90, Berlin 1330.31 — 1341.11, Bruselj 783.74 — 787.68, Curib 1096.15 — 1101.65, London 193.98 _ 195.58. Newyork 5619.10 — 5647.36 Paril 221.19 — 222.31, Praga 166.39 — 167.24, Trst 291.10 — 293.50. Inozemske bone Curih: Beograd 9.05, Paril 20.18, London 17.70. Newyork 512.50, Bruselj 71.50. Milan 26.75. Madrid 40.—, Amsterdam 206.40, Berlin 121.75. Sofiia 3.71, Praga 15-1750, Varšava 57.45, Bukarešta 3.06. Iz finančnega zakona Uvedba Šolnine — Znižanje prejemkov zaposlenih državnih upokojencev Beograd, 5. februarja, p. Od finančnega ministra Narodni skupščini predloženi načrt finančnega zakona vsebuje poleg državnega proračuna tudi celo vrsto drugih važnih določb, ki so v posredni ali neposredni zvezi s proračunom. Glavne določbe so: Uvedba šolnine ČL 18. uvaja plačevanje Šolnine za vse sole razen osnovnih šol, vojnih akademij, strokovnih kmetijskih šol in rudarskih šol tor obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šot Šolnina se deli v tri kategorije in se plačuje po skupni vsoti neposrednega državnega davka, ki ga plačujeta roditelja skupno ali se plačuje od imetja učenca, ako nima več roditeljev. Ako je davčni zavezanec oproščen davka, se postopa po določbah člena 3. zakona o neposrednih davkih. Šolnine so oproščeni: 1. Učenci, ki so državni gojenci. 2. Učenci, katerih roditelji imajo več kakor enega otroka v šolah, kjer je treba plačati šolnino: v takih primerih se plača za najstarejšega otroka cela šolnina, za mlajše pa polovična. Šolnino plačujejo: 1. Slušatelj' univerz, ekonomsko-koinerci-jalne visoe šole, višje pedagoške Šole in slušatelj: po rangu sličnih zavodov po I. kategoriji za vsak semester. 2. Učenci srednjih tel letno v enem ali dveh obrokih, in sicer učenci nižjih razredov gimnazije po III. kategorh'i, učenci 5. in 6. razreda po H. kategoriji, učenci 7. in S. razreda po I. kategoriji. 3. Učenci učiteljišč, srednjih tehničnih sol, višjih ženskih obrtnih šo!, trgovskih akademij, pomorskih akademij, bogoslovij, železniških prometnih ter babiških šol. in sicer: v prvem in drugem letu po U. kategoriji: v nadaljnjih letih pa po L kategoriji. Ce traja šola samo dve leti. plačujejo v prvem letu po II. kategoriji, v drugem letu po I. kategoriji. Učenci trgovskih šo! plačujejo po II. kategoriji, učenke babiških šo! pa po IIf. kategoriji. 4. učenci meščanskih šol plačujejo šolnino polovico M. kategorije, prav tako učenci strokovnih obrtnih šol, ženskih strokovnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih šol, učenci srednjt'h in nižjih poljedelskih ter šumarskih šol. Privatni učenci morajo plačati pred polaganjem izpita trikratno šolnino za razred in kategorijo, za katerega polagajo izpit. Poleg te šolnine se ne smelo uvajati nobene samoupravne šolnine. (Višja šolnina je razvidna ster za gozdove in rodjw*e tttiMA koww proračunskega leta. čl. 44. določa kredite za upokojene vrori-niike ln ostale namedčeznee oivAlnega reda Ta člen določa tudVl razmerja v pokojtWnAh in invalidskih podporah v letnem proračo-nu, kator ga odobri finančni mLa 12o tr>o 500 ., 750 125 150 S0O 750 „ 1.000 150 200 .. 1.000 m 1.500 '200 250 900 .. 1.500 2.500 250 300 330 .. 2.500 „ 4.000 300 350 4O0 4XXX> „ 6.000 350 400 „ 6.000 .. 9.000 400 450 500 ,. 9.000 „ 12.000 450 500 *90 „ 12.000 „ 15.000 500 550 600 preko 15.000 za vsakih 1000 Din 20 30 50 i : 44.^1. Jožetu se pao poena, da žara o nesrećnega padca prJ skakanju v Tamar ju, kjer si je rviJ obe nogi, ni fameJ dovolj caea za trening in da še ni popolnoma fit Zaostal je so ki a: 4 m-nute za Jakopičem, fci je pri vozal na c41j v času 1 : 42. Tudi ceh Lukeš se ni posebno ocLrezal, ka^., ra ^ je za progo 1 : 54.32. Drugi tekmo valci do opoldne Se niso biii na crlju. Bi var je pr.-vozii 5 minut pred 12. dosegel Jf pa slab ca* Rezultati še niso oficijelni in seveda S( ni znano kdo je zmagovalec Po vseh zna-kib sodeč pa bosta najbrž oba Nemca Leu-poid In Bosner, če jima eventueino Ceha Nemeoki in Vrana ter naš tekmovalec Godec in še nekateri drutg. favoriti, ki se niso prispeli na cilj, ne prekrižajo računov Vreme v Kranjsk' Wi je krasno, opold ne se je popolnoma zjasnilo V letov: če u Je ianes zel-«, živahno vrvenje, zlasti živo je pa pre-i »Eriko*, kjer se zb.rajo. priha :ajo in odhajao smučarji. Dopoldne se je pripelja.: tudi drug; avstrijski tekmovalec Kesrk>witsch tako da zastopata Avstrija dva * Smučarje In izletnike perovno opozarjamo na izletniški vlak, ki odide jutri ob 5.21 i2 Ljubljane. Za današnji popoldanski in večerni vlak v Kranjsko goro je odo-orena polovična vožnja proti prediožitv • ea'timaei je V ponedeljek senzacijonaln; premiera ^nega največjih filmskih del sedanjosti! Kranjska gora v znamenju smučarskega tekmovanja Tišina pred bitko — Priprave — Startalo 65 tekmovalcev — Prvi rezultati Kranjska gora, 6. februarja. Kranjska gora je letos med zimsko* •portnimi središč« tako srečna, da je kljub jlabn zimi in neugodnim prilikam obdržala 10 cm snega do termina za jugoslovensko državno prvenstvo, ki je bilo prvotno določeno za Maribor. Žal ie moral JZSS tex-tnovanje zaradi pomanjkanja snega prenesti iz Maribora, kjer so se vršile že temeljite priprave in kjer je mariborski pod-savez dokazal, da je eden najagilnejišh članov JZSS. Tako je kar preko noči postala Kranjska gora prizorišče letošnjega smučarskega državnega prvenstva. Tujsko prometno društvo in podružnica SPD sta ukrenila vse potrebno za nastanitev tekmovalcev in gostov, JZSS je pa uredil tehnično stran prireditve kar najbolj primerno. Pričakovati je, da bo bogati rn odtično zaseden program izveden z isto točnostio. kakor se nam ie doslej savez pokazal na vseh svojih prireditvah. Glavni stan vodstva tekmovanja in inozemskih tekmovalcev je v penzionu Erika, idiličnem gorskem hotelu, v dolini Pišencc. približno 3 km d Kranjske i>orc Na vili plapolajo zastave Češkoslovaške Avstrije in Nemčije, visoko nad njimi pa vihra jugoslovenska trobojnica. V hotelu vlada tišina in svečan m r. kakor običajno pred bitko. Pri treh mizah sede stasiti in v številnih smučarskih bojah preizkušeni tekmovalci Češkoslovaške, dočim je Avstrija zastopana samo po KoErika« pustM prveera vozača Starta'o Je vsesa skuoai 65 tekmovalcev, izmed katerih pa so nekateri na prog! zaradi močne konkurenrp i zaton ili Do 11.30 je orivoaflo na oilj 12 tekmovalcev ln sicer 2 Nemca. 1 Ceh drug* so pa bili naš' tekmovalci Natboljšo čas Je imel do takrat Nemer Leooold In sicer 1 : 34 08. potem Nemec Bogner 1 : 37 09. od naših na najboljši čas Knan 1 : 39 3*> Zelo je presenetil tudi mladi Smole z Jesenic, k1 Ima samo za 10 sekund slabši čas od Knana. Josko Janša je selo slabo vozil te znaša njegov čas Doživljaji in pustolovščine junaškega trgovca s slonovo kostjo! V večni borbi z divjimi zvermi, v ujetništvu pri kanibalih, na bega z belo kraljico črncev. — Ve'enapeti prizori, kakršnih se ni bilo vido!i rs z filmsko platno! Pride! Pride! Pripravite se za našo veliko premiero v ponedeljek! Vstopnice od ponedeljka od 10. dop. dalje v pi^prodaji! Elitni kino Matica Telefon 2124 Koncert Vaše Prihode Včeraj je v Unionu po daljšem presledku pr redil violinski koncert svetovnočielam violinski mojster Vaša Prihoda. Njegovi koncerti pomenijo povsod, kjerkoli jih priredi, velik umetn ški dogodek, da, pravo senzacijo. Enako kot drugod je tudi v Ljubljani Vaša Pfihoda imel pri dosedanjih svojih nastopih ogromen uspeh, kakršnega je bil v pretekih &asib deležen le malokateri violinski viriuoz. Tudi včeraj se naše mnogobrojno poslušalstvo ni moglo ločiti od njega in mojster je bil prisiljen svojemu ab-sol vi ranemu programu dodati takorekoČ nov koncert, sestoje? iz samih dodatkov. Vaša Pfihoda ne obvladuje igraje samo vse teti nične težkoče violinske igre. ki, se zdi, za njega sploh ne eksistirejo, temveč ga odlikuje tudi najmočnejša, muzikalnost, topel, clobok izraz, zna pa tudi, poznavajoč do dobro okus svojega poslušalstva, program sestavljati tako. da nud zadovoljstvo glasbenemu sladostrastniku in visoko na obraze ne-mu muziku, kakor široki. glasbokjubecJ masi. Na včerajšnjem koncertu je bil kot prva točka Brahms s sonato v d-molu v Štirih stavkih, kompozicijo stroge, trpke glasben** vsebine, v katero se zamore vživeti le velik umetnik, dalje Bachov Adago in fuga »z sonate v g-molu za samo violino Zlasti s kolosalno p sa no nigo Bnch še danes nudi največjim violinskim mojstrom trd oreh. n seveda tudi sla hvaležno, visokokvalitetni, delo Višek večera je bil slavni violinski koncert v d-duni f"a jkovskeca. posebno nje ea prvi stavek, v katerem ie nasomilienih tebničnh težav za deset prav izvrstnih vir-tuozov, posebno n. pr. v blesteči kadenci je koncert pa ob enem tudi vsled svoje glasbeno bogate vsebine in strniene. izklesan v forme bieer svetovne violinske literatur*. Vaša Pfihoda je žel prave viharje aplavzov Mesto Mendelssohn-Pfihoda > Pesmi brez besed« je virtuoz igral neko drugo stvar, katere naslova v šumu publike ni bilo m o goče razumeti, dalje Rib. Strauss-Pfihoda Valček iz opere »Kavalir z roio< in končna Sarasatijevo fantazijo a »Carmen<. Ves ta del koncerta je bil namenjen lahki, mesto ma salonski muziki, kj pa ima cek) mnog*' več ljub teljev. kol resna, poglobljena glasbe. Tudi vsi dodatki so bili deloma koncesija okusa večine. Vendar je Vaša Pfihoda tu kot tam velik, skoro nedosežen mojster »n ie s svojim koncertom vnovŽ utrdil tudi pn< nas svoi svetovni *loves «—c OAfVES vsa TMA VEILBIKII PLES GRAFIKE V KAZINI Svira orkester »GRAFIKE« ZAČETEK OB 20. ZVEČER Dostojne maske dobrodošle! Tudi brivci so organiziram Ljubljana, 6. februarja. Društvo brivskih in lasuljarskib delav cev v Ljubljani je imelo snoči v pajaci Dt» lavske zbornice občni zbor, ki mu je predsedoval in ga vodil društveni podpredsednik g. Ivčevič. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tajnik strokovne komisije za Slovenijo g. L Vuk. Predsedniške posle je vod 1 skoraj vse leto podpredsednik, ker se je predsednik med letom osamosvojil in odložil predsedništvo. Članstvo se je začelo oprijemati organizacije ter postaja zavedno. Obš rneje je podpredsednik govoril o nedeljskem počitku brivskih delavcev, ker so zadnja leta nekateri mladi mojstri zaeeb od pirati ob nedeljah brivnice, za njim; pa še njihovi konkurenti. Na banski upravi so deputacijo br'vskih delavcev in mojstrov obljubili, da bo nedeljski počitek zakonito uveden. Strokovnega tečaja letos društvo ni priredilo, ker ga namerava prirediti Zboi-Tiica za TOI. Društvo je stopilo v stik s sorodnimi organizacijami v drug h krajih države, da bodo (Lani deležni medsebojn* podpore. Za podpredsednikom je govoril tajnik SK g. Vuk; pozdravil je zborovadee v imenu organiziranega delavstva in jih pozval, nay bodo energični, solidarni in zavedni ter aaj se zlasti otresejo tistega pesimizma in resi gn ranosti, ki jih zapeljujeta, da mislijo, češ, čemu mi bo organizacija, saj se itak ne da nič izpremeniti. Iz tajniškega poročila je razvidno, da se je društvo v kratkem času lepo razv lo. Šteje sicer samo 71 članov, toda pomisliti je treba, da deluje šele pičlo leto. Ker društvo podpira brezposelne akue tudi gmotno po svojih močeh, izda pose bet' pravilnik o podeljevanju podpor in ga predloži na prvem članskem sestanku. Blagajna zkazuje skromne zneske, saj se nabira imovina le iz članarine. Dohodkov je bilo do konca decembra 39ft0 Din, saldo pa znaša '2837 Din. Na revizorjev predlog je bil odboru soglasno izrečen absolutorij. Pri volitvah ie b la izmed petih kandidatnih list sprejeta soglasno od borova listu in izvoljen; so bili v upravni odbor: M. Ivčevič, Faikner, V. Majhen, V. Burger, L Habicht, ga. SL Novakova in Fr. Kliš, v nadzorni odbor pa Pire, gdč. Podržajeva m R. Mihič. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 6. februarja: Dve nervestl. Izven Globoko znižane cene. Nedelja 7 februarja: ob 15. JurCek. Ijven Znižane cene. Ob 20. Arsene Lupin. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 8. februarja: zaprto. Torek 9. februarja: ob 21. Revna kot cerkvena miš. Izven. Znižane cene. • Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo, ki se začne ob 20. uri in veljajo za njo globoko znižane dramske cene od 20 Din navzdol. Vprieorj se v običajni za-sedibJ in LJpahov-i režiji Golarjeva vaška šala »Dve nevesti«. Mladinska predstava v ljubljanski drami. V nedeljo 7. t, m. popoldne se vipri-zori v naši drami Golieva najnovejša mladinska igra >Jurček<.. Kaikor vse Golieve mladinske igre, je tudi >Jurček* uspel v vsakem pogledu Ob.sk najtopleje priporočamo Ve tja jo znižane dramske oene Na pustni torek dne 9 t m bo v drami ob 21 nrl predstava to aicer se vpri-zoTj veseloigra >Revna kot cerkvena miš* po znižanih cenah. OPERA • Začetek ob 20. Sobota 6 februarja: Trije mušketirji. I« ven Znižane cene Nedelja 7 februarja: ob 15 Grofica MarJ ca Izven. Globoko znižane cene Ob 20 Faust Gostuje Josip Križaj iz ven. Zn»žane cene. Ponedeijek 8 februarja: zaprto. Torek 9 februarja ob 20 Trije mušketi t i i Izven. Znižane cene. ■ Opereta »Trije mušketirji« se vpr zori dre v i ob 20. uri orvič no znižanih opernih cenah Zasedba ooičajna, režija Kreftova. pri pultu dr Svara. Globoko znižane operne cene od 30 Din navzdoi veljajo za predstavo >Gro£c«-Marice«. ki bo na pustno nedeljo 7. t m ob 15 ure popoldne v naš4 operi. Basist Josip Križaj go6ru>e v ne deljo 7. t- m. ob 20 uri v oper; -Fausu veliko basovsko partijo »Meiušta* Josip Križao je že park rat gostoval v tej vk>& oa našem odru vselej z ogromnim uspe hom. V giavnib vlogah nastopijo poleg go sta ga Gjungjenac-Gaveiia ter g? Banove* m Janko Prt predstavah sodeluje tudd ce loLnJ baletni zbor Danes in jutri na pustno soboto in nedeljo ob najnižjih ZKD eenah v Elitnem kinu Matici Pat in Pafaclion MATINEJA Smeh, zabava, humor, veselje! Danes ob V23. pop. Jutri ob 11. dopoldne. Sokolski mladinski tisk Nedavna konferenca župnih sokolskih prosvetarjev iz dravske banovine je poleg drugih varnih vprašanj razpravljala tudi o našem sokolskem tisku, posebno o mladinskem, ki je zlasti v naš* banovini še zelo slabo razširjen. Govore razni ugovori, ki pa splošno pri nas ne drže. Iz maloštevilnih izvodov, k1* so razširjeni v naši banovini, se sklepa, da naših mladinskih sokolskih Ifstov mnogi niti ne poznajo, kar je jasen dokaz — nezanimanja vseh onih krogov, ki se brigajo za vzgojo sokolske mladine in naraščaja Ona lista pa zahtevata danes še posebno pažnjo. SK.T. odnosno uprava sokolskih listov v Ljubljani v Narodnem domu izdaja po-]eg »Sok. glasnikac in »Sokolat (oba za članstvo) tudi »Sokolića« za ves naraščaj in cNašo radost« za najmlajše sokolske pripadnike. »SokoliČ vstopa v TyrSevo leto — v 14. leto svojega izhajanja s popolnoma novo zunanjo obliko, ki je vsa posvečena z vsebino 1. številke — Tvrševemu letu in zletu v Pragi. Naslovna stran, delo br. R. Subi-ca, daje vsemu listu še posebno svečano lice. Vsebinsko si slede zanimivi članki naših znanih sokolskih pisateljev, med katerimi naj omenim samo . kleno in sokolsko pisano poslanico sokolski omladini ob vstopu v Tvrševo leto, ki jo je poslal naš brat, podst. SKJ E. Gangl. List se spominja tudi nedavno umrlegi staroste COS br. J. Scheinerja in 70-letnice br. L Va-rrička; oba članka krasita fotografiji, sploh je vsa številka prav leno ilustrirana, kar še vsebino poživi in dvigne. Znani naš tehničar br. Stane TrČek seznanja čitatelje z vplivom vaj na orodju na človeško telo. br. Majcen iz Senja pa razpravlja o delu in dolžnostih po Gregorčičevem citatu: Dolžan nI samo... Br. Fr. Roječ nam opisuje na poljuden način slikanje z mozaikom, nakar nam br urednik naniza nekaj sedaj vladajočih evropskih monarhov v obliki kratkih epizodlc. V posebni rubriki: Naši pesniki slede nekatere pesmi Sv. Albrehta, Rojca in Mičun Pavičevi£a iz Zagreba, ki je prispeval tudi dva spisa v prozi. Prav zanimiva je rubrika: »Delo našega naraščaja«, kjer sodeluje naraščaj sam s 3 prispevki, ki kažejo mnogo zanimanja. Poslednja rubrika je Glasnik, kjer najdeš marsikatero zanimivost iz naše države in zunanjega sveta. Uredništvo je v spretnih rokah br. J. Jerasa, prof. na ljublj. učiteljišču, ki se mnoge trudi, da bo list res odgovarjal svojemu naslovu. List velja letno 20 Din. Enako nova po obliki In vseblm* je letošnja 1. Številka »NaSe radosti«, kateri Je dal novega razmaha in poleta znani sokol, mladinoljub, sedanji njen urednik br. Iv Lavrenčič iz Maribora. Kakor »Sokolić tako je tudi »Naša radost« posvečena Tyr-ševemu letu Med lepimi ilustracijami je prva slika Tyrš v 7 .letu. nakar slede spisi eden zanimivejši od drugega, iz vseh veje le radost, zdravje — vse pa je prežeto z lepo — sokolsko mislijo. Sam urednik je napolnil številke z nekaterimi svojimi dobrimi stvarcami ki bodo posebno vžgale otroška srca. Pač — vsak ne zna pisati deci — a on zna. Stric Janko se razgovarja z deco o preymovajnu naš'h živali; pesnika Iv. Matelič in D. Gorinšek Da sta prispevala poleg nesmrtnega Zmaja Jovana svoji zimski. Prav primeren je Lavrenčičev sestavek o smuku in v novi mbriki. ki bo res umestna začenja br. urednik z Mladim prednjakom — tokrat op;suje sokol teTovadnico. Mnogo zanimanja bo vzbudil med m'adino Kotiček o lutkah — tako bo vendar res — sokolski Kašoarek izpregovori! v listu kaj veselega. Za smeh in za res — ono, pa smo na koncu lista. Oba lista se sama priporočata dovolj. Starši. Sokoli in vsi, ki imate v roki vzgojo naše mladine — pa bodi sokolske ali šolske — sezite po listih in dajte ju mladini, ki vam bo za ta dar res hvaležna. —ar. tS^bolfse, aafrrajnerse, zato Prj zdravniku — Prav nič t?' ir^t* v^eč — x>ra~ ■'i ^dravn'V Trvso-'d'Čm GosDnd;čnn užalieno- Sai tudi vi n>ste posebno lepi. gospod doktor. KOi.KI) \H Danes: Sobota 6 februarja, katoličani: Doroteja. Zalimir. pravoslavni 24. jaguarja: Ksenija. Jutri: Nedelja 7. februarja katoličani: Romuaid. Malina, pravoslavni 25. februarja: Grigortje. DANAŠNJE PRIRKDITVE Kino Matica; Beia opojnost. Kino Dvor; Konigamark. Kino Id***!: Naprej noge-' ZKD: Patova in Patachonova predstava ob 14.30 v kinu Matici. cmo-bela reduta ob 20 v Unionu. Ples Sokola I. ob 20 na Taboru. Pustni ples v restavraciji Emona. Klub koroških Slovencev, družabni večer ob 20 prt »Nacetu« Ples Grafike v Kn^ni ob 20. Pev&ko društvo »Cankar«, predpustna zabava v Delavski zbornici ob 20. PRIREDITVE V VEDELJO Kino Matica: Bela opoinost. Kino Dvor: Konigsmark. Kino Ideal: Naprej noge! ZKD: Patova In Patacbonova matineja ob 11. dop. v Matici. Slavčeva maAkerada v 1'nionu. Pevsko društvo »Sava« predpustna veselica v Sokolskemu domu v StepanJi vasi ob 17. L redni občni zbor Udruženja univerzitet- &k<> izobraženih žen ob 10. dop. v posebni sobi kleti >Emone<. Tekme za državno prvenstvo v umetnem drsanju ob 8. zjutraj na drsališču SK Ilirije. DEŽIRNE LEKARNE. Danes in jutri: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in Bakarčič. Sv. Jakoba trg^ 9. Zvočni kino Ideal DANES EN JUTRI NA PUSTNO SOBOTO IN NEDELJO! BOMBA SMEHA! KROHOT! NAPREJ NOGEf V glavni vlogi sloviti, priljublje- ^; vomik Predstave danes ob 4., u 6n ^ 8~ in 9. zvečer, Jutri v nedeljo ob y2 5., 6^ U> 8. m 9. zveoer! Srečna država Mastne dohodke od bega srednjeevropskega kapitala ima kneževina Lieh-tenstein, državica med Avstrijo in Švico. Delniške družbe in družbe z omejeno zavezo plačujejo v tej državici ne* znatne davke in iichtensteinsld zakon dopušča delniške družbe z enim samim delničarjem. Zato so mnoga srednjeevropska podjetja prenesla svoj sedež v neznatno glavno mesto te liliputanske državice Vaduz tako, da se lahko izdajajo doma za inozemske delniške družbe, oproščene vseh davčnih bremen in šikan z devizami. Človek s polnimi žepi denarja zelo lahko postane lichtensteinski državljan, saj ga stane to samo 10 000 švicarskih frankov in nekaj stotakov advokatu v Vaduzu. Mnoge odvetniške pisarne, p« tudi privatne sobe v Vaduzu so postale skupni sedež manjših in večjih nemških, avstrijskih in madžarskih podjetij. NI čuda, da prebivalci Lichtensteina ie davno ne plačujejo nobenih neposrednih davkov. Lichtenstein je menda poleg Švice edina srečna drža /a na svetu, ki se na račun gospodarske krize drugod po svetu redi. Shaw in igralka. Znana igralka je povabila Shawa na gostijo, prirejeno v proslavo svoje 25-letnice. Dan pred proslavo je pa srečala slavneera dramatika in ga vprašala, če je dobil vabilo. — Seveda sem ga dobil, je odgovoril Shaw. — Bil je pa tudi že skrajni čas. To bi bili morali ?toritJ že pred ritimi leti. Bofazen. Sodnik: Ker sie Se mladi m»m, da Se nimate kosmate vesti Ko ne ooresmUi tr-žiteinj dana-meo br *epa. ste gxvwn čutrli notrnn>o boiazen — Da erosnc*d Dred^dn^k Sa! *em se da H; ^<*namica m» Sila n-r^na. Odlikovanje ln novi*anie Kadar ie Ludvik XfV Voe? >dliicf> va' al* nov'šai. >e vednr 'rdil da ie larravi! oo n^zadovoijnežev in enega nehvaležneža. Razg ;ovor s Tonetom Kraljem Njegove slike sprejemajo na inozemske razstave brez ocenjevanja Ljubljana, 6. februarja. Slikar in kipar Tone Kralj jo med onimi našimi redkimi likovnimi umetniki, k razstavljajo svoja dela tudi v inozemstvu in se ne boje tujih razsodišč. Na mnr gib inozemskih in tudi mednarodnih razstavah so si dela našega umetnika pridobila tako veljavo, de ga tudi "najvažnejše razstave vabijo, naj razstavi, ne da bi pred razstavo žirija njegove slike ocenjevala, če so sposobne za razsta vo, kakor pri ogromni večini raz-stavljalcev, temveč sprejemajo njegove umetnine na razstave brez razsodbe žirije kakor le dela največjih in splošno priznanih umetnikov. Ker pa naša javnost še ved-tio ni edina, kako naj Toneta Kralja sodi, sem se odločil in ga naprosil, naj nam sam pove, kaj dela in kako o njem sodi kulturno inozemstvo. Ante Gaber. — Kaj si delal ladnje ca«e? Moje zadnje veliko delo je bilo v Trstu, *jer eem izgotovil križev pot v neobičajni obliki. Razdelil sem epizode po stenah tako, da tvorijo v stavbi arhitektonsko celoto. Slike so neenakega formata eca 4 X 5 m ali Še več, kakor je pač zahtevala oblika stene. Na ta način sem izločil razen oltarjev, ki so * teb okoliščinah morali ostati vsaj v glavnem seveda okrnjeni do najbistvenejšega vso drugo dekoracijo m šaro, ki moti resnost kraja. Tekom časa namreč razni lokalni neestetski estetd nagromadijo v cerkve toliko nebistvene šare, da ima Človek, ki stopi v božji hram vtie, da je v cirkusu ali pa v ad hoc prirejeni maškeradni dvoracii. — Delal sem tam sam približno štiri mesece in se mi je zamisel docela posrečila, kar odločno poudarjajo tarnkajšnji strokovnjaki. Lahko si predstavljaš, kako težavno je v staro arhitekturo — povrhu še brezstilno — slikarijo tako vkomponirati, da ti cerkev nudi povsem moderen vtis in potisne v ozadje vse staro, obenem pa ustreza sedanjosti ter kaže naprej in ne nazaj, kar je pri naših cerkvenih ^umetnikih« usus. Nobena umetnost, ki ne ustreza času, v katerem je porojena, nima pravice, da sploh živi, tako tudi ne takozvani eklekticizem v cerkvah, ki srka iz starih stilov. _ Koliko cerkva si pa sploh te poslikal in zakaj se ukvarjaš s starimi cerkvami? To je moja osma cerkev. Zakaj delam v starih cerkvah, najbolje lahko presodiš po tem, kje so te cerkve. Saj je danes tako malo ljudi, ki vedo, kaj je dolžnosti Ce ne delam v novih stavbah, tiči vzrok v tem, ker teh stavb, sploh ne smatram za sodobne, pričenši s Plečnikom in njegovimi tru-banti pa do slovenskih sotmdnikov pri ?Ar-hitekturi«. _ Kje povsod si bi! lani? Hodim okrog le po umetniško-poslovnih potih. Ogledal sem si mednarodno razstavo v Padovi _ to se razume, da sem se interesira!, kam so obesili moje stvari. Ugotoviti sem mogel, da so me plasirali na najboljša mesta v sredino razstavišča. Nastopili so tam v skupinah Poljaki, Nemci. Flamcl. Avstrijci, Nizozemci itd. Od Jugoslovenov sem bil jaz edini vabljen in, ker ni pri nas menda nobenega umetnika, ki bi >riskiral svoj renome< pred mednarodno žirijo, eem j'h sam za stopa L Kako. je n. pr. poročal na lastno inicijativo meni nemani kritik z Dunaja v predzadnji številki >D. i. ^S.