r GEOBOTANICNO RAZISKOVANJE NA OGRSKEM Dr. Gabor Fe ke te, DIE WALDVEGETATION IM GCJDCJLLOER HUGELLAND _ Die Vegetation ungarischer Landschaften, zv. 5 (1965), Budapest. Zal. Ungarische Al:::ademie der Wissenschaften. Str. 223, 77 slik, 31 tabel, 7 prilog in 2 veget. karti. Poročilo o tem delu mi daje ugodno priložnost, da povem kaj več o raziskovanju vegetacije na Ogrskem. Večina ogrskih geobotaničnih publikacij ima namreč mimo čis1o znanstvenega tudi bolj ali manj poudarjeno praktično stran, ki se nakazuje zla- sti v gozdarski smeri. Zato sodim, da bo imelo takšno poročilo v našem gozdarskem glasilu pravo mesto, saj bo opozorilo na vse premalo poznano geobotanično literaturo sosednje dežele, ki z zelo obsežnim raziskovalnim delom pospešuje sodobno biološko smer v gospodarjenju z gozdom. Po drugi svetovni vojni se je po večini evropskih držav izredno razmahnilo gea- botanično raziskovalno delo in kartiranje vegetacije z namenom, da se čimboij spo- znajo vegetacijske razmere v svoji vzročni odvisnosti od ekološkega okolja. Splošno priznano je namreč spoznanje, da so vegetacijske enote konkreten izraz vzajemnega delovanja neštetih znanih in neznanih ekoloških faktorjev, ki oblikujejo naravo ra- stišča . Zato je preučevanje vegetacijskih enot najkrajša in najzanesljivejša pot, da spoznamo rastiščne razmere določenega predela. Vegetacija s svojo spremenljivostjo odkriva prikrite obraze rastišča in nakazuje realne možnosti za smotrno izkoriščanje takšne ali drugačne rastiščne oblike. Pri kompleksnem preučevanju vegetacije se uvrščajo ogrski botaniki med vodilne evropske zemlje. Njihova izredno številna in temeljita geobotanična dela pričajo o dobro premišljenem delovnem načrtu in njegovem uspešnem uresničevanju . Vse to načrtno raziskovalno delo je osredotočeno pri Ogrski ah:ademiji znanosti v Budim- pešti (idejni vodja akad. prof. R. S o 6), ki tudi izdaja in zalaga številne tovrstne pu- blikacije. Kader ogrskih botanikov in njihovih sodelavcev iz drugih naravoslovnih strok je številen in se odlikuje po izredni delovni vnemi in publicistični dejavnosti. Posebno vrednost ima njihovo delo zaradi sodelovanja več strokovnjakov, tako da se obdela vegetacija kolikor moč vsestransko, saj ima večina teh del razen temeljite Horistično-vegetacijske analize, ki je jedro razprav, še izčrpne prispevke iz geomorfo- logije, geologije, pedologije, klimatologije, fitogeografije, zgodovine vegetacije, go- zdarstva ipd. Vse ogrsko državno ozemlje je razdeljeno na precej gosto mrežo fitogeografskih enot (7 flornih okrozij s 26 fl01·nimi okraji). Po teh ozemeljskih enotah ali pa po snovni tematiki so si razdelili ogrski botaniki elelo, piod takšnega načrtnega kolek- tivnega dela pa so zajetne monografije, vse bogatr) ilustrirane in izdatno dokumen- Lirane, prave zakladnice geobotaničnega znanja. V vrsti geobotaničnih del izhajajo v Budimpešti kar 4 monografske serije: I. Die Vege ta ti on ungar is c he r Lan d s c ha f ten (red. B . Zolyomi); dos] ej je izšlo 5 zajetnih knjig: l. T. Sim on, 1957, DIE WALDER DES NORDLICHEN ALFCJLD 