teto LXV PoStnina plaEana v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 29. maja 1937 Stev. 119 a Cena 1.50 Din, z ilustrirano prilogo 2.50 Din Naročnina mesečno ' ^ Ček. račun-Ljuf f § m J '\r /V ■ lil Uredništvo je * ^ ^^^^ J ^V JBLm^ ^^ Uprava: Kopita Kopitarjev, ul.6/1II - . ^ ^ —— ^^ jeva ulica štev. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 2»-9i, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Madjari so pripravljeni 4 na sporazum z državami Male zveze Minister Kanya o „predpogojih" za pogajanja ne neodvisnosti, kajti tudi pravica do neoviranega oboroževanja spada med pravice vsake neodvisne države. Madjarska je pripravljena na poti, ki vodi do sporazuma, iti silno daleč nasproti svojim sosedam. Trdili so sicer, da je Madjarska za to zbli-žanje vedno postavljala neke težke pogoje. To ni res. Madjarska ne postavlja n i k a k i h pogojev, ampak zahteva od držav Male zveze samo to, da se vse pogodbene obveznosti vestno izpopolnjujejo. Iz besedila pakta Zveze narodov in iz duha, ki po paktu veje, pa izhaja, da je Madjarska neodvisna država in pod pojem neodvisnosti spada tudi neokrnjena pravica do samoobrambe, torej neoviranega oboroževanja. To pravico morajo države Male zveze brez protiusluge priznati, saj je v pogodbah svečano zapisana. Nadalje zahteva Madjarska, da se mora enakopravnost Madjarske, ki je tudi pogodbeno priznana, v dejanjih tako izvesti, da bodo madjarske narodne manjšine deležne listi zaščite, ki jo tozadevne mednarodne pogodbe zahtevajo. Ako se ti dve vprašanji ne rešita ugodno, potem je sploh nemogoče govoriti o kakšnih resnih pogajanjih za zbližanje. Madjarska torej ne postavlja nobenih pogojev. Če bi pa pogoje stavila, bi sc nanašali k večjemu na gospo- darsko in politično področje in bi Madjarska rada videla, če bi se v tem pogledu razvijala v okviru rimskih protokolov. Mi dobro vemo, da bodo pogajanja dolgotrajna.« V diplomatskih krogih naglašajo, da je govor de Kanye tako sestavljen, da se sedaj lahko začnejo pogajanja z Malo zvezo. Prvič v povojni zgodovini je iz govora odgovornega madjarskega ministra izpadla zahteva po reviziji me -j a. Prvič tudi so iz njega izginili tako imenovani »pogoji za sporazum«. Vsi 60 prepričani, da je stališče, ki ga je zavzela Madjanska, plod angleškega in i t a 1 i j a n s k e g a posredovanja. Stališče Jugoslavije je znano. Jugoslavija želi, da pride čimprej do soglasja in do prijateljske pogodbe . Kar se tiče Češkoslovaške, sta se sedaj zaporedoma Avstrija in Madjarska izjavili, da sta pripravljeni zgraditi most do Prage, tretja, Italija, pa jc pripravljena, da tega zbliianja ne ovira. V kolikor se tiče Romunije, je sedaj položaj tudi toliko jasen, da mora najprej priti do madjarsko-romunskega sporazuma, predno bo mogoče misliti na pogajanja za prijateljski pakt med Romuni in Italijani. Italija, ki želi prijateljstva z Romuni, je torej imela interes, da pritiska v Budimpešti v smislu čim hitrejše sprave z Romuni, Nova angleška vlada Batdwin postat lord o! Bewley Značilne spremembe Majniški kresovi Nocoj bodo širom Slovenije zagoreli kresovi kot odsvit tistega plamena, ki bo vžgan na grobu nčjšega velikega Evangelista. S slovesnim delopustom bo slovenski narod pripravil svoja srca, da proslavi jubilej tistih dogodkov, ki so pred dvajsetimi leti tako globoko razgibali in razplamteli narodno dušo, kakor se to še ni zgodilo v naši narodni zgodovini. Kaj je Slovencem bila majska deklaracija že takoj ob njenem rojstvu? Sleherni, najmanjši slovenski človek je v tistih zgodovinskih dneh čutil, da je bila to na usta legitimnih narodnih zastopnikov najslovesneje podana izjava, da slovenski narod noče biti več podložen tujemu gospodstvu, ampak na svoji zemlji svoj gospod. Po tisočletnem robovanju tuji gospodi je naš tlačeni narod zaslutil, da se stekajo njegovi sužnji dnovi in da vstaja zarja svobode. Strašno trpljenje, nepopisno gorje krvave vojne je izzorilo v narodu hrepenenje po svobodi, po odrešenju. In ničesar na svetu ni bilo, kar bi mu v toliki bridkosti porojeno vero v samega sebe moglo zamoriti. Majska deklaracija je bila izraz celotne slovenske narodne duše, do same smrti kruta odločnost, da si v družbi z ostalimi južnimi Slovani ostvari svoj lastni, svobodni dom. Tako smo umevali svečano izjavo Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu 30. maja 1917 leta vsi Slovenci in taka živi v duši našega naroda vse do danes. Zato moramo samo iskreno obžalovati, da eo se sedaj ob dvajsetletnici tega velikega dogodka našli neki res majhni ljudje, ki po svojem časopisju skušajo zmanjšati veličastvo tiste ure našega narodnega prebujenja, kakor da bi obžalovali, da so njih predniki šli tedaj roko v roki z ostalim ljudstvom. Iz gole strankarske omejenosti ali zagrizenosti se menda ne zavedajo, v kako čudno luč postavljajo s svojo borniranostjo delo njihovih lastnih prednikov, ne glede na to, da so zagrešili neodpustljiv greh nad slovenskim narodom, ker zmanjšujejo pomen njegovega dela za osvobojenje in združenje južnih Slovanov. Ni namreč orožje in sila tista, ki za trajno ustvarja državne skupnosti, ampak volja in svoboden pristanek ljudstva. Za Jugoslavijo pa smo se Slovenci odločili ravno z majsko deklaracijo in z deklaracijskim gibanjem, ki ji je sledilo. Vendar mislimo, da moremo mirno iti mimo malega klikarskega kroga, ki mu načeljuje jjutroc, ker ne dvomimo, da tudi velika večina tako zvanih naprednjakov ne bo odobravala njegovega malenkostnega stališča. Pomislimo rajši, kaj nam bodo govorili nocojšnji kresovi, ki bodo zažareli v majsko noč. _ Najprej nam bodo priklicali v spomin one velike dneve pred 20 leti, ko je naš mali narod naenkrat postal pomemben in se je svoje moči tudi zavedel. Njegova veličina in moč pa je bila v tem, da je bil enoten, združen, da je vse prešinjala ista misel in ista volja. Složnoet ga je napravila velikega in nepremagljivega, složnost, ki se je javljala nazven in naznotraj. Take edinosti nismo Slovenci ne dolgo prsj ne pozneje več poznali in doživeli, zato tudi naše narodne zahteve poslej niso imele več tiste udarnosti, kakor v zgodovinskih letih 1917 in 1918. Slovenska mladina ne pozna več junaške dobe naše narodne zgodovine. Ni doživela tistega mogočnega zanosa, ki je pred 20 leti visoko dvigal ves narod. Kar je ona doživela, je razrvanost, needinost, raznolikost pogledov celo v bistvenih narodnih vprašanjih. Ko bo danes mladina siala okrog plamtečih kresov-, — kajti ona je tista, ki jih bo vžigala, naj razmišlja o tem bitnem vprašanju našega naroda. Slovenci smo majhen narod, ki ne bo pomenjal ničesar, ako vsaj v bistvenih stvareh ne bo enoten. Pred 20 leti nas je skupaj zvarila skrajna sila, ko je šlo za biti ali ne biti. Toda sloga je narodu potrebna tudi sicer, ne le, kadar zaide v skrajno silo. Vsaj kar tiče narodnih svetinj, njegove časti, veljave, splošnih koristi bi si vedno morali biti edini. In ako smo res že tako daleč, da tudi o 'eh stvareh, ki so pri vsakem samosvestem narodu izven razprave — več ne soglašamo, potem je naša sveta naloga, da vse storimo, da bo vsaj ogromna večina med nami o osnovnih narodnih vprašanjih iste misli, tako da bodo nasprotniki naše narodne biti predstavljali le neznatno, brezpomembno ločino. Poleg opomina živim naj plamen kresov velja počaščenju spomina vseh onih rajnih naših narodnih borcev, ki so verovali v bodočnost naroda, verovali v Jugoslavijo in se za njo borili ali na bojnih poljanah z orožjem v roki, ali v domovini kot kulturni in politični graditelji. Ko se je sprožilo osvobodilno gibanje, kateremu so stali na čelu naši politični voditelji, m« ni morda nihče tako hrepeneče prisluhnil kakor naši očetje, bratje in sinovi, raztreseni po vseh bojiščih bivše monarhije. V majski deklaraciji so videli odrešilni evangelij, ki ni oznanjal ie skorajšnjega konca krvave vojne, v kateri je naša kri tekla za tuje interese, ampak tudi zagotovilo, da vsaj bodoči rodovi ne bodo več hlapčevali tujcu, ki bi jih za svojo korist pošiljal v smrt. Pravično je, da mii, ki živimo v svoji lastni državi, z globoko hvaležnostjo in spoštljivo mislijo počastimo spomin vseh borcev za svobodo našega naroda, ki so svoje življenje in delo žrtvovali za uresničenje stoletnega narodovega hrepenenja im nam dali svetel zgled, da velikih ciljev brez velikih žrtev ni mogoče doseči Nocojšnji kresovi pa naj zaplamte tudi v pozdrav še živih tvorcev zgodovinske majske deklaracije in onih neštetih znanih in neznanih kulturnih in političnih borcev, ki so zanesli val deklaracijskega gibanja do zadnje slovenske vasi. Tu mislimo v prvi vrsti na našega nadškofa dr. Antona Bonaventnro jegliča. ki je v tistih viharnih, negotovih dneh kot prvi cerkveni knez s svojim zgledom in neustrašenostjo odločilno vplival, da je nase osvobodilno gibanje postalo res vseslovensko in na našega preizkušenega narodnega voditelja dr Antona Korošca, ki jc z ra jnim ^Evangelistom kot političen videč v družbi s Hrvati in Srbi in s podporo bratov Čehov snoval jugo- Budlmpešta, 28. majnika. TG. V sredo zvečer je zunanji minister de Kanya v enournem govoru odgovoril na izvajanja češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krolte ter označil stališče madjarske vlade do raznih prijzadevanj, da bi prišlo do ožjega sodelovanja med Madjarsko in državami Male zveze. De Kanya, ki je govoril izključno o Mali zvezi, je v svojem govoru med drugim dejal: »Madjarska je pripravljena, da doprinese svoje, da pride vendar enkrat do miru v podonavski kotlini. Ko je bila Mala zveza ustanovljena, si je stavila za svoj navišji cilj, da Madjarsko upogne pod svoj jarem. To se ni posrečilo. Razne vesti, da je Mala^ zveza na tem, da se razkroji, so pretirane. Staro izkustvo je, da se stare državne zveze le polagoma rahljajo. S tem seveda ni rečeno, da je Mala zveza še ohranila vso svojo nekdanjo moč in veljavo. Leta 1933 so se države Male zveze hotele združiti v politično, gospodarsko in vojaško skupnost, ki bi jim dala veljavo evropske velesile. Ta načrt se ni posrečil, ker vse tri države niso bile v vseh vprašanjih edine. Njihova naziranja se razlikujejo tako glede Avstrije, kakor glede_ Nemčije in Rusije. Res pa je na drugi strani, da je njihova edinost v vprašanju »An-schlussa« in v vprašanju Habsburžanov popolna in nezrahljana. Toda tudi tukaj lahko rečemo, da bi v primeru glasovanja ta zaveznica glasovala za obnovo Habsburžanov, med tem ko bi druga obnovo odklonila. Med državami Male zveze je danes edino Češkoslovaška, ki jo ločijo globoka nasprotja do Nemčije. Jugoslavija pa nasprotno ne prikriva svojega naziranja, da za njo politično in gospodarsko sodelovanje z Nemčijo mnogo pomeni. Tudi Romunija želi ohraniti svoje dobre odnošaje z Nemčijo.« »Četudi torej skupnost, edinost in udarnost Male zveze danes ni več ista, kot je bila pred par leti, bi napravili veliko napako, če bi i e zažigali kresove od samega veselja, da je tako. Kajti tudi glede Madjarske je nastop držav Male zveze popolnoma enoten. Ta enotnost prihaja silno udarno do izraza v stališču, ki ga vse tri države Male zveze že desetletja neomajno zastopajo, da morajo vojaški predpisi mi rovnih pogodb za Madjarsko obveljati. Mala zveza je večkrat izrazila željo, da želi dobrih odnošajev v nami, a vedno je tudi poudarila, da morajo ostati vojaški predpisi mirovnih pogodb neokrnjeni.« »Danes zopet vstaja vprašanje, če je današnji trenutek ugoden, da nadaljujemo poskuse za zbližanje. Na to vprašanje moram odgovoriti, da je treutek ugoden. Osebno se ne udajam nikakim utvaram in sanjam o morebitni podonavski zvezni državi v bližnji ali daljni bodočnosti. Osebno zase sem zadovoljen, če se ini posreči, da s poštenimi popusti spravim odnošaje med Madjarsko in sosedami na zdrave osnove. Madjarska je danes prežeta od resne in odločne volje, da stori vse, kar je v njenih močeh, da izravna pota, ki vodijo do spora zu m a.« _ »Toda v tej zvezi mora Madjarska sedaj vprašati, zakaj ji še vedno odrekajo pravico do popol- Amstcrdam, 28. maja. TG. Državni tiskovni urad objavlja naslednje izide volitev v nizozemski parlament: Katoliška stranka 31 sedežev (do sedaj 28), socialisti 23 (22), protirevolucionarci 17 (14), krščansko-zgodovinska stranka 8 (10), svobodomiselni demokrati 6 (6), narodni socialisti 4 (0), komunisti 3 (4), Kalvinisti 2 (3), Krščanski demokrati 2 (1). V kolikor je mogoče soditi po dosedanjih znakih o oddanih glasovih so protirevolucionarne stranke dobile 235.700 glasov (zadnjič I. 1935 148.700), narodni socialisti 57.900 (101.690), liberalci 54.500 (80.400). Volitve v senat, ki ga na Nizozemskem volijo pokrajinski sveti, so izpadle takole: Katoliška stranka 16 sedežev (do sedaj 16). socialni demokrati 12 (11), protirevolucionarna stranka 7 (6), krščansko-zgodovinska stranka 6 (7), narodni socialisti 4 (2), liberalci 3 (5), liberalni demokrati 2 (3). Volitve so torej pokazale, da je bil naval tako levičarskih kakor desničarskih skrajnežev mogočno slovansko državo. Obema je slovenski narod že neštetokrat izkazal vse svoje spoštovanje in vso svojo ljubezen, da je v toliki meri do sedaj gotovo še ni bil deležen noben naš narodni voditelj. Hvaležnost naroda jc bogito zaslužen sad in je kaj primerno, da ob jubileju majske deklaracije predvsem tudi nanju mislimo, saj je deklaracija obenem tudi jubilej njunega dela. Naj torej zažarc po slovenski zemlji majski kresovi kot simbol naše svobode i it kot izraz ljubezni do svobode. London, 28. maja. AA. (Reuter.) Ministrski predsednik Baldvvin se je danes dopoldne odpeljal v Buckinghamsko palačo in izročil svojo ostavko. Kralj Jurij VI. je Baldvvinov odstop sprejel in jiooblastl! Nevillea C h a m b e r 1 a i n a naj sestavi novo vlado. Angleški kralj je poklonil dosedanjemu predsedniku angleške vlade Bakhvinu grofovsko dostojanstvo z naslovom Earl Bald\vin of Bevvle.v. Ga. Baldvvinova je odlikovana z velikim križem reda angleškega cesarstva. London, 28. maja. A A. (Reuter). Nova britanska vlada je takole sestavljena: predsednik vlade Neville Cbamberlain, finančni minister sir John Simon, notranji minister sir Samuel Hoare, zunanji minister Anthony Eden, tajnik za diminione Malcolm Macdonald, tajnik za kolonije 0 r m s b y Gore, tajnik za Indijo lord Zeedland, prvi lord admiralitete I) u f f - Coo p e r, tajnik za vojsko G o r e - B e 1 i s h a , tajnik za letalstvo S w e n t o n , minister za narodno obrambo lord I n s k i p, odbit. Protirevolucionarna skupina dosedanjega predsednika Colina je odnesla na vsej črti odmevajočo zmago. Nacionalni socialisti so pričakovali kar 10 sedežev a so jih dobili samo 4. V kolikor se tiče narodnih socialistov je treba še omeniti, da so I. 1935 pri volitvah v pokrajinske zbore odnesli veliko zmago, saj so dosegli 8% vseh oddanih glasov. Včerajšnje volitve so pokazale, da je bil to samo trenutni plamen, ki je spričo ugodnejših gospodarskih razmer že ugasnil. Volilci se v f a č a j o n a i a j k s t a r i ra T e I i k i m strankam s stranskih bojišč, kamor so za časa gospodarske stiske zlezli. Katoliška stranka, ki je z močno roko opravila mučno operacijo, ko je iz svojih vrst brezkompromisno izločila vse levičarsko usmerjene struje, je sijajno odrezala in so jo volilci za to njeno pogumno in značajno dejanje nagradili z mogočnim prirastkom novih pristašev. Značilno za te volitve je tudi, da je izginila cela vrsta malih strančic, ki so bile proizvod agitacije nezadovoljnih vodičev in podvodičev. Volitve so omogočile, da bo d o s e -danja vlada g. Colina, ki računa na ojačeno pomoč katoličanov in krščanskih strank, lahko nadaljevala svoje delo, ki se je izkazalo tako p|odo-nosno za vso državo. Socialisti so ostali sedaj edina stranka opozicije, s katero bo morala vlada računati. S voj uspeh sami pravilno pripisujejo ne morda svojemu levičarskemu programu, marveč njihovi odločni borbi proti fašističnim strujam. Komunizem se takorekoč ni premaknil z mesta in je v parlamentu od 4 sedežev izgubil enega. lord predsednik svela lord IIalifax, lord kancler lord H a i 1 s h a m , lord zasebnega pečata lord ne la Ware, tajnik za Škotsko E 11 i o n , minister za zdravstvo Kingsley WodiT~, ln tajnik za prosveto lord SI a n h o p e. Neville Chamberlain Knez - namestnik se vrača Pariz, 26. maja. AA. Danes ob 12.15 je knez namestnik Pavle odšel v Elizcjsko palačo, kjer ga je sprejel predsednik republike Lebrun. Na dvorišču Elizejske palače je knezu namestniku izkazal čast oddelek republikanske garde, na peronu pred vrati palače sta ga pa sprejela šef protokola in šef vojaškega doma predsednika republike. Knez namestnik Pavle je odšel v Elizejsko palačo v spremstvu generala Hrističa. Pri predsedniku jc ostal od 12.15 do 13. ure. Ob 13. je bilo kosilo, ki sta ga priredila predsednik republike in njegova gospa na čast knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Popoldne ob 16.30 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v svojem stanovanju predsednika francoske vlade Leona Bluma. Pogreb dr. Kramara Praga, 28. maja. c. Danes popoldne ob 14 so je je začel pogreb dr. Karla Kramara. Pogreb se jo najprej ustavil pred parlamentom, kjer se je od pokojnika poslovil predsednik parlamenta \lalypetr. Pred mestno hišo in grobom »Neznanega junaka« se je [ioslovil župan dr. Zenkl, pred mestnim muzejem pa so se poslovili oddelki legionarjev. Nato so peljali krsto z zemskitni ostanki v Panleon, kjer je bila ob 15 postavljena na poseben katafalk. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, manj neviht, toplota bo nekoliko padla. Zagrpbška vremenska napoved: Precej stalno in spremenljivo oblačno. Naša prisega ob obletnici majske Besede: En cilj, en. vodja in ves narod za njim! Zmaga katoličanov na Nizozemskem Poraz desničarskih in levičarskih kričačev Nizozemska ostane država reda in demokracije „Kako je prav za prav bilo" (K „ Jutro ve mu" uvodniku z dne 26. maja 1937) Za roparski umor Dva dosmrtno ječo — eden 20 tet robi je Maribor, 28. maja. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča so danes stali 24 letni Karel Štern, tkalski delavec, 31 letni Ivan Koller, bivši trgovski pomočnik, in 40 letni Franc Belak, strojni ključavničar. Obtoženi so bili, da so dne 8. junija lanskega lata umorili in oropali upokojenega finančnega stražnika Ivana Strajnska. Razprava se je začela zjutraj ob osmih in je trajala s triurnim odmorom Gpoldne do pol osmih zvečer. Pri razpravi je prišlo do več dramatičnih prizorov med Belakom in Ster-nom. Belak je namreč vztrajno zatrjeval, da je nedolžen pri umoru Stranjska, dočim mu je Štern večkrat vrgel v obraz, da j i on povzročil umor. Na Belaka je razprava tako delovala, da je skoraj ves čas jokal in komaj odgovarjal na vprašanja sodnika. Bolj pogumno sc je zadržal Štern, dočim se ja Kollerja polastila taka apatija, da je na zatožni klopi skoraj zaspal. Po dolgotrajnih govorih zagovornikov in državnega pravdnika se je sodni zbor umaknil okrog pol sedme ure in po enournem posvetovanju točno ob pol osmih razglasil sodbi: Ivo Koller obsojen na 20 let robije, Kari Štern in Franjo Belak pa na dosmrtno robijo in dosmrtno izgubo častnih pravic. Sodba na Šterna in Kollerja ni delovala, ter sta jo sprejela povsem mirno, dočim je Belak planil v jok, dvignil obe roke, se obrnil proti publiki ter zaklical na ves glas: nedolžnega so me obsodili in Bog bo' dokazal mojo nedolžnost. V»i trije zagovorniki so predložili priziv. Svoboda in pravica povsod sta bili zakon našega boja pred dvajsetimi leti; čas se je spremenil, a naš zakon se ni Drobne domače in tuje Res da, dobro bi bilo in potrebno, da bi se jJutrovi« nacionalisti sedaj malo zamislili v dobo pred dvajsetimi leti. Zamislili posebno o tem, s kakšnimi občutki je niajniško deklaracijo sprejelo slovensko ljudstvo, kako se je za njo izjavljalo ter kako je sprejelo ustvaritev Jugoslavije. Za to razmišljanje bi jim predočil samo dva zgleda. Balkanska vojna! Pozabiti ne morem, s kakšnim navdušenjem sem kot štirinajstleten otrok zasledoval potek balkanske vojne. Kje in kako? Po »Jutru« ali morebiti po "Pohodu.? Kje sta bila takrat! — Tednik »Slovenski gospodar« iz obmejne narodne trdnjave tiskarne sv. Cirila v Mariboru in pa »Domoljub« iz Katoliške tiskarne v Ljubljani sta me navduševala za bratski narod srbski in bolgarski ter za vzajemnost slovansko. Z nekoliko mlajšim sosedovim Janezom sva nedeljo za nedeljo komentirala politične dogodke, ki sva jih zaznala po teh listih. Posebno sva bila navdušena za narodnostne boje z Nemci in nemškutarji. Tedaj je nekega dne moj tovariš — šolarček izrazil mnenje, da bo Avstrija v prvi vojni, ki jo bo začela, razpadla. Temu njegovemu mnenju sem se takrat z vsem prepričanjem pridružil. Zato se vsakikrat s prezirom nasmehnem, ko neljudski tisk Knafljeve ulice trdi. da so samo sedanji, po »Jutru« patentirani nacionalisti bili tega mnenja že tudi pred razpadom Avstrije. Kadarkoli čitam takšno napihovanje, se spomnim sosedovega Janezka in njegovega tedanjega mišljenja o Avstriji. Danes ima on za seboj doktorat pariške univerze in je profesor bogoslovja. V najino rojstno vas še zahaja »Slovenski gospodar«. Na : Domoljubovo« mesto je stopil dnevnik sSlo-venec. Narodna zavednost in patriotizem sta se 5e bolj posplošila. Nacionalizem pa, kakršnega hoče »Jutrova« družba z vso silo vtepsti narodu, slovenska vas in dežela odklanjata. Slovensko ljudstvo svojih tradicij, narodne zavesti in domoljubnega čustva noče prodati na ljubo tistemu liberalizmu, ki se hoče rediti v »jugoslovenskem nacionalizmu«. Izjave in podpisi za niajniško deklaracijo po vsej slovenski zemlji! Ali jih sedanji zakrinkani nacionalisti kaj poznajo? Ali kaj pomislijo, kaj bi bilo brez tistega navdušenja narodnih množic, ki ni bilo prisiljeno, ne ponarejeno! Ali kaj pretehtajo, kdo je imel takrat ogromno večino slovenskega ljudstva za seboj, da je vzklikalo za Jugoslavijo in združitev z brali Hrvati in Srbi! Ali se kaj zamislijo v ljudsko miselnost, kateri se niti sanjalo ni, o kaki prisilni stopitvi na račun slovenske narodne biti in gospodarskega iz-žemanja manjštevilnega bratskega naroda! Slo- „Jutro" — majniska deklaracija in — „ohvir" Slovenski politik in pisatelj, ki je za časa vojne bival na Dunaju v važni politični misiji, nam piše: Sein in sem vedno bil v narodnonapredni stranki, vendar pa me je pisanje »Jutra« ob 20-letnici majniške deklaracije zelo ogorčilo. Čisto nerazumljivo mi je, kako morejo »Jutrovck sedaj teptati v blato, za kar so se leta 1917 solidarno z vsem slovenskim ljudstvom tako navduševali. Sedaj pa so jim vse druge deklaracije veliko bolj pri srcu, nego naša slovenska deklaracija in potiskajo v prvo vrsto vse mogoče druge. Resnica pa je, da je majska deklaracija od vseh podobnih j)ojavov in izjav najbolj odločna. Tako na primer zahteva češka deklaracija, ki je bila podana obenem z jugoslovansko na seji dunajskega parlamenta 31. maja 1917, da naj se »habsburško-lorenška monarhija izpremeni v zvezno državo svobodnih in enakopravnih držav.