<. Ogledal sem si v Padovi tudi kapelico, ki jo Je poslikaj Giotto, posebno z ozirom na to, da so me primerjali z njim, a sem se Šele ob tej priliki osebno seznanil z njegovimi deli, prav tako kakor sem moral leta 1920. na očitanj« nekega kritika naknadno spoznati Klimfa sa Dunaju? — Ali si bil tudi v Benetkah? Prvič sem romal tja leta 1924., da s! ogledam mednarodno razstavo, edino redno na svetu, s pobožno željo ,da bi se tudi naš fant katerikrat uvrstil med zastopnike vseh narodov. To se mi je takoj pri prvem poizkusu naslednje leto tudi posrečilo in od takrat sem tam umetnostno doma — Razstaviš tudi letos tam na mednarodni? Poleti sem govoril o letošnji razstavi z vodilnimi krogi in je v začetku tudi kazalo, da bi se mogli razstave udeležiti tudi naši mladi v posebni dvorani, seveda izrecno le z mojo garancijo o kvaliteti oddelka. Bil je skoraj že sklenjen dogovor, pa so me pred dvema mesecema obvestili, da bo letos nemogoče, ker so >na višjo željoc zavzeli ves mednarodni paviljon, t j. 42 dvoran — domačini. Svetovali so mi, naj delam na to, da si tudi mi zgradimo lasten paviljon, kot so storile skoro vse države, ki jih še niso imele dosedai, t j. Poljska. Avstrija, Grška, med drugimi tudi Meštroviču in smo prišli do rezultata, da taka akcija pri >krizic nima življenjske možnosti To bodi gotovim utopistom pri nas v vednost! — Si še kje drugje razstavil? Te dni sem dobil dela iz Milana, izveči-ne grafike, načrte za cerkve in fotografije izvršenih del. Med drugimi se je o njih izrazil zelo laskavo uradni papežev list Ugotavlja globoko religijoznost v delih in visoko kvaliteto. Značilno je tudi, da je bila udeležba dovoljena samo vabljenim umetnikom, ki so morali dela poslati anonimno kakor pri konkurencah, in je bila komisija sestavljene v večini iz duhovščine. To omenjam zato, ker gotovi tukajšnji momentano odločujoči cerkveno-umetniški faktorji Se vedno trmasto trde, da je to herezija, kar sem Še zdavno uveljavil v inozemstvu! — Kaj te sili, da razstavljaš v inozemstvu? Smatram, da je za vsakega ambicijoz-nega umetnika edino kompetentna inozemska kritika, kjer ne prihajajo v poštev takozvana omizja Edini forum za upodabljajočega umetnika naj bo povsem nevtralno razstavišče, kjer kvaliteta že sama reprezentira brez tintnih komentarjev. S peresnimi polemikami umetnikov samih se lahko dvigne spoštovanje v masi in lokalna popularnost, a ta je zgolj časovna pridobitev in jo bo zgodovina sama zavrgla. Domačih umetniških borb se udeležujem edino kot kolega brez želja po >ordnihc Kdo naj bi jih tudi delil, ko sčasoma kljub idealizmu pride le vsak na to, da je takorekoč v vseh panogah naše >kulture< v teh stisnjenih mejah naše male domačije edinole »žlahta: merodajna. In predvsem mi se lahko upravičeno pobahamo, da si moremo vtakniti za klobuk izrek: >Nemo propbeta in patriaU — AH se tudi sedaj pripravljaš na kako razstavo? Samo po sebi se razume, da se kot vedno udeležim tudi letos vsakoletne spomladanske razstave v Beogradu, ki bo obenem zbirališče stvari za jugoslovensko razstavo v Obecnem domu v Pragi ob vsesokolskem zletu. Dalje imam vabila iz Nemčije, Nizozemske in Belgije, ki se jim letos odzovem. Mislim, da se jih tekom leta nabere še več — a na to ti odgovorim, ko se realizirajo. ve v«, _ eee nas* čitatelji Ponižna prošnja Prebivalci okolice prisilne delavnice vprašamo, zakaj se je ukinila razsvetljava dveh luči in sicer pri mrtvašnici Splošne bolnice In pri pralnici prisilne delavnice? Luže, ki stoje podnevi na teh cestah, ker se sneg taja, ponoči zmrznejo in je cesta gladka kakor steklo ter v pravi egiptovski temi, posebno pri omenjeni pralnici, skrajno nevarna. Ta tema je že od časa, ko so na novem mostu monterji montirali priprave za razsvetljavo. Zato si nismo na jasnem, ali te luči sploh mislijo odpraviti aH pa so samo pokvarjene. Dalje vam iz našega okraja sporočamo še sledeče: Ako pogledamo na novem mostu ob mrtvašnici splošne bolnice v strugo Ljubljanice, bomo videli, kako naplav-lja nezadostna množina vode iz kanala pod mrtvašnico v neočiščeni in za to opravilo neprimerno urejeni odtok razne odpadke, katerih izvor bi se lahko ugotovil sele s preiskavo. Vendar če človek to nesnago, ki se nabira na ostanke prejšnje brvi in neočiščenem grabnu, samo mimogrede opazi, se mu že začne obračati želodec, kajti voda, ki teče iz kanala, razširja smrad in je često krvavo rdeča in pomešana z raznimi odpadki. Zato si mimoidoči lahko mislijo marsikaj! Otroci pa se okoli kanala igrajo in brskajo po nesnagi. Ker se je o tem v resnici hudo nehigi-jeničnem in naravnost ostudnem iztoku v vašem listu že večkrat pisalo, bi bil že skrajni čas, da puste merodajni činitelji izliv na kakšen način tako urediti, da bi bila ta nesnaga nevidna, kar menda ne bo nemogoče niti združeno s prevelikimi strošku Da bo Ljubljanica popolnoma regulirana, ne moremo čakati. Torej ponižno prosimo. Prebivalci Kodeljevega. Znižanje stanovanjskih najemnin V članku pod tem naslovom v Vašem cenj. listu z dne 5. t. m. je bilo govora o pretiranih cenah stanovanj. Jaz sem v svoji hiši že znižal skoraj vsem strankam od 100 do 200 Din na mesec. Člankar trdi, da stane stanovanje, ki je veljalo pred vojno 70 K, danes 1500 Din, jaz pa oddajam stanovanje, ki je veljalo pred in še med vojno 45 K s tremi sobami za 700 Din. To odgovarja valorizirano nekaj nad 1000 Din in tudi oddajam stanovanje, ki je stalo pred vojno 20 K danes za 260 Din (sobo s kuhinjo). Člankar trda, da je mnogo uradnikov zadolženih. Tudi jaz sem služil m sem si kljub manjši plači, kot so bile državne vseeno nekaj prihranil. Nisem pa delal 8 ur dnevno, temveč tudi 16 ur in to zelo pogosto, manj kot 10 ur pa nikdar. Sem bil pač bolj skromen. Hišni posestniki smo imela itak nad 12 let maksimirana stanovanja in ni bilo mogoče od hise živeti in rudi danes ni mogoče, četudi bi pred vojno lahko od iste hiše živel. Imel sem najemnika, ki je imel v letih velike dohodke, šest oseb v družini od sedmih je bilo v službi in so toliko zaslužili, da bi ne bili zaščiteni, pa mi je vedno sam do vinarja natančno po maksimirani na i em ni ni izračunal rn plačal s pripombo, češ, če ti ni prav, pa se pritoži. Ne dam nič več. Stanovanje je imel kakor v viH. suho, zračno in komodno. ter še precej vrta, ki je v povojnih letih zelo prav prišel m bil veKko vreden in tudi tega sri je maksimiral. Bil je velik gospod z vso družino, jaz pa sem moral delati od jutra do večera, če sem si hotel nekaj prihraniti. Naj člankar nikar ne misli, da se hišni posestniki ne znamo omejiti v svojih potrebah, smo se že veliko rn se moramo še, ker zidu ne moreš jesti. Kako zavidanja vredne prijetnosti imamo z veeknim popisovanjem za oblasti, to ve vsak, tudi sedaj, ko imamo opraviti z davčnimi polarni. Dvakrat, trikrat ne dobiš stranke doma, potem pa zopet dvakrat, trikrat prositi posamezne stranke, naj pole izpolnijo, ko pa to godrnjaje. da je vedno vsaki mesec popisovanje končno store, mora hišni gospodar še vse izpopolniti, ker niti ;na ni v redu izpolnjena: potem mora odnesti pole na magistrat, kjer Flamska in Švica. To zamisel sem razložil zopet ugotove kako nepravilnost in roma- jo pole zopet nazaj domov v izpopolnitev. Ali bi tega ne mogli opraviti magistralni uslužbenci sami? 2e oktobra smo morali romati od stranke do stranke po večkrat, da jih dobimo doma in pri volji podpisati hišne pole o najemnini in sedaj zopet. Najemniki pa menda mislijo, da to delamo le v lastno zabavo. Danes je že toliko stanovanj praznih, da ni več mogoče govorita o pomanjkanju stanovanj. To pa je zasluga hišnih lastnikov, ker so toliko hiš nazidali to pa zato, ker ni več stanovanjske zaščite. Če bi pa stanovanjska zaščita še danes bila, hi pa tudi do danes nikdo hiš ne zidal, ker bi se to nikomur ne izplačalo. Imam več stanovanj s sobo in k-ihinjo, parketom, elektriko itd. v Ljubljani pri tramvaju za 300 Din največ do 350 Din, suho in zračno ter svetlo, pa nameravam to najemnino še znižata. Hišni fjosestnik. Odgovor na poziv V rubriki >Besedo imajo naši čitatelji« berem, da želi gospod Frelih Ivan. da bi se mu javila imena hišnih lastnikov, ki zahtevajo za dvosobna stanovanja v HE. nadstropju za Bežigradom 1000 do 1100 Din mesečne najemnine. Ker izgleda, da je gospod predsednik "Društva hišnih posestnikov«, slučajno ali namenoma, slabo informiran o današnjih cenah stanovanj, mu svetujem, naj se informira eventuelno pri davčni upravi glede imen hišnih lastnikov, ki v starih hišah zahtevajo za stanovanje z eno sobo in kabinetom 1050 Din, za dvosobno stanovanje 1150 Din ter za trisobno stanovanje 1500 Din; seveda brez kopalnice in plačano za tri mesece naprej. O točnosti gornjih podatkov se uredništvo »Slovenskega Naroda; lahko prepriča pr: davčni upravi sami, podpisati dopisa pa žal ne morem, ker bi mi sicer hišni lastnik gotovo še z današnjim dnem stanovanje odpovedal. Bežigrad - Blatni grad V dobi splošne krize živimo. Kriza ni zajela samo gospodarskih slojev, prenesla se je celo na naše ceste. To posebno občutimo prebivalci mestne periferije, prav posebno pa še mi Bežigrajčani ali kakor nas hudomušni someščani sredi mesta naziva jo — Blatnograjčani. Blato po našem okraju je zavzelo v zadnjem času presenetljivo velik razmah. Posebno prehodi so taki, da bi človek skoro moral imeti čoln, ako bi hotel brez nesreče z enega hodnika na drugega, čnjdimo se, da je umrljivost v našem okraju tako majhna spričo stanja naših cest in prehodov. Tudi v Gradcu imajo blato, ki pa se z našim ne da primerjati. Tam je tiskano in se imenuje Grazer Tagblatt, pri nas v Bežigradu pa »tak blat«. Matere morajo svoje otročičke pri prehodih prenašati, ker se boje, da bi sicer utonili. Ne zahtevamo nemogočih stvari, prav ustreženo pa nam bi bilo, če bi se vsaj prehodi posuli s peskom. Blatnograjčani, Še o brivnicah v Ljubljani Pisec članka v »Slov. Narodu« z dne 23. januarja najbrž ni prizadet, ako ima ta ah oni samostojni mojster ob nedeljah svojo brivnico odprto. On gotovo ne dela ob nedeljah, ker najbrž dobro ve, kam se je treba obrniti, ako ga mojster nagovarja aH »sili« k delu. Obrne naj se kar na inspekcijo dela, pa bo stvar urejena. Namiguje tuđi, da hodijo nekateri podjetnik1' naše s*roke med tednom na izprehod, ker nimajo dela in jim svetuje, naj se raje posvete de Ki med tednom, da jim ne bo treba delati ob nedeljah. Naj bi pisec raje poskrbel, da se to brezdelje omeji Najbrž je šele nedavno