2. T. P 6 c s et coll., 1938, VEGETATIONSSTUDIEN IM ORSEG 3. M. K ovac s, 1962, DIE MOORWIESEN UNGARNS 4. A. Hor an s z k Y, 1964, DIE WALDER DES SZENTENDRE-VISEGRADER GE- BIRGES 5. G. Fe ke te, 1965, DIE WALDVEGETATION IM G<)DCJLLOER HDGELLAND Il . Mo nog rap hi en der F 1 aum e ich en-Busch \Va 1 der l. P. Ja ku c s, 1961, DIE PHYTOZCJNOLOGISCHEN VERHALTNISSE DER FLAUMEICHEN-BUSCHWALDER SVDOSTMITTELEUROPAS 101 2. I. Lo k s a, DIE BODENZOOZONOLOGlSCHEN VERHALTNISSE DER FLAU- ME1CHEN-BUSCHWALDER SUDOSTMITTELEUROPAS (v pripravi) 3. P . Stef a n oviL s , DIE PEDOLOGISCHEN VERHALTNISSE DER FLAUMEI- CHEN-BUSCHWALDER StlDOSTMITTELEUROPAS (v pripravi) 4. G. Fe ke te, DIE AREALGEOGRAPHISCHEN UND ZbNOGENETISCHEN VERHALTNISSE DER FLAUMEICHEN-BUSCHWALDER SUDOSTMITTELEURO- p AS (v pripravi) III . Studia b 1 ol og ica Academia e s ci en tiar um H ungar ica e l. R. S o 6, 1064, DIE REGIONALEN FAGIONVERBANDE UND GESELLSCHAF- TEN SUDOSTEUROPAS IV. R. S o 6, 1964, SYNOPSIS SYSTEMATICO-GEOBOTANICA FLORAE VEGE- TATIONISQUE HUNGARIAE, I. (Priročnik ogt·ske flot' e in -_regetacije) Med periocl ičnim revialnim tiskam je vodilen časopis ACTA BOTANICA HUN- GARICA, ki izhaja letno v 4 debelih zvezkih (z l. 1966 končan XII. letnik). Vsa omenjena serijska monografična dela in vse pomembnejše razprave ogrskih botanikov so napisana v svetovnih jezikih, največ v nemščini , da so dostopna širo- !<:emu znanstvenemu svetu. Naši sosedje veliko dajo na mednarodno uveljavljanje in priznanje, ki ga v tej smeri v resnici tudi zaslužijo in uživajo . Vse njihove publika- cije so tudi tehnično solidno in okusno opremljene ter se tudi po tej plati (v na- sprotju z ruskimi) dostojno predstavljajo. Ogrska geobotanična dela imajo neko skupno potezo, namreč. enotno metodike dela in enoten fitosociološki sistem. Ravnajo se po klasični švicarskofrancoski šoli J. Braun-Blanquet a (Montpellier), ki se je v svetu najbolj uveljavila in ki obvladujE' domala vso Evropo, uporablja pa se vedno bolj tudi na drugih kontinen- tih . Enotnost fitosociološkega sistema je pri Ogrih tolikšna, da vzbuja pozornost, saj so vendar kljub enotni delovni metodiki možne subjektivne razlike, ki prihajajo na- vadno do izraza tudi v samem vegetacijskem sistemu. Očitno je, da izhajajo ogrski geobotaniki iz enotne in stroge šole mentorja in nestorja ogrske geobotanike, prof. R. S o 6 ja, in da zaradi podrejanja njegovi avtoriteti njihova osebna stališča ne pri- hajajo do izraza v zadostni meri. V nekaterih primerih je namreč jasno, da bi bilo moč posamezne vegetacijske enote drugače interpretirati in jih v sistemu drugače opre- deliti, da pa pisci iz avtoritativnih razlogov rajši ostanejo pri »uradnem« konceptu. Smotrna razdelitev dela in njegovo enotno izvajanje imata nedvomno velike pred- nosti že zaradi lažje primerjave rezultatov, toda svoboda individualnega pt·esojanja in reševanja problemov se mora le jasno manifestirati v vsakem delu, ki naj pomeni napredek znanosti. G. Fe ke te obravnava v svoji knjigi »Gozdna vegetacija Godi:illi:ijskega gričev­ ja••, ki jo sam imenuje »primerjalno