« Kaj pa pravi jugoslovanska deklaracija? »Podpisani poslanci, ki so združeni v jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod žezlom habsburško - lorenške monarhije, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju.« Vidimo torej, da so tudi Čehi, ki jim pač nihče ne bo odrekal nacionalnega čustvovanja, ohranili habsburško-lorenško monarhijo, in sicer celo kot vsem skupno zvezno državo, dočim jugoslovanska deklaracija govori o samostojni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, sicer pod žezlom Habsbnržanov, toda prosto g o s p o d s t v a t n j c g a naroda. S kakšno pravico se more torej majniska deklaracija zapostavljati? Če jo je »Jutro« v svojem uvodniku od 23. maja označilo kot »črnožolto di-nastično rešitev jugoslovenskega vprašanja« in če v uvodniku od četrtka 27. maja cel6 njen postanek razlaga tako, da je Dunaj sam tako rešitev želel in da je bila izraz hrvaškega pravaškega nazira-nja, potem je to predrzno in čisto tendenčno po-tvarjanje resnice. Majniška deklaracija sicer govori o hrvatskem državnem pravu, to pa samo zato, ker bi drugače ne bilo mogoče pridobiti za deklaracijo večine takratnih hrvatskih poslancev na Dunaju. Poudarja pa na prvem mestu narodno načelo in demokratični temelj, torej ono rešitev, ki odgovarja jugoslovanskemu narodnostnemu načelu in jc ustvarila s tem srečen kompromis, na katerega je bilo mogoče dobiti podpise veeh jugoslovanskih zastopnikov na Dunaju. Sicer pa jo dr. Krek v glavni debati pojasnil, da spadamo Slovenci, Srbi in Hrvati skupaj v eno državo in da bo do tega tudi prišlo.. »Če so ta ideja v tej državi ne izpolni, potem pride njena izpolnitev kljub temu.« Ne dolgo potem je Krek v drugem govoru povedal vladi, da »nima dovolj vrvi, da bi mogla pobesiti vse jugoslovanske izdajalce.« Izjava narodnega viječa 21. oktobra 1918 v Zagrebu je bila samo končna logična posledic« iz majniške deklaracije, ki ne govori o nobenem okviru, kakor gobezda neprenehoma »Jutro«, nmpak o samostojni državi pod habsburškim žezlom, to poslednje seveda le iz ozirov oportunitete. Zakaj narodno viječe povzema temeljno misel maj- vensko ljudstvo jasno vidi in ve, da za ohranitev ustvarjene države to ni potrebno. Ali naši »jugo- slovenarji kaj pomislijo na gnev in srd tega pred dvajestimi leti lako navdušenega ljudstva, ko so mu s silo iztrgali njegovega ljubljenega voditelja, v katerega edinega še danes zaupa, kakor pred dvajsetimi leti! V času podpisovanja izjav za niajniško deklaracijo sem bil na italijanski fronti. Druge, kot italijanske fronte, nisem videl. Izognil sem se jim po lastnem preudarku in hotenju. V začetku leta 1918 sem bil ob Piavl. V četi smo bili Slovenci iz vseh delov slovenske zemlje. Največ kmečkih in delavskih fantov in mož iz okolice Trsta in bližnjih krajev Istre ter približno enako število iz Štajerske in Kranjske. Zadržanja poveljnika čete in teh mož se še danes z vsem spoštovanjem spominjam. Takrat sem začel dobivati preko vojne pošte tudi list ; Jugoslovan«, kateri je v tistem času začel izhajati v Ljubljani. Dne 20. aprila smo bili izmenjani v postojankah ob izlivu Piave. Odšli smo v 15 km oddaljeno obmorsko mestece Caorle. Dne 24. aprila som odposlal na naslov Jugoslovanskega kluba na Dunaju izjavo za niajniško deklaracijo, podpisano od 103 slovenskih vojakov na fronti. Po vojni pošti seveda ne, ker bi potem izjava Jugoslovanskega kluba gotovo ne dosegla. Izjavo, katero sem nosil že več dni v žepu, gem poslal po tovarišu, ki je šel na dopust. Ko sem pobiral podpise za izjavo za niajniško deklaracijo, sem jo pokazal in predložil tudi vojnemu kuratu. Slovenski možje in fantje na fronli smo liili za niajniško deklaracijo enodušrii s slovenskimi ženami in dekleti doma. Duh majniške deklaracije me je privedel do tega, da sem čakal na konec svetovne vojne doma, čeravno je bila razdalja med Piavo in Dravo velika. Videl sem in veni, da je za polom Avstrije delal po objavi majniške deklaracije ves slovenski narod. Iu ta narod bi se danes po »Jutrovi ideologiji nc smel več imenovati slovenski narod! Ko je vojna končala, sem prekinil dopust, ki sem si ga v Avstriji vzel na lastno pest. Odšel sem nemudoma v Maribor v Maistrove vrste. Spomladi naslednjega leta pa prostovoljno na koroško fronto. O vsem tem, in še o marsičem v tej zvezi, dokaze hranim. Slične spomine nosi v svojih srcih tudi deset in deset tisoče slovenskih mož, ki se zavedajo, da imajo svoj delež na ustvaritvi Jugoslavije. Njih število je dovoljno, da se »Jutrovi« unitaristi zamislijo v dobo majniške deklaracije in nehajo grditi in omalovaževati lastni narod. Eden izmed mnogih. niške izjave, namreč skupno državo Jugoslovanov, o kateri bodo Srbi, Hrvati in Slovenci na mirovni konferenci sami odločili, kakšno obliko ji bodo dali. Če pa »Jutrot že lako zelo srbi habsburško Zezlo, potem pa naj ga mi spomnimo na to, da je to zahtevala tudi narodno-napredna stranka s pokojnini dr. Tavčarjem in Tri ler jem na čelu. V »Slovenskem narodu« je dr. Tavčar smatral »Jutrov« okvir, namreč habsburško žezlo kot tarao po sebi umevno in vrh-tega je »Narod: pisal navdušene članke o hrabri avstrijski armadi, kateri sta nesla na fronto srebrni rog oba šefa narodno-napredne stranke, dočim je dr. Kramer pod vrhovnim vodstvom dr. Tavčarja bil glavni urednik lista, ki je avstrijski armadi na vse pretege peval slavo. Tudi je po kojni dr. Tavčar v »Narodu« s svojim podpisom, ker je bil odkrit in možat, kot zvest Avstrijec Jugoslovanskemu odboru v tujini v več hudih člankih odrekal vsako pravico, da zastopa Slovence in zahteva zedinjenje pod Srbijo in dinastijo Karadjordjevičev. Kako je zagrmel pokojni v »Narodu«, ko so Trumbičeva letala metala letake, v katerih je Slovence pozival, naj bodo zvesti Veliki antanti! Seveda bo vodstvo JNS odgovorilo, da se je to delalo samo iz oportunitete, toda treba je gospode vprašati, čemu sedaj skušajo niajniško deklaracijo očrniti, ko pa je v tej deklaraciji neodvisna jugoslovanska država pod žezlom kakšnega Habsburžana tudi samo od oporlimitete narekovana, ker bi sicer sploh ne bilo mogoče zahtevati ^svobode jugoslovanskih narodov in njihove združitve v eno samostojno državo. Če pa »Jutro« namiguje, da so bili v vrstah naših zastopnikov takrat tudi. odkritosrčni pristaši Habsburga, potem naj se »Jutro« spomni, da so tudi v vodstvu narodno-napredne stranke in to na najmerodaj-nejšein in najodločilnejšem mestu bili gospodje, ki so, kakor je splošno znano, bili bivši monarhiji in cesarju do dna srca zvesli, čeprav krivic, ki jih je monarhija Jugoslovanom prizadevala, seveda niso odobravali. Zakaj potem »Jutro neprenehoma očita dr. šusteršiča vsem »klerikalcem«, o šefu narodnonapredne stranke in njegovih mnogoštevilnih prijateljev pa molči ko grob? To nemoralno taktiko je treba pribiti, da ne bo »Jutro« zlorabilo majniške deklaracije, da pripisuje vse zasluge za Jugoslavijo »narodnim in naprednim moženu, od katerih je bila gotovo večina na strani pokojnega dr. Tavčarja. To je treba pribiti zaradi neizprosne objektivnosti zgodovine, ki se dolgo na noben način ne da tako potvarjati, kakor jo sedaj skušajo potvarjati »Jutrovck, da bi saiiii sebe dičili z jugoslovanski m patriotičnini perjem, vse pa. ki ne trobi jo .v njihov politični rog. radi označili kot avstrijakanle z niajniško deklaracijo vred.' Toliko za danes o majniški deklaraciji. O lako zvani jugoslovanski maffiji, ki jo je »Jutro«; lako smešno napihnilo, pa vam bom poslal avlenlifne j>odalke v kratkem in mislim, da jih :Julro ne bo posebno veselo. xy. Belgrad, 28. maja. Zadružni klub gojencev Ga-jereta Osvan Djikič prireja 10 dneven izlet v Slovenijo zaradi proučitve tamošnjih zadružnih organizacij. Belgrad. 28. maja. ni. Prosvetno ministrstvo je iz svojega fonda odobrilo več kreditov za zgraditve odnosno dograditve šol v siromašnih krajih posameznih banovin. Dravska banovina dohi 150.000 dinarjev. Iščejo se „nacionalisti" O nedeljskem občnem zboru Zveze jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij sta se Jutfo* in »Narod: razpisala na dolgO in na široko. Pogumno sta naštevala, katera društva so včlanjena v tej zvezi in stil pri tem seveda, poudarjala, da je bila tudi udeležba" ha občnem zboru ogromnemu številu članstva primerna, samo Ljubljančani so poslali 50 delegatov«. 'Ko pa je »jutro:; objavilo sliko teh udeležencev, smo jih pa mi našteli samo 54, z Ljubljančani vred. Kar na lepem se je izkazalo, da je bilo na tem občnem zboru 50 nacionalistov iz Ljubljane, 4 pa »iz vseh delov države«. »Jutro« nas je nato zavrnilo, češ, kako smo hudobni, da trdimo kaj takega, kar je prav za prav laž, saj je vendar samo |k> sebi razumljivo, da slika predstavlja samo ljubljanske delegate. Opominja nas, naj s takimi zavijanji ne omalovažujemo silnega dela silnih nacionalističnih mladih množic. Da bi si pomirili vest, smo še enkrat pogledali ».Jutrovo« sliko. In res, pod njo stoji črno na belem: »Delegati iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, ki so v nedeljo prisostvovali skupščini Saveza (tej reči mi pravimo Zveza — op. ur.) jugoslovenskih nacionalističnih akademskih organizacij v Zagrebu.« Nato smo še enkrat prešteli obraze na sliki: 54 jih je! »Jutro« pravi, da jih je bilo 50 iz Ljubljane, sedaj pa uganite, koliko jih je »iz Beograda, Zagreba« in še -v/, ostalih delov države«. Le zakaj . Jutro« le 4 mlade nacionaliste že po nekaj dneh vsiljuje Ljubljančanom, lpolnem nepoznavanju za6lug, ki jih ima zadružništvo na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Napad temelji ne neupravičenih in netočnih trditvah in na nelogičnosti ter je v celoti neutemeljen in neupravičen. V tej resoluciji so se predlagaki postavili na stališče li6ice, ki je svetovala kmetom, kako naj si postavijo ko-košnjak za svojo perutnino. Glavna zadružna zveza za zdaj kar najodločneje zavrača ta napad in izjavlja v imenu 8000 zadrug, ki so včlanjene v njej preko zadružnih zvez z več ko milijon zadružnikov, da ji bo ta napad samo bodrilo za še krep-kejše, še živahnejše delo v boju proti nelojalnemu delovanju posredovalcev trgovcev, ki je škodljivo i pridelovalcu, i konsumentu, ter v splošno in državno korist. Važno uredba o avtorskem pravu Belgrad, 28. maja. AA. Uredba z zakonsko veljavo o avtorskopravnem posredovanju določa šti-rimesečni rok, v katerem morajo prenehati doseda-nji zasebni posredovalci. Dovoljenje za avtorsko-pravno posredovanje od 27. maja dalje sta dobili dve domači društvi, in sicer Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev (U. J. M. A.) s sedežem v Zagrebu in Združenje jugoslovanskih dramskih piscev (U. J. D. A.) v Belgradu. Združenji bosta s pomočjo svojih posredovalnic v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani tir s pomočjo zastopnikov na deželi podeljevali dovoljenja za izvajanje avtorskih del, pobirali avtorske nagrade in opravljali vse ostale posle avtorskega varstva z izključnimi pravicami. U. J. M. A. bo dajala dovoljenja za glasbene izvedbe, U. J. D. A. pa za gledališke in kinematografske izvedbe (in sicer gledališčem, kinematografom, .adijskim postajam, gostilničarjem, kopališčem in drugim prirediteljem). Avtorji jugoslovanskega državljanstva nc morejo pristopiti k nobenemu tujemu avtorskemu združenju ali ustanovi za avtorskopravno posredovanje. Prav tako ne smejo brez pismenega dovoljenja prosvetnega ministra odstopiti svojih avtorskih pravic. Jugoslovanski državljani, lu so svoje avtorske pravice doslej že odstopili tujim posredovalnicam (združenjem ali ustanovam), jih morajo prijaviti z navedbo vsebine svojih pogodb prosvetnemu ministrstvu, in sicer delegatu za nadzorstvo nad avtorskopravnimi posredovalci. Ta naredba nc velja za pravice, ki so združene z izdajanjem knjig ali glasbenih del (torej za izdanja sploh). Italijani proučujejo naše gospodarstvo Zagreb, 28. maja. b. Včeraj je prispel v Zagreb bivši italijanski minister za |>oljedel«tvo in javna dela Crollalanza v spremstvu gospodarskih strokovnjakov. On hoče spoznali naše gospodarstvo in proučiti možnosti za prodajo naiih proizvodov v Italiji. G. Crollalanza se je nastanil v hotelu »Esplanade«, popoldne pa se je odpeljal v Križevce v spremstvu predstavnikov naših oblasti. Po vesteh iz Splita je italijanski minister za poljedelstvo prispel tja z jutranjim brzim vlakom. Nekaj časa je bil v mestu, nato pa je šel z avtomobilom proti južni Dalmaciji. Dopusti za pariško razstavo Belgrad, 28. maja. ni. V zvezi na razne prošnje, ki jih pošiljajo posamezna društva na kraljevsko vlado radi dovolitve dopustov državnih in samoupravnih uradnikov, ki bi si hoteli ogledati razstavo v Parizu je.predsednik vlade obvestil vse resorne ministre, da lahko dovoljujejo dopuste državnim in samoupravnim uradnikom, ki bi hoteli potovati na svetovno razstavo v Pariz in to po svoji lastni presoji in v kolikor to dopuščajo interesi službe. „Združena" opozicija Belgrad, 28. maja. m. Te dni se je mudil tukaj ravnatelj Gospodarske Sloge g. dr. Rudolf Bičanič iz Zagreba. Za časa svojega bivanja v Belgradu «e je 6estal z večjimi javnimi delavci. Politična javnost je opazila in komentirala sestanek z znanim agrarnim marksistom Dragoljubom Jovanovičem. Sestanek z Dragoljubom Jovanovičem je dr. Bičanič brez dvoma imel brez vednosti vodstva hrvatekjfga narodnega pokreta, ka se kakor znano da vsormoč trudi, da iz svojih vrst odstrani vse levičarske' elemente. Usmrtitev zločinca Belgrad. 28. maja. m. Iz Kosovsko Mitrovice poročajo, da bo jutri obešen Alfonz Fortuna, voditelj društva Batinjol, ki je bil zaradi nmora Mitra Iliča od tamošnjega okrožnega sodišča obsojen na dosmrtno ječo. Proti obsodbi tega sodišča se je Fortuna pritožil na kasači jo, ki mu je kazen dosmrtne ječe spremenila v smrtno kazen. Belgrajske vesti Belgrad, 28. maja. m. V izvršilni odbor Privilegirane agrarne banke je bil na današnji eejj izvoljen g. Anton Končan, prokurist Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Belgrad, 28. maja. m. V prosvetnem ministrstvu je zasedanje glavnega prosvetnega sveta. Od Slovencev prisostvujeta dr. Lovro Sušnik in Ivan Dimnik. Belgrad, 28. maja. m. V prostorih tukajšnje mestne hranilnice so imeli danes sestanek ravnatelji banovinskih in samoupravnih hranilnic ter so razpravljali o predlogu uredbe o mestnih in banovinskih hranilnicah. Belgrad, 28. maja. Za jutri dopoldne je sklicana seja gospodarskega finančnega odbora ministrov. Na dnevnem redu je predlog rudarskega zakona, predlog zakona o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanju električne energije, načrt uredbe o sanaciji imovnih občin, načrt uredbe o ustanovitvi zavoda za gorivo in rude, predlog uredbe o rudarsko geološkem odboru, predlog uredbe o silosih, vprašanje obveznega zavarovanja posevkov po banovinah, vprašanje prenosa pristojnosti ministrskega sveta na resorne ministre, vprašanje dotacije fondu za javna dela v breme državnega proračuna v smislu čl. 13. uredbe o izvajanju javnih del, predlog uredbe o organizaciji higienske službe in predlog uredbe o mestnih in banovinskih hranilnicah. * Papeževa „Bela knjiga" o kulturnem boju v Nemčiji Pariz, 28. maja. b. »Journal« poroča, da jo nemški poslanik pri sveti stolici obvestil nemško državno vlado v Berlinu, da pripravlja Vatikan v zvezi z narodno-socialistično propagando jfroti katoliški veri in Cerkvi belo knjigo proti narodno-socialističnemu režimu v Nemčiji. Največja katoliška tiskarna v Nemčiji zaprta London, 28. maja b. Po poročilih angleških listov je nemška vlada včeraj sklenila, da zapre največjo katoliško tiskarno v Nemčiji, in sicer v Es»e-nu. V tej tiskarni se je tiskalo do 200 katoliških listov. Prepoved velja za nedoločeno dobo. V Španiji Salamanca. 28. maja. AA. Havas: Uradno poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Sovražnik je zopet hotel na baskovski fronti zavzeli postojanke pri San Pedru. ki jih je včeraj moral zapustiti. Napad je bil odbit in na bojišču je obležalo 200 mrtvih in ranjenih sovražnikov. Sovražnik je zažgal mesto Cordun, ker je uvidel, da ca ne more branili. Na bojišču pri Sanlnndrii ie bil odbit napad na postojanke majorja Vile. Rdeči eo pustili na bojišču 30 mrtvih. Kresovi po gorah nocoj so goreča, večna volja našega naroda: Kar nam je majska deklaracija dala, bomo branili, česar nam ni, za to se bomo borili < Spominska slovesnost na Krekovem grobu E Proslava 20 letnice majniške deklaracije se irične drevi s poklonitvijo na grobu dr. Jan. Ev. [reka. Vabimo vse častilce duhovnega očeta majniške deklaracije, da se zberejo takoj po 8. ob grobu pri sv. Križu. Nekaj minut pred pol 9. bo moški zbor pod vodstvom g. dr. A. Dolinarja odpel Jenkovo »Molitev«. Nato bo kratek spominski govor, nakar se prižge plamenica in stalna luč, ki naj odslej sveti na grobu Evangelista. Ob nagrobni pla-menici bodo športniki prižgali bakljo in jo v štafet nem teku ponesli na grad. Prirediteljem kresov Misel, da naj drevi zagori prvi kres na ljubljanskem Gradu in naj ga užge plamen z dr. Krekovega groba, je bila vsepovsod sprejeta z velikim navdušenjem. Da pa bo simbolični pomen kresov popoln, pozivamo vse prireditelje kresov, da ne zažigajo prej, dokler ne dobijo znaka z ljubljanskega Gradu. Ko pa bo ljubljanski Grad zablestel v večerni razsvetljavi in se bodo raz stolpa dvignile rakete, naj zagorijo vsi kresovi. In zažiganje naj se nato širi po vsej slovenski zemlji. Pri zažiganju kresov posvetite jirvo misel Evangelistu. Drevi naj ob plamenih naših kresov zaživi s polnim ognjem naše hotenje, da hočemo edini in složni ostati v službi narodove rasti. Reditelji! Drevi točno ob napovedani uri polnoštevilno v zbor! Reditelji izvenljubljanskih organizacij naj pošljejo svoje zastopnike. Zbor je v beli dvorani »Uniona«. Narodne noše! Jutri je vaš dan. Skrbite pa pri svojem nastopu za točnost. Točno do pol 11. se zberite na prostoru med Akademskim domom in avtogaražami hotela »Uniona«. Reditelji vam bodo tam dali vsa potrebna navodila. Prinesite s seboj dovolj cvetja! Gg. hišni posestniki! Vabimo vse gg. hišne posestnike, da brez izjeme vsi okrasijo že danes popoldne svoja poslopja z zastavami. Stanovalce ob Marijinem trgu, spodnjem delu Miklošičeve ceste in ob »Unionu« prosimo, da s cvetjem raz okna poveličajo slavje. Spored jutrišnje prireditve Ob pol U. (takoj po frančiškanski procesiji) zbiranje ob »Unionu« in na Marijinem trgu. Do tri četrt na 11. bo odprta velika dvorana za one, ki pridejo z vstopnicami. Po tem času bo vstop vsakomur prepovedan. Še le po končanem sprejemu bodo lahko prišle v dvorano narodne noše, ki bodo pri sprejemu sodelovale. Točno ob 11. dospe pred Prešernov spomenik notranji minister g. dr. Anton Korošec. Tam ga pozdravi deklica s šopkom ter člani vodstva. Nato kratek sprevod v dvorano. Po prihodu dr. A. Korošca bo v dvorani slavnostna akademija, pri kateri sodeluje moški zbor »Ljubljane«, fantovski govorni zbor, fanfara in godba »Sloge«. Vsi udeleženci, ki ne bodo dobili vstopnic, bodo prisostvovali akademiji v stranskih dvoranah, na dvorišču ob Frančiškanski ulici in na Miklošičevi cesti, kamor bodo spored prenašali močni zvočniki. Po akademiji pozdravimo našega voditelja na prostoru pred »Unionom« . Nekaj vstopnic je v mestnem tajništvu JRZ še na razpolago. Nabavite si jih danes. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Lepe procesije sv. Rešnjega Telesa V Ljubljani Nebo je bilo Ljubljančanom za praznik sv. Rešnjega Telesa naklonjeno, kakor že dolgo vrsto let ne. Ob 8 zjutraj je v stolni cerkvi daroval škof dr. Rožman pontifikalno sv. mašo. Približno ob 9 pa se je razvila po sredi mesta krasna procesija, ki je bila tako veličastna, kakor že zlepa ne. Na čelu procesije je šel odbor Prosvetne zveze s svojo zastavo, nato razne kongregacije s svojimi društvenimi zastavami. Lepo so se odlikovale zastave mladinskih organizacij. Ljubek je bil pogled na najmanjše otroke. Tik pred Najsvetejšim je šlo zastopstvo občinskega sveta z županom dr. Adlešičem na čelu ter mestno urad-ništvo, predstavniki raznih drugih uradov, rektor univerze, dr. Samec s profesorji, itd. Najsvetejše je^nosil Skof Rožman ob asistenci vsega kapitlja, za Najsvetejšim pa sta šla v prvi vrsti ban dr. Natlačen in divizijski poveljnik general Tonic. Za njima je šel podban dr. Majcen ob spremstvu vseh načelnikov in višjih uradnikov banske uprave. V sprevodu sta korakali dve častni vo-jaški četi. Izredno veličastna je bila tudi procesija pri Sv. Petru. Moščani bodo imeli svojo procesijo v nedeljo, kljub temu pa je bila št. peterska procesija letos ena najbolj veličastnih, kar jih pomni ta fara. Udeležilo se je zelo veliko število otrok, narodne noše, v sprevodu sta igrali vojaška godba in pa godba iz Šmartna ob Savi. Razne organizacije, zlasti pa otroci Lichtenturnovega zavoda, ki so nosili jagnje, so učinkovali zelo slikovito. Močan pevski zbor kakšnih 60 pevcev je med procesijo vneto prepeval. Po stari tradiciji je bila tudi lepa trnovska procesija. Stari ribiški prapor je ponosno vihral v sprevodu. Trnovske procesije se je udeležil župan dr. A d 1 e š i č, ker je mestna občina patron trnovske župnije. Procesija v Šiški se je zlasti odlikovala po velikem številu mož in fantov. Procesije so se udeležili med drugimi zastopnika mestne občine Borštner in Malgaj in postajenačelnik Košuta. Bežigrajska župnija je s svojo telovsko procesijo dokazala, da se čimdalje bolj razvija. Procesija je šla v glavnem po krasni moderni aveniji, to je po Linhartovi cesti, ki ne zaostaja za nobenim drugim ljubljanskim drevoredom. V tej procesiji so strumno nastopili vojaki kolesarskega bataljona, za Najsvetejšim pa sta kot prva korakala podpolk. Jaklič in starešina slovenskih gasilcev dr. Kodre. Po zelo velikem številu udeležencev se je odlikovala procesija na Viču. Ta novo priključena ljubljanska fara je s to procesijo javno dokumentirala, da hoče kot predmestje Ljubljane trdno ohraniti svojo zvestobo veri. V Mariboru Telovska procesija se je vršila v Mariboru v vsem sijaju tega velikega praznika. Udeležila se je je ogromna množica ljudstva. Tudi špalir vzdolž ulic, po katerih je šla procesija, je bil gost, na Glavnem trgu pa je bilo zbranih gotovo več tisoč ljudi, zlasti okoličanov. V sprevodu so bile tri godbe, vojaška, poštarska in gasilska. Za Najsvetejšim, ki ga je nosil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci kanonikov, so korakali najvišji predstavniki tukajšnjih oblastev: okrajna glavarja Popovič in dr. Šiška, mestni poveljnik general Milenkovič, mestni župan dr. Juvan, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, višji državni pravdnik dr. Zorjan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, podžupan Zebot s skoraj polnoštevilnimi občinskimi svetniki, častniški zbor, predstojniki in uradniki vseh mariborskih uradov in oblastev. Katoliško starešinstvo itd. Častne salve je streljala četa šole rezervnih inže-njerskih častnikov. V procesiji so bile prelepe skupine mladine, zlasti malih deklic v belih dolgih oblekcah ter skupine narodnih noš. — Krasno je uspela tudi procesija v »najmlajši mariborski župniji«, ki obsega del Magdalen- ORADO ITALIJA ■ Pension ERICA - prvorazr. hiša z mod. komf. - pens. Lir 27—34 ORADO ITALIJA ■ Hotel WARNER. Dobroin. druž. hUa. Zmerne cene, dun.kuh.Tek.v. Iluatr. prosp. ORADO ITALIJA B Pens.SAN MARCO MONNA LISA ri« obali, Dun»j*»j fcuh. Nim.hlli.Ttfc. *. skega predmestja in Radvanje ter ji pastiruje g. Oberžan. Procesija se je razvila iz »katakomb« — kletnih prostorov v novi magdalenski šoli, ki služijo začasno za cerkev, ter je obšla velik del Magdalenskega predmestja. Procesije pa se je udeležila ogromna množica. Najsvetejše je nosil stolni dekan dr. Cukala, za baldahinom pa so korakali okrajni podglavar Eiletz, občinski svetniki iz tega predmestja, radvanjski župan Pristernik s celokupnim občinskim zastopom ter druge odlične osebnosti, ki stanujejo na področju župnije. Tudi ta procesija je imela vojaško spremstvo s častniki in častno četo, igrali pa sta obe železni-čarski godbi »Drava« in Schoncherrjeva. Procesije sv. R. T. v nedeljo v Ljubljani Pri sv. Družini v Mostah Ob 6 tiha sv. maša. Ob Vil peta sv. maša. Po sv. maši začetek procesije, ki gre iz cerkve na Šušteršičevo, Slapničarjevo ulico, Zaloško cesto. Pred ljudsko šolo je I. blagoslov. Iz Zaloške cefte gre v Društveno ulico, Pod Ježami, skozi viadukt v Tovarniško ulico. Na križišču Središke in Tovarniške ulice II. blagoslov. Iz Tovarniške v KoroSčevo, Bazoviško ulico. Pred meščansko šolo je III. blagoslov, Nato se pomika procesija aa Pokopališki v Predovičevo, Zakotnikovo ulico do Karmeličanske cerkve, kjer bo IV. blagoslov. Od tam po Zaloški cesti v Slapničarjevo, Ciglarjevo ulico v cerkev nazaj. Po prihodu je blagoslov in takoj nato sveta maša pri stranskem oltarju. Istočasno bo med sveto mašo pri velikem oltarju darovanji za sveče in druge cerkvene potrebščine. Sveče bodo na razpolago ves čas že v soboto popoldne od 2 do 9 zvečer, kakor tudi v nedeljo zjutraj od do začetka procesije. Vabimo vse hišne posestnike in stanovalce ob ulicah, kjer gre procesija, da v čast Presv. Rešnjega Telesa izobesijo zastave, okrase hiše in razsvetlijo okna. Vrstni red procesije: 1. Križ, 2. veliko bandero, 3. moški, 4. meščanska šola: dečki, deklice, 5. ljudska šola: dečki, deklice, 6. spominsko bandero, 7. mala bandera, 8. belooblečene deklice, 9. narodne noše, 10. godba, 11. dečki nosijo simbol sv. Rešnjega Telesa, 12. dekliški Marijin vrtec, 13. redovnice, 14. pevci, 15. belooblečene deklice neso »Jagnje«, 16. ministranti, 17. duhovščina, 18. Najsvetejše, 19. zastopniki uradov, 20. ženske. Pri sv. Jakobu Ob 8 slovesna sv. maša. Takoj po sv. maši se začne pomikati procesija v tem-le redu: 1. Osnovna deška šola na Prulah, 2. osnovna dekliška šola pri sv. Jakobu, 3, Zupno bandero sv. Jakoba; za njim gojenci iz Rakovnika in drugo moštvo, 4. dekliška Mar. družba z zastavo, 5. bandero Žalostne Matere Božje; za njim: a) Marijina družba žena, b) gospe in gospodične — svetilke, c) narodne noše, 6. vrtci z bandercem, 7. dve mali banderci, nato: a) belooblečeni dečki in deklice s svečami, b) deklice, ki potresajo, 8, godba Sale-zijancev, 9. pevci, 10. salezijanski kleriki in duhovščina, 11. Najsvetejše, 12. dostojanstveniki in Mar. kongregacija Ž. M. B. — Pot procesije je čez most sv. Jakoba, po Bregu, Starem trgu, sv. Florijana ulici, Karlovski cesti, Privozu, Prulah na trg svetega Jakoba. Brezje Naša krajevna JRZ bo v nedeljo slovesno proslavila 20 letnico majske deklaracije. Na predvečer bo kresovanje, razsvetljava. V nedeljo bo ob 4 popoldne pred cerkvijo proslava s petjem, de-klamacijami in govorom. Jesenice Jeseniškim meščanom! Nocoj ob 20 se zberemo vsi pred župniščem ter v sprevodu skozi Jesenice z bakljado proslavimo 20 letnico majniške dekla-racijel Pred Krekovim domom bo med sprevodom slavnostni govor. Meščani, društva, vsi na manifestacijo slovenskega edinstvenega praznika! Razsvetlite okna, razobesite zastave! Kino. Danes zvečer v Krekovem domu film »Taras Buljba« po istoimenskem ruskem romanu Gogolja. V glavni vlogi Hari Baur, znan iz filma Nesrečniki. Za dodatek kronanske svečanosti v Londonu, glasbeni film »Trgujte ob petju«. Blagoslovitev slike Kristusa Kralja v Hrastniku Mrka in pusta je na zunaj naša dolina. Ko pridejo tujci prvič k nam, se jim zdi, da jim v tej črni dolini ne bi bilo mogoče živeti! Toda človek se vsemu privadi in nam domačinom se zdi tukaj najlepše, čeravno je res tako, kakor pravi pesem: Tu pri nas je črni dim, — črna labrika pod njim — a pod fabriko so rovi — črni v njih noči in dnovi. (Klemenčič.) Proti nebu štrlijo črni dimniki, po tovarnah pa brnijo stroji. Delavske kolonije ne nudijo nobenega posebnega lepotnega užitka, saj so silno stlačene skupaj in ljudje stanujejo pod vsako podstrešno luknio.' / i to je pa število prebivalstva vkljub majhnemu številu stanovanjskih hiš izredno veliko, saj šteje Hrastnik čez štiri tisoč duš. Ko so pa hrastniški industrijski obrati rasli in se je število delavstva posebno po vojni stalno množilo, pa ni bilo za versko in moralno vzgojo vseli teh množic dovolj poskrbljeno. V Hrastniku ni bilo takrat nobene cerkve, župne cerkve so pa preveč oddaljene. Ni čuda, da so ljudje, ki so bili doma dobro versko vzgojeni, v takih razmerah postali versko popolnoma mlačni, nekateri pa vsled zlobne agitacije veri skoraj sovražni. Šele leta 1929. se je v Logerjevi gledališki dvorani otvorila zasilna cerkev za službo božjo. Po sedmih letih napornega dela se je hrastniškemu duhovniku g. Alojziju Zalarju posrečilo s sodelovanjem dobrih domačinov in z milodari neštetih dobrotnikov obeh slovenskih škofij v surovem stanju postaviti novo cerkev Kristusa Kralja. Cerkvi še res innogokaj manjka. Saj je brez zvonika, nima ometov in smo celo okna zakrili samo z oljenim papirjem, ker nam je zmanjkalo vseh sredstev. Tako ni bilo nič čudnega, da je mesto nad glavnim oltarjem bilo izpolnjeno samo s križem, čeravno je bil prestol pripravljen za sliko Kristusa Kralja. Kakor je reven človek, kateremu manjka očesa, tako je bila še bolj siromašna naša cerkev, kateri je manjkala slika v glavnem oltarju. Toda tudi tega bo sedaj konec. V nedeljo, dne 30. maja t. 1., bo slika Kristusa Kralja, ki je umetniško delo akad. slikarice prof. Elze Piščanec, postavljena nad glavnim oltarjem in slovesnost blagoslovitve bo pred pontifikalno sv. mašo izvršil stolni dekan g. dr. Franc Cukala iz Maribora. Tako bo cerkev, ki je izvršena po načrtih arh. ing. g. Ladislava Khama, še'bolj privlačna za častilce Kristusa Kralja. Iskreno vabimo vse naše dobrotnike od blizu in od daleč, da pridejo to nedeljo počastit Kristusa Kralja in se z nami radovat naše slavnosti ter se priporočat Njemu, ki je Kralj naših duš in src. Podgora ima nov vodovod 26. maja 1937. Podgora je prijazna vasica pod hribom pri Dolu nad Ljubljano. Vaščani so že leta in leta povdarjali, kako nujno bi bil potreben požarni rezervar za vas. Večina hiš in gospodarskih poslopij je namreč lesenih in kritih s slamo, radi česar je vsak posestnik z grozo mislil na nesrečni dan, ko bi kjerkoli v vasi začelo goreti. V vasi so samo vodnjaki, ki niso zadostni. Ob suši pa po navadi usahnejo, tako da zmanjka vode celo za pitje; kje naj bi jo tedaj vzeli za gašenje? Dolgo je ostalo vse le pri razgovorih, šele v letu 1934 pa so se vaščani odločili in ustanovili gradbeni odbor za graditev vodovoda pod predsedstvom posestnika Fortunata Špenka. Nato je občina naprosila bansko upravo v Ljubljani za načrte in podporo. Kraljevska banska uprava je uvidela resno potrebo podjetnih Podgorcev in je prošnji ugodila. Načrti so bili kmalu napravljeni, nakar so Podgorci dobili izdatno podporo. Načrt vodovoda za Podgoro je določal navaden gravitacijski vodovod pod pritiskom treh atmosfer. Zgraditi je bilo treba betonsko zajetje studenca, železobetonski okrogli rezervar, ki drži 50 m:l vode in položiti pol km železnega cevovoda s tremi hi-dranti. Posestniki pa so na lastne stroške napravili hišne priključke. Načrte je napravil ing. Maček Stanko, ki je imel tudi nadzorstvo gradbenih del. S prvimi deli so začeli v maju 1935. Vse je šlo razmeroma hitro izpod rok, če upoštevamo, da so vaščani istočasno opravljali svoje delo na polju. Kljub temu pa je pri delu sodelovalo 16 posestnikov, ki so opravili vsega skupaj 9.000 brezplačnih delavnih ur. Ni jim žal dela in velikega truda, saj se jim je bogato poplačalo, ter so preskrbljeni z neprevelikimi stroški z dobro pitno vodo, katere je zadosti tudi za gašenje. Po pravici so lahko ponosni na složno delo, ki bo njihovim potomcem zgled in dokaz, kaj je mogoče zgraditi s požrtvovalnostjo in slogo. Rezervar je bil dograjen že v letu 1935, lansko leto so z ostalimi vodovodnimi deli nadaljevali in letos so jih zaključili z blagoslovitvijo vodovoda 9. maja. Blagoslovitveni obred je opravil gospod župnik Matija Kastelic iz Dola in pri slovesnosti je bila gasilska četa v krojih in tudi petja in tam-burašev ni manjkalo. Po lepi prireditvi se je razvila zabava, ob domači električni razsvetljavi, ki je tudi »izvirala« od vodovoda. Iznajdljiv domačin -mehanik je napravil turbinsko kolo, ki ga je gnala Zobna prevlaka ie ravnotako odvratna kakor nevarna. Zobno prevlako zoprne barve, ki polagoma načenja zobno sklenino, lahko odstranimo na najenostavnejši način. Zjutraj kot prvo, očistimo si temeljito zobe s Chlorodontovo zobno pasto. Chlorodont, ta prijetno osvežujoča metvična zobna pasta,napravi s svojo močno,toda neškodljivo čistilnostjo ?obe bleščeče bele in s tem vsak obraz privlačen in lep. Zvečer kot zadnje, očistite si brezpogojno predno greste spat ostanke jedil izmed zob, s tem da jih še enkrat temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako doljri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec s čim se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege s Chlorodontom. voda iz enega hidranta. Na to kolo je bil priklop-Ijen majhen dinamo, ki ji dajal električni tok za 10 žarnic. Pa naj reče še kdo, da je naša slovenska vas nazadnjaška ali pa nedostopna tehničnemu napredku. (Z) Nesrečna smrt na cesti Avto grofa Zabea je podrl in usmrtil monterja falske elektrarne. Maribor, 28. maja. Na Telovo se je pripetila na cesti med Mariborom in Selnico tik gradu Viltuža usodna smrtna nesreča, ki je globoko pretresla vso okolico. Včeraj popoldne se je odpeljal 36 letni monter falske elektrarne Herman Hostnikar, ki stanuje v Rutah pri Fali, v Kamnico na obisk k sorodnikom. Odpeljal sč je na kolesu, na katerega je posadil pred sebe še svoj 8 letno hčerko Ivanko, ki ga jc prosila, naj jo vzame s seboj. Ko sta pri-vozila mimo Viltuža, je pridrvel od zadaj na svojem novem BMW avtomobilu grof Ivan Zabeo, sin bivšega lastnika falske graščine. Peljal se je v Maribor. Ko je zadonela signalna hupa avtomobila, pa je kolesar ali postal zmeden, ali ga je ovirala pri krmarenju njegova hčerka, ali pa ni imel več časa, da bi se izognil na kraj ceste, skratka, avto ga je zadel z vso silo od zadaj ter ga vrgel na desno stran ceste. Hostnikar je treščil na cesto ter udaril z glavo na kamen, da se mu je lobanja zdrobila ter je obležal na mestu mrtev. Njegovo hčerko Ivanko je sila udarca vrgla k sreči še dalje, da je padla na travo ob cesti. Obležala je s težkimi notranjimi poškodbami nezavestna. Avtomo-bilist, ki je hotel prehiteti kolesarja, sc je skušal izogniti trčenju, pa je preveč na levo zavozil ter treščil z avtomobilom v zidani podstavek vrtne ograje pri gradu. Avto se je skoraj zdrobil, grof Zabeo pa je ostal popolnoma nepoškodovan. Mariborski tovarnar Potočnik, ki je takrat mimo pri-vozil, je takoj zdrvel s svojim avtomobilom v Maribor ter alarmiral reševalce, ki so malo Ivanko prepeljali v bolnišnico. Zdi se, da je deklica izven nevarnosti. Na mesto nesreče je prispela včeraj tudi sodna komisija s preiskovalnim sodnikom dr. Travnerjem na čelu, ki je proučila dejanski stan. Hlapec ubil gospodarja Ljubljana, 28. maja. ' Na Orlih se je na praznik Sv. Rešnjega telesa primeril dogodek, ki je razburil vso malo naselje in so ljudje prestrašeni govorili o žalostni smrti posestnika, okoli 50 let starega Ignacija'Pajka, ki ima sv o j o domačijo na Rudniku št. 94. Pajk je prišel popoldne v gostilno na Orle. V gostilni je bil tudi Janez Roje, rojen 17. junija 1910 v Goričici ,pri Stični, ki je bil zadnji čas zaposlen kot delavec in hlapec pri Pajku. Pajk je v gostilni postal nekoliko siten in zahteval od Rojca, da plača za-pitek. Tej zahtevi Pajkovi se je Roje upiral. Gospodar pa je Rojca 3 krat pahnil po tleh. Roje je nato zapustil gostilno in krenil proti domu. Pajk je šel za njim. V hipni razjarjenosti je Pajk pograbil pri neki skladovnici težko poleno in ga vrgel za Rojcem. Ta se je obrnil in stekel proti Pajku, ki je drvel proti njemu z drugim polenom. Pajk je Rojca udaril po glavi, toda Roje mu je izvil iz rok poleno in z njim zamahnil proti Pajku. Udarec jc bii namerjen na glavo. Bil je tako silen, da je bila prebita lobanja in je nastopil pretres možganov. Pajk se je nezavesten zgrudil na tla. Ljudje so prihiteli Pajku na pomoč, ki je še kazal znake življenja. Z umetnim dihanjem so skušali Pajka ohraniti pri življenju. Zaman. Pajk je podlegel poškodbi. Janez Roje se je obrnil in krenil v smeri proti Škofeljci, da se je javil orožnikom. Truplo Pajkovo so prenesli v mrtvašnico na Rudnik, kjer je bila danes popoldne sodna obdukcija, ki jo je vodil preiskovalni sodnik g. Vladimir Velušček z zdravnikom policijske uprave dr. Lužerjem. Rojca, ki se zagovarja s silobranom, so škofeljski orožniki pripeljali v ljubljanske sodne zapore. Timotej: Flores Mariani 29. Prelat Seipel 2. avgusta 1932. Duhovnik in državnik! V sončnem maju smo stali na lepem razglednem vrhu, odkoder se je videla ljubka^ cerkev Marije Tolažnice na Tržišču nad Rogaško Slatino. Msgr. Gurtler, naš gost, se je ob tem pogledu spomnil na romarsko cerkev Maria Plain na Sol-nograškem in na njenega odličnega obiskovalca prelata Seipla, svojega dragega prijatelja. »Povejte nam kaj o velikem možu!.. .« »Niso še minula tri leta,« je pripovedoval msgr. Gtirtler: »odkar je umrl in vendar stoji že ves oduhovljen pred nami. Vsak dan lepši! Bila sva si dobra znanca in prijatelja. Velikokrat je bil pri meni v obisku; še nekaj tednov pred svojo smrtjo. Tudi jaz pri njem. Seipel je bil izvrsten duhovnik in državnik. Nikdar se ni v njem državnik sramoval duhovnika in nikjer se duhovnik v njem ni bal državnika. Oba sta bila eno! Seipel je bil najpomembnejši diplomat v včerajšnji dobi v Srednji Evropi. On je s svojo diplomatsko spretnostjo rešil Avstrijo projiasti in ji pripravil pot v boljšo bodočnost. Na Sorl>onni v Parizu v juniju 1926 je pred odličnim izbranim občinstvo in z velikim uspehom nastopi! za povišanje naše mlade Avstrije. Seipel je bil ponižen mož. Ako prav je bil sam velika osebnost in veljavnost na vzgojeslovnem jx>-lju, vendar se je v tom pogledu |>onižal do mojih ljudskošolskih katebetskih knjig, ki jih je, kakor mi jc večkrat dejal, ujorabljal v svojih predavanjih na vseučilišču. Naš kancler Seipel je bil otroško pobožen mož. Zasebno in javno je velikokrat izročal usodo Avstrije jx>d Marijino varstvo. Tako še leta 1930 na skupnem romanju dunajskih mož v Marijinem Celju. No pomišljani se, da rečeni: Kakor Bavarska, tako jo tudi katoliška Avstrija Marijina in tačasne rešitve svoje dežele ni mogla poverili boljšemu sredniku, kakor je bil naš modri kancler Seipel.« Njegov prijatelj in častilec so jo visoko vzravnal pred nami. Kakor bi nam hotel reči: »Glejte! kako |>onosni smo mi na svoje može.« Zares! Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. BAYER l' E j Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu tmtn pnzitf nn H/vrtr-jcv krit! Ogla i |« rcgulr. pod S, Si. 158J od 21. XI. I9J6. Drobne novice Koledar Sobota, 29. maja: Marija Magdalena Parzi, devica; Maksimir, Novi grobovi f Feliks Urbane Na praznik ob Iričetrt na 6 ie v Ljubljani umrl g. Feliks Urbane, ustanovitelj znane ljubljanske trgovske hiše. Pokojnik se je rodil leta 1850 v Drnovem pri Krškem. Njegov oče ie bil uradnik v Brežicah. Ko je bilo Feliksu Urbancu dve leti, je izgubil 6voje starše, siroto pa je prevzel stari oče Krainer v Brežicah, ki ga je dal tudi učiti v trgovino. Feliks Urbane je bil nato v službi pri tvrdki Krisper v Kranju, jsoslal njen družabnik ter končno jjoročil hčerko lastnika. Pozneje je Feliks Urbane prevzel vso tvrdko, leta 1880 pa ie kupil trgovino Jamšek v Ljubljani Pod Trančo. Leta 1901 je pričel zidati trgovinsko palačo na Marijinem trgu, kamor se je leta 1903 preselila vsa trgovina. Obe podružnici Pod Trančo in v Kranju j>a je moral Feliks Urbane opustiti ob koncu vojne, ker je tedaj primanjkovalo blaga. Pokojnik je bil izredno velik ljubitelj živali, zlasti konj. Jezdil je prav do svojega 84. leta. Politično se ni nikoli udejstvoval, bil pa je vedno zaveden Slovenec. Bil je soustanovitelj Mestne hranilnice ter je bil do vojne v njenem odboru. V času komisarijata La-schana. je bil Urbane tudi v mestnem sosvetu. Do leta 1935 je bil cenzor v Narodni banki. Dolgo let je bil svetnik zbornice za TOI. Svoje trgovsko podjetje je že leta 1904 deloma izročil svojemu sinu Francu Urbancu, leta 1922 pa je v podjetje vstopil še njegov drugi sin Jo6ip. Poleg vdove ge. Fani, roj. Krisper in obeh sinov zapušča še hčerko Mici, por. Perdan. Pogreb uglednega ljubljanskega trgovca je bil danes ob 6 popoldne. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. ■f* V Št. Juriju ob Taboru je umrl v 64 letu starosti g. Ludovik Plavšak, posestnik. Pogreb pokojnika, ki je bil zelo dober mož in skrben oče, bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj sveti pokojniku večna luč! Žalujoči ge. soprogi in i. sinu pa izrekamo svoje globoko sožalje. Osebne vesti — Poroka. V Čadramu sta se poročila g. Milko Kos, lesni trgovec in Marta Oberski, vrla članica Kat. prosv. društva, Poročil ju je župnik Fr. Hoh-njec. Bilo srečno! = Upokojena sla višji godbenik I. razr. godbe 7. pešpolka Peter Major in drž. mojster v VIII. pol. skupini Božidar Golubovič. Mždodec hoče biti tudi dobro nahranjen, le da ne prenese vsega. Koncentrirana hrana za vse je naravno-krepki grenkosladki BIOMALZ Poskusna doza Din 12*50 v lekarnah. — Za načelnika cestnega odbora Gornjigrad je bil izvoljen g. Ivan Vogrinec, župnik pri Svetem Frančišku,, za njegovega namestnika pa g. Pečnik Ivan, posestnik, Križ pri Gornjemgradu. — Odkritje Slomškove spominske plošče v Rog. Slatini. Jutri, v nedeljo, 30. maja, bodo odkrili v hiši, kjer je kot gost stanoval škof Anton M. Slomšek, spominsko ploščo. Spored slavnosti je naslednji: Ob devetih služba božja v kapeli Sv. Ane, nato pred hišo zdraviliškega ravnateljstva odkritje plošče z nagovori, petjem Slomškovega prosvetnega društva in s pesmijo »Preljubo veselje« tamošnje šolske mladine ter zaključkom z državno himno; Vabimo vse Slomškove častilce, da se proslave v velikem števila ndeležijo. — Regulacija Gameljščice. Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte za regulacijo Gameljščice med Zgornjimi in Spodnjimi Gameljnami. Proračuni za regulacijo znašajo 225.000 Din. Ko bodo vsa predhodna dela opravljena, bodo začeli z regulacijskimi deli že v letošnjem poletju. (z) Da Ti koža rjavi — uporabljaj Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Tatova smola. Poklicni tat in vlomilec France Podobnik, rojen 18. marca 1906 v Trzinu, okraj kamniški, je bil že 7 krat kaznovan zaradi raznih jjodežeiskih vlomov na daljše in manjše zaporne kazni. V sredo pred praznikom je Podobnik stikal okrog Beričevega in drugih obsavskih vaseh. Ponoči je vlomil pri 3 jxisestnikih in odnesel razne stvari. Pri tretjem vlomu je bil zasačen. Pobegnil je in se 6kušal skrili. Delavec France Kralj, ki jc tatu zasačil, je jiograbil puško in začel streljati za beguncem. Ustrelil ga ie v levo nogo tako, da je bil nesposoben za nadaijni beg in so ga ljudje prijeli. Obvestili so o dogodku orožnike v Dolu. Ti so Podobnika aretirali in odgnali v ljubljanske sodne zapore. Medeni tedni za mlado ženo nova doba, polna skrbi, kako bo lepo in udobno uredila svoj dom. Dobri nasveti matere so ji dobrodošli. Mali mora odgovarjati na razna vprašanja: >Kako bom držala svoje gospodinjstvo vedno v redu, kako bom najbolje kuhala, kako bom opravila vsa hišna dela, zlasti pa, kako naj perem svoje perilo, da bo lepo belo in dobro ohranjeno?^ Ravno pri pranju perila je treba biti posebno previden! Ako bi se nesnaga držala samo na jx)vršju perila, bi bilo pranje čisto preprosto. Navadno pa prodre v samo tkanino in se utrdi med vlakenca. Radi tega svetuje mati svoji hčerki, da ujx>rablja za pranje samo Schichtovo milo Jelen! Bogata, bujna pena prodira globoko v tkanino ter odpravlja prizanesljivo tudi najtrdovrat-nejšo nesnago. Že štirje rodovi imajo najt>oljše izkušnje s Schichtovim milom Jelen. — Komunizem la komunistična Rusija je naslov knjigi, katero je spisal priznani pisatelj Fran Erjavec. Knjiga obsega 536 strani in veljaDin 80.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. O tej aktualni knjigi spregovori naš list obširneje ob prvi priliki. — Zaprtje upliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je Darmoi. {Ogl. reg, S. Br. 15244 I 13. VII. 1936.) — I)r»eu vlom v župnijsko rerkev v St. Petru pod Mariborom. V nocojšnji noči je bil izvršen v št. Petru pri Mariboru drzen vlom v župnijsko cerkev, ki je razburil vso župnijo. Vlomilci, ki še niso znani, so se zvečer splazili v župno cerkev ter se dali najbrže zakleniti v svojem skrivališču. Ponoči so s silo odprli tabernakelj ter si prilastili dva koliba iz medenine, prevlečena s srebrom in en ciborij iz iste snovi tri j>osode za sveto olje, dva relikvija iz medenine. Nezaslišana je surovost, da so pojedli 180 jiosvečenih hostij iz ciborija, v ke-lihe pa so si nalivali mašnega vina in ga pili. Moštranco in en ciborij so pustili pri miru. Cerkvi so napravili škode okoli 45000 din. Po svojem gnusnem dejanju so odrezali vrv od zvona ter spletali skozi lino iz cerkve. Vlom je bil takoj opažen in naznanjen .Komisija je ugotovila, da sta bila udeležena pri vlomu dva zločinca. Podrobnosti drži komisija zaenkrat še v tajnosti, ker je to v interesu preiskave. Perzijske preproge krasne stare ln nove po ntslrlh cenah na prodaj. Resni interesenti vabljeni. Ogled pri Orlent-Karpet v p«i«ci oUn>« , vrata it. 22 ljubi J« — Potnik v Ljubljani prireja sledeče izleti z avtobusi: 6. junija enodnevni v Trst. Cena vožnji in preskrba potnega lista 145 Din. Od 10. do 14. maja Benetke in Padovo z obiskom Postojnske jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko jamo, vodič v Benetkah in preskrba potnega lista 515 Din. Cena brez vstopa v Postojnsko jamo 495 Din. Vse ostale informacije pri b.iUtarni-cah Putnika v Ljubljani. —Pri lenivoeti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Fr anz-Josef o va<• grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskira sredstvom za odprtje. Ogl. reg. 8. br. 30474/M. _— Nevaren ponarejevalec bankovcev aretiran. Orožniki v Slovenski Bistrici so aretirali znanega in proslulega falzifikatorja bankovcev Franca Ribnika, ki so ga zasledovale vse oblasti po vsej državi že od jeseni. Franc Rupnik, ki je bil rojen I. 1869. v Postojni, je bil učenec enega največjega ponarejevalca denarja v naši državi, jiokojnega Potočnika, ki je umrl v mariborski jetnisnici. Tudi Rupnik je presedel dobrih 15 let radi falzificiranja bankovcev. Na svobodo je bil izpuščen šele lansko leto, a se je takoj zopet lotil ponarejevanja. KflJjE LEICAGRAFIJA? To je fotografija z Leico ,svetovno znanim malim fotoaparatom, ki je tudi pri nas zelo razširjen in ki je ne samo amaterjem, katere zopet in zopet na novo razveseli, temveč je tudi mnogim drugim nenadomestljiv pomočnik pri njihovem poklicu. Mnoge lastnike Laice našega mesta in one, ki nameravajo še postati, bo razveselila vest, da bo dne 30. in 31. maja od 9,—18. ure Leica razstava s 100 odličnimi slikami in dne 31. maja ob 20.90 Leica predavanje vprostorih frančiškanskega kon-vikta, Frančiškanska ulica — pasaža. Natančneje o prireditvi na plakatih in pri foto-trgovcih, kjer se dobe tudi povabila. — Seja banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole v Ljubljani bo v soboto, dne 29. maja ob 9 dopoldne v konferenčni sobi trgovske akademije v Ljubljani, Bleiweisova cesta, s slede- " ''nevniin redom: 1. Poročilo predsednika (g. M. Presl, šolski inšpektor). 2. Čitanje zapisnika u. seje odbora. 3. Oddajanje mnenj in podajanje predlogov v strokovnošolskih vprašanjih in predmetih. 4. Slučajnosti. Na tej seji bodo razpravljali o reorganizaciji strokovno nadaljevalnega šolstva in učnih pripomočkov. — Razpisana je služba zdravnika-uradniškega pripravnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri Higienskem zavodu v Ljubljani do 10. junija 1937. — Vid vaših oii si obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanerau optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana V soboto, dne 39. maja Gledališče Drama: Sobota, 29. maja: »Matura«. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 din. — Nedelja, 30. maja: Zaprto. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek, 1. junija: Zaprto (Cyrano de Bergerac v operi. Proslava.) Opera; Sobota, 29. maja: »Plamen«. Red Sreda. — Nedelja, 30. maja: »Veseli studenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 31, maja: Zaprto. •— Torek, 1. junija: »Cyrano de Bergerac«. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela g. Ivana Levarja. Naše dijaštvo Akademska zveza sporoča: Danes, 29. maja f. 1. popoldne ob 3 ie na univerzi v zbornici proslava 20-letnice majske deklaracije. Spored: Otvoritev, govor tov. Erjavca Janeza, recitacija lov. Pe-terlina »Naša beseda« (Župančič), med sporedom poje več pesmi akademski pevski zbor »Naša pesem«. Udeležba za člane je strogo obvezna. Začetek točno ob 3 popoldne. Danes, 29. maja t 1. obiščemo grob dr. J. Ev. Kreka. Zbirališče je v »Akademskem domu«, Miklošičeva cesta 5, od četrt na 8 do pol 8 zvečer. Odhod je točno ob pol 8. Pridite polnoštevilno, bodite točni, imeite vsi društvene trakove (ali slovenske trobojniceV V nedeljo, dne 30. maja 1937 se udeležimo proslave majske deklaracije v >Unionu«. Zberemo se v »Akademskem domu«, nato gremo 6kupno na Marijin trg, kjer bo sprejem notranjega ministra dr. Antona Korošca, po sprejemu gremo skupno v »Union« kjer bo proslava. Kljub temu, da v nedeljo odpade običajna služba božja pri oo. frančiškanih, jc danes zvečer ob iričetrt na sedem redna pevska vaja, Vabljeni V. vsi pevci in p«vke. Proti revmatizmu, protinu, išijasu in prehladu, glavobolu pomagajo Togal - tablete preizkušene v tu- in inozemstvu. — Dobijo se v vseh lekarnah. Registr. S. br. 1347 24. I. 36. Kino Kino Kodeljevo. »Pod žarkim soncem« (Hans Albere) in »Ljubezen na povelje«. Lekarne Nočno službo imajo lekarnei mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mo Dolenjski cesti in Rakovniški ulici na Golovec, kjer bo kres slovesno prižgan. Sodeluje tudi godba. — Posestnike hiš prosimo, da izobesijo zastave in tudi 6icer sodelujejo pri proslavi 20-letaice majniške deklaracije, tega velikega dogodka našega slovenskega naroda. — Krajevni odbor JRZ za dolenjski okraj. 1 Krajevna org. JRZ za šentpeterski okraj vabi vse člane in prijatelje danes na grad, kjer bo ob pol 9 zvečer zagorel kres v znak proslave majske deklaracije. V nedeljo pa je častna dolžnost vsakega člana, da se gotovo udeleži sprejema našega slovenskega voditelja, notranjega min. dr. Korošča ob 11 pred Prešernovim spomenikom. — Odbor. 1 Šentjakobsko prosvetno društvo sjjoroča vsem članom, da se udeleži procesije 6v. Rešnjega Telesa v farni cerkvi 6v .Jakoba v nedeljo, 30. t. m. s fantovskim in dekliškim odsekom. Zbirališče ob 8 pred cerkvijo. 1 Proslava »Triglavskega« pešpolka. Triglavski pešpolk je proslavil včeraj na svečan način spominski dan, ko je nekdanji njegov prednik — slovenski planinski polk — zlomil odpor nasprotnika pri Kotljah na Koroškem. To se je zgodilo za časa koroške ofenzive leta 1929. Takrat so junaško branili našo severno mejo, kar bo v zgodovini polka zmerom ostalo kot eden najsvetlejših sjx>minov na borbe za svobodo in pravico naroda. V vznesenih besedah je očrtal komandant polka polkovnik Milan J. M a š i č zgodovino borb, ki so osigurale današnje meje naše države ter poudaril slovenski delež pri obrambi severnih mej za ofioniin in zgled naslednikom. V svojem govoru se je g. polkovnik sjx>mnil tudi blagoj>o-kojnega kralja Aleksandra, ki so mu zbrani oddelki vzkliknili >slava«, ter našega mladega kralja Petra, ob čigar imenu je zagrmel trikratni »živijo«. Svečanost včerajšnje proslave so pred vsem povzdignile molitve vojaških duhovnikov, ves prostor v vojašnici je bil z zastavami na drogovih okrašen in poleg polka in celotnega njegovega oficirskega zbora so se udeležili proslave tudi številni predstavniki vojaških, cerkvenih in svetnih oblasti. Tako sta bila prisotna divizijski general Tonič in brigadni general Po pa d i č, prav Iako knezoškof dr. Gregorij Rozman in ban dr. Marko Natlačen, minister dr. Albert K r a m e r ter mnogi predstavniki raznih organizacij in prosvetnih zavodov. Po govoru polkovega komandanta polkovnika Mašiča so posamezni oddelki korakali mimo oficirskega zbora ob zvokih glasbe, na kar se je. med povabljenci razvil družaben fiogovor pri pogrnjenih omizjih. Popoldne pa je ves polk v veselju slavil svoj praznik. 1 St. Mihael na Barju. Sredi ljubljanskega barja, na zemljišču, ki ga je mestna občina ljubljanska podarila, te dni postavljajo križ in mlaje na prostoru, kjer bo stala nova cerkev. V nedeljo 30. majnika poppldne se bo pa — po krščanski navadi seveda z molitvijo — slovesno začelo z delom za zgradbo nove cerkve sv. Mihaela na Barju. Temelj tej cerkvi, ki je v tem delu Ljubljane tako jiotrebna in se o njej govori že 40 let, je položil blagopokojni g. Josip Kosler. — Slovesnost se bo začela ob pol treh. Cerkveni govor bo imel in obred blagoslovitve prostora bo izvršil trnovski g. župnik Janko Cegnar. Zapel bo ob spreniljevanju godbe pevski zbor klasične gimnazije pod vodstvom g. prof. Luke Kramolca. Pobirali se bodo prispevki za cerkev. Pot je: Čez dolenjski most po Ižanski cesti tričetrt ure. Udeležite se izredne slovesnosti! 1 K rižanska moška in mUdeniika Marijina družba proslavi jutri v nedeljo, 30. maja, 35 letnico obstoja in obenem glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo zjutraj ob šeetih: sv, maša in skupno obhajilo, popoldne pa ob pol 5 slavnostna akademija, nato slovesen shod, pri katerem se izvrši sprejem novih članov in obnovi posvečenje. Po govoru bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. 1 Ivan Levar, ki je vso povojno dobo nosil vso težo repertoarja v operi in drami, proslavi svoj jubilej 25 letnega dela v torek, 1. junija, v opernem gledališču, igrai bo Cyrana, ki ga je že pred leti krejral z velikim uspehom. Ogromno delo slavljenca zasluži vso pozornost in priznanje. Zato ne dvomimo, da mu bo naše občinstvo izkazalo vso pozornost. — Predprodaja vstopnic je vsak dan do proslave pri operni blagajni, Vstopnice se lahko rezervirajo tudi telefonski. 1 Martinščiea — dijaško letovišče! Za srednješolke od 30. VII. do 26. VIII. 1937 (4 tedni). Prijave sprejema pisarna mestne ženske realne gimnazije. Vse informacije in ogled prospekta isto-tam. Grupo bo spremljala in nadzorovala ves čas dama iz profesorskega zbora. J 1 Nabori bodo v Ljubljani od 1. do 15. junija t. 1. in sicer v dvorani Mestnega doma, Najprej pridejo na vrsto mladeniči iz Ljubljane, nato pa iz okolice. Kdor izmed prizadetih še ni dobil poziva, naj se takoj pobriga zanj, da pride pravočasno k naboru. Za izvršitev naborne dolžnosti morajo razen mladeničev samih skrbeti tudi njihovi stariši in sluibodajalci. 1 Kadrski rok se odreja pri naboru in to le na podlagi uradnih listin. Nihče naj zato ne pozabi prinesti s seboj spričeval, ki ga opravičujejo do skrajšanega roka, sicer bo potrjen na polni rok kadrske službe. 1 Dijaki, ki bi radi letošnjo jesen nastopili svojo vojaško službo in spadajo pod poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja, naj se najkasneje do 20, junija t. 1. zglase pri tem poveljstvu, soba 16, v vojašnici vojvode Mišica na Maistrovi cesti, 1 V mestni klavnici se bo danes ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici razno meso po znatno znižani ceni. I Bufet »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica 2 Din. Maribor Mariborčani! Jutri bo preteklo 20 let, ko je ▼ dunajskem parlamentu predsednik tedanjega Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec prečital majniiko deklaracijo. To važno 20 letnico bomo danes in jutri slovesno proslavili. Danes ob osmih zvečer bo z Glavnega trga baklada z godbo gasilske čete v park do spomenika Jugoslovanske matice. Tu se prižge ogenj v žari. Pri spomeniku se zbere predvsem srednješolska mladina, za katero bo imel prof. dr. Fr. Sušnik nagovor. Nato bo v parku od 21 do 22 promenadni koncert. V nedeljo bo ob pol dvanajstih ▼ unionski dvorani maniiesUcijsKČ UtfcroMa-nje. Na sporedu deklamacija Elvire Kraljeve, Članice Narodnega gledališča in govor g. dr. Josipa Lesko varja. J'","' Udeležite se polnoštevilno spominski .'Javnosti in pokažite ,da znate ceniti velike dogodke v naši zgodovini, ki so nas osvobodili izpod tujega jarma! m Meščani! Dne 29. in 30. maja bo tudi naše mesto Maribor na slovesen način proslavilo 20-letnico majske deklaracije. V počastitev te narodne slovesnosti bo mestna občina oba dneva okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. — Župan dr. Juvan s. r. m Telovske procesije v nedeljo bodo pri frančiškanih in v magdalenski župniji. Pri frančiškanih gre procesija ob osmih iz bazilike po Aleksandrovi cesti 1. blagoslov pred Meljsko cesto) do Tomšičevega drevoreda 2. blagoslov pri kapeli) krene mimo jidramide do Ciril-Metodove ulice (3. blagoslov) in se vrne jx> Trgu Svobode okoli desetih v baziliko. Pri Magdalen bo procesija v nedeljo takoj po sv. maši, ki pride ob sedmih. Šla bo po običajni poti. Verni prebivalci cest in trgov jx> katerih se bo premikala procesija z Najsvetejšim, naj okrase okna s svečami in cvetjem. m Mlada žrtev materinstva. V sredo zvečer jo umrla v mariborski porodnišnici profesorica tukajšnje realno gimnazije gospa Vera Novak, rojena Dostal. Pokojnica je bila rojena 3. oktobra 1910 v Ljubljani, kjer je študirala in bila diplomirana na ljubljanski univerzi ter napravila tam profesorski izpit Nastavljena je bila leta 1934. na II. državni v Ljubljani, od koder je bila z začetkom letošnjega šolskega leta premeščena na realno gimnazijo v Maribor. Junija lanskega leta se je poročila s znanim zgodovinarjem in poznavalcem Prekmurja, prof. Vilkom Novakom v Mariboru Tragična smrt mlade profesorice je globoko pretresla Maribor, tembolj, ker je to v teku enega tedna že peta žrtev materinstva v mariborski porodnišnici. Bila je zelo priljubljena pri vseh, ki so jo poznali, cenili so jo njeni kolegi kot izvrstno profesorico, spoštovala jo jo dijaška mladina. Zapušča žalujočega soproga in sinčka Vilka, ki se je pred tednom rodil. Njeno truplo so prepeljali včeraj ob 2. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnico v Ljubljano. Dasi se za prepeljavo ni poprej zvedelo, je vendar novica o njeni tragični smrti šla kot blisk po razburjenem mestu ter jo je spremilo izredno veliko ljudi, zlasti ženstva. — Žalujočemu soprogu^ in sorodnikom naše globoko sožalje. Nesrečna žrtev materinstva naj počiva v miru! m Obrtni vajenei in vajenke, ki so dovršili letos tretji razred, naj pridej po svoja spričevala v nedejjo 30. maja dopoldne ob 10 v deško meščansko šolo v Krekovi ulici. Pozneje se zanje spričevala ne bodo več skupno izdajala. m Krščanska ženska ivesa priredi 3. in 4 .julija veliko romanje na Brezje. Zveza poziva vse, ki bi se radi romanja udeležili, da se naj javijo najpozneje do 15. junija v društveni pisarni na Slomškovem trgu, ki je odprta vsako sredo in soboto od 8. do 10. ali pri predsednici ge. Katerini Bauman, Tržaška cesta 2, ali pri kaki društveni odbornici. Voznina bo polovična. Ob priglasitvi mora vsak plačati Din 5. — Odbor. m Reven dijak je izgubil v ponedeljek v mestnem avtobusu št. 1. med vožnjo od kolodvora do kadetnice denarnico s 100 dinarji, ki mu je padla iz žepa. Ker rabi denar za koleke na maturitetnem spričevalu, proei poštenega najditelja, da odda denarnico s vsebino v upravi »Slovenca«, Koroška cesta. L m SSK Maraton ima dane« popoldne ob treli sestanek vsega članstva .Razgovor o udeležbi na proslavi majske deklaracije in o meetingu SK Železničarja. Rekorden izvoz v Objavljeni so uradni podatki o na J i zunanji trgovini v aprilu 1937, iz katerih posnemamo naslednje: Uvoz je dosegel v aprilu 462.6 milij. din (marca 1937 451.0, aprila 1936 326.96 milij. din). Izvoz pa je znašal 570.2 (marca 1937 511.8, aprila 1936 268.5) milij. din. Izvoz je torej po vrednosti narastel za 112.36%, po količini pa za 112.12% v teku enega leta. Tudi uvoz izkazuje od lani na letos znatno povečanje: po količini za 18.8, po vrednosti pa 41.93%. V posameznih mesecih lani in letos se je razvijala naša zunanja trgovina (v milij. din): uvoz 1937 321.1 334.0 451.0 462.6 izvoz 1936 1937 288.8 402.2 215.0 419.2 345.6 511.8 268.5 570.2 1936 januar 342.5 februar 293,8 marec 420.0 april 326.0 4 meseci 1.382.2 1.568.7 1,117.9 1.903.4 Iz teh podatlfov je razvidno, da je naš izvoz letos na rekordni višini in da je še presegel rezultate, dosežen v marcu, ki so bili že itak zelo dobri v primeri z zadnjimi leti krize. Seveda pa ne smemo vzeti za izhodišče lanskega leta, ker so bile baš taikrat v polnem teku sankcije proti Italiji, za katere še danes nismo dobili dovolj konpenzacij, oziroma šele sedaj prihajamo počasi do sadov teh kompenzacij. Vsekakor pa je razvoj naše zunanje trgovine, čeprav naTašča tudi uvoz. Slednje pa je zopet razumljivo z ozirom na našo naraščajočo investicijsko Itonjunkturo, za katero potrebuje več novih investicijskih sredstev ler se tudi polagoma dviga naš konzum industrijskih izdelkov. Največ smo aprila uvozili (v oklepajih podatki za marec); surov bombaž 37.56 (18.9), bomb. pTe-diva 44.37 (53.5), bomb. tkanine 26.8 (28.46), ovčja volna 68 (14.76), voln. predivo 9.3 (10.37), voln. tkanine 20.0 (39.5), svil. predivo 7.9 (8.0), nepredelano in polpredelano železo 7.15 (5.56), pločevina 4.97 (6.4), tračnice, žel. materijal itd. 5.9 (5.0), razni popolni izdelki iz železa in jekla 28.9 (19.85), nafta 6.0 (13.05), nepredelane kože domačih živali 5.35 (5.13), surova kava 4.9 (9.2), premog 8.84 (4.3), stroji, orodje in aparati 34.2 (31.1), elektrotehnični predmeti 11.03 (15.2), prevozna sredstva 19.25 (1.15), umetne organske barve 7.85 (9.16) milij. din itd. Izvozili pa smo: pšenica 76,75 (66.4), koruza 68.34 (47.6), konoplja 14.5 (14.5), konji 7.5 (9.94), goveda 9.4 (14.34), prašiči 28.3 (41.4), sveže meso 6.4 (13.8), jajca 12.94 (28.05), drva 0.6 (0.95), stavbni les 83.4 (70.7), oglje 0.66 (0.9), hrastovi žel. pragovi 6.05 (1.4), bukovi ael. pragovi 2.1 (0.46), izdelki iz lesa 6.87 (1.86), surov baker 75.25 (28.75) milijonov dinarjev itd. Iz tega je razvidno, da je od marca na april padel izvoz živine, narastel pa je izvoz koruze in pšenice, nadalje izvoz lesa, zlasti pa je narastel izvoz bakra, Zaposlenost pri nas in drugod Prejeli smo statistične podatke o zaposlenosti delavstva v marcu 1937, katere objavlja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Iz te statistike je razvidno, da je število zavarovancev doseglo v marcu 641.131, kar pomeni v primeri z februarjem prirastek za 34.345, v primeri z marcem lani pa za 66.805, t. j. za 11.63%, kar je izredno velik prirastek. Pa tudi je marec v zaposlenosti dosegel najvišje stanje, kajti marca leta 1930 je bil dosežen višek v zavarovanju s 608.803 člani, letos pa smo znatno nad to višino. V naslednjem smo sestavili zanimivo primerjalno tabelo, ki nam kaže, kako se je razvijala v zadnjih letih zaposlenost v Sloveniji in vsej državi. V tej tabeli nismo upoštevali članstva zagrebškega Merkurja v Sloveniji, ampak smo Okrožni urad za zavarovanje delavcev in bolniško blagajno Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani. Članstvo zagrebškega Merkurja tudi ni v Sloveniji tako veliko, da bi moglo bistveno vplivati na statistiko zaposlenosti. Vzeli smo marec najznačilnejših let: 1930, ko jc bila konjunktura najvišja, leta 1933, ko je bilo najnižje stanje in za zadnji dve leti. Tako je znašalo število zavarovancev: vsa država Slovenija marca 1930 608.803 97.689 marca 1933 496.566 76.946 marca 1936 574.326 87.326 marca 1937 641.131 95.214 Iz tega je razvidno, da je zaposlenost bila marca letos v vsej državi znatno viija kot je bila na z&iijek višku marca 1936, da pa pri tem povečanju ne sodeluje tako Slovenija, kot ostale pokrajine države. Še bolj nazorno pa nam kažejo takšno stanje indeksne številke, pri katerih smo Wn|podlago 100 v marcu 1930 ter razdelili vso državo na dva dela: Slovenijo in ostalo državo. Ta indeks kaže tole stanje: vsa drž. Slovenija ost. država marca 1930 100 100 100 marca 1933 81.6 78.9 82.5 maTca 1937 105.3 97,5 106.8 Že v depresiji leta 1933 je bilo 6tanje pri nas nižje kot v ostali državi, še bolj pa se je videlo, da smo zaostajali v konjunkturi letos, ko število zavarovancev pri nas še ni doseglo najvišjega stanja po vojni, dočim beleži ostala država dvig zaposlenosti za 6.8%. Še jasnejšo sliko o gibatvju konjunkture pa daje statistika zavarovanih rudarjev in topilničarjev, o kateri smo za 1936 že poročali v našem poročilu o lanskem poslovanju Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Nimamo na razpolago podatkov o gibanju Tudarjev in topilničarjev za vso državo za zadnje leto, pa se zato omejujemo samo na leta 1929—1935. Po tej statistiki, ki smo jo posneli iz Statističnih letopisov, je bilo na koncu leta zavarovanih članov: vsa država Slovenca ost. država 1929 54.628 16.368 38.260 1930 52.500 13.509 38.991 1931 45.056 12.283 32.773 i 932 44.311 10.862 33.449 1033 44.309 10.564 33.745 1934 48.085 10.771 37.314 1935 52.384 10.734 41.650 Iz te statistike je razvidno, da je število zavarovancev v Sloveniji padlo od 1929 na 1935 za 5634, dočim je v ostali državi naraslo za 3390. Po industrijskih skupinah ie od lani na letos absolutno najbolj naraslo število delavstva v gozdjiožagarski industriji, pri gradbi železnic, cest itd. in tekstilni industriji. Relativno pa izkazujejo največji prirastek gradnja železnic, cest in donih zgradb 40.75, tobačna industrija 40,75%, gradnja nad zemljo 39.87, industrija usnja in gume 37.07, gradnja prevoznih sredstev 32.04, lesna predelovalna industrija 16.24%, kovinska in strojna industrija 12.55%. Nazadovanje je zabeleženo pri industriji kamenja in zemlje za 3.05%. Največji prirastek izkazuje letos v primeri z marcem lani urad v Belgradu, Osijcku, Sarajevu, Banja luki itd. Povprečna dnevna mezda je znašala v marcu letos 21.58 din, torej za 0.35 din več kot lani marca. Skupni zaslužek delavstva pa je letos v marcu dosegel 332.25 milij. (marca 1936 306.25, februarja 1937 327.15 milij. din). Vendar pa še povprečni dnevni zaslužek delavstva ne dosega niti stanja iz leta 1934, kaj šele v primeri z najboljšim marcem, ki je bil 1930 in je tedaj znašala dnevna zavarovana mezda povprečno 26.18 din. Indeks cen v aprila Po podatkih Narodne banke je bil indeks cen na debelo v aprilu letos naslednji v primeri s prejšnjimi podatki (cene 1926—100); » --■■ apr. 1936 mar.. 1937 apr. 1937 rasti, proizv. > 76.3 67.8 65.8 živina in proizv. 56.5 64.3 65.7 miner, proizv. 81.1 87.6 87.6 industr. proizv. 69.4 75.4 76.6 skupni indeks 69,1 72.1 72,3 izvozni proizv. 64.6 — 68.2 uvozni proizv. 71,9 — 74.2 Iz tega indeksa se vidi, da se cene rastlinskih proizvodov znižujejo, še vedno naraščajo cene živine, da pa narašča tudi indeks cen industrijskih proizvodov, kar pomeni, da se kupna moč kmet-skega prebivalstva zopet krči. Bilanca Državne hipoteharne banke Najnovejši izkaz Drž.. hipotekarne banke za 30. april kaže tele glavne postavke (v milij. din, v oklepajih podatki za 31. marec 1937): Aktiva: gotovina in blag. zapiski Narodne banke 783.0 (669.85), posojila: hipotekama 2.039.25 (2.047.1), komunalna 1.040.1 (1.024.1), vodnim zadrugam 75.8 (75.8), meničnohipotekarna 105.73 (104.03), domače menice 54.4 (55.2), Iombardna 127.84 (141.7), tek. račun fin. ministrstva 482.5 (531.9). razni tek. računi 308.1 (319.5), vredn. papirji 381.45 (333.94), efekti rez. sklada 203.56 (199.4), efekti amort. sklada 10.25 (10.25). nepremičnine 221.7 (221.45). razna aktiva 101.36 (88.2), kavcije itd. 2.614.15 (2.599.1), bil. vsota 5.935.1 (5.822.35). Pasiva : samostojni skladi 460.96 (445.7), skladi in glavnice javnih ustanov 1.734.8 (1.728.34), hranilno vloge 1.286.45 (1.262.2), vloge v tek. računih 557.64 (525.5), tek. račun fin. ministrstva 69.1 (77.2), razni tek. računi 368.0 (371.4), zastavni listi in obveznice v obtoku 755.4 (755.4), predujmi tujih bank 98.6 (98.6), rez. sklad 181.0 (180.9), sklad za amortizacijo bančnih hiš 51.5 (51.5), razna pasiva 368.24 (328.9). * Združene papiruiro Vevče, Goričane in Medvode. Lansko leto je podjetje dovršilo tehnično preureditve, s katerimi jc začelo 1935. Podjetju ;e lani zabeležilo znatnejšo obratne zastoje. Produkcija papirja se je zmanjšala od 900 na 859 vagonov, celuloze od 582.5 na 566.5 in lesovino od 9-1 na 46 vagonov. Zaradi preureditve obratov se jn število delavstva zmanjšalo od 723 na 594. V bilanci so se znižali upniki od 18.1 na 14.6 milij. med aktivi pa dolžniki za blago od 17.S na 15.5, zaloge pa od 11.8 na 10.85 milij. Pri skoro neizpremenjenem brutodonosu je znašal čisti do-bičeit brez prenosa 1.55 (1.57) milij, in znaša za 1936 dividenda zopet bruto 4%. Med stroški so zlasti narasli davki: od 1.2 na 3.1 milij. din. Izpremembe v carinski tarifi. Na seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se zniža uvozna carina za palmine koščice na 0.75 zl. din za 100 kg. — Povišane pa so uvozne caTine za tkanine za brušenje s smirkom, kremenom, steklom itd.) od 40, 30 na 80, 60 din za 100 kg. HAVAJEC ima rad in se hrani z ananasom. Ml ljubimo in jemo Borza Dne 28. maja. 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizprenienjen na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani nekoliko narastel na 8—8.10, v Zagrebu na 7.96—8.06. v Bel, gradu na 7.96—8.06. Grški boni eo beležiil v Zagrebu 34 blago, v Belgradu 33.90—34.60. Za italijanske lire so povpraševali v Belgradu po 2.15. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.50 do 12.70, za konec junija so jih nudili po 12,5750, za konec avgusta pa po 12.50. V Zagrebu so beležili 12.4250—12.6250, za sredo junija 12.3250 do 12.5250, za konec avgusta in sredo septembra 12.4250— 12.6250. Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,054.003 dinarje, v Belgradu 3.025.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu jc dosegel 1.216.000 din. Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2397.16—2411.76 Berlin 100 mark ...'... 1748.53—1702.11 Bruselj 100 helg...... 735.82— 740.89 Curih 100 frankov..... 996.46—1008.52 London 1 funt.......215.05—217.11 Newyork 100 dolarjev .... 4327.26—4363.57 Pariz 100 frankov...... 194.71— 196.15 Praga 100 kron......151.83— 152.94 Trst 100 lir........ 228.44— 231.53 Curih: Belgrad 10, Pariz 19.535, London 21.63, Newyork -137.75, Bruselj 73.8375, Milan 23, Amsterdam m675. Berlin i 75.55, Dunaj 81.45 (81.80), Stoekholm 111.-175, Oslo 108.65. Kopenliagen 96.525, Praga 15.24, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3,45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.55, Buenos-Aires 183.5. unimu Vrednostni papirji Ljubljana: 7% invest. pos. 87—88, agr. 52—53, vojna škoda promptna 407 —408, begi. obv. 76.50 do 77, 4% sov. agr. 51—53, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 85.50-S6.50, 7% pos. DHB 98.50--100.50, Trboveljska 250-270. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 87.75 do 88.50, agr. 52.25—52.50 (52.50), vojna škoda promptna 408—410, begi. obv. 76.25 den., dalm. agr. 74.25—74.50, 8% Bler. pos. 95—96, 7% Bler. pos. 86.25—86.50 (8*5.25). 1% pos. DHB 99.50—100. Delnice: Nar. banka 7160 den., Priv. agr. banka 195 den., Trboveljska 260-280, Gutmann 60—65, isis 20 den., Osj. liv. 180—190, 0«i. sladk. tov. 190 bi., Dubrovačka 400—420, Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 den. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 88 den., agrarji 52.50—53 (53, 52.75), vojna škoda promptna 410—411 (410) junij 109.50), begi. obv. 76.75 (77) den., dalm. agr. 74.75 (75) den., 4% fcv. agr. 52.50—53 (52.75, 8% Bler. pos. 95.50 den., 7% Bler. pos. 86.75 —87.50 (86.50), 7% pos. DHB 99.75 den., 7% stab. pos. 87.25 den. Delnice: Nar. banka 7150—7200. Priv. agr. banka 196 den., Žitni trg Novi Sad: Pšenica: bč., srem., slav. 174 do 176, ban. 173—176, bč. potiska 179—181. Koruza: bč., srem. 92—94, ban. 90—M. Moka: bč., ban. og, ogg 257.o0~267.50. 237.50-247.50, 217.50—227.50, 187.50-197.50, 157.50—167.50. 115 do 120. Srem., slav. og, ogg 252.50—262.50, 232.50 Kulturni obzornik Dr. Ivan Prijatelj (Kratek pogled na delo in življenje.) Pokojni vseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj se je rodil dne 23. decembra 1875. na Vinicah pri Sodražici ter leta 1889. prišel v ljubljansko gimnazijo. Po maturi je odšel na Dunaj, takoj na zacotku z medicine prešel na slavistiko, kjer jc vodil slovanski seminar klavni Vatroslav Jagič, ler jc pro-moviral leta 1902. na podlagi disertacije »Studien zur Ueschichte der slovenischen Wiedcrgcburt:, ki predstavlja prvo prireditev Duševnih profilov slovenskih preporoditcljcv. Spomladi naslednjega leta je odšel v Petrograd, v istem letu kasneje v Moskvo ter na Poljsko, v Nemčijo in'Francijo. Potcin je postal asistent dvorne knjižnice na Dunaju, dokler ni bil leta 1919. imenovan rednim profesorjem na ljubljanskem vseučilišču. Za šestdesetletnico so mu učenci izdali »Duševne profile* s pregledom njegovega življenja ter z bibliografijo spisov do konca leta 1935. v .. Danes je še prezgodaj poročali o celoti Prijateljevega dela, ker ga enostavno ni mogočo zajeti radi obsežnosti in Številnosti njegove. Zato pa je toliko bolj potrebno zadržati in izvesti misel o iz-izdaji njegovih zbranih del, njegovih razprav iz slovstvene zgodovine, njegovih člankov, kritičnih študij, esejev, ocen in poročil, ki jih imajo različne revije in listi. Ze bežen pogled čez spise dr. I rija-tclja pokazuje širino in veličino tega slovenskega znanstvenika z umetniško dušo. Ko je bil še v gimnaziji, je začel z literarnim delom in pisal v dijaške liste povesti, pa tudi že eseje. Kol S e m e n S e m e n o v i č pa jc leta 1896. poslovenil Kapitanovo hčer., ki je v predelam izdaji i ušla spet leta 1924. Tolcg Puškina jc pre- Posmrtna maska dr. Prijatelja. (Posnel Sajevic.) vajal kasneje šc druge ruske književnike. Tako je prevedel Maksi m a Gorkega delo :>,Šestindvajset in ena«, >Momente< iz spisov A. P. Celi o va ter štiri bajke Salti kova ftččdrina. Nadalje jc pre\edel Gogoljcvega »Revizorja in leta 1933. .Plemiško gnezdo', romanj v a na S. T u r g c n j e v a, pod psevdonimom Jože A r k o. Bodi kjerkoli M BONBONE M povsodi! do 242.50, 212.50—222.50, 182.50—192.50, 152.50 do 162.50 115—120. Otrobi : bč. srem., ban. 91—96, bč. ladja 96—98. — Ostalo ncizpremenjeno. — Tendenca prijazna. — Promet srednji. Sombor. Pšenica: bč. ladja Begcj 178 do 180, bč., ban. potiska šlep 178—180. — Ostalo pšenica neizpremenjena. Moka : bč. og, ogg 260 do 270, 240—250, 230—240, 200—210, 165—170, 115 do 120. Otrobi: bč., srem. 90—95. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet 26 vagonov. Celim c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 20.30 »Zastava v nevarnosti« (Condottieri). Ob 1430 »Rocky Osvetnik«, c Procesija sv. Rešnjega Telesa. Ob 8 zjutraj je bila v opatijski cerkvi slovesna sv. maša, nato pa procesija, katero je vodil g. opat Jurak. Procesije so se udeležili v6i predstavniki civilnih in vojaških oblasti, člani katoliških organizacij, posebno številno pa je bila zastopana mladina. Med občinstvom 60 vzbudile tudi lcto6 veliko pozornost Klarice s svojim lepim krojem in plaščem. Vsa okna, kjer je šla mimo procesija, so bila lepo razsvetljena in okrašena, občinstvo, ki je gledalo procesijo od strani, 6e je vedlo tej svečanosti primerno. c Proslava 20 letnice majske deklaracije v Celju. Danes zvečer bo ob pol 9 pred razsvetljenim inagistratnim poslopjem koncert železničar?kc (Jugoslovanska knjigarna, Leposlovna knjižnica 14.: Najbolj znamenit je njegov prevod »Evgenija Onje-gina , ki je izšel leta 1909. Mnogo prevodov hrani tudi ruska antologija (Vesel-Aškerc). Težišče vsega Prijateljevega dela so seveda znanstveni spisi, članki n eseji, ki so raztreseni največ po raznih listih, revijah in zbornikih. rJ u je popolnoma nemogoče v tem okviru poročati obsež-i.eje, in izčrpno. Lahko navedemo le nekaj glavnih del. Predvsem njegov pomembni esej Drama Prešernovega duševnega življenja', ki jc izhajal 1904— 1905. Dvo leti kasneje je objavil vDoneskc k slovenski literarni in kulturni zgodovink ter 1. 1909. /Donesek k jezikovni in socialni zgodovini slovenski: K Trubarjevemu jubileju je pisal jO kulturnem pomenu slovenske reformacije«. Leta 1910. so izšle razprave >Ob ilirizmu«, >Vrazova popotovanja po Slovenskem« ter Nekaj Vrazovih slovenskih dopisnikove. Dve leti kasneje jc pisal o Bergsonu, o bogoiskalcih in mesijanizniu, iz poljske beletri-stike in o novih smereh v ruski literaturi. »DuSevnt profili slovenskih preporoditeljev: so izhajali v >Zvonu< 1921 in istega leta so izšli ^Predhodniki in idejni utemeljitelj ruskega idealizma«-. V dveh delih je objavil dr. Prijatelj razpravo iBorba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 181$—1857't, leta 1928. pa jc obdelal -jSloven-sko. slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60 tih in 70 tih let«. Dr. Prijatelj je na vseučilišču predaval pred vsem iz novejšega slovenskega slovstva. Napisal jc obsežno delo o Janku Kersniku, njegovemu delu in dobi, ter številne študije o mnogih drugih naših pisateljih, kakor o Murnu, Aškercu, Stritarju. 7. uvodi in komentarji pa je opremil izdajo Zbranih spisov Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja. To drobno, še daleč nc popolno poročijo naj bo v opozorilo na bogastvo in pomembnost Prijateljeve duhovne zapuščine, ki je ogromna, in mimo katere bi pač ne smel slovenski kulturni človek, saj je ir.prjio Prijateljeva sloga še pof^boa vreduo'n po-leg vsebinske strani njegovih spisov. čane vabimo, da ee te proslave polnoštevilno udeleže. c Z žalske pošte. Upravnica pošte ga. Franja Drakulič je povišana za inšpektorico v V. položajni skupini. Je to prva poštna uradnica v Sloveniji, ki je dosegla ta položaj. Simpatični in priljubljeni uradnici prav iskreno čestitamo. c Šolski koncert gimnazije in meščanskih šol bo jutri, v nedeljo točno ob pol 11 dopoldne v Mestnem gledališču. Okrog 400 dijakov in dijakinj bo pelo izbrane, pesmi, sodeloval bo pa pa tudi dijaški orkester "Glasbene Matice. c Hišne posestnike prosimo, da okrase v dneh 29. in 30. maja v spomin proslave dvajsetletnico majniške deklaracije 6voje hiše z zastavami. — Pripravljalni odbor. c V okrajni cestni odbor v Celiu so bfle 26. maja volitve pri katerih je bil izvoljen z» načelnika celjeki župan g. Alojzij Mihelčic, za 1. pod-načelnika g. Maks Cukala, župan iz sv. Jurija ob Taboru, za 2. podnačelnika pa g. Stanko Golograno iz sv. Jurija ob juž. železnici. c Javna pismena licitacija za oddajo del regulacije Savinje v III. etapi bo 26. junija na banski upravi v Ljubljani ob 11 dopoldne. c Smrtna nesreča v Savinjski dolini. V sredo zjutraj je povozilo motorno kolo' last Amerikanca Wikatn John Haryja 26-letno posestniško hčerko Marijo Kudcr iz Vrbja pri Žalcu. Nesrcčnica je namreč gledala na odcepku pešpoti proti Gotovljam kolono ciganov medvedarjev. Z Vranskega je isti čas pripeljalo motorno kolo. Vozača, ki 6ta dajala signale, sta mislila, da sc bo Kudrova izognila v zadnjem hipu, ker pa ona tega ni storila, jo je podrlo kolo s tako silo ob cesto, da se ji je prebila lobanja. Ponesrečenka ni v prvem hipu čutila velikih bolečin in je še sama sla k vodnjaku, nato pa k zdravniku g. dr. Hočniškarju v Žalec, ki je uvide! smrtno nevarno poškodbo, saj «o ji takoj možgani izstopili. Odredil je, da so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, vendar je že v avtomobilu omedlela in se ni več zavedla do svoje smrti na praznik sv. Rešniega Telesa popoldne. Nesrečna 6mrt mladega dekleta je vzbudila v Savinjski dolini in v Celju mnogo pomilovanja. Po-kojnico bodo prepeljali iz celjske bolnišnice na njen dom, odkoder oo pogreb na domač« pokopališče. Nedeljski šport. V nedeljo ob 17 bo na Olitn-poveni igrišču v Gaberju finalna tekma med SK Olimpom in SK Celjem. Novo mesto Proslava 20-letnice majnUke deklaracije. Kakor drugi kraji Slovenije, tako bo tudi naše mesto dostojno proslavilo gori omenjeno obletnico. Županstvo jc s posebno okrožnico pozvalo vse meščanstvo, da korporativno sodeluje pri tej narodni proslavi in sicer pri javnem obhodu skozi mesto. Občinstvo se bo zbiralo od pol osmih zvečer dalje na cesti od kandijske posojilnice proti Kmetijski šoli na Grmu, nakar krene sprevod ob osmi uri z godbo na čelu proti Okrajnemu načelstvu in nato na trg sv. Florjana, kjer bo razhod. Krajevna organizacija JRZ pa priredi ob deveti uri zvečer v veliki dvorani Prosvetnega doma svečano akademijo z izbranim sporedom. Apeliramo na vse Novomeščan«, da sc te proslave polnoštevilno udeleže. Novo načelstvo okrajnega cestnega odbora. V sredo, dne 26. t. m,, je imel Okrajni cestni odbor sejo, na kateri je izvolil novo načelstvo. Za načelnika je bil izvoljen Brulc Franc, župan Šmihel-Stopiške občine, za I .namestnika Weble Demetrij, advokat in banski svetnik iz Novega meda, za II. namestnika Lavrič Kari, župan iz Žužemberka in za III. namestnika Celar Anton, podžupan in foseslnik iz Mirne. V starešinstvo je bil izvoljen omažič Ivan, dekan iz Trebnjega. Kamnih Za načelnika okrajnega cestnega odbora v Kamniku je bil 26. maja izvoljen član banskega sveta in župan občine Komenda gosp. Strcin Janez, za njegovega namestnika pa župan občin« Moravče, gosp. Ignacij Lavrič. Proslava 20 letnice majske deklaracije. Društvo »Kamnik« priredi v ivoji dvorani v nedeljo, 30. maja ob pol 9. zvečer slavnostno akademijo, pri kateri bodo na sporedu deklamacije in pevske točke. O zgodovinskem pomenu te oblatnice bo pa spregovoril predsednik društva »Kamnik« g. dr. žvokelj. K iVIenu na sledi Jože V<>mK#rrffrjeva enode'anka »Naša pravda«. Mož ki bo okamenet V praški bolnišnici Bulovka leži hudo bolan možak, kateremu V6i zdravniški napori do6lej niso mogli pomagti. Njegova bolezen je nekaj čudnega, česar zdravniki dosiej niso poznali. Tamkaj namreč leži bolan 34 let stari trgovec, ki ima tako bolezen, da bo sčasom docela okame-nel. 2e leta 1914 je prvikrat začutil v svojem telesu neke čudne bolečine, katere so se kazale zlasti v sklepih. Kmalu mu je postala desna roka nekam trda, tako da je moral k zdravniku. Ta ga je moral natančno preiskati, nakar je lahko ugotovil, da so se bolniku v mišičevju začele delati nekake hrustan-časte snovi, zaradi katerih je bolnik vedno težje jremikal 6vojo roko. Cez nekaj časa pa so te bo-ečine docela prenehale, nakar je mož mislil, da je sedaj V6e dobro. Toda čez dalj časa je znova začutil bolečine na drugem kraju svoje desne roke, katera je znova nekako ohromela. Nato je bolezen zašla v vrat, v hrbet, v levo roko in nazadnje v noge. Nazadnje ga je tako hudo imelo, da se ni mogel več sam premikati ter 60 ga domači leta 1925 morali oddati na kliniko, kjer je še sedaj. Zdravniki 6i ves ta čas prizadevajo, Fe da bi moža ozdravili, toda doslej 6e jim to ni posrečilo. Niti tega ne morejo doseči, da bi 6e bolezen ne razvijala še naprej. Bolnik je vedno bolj trd vkljub vsemu zdravniškemu prizadevanju. Ko so pred kratkim bolnika vprašali, kako se počuti v svoji bolezni, je dejal: »Zdi 6e mi, in imam občutek, kakor bi tičal v kamnitem oklepu, ki me obdaja od vseh strani.