prišel v našo stroko in 5" r* ■ dovolj informiran o položaju. V svoji naredbi o odpiranju in zapiranju obratov banska uprava dovoljuje, da smemo ob nedeljah delati. Ne ravnamo torej protizakonito. Če ima zadružni načelnik s svojim namestnikom vred ob nedeljah brivnico odprto, mislim da jih ;majo lahko rudi poedini člani. Da rešimo brivske pomočnike nedeljskega dela izven brivnic (g. piscu je gotovo znano, da so njegovi kolegi in učenci delalo pod roko v zasebnih stanovanjih), odpiramo lokah in delamo ob nedeljah sami brez pomočnikov in učencev, da si 'ahko slednji od-počijejo. Nedeljskega počitka jim nočemo kratiti. Sicer se pa čudim, da se pisec tako zanima za vprašanje odpiranja in zapiranja brivnic. ko mu itak ni treba delati, če noče. Naj ob nedeljah kar mirnu spi in ko se bo opoldne zbudil, bodo briv-nice že itak zaprte. Meščanu brivcu II. kategorije, piscu drugega članka v ist' številki »Slovenskega Naroda«, pa bodi povedano, da bi bilo vsega obsojenja vredno in kažnjivo, če bi naredba določala, da brivn'ce ob nedeljah ne smejo biti odprte, pa bi jih nekateri mojstri vseeno odpirali. Tudi brivski mojster. Vrtnarstvo v februarju Nekaj praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno vrtnariti Topel februar je škodljiv za vse kulture v vrtnarstvu, ker povzroča prezgodnje odgajanje mladik, ki jih pozneje mraz in slana pomorita, Ako ni snežne odeje, trpe v tem mesecu najbolj na prostem p režimu-joče dvoletne cvetice (mačehe, marjetice, zvončnice) in zelenjad, ker je znatna menjava temperature. Ponoči zmrzuje, podnevi pa se zemlja taja. To je glavni vzrok, da pri nas tako težko uspeva zimska solata, zimsko zelje In zimski ohrovt. Da take rastline zavarujemo, jih pokrijemo s smrečjem, ki jih ponoči varuje nekoliko mraza, podnevi pa solčnih žarkov. Ko se zemlja otaja in nekoliko osuši bomo v tem mesecu nadaljevali presajanje dreves in lepoticnega grmičevja, ako nismo mogli tega dela dovršiti jeseni. Čimprej opravimo to delo, tem bolje je. Zato tudi dajemo prednost jesenski saditvi. Edino breskvam in marelicam bolj ugaja pomladansko presajanje. Posebno moramo opozarjati na praviLno sajenje dreves, ki obstoja v tem. da napravimo na zemljišču, ki ni splošno prekopano aLi pre-rigolano, zadosti velike jame: najmanj 150 cm dolge, ravno tako široke in 60 cm globoke; da korenine in veje v kroni pravilno obrežemo: da postaivimo drevo v jamo 10 cm višje, kakor je prej rastlo, v ilovnati zemlji tudi več; da obložimo in potlačimo korenine z dobro zemljo; da potrosimo okrog drevesa, ko je jama zasuta, nekaj gnoja, kd drevesu gnoji in zadržude vlago v zemlji in končno, da drevo prav dob ro z al i j emo. Pri mlajših drevesih obrezujemo In vamerjam-o krone; nikar pa ne ostrici krom na starejših drevesih, kar bi imelo za posledico, da bi krona zrastla v nelepo goščo, ki bi donaŠala maJo sadu. Na sta-rejšiih drevesih je v tem pogledu edino opravilo redčenje krone. Povsod tam, kjer se Je obilica vej zarasla v goščo, ali taon, kjer se veja naslanja na vejo, odstranimo mam j vredno. Predno začno drevesa odganjati, jih poškropimo z 10% mešanico drevesnega karoolineja (ar bor ina) v vodi, da z a tremo razne živalske in rastlinske škodljirvce. Za koščičasto sadno drevje zadostuje t>% mešanica. Kasneje škropljenje, ko drevje že odganja, škoduje drevesom, ker jim uniči (opali) odganjke. Pozorni moramo biti na kaparje, ki že več let napadajo trte na spahrjKh, zlasti ob zidovih, v novejšem času pa nekoliko manjči tudi slive. V mar lem j ion odstranimo s ščetko namočeno v jrUVn.lci, v večji meri pa, ker bi bilo to prezamudno, jih uničimo z anborinovo me sanico Suho sadje, ki je obvisek> na drevesih, je bolno od monilije. Da se ne bo ta bolezen šini-la, ga je treba skrbno pobrati in zažgati. Obrati moramo tu*M vse suho listje na drevesih, ki je največkra* pripeto z gos etničnimi nitmi, zakaj noter prezimu-jejo gosenice glogovega belina. Drevesom, ki ras to na vrtu ali na obdelani njivi, gnojimo posredno kadar gno-j-imo pridelkom. Vsem drugim pa moramo pognojiti široko pod krono neposredno. Jesensko gnojenje pa je bolj izdatno, kakor poznejše. Februar ne mesec prvih setev v tople grede. Za pridelek zgodnje solate, kolerab, zelene, pora in druge zelenjaive ter raznih cvetic se poslužimo za setev toplih gred. Od tiste povrtnine, ki je zgodnjih in poznih sort, bomo volili seme zgodnjih sort. Seme poznih sort sejemo kasneje, povečini lahko na prosto, ko je zemlja dovolj ogreta, čim setve izkale, jih bomo podnevi ob toplejših dneh zračili, da se ne pretegnejo in pokvarijo Ko jim bodo dorastli dva ali trije lističi, je neodložddi/vo delo pikira-nje, t. j. presadimo Jih v topli gredi v razdalji! 4_5 cm narazen. Le pikirane sadike so dobre za nasad, od katerega moremo pričakovati dober pridelek. Proti koncu februarja bomo sejaM na prosto solato berivko, grah, korenčke, črni koren, spinačo, česen, čebulo In peteršllj. Konec meseca februarja al' v začetku marca sejemo v preksolnčne lege na prosto že rano zelje, kolerabe in ohrovt, ako ni biLo tega mogoče posejati v toplo gredo. V kleti vloženo zelenjad treba zračiti in odmrle dele čistiti. Ako nadlegujejo polž*!. potrosimo s prahom živega apna rastJine in zemljo ali pesek, v katerem so vložene. Ako je še kaj rdečega radiča na vrtu, ga iako pijemo m vložimo v kleti, ali v prostoru, kjer ne zmrzuje^ v etavtke s podlago svežega gnoja Kompostni kup, ki nam daje najboljši vrtnarski gnoj prevržemo in premešamo, čim popusti led ter ga polijemo a gnojni-co. Mato kasneje ga za uporabo prese jemo na gramozno mrežo. V februarju nafpra/vtjaino potaknjence leoptionega grmič j a. Kasneje, ko so že v soku, niso več dobri. Zakopljemo jBh v drugi polovici marca ko se zemlje ogreje, jih posadimo na prosto. Ako imamo top*^ m soinčen prostor, začnemo saditi tudi potaikmjemce od drugih cvetic, če pa tega ni, je boljše, da počakamo do konca me&o-ca marca, Skrajni čas je za naročrtev trajnic, lepoticnega grmičevja in vrtnic Kis-neje poide zaloga, aH pa bi dobili mand vredne ostanke. Kdor ni še potroaH apna po svojem vrtu jeseni, je sedaj ekratfnl čas. Potrebuje se ga po 20—30 kg na 100 m«. Z apnom pa gnojimo le vsako tretje aH četrto leto. Kjer eo ovetiont Jončkl na preveč vtaknem prostoru plesni jo. Treba jih je op raci, da ne zaide iplesen do korenine. Ako ae ;>* "poja^vj plesen na površju semlje v lončkih* jo z vrha odstranimo Jn nasujemo pU prthada, tem borj moramo evettoacn v sobah zračMk, vendar jih moramo valovati prepiha. Tiste ki gojimo med okn\ jih isz (previdnosti pred zmrzJinoin pran** samo čez noč v notranjost sob. Med vsesn« temi peranasajo največ mrasa jegliči, p* tudi za te <)e boijse, da jfth ne tepoetevl**-mo nevaiBosU. Razen cnrefcooih, počhrajo še vodno -vee droge cvetice. Naj ae jih b*-dari pomalem zaliva. Kaikterie- ki Aru** mastnJce ae v tej dobi najboljše počutijo brez vode. Lesasto grmičaste cvetice začno odganjati, aiko so na pretep lem prostoru. ZadLržovartri moramo rast s zračenjem, te ne odganjajo ničvredntti bJedJondih odganj kov, ki le šii>e rastline. Ako imamo listnate cvetice na solnoni legi v sobi, da imajo dovolj svetlobe, jdh nekoliko boj aalV varno m pospešujemo njih rast tudU g tem, da jih ob solncn poškropimo a miačno vodo. CebuJrJnice In gomolj niče postavimo v tople grede »a predkalenje daiije mdf zato, da pridobimo začasno mlade potaknjence j. ^ Na veliki predpustni ples Sokola 1. ki bo danes, dne 6. februarja t. L NA TABORU, so vabljene tudi dostojne maske Javna Jedilnica „ŽED0M" NA NOVEM TRGU ST. 2 (prej Turjaški trg) Svobodna izbira jedil Nevezanost abonentov. CENE JEDILOM: juha Din 1.—; prikuha, solata, kompot Din Z.—; meso Din 3—4; m očna ta Din 2.—; kruh Din 0.50. Moderen kuhinjski obrat; plinska kurjava. ObedS: 12—14 — večerje 18—tO. DOBITE PRI TAPETNIKU RUDOLF SEVER LJUBLJANA, Marijin trg št, i. - Telefon št. 2622. Dnevne vesti — Državni vpokojencl, pozor! Kakor je že finančna direkcija v časopis! li uradno objavilo, morajo vsi dr. vpokojenc-predložit, predpisane nove >Prijave za prejemanje dravinjskih do&rlad* tinanča1. direkciji do 1. marca t. I. Te prijave se do be pri podeželskih (glavnih) tobačnih zalogah. V LJubljani, Mariboru in Celju pa v trafikah m sicer: v Ljubljani pri g. R Pogačnik, Dunajska cesta St. 14; v Maribn to pri g. Pavli Svetek, Gosposka ulica in Celju pri g. Almi Perovšek na Kr»lj*i Petra cesti. Cena v kritje nabavnih iz-da1 kov 1 Din za komad. Dokler ne predloži drž. vpokojenec te prijave, se mu draginj-ska do k I ada ne izplača! Vpokoje:iL.e m. ki so že v minuli jeseni predložiti s prejšnjo prijavo dokazilne listine, teh listin ni treba vnovič predlagati. Brezpogojno pa mora vsak drž. vpokojenec s priavo vrel predložiti potrdilo pristojne davčne upra. ve, da nima premoženja ali dohoiko"! _ Poštarstvo v dravski banovini. Vs-*a post v področju ljubljanske poštne direkcije je 346. Med temi je 112 državnih. 231 pa pogodbenih poštnih uradov. Na 153 poštah je kombinirana tudi brzojavna in te lefonska služba. 4S poStnlh uradov ima telefon in je brez brzojava, 44 je pa taikih pošt, ki imajo pač brzojavne aparate, tele ionskih pa ne. število pošt, ki so brez brzojava in telefona, se krči bolj in bolj. ker ae telefonsko omrežje stalno širi. Pošte, ki nimajo ne brzojava ne telefona, prosijo po najvadi najprej za telefon in šele potlej za brzojav. Občinstvu je s telefonom pač veliko bolj ustreženo kakor pa s brzojavom. Vseh nameščencev je bilo ob začetku tega leta 1694. Prvo mesto zavzemajo administrativni uradniki, za njimi pa pride manipulativno osebje te zvanić-niki in slu žitelji. Med zvaničniki so uslužbenci, ki so imeli po dosedanjih predpisih izobrazbo za uradnike, a tudi med služite-lji je nekaj uslužbencev in uslužbenk, ki so imeli po dosedanjih predipisih izobrazbo za uradnike(ice). Poleg navedenih uslužbencev je še 38 dnervničarjev (dnev-ničark) in 49 odpravnic {odpravnikov). — Delegacija gostilničarjev v Beogradu. V Beo'grad je prisipela te dni delegata ja gostilničarjev iz vse države. Sprejela sta jo pomočnik trgovinskega ministra g. Mohorič m ispektor g. Pavlerič. Delegati so jima izročili resolucijo v snrsiu novega obrtnega zakona. Gostilničarji v resoluciji prosijo, naj bi bili č: more j izdani pravilniki in uredbe, nanašajoče se na gostilne v snrs'u novega obrtnega zakona, nadalje pravilnik o prisilnem v5!anjebju goč»tr*ni-čarjev v stanovsko organu zacijo. ki se bo delila v sekcije po vrstah gostiln s popoi-no samostojnostjo v svojih sklepih napram društvu kot matici. Nadalje prosijo gostilničar H. na*j Bb upoštevajo sklepi zagrebške konference glede strokovne izobrazbe in da naj se za nobeno gostilni-čarsko obrt ne izdajajo dovoljeiva na podlagi svobodne ocene, temveč saimo na podlagi pogojev, doloČeniih na zagrob.TKi konFerenci. — Razpisane zdravniške Mužbe. Kr. banska uprava oVflivdke banovine razp;eu-je natečaj za mesto sanitetnega referenta ▼ Virovitici in Perušiou. Pročnje je treba vložr*i do 15. t. m. Oblastna uprava bolni-^k'»?a fonda za dr."avno prometno osobje v Zagrebu razpi-soije natečaj za mesto prometnega zdravnika 6 sedežem v Kotoru. Prošrtje ie trefoa vložiti do 1. marca. — Hrvatski planinci na Lisci. Polog t/ieta na Kun priredi hrvatsko platn/ins>ko druš'vo Sliemc za svoje črane jutri tudi sfcRipni izlet na Lisco. — Dr. Vladimir Rudež f. Dne 2. t. m. je umrl v Mariboru dr. Vladimir Rudež. vojaški zdravnik. Pokojnik se je rodil na graiu Tolstem vrhu (Gracarjevem turnu) pod Gorjanci 1. 