« Med dihanjem se mu prsi nič ne dvigajo. Svoj vrat 6amo še malo more premakniti stran. S telesom pa se nikakor ne more več premikati in nagibati ne naprej ne nazaj. Tudi sedeti ne more več. Večji del dneva presloni na kaki steni. Giblje 6e mu samo še obraz in pa spodnji del rok, tako da lahko še sam je z dolgimi vilicami. Piti pa ne more več drugače kakor tako, da uživa pijačo po dolgi stekleni cevki. Nesrečnega bolnika 60 zdravili že na klinikah v Lipskem in v Vratislavi (Breslau) na Nemškem, zdravil se je v znamenitem kopališču Pištijan na Slovaškem, dajali so mu različne injekcije, operirali so ga, zdravili z rontgenekimi žarki, vse so poskusili doslej, pa vse je bilo zastonj. Mož postaja vedno bolj trd in kmalu bo docela okameneL Vse je občudovalo v Londonu afriškega poglavarja iz Abeokute iz Britske Nigerie. Moskovsko močvirje V sovjetski Rusiji sledijo aretacije druga drugi. Kakor poročajo angleški listi, je prišlo zdaj na vrsto sedem izrazitih voditeljev delavskih zvez, ki so jih prijeli in zaprli kot »trocki6tične sovražnike ljudstva«, in jih še obtožil, da so poneverili denar svojih zvez. Mimo tega pa poroča moskovski dopisnik »Daily Telegrapha«, da se bo moral kmalu zagovarjati tudi znani dramatik Vladimir Kirshon radi obširne poneverbe; njega so že prej izključili iz komunistična stranke. Pravijo, da je kot iskren tovariš zloglasnega šefa GPU, Jagode, v literarni zvezi »vladal« in nastopal ko kak literarni car in je z denarjem blagajne književnikov razkošno živel. Priprave za svefovni evharistični kongres Pred nekaj dnevi so 6e v Budimpešti zbrali duhovni in posvetni predstojniki župnij, da so se posvetovali o pripravah za prihodnji svetovni evharistični kongres v Budimpešti. Prelat Mihalivič je povzel besedo in dejal, da je po vsem 6vetu odziv za udeležbo na evharističnem kongresu v njih prestolnici in da se mora madžarsko katolištvo potruditi, da vtisne kongresu svoj posebni narodni pečat. Davkarija vrača pol milijona dolarjev Bivši ameriški državni tajnik Andrew Mellon je zadnje čase postal v Ameriki močno popularen mož. Ta gospod je sila bogat, je prav gotovo med najbogatejšimi možmi Amerike. Pred nekaj tedni pa je podaril državi najlepše slike svoje sloveče galerije slik ter je obenem podaril državi še veliko vsoto denarja, da bo država mogla zgraditi lepo zgradbo narodnega muzeja, v katerem bi bile te zbirke shranjene. Ni čuda, da je vsa Amerika govorila o tem možu. Ta dni pa je magnat dobil od ameriške davkarije lep dar. Finančno ravnateljstvo države Penn-sylvanije mu je namreč sj>oročilo, da mu vrača 5CO.OOO dolarjev, ker je dognalo, da je Mellonu bilo predpisanih 500.000 dolarjev preveč davka. Kakor nam je znano, so vse davkarije 6veta kaj neprijetne ter strogo izterjujejo davke od revnih in bogatih. V Ameriki, kjer je bogatinov mnogo več kakor pri nas, jih obdavčijo kar za težke milijone dolarjev na enkrat. Gorje mu, kdor takoj ne plača ali pa bi 6kušal kaj prikriti. Tega zašijejo še za nove milijone ter mora poleg tega iti še sedet. Ker pa milijonarji ne radi sede, zato takoj plačajo, čeprav se pozneje lahko pritožijo. Ameriška davkarija nam je svetel vzgled, da se tudi na davkarijah dobe ljudje, kateri so pripravljeni brez pritožbe vrniti davkoplačevalcu denar, če ga je preveč plačal, ne da bi mu bilo treba pritoževati se. So pač možje s svinčnikom v roki izračunali, da mora Mellonu tistega pol milijona biti vrnjenih, ker najprej je pravica, ki pa mora biti za vse enaka. Špansko učHeljsivo V prvem tednu meseca maja t. 1. je 1200 španskih učiteljev zborovalo v Salamanci. Ob koncu zborovanja je spregovoril učiteljstvu tudi general Franco; govoril je o oboroženem boju na fronti, ki ga bojujejo vojaki. Ta boj pa se mora nadaljevati z bojem duha, ki ga morajo bojevati učitelji kot častniki in generali duševnega bojišča. Učitelji morajo nadaljevati delo junaških vojakov, ki se vojskujejo zato, ker verujejo v Boga in v Španijo. Njih sveto poslanstvo bodi to, da pomagajo tvoriti novo Španijo. Pred nagovorom generala Iranca pa je govoril Peman, predsednik kulturnega odbora ki ima v rokah državno vodstvo kulture. 1 c> ved al je da mora učiteljstvo popolnoma prenoviti vzgojne 'ideale. Temelji naj bodo: vera, domovina, avtoriteta. Ti pojmi so v zdravih razmerah sami po sebi razumljivi in jih nihče ne občuti kot probleme, kakor tudi zdrav človek ne občuti svojega srca in svojih pljuč. Peman je odkazal šoli v zvezi z družino ono vlogo, ki jo mora šola vršiti kot nadaljevanje zdravega družinskega življenja. To učiteljsko zborovanje v Španiji je pomembno že zato, kar jasno kaže, kako nacionalna vlada Pošljite naročnino! 100-letnica slavoloka »Are de Triomphea v Parizu, kjer so imeli za to 6lavnost veliko parado v uniformi pariške garnizije pred 103 leti. Rdeče družine že zdaj 6krbi in deluje za duhovno obnovo bodoče Španije. Medtem ko na bojiščih še besni strahotna vojna in nihče ne ve, kdaj se bo končala, se zbira učiteljstvo v avli zgodovinsko najslavnejšega kulturnega središča Španije, da se da od vodilnih osebnosti poučiti o smernicah 6vojih bodočih nalog. Zločin brezbožnikov Ko je bil v Utrechtu 7. nizozemski katoliški shod, je bilo v nedeljo popoldne slovesno opravilo v stolnici. Citn je hotel duhovnik vzeti iz taber-naklja Najsvetejše, je zagledal v tabernaklju brez-bežniško brušuro z naslovom »Zločini Boga«, kjer je bilo polno groženj zoper Cerkev. To je očiten zgled, kako je bil potreben shod katoliških Nizozemcev zoper naraščajoči val boljševizma in novo-paganstva. »Kaj veš o Kleopatri?« vpraša učitelj. Učenec: »Prav nič, ker je v našem kinu še niso igrali!« »Zakaj niste vrnili prstana, ki ste ga našli?« »Ker |e bilo vanj urezano: ,Večno tvoj'!« Skozi 18 let je sovjetska vlada skušala uničiti rusko družino s tem, da je odobravala in podpirala najpodlejše pripomočke, da ee upropasti zarod. A v zadnjih treh letih je spremenila to nečloveško ravnanje in sedaj hoče, naj boljševiki ustvarijo številne in zdrave družine: »Roditi veliko trdnih in krepkih sovjetskih junakov!«: to je sedaj boljševiško geslo. Prva, velika manifestacija te nove vladne politike je bila 24. junija 1936. v Kievu. Izvršil se je tedaj impozanten pregled vseh telovadnih organizacij. Svečano defiliranje teh raznovrstnih organi-nizacij se je zaključilo 6 proslavo družine: po mestu so peljali velikanski voz, na katerem je bil upodobljen 6imbol družine: koča, mož in žena z otrokom. Šestega julija istega leta je bilo v Mo6kvi, pred Stalinom, na Rdečem trgu ravno tako svečano defiliranje — pa ne več telovadnih organizacij, temveč mater, katere 60 nosile vsaka svojega otroka, ki je v desnici stiska cvetlice. — Veliko mnogoštevilnih družin je bilo ob tej priliki slovesno sprejetih in obdarovanih. Tudi ruski pisatelji so že skušali s svoje strani razložiti 6ilno važnost o problemu materinstva in otrok. Zelo zanimivo je proučiti dva teh 6pisov že iz tega 6tališča, da moremo imeti nekak pojem boljševiške literature. Prvi spis je novela zelo priljubljenega pisatelja Nikolaja Nikandrowa. Naslov te novele je: »Tolažba za vse«. Glavna oseba te pripovedi je ubogi deček Dimka, ki še ni dosegel desetih let, živahen, inteligenten, vesel. Je 6in perice, katere mož je med državljansko vojno neznanokam izginil. Dimka živi ves dan daleč od svoje matere, zato ker je ta na delu. On tedaj pohaja okrog, po Mcskvi, a večkrat ga pokličejo razni sostanovalci, katerim je dečko všeč in s katerim imajo veliko veselja. Ti ljudje nimajo otrok in občutijo neskončno veselje, ko je on pri njih in jih zabava. Njegova beseda, njegov smehljaj, njegova otroška šala oživijo njihove trudne duše... Ko pa se mati vrne, pokliče k 6ebi otroka, ga odvzame drugim, ga hoče vsega le zase. Italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel v kraljevi operi v Budimpešti. ' Japonski pomorščaki v Berlinu. Dimka je tako tojažba vsem... Morala: žalostna je hiša brez otrok!... V drugem spisu pisatelj navdušuje ljudstvo za podeželsko življenje. Ta spis ima naslov: »Vrnitev«. Dve sta 06ebi, ki 6e gibljeta med vsem dejanjem: mati Ana in njen sin Sergij. Ženska je delavka v tovarni, je najboljša boljševikinia, je dobila več odlikovanj za svoja patriotična udejstvovanja. Še več je storila: pred tremi leti je njen sin izvršil vlom in je bila ravno ona, mati, ki ga je šla ovadit policiji. Sergij je bil tako obsojen na deset let prisilnega dela v nekem okrožnem oddelku v Gepeii... Nekega dne bere Ana neko Leninovo knjigo. Jutršnji dan bo imela v svoji delavnici predavanje: se mora zato pripraviti in prebrati razna navodila. Kar zasliši trkanje na vrata. Hiti jih odpirat in vidi pred seboj svojega sina: »Ti, Sergij, tu? Ah! Sem ugenila, ušel si!... Oh! Poslušaj! Jaz ti dam jesti, nekaj časa boš šel počivati, potem se boš pa vrnil k rdeči policiji. Rekel boš: ,Tu sem, storite iz mene to kar zahteva zakon!'« V splošnem torej ta mati, le da 6tori dolžnost boljševikinje, je pripravljena, da vidi svojega sina obsojenega v drugič in sedaj še bolj ostro. A po dolgem, dramatičnem, prav ginljivem prizoru, Sergij razodene lejx> resnico: »Ni ubežal; medtem, ko je bil jetnik, je izvršil junaški čin, ko je nekomu rešil življenje: zatorej so mu odpustili kazen, ga odlikovali, mu vrnili prostost«. Spis 6e končuje tako z navdušenim proslavljanjem novih rdečih gospodarjev. - v .fsiom ul.- Predstraze davnega Egipta Starinoslovshe najdbe v Edfuju V Edfuju, v zgornjem delu Egipta, je neka fran-cosko-poljska starinoslovska družba izkopala take starine, ki niso samo dokaz, da jc bil ta kraj v starem veku središče za zaloge žita in končni cilj karavanskih cest Nubije, marveč da_ je bil ta del Egipta tudi daleč zunaj ležeče oporišče za brambo Egipta proti jugu in izhodišče ekspedicij v zlate rudnike. Omenjena družba je izkopala del pokopališča, ki so ga uporabljali od pete dinastije do prve srednje države; izkopala je pa tudi meščanska poslopja iz bizantinsko-koptske in grško-rimske dobe. Pri tem so našli odlomke koptskih in grških papirusov iz 6. in 7. stoletja. Prikazale so se tudi tri velike hiše iz rimske dobe, ki so vsebovale precejšnje število obokanih prostorov, hodnikov in kašč za žito. V nekem poslopju je bila tudi skoraj docela ohranjena kopalnica z vzidano banjo, prav po modernem okusu, dalje je imela dvoje ovalnih banj za noge in kurilnico za segrevanje zraka. Nalahno viseča tla so pripomogla, da se je voda odtekala skozi dvoje cevi, ki sta bili druga vrh druge v neki steni, v pravokotno posodo sosednjega prostora. Na hodniku poleg kopalnice je ležal 108 cm velik kip boginje Hermes iz belkastega pe-ščenca. Kodrasti lasje, vdelane oči in slog obraza kažejo na konec 1. stoletja pred Kr. Na pokopališču so našli 15 grobnic raznih dinastij; nekatere so bile že lepo zidane, druge so bile polne grušča. Grobnice so v več nadstropjih druga vrh druge. Trupla so pokopavali brez krst. Odkrili so tudi grob nekega vladarja z imenom Kar Pepi-nefer, čigar ostanke kažejo že od 1. 1912 v muzeju v Kajini. Po blazini iz alabastra so dognali v Edfuju njegovo ime. Kasneje so nad razvalinami grobišča sezidali mogočen zid, bržkone iz strateških namenov, za brambo Egipta proti jugu. Član komisije si ogleduje podrtijo »Hindenburga«. Spoti Etapna kolesarska dirka po Hrvatskem in Sloveniji Ljubljana, 28. maja. Na prvi etapi zmagal amater Prosinek Avgust in jirofesionulist Grgac. — Gartner (amater) drugi Danes zjutraj ob pol 8 se je vršil start prve etape Zagreb—Ljubljana v Masarykovi ulici pred uredništvom »Ilustriranih športnih novosti*, ki vso dirko organizirajo. Startu so prisostvovali divizij-ski general poveljnik mesta Zagreba Panta Jurišič, komisar prometnega redarstva Sandžak, zastopniki uprave »Jugoštampe-: Bazulj in Bolanovič. Kot star-ter je fungiral preZvijezda^, Karlovac), slednja v času 2:13.44. V Karlovcu so dirkači zajtrkovali ter se nekoliko odpočili. Ob 11 je sledil slart pri kinu »Luksor«: za najtežji del cele etapne vožnje, to je poletapa Karlovac—Ljubljana (131 km). Razen Briclja, kateremu dirkači na vprašanje žirije, da li ga pustijo . voziti, ker se je pripeljal v Karlovac radi opisanega defekta s spremljajočim avtomobilom, izven konkurence, tega niso dovolili, kar je predvsem zasluga dirkača Kačiča, ki se je prvi oglasil proti Briclju, je startala vsa ostala štirinajstorira. Že na klancu Stativa preidejo v vodstvo zopel Grgac, Gart-ter in Prosinek, ki se, menjajo na čelu skupine. Kmalu pa začenjajo zaostajati posamezni slabejši dirkači, najprej Karlovčan Zaborski, potem še neodvisni Fiket. Vodilna grupa vozi v kjanec s hitrostjo 30 km! V klancu zaostane še Kačič in Ivkovič. Rozmanu se tik pod vrhom pokvari krmilo ter zaostane, da kolo zamenja z Bricljeviin, ki ne vozi. Bricelj se namreč zopet vozi v avtomobilu. V strmini navzdol po istem klancu se sname Prosineku pnevmatika, da zaoslane pri popravljanju. Toda že v naslednjem klancu pri Nekretiču z izredno hitrostjo ujame vodečo skupino, ki se sedaj sestoji iz 9 dirkačev. Pred vrhom nekretiškega klanca odpade se drugi najboljši zagrebški amater Pokupec. Pozneje se sicer lovi, vendar v klancih popusti ter prvih ne more doseči. Prva srupa je vozila navzdol po tem klancu do največjo hitrosti 50 km na uro. Vozi so že 20 km od Karlovca. Na nekem ostrem ovinku padeta Prosinek in Pavličič, vendar po kratkem presledku zopet ujameta vodečo grupo. Ob strani se vidi ulična vas Lipnik s cerkvijo na vrhu. Gartner vodi grupo, ki se je nekoliko raztegnila. Vozi se sedaj po banovinski cesti navzgor proti vasi Ribnik. Od desne strani se vidi stari grad grofov Zrinjskih, obraščen 7. bršljanom. Dirkači nekoliko popustijo v hitrosti ter vozijo precej umirjeno (25 kilometrov) mimo vasi Žakarje, ki jo še vsa v zastavah, ker je bila lam pred kratkim birma, ki jo je opravil mladi zagrebški nadškof Stepinac. Manjka še samo 4 km do belokranjske metropole Metlike. Cez Kolpo vozijo po novem železnem mostu počasneje. Sedaj smo v Sloveniji. Vodi Garlner, najboljši slovenski dirkač. Grgac in Prosinek pa mu lesno sledica. Metliko prevozijo dirkači skozi špalir radovednih meščanov, ki hitijo iz vseli hiš, da vidijo najboljše slovenske kolesarje. Toda sedaj gre že počasneje proti vrhu Gorjancev. 14 km strmega klanca je težka preizkušnja za vse. Dva kilometra za Metliko se prvi grupi približa Rozman na P.riclje-vem kolesu, ki je 7, veliko energijo vozil celo uro, da je dohitel čas, ki ga je izgubil zaradi defektov. Vročina je sedaj največja ter tekmovalci zaradi nje zelo trpijo. Rozman ves izmučen, Pokupec ter Mi-gelič zaostanejo. Do dveh kilometrov pred vrhom so vozili tako. Šele tedaj se utrgajo Gartner, Prosinec. Grgac in vzdržljivi Varaždinec Pavličič. Vse do vrha Gorjancev vodi Gartner, šele nekaj metrov pred samim vrhom ga prehiti Prosinek za dolžino kolesa. Od Karlovca do vrha Gorjancev so rabili 1 uro 43 minut in 14 sekund. 30 sekund za prvo ce-tvorico je privozil na vrh Ormuž. Navzdol proli Novemu m oslu je vozila prva grupa s hilrosfjo 50 kilometrov na uro. Ponekod za nekaj trenolkov celo do (30 km. V Novem mestu je ljubljanska Podzveza odredila vse potrebno, da je bila organizacija za vožnjo skozi mesto na višku. Na trgu je bila zbrana velika skupina navdušenih gledalcev. Tukaj je pričakoval dirkače ludi predsednik Jugoslovanske kolesarske zveze Rosenberg Hinko 1. urednikom ilustriranih športnih no vosi i - g. Bičaničem. Pri železniškem tiru so bile spuščene zatvornice, da so dirkači morali stopiti s koles in počakati. V klancih v Kačjih ridah je omagal Varaždinec Pavličič, ki vse do cilja ni mogel več dohiteli prve trojice. Sedaj so prvi trije popustili zaradi velike vročine na hi-Irosli ter prevozili vse klance, vštevši višnjegorske, s povprečno brzino 22 do 25 km na uro. Na višnje, gorskem klancu je poskušal ubežati Gartner, vendar 11111 lo vsled obeh odličnih konkurentov ni uspelo. Pri Škofljici zapusti kontrolni avlo dirk.iče ter vozi na cilj radi merjenja časa. Kmalu za Žirijem privozi prva grupa ob 3.45. Tik pred ciljem se je razvila silna borba za prvo mesto. Grgac, ki je zmagal na poluetapi v Karlovcu, vkljub silneniu finisu ni mogel ujeti na zadnjih metrih Prosirfeka, ki je pni prevozil startno vrvico za dolžino kolesa pred Grgceni. Tri dolžine kolesa za Grgcem je privozil Gartner, ki v špurtu še ni dorasel zagrebškim dirkačem. 1. Prosinek Avgust 4:45.26. 2. Grgac 4:45.26 eno petino sek., 3. Gartner 4:45.26 3 petine sek., 4. Ormuž 4:53.57, 5. Ljubic 4:58.45, 6. Pjivličič 5:02.25, 7. Rozman 5:05.06. Sledijo po vrsli Pokupec, Davidovič, Kačič. lik et in Migalič. Na progi sta odstopila Zaborski (Karlovec, »Zvijezda.:), ki je odstopil še pred vrhom Gorjancev ter se vrnil s kolesom v Karlovec ter Ivkovič (^Gradjanski*, Zagreb). ki tudi ni zmogel Gorjancev ter so je pripeljal s tovornim avtomobilom na cilj. Končni rezultat prve etape Zagreb-Ljubljana (191 km) je: amaterski dirkači: 1. Prosinek Avgust 6:36.53, 2. Gartner Franc 6:36.53 4 peline sek., 3. Ormuž 6:50.48, 4. Pavličič 6:59.16, 5. Rozman 7:01.57, 6. Pokupec 7:13.06, 7. Davidovič 7:13.06 2 peline, sek., 8. Migalič 7:18.58, 0. Kačič 7:35.44. — Neodvisni dirkači: 1. Grgac Stjepan 6:36.53 eno petino sek., 2. Ljubic 6:55.56, 3. Fiket 7:18.56. Vsi gornji vozači so dosegli minimum, to je rabili eo za progo Zagreb-Ljubljana manj ča«a. kakor cas prvega plus 20% tega, kar znaša 7:54:16 ter imajo vsi pravico do vožnje druge etape Ljubijana-Maribor. Darilo Tujsko-promclne zveze si je priboril amater Prosinek. start druge etape se vrli dopoldne v soboto ob 10 izpred Narodnega doma na Aleksandrovi cesti. Lep uspeh naših plavačev Na praznik je priredil SK Ilirija lepo uspelo plavalno tekmo, na katero je povabil nemške pla-vače iz Hannovera od kluba >-Wasserfreunde«. Omenjeni klub ima zlasti dobre waterpoli6te, saj so v tej športni disciplini nemški državni prvaki, dočim v plavalnih točkah, kjer so povsod zmagovali domači, niso pokazali mnogo, bili so pa nasprotno pravi mojstri v vvaterpolu. Ne glede na to, da so odšli domači precej močno poraženi v waterpolo, je prireditev v vsakem pogledu dosegla svoj namen. Gledalcev je bilo toliko kakor jih nc vidimo zlepa pri tovrstnih prireditvah v Ljubljani, na drugi strani se je pa Ilirija izborno odrezala v plavalnh točkah in lo tembolj, če pomislimo, kakšne uspehe so dosegli fantje že takoj v začetku sezone. Uspeh prvega nastopa ilirijan-6ke plavalne ekipe poveča še dejstvo, ker sta bila ob tej priliki postavljena dva nova državna rekorda. Glede na prvi nastop naših plavačev in glede na njihove tako odlične uspehe v začetku sezone 6memo pričakovati od našega plavalnega športa najboljše v letošnjem letu. V naslednjem prinašamo rezultate v posameznih disciplinah: Za dvomateh: 6tafeta 3 X 100 m mešano: 1. Ilirija (Vilfan, Steiner, Fritsch) 3:39.3. 2. HWF (Sohlmann, Stolze, Gunst) 3:45.2. Juniorji na 50 m so startali v dveh skupinah. Prva skupina: Pcstevšek (Ilirija) 30:1, 2. Bru- mec (Ilirija), 31, 3. Hudnik (Ilirija) 32.6. Druga skupina: Rupnik (Ilirija) 32:3, 2. Karbel (Ilirija) 33, 3. Jezeršek (Ilirija) 34. 100 m prsno: 1. Voller (SK Maraton) Maribor 1:28.2, 2. Poper (Ilirija) 1:J4.1, 3. Močnik (liirijaj 1:37.4. Izven konkurence sta pokazala nekaj skokov naš olimpijonik Branko Ziherl in pa Kržan, zlasti Ziherl je s svojim novim skokom, t in pol saltom, združenim s celim vijakom, navdušil prisotno občinstvo tako, da je moral skok ponoviti. 100 m hrbtno: 1. Schell (Ilirija) 1:18.3, 2. Ku-kec (Ilirija) 1:23, 3. Vukadin (Ilirija) 1:27.8. 100 m prsno za dvomateh: 1. Steiner (Ilirija) 1:16.4. 2. Freiman (HWF) 1:25, 3. Allerheiligen (HWF) 1:26, 4. Tori (Ilirija) 1:26.4. V tej disciplini je sijajno razpoloženi Steiner postavil nov državni rekord. Dosedanji rekord je bil 1:18. Zmagovalec je vso progo preplaval v mc-tuljčkovcm stilu. Štafeta 5 X 50 m prosto: 1. Ilirija (Ziherl. Či-činšajn, Fritsch, Marovič, Vilfan) 2:22.8, 2. HWF (Gunst, Schvvenn, Baicr, Rulff, Sdhknann) 2:27.4. Walerpolo, Hannover : Ilirija 13 : 3 (8 : 0). Tu so gostje pokazali veliko premoč in svojo odlično igro in zato ni prav nič čudnega, da so ravno 0111 nemški prvaki v tej vodni igri. Od te igre so se mogli naši igralci mnogo naučiti. Tekmo je posetil načelnik finančnega oddelka banske uprave g. dr. Orel, ki je zastopal pokrovitelj bana g. dr. Natlačena, ter nemški konzul v Zagrebu g. Frcnud, ki je zastopal drugega po-rovitelja, nemškega poslanika v naši prestolnici g. von Herrcna. G. Beletto pa je uvodoma pozdravil nemške goste, katerim je poudaril lepo darilo, ter oba pokrovitelja. hoteli* m "" "»»I t. moštva, ki hi H"l'l> lil I ni'lll'1 Ml II. I.,,.|„V„,,i,. ,|„„,., po navodila. »Zelniku, kjer bodo dobili nad.iljn« Tržič Proslava 20-letnice majniške deklaracije bo pri boJnL80^ ? 29'- ma,ja /vKcr Po šmarnični >0-en ,0h Lbc^ /azarch ,kresovi. 2 zastavami, okra-No n,-,l1, P\ ,edai slav"<*'"0 razsvetljene. » i u "f-.todo reditelji uredili sprevod, Je r,,!' !■• . ar)a'a godba in v katerem druslva l zastavami in člani. Da bo M. d°, 1 drugega občinstva, je gotovo. Sprevod P° 1,1 se us,avi »•» glavnem trgu nhnl "0' kjoka/e svojo narodno zavednost. ' Ptul Proslava majniške deklaracije bo v Ptuju s sledečim sporedom: V soboto 29. t. m. ob 8. zvečer baklada in obhod z godbo po mestu. Zbirališče ob pol 18 pred gasilskim domom. Odhod sc zaključi pred mestnim magistratom z nagovorom mestnega župana in predsednika mestne organizacij JRZ v Ptuju dr. Remca. V nedeljo, dne 30. maja ob 3 popoldne je slavnostna akademija v mestnem gledališču s sodelovanjem me'-e godbe in moškega pevskega zbora. Slavnostni ^ovor bo imel g- senator Fran Smodej. Vsi zavedni Slovenci in vsa narodna in kulturna društva iskreno vabljena. Cestni odbor je na svoji seji dne 27. t. m, izvolil za načelnika g. dr. A. Remca, za namestnika g. Janka Stamhergerja iz Središča in g. Ivana Vršiča iz Sv. Marka. Volitev se jc izvršila soglasno in so vsi izvoljeni funkcijonarji, ki so že ta mesta za-vzemali kot imenovani člani, izvolitev sprejeli. Oglas 0,1 i2-°l r7' '""'j" sc 1,0 vrSil v Banja Luki veliki letni blagovni in živinski Živinski sejem traja 3 dni, t. j. 20., 21 in 22. junija t. I. .. . Na sejem je svobodno prignali vsakovrstno živino s pravilnimi živinskimi izkaznicami, kakor tudi prodajati vsakovrstno blago, ki je v prometu. Ta sejem je poznan po velikem dogonu in pronielu razne živine, posebno konj, islotako po velikem prometu raznega blaga. . spip"' spada med največje in najobiskanejše sejme v kraljevini Jugoslaviji. Sejmišče je opremljeno z mostnimi tehtnicami m elefonom ter razsvetljeno z električno razsvetljavo. ^ i0h,i'Ll1skil taksa na prenos lastništva živine znaša 2% od prodajne vrednosti. 20. maja 1937. Mestno poglavarstvo. 1 i j . in zato vsako jutro uporabljam svoj Lotion Silvikrin. On vzdržuje kožo na glavi zdravo, čisti lase prhljaja in prepreči izpadanje las. Edina veda za lat« z Neo-Silvikrinom, naravno hrano za lase. Steklenica . . . . Dia 27'—. Dobi se t vseh strokovnih trgovinah Silvikrin Lasje rastejo od Sllvlkrlna. Mncfibucsto olcdnliile Sobota, JC. mata oh 20: Beta balete*. Red B Nedelja 30. maja ob U: Sveti Anton, vieh zaljubljenih 'oh C f'« «vnn e Pavle Vdovičere. ZnUane eene. UD Trije va»ki tretniki. Premiera. V kori«l Penzijskega sklada gledaliških igralcev. Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. Torek. I. junija ob 20: Sveti Anton. v„h zaljubljenih Zadnjič. "OR,oranJe P»v|e "ovičeve. Znižane cene V globoki žalosti naznanjamo, da j'e naš nadvse ljubljeni soprog, oče, ded in praded, gospod Feliks Urbane velefrgovec in posestnik 27. maja v svojem 87. letu, po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči. Nepozabnega pokojnika smo pokopali v petek 28. maja ob šestih popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Sveta maša za pokojnega se bo darovala v ponedeljek, dne 31. maja, ob 10 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V L j u b 1 j a n i, dne 28. maja 1937. Fani Urbane roj. Krisper, soproga Franc in Josip Urbane, sinova Mici Perdan roj. Urbane, hči A!my Urbane roj. Souvan, Luita Urbane roj. Stare, sinahi Ena Kosler roj. Urbane, vnukinja Oskar Kosler, soprog vnukinje Hubert in Renče Kosler, pravnuka MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjii znesek u moti oglas Din 10*—. Med oglati se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonske S mm tfaoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilB znamko. * K1! NO* 22-21 UNION Fr emleral Veleiamlnlvo filmsko delo — problem napredka medicine Večna maska Mizarski strojnik se sprejme pri tvrdkl A. Kregar In sinova, št. Vid nad Ljubljano. (b) m Mathlas Wleman Olga Cehova Z'* MATICA Premiera velikega francoskega ftlager)a po lstolmenem gledališkem komadu H e n r y j a Bernstelna V1HOR Charles Bojer Gaby Marlaz TE l. 27-30 SLOGA Veliki nemSkl Slager-w „H&n Bprlcht uber Jacquellne" Žena brez sramu Atbrecbt. Scboenbals Sabine feters Najnovejši iuroall — katastrofa burga" Lt.d., l.t.d. ,Hlnden- 0\jiaUtaA>e.o#: 16.,19.,5^i 21."ajaJL - Sluzbodobe Dve vezilji za vezenje v zlatu ln »Nadelmalerel«, perfektni, sprejme takoj N 1 k o 1 a X v k o v 1 č , Novi Sad. (b Leso-strugarji tzvežbane moči — dobe trajno zaposlonje pri Lesni Industriji Mirko Gorišok, Bistrica, pošta Limbuš pri Mariboru, (b) Mali, veliki hlapec in dekla se vzamejo v službo v župnišču. Mali hlapec naj bo star ca. 16 let, druga dva pa po ca. 30 let. Pridni, pošteni in krščanski naj bodo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8503. Širite »Slovenca«! Sprejmem postrežnico Celje, Razlagova ulica 10 Čevljarski pomočnik ki je zmožen v dobrem prikrojevanju, dobi stalno mesto. Nastop takoj. Pogačar, Kamnik. (b) Pekovskega pomočnika mladega, ki bi tudi raz-našal kruh — sprejmem. Pekarna Ivan Gantar — Šenčur pri Kranju. (b) Šteparico dobro moč, takoj rabim za stalno. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8181. Pouk Francoščina: konverzacijo, korespondenco, Inštrukcijo nudi pod najugodnejšimi pogoji pošten ln vesten absolvent liceja v Lyonu. Dopise upravi »Slovenca« pod »Francoščina« P 8513. Denar Posojila dajemo državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini In blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2. (d) Hranilne vloge raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnico ln vrednostno paplrjo nakup ln prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesijonirana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10. (d) Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 vam vnovčl VLOGE vseh denarnih zavodov najboljše. • Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk. Za jugoslov. patent št. 7217 od 1. febr. 1930 na: OVRATNIK (Kragen) se iščejo kupci ali odjemalci 1 cenc. Cenj. ponudbe na: Ing. HinkO PetrIČ, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' 3V trs 10, tel. 87-62. HHMHHIHHMHHMIi^HH I ifflTflffffvi ■■■■■jMMnB^s Kupim Brehms Tjerleben malo izdajo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ornitholog« št. 8361. (k) IHEEGfcJl Različni gramofoni popolnoma novi, zelo primerni za gostilno, kakor tudi gramofonsko plošče poceni naprodaj pri špediciji Ranzinger, Masa-rykova cesta 19. (g) ijJMiflfnfl! Bale za oglje na zalogi. Maschke, Val. Vodnikova 15. (!) NaJbolJSI trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik BohorltsTi S Telefon 30-59 Prodamo nov električni aparat za kfihanje express kave. Informacijo: Ljubljana. Ga-jova ulica E/II, soba 228. Elektrolux hladilnike na električni, plinski ln petrolejskl pogon, prodamo po povoljnih plačilnih pogojih. Techna družba, Ljubljana, Mostni trg 25, telefon 25-80. (1) Prodam štiri travnike v last — v najboljšem stanju, prl-ma sladka krma. Mar-tlnec, Ljubljana, Prule 8. Sveže I a češnje kg 4 Din in 5 Din franko voznlna — razpošilja po 50 kg košarice G. Drech-sler, Tuzla. (1) Kadar Te vročina muči, si pa Joghurta naroči. Razglas V nedeljo 30. maja 1937 se bo vršila prostovoljna dražba nekaj gozdov, travnikov in njiv na Viču, v Zgornji Šiški, Podsmreki in Dobrovi. Začetek ob 9. uri dopoldne na Brdu. Pojasnila daje okrajno sodišče v Ljubljani, soba štev. 37 in Sušnik Anton, Vič 39. Priloga »Teden v slikah< se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še z vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem z naročnino za list. Oglašujte v edino \ uspešnem dnevni-1 ku »Slovencu«! Mnogo ceneje ln boljše si nabavite vse vrsto oblek ln perila pri Presker, Sv. Petra c. 14. Itiirioiaifja ODDAJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Val. Vodnikova 15, Moste Stanovanje lepo, enosobno, se odda. Rožna dolina cesta XI. št. 15. (č) Lepa stavbna parcela naJežicl poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 849.0. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra S, telefon 37-33 • Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vtl. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p) Kl-ki-ri-ki i i i BOL7ŠEGA OD HROVATovega firneža. Z odlokom z dne 21. maja 1937 dovoljena javna dražba zapuščinskih premičnin po g. župniku Zupančič Franu se bo vršila 30. maja 1937 v župnišču ob 11 dopoldne v Starem trgu ob Kolpi. Prodajalo se bo gospodarsko orodje in živina, sobna oprava in knjige znanstvene vsebine ter za duhovniški poklic. Javni notar kot sodni poverjenik v Črnomlju, dne 23. maja 1937. mm + V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, snaha, nečakinja, sestrična, gospa Vera Novak-Dostalova prolesorica na drž. realni gimnaziji v Mariboru na praznik sv. Reš. Telesa za vedno zatisnila svoje mlade oči kot žrtev materinstva. Pogreb nepozabne pokojne bo v soboto, dne 29. maja ob petih popoldne izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cesti štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše za pokojno se bodo darovale v raznih cerkvah. Ljubljana, Maribor, Beltinci, dne 28. maja 1937. Družini Novak-Dostal in sorodstvo. Umrl je naš dobri oče in soprog, gospod Andrej Abram brzojavni mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob treh popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Svetemu Križu. V Ljubljani, dne 28. maja 1937. Rodbina A b r a m ter ostalo sorodstvo. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl včeraj ob Vt 22 po dolgi bolezni naš dobri soprog, oče in stari oče, gospod Ludovik Plavšak posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 30. maja ob desetih dopoldne v Sv. Juriju ob Taboru. Sv. Jurij ob Taboru, dne 28. maja 1937. Žalujoči ostali »Viva Espana!s zaori in ta klic odmeva večkrat pod oboki, spet ga ponovijo drugi in po vsem Aleazarju odmeva: »Viva Espana!« Legionarji vstopijo in častniki in moštvo starih in novih oblegancev — še je sovražnik krog in krog — od veselja objemajo drug drugega in veliko, veliko jih je, ki imajo solze v očeh in nihče se jih ne sramuje. Poslednja noč v Aleazarju! Ta noč mine oblegancem tiho in spokojno. Zberejo se v kapeli k molitvi. Kadi silovitosti mine, je bil prostor, kjer je bila kapela poslednje dni nameščena, na pol razrušena, kamenje in ruševine so frčale v notranjost, oltar je bil razdrt, a kip Matere božje z Detetom Jezusom v naročju je stal nedotaknjen zraven porušenega oltarja. Zdaj so vojščaki in molilci vseh teh dolgih tednov poslednjikrat zbrani v temini kleti. Se v isti noči sta umrla dva moža guardie civil, ki sta bila zadnje dni močno ranjena. Blažen smehljaj seva na njunih obrazih. s Sestra,« vpraša prvi s poslednjimi močmi, ko da hoče še enkrat zaslišali potrdilo lepe resnice — Alcazar je osvobojen?« ?Je — svoboden je k »Giacias a Diosk Drugo jutro se je že mnogo obl. \aicev splazilo od Alcazarja. Cele, ki jih vodi general Varela, zasedejo orožarno, obstreljujejo s topovi sovražnikove postojanke v mestu in začno napadati. Z Alcazarja napravijo legionarji, Maročani in del posadke na tri strani izpad v mesto in srečajo prihajajoče cele in tovariše. tv [vj c-cr o- ie pr sc o o o o S. B 9-° s-2 0 S-g ° a o. er-o šf ■5 . S. - i-E" o M » a. M ^ m » » J? B a D P O ® ? vi e.H.f > B B I m " n 2 5»s l 2 s-s-g ** o o ° ddS — — D o' 5 i«: > u N Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč izdajatelj: ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčit Rudolf Timmermans: 56 Junaki iz Alcazarja Svoboda. Rdeči oblegovalci so še zmeraj krog in luog Alcazarja. Še se upa nekdo zakričati: »Vdajte se! Kolone ne bok A tedaj zavpije poveljnik sam, ki je to slišal, razburjeno tjakaj: »Ti baraba, ti, saj jih že na lastne oči vidimo!« Na večer, v varstvu somraka in nastajajoče noči, prodira oddelek Maročanov v mesto po stranskih potih, ki jih imajo še rdeči v oblasti. In skozi vrste osuplega in presenečenega sovražnika se — samo z enim ranjencem — prerine do Alcazarja. Ondi zasede, da ne zaide v točo krogel tako številnih sovražnikov, neko hišo nasproti »Simplonskemu predoru«, ob cesti za na Plažo Zocodover, odkoder se pokažejo branilcem Alcazarja. Skoraj ob istem času prodira polk legionarjev mimo Puerte de hierro do esplanade, ki v zgornjem delu ni zasedena po oblegovalcili. Branilci so že spoznali uniforme legionarjev in jih pustijo ,da se jim približajo. Puškina kopita odrihajo po vratih: »Odprite!« >Kdo je?« »Legionarios de la quinta bandera del Tercio!« Še kratko oklevanje znotraj, ko v strahu pred kako poslednjo zvijačo sovražnika. Vrata se odpro. Legionarji stoje pred vencem naperjenih pušk. A potem spoznajo branilci in osvoboditelji drug drugega, orožje se povesi in glasen vzklik General Varela (v sredi), poveljnik osvobodilnih čet, ko sloji s častniki na Mirakru v Toledu. Spominska slovesnost na Krekovem grobu Proslava 20 letnice majniške deklaracije se prične drevi s poklonitvijo na grobu dr. Jan. Ev. Kreka. Vabimo vse častilce duhovnega očeta tajniške deklaracije, da se zberejo takoj po 8. ob grobu pri sv. Križu. Nekaj minut pred pol 9. bo moški zbor pod vodstvom g. dr. A. Dolinarja odpel Jenkovo »Molitev«. Nato bo kratek spominski govor, nakar se prižge plamenica in stalna luč, ki naj odslej sveti na grobu Evangelista. Ob nagrobni pla-menici bodo športniki prižgali bakljo in jo v štafet nem teku ponesli na grad. Prirediteljem kresov Misel, da naj drevi zagori prvi kres na ljubljanskem Gradu in naj ga užge plamen z dr. Krekovega groba, je bila vsepovsod sprejeta z velikim navdušenjem. Da pa bo simbolični pomen kresov popoln, pozivamo vse prireditelje kresov, da ne zažigajo prej, dokler ne dobijo znaka z ljubljanskega Gradu. Ko pa bo ljubljanski Grad zablestel v večerni razsvetljavi in se bodo raz stolpa dvignile rakete, naj zagorijo vsi kresovi. In zažiganje naj se nato širi po vsej slovenski zemlji. Pri zažiganju kresov posvetite prvo misel Evangelistu. Drevi naj ob plamenih naših kresov zaživi s polnim ognjem naše hotenje, da hočemo edini in složni ostati v službi narodove rasti. Rediteljil Drevi točno ob napovedani uri polnoštevilno v zbor! Reditelji izvenljubljanskih organizacij naj pošljejo svoje zastopnike. Zbor je v beli dvorani »Uniona«. Narodne noše! Jutri je vaš dan. Skrbite pa pri svojem nastopu za točnost. Točno do pol 11. se zberite na prostoru med Akademskim domom in avtogaražami hotela »Uniona«. Reditelji vam bodo tam dali vsa potrebna navodila. Prinesite s seboj dovolj cvetja! Gg. hišni posestniki! Vabimo vse gg. hišne posestnike, da brez izjeme vsi okrasijo že danes popoldne svoja poslopja z zastavami. Stanovalce ob Marijinem trgu, spodnjem delu Miklošičeve ceste in ob »Unionu« prosimo, da s cvetjem raz okna poveličajo slavje. Spored jutrišnje prireditve Ob pol 11. (takoj po frančiškanski procesiji) zbiranje ob »Unionu« in na Marijinem trgu. Do tri četrt na 11. bo odprta velika dvorana za one, ki pridejo z vstopnicami. Po tem času bo vstop vsakomur prepovedan. Se le po končanem sprejemu bodo lahko prišle v dvorano narodne noše, ki bodo pri sprejemu sodelovale. Točno ob 11. dospe pred Prešernov spomenik notranji minister g. dr, Anton Korošec. Tam ga pozdravi deklica s šopkom ter člani vodstva. Nato kratek sprevod v dvorano. Po prihodu dr. A. Korošca bo v dvorani slavnostna akademija, pri kateri sodeluje moški zbor »Ljubljane«, fantovski govorni zbor, fanfara in godba »Sloge«. Vsi udeleženci, ki ne bodo dobili vstopnic, bodo prisostvovali akademiji v stranskih dvoranah, na dvorišču ob Frančiškanski ulici in na Miklošičevi cesti, kamor bodo spored prenašali močni zvočniki, Po akademiji pozdravimo našega voditelja na prostoru pred »Unionom« . Nekaj vstopnic je v mestnem tajništvu JRZ še na razpolago. Nabavite si jih danes. — Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josej grenčice«. Lepe procesije sv. Rešnjega Telesa V Ljubljani Nebo je bilo Ljubljančanom za praznik sv. Rešnjega Telesa naklonjeno, kakor že dolgo vrsto let ne. Ob 8 zjutraj je v stolni cerkvi daroval škof dr. Rožman pontifikalno sv. mašo. Približno ob 9 pa se je razvila po sredi mesta krasna procesija, ki je bila tako veličastna, kakor že zlepa ne. Na čelu procesije je šel odbor Prosvetne zveze s svojo zastavo, nato razne kongregacije s svojimi društvenimi zastavami. Lepo so se odlikovale zastave mladinskih organizacij. Ljubek je bil pogled na najmanjše otroke. Tik pred Najsvetejšim je šlo zastopstvo občinskega sveta z županom dr. Adlešičem na čelu ter mestno urad-ništvo, predstavniki raznih drugih uradov, rektor univerze dr. Samec s profesorji, itd. Najsvetejše jo nosil škof Rožman ob asistenci vsega kapitlja, za Najsvetejšim pa sta šla v prvi vrsti ban dr. Natlačen in divizijski poveljnik general Tonič. Za njima je šel pcidban dr. Majcen ob spremstvu vseh načelnikov in višjih uradnikov banske uprave. V sprevodu sta korakali dve častni vojaški četi. Izredno veličastna je bila tudi procesija pri Sv. Petru. Moščani bodo imeli svojo procesijo v nedeljo, kljub temu pa je bila št. peterska procesija letos ena najbolj veličastnih, kar jih pomni ta fara. Udeležilo se je zelo veliko število otrok, narodne noše, v sprevodu sta igrali vojaška godba in pa godba iz Smartna ob Savi. Razne organizacije, zlasti pa otroci Lichtenturnovega zavoda, ki so nosili jagnje, so učinkovali zelo slikovito. Močan pevski zbor kakšnih 60 pevcev je med procesijo vneto prepeval. Po stari tradiciji je bila tudi lepa trnovska procesija. Stari ribiški prapor je ponosno vihral v sprevodu. Trnovske procesije se je udeležil župan dr. A d 1 e š i 6, ker je mestna občina patron trnovske župnije. Procesija v Šiški se je zlasti odlikovala po velikem številu mož in fantov. Procesije so se udeležili med drugimi zastopnika mestne občine Borštner in Malgaj in postajenačelnik Košuta. Bežigrajska župnija je s svojo telovsko procesijo dokazala, da se čimdalje bolj razvija. Procesija je šla v glavnem po krasni moderni aveniji, to je po Linhartovi cesti, ki ne zaostaja za nobenim drugim ljubljanskim drevoredom. V tej procesiji so strumno nastopili vojaki kolesarskega bataljona, za Najsvetejšim pa sta kot prva korakala podpolk. Jaklič in starešina slovenskih gasilcev dr. Kodre. Po zelo velikem številu udeležencev se je odlikovala procesija na Viču. Ta novo priključena ljubljanska fara je s to procesijo javno dokumentirala, da hoče kot predmestje Ljubljane trdno ohraniti svojo zvestobo veri. V Mariboru Telovska procesija se je vršila v Mariboru v vsem sijaju tega velikega praznika. Udeležila se je je ogromna množica ljudstva. Tudi špalir vzdolž ulic, po katerih je šla procesija, je bil gost, na Glavnem trgu pa je bilo zbranih gotovo več tisoč ljudi, zlasti okoličanov. V sprevodu so bile tri godbe, vojaška, poštarska in gasilska. Za Najsvetejšim, ki ga je nosil prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič ob asistenci kanonikov, so korakali najvišji predstavniki tukajšnjih oblastev: okrajna glavarja Popovič in dr. Šiška, mestni poveljnik general Milenkovič, mestni župan dr. Ju-van, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, višji državni pravdnik dr. Zorjan, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, podžupan Zebot s skoraj polnoštevilnimi občinskimi svetniki, častniški zbor, predstojniki in uradniki vseh mariborskih uradov in oblastev, Katoliško starešinstvo itd. Častne salve je streljala četa šole rezervnih inže-njerskih častnikov. V procesiji so bile prelepe skupine mladine, zlasti malih deklic v belih dolgih oblekcah ter skupine narodnih noš. — Krasno je uspela tudi procesija v »najmlajši mariborski župniji«, ki obsega del Magdalen- GRADO ITALIJA ■ Pension ERICA - prvorazr. hiša z mod. komf. - pens. Lir 27—34 ORADO ITALIJA ■ Hotel WARNER. Dohrorn.druž.hiSa. Zmerne cene, dun.kuh.Tek.v. Ilustr.prosp. ORADO ITALIJA B Pens.SAN MARCO MONNA LISA Ni obiti, Daniisks kuh. Ntm.hiis. Tek. r. skega predmestja in Radvanje ter ji pastiruje g. Oberžan. Procesija se je razvila iz »katakomb« — kletnih prostorov v novi magdalenski šoli, ki služijo začasno za cerkev, ter je obšla velik del Magdalenskega predmestja. Procesije pa se je udeležila ogromna množica. Najsvetejše je nosil stolni dekan dr. Cukala, za baldahinom pa so korakali okrajni podglavar Eiletz, občinski svetniki iz tega predmestja, radvanjski župan Pristernik s celokupnim občinskim zastopom ter druge odlične osebnosti, ki stanujejo na področju župnije. Tudi ta procesija je imela vojaško spremstvo s častniki in častno četo, igrali pa sta obe železni-čarski godbi »Drava« in Schoncherrjeva. Procesije sv. R. T. v nedeljo v Ljubljani Pri sv. Družini v Mostah Ob 6 tiha sv. maša. Ob K 7 peta sv. maša. Po sv. maši začetek procesije, ki gre iz cerkve na Šušteršičevo, Slapničarjevo ulico, Zaloško cesto. Pred ljudsko šolo je I. blagoslov. Iz Zaloške ceste gre v Društveno ulico, Pod Ježami, skozi viadukt v Tovarniško ulico. Na križišču Središke in Tovarniške ulice II. blagoslov. Iz Tovarniške v Koroščevo, Bazoviško ulico. Pred meščansko šolo je III. blagoslov. Nato se pomika procesija ->» Pokopališki v Predovičevo, Zakotnikovo ulico 3(5 je pred odličnim izbranim občinstvo in z velikim uspehom nastopil za povišanje naše mlade Avstrije. Seipel je bil ponižen mož. Ako prav je bil sam velika osebnost in veljavnost na vzgojeslovnem polju, vendar se ie v tem poeledu ponižal do mojih ljudskošolskih katehetskih knjig, ki jih je, kakor mi je večkrat dejal, uporabljal v svojih predavanjih na vseučilišču. Naš kancler Seipel je bil otroško polx>žen mož. Zasebno in javno je velikokrat izročal usodo Avstrije jxxl Marijino varstvo. Tako še leta 1930 na skupnem romanju dunajskih mož v Marijinem Celju. Ne pomišljam se, da rečem: Kakor Bavarska, tako je tudi katoliška Avstrija Marijina in tačasno rešitve svoje dežele ni mogla poveriti boljšemu sredniku, kakor je bil naš modri kancler Seipel.