1S66. Njegov oče je bil znamenit! rodoljub in deželni poslanec Kari Rudei, prijatelj Janeza Trdine, Fr. Levstika in dr. Gimnazijo je dovršil Rudež v Novem mestu in študiral medicino na Dunaju. Tamkaj je ostal še nekaj let po končanih študijah in se preselil 1 1899 v Ljubljano. Pokojni je bil itzredno dobrega srca. Zdravil je večinoma brezplačno! Pa ne samo to. siromakom je plačeval tudi zdravila! Luigi Calco ga je v tem pogledu popisal pred 6.—7. leti v podlistku >Sov. Naroda., (ali : Jutra«?) Med vojno je vstopil dr. Rudež v vojaško službo, kjer je ostal tudi po prevratu. Pred 5 leti je bil premeščen v Maribor. Počivaj v miru, blaga duša! K. \\". Aramis: Brez tega ne gre Po letih sva se srečala nekje s sta= rim prijateljem Hvnkom. Mahnila sva jo skupaj v kavarno v okraju, kamor me redko pripelje pot. V kavarni, v »svoji« kavarni, se je Hvnek počutil očivurno kakor domi. Takoj sem tudi opazil, da ima tu vse polno znancev. Komaj sva sedla za mizico v udob= nem kotičku, že je moj Hvnek poma* hal nekomu z roko, vsak hip je vstal in se poklonil ali pa vsaj salutiral I dvema prstoma, zahvaljujoč se za po* zdrave svojih znancev, pozdravljajoč nove prišlece. — Klanjam se, gospod predsednik1 — Moj poklon, gospod inženjer! — Zdravo, pozdravljen, redaktore! — Sluga ponižni, gospod ravna= teli! Tako in podobno je šlo to nepre^ stano. Niti pokramljati nisva mogla, kakor se spodobi. Šele ko se mi je po? srečilo ujeti prost trenutek, sem dejal Hvnku: — Mnogo znancev imaš, kakor vi? dim. Kakšen predsednik pa je tisti gospod, ki si ga pozdravil prvega? — Če me ubiješ, ne vem. Srečava ae tu pogosto, skoraj vsak dan, včasih — Jugoslovenski dom v Prag«. Spomladi začno gradJti v Pragi reprezentativen jugoslovenski dom, ki bo z njim omogočeno sistematično in nemoteno delo za Češko-slovaško-jugoslovensko zbližanje. Gradce ni stroški bodo znašali 5.500.000 Kč brez notranje ureditve in opreme. S finančne strani je zidanje Jugoslo v enakega doma že zasigurano. K stroškom bo prispevala tudi češkoslovaška država. Praška občina je dala za 99 let brezplačno na razpolago stavbišče. V Jugoslovenskem domu bo 135 sob. V domu bo stanovalo 173 jugoslovenski« študentov skupa i s tretjino česk-ih ?n 20 jusoslovenskimi študentkami. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik v Mariboru dr. Jernej ćerne. — Sprejem učenk v b«biški tečaj v Zagrebu. Kr banska uprava savske banovine razpisuje natečaj za sprejem 50 učenk v redni šolski babiški tečaj v Zagrebu, ki se prične 15 .aprila in bo trajal 18 mesecev. Prošnje je treba poslati upravi babiške šole v Zagrebu r Petrova ulica 13) do 28. t. m. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 10 z dne 6. t. m. objavlja uredbo o nagradah dnevničarjem v vojski in mornarici, uredbo o izdajanju in potrjanju potrdil o imovinskem stanju, pravila o polaganju državnega strokovnega izpita za uradnike v resoru ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, pravila o pregledovanju in žigosanju, obliki itd. taksametrov in o njih točnosti, norme za portlandce-ment. navodila za uporabo S 3. zakona o izvršilnem iztirjanju gozdnih škod in razne manjše objave. POSKOČEN JE PUST, razposajen, vesel; v veselju, ljubezni ves svet bi objel. V salonih, gostilnah je vrvež teles, na gladkih parketih pa godba in ples. Kar pa veselicam da pravi pomen, ni godba, ni ples. niti smeh preglasen. To miza je s cvetjem — pogrnjena belo, na nji izobilje: pijača in jelo. Ce zraven je skleda okusnih »JAJNIN«, potem je tu višek pozemskih dobrin. — K poročilu o zborovanju naših ribičev, ki je nam podatke zanj dal tajnik ^RD, smo prejel" naknadno, da sta zastopala mariborsko ribarsko društvo dr. J. Dernovšek In prof. Cotfč, celjsko ribarsko društvo pa dr Kotnik Protest na bansko upravo glede odvzema nekeea ribarskesrn revirja v Krki ie predlaga! predsednik. — Proračun zagrebške obfine. Fimijnč-no ministrstvo je odobrilo proračun zagrebške občine in m'Cer izdatke v zmenku 130.876.277 Din, dohodka pa v znesku 113.523.939 Din. V izdatki je ministrstvo črtalo okrog 16. v dohodi, i h pa okrog 13 milijonov. Občinske doki ade je znižalo ministrstvo od 35 na 30 odstotkov. — St. Vid nad Ljubljano. Industrija se Je od leta do leta lepo razvijala zlasti mizarstvo, ki pa danes močno trpi ,K>d gospodarsko krizo. Obratovanje v de avnicah je padlo na četrtino in še bolj. Prv>j w mizarski pomočniki imeli delo in zaslužek, a zdaj iti zaslužka in kruha. Revež je, kdor nima svojih ljudi, kamor bi se zatekel. _ Dasi imamo dovolj gostiln, ven-lar se nam obetata še dve. Ob nedeljah prihaja pač toliko Ljubljančanov k lam. da so še razširjeni gostilniški lokali kir premajhni. — Podoba je, da bodo na po mlad tu pa tam začele poeanjati iz tal .10-ve hiše. Nekatera stavbišča so že ograjena. Cena svetu je od 30 do 40 Din m" Star,-bišča so lahko poskočila vsekakor vsl-?t cestne železnice, ki je za nas vredna zlatega i len ar j a. — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema >o 12. t. m. ponudbe glede dobave črnega fibra. — Pogoji so na vpogled pri istem ol-delku. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme, že včeraj je bilo po večini krajev naše države deloma oblačno. Najbrž se bo vreme polagoma izpremenilo. Naj-višja temperatura je znašala včeraj v Snlitu 17. v Skopi ju 13, v Zagrebu 10, v Mariboru 7.6. v Beogradu 7. v Ljubljani 5.8. v Sarajevu 2 stopinji. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.8. temperatura je znašaln —4.4. — Avto povozil deklico. Na cesti mod Varaždinom in Varaiadir.skima Toplicami se je pripetila v četrtek težka nesreča. Fritzharadov tovorni avotmobil je peljal iz Varaždina v Toplice žito. Od nasprotne strani je pa privozil kmečki voz, ki je na njem nedela rudi 15 letna Marija La^ar. obrnjena nazaj. V roki je držala kos ruha, ki ji je padel na tla in skočila je z voza, da bi ga pobrala. Tedaj je pa privoli tovorni avto in dekđe je skočilo baš predenj. Šofer Franjo. Kos t*i mo^el avtomobila ustaviti, kolo jp šlo deklici čtxu glavo in obležala je mrtva. — Razumeti je treoa neskonvno pomembnost čU'io.itesa učinkovanja Odola. Med tem. k<. -Iru^a negovala ust in zob. Kolikor sploh prehajajo poštev za vsakdanje čiščenje, učinkujejo samo nekoliko sokund med č ščenjeni ust. vpliva Odo! še cele ure po snaženju. Ta prav poseibni trajni učinek Odola ovira oziroma uničuj* zobe rušeče kinenje in gnitje. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje dravni-ške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« srenčica sigurno skrajno uri-zanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hiner-trofiji prostate. »Franz Josefova« Rren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogenjah in špecerijskih trgovinah. ! JUTRI, NA PUSTNO NEDELJO JE V UNIONU Slavčeva maškarada Svira jazz Sloge. — Nagrade za najlepšo masko in kraljico nageljnov. — V zgornji dvorani igra Sonny-boy-jazz. TOČIJO SE PRISTNA FRANC GRADOVA VINA. Iz Ljubljane — ij Komisija za zaščito oivilneca prebivalstva za primer vojne s strupenim. Dlinl je imela snoči v Delavski zbornici pod predsedstvom novega predsednika Z-arh. Ivana Vurnika sejo. ki je pokazala, da se je to pereče vprašanje koneno tu 'i v Ljubljanj premaiknik) z mrtve točk^ Ude-.ežba je bila mnogo večja, kak^r pred dobrim tednom in živahna debata je pričala, da so vsi v poštev nribajajoSi činitelji lotili se v tem pogledu resnega dela. Sklenjeno je bilo izdati o strupen h plinih in obrambi proti njim poljudno pisano brošuro, ki jo ima mestni fizik g. dr. Mi.vr -cij Rus že prijavljeno in jo bo na prihodnjem sestanku komisije v petek 12. t. m. prečital. Brošura bo pot^m razmnožena :n dobe jo vse oblasti in uradi, zlasti tu I i šo-l«^. Za prihodnji sestanek pripravi polkov nih g. dr. Matej Justin o zaščiti :>reb..val-stva pred strupenimi plini daljše predavanje. —lj Javna dela. Pri novem čevljar skem mostu so že začeli obdelovati zunanje p-losfcve, ki bodo umetno kamenite. Pri tronioscju zdaj ne morejo plos&ev še obdelali kot bi bilo treba, ker jih bo treba deloma zravnati z ometom, za kar je pa zdaj še .premrzlo ter bi omet zmrznil. — Kanalizacjska dela na Gallusovem nabrežju so v glavnem končali. V kanalu polagajo k a men rin as te žlebove, ki jih polože v vsakem večjem kanalu, da je trenje odtoka čim manjše. Med lužami in obrežnim zidov jem betoni rajo v medsebojnih razdaljah po 2 m — 2 m široke opornike, ki bodo podpirali hiše, da ne bodo lezle proti Ljubljanici. Na Carkarjevem nabrežju kopljejo jarek za kanal v približni dolžini 150 m. OsoKni promet je otožjker'. vozom i pa ustavljen. Vreme ;e za ta dela izredno ugodno. mam Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Svetislav Petrovič v prekrasni filmski drami Konigsmark Mladini neprimerno! Predstava danes ob 4.. H8. in 9. zvečer, v nedeljo ob 3.. ^S., 6., M;8. in 9. zvečer. Cene 4 in 6 Din. iarava tudi biljard, tam on predseduje dan za dnem. tamle v prvem n«ui= stropju v okrogli dvorani in vsi rnu pravijo predsednik. To je vse. kar vem o njem. — Kaj pa ta, urednik? Kateri list ureiuje? S tem morata biti dobra znanca, sicer bi si ne bila tako zaup* Ijivo pokimala. — Nimam pojma, dragi moj. Vem samo to da je urejeval prejšnji me* sec lastniku te kavarne neko uradno nrošnjo. da bi mu dovolili plačati dohodninski davek v obrokih, toda to urejevanje ni bilo posebno dobro, ker so kavarnarju nrošnjo vrnili . . . Sc= veda smo se mu vsi smejali. — Kaj pa tisti gospod tamle pn oknu, ki si ga tudi pozdravil ob pri? hodu, tisti inženjer, če se ne motim. Kdo je to? Zdi se mi zelo simpatičen. — Da. simpatičen fant. toda zdi se mi. da še ni inženjer, temveč samo tehnik . . . Le da . . . prosim te, vsi mu pravijo tu inženjer, ne morem torej biti izjema med njimi. Sicer pa moraš priznati, da se to družabno nekam bolj spodobi. — Kaj pa ta ravnatelj, ki sta si z njim tako prisrčno salutirala? — Lep fant, a? Kaj počenja zdaj, ne vem. Vem pa, da je bil med infla* cljo nekaj časa ravnatelj neke proda« jalne, ki je menda že davno propadla — če se ne motim, je životarila cela dva meseca, kakor toliko drugih, to* da naslov mu je ostal. Drugače bi r>c zdajle gotovo ne zanimal zanj . . . Kramljala sva še nekaj časa in obujala spomine na stare čase. Potem je pa Hvnek popil svojo črno kavo in potrkal z žličico po prazni skodelici. Prihitel je natakar in vprašal z niz* kim poklonom: — Kaj bo gospod svetnik Že pla* čal? Danes tako zgodaj domov? Hm . . . danes se mi mudi. Ko sva s Hvnkom poravnala vsak svoj neznatni račun in ko je postrež-Ijivi natakar odšel, sem vprašal kar tako mimogrede: .'— Kako te je tituliral natakar? — > Gospod svetnik?« Zakaj ti pa p»a\' tako? — ^aj niti sam ae vevr. dragi mi-j Vsi mi pravijo tu tako in rjrav -uircs fi ne morem povedati, kdai :n kake. sc je to začelo . . . Mar naj si to prep«-vem" Saj vendar saai dobro veš. da ć-ovek brez titula ... to je kar rekam neumno. Skratka, brez tega v naši družbi nikakor ne gre Mar ni t?s tako? Da bi se moj prijatelj Hynek motil?. Na pustni torek 9* februarja t. L v vseh prostorih SOKOLSKU GA DOMA NA »TABORU« PUSTNI KORZO (šentpetrskih Santov) Godba „SOKOLA I" Vstopnina Din 10.