« Njegov prijatelj in častilec se je visoko vzravnal pred nami. Kakor bi nam hotel reči: »Glejte! kako jionosni smo mi na svoje može.« Zares! Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. / A g (BAYER g Vg^ Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu tmln pnutr nn Urvrtrjrv krii' Ojl.i |« »lulr, pod. S, SI. I5SJ od 27. XI. tfM, Drobne novice Vstopnice za akademijo v Unionu Vse gospode predstavnike politične oblasti in ustanov, ki se želijo udeležiti jutrišnje slavnostne akademije ob priliki 20-letnice majniške deklaracije v hotelu »Union«, vljudno prosimo, da se danes ob 4 popoldne telefonično priglasijo na številko 3770. Vstopnice jim bomo nato dostavili. Akcijski odbor. Koledar Sobota, 29. maja: Marija Magdalena Parzi, devica; Maksimir. Novi grobovi f Feliks Urbane Na praznik ob tričetrt na 6 je v Ljubljani umrl g. Feliks Urbane, ustanovitelj znane ljubljanske trgovske hiše. Pokojnik se jc rodil leta 1850 v Drnovem pri Krškem. Njegov oče je bil uradnik v Brežicah. Ko je bilo Feliksu Urbancu dve leti, je izgubil svoje 6tarše, siroto pa je prevzel stari oče Krainer v Brežicah, ki ga je dal tudi učiti v trgovino. Feliks Urbane je bil nato v službi pri tvrdki Krisper v Kranju, postal njen družabnik ter končno poročil hčerko lastnika. Pozneje je Feliks Urbane prevzel vso tvrdko. leta 1880 pa jc kupil trgovino Jamšek v Ljubljani Pod Trančo. Leta 1901 je pričel zidati trgovinsko palačo na Marijinem trgu, kamor se je leta 1903 preselila vsa trgovina. Obe podružnici Pod Trančo in v Kranju pa je moral Feliks Urbane opustiti ob koncu vojne, ker je tedaj primanjkovalo blaga. Pokojnik je bil izredno velik ljubitelj živali, zlasti konj. Jezdil je prav do svojega 84. leta. Politično se ni nikoli udejstvoval, bil pa je vedno zaveden Slovenec. Bil jc soustanovitelj Mestne hranilnice ter je bil do vojne v njenem odboru. V času komisarijata La-6chana. je bil Urbane tudi v mestnem sosvetu. Do leta 1935 je bil cenzor v Narodni banki. Dolgo let jc bil svetnik zbornice za TOI. Svoje trgovsko podjetje je že leta 1904 deloma izročil svojemu sinu Francu Urbancu, leta 1922 pa je v podjetje vstopil še njegov drugi sin losip. Poleg vdove ge. Fani, roj. Krisper in obeh sinov zapušča še hčerko Mici, por. Perdan. Pogreb uglednega ljubljanskega trgovca je bil danes ob 6 popoldne. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje. -f- V Št. Juriju ob Taboru je umrl v 64 letu starosti g. Ludovik Plavšak, posestnik. Pogreb pokojnika, ki je bil zelo dober mož in skrben oče, bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj sveti pokojniku večna luč! Žalujoči ge. soprogi in g. sinu pa izrekamo svoje globoko sožalje. Osebne vesti — Poroka. V Čadramu sta sa poročila g. Milko Kos, lesni trgovec in Marta Oberski, vrla članica Kat. prosv. društva. Poročil ju je župnik Fr. Hoh-njec. Bilo srečno! = Upokojena sta višji godbenik L razr. godbe 7. pešpolka Peter Major in drž. mojster v VIII. pol. skupini Božidar Golubovič. ifMšiimbc hoče biti tudi dobro nahranjen, le da ne prenese vsega. Koncentrirana hrana za vse je naravno-krepki grenkosladki BIOMALZ Poskusna flozn Din 12'50 v lokarnnh. _ Za načelnika cestnega odbora Gornjigrad je bil izvoljen g. Ivan Vogrinec, župnik pri Svetem Frančišku,, za njegovega namestnika pa g, Pečnik Ivan, posestnik, Križ pri Gornjemgradu. — Odkritje Slomškove spominske plošče v Rog. Slatini. Jutri, v nedeljo, 30. maja, bodo odkrili v hiši, kjer je kot gost stanoval škof Anton M. Slomšek, spominsko ploščo. Spored slavnosti je naslednji: Ob devetih služba božja v kapeli Sv. Ane, nato pred hišo zdraviliškega ravnateljstva odkritje plošče z nagovori, petjem Slomškovega prosvetnega društva in s pesmijo »Preljubo veselje« tamošnje šolske mladine ter zaključkom z državno himno. Vabimo vse Slomškove častilce, da se proslave v velikem številu udeležijo. Da Ti koža rjavi - uporabljaj Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Tatova smola. Poklicni tat in vlomilec France Podobnik, rojen 18. marca 1906 v Trzinu, okraj kamniški, je bil že 7 krat kaznovan zaradi raznih podeželskih vlomov na daljše in manjše zaporne kazni. V sredo pred praznikom je Podobnik stikal okrog Beričevega in drugih obsavskih vaseh. Ponoči je vlomil pri 3 posestnikih in odnesel razne stvari. Pri tretjem vlomu je bil za6ačeit. Pobegnil je in se skušal skriti. Delavec France Kralj, ki je tatu zasačil, je pograbil puško in začel streljati za beguncem. Ustrelil ga je v levo nogo tako. da je bil nesposoben za nadaljni beg in so ga ljudje pri-jpli. Obvestili so o dogodku orožnike v Dolu. Ti šo Podobnika aretirali in odgnali v ljubljanske sodne zapore. Medeni tedni za mlado ženo nova doba, polna skrbi, kako bo lepo in udobno uredila svoj dom. Dobri nasveti matere so ji dobrodošli. Mati mora odgovarjati na razna vprašanja: »Kako bom držala svoje gospodinjstvo vedno v redu, kako bom najbolje kuhala, kako bom opravila vsa hišna dela, zlasti pa, kako naj perem svoje perilo, da bo lepo belo in dobro ohranjeno?« Ravno pri pranju perila je treba biti posebno previden! Ako bi se nesnaga držala samo na površju perila, bi bilo pranje čisto preprosto. Navadno pa prodre v samo tkanino in se utrdi med vlakenca. Radi tega svetuje mati svoji hčerki, da uporablja za pranje samo Schichtovo milo Jelen! Bogata, bujna pena prodira globoko v tkanino ter odpravlja prizanesljivo tudi najtrdovral-nejšo nesnago. Že štirje rodovi imajo najboljše izkušnje s Schichtovim milom Jelen. — Regulacija Gameljščice. Ban g. dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte za regulacijo Ga-meljščice med Zgornjimi in Spodnjimi Gameljnami. Proračuni za regulacijo znašajo 225.000 Din. Ko bodo vsa predhodna dela opravljena, bodo začeli z regulacijskimi deli že v letošnjem poletju. (z) — Komuni,.em in komunistična Rusija je naslov knjigi, katero je spisal priznani pisatelj Fran Erjavec. Knjiga obsega 536 strani in veljaDin 80.—. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. O tej aktualni knjigi spregovori naš list obširneje ob prvi priliki. — Zaprtje upliva na organizem. Preizkušeno sredstvo za odvajanje, ki deluje zanesljivo in ima prijeten okus, je D a r m o 1. (Ogl. reg. S. Br. 15244 / 13. VIL 1936.) — Drzen vlom v župnijsko cerkev v Št. Petru pod Mariborom. V nocojšnji noči je bil izvršen v št. Petru pri Mariboru drzen vlom v župnijsko cerkev, ki je razburil vso župnijo. Vlomilci, ki še niso znani, so so zvečer splazili v župno cerkev ter se dali najbrže zakleniti v svojem skrivališču. Ponoči so s silo od|>rli tabernakelj ler si prilastili dva keliha iz medenine, prevlečena s srebrom in en ciborij iz iste snovi tri posode za sveto olje, dva relikvija iz medenine. Nezaslišana je surovost, da so pojedli 180 posvečenih hostij iz ciborija, v ke-lihe pa so si nalivali masnega vina in gn pili. Moštranco in en ciborij so pustili pri miru. Cerkvi so napravili škodo okoli 45000 din. Po svojem gnusnem dejanju eo odrezali vrv od zvona ter splezali skozi lino iz cerkve. Vlom je bil takoj opažen in naznanjen .Komisija jc ugotovila, da sta bila udeležena pri vlomu dva zločinca. Podrobnosti drži komisija zaenkrat še v tajnosti, ker je to v interesu preiskave. Perzijske preproge proda]. Resni interesenti vabljeni Ogled pri Orienl«Karpef v paia« ounav Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11., vrata et. 22 — Putnik v Ljubljani prireja sledeče izleta z avtobusi: 6, junija enodnevni v Trst. Cena vožnji in preskrba potnega lista 145 Din. Od 10. do 14. maja Benetke in Padovo z obiskom Postojnske jame. Cena za vožnjo, prehrano, prenočišče, vstopnica v Postojnsko jamo, vodič v Benetkah in preskrba potnega lista 515 Din. Cena brez vstopa v Postojnsko jamo 495 Din. Vse ostale informacije pri bilitarni-cah Putnika v Ljubljani. —Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joseiova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Joseiova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. 8. br. 30474/33. j— Nevaren ponarejevalec bankovcev aretiran. Orožniki v Slovenski Bistrici so aretirali znanega in proslulega falzifikatorja bankovcev Franca Rup-nika, ki so ga zasledovale vse oblasti po vse! ''nevniin redom: 1. Poročilo predsednika (g. M. Presl, šolski inšpektor). 2. Čitanje zapisnika ii. seje odbora. 3. Oddajanje mnenj in podajanje predlogov v strokovnošolskih vprašanjih in predmetih. 4. Slučajnosti. Na tej seji bodo razpravljali o reorganizaciji strokovno nadaljevalnega šolstva in učnih pripomočkov. — Razpisana je služba zdravnika-uradniškega pripravnika pri Higienskem zavodu v Ljubljani. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinisko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri Higienskem zavodu v Ljubljani do 10. junija 1937. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Ljubljana V soboto, dne 29. maja Gledališče Drama: Sobota, 29, maja: »Matura«. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 din. — Nedelja, 30. maja: Zaprto. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek, 1, junija: Zaprto (Cyrano de Bergerac v operi. Proslava.) Opera: Sobota, 29. maja: »Plamen«. Red Sreda. — Nedelja, 30. maja: »Veseli sludenček«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. — Torek, 1. junija: »Cyrano de Bergerac«. Izven. Proslava 25 letnice umetniškega dela g. Ivana Levarja. Naše dijaštvo Akademska zveza sporoča: Danes, 29. maja t. I. popoldne ob 3 ie na univerzi v zbornici proslava 20-letnice majske deklaracije. Spored: Otvoritev, govor tov. Erjavca Janeza, recitacija tov. Pe-terlina »Naša beseda« (Župančič), meti sporedom jx>jc več pesmi akademski |icvski zbor »Naša pesem«. Udeležba za člane je strogo obvezna. Za-čelck točno ob 3 popoldne. Proti revmatizmu, protinu, išijasu in prehladu, glavobolu pomagajo Togal - tablete preizkušene v tu- in inozemstvu. — Dobijo se v vseh lekarnah. Registr. S. br. 1347 24. I. 36. Danes, 29. maja f. 1. obiščemo grob dr. J. Ev. Kreka. Zbirališče je v »Akademskem domu«, Miklošičeva cesta 5, od četrt na 8 do pol 8 zvečer. Odhod je točno ob pol 8. Pridite polnoštevilno, bodite točni, imejte vsi društvene trakove (ali slovenske trobojnice). V nedeljo, dne 30, maja 1937 se udeležimo proslave majske deklaracije v »Unionu«. Zberemo se v »Akademskem domu«, nato gremo skupno na Marijin trg, kjer bo sprejem notranjega ministra dr. Antona Korošca, jx> sprejemu gremo skupno v »Union« kjer bo proslava. Kljub temu, da v nedeljo odpade običajna služba božja pri oo. frančiškanih, jc danes zvečer ob tričetrt na sedem redna pevska vaja. Vabljeni vsi pevci in pavke. Kino Kino Kodeljevo. »Pod žarkim soncem« (Hans Albers) in »Ljubezen na povelje«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 120 in mr. Gartus, Moste. Dekleta s Kodeljevega se res postavijo V četrtek ob 11 je bila v Mladinskem domu na Kodeljevem otvorjena razstava cerkvenega perila, ki so ga za cerkev sv. Terezike priredile članice dekliškega odseka Salezijanske j>rosvete na Kodeljevem. Otvoritve so se poleg polnoštevilnega dekliškega odseka udeležili tudi zastopniki vseh drugih odsekov prosvete, zastopstvo vodstva dekliških krožkov in ljubljanskega okrožja, ravnatelj Mladinskega doma g. dr. Fr. Blatnik, g. baron Codelli, zastopstvo cerkvenega odbora. Salezijanskega 60-trudstva ter Vincencijeve in Elizabetne konference. Razstavo je otvorila predsednica dekliškega odseka gdč. Pavla Videmšek, ki je duša vsega dela v odseku; nakar se je ravnatelj Mladinskega doma toplo zahvalil dekletom za dragoceno perilo, ki bo v bodoči cerkvi sv. Terezike večalo božjo čast. Govoril je še podpredsednik prosvete g. Al. Erjavec in pov-darjal, da je razstava v čast celokupnemu prosvetnemu društvu. Vsi navzoči — kakor tudi v6i poz-nejši obiskovalci — so bili prijetno presenečeni nad lepimi razstavljenimi komadi, katerih je 223, in niso mogli prehvaliti pridne delavnosti deklet, ki so razstavo priredile. Razstava ostane odprta še do jutri zvečer. 1 Prebivalci dolenjskega okraja (Dolenjske ceste, Ižanske ceste, Orlove ul., Galjevice)! Danes zvečer vsi h kresovanju na Golovec nad Rakovnikom! Kres prižgemo okrog 20.50 z bakljo, ki jo prineso tekači. Baklja bo prižgana v Streliški ulici (pri odcepu Strme poti) z ognjem s Krekovega groba. Nato bo šla štafeta po Streliški ulici, Za gradom, po Dolenjski ce6ti in Rakovniški ulici na Golovec, kjer bo kres slovesno prižgan. Sodeluje tudi godba. — Posestnike hiš prosimo, da izobesijo zastave in tudi sicer sodelujejo pri proslavi 20-letnice majniške deklaracije, tega velikega dogodka našega slovenskega naroda. — Krajevni odbor JRZ za dolenjski okraj. 1 Krajevna org. JRZ za šentpeterski okraj vabi vse člane in prijatelje danes na grad, kjer bo ob pol 9 zvečer zagorel kres v znak proslave majske deklaracije. V nedeljo pa je častna dolžnost vsakega člana, da 6e gotovo udeleži sprejema našega slovenskega voditelja, notranjega min, dr. Korošča ob 11 pred Prešernovim spomenikom. — Odbor. 1 šentjakobsko prosvetno društvo sporoča vsem članom, da se udeleži procesije 6v. Rešnjega Telesa v farni cerkvi sv .Jakoba v nedeljo, 30. t. m. s fantovskim in dekliškim odsekom. Zbirališče ob 8 pred cerkvijo. 1 Proslava »Triglavskega« pešpolka. Triglavski pešpolk je proslavil včeraj na svečan način spominski dan, ko je nekdanji njegov prednik — slovenski planinski polk — zlomil odpor nasprotnika pri Kotljali na Koroškem. To se je zgodilo za časa koroške ofenzive leta 1,929. Takrat so junaško branili našo severno mejo, kar bo v zgodovini polka zmerom ostalo kot eden najsvetlejših sjTominov na borbe za svobodo in pravico na- roda. V vznesenih besedah je očrtal komandant liolka polkovnik Milan J. Mašič zgodovino borb, ki so osigurale današnje meje naše države ter poudaril slovenski delež pri obrambi severnih mej za opomin in zgled naslednikom. V svojem govoru se je g. polkovnik s|x>nmil tudi blagopo-kojnega kralja Aleksandra, ki so mu zbrani oddelki vzkliknili »slava«, ter našega mladega kralja Petra, ob čigar imenu je zagrmel trikratni »živijo«. Svečanost včerajšnje proslave so pred vsem |x>vzdignile molitve vojaških duhovnikov, ves prostor v vojašnici je bil z zastavami na drogovih okrašen in i>oleg polka in celotnega njegovega oficirskega zbora so se udeležili proslave tudi številni predstavniki vojaških, cerkvenih in svetnih oblasti. Tako sta bila prisotna divizijski general T onič in brigadni general Po pa d i č, prav tako knezoškof dr. Gregorij Rož man in ban dr. Marko Natlačen, minister dr. Albert K r a m e r ter mnogi predstavniki raznih organizacij iu prosvetnih zavodov. Po govoru polkovega komandanta jMjlkovnika Mašiča so posamezni oddelki korakali mimo oficirskega zbora ob zvokih glasbe, na kar se je med povabljenci razvil družaben jx)govor pri pogrnjenih omizjih. Pojx>ldne pa je ves polk v veselju slavil svoj praznik. 1 Sv. Mihael na Barju. Sredi ljubljanskega barja, na zemljišču, ki ga je mestna občina ljubljanska podarila, le dni jjostavljajo križ in mlaje na prosloru, kjer bo stala nova cerkev. V nedeljo 30,- majnika popoldne se bo pa — po krščanski navadi seveda z molitvijo - slovesno začelo z delom za zgradilo nove cerkve sv. Mihaela na Barju. Temelj tej cerkvi, ki je v tem delu Ljubljane tako potrebna in se o njej govori že 40 let, je položil blagopokojni g. Josip Kosler. — Slovesnost se bo začela ob pol treh. Cerkveni govor bo imel in obred blagoslovitve prostora bo izvršil trnovski g. župnik Janko Cegnar. Zapel bo ob spremljevanju godbe pevski zbor klasične gimnazije pod vodstvom g. prof. Luke Kramolca. Pobirali se bodo prispevki za cerkev. Pot je: Čez dolenjski most po Ižanski cesti tričetrt ure. Udeležite se izredne slovesnosti! 1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba proslavi jutri v nedeljo, 30. maja, 35 letnico obstoja in obenem glavni družbeni praznik. Duhovno opravilo zjutraj ob šestih: sv. maša in skupno obhajilo, popoldne pa ob pol 5 slavnostna akademija, nato slovesen shod, pri katerem 6e izvrši sprejem novih članov in obnovi posvečenje. Po govoru bo tudi darovanje za cerkvene potrebe. 1 Ivan Levar, ki je vso povojno dbfioi nbSil vso težo repertoarja v operi in drami, proslavi svoj jubilej 25 letnega dela v torek, 1. junija, v opernem gledališču. Igral bo Cyrana, ki ga je že pred leti kreiral z velikim uspehom. Ogromno delo slavljenča zasluži vso pozornost in priznanje. Zato ne dvomimo, da mu bo naše občinstvo izkazalo vso pozornost. — Predprodaja vstopnic je vsak dan do proslave pri operni blagajni. Vstopnice se lahko rezervirajo tudi telefonski. 1 Martinščica — dijaško letovišče! Za srednješolke od 30. VIT. do 26. VIII. 1937 (4 tedni). Prijave sprejema pisarna mestne ženske realne gimnazije. Vse informacije in ogled prospekta isto-tam. Grupo bo spremljala in nadzorovala ves čas dama iz profesorskega zbora. 1 Nabori bodo v Ljubljani od 1. do 15. junija t. 1. in sicer v dvorani Mestnega doma. Najprej pridejo na vrsto mladaniči iz Ljubljane, nato pa iz okolice. Kdor izmed prizadetih še ni dobil poziva, naj se takoj pobriga zanj, da pride pravočasno k naboru. Za izvršitev naborne dolžnosti morajo razen mladeničev samih skrbeti tudi njihovi stariši' in službodajalci. 1 Kadrski rok se odreja pri naboru in to le na podlagi uradnih listin. Nihče naj zato ne pozabi prinesti s seboj spričeval, ki ga opravičujejo do skrajšanega roka, sicer bo potrjen na polni rok kadrske službe. 1 Dijaki, ki bi radi letošnjo jesen nastopili svojo vojaško službo in spadajo pod poveljstvo ljubljanskega vojaškega okrožja, naj se najkasneje do 20. junija t. 1. zglase pri tem poveljstvu, soba 16, v vojašnici vojvode Mišiča na Maistrovi cesti. 1 V mestni klavnici se bo danes ob 15. uri prodajalo na prosti stojnici razno meso po znatno znižani ceni. 1 Bufet »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica 2 Din. Schacht ima srečo: Trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo Pariz, 28. maja. c. Dr. Schacht dela s polno paro v Parizu. Danes je imel več eestankov, posebno pomemben pa je bil sestanek, ki ga je imel s trgovinskim ministrom Paulom Bastidom. Oba državnika sta se v načelu sporazumela o vsem, kar je bilo potrebno, da se sklene trgovinska pogodba med Nemčijo in Francijo. Dr. Schacht je po sestanku rekel, da upa, da bo trgovinska pogodba zelo kmalu sklenjena in podpisana. Najvažnejši pa bo pač (isti odstavek v novem dogovoru, ki se nanaša na turistična potovanja iz Nemčije v Francijo. Dr. Schacht je izjavil, da bodo dogovori o potovanju Nemcev v Francijo stopili v veljavo že dne 1. junija. Pariz, 28. maja. c. Trgovinski minister Paul Rastid je po sestanku s Schachtom sprejel časnikarje in jim rekel, da bo kmalu sklenjena trgovinska pogodba med Francijo in Nemčijo. Francija jo lahko zadovoljna, ker se bo pri podpisu te pogodbe videlo, da se lahko tudi z Nemčijo sklene vsak dogovor, če jc le dovolj dobre volje na obeh straneh. Zvečer je priredilo francosko-nem ško društvo slavnostno večerjo na čast dr. Schaclitu. Schacht se je zahvalil predsedniku društva grofu omaga pri ureditvi mednarodnih odnošajev. Izdajstva v francoski vojski? Pariz, 28. maja. b. V vseh krogih je vzbudila največjo senzacijo vest o nenadni preiskavi, ki je bila izvršena v vojaški šoli. Snoči je namreč neki generalštabni polkovnik v spremstvu podpolkov-kov in drugih generalštabnih častnikov nenadoma |)ri6pel v visoko vojno šolo ter izjavil poveljniku, da mora izvršiti preiskavo. Takoj nato so že obkolile šolo močne straže mobilne garde in policije, ki so zaprle vse dohode, tako da ni nihče mogel več v šolo, niti iz nje. šef preiskave je bil'neprestano v zvezi z vojnim ministrom Daladierom, kateremu je neprestano poročal celoten polek preiskave. Vojni minister je se je ves čas preiskave nahajal v vojnem ministrstvu. Preiskava je trajala do 4 zjutraj, ko so odšlo straže v svoje vojašnice. Kaj je bil vzrok preiskali, ni znano, enako pa n! znan tudi izid.