— —lj Posebnost letošnje koncertne sezone bo gotovo komorni koncert pihal, ki ©e bo vršil v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Spored večera: Mozartov: kvintet za flauto, klarinet, fagot, rog in klavir, Rorich: trio za flauro. klarinet in faeot, Rimski Korsakov: kvintet za f auto. klari net, fagot, rog in klavir. Komorna glasba na prihaja se ja.ko goji po drugih deželah, pri nas je še popolnoma neiznana. Spored izvajajo: člani opernega orkestra gg. Korošec Slavko (flauta), Gregorc Janko (klarinet), Hatiek Viljem (fagot) in Lukas Robert (rog). Pri klavirju sodeluje g. He-t*,5 Svetel. Vstopnina obtfadno nieka: parter 6. 4 in 2 Din. Balkon 8 in 6 Din, galerija 2 Din. Koncert bo jako zanimiv, ter bo gotovo vzbudil štiršo pozornost na p'.hala. —lj Danes Patova in Patachonova predstava v Elitnem kinu Matici. Za pustno soboto in 'jedeljo je postavila ZKD na spored tabavn: film s Patom in Patachonom v srlavn h vlogah Oba priljubljena kom'ka sta dala «!ovo filmu in le redkokdaj bomo LmeM priliko videli njune filme Kakor nam poročajo filmski producenti, »e )e odloČil Patachon povrn ti se k cirkusu \ročaimo čestrlleem obeh komikov, da s5 vsi oerledaio današnjo predstavo v Matici. Predstavi danes ob 14.30 in jutri ob 11 dopoldne Cene »o nain1*1e' —lj O pomenu ženskega dela v domačem In narodnem gospodarstvu bo govori Ja znana čeho slovaška strokovrnjaklivja-go&podinja, ga. Ružena Černa v ponedeljek 8. t. m. ob 6. rv. v damski »obi kavarne Emona. Razpravljala bo predvsem o poenostavljenju gospodinjskega dela, o umetnosti štedenja na pravem mestu ter o drugih, za gospodinje važnih in perečih vprašanjih. Vstopnine nd nikako -in je Jonny-jazzc. &2-n __lj Občni zbor organizacije diplomiranih tehnikov bo v nedeljo, dne 6. marca 1932 ob 9. url v kletni dvorani hotola M-ikldč v Ljubljani (nasproti glavnega kolodvora), člani se pozivajo, da do občnega zbora poravnajo čJainarLno, ker sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. Odibor obvešča članstvo, da se je tajništvo O. D. T. preselilo v Gledališko ulico štev. 12 I. 94-n —lj Sokol I. Ljubljana-Tabor obvešča članstvo, da je preminil dolgoletni član in po.^nornik Tabora brat Anton Vodnik-Možina. Dolžnost naša je. da ga spremimo k zadnjemu počitku, v crvihi z znakom, v nede'.jo 7 febr. t. 1. ob 1«. uri Izgred bi-M ža'ostT. Vidovdanska cesta 4 k Sv. Kri tAl. _]■] >Nedeljski popoldanski tečaj« — denikove šole v Katzini — ima jutri od 4. do 8. pop. ^Maškerado glav«. Začetniski tečaj ponedeljek ob 20. 94-n _lj Kegljaško društvo :»>Sreda< je ob svoji deset le tnkii v Zvezdic »bralo Din 350 in jih izročilo obrnem z umetniško diplomo svojemu častnemu pred sečniku g. Franu Krap*-'u. -ia :h 4oio6i za dobrodelne namene. Gosnod restavratar Kranež ie določi! Din 4oO za podporno aa za ojionvv^io^ starosrn natakarja Živ H i! —lj Na pustni torek vsi v Un;on, Še-mada. likof, predpusta. 9", n —Ij Seznam izgubljenih predmetov prijavljenih upravi policije v č«i*>u od 16. do 31. januarja: zlatfa bn>>ka z 2 br> jmti in pcTH>. laeDJata liontMd i ^0 Din, /avo.i v njem 2 para nogavic, 3 kiopfr^i pa vole ;n 36 komadov pcriln. u^ntjatia ffUfllri -očna torbica v njoj okoli 470 Din, rovna torbica z 850 Din. srebrna tula nportna veriživa / obeskom. 9 m dolga vo/na veriga. /enr»ka zlata z«pee za bivan-je in n/ni dokumenti vse glaseče na ime Ce^olj Jožef, vojaško bodalo, zasitavni li^tcf; t. 0043 z dne 16. 10. 1931. denarnica v njej 100 Din. naroeilni listek »OMuČilni-ce Eli* rlja« glaseč se na ime Benjmr.n Marija, zastavni listek št. 9601. .'lata verižica Z obedom, denarnica v noči 4?0 Din rn Ji-stek, denarnica v nje" nekaj denarju, razne listine, med temi *ndi eo-ioslov. potni list tjla^eč >e na feneKtit>ić*4cToni. !clav-^ka knjižica glaseča 6e na ime Bajt Bra-tomJLL —lj Okrepcilni zajutrk pri Slonu ob agodujih jutranjil urah v ut'-iHj*-. —lj Seznam najdenih predmetov, pri javljenih upravi polije v Ljubljani v času od 1«. do 31. januarja: K a d;nu aka zane»tna ur«, ženska svilena r zlata damska zape^tna verižna. 1 moška kolesa, alat uhan a rdočvrati< v par otiv.^t h i'opat. za-oj v u;t ui | ka. par MOŠitJli rokavic, zavitek platna, klina za ulamor«-»n < <>. zavitek v njem dt lavna moftka obleka in aa' ulica SI. se pript^roča damam zu obraza in lepotičenje (šminkanje) m -ne aabave. VI-n _lj Angleško pranje. »vttlotiu anje ovratnikov ŠIMENC Kolodvorska u. 8. Samo še danes in jutri najlepši film zimskega veselja, humorja in bele narave! Smučarji in prijatelji zimskega sporta! Oglejte si nemudoma prekrasni film! DOPOLNILO NAJNOVEJŠI FOXOV ZVOČNI TEDNIK. Predstave danes of> i, |4 8. hi 9 % »veoer. Jutri 8, i, 1 in tt. avecer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Nedelja, 7. februarja. 8: Ing". Muri: TravniStvo; 9: Esperanb-sko predavanje; 9.3: Prenos cerkvene glasbe; 10: P. dr. R. Tominec: Galerija alove-čih konvertitov; 10.30: Bogdan Pufienjak: Razvoj šahovske igre; 11: Operetna ura, gdč. Zupan in g. Jelačin; 12: Caa; 14: Prenos mednarodnih zimskoaportnih tekem iz Kranj, gore; 16: Zabavno čtlvo, g. Biteljnik 16.30: Pevski zbor dijakov drž. učiteljišča; 17.15: Kokaljev Sramel tercet; 20: Krstić: »ZulumČar«, opera (prenos Iz Beograda); 22.30: čas In poročila, napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 8. februarja. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Ćas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Prof. Pengov: Topline našega telesa; 19: Dr. Burian: Ceečina; 19.30: Dr. Dular: Svetovne krize 19. stol. in današnja kriza; 20.16: Komorni večer (prenos iz Ljubljanskega dvora); 21.30: Samospevi g. Janka, solista narodnega gledališča; 22: ćas in poročila, napoved programa za naslednjt dan. Torek, 9. februarja. 11.30: šolska ura: »Razbojnik Moroz«, lutkovna igra, prenos iz Ribnice; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17: Salonski kvintet; 17.45: Prlsmu-ška šola m spremijevanjem na klavir (Viktor Pirnat); 18.45: Samospevi baritonista g. Jože Likoviča; 19.15: Prestorjev šramel kvartet iz Poljanske doline; 20: Kuplete poje g. Daniel Bučar; 20.30: Prenos iz Zagreba: Karnevalski večer; 22.30: Cas in poročila; 2240: Koncert dveh mandolin 8 spremi je van jem kitare; 23.10: Tamburaški zbor iz Šiške; 24: Poročila in napoved programa za naslednji dan. Sreda, 10. februarja. Opoldanski program odpade; 17.30: Salonski kvintet; 18 30: Dr. Reya: Morje; 19: Dr. N. PreobraženBkij: Ruščina, 10.30 Literarna ura: Prof. Koblar. Beaumarchais-Linhart (ob 200 letnici Beaumarchaisovega rojstva); 20: Uvod v glasbo: L. M. sker-janc (glasbeno predavanje s klavirsko ilustracijo »: 20.30; PrenoB simfoničnega koncerta iz Budimpešte; 21.15: Salonski kvintet; 2*2: Caa, poročila ter napoved programa sa naslednji dan. Četrtek, 11. februarja. 12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti: 13: čas, plošče, borza; 17.80: Plošče; 18: Ing. Muri: Travnifttvo; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastika; 19: Dr. Anton Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. Mirko Rupel; Srbohrvaščina; 20: Prenos drž. opere z Dunaja (Pikova dama); 22.30: Cas tn poročila, napoved programa za naslednji dan. k9 L O V E N 9 K 1 N A R O D«, dne 6. februarja 1932 Strni* S Pred zobmi in kremplji divjih zveri Režiser in igralci v džungli izdelanega filma pridejo vsaj v javnost, filmski operater pa ostane neznan Na suamem filmu Trader Horn so rmeli gledalci izredno priliko občudovati pogum, ki ga kažejo nekateri igrala v svojem pokhcu. — piše Kari Schneipflug v »Lidovvh Novinah« Skratka za drevesom aJi grmom ta oborožena samo s kiji gledata tu ava belokožca boj črnega pardala s hijenami tn besno borbo treh levov, ki o se spopadli za ujeto antilopo: viseč na vrvi. se poganjalo čez rečico ool-no krokodilov v ozkem čolnu ,e vozijo po jezeru med čredo povodnjih konj, podivjano bek) ženo. predstavljajoča igralka se vrže na tla m se potuhne pred Driha.iočrrn levom. 'fale or da je mrtva ali pa spleza na drevo pred dohitevaiočo jo zverjo Dva bela lovca priredita lov na nosorož" ca m razjarjena žival nabode njunega črnega spremljevalca Junašk zamorec reši v kritičnem trenutku neobo-rožene belokožce s tem, da ubije z enim udarcem svoje sulice napadajo* čega kralja zveri. Naj bodo nekateri teh prizorov (kakor npr oni. ki nam kaže, kako teži dekle nepremično ped šapo leva. Vi io samo voha) delo režiserskih triKOv m fotografskih prevar, zveri so tu. so Iz filma »Trader Horn« proste rn blizu in že ta vožnia med ogromnimi kuŠčarf in okornimi povodni mi konji, ki lahko z 3no kretnjo glave prevrnejo čolnič. zadostuje da vzbud' v gledalcu grozo nad tem. ka" ko gredo nekateri Hudie ^a denar in iz čast ihle rti osti v smrtno nevarnost Iz Castihleonosti*3 Da oni 'gralc: ki igrajo vloge belokožcev. bodo videli svoje junaštvo na olatnn kinema-to^afov in niihova »mena naioVi-o oo vsem svetu Fn tudi ime tistega, ki vodn neviden od nekod vso to igro se pojavi na programih kinematografov in ooročilih novin J» pa tu še en so trudnik ki ostane ne samo neviden, temveč tudi neznan čeprav ie on trsti, ki ujame igro igralcev in življenje narave v živo siiko. sposobno scenične reprodukcije To ie filmski operater. Ta mož mora prenašati vse teža* ve in nevarnosti filmarskega pustolovstva enako kakor režiser in igralci, ne vzpodbuja ga pa poveljnika moč niti junakova vloga. V najbolj razburljivih trenutkih mora ohraniti trezen mir in vrteti enakomerno ročico aparata, v najnevarnejših polo-žauh si mora prizadevati, da razmno" za svoj plen, v naikritičnejših trenutkih ko misli vsak samo na reš»tev svojih zdravih udov mora misliti o3 razdalje in naknadne poveča te sH ke. toda tudi najboljši varnost"'' "kre- Iz filma »Trader Horn« pi mu ne jamčijo za popolno varnost pred ostrimi kremplji, pred kačiim or kom pred kroglo aP sulico, ki ie zgrešila smer. da ne govorimo o tropični mrzlici in drugih nevidnih nevarnostih Na nekem fidmu iz indijske priroda smo videli pred leti čredo slonov, va-lečih se skoz* džunglo Kako se more zavarovati filmski operater oroti kr-de«om 'eh kolosov. ki dosežen) s svojim- hoboti 5 m visoko uoogibajo ^ibV^'**^ irpv^sa in puHm" mo'rneiš^? V filmu ekspedicije na M.ont F?verest je nas-n**«1 neviden film*^ onerate* s svoirm anaratom no nedostopnih oeči" nah m led°n;h Dlanotah pred katerimi se je udobno v na tarnajoči h se kina sedežm gledalcem vrtelo v glavi neprestano je imel smrt za oetami. ko je snema' orizore divie nenristo'ne narav3 in blavnm 'nid* hoteči^ *o D"C ma^at-: Za film ♦Nanuka« ie orod"1 operater ki ie bil obenem režiser in pcdietnilk svojega dela. v polarne kra- je, leto dni je prenašal mraz, snežne meteže, težave, pomanjkanje m vse druge neprijetnosti teh prokletih kra" jev, da pokaže svetu težko življenje Eskimov In delo vseh teb operaterjev je anonimno, nihče jih ne pozna, čeprav se tudi njihovo ime pojavi tu in Iz filma »Trader Horn« tam v novinah. Mtriuoni ljudi poznajo nove slike Grete Garbo. lokave nasmehe Mary Pickfordove. očala tla rolda Lk>yda; kdo se pa spominja imena tvorca »Nanuka«, inicijatorja edinstvenega filma, k! je nam povedalo o življenju v polarnih krajih več, nego celi kupi dolgočasnih potopisov? Ali prenašajo torej ti rjudie vse te težave in nevarnosti samo za denar? O tem bi človek dvomil v mnogih primerih. Tudi nje žene često pogum, hrepenenje po pustolovščinah, navdušenje za velika dela, kakor je pognalo slikarja Vereščagina v smrt na admiralski ladji Makarova. Pri izdelovanji? teh pusrtolovsk>h filmov so pa še drugi anonimni činr*e-rji, ki jih ne žene niti častiklepn^t. niti želJa po bogastvu, temveč samo izgledi na boljšo plačo, združeni z nepoznavanjem možne nevarnosti. To so zamorci m drugi domačini, prisostvujoči pri raznih lovih in bojnih prizorih. Bojim se, da s temi statisti ne ravnajo vedno vestno, da jih postavljajo včasrih nezadostno oborožene in nezaščitene na nevarne kraje, ksr je njihova nema vlogica združena z veliko nevarnostjo za njihovo življenje. Zdi se mi, da je bil zamorec ki ga je v Trader Hornu nabodel nosorog, v resnici težko ranjen ah pa celo usnrr" čen In ko je lev v filmu »Afrika govori« raztrgal zamorskega dečka, so dobili mnogi gledalci "tis, da je bi! ubogi deček res namenoma žrtvovan, da dobi film svojo strahotno senzacijo. Slovanski zavod v Leningradu Ni posebne slovanske kulture, niti posebnega slovanskega sveta, pravijo sovjetski slavisti Praška »Slawische Rundschau« pri-občuje obširno poročilo vodilnega sovjetskega slavista prof Niko^ja Der-žavina o novem zavodu pri leningrajski akademiji znanosti, o zavodu za slavistično raziskavanie fINSLAV). Za prvega ravnatelja INSLAVa je bil imenovan prof Deržavin. inicijator in organizator zavoda. INSLAV ni samo dokaz, da je smatrala sovjetska vlada za potrebno ustanoviti pri svoii naivišii znanstveni ustanovi, pri akademiii znanosti SSSR. poseben zavod za oroučevanie živlienia slovanskih narodov temveč dokazu ie obenem da so ruski «*Javist» že našli svoie mesto tudi v novem drnžarmem redu in s tem znova posvedočili živlienj-^ko silo in splošno upravičenost vede o slovanstvu Seveda ie morala ruska slavistika temeljito revidirati svoj delovni program, če se je hotela uspešno vriniti v skupno fronto znanstvenih delavcev nove Rusije. Izločiti je bii^ treba vse, kar je spominjalo na ostanke starega carskega režima, nasprotno pa utrditi in povzdigniti vse. kar bi moglo pomagati pri organizaciji socijalistiČne družbe. Če je carska Rusiia obešala na veliki zvon svoje slovanofilsk.? simpatije kadarkoli je to prijalo nieni samodržavni politiki, odklanja vodia sovjetske slavistike z vso odločnostjo kakršnokoli vseslovansko tendenco, k* bi temeljila na narodnem in rasnem šovinizmu. Ni nobene posebne slovanske kulture, niti posebnega slovanskega sveta, ki bi se v načelu razlikoval od kulture in življenja drugih narodov Je samo en kulturno - zgodovinski proces, skupen vsemu človeštvu Poedini narodi mu dale jo samo svoj žisr po svoii zrelosti ter po svojih gospodarskih in kulturnih razmerah Tako zvani slovanski svet za sovjetsko Rusijo ni nič drugega, nego sektor na vseevropskem gospodarskem bojišču, kjer s*» bije že stoletja dramatičen boj za svobodo zatiranega ljudstva. Leningrajski slavistični institut zato ne bc proučeval samo življenja slovanskih narodov, temveč tudi usodo vseh onih malih narodov, ki so s Slovani ka- korkoli v zvezi, torej Grkov, Albancev, Madžarov, Rumunov in pobaltiskih narodov. Fevdalni in meščanski rasni izključenosti zoperstavlja. sovjetska znanost načelo razrednega stališča. Iz tega vidika, ki je bil doslej v sla-vistiki zelo zanemarjen, hoče novi zavod proučevati v prvi vrsti sedanjost slovanskih narodov. Ozirajoč se na rezultate dosedanjega proučevanja bo zavod ugotavljal, kako se je razvijal razredni boj v času industrijskega kapitalizma, imperijalizma in proletarski revoluciji ter v koliko se je ta boj poznal v literaturi, v ljudskih običajih in v folklori. Z jezikoslovnimi študijami se slavistični zavod ne bo bavil. V to svrho ima leningrajska akademija znanosti svoj poseben zavod za splošno jezikoslovje. Po mnenju sovjetske vede je treba sploh nadomestiti stari naziv »slovanske filologije« s širšim pojmom »vede o slovanstvu«, ki bi obsegal vse vede o socijalnem življenju in narodni kulturi slovanskih narodov. S tem pa sovjetski slavisti pomena filologije nikakor nočejo podcenjevati. Odrejajo ji samo mesto, ki ji pripada v splošnem načrtu znanstvenega dela, slonečega na Marxovih in Leninovih načelih. V duhu splošnega prizadevanja za vsestranski razvoj sovjetske Rusije bo slavistični zavod skrbel zlasti za kulturni in narodni procvit slovanskih in drugih njim sorodnih manjšin, živečih v sovjetski Rusiji (Bolgarov, Čehov, Poljakov, Grkov itd.) in bo njihovo življenje sistematično proučeval. INSLAV ima tri sekcije, zemljepisno z narodnogospodarsko, literarno in narodopisno. Sodelovati hoče z vsemi sorodnimi ustanovami ter s poedinfmi strokovnjaki doma in v inozemstvu. Razvija širok raziskovalni in propagandni program, prireja znanstvene ekspedicije, podeljuje štipendije, izdaja knjige, prireja predavanja in razstave itd. Izdajal bo tudi revijo, ki bo objavljala prispevke vseh slavistov, striniajočih se z glavnimi smernicami zavoda. Slovanski zavod v Leningradu je prvi slovanski zavod v zgodovini Rusije vobče. Celo kralji m w^___mm Gospodarska kriza in pomanjkanje denarja v vseh državah je prisililo celo kralje v Evropi, da so močno skrčili svoje osebne izdatke. Kralji Anglije, Italije, Belgije, balkanskih in skandinavskih držav, kakor tudi holandska kraljica žive sedaj mnogo bolj skromno, kakor so živeli v prejšnjih časih. Če je varčevanje sploh relativno, je seveda še mnogo bolj relativna štednja kraljev, kajti evropski vladarji porabijo za svoje osebne potrebe na leto še vedno okrog 250 milijonov Din. Angleški kralj je skrčil svojo civilno listo za dobrih 10 milijonov Din in dobiva zdaj letno neka i nad 50 milijonov. Italiianski kralj Viktor Emanuel ima pa že dolga leta razmeroma omejeno civilno listo. Letno dobiva »samo« okrog 37 milijonov Din pač pa ima še znatne dohodke od svojih privatnih velepose-stev in drugih nepremičnin Civilna lista belgijskega kralj** v znesku nekaj nad 60 milijonov Din še ni bila omejena, kralj je pa začel štediti kar na svojo roko in letos na dvoru ne bo običajnega plesa. Rumunski kralj Karel je znižal svoje dohodke za 20% . članom kraljevske rodbine pa dohodki niso bili znižani. Bolgarska vladarska rodbina spada med »nfl^ei^omaine'lSp* v FVrrmi fn menda tudi na vsem svetu Car Boris irda na leto «amo nekai nad 1 mili ion Din dohodkov, pa še te je znižal za dobro tretjino- Švedski kralj Gustav ima na leto okrog 10 milijonov Din dohodkov, ki Jih je znižal za dobrega pol milijona. Civilna lista danskega kralja Kristijana znaša okrog 8, norveškega kralja Haa-kona pa okrog 6 milijonov Din. Ta dva vladarja pa zaenkrat še nista začela štediti. Hiše s premičnini stenami V Nemčiji preizkušnjo zdaj nove hiše s stenami, ki se dajo poljubno premikati. Hočete povečati sobo in zmanjšati kuhinjo? Nič lažjega Stena, ki je skupna sobi in kuhinji, se potisne v kuhinjo in stvar je v redu Pozimi, ko se kuha v kuhinji kjer rada poseda tudi družina, more biti kuhinja večja, poleti, ko se kuha manj in ko gre dni* žina na počitnice, če more. je pa lah* ko kuhinia maniša. Najemnikom se nudi ugodna prilika prikraišati od* nosno keznovati oodnaiemnike. ki ne plačuieio podnaiemnme v redu Sobo jim lahko poljubno zmanjšajo. Če kljub temu nočejo v redu plačevati, jim sobo še boli zmanjšajo. Kakšna je hiša s premičnimi stenami? Iz žele z obe ton a je samo ogrodje, tla in strooi. Vodovodne m plinske cevi ter električna naoeljav« so v tleh ali stropu Stene se dol-e Je narejene bodisi polne ali pa z okni m vrati Pritrdiio se z Hiaki k tlom m stropu, kakor si lastnik želi, da bi stale, Spra* nje med poedinimi stenami se zapol* nijo > predivom in prelepijo s tapeta* mi. Ta novost v stavbarstvu vzbuja T* Nemčiii splošno pozornost. Novi šaljapinovi spomini Pariška sodišča so imela pred leti opraviti z zanimivim literarno-politič-nim sporom odnosno škandalom Slavni ruski basist Šaliapin je v Moskvi narekoval Maksimu Gorkemu nekatere odstavke iz svojih spominov na mlada leta ter iz začetkov svoje pevske in gledališke karijere. Vsega seveda ni povedal, vendar ie na sovjetsko držav" no založništvo brez Šaljapinovega dovoljenja izdalo v ogromni naklada odlomke iz njegovih spominov in jih razširilo po vsem svetu. To je bila najboljša kupčija, kar jih Je napravilo sovjetsko založništvo. Ker so knjigo prodajali tudi v inozemstvu in jo prevajali v tuje jezike, je Šaljapin tožil sov" jetsko vlado in zahteval odskodnrno. Tožbo je dobil in vse inozemske izdaje so bile prepovedane. Sovjetska vlada ie bila obsojena na nlačilo odSkochr ka pa ni bila visoka, ker je šlo satno za izvode, ki so jih p reda H v Parizu. Zdaj pa razmišlja SaUjoiprn o novi iZiporx>]njenii in redni tzdajji svojih spominov. Neteniu pariškemu novinarju je pravil, kako je začel svojo karnjero. Prvotno je služil v pisarni zakavkaške železnice, kjer je prepisoval akte. V železniški delavnici je pa shižil tuda Maksim Gorki, ki pa Šaijapina ni poznal. Seznanila sta se šeie v Samari, kjer je Gorki že dopi-sovaJ v kste, do-č%n je Šaijapin še vedno živel iz dneva v dan. Zaposlen je bil v pristanišču, kjer je iztovarjal iz [jarnii!kov melone. V Kazani sta delala SalJapin in Gorka tudi skupaj, Šaljapin je služil pri ne" kem čevijjarjiu. Gorki pa v pekarni. Blizu mesta se je hotel Gorki nekoč ustreliti, ker je bil sdt življenja, pa se je samo obstrelil. Pozneje stta se oba prijavila v zbor kazanske opere. Šaljaipin je namreč baš študira1!, ker je bil star šele 15 let, Gorkemu >e bhk> pa že 19 let. Šaijajprnovi spornim izidejo najbrž že v marcu in važnejše odflo»mke iz nmh že prevajajo v francoščino rn angleščino. Spomini bodo obsegali dva debela zvezka in nanašala se bodo na živ" Ijemde slavnega pevca od mladih let do najnovejšega časa. Admiral T a y 1 o r, poveljnik ameriškega vojnega brodovja v kitajskih vodah Princ in princesa v samostana V M od eni imajo karmeličanke sa» mostan, ki je sameval, kakor sameva* jo drugi samostani v svojem zatišju, naenkrat je pa začelo govoriti o njem staro in mlado. V samostanu se je namreč odigralo zadnje dejanje ▼ življenju moža in žene, ki sta se po 251etnem zakonskem življenju ločila ter se odrekla bogastvu, prijateljem, veselemu družabnemu življenju ki osebni svobodi. Donna Angel i ca Au* teri in don Tgnazio Patemo, princ in princesa Biskarska, sta potomca stare sicilske aristokracije, visoko izobra* žena in zelo bogata V zakonu sta bila srečna m nihče bi ne verjel, da ju pri* vede pot končno v samostan. Zdaj je princesa sestra Marija, princ pa oče Tgnacij. Prvo dejanje drame se je začelo na Siciliji, ko so prijatelji princa in princese opazili, da sta zakonca iz svoje palače izginila. Napotila sta se že spomladi 1. 1925 v milanski samo* stan. Predstojnik ju je sprejel in bil je zelo presenečen, ko ga je princ prosil, naj mu dovoli vstopiti v samo* stan Predstojnik je odgovoril, da je potrebno papeževo dovoljenje, ker je oženjen Papeževo dovoljenje je bilo pa že zagotovljeno Princesa je pa do» bila dovoljenje vstopiti v karmelitski samostan v Modtenl NTihče ne ve, kaj je napotilo bogata zakonca v samostan. Prebivalstvo Kitajske in Japonske Lani so imeli tudi na Kitajskem ljudsko štetje, ki je pokazalo, koliko prebivalcev šteje ta ogromna in nesrečna dežela. Na Kitajskem so našteli 473,787.000 prebivalcev. Vštete so vse province, torej tudi Mandžurija, kjer kuhajo zdaj Japonci zelo vročo kašo, ki se o nji še ne ve, kdo jo bo moral pojesti. Podatki pa niso točni, kajti notranje ministrstvo samo pripominja, da so v notranjosti Kitajske velike pokrajine, kamor niti centralne kitajske oblasti nimajo do9topa in kjer torej prebivalstva niso mogli šteti- Predzadnje ljudsko štetje na Kitajskem je bilo 1. 1926. Takrat so našteli 15 milijonov prebivalcev več, kakor lani. To bi pomenilo, da se je prebivalstvo Kitajske močno skrčilo. Toda to je preveč neverjetno, kajti tudi predzadnje ljudsko štetje je bilo dokaj površno. Leta 1924., torej leto dni pred predzadnjim ljudskim štetjem na Kitajskem, so imeli ljudsko štetje tudi na Japonskem kjer so našteli 59,138.900 prebivalcev. In ta peščica ljudi v primeri s kitajskim narodom se igra zdaj z usodo skoraj 500 milijonskega naroda, J. F. Brenan, angleški generalni zul v &anghajn Otoki naprodaj Če bi hotel imeti kdo samoten otok, kjer ni treba plačevati davkov, pa lahko zdaj to posebnost privošči, ker jm na prodaj več otokov. Eden izmed njih je otoček Jethou, ki ga je baš zapustil novelist Compton Mackenzie. Otoček jo last Anglije in njegov lastnik ima mnogo zanimivih fevdalnih pravic, ki bi jih pa mogel uveljaviti samo, če bi bil otoček naseljen. Vsekakor bi pa lahko imel lastnik na otočku psa brez posebnega dovoljenja, smel bi nositi orožje brez orožnega lista, a žganja je na sosednem otoku poceni naprodaj kolikor hočeš. Drugi otok, ki bo v kratkem izpraznjen, je otok Bardsey blizu zapadne obale Walesa. Čeprav je oddaljen od obale samo dve milji, je zaradi silnih viharjev več mesecev v letu nedostopen. Še nedavno je prebivala na njem manjša kolonija otočanov, ki so imeli svojega kralja. Ker je pa življenje na tem otoku zelo težko, so se preselili drugam. Tretji zapuščeni otok je St, Kil da, ki je bil tudi naseljen, pa so so vsi prebivalci lani preselili na kontinent. Otok je bil naseljen nad tisoč let. zdaj pa sameva in čaka, da ae ga kdo namili. Gdč. Kut h B e h n e n is Karteruhe, Nemčija 1932 Albert Sorel: I 8 V Roman — Ne. ne! Nekje drugje sem ga videl Vem dobro, samo spomniti se ne morem Bila je nevarnost, da se stan razgovori na dolgo in široko Zato mu je želel Onesim lahko noč in odšel v svojo sobo. X Z bakljo v rok je šla Gauberge pred Chebskvm po stopnicah kotosse pa za njima Prišli so v prvo nadstropje m krenili do dolgem hodrrku vode-čem mimo vseh samostanskih celic n ko so prišli do konca »e grof odpr' vrata in zagledali so nov hodnik Zdravnikova soba je bila v nedograjenem ooslopju v ozadju glavnega dvorišča — Bas" ^daj imam v gosteh svaka in nečaka — se je opra viče va Rofosse, — in zato vas moram nastanit* malo dal.K? od nas v sobi. ki naiđete v nji vso udobnost, kar je vam moremo nuditi. Chebskv se mu ie zahvalit za pri- jaznost, češ, naj mu oprosti, da ga nadleguje. Ko so prišli pred vrata stanovanja, se je Rofosse priporočil gostu. Gauberge je vstopila in prižgala na peči stoječe sveče potem je pa po-stlala gostu posteljo in pregledala nočno omanco. če je v nji vse v redu Pregledala je rudi vse kotičke. Ch^bskemu se menda ni zdelo vredno govorni z njo — Ali gosnod še kaj potrebuje? — je vprašala končno — N'č^sar Gauberge. — je odgovoril tujec To čudno ime je izgovoril s češkim I naglasom k: ga je močno izpremenil Na starko ie napravilo njeno tako nerodno izgovorjeno ime čuden vtis Nenadoma >e orebledela in uprla van' oogied — A mar to m vaše ime? — je vpraša zdravnik prijazno — Gospod si ga je zapomnil. To je pa res imenitno Lahko noč. gospod — Lahki noč Gauberge — Govori z enakim naglaskom, kakor on :am Tud iase ima enake in brke tudi: roda oč1 je rme! drugačne, tisti slikat — Oh' Te oči! Te oči! Ch Sskemu so dodelili samsko sobo poin<» oohišrva brez vsakega okusa brez vsake originalnosti Chebskv s' ie osrleda aohiStvo — nič posebnega Ustavil se ie or starem angleškem hnkrorezu nredstavljajočem žrtvova- nje lfigenije. To vsakdanje delo ga je očividno zanimalo, kajti pred njim je stal dolgo Potem se je začel izpreha-jati po sobi. kadeč cigareto in govoreč sam s seboj. Hodil je že celo uro, ko je zaslišal na hodniku težke korake Nekdo je potrkal Chebsky je odprl. Pred njim ye stal Rofosse Stan baron je bil zelo razburjen — govoril je v veliki zadregi: — Kaj še ne spite? Tem bolje. BU sem v skrbeh, ker niseri vedel, ali b: vas smel zbuditi, če bi bih že legli k počitku Prihajam k vam z veliko prošnjo. — Ali potrebuje kdo moje pomoči? — je vprašal Chebskv. — Da. Videl sem vašo vizitko in čita 1 sem, da ste zdravnik za umobolne. . Mi pa imamo tu, kakor že veste, ubogo bolnico... To je moja žena, gospod .. . Ona je imela nocoj hud napad in zdaj je tako razburjena, da se zelo bojim... — In nimate tu blizu zdravnika? — Ne, samo v mestu je zdravnik, a to je daleč___Po vas prihajam samo zato, da pornirim svojo vest kajti moja žena je že davno v tem obupnem stanju ... Mislim, da ji nobena veda ne more pomagati in vendar... — Razumem vas, gospod baron, in pripravljen sem storiti vse. kar je v mojih močeh. K bolnici pojdem, če je vam prav. Če bi bil slutil, bi se vam bil sam ponudil. — Zelo žalostno sliko zagledate, go- spod, — je dejal Rofosse. — Izvolite torej za menoj. In odšla sta iz sobe. Spotoma je zdravnik vprašal: — Kakšne vrste je bolezen vaše žene? — To je zelo mirna blaznost, gospod, zelo mirna, vsaj navadno. Prej je mnogo plakala, zdaj pa ne plače več, pač pa noče jesti in spati ne more . . . Vprašali smo strokovnjake — preizkusili so vsa sredstva, pa ni nič pomagalo — bolnica je vedno slabša. Strežemo ji, kar se da: dali smo ji izborno strežnico Navadno je mirna, celo zelo mirna: danes jo je pa že dvakrat prijelo in uboga strežnica ne ve. kaj početi z njo. Sirota zelo trpi in nam je grozno, ker ji ne moremo pomagati. Rofosse je odprl vrata in vstopila sta v veliko sobo. Tu sta bila Emma in Gauberge; dekle je sprejelo zdravnika s posebnim pogledom. Rofosse je dejal: — Bolnica je v sosedni sobi — Vstopiva, — je odgovoril zdravnik. Sobi so vezala steklena vrata, ki jih je zakrivala zavesa. Rofosse je odgrnil zaveso, pomignil zdravniku, vstopil za njim in zaprl vrata. Soba je bila zelo visoka, široka, obokana v gotskem slogu; spadala je k staremu samostanskemu poslopju. Stene so bile obite z orehovim lesom, zgoraj so bile gole in temne; edini okrasek je bil Kristus nad zelo nizko, ozko in trdo posteljo. Na nasprotni strani je visela na temnosivem ozadju v pozlačenem okviru velika slika: bila je mlada žena, zelo bleda, belo oblečena. Chebskv se je ozrl na njo. Pod sliko je bilo ime: J e a n n e P 1 e u r s. Izpod stropa je visela, na železni verižici steklena nočna lučka; na kaminu je stala petrolejka brez senčnika in slabo razsvetljevala svojo okoiico. Fontemors je stal uri peči. Ko je Chebskv vstopil, je snel žametasto čepico in si jo takoj zopet nataknil na glavo. Gospodična de Rofosse je sedela v kotu pri peči. pri nji je stala strežnica, visoka, močna ženska petinštiridesetih let, žive polti, debelih rok, trdih potez, motnih oči prostaška, neotesana kmetica Na zdravnika se je ozirala nezaupljivo. Chebskv je vprašal: — Kje je bolnica? — Tam zadaj, — ie pokazala strežnica v najtemnejši kot sobe med steno in posteljo. — Iz tega kota noče nikamor. Zelo hudobna je. Chebskv je vzel luč in stopil tja. V kotu je zagledal na tleh čepeče bitje v halji iz belega platna; s komolci se je opirala bolnica na kolena, držeč glavo med dlanmi, njene izbuljene oči so topo zrle v luč in sirota je drhtela po vsem telesu. Lovske paške floherte. oruvning pištole lovske tn ribiške potreb ..»e F. &. KAS SER, puškar Ui !'»!,•) \.nA Kongresni tre 9 od tiskarske barve ceno naprodaj. Ogle' dajo se v „Narodni tiskarni44 v »Slov. Narodu« so :r" »nejši način oglaševanja. Vsaka beseda stane samo 50 par brez vsake druge pristojbine. Naroča se lahko tudi v naslednjih podružnicah: MARIBOR. Grajski trg št. 8; CELJE. Kocenova ul. 12; NOVO MESTO Ljubljanska cesta; JESENICE Ob kolodvoru št. 101. Poslužujte se u?odne prilike! »Slovenski Narod« je edini slovenski popoldanski dnevnik. I Prometni zavod za premo d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših '»enah samo na debelo PREMOG lomaći in inozemski za domačo Kurjavo in Industrijske svrbe KOVAŠKI PREMOG ™£ pr^KTCi livarnlStn piav-*^ tarsk^ m plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta st 151 Zadruga prevoznikov naznanja, da je umrl nje zaslužni član, gospod i K Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 7. februarja ob 4. uri popoldne izpred Vidovdanske ceste št, 4 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. februarja 1932. Zadruga prevoznikov. s suka besedo SO par Plačo me lahko rudi v cnamkatk -o ođgnvuT cnusnko' No •fprašanjo brca enamk* ne -r t-» ufoniMrfnmn *Jafrnfmt4i o0f/T.« film S*—, mmmmmm BRIVSKI IN DAMSKI SALON STANE KAK AR. LJUBLJANA. Prešernova ulica 7 — se priporoča cenjenemu občiDstvu. Postrežba prvovrstna. Odprto tudi ob nedeljah dopoldne 808 VEĆ MASK se posodi ali proda Poizve se pn: Dolenc. Ljubljana, Reslje-va cesta 10. 806 LOČENEC star 32 let, s premoženjem in z dobro stalno službo, išče resnega znanja s samostojno damo. Na premoženje in poklic se ne ozira Samo resne ponudbe z naslovom je poslati na \ upravo »Slov. Naroda« pod »Di-skreten>826«. KUPUJEM JABOLKA samo najboljše vrste, in to v partijah od 100 kg na teden, postavno v Zagreb, za ceno po kvaliteti in pogodbi, proti plačilu po prevzemu blaga. Ponudbe z vzorci v poštnih paketih po povzetju na naslov Mljekarstvo I. Horvatić, Zagreb, Ilica br. 69. 825 CRNP ^UKN.IF IN OBLEKE ZA ZENINF s' nabavite natceneiSe or1 tvrdk; Anton Presker Ltub-'«ana *>v Petra -esta 14 712 OMETNO GOSTILNO v Zagrebu odstopim takoj tistemu, ki prevzame kompleten inventar. — Staro renomirano podjetje, križišče več ulic, najemnina nizka. Vprašati: Zagreb, Petrova 27. 706 MREŽE ZA POSTELJE izdeluje najceneje točno po na-oćilu ter jih sprejema tudi v popravilo v lesenih tn železnih okvirjih rvrdka Pavel Strgniec Ljubljana, Gosposvetska cesta št 13 (Kolizej) poleg skladi-šča »Alkoc 1204. KLAVIRJI! Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. — Prodajam najceneje na najmanjše obroke z garancijo Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica. — VVARBINER, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta <5. Glasba ni več luksus kajti plošče in gramofon si lahko izposodite pri ŠLAGER LJUBLJANA, Aleksandrova c 8 MARIBOR, Gregorčičeva ulica 20 KUPLJEM JABOLKA samo najboljše vrste, m to v partijah od 100 kg na teden postavno v Zagreb, za ceno pc kvaliteti m pogodbi proti pla čilu po prevzemu btag-a Ponud be z vzorci v poštnih paketih pc povzetju na naslov Mljekar stvo I. Horvatić, Zagreb, Ilica br. 69. 803 MODROCE afrik, vsakovrstne žimnate, otomane, najnovejše couch zofe po ugodnih cenah kupite pri tapet-niku Rudolf Sever, Ljubljana, Marijin trg 2 Vsakovrstno žimo prodajam po tovarniških cenah. — Tel. 2622. 14/T Nov poklic za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 mesečno, ker napleteno blago prevzamemo; plačamo trud za pletenje in dobavimo prejo za prede-lanje. Pišite po brezplačne prospekte Se danes na: Domača pletarska industrija Nr. 11 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva št. 2. VRTNARJA samskega iščem za takoj s hrano in stanovanjem v hiši ter plačo po dogovoru. Ponudbe na naslov: Josip Benko. tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota. 823 PISARNIŠKE PROSTORE v Dalmatinovi ulici 3 oddam takoj. Poizve se v stavbni pisarni Smielovvski, Rimska cesta 2. 816 TRISOB STANOVANJE v vili na Opekarski cesti oddam takoj. Poizve se v stavbni pisarni Smielowski, Rimska cesta 2 817 POTNIKI se iščejo, ki bi poleg drugih zastopstev vzeli zelo dober predmet. Naslov pri upravi »Slov. Naroda«. 821 JERMEN A RS KI ŠIVALNI STROJ (Cilinderkopf) rabljen, toda v brezhibne3i stanju kupi Fer-rus d. d., Zagreb, Vlaška 62. 824 Klavirji! pianini Kupulte na obroke od Din 400.— prve svetovne rabrikate. Bo-endorfer, Stelnvvav. Fdrster, Petrof, Bdlzl. Stlngi original. o so nesporno najboljši' < Lab-