fitogeogt·afsko študijo v gozdih hladne kontinen- talne gozdne stepe-<•, valovit gričevnat svet severovzhodno od Budimpešte. Ceprav se dviga to gričevje neposredno iz klimatično ekstremne Velike Ogrske nižine, ima s svojo izolit·ano lego bistveno hladnejše podnebje in se odlikuje po posebni mezoklimi, kakršne drugod na Ogrskem ni . Zanimiva je ugotovitev, da se v obravnavanem ob- močju v smeri proti vzhodu vedno bolj izgublja fageta1ni in vedno močneje uve- ljavlja karpinetalno-l{vercetalni oziroma čisto }{vercetalni značaj vegetacije. To se opCJža tudi že v Ogrski nižini v smeri proti Karpatom, še bolj pa v transkarpatski ruski nižini, kjer izgine najprej bukev in kmalu za njo beli gaber, vedno obilneje pa se pojavljajo hrasti, med njimi zlasti dob. V slovenskem panonskem obrobju je ta vegetacijska sprememba komaj opazna, ker vpliv ostrejše kontinentalne klime tod še ni tako občuten. 102 ---- Sprjt-o majhne površinske razgibanosti Godollčjskega gričevja, kjer se v abso- lutnem višinskem razponu 130-329 m uveljavljajo v glavnem le mezore1iefne raz- sežnosti (višinske razlike znašajo največ 150-200 m), je razumljivo, da so razlike med vegetacijskimi enotami zelo rahle in tekoče, povezane s prehodi, in se šel~ na večje razdalje jasneje pokažejo. To dejstvo zahteva poglobljeno in zelo natančno iloristično in ekološko analizo vegetacije in njenega rastišča. Takšno delo pa nujno vodi do izločanja in medsebojnega opredeljevanja po obsegu majhnih in najmanjših ter po sistematski vrednosti nižjih in najnižjih vegetacijskih enot, ki pa se jim ne- hote prisoja nekoliko pretiran taksonomski, ekološki in predvsem tudi ekonomski po:nen, da se tako opraviči zahteva po uveljavljanju intenzivnega gospodarjenja z go2dom. Zat·adi floristične in vegetacijske monotonosti obravnavanega območja, ki je po~edica geomorfološke in geološke enoličnosti n.uiskovalnega območja in posebej še :lolgotrajnega izenačevalnega šablonskega gospodarjenja, je pač razumljivo, da je avbr gozdno vegetacijo v sistematskem pogledu močneje razčlenil in nekatere nižje sist~matske enote previsoko ovrednotiL Načelo natančnejšega kartografskega zajetja ve;?taci.ie in potreba po dobri praktični uporabnosti raziskovalnih rezultatov opra- vičujeta do neke mere takšno avtorjevo ravnanje~ ki se po strogem fitosoci.ološkem Jcnteriju ne da povsem zagovarjati. Avtor je razdelil svojo monografijo v dva glavna dela. Splošni del je namenjen opim ekoloških razmer na študijskem objektu, zgodovini geobotaničnega preučevanja, posestnim razmeram, floristično-fitogeografski podobi in pregledu vseh ugotovljenih ras;linskih združb. Posebni del se deli v 8 poglavij, kjer pisec in njegovi sodelavci obm.vnavajo sociologijo in ekologijo gozdnih združb, njihovo sociološko strukturo, mo- zaifno podobo zonalne vegetacije, rastiščne in talne razmere (avtor Z. Jar 6), zgo- clofinski razvoj vegetacije v odvisnosti od načina gospodarjenja, fitogeografsko-socio- losze posebnosti kontinentalnih listnatih gozdov, mikroarealne študije poglavitnih dre- velnih vrst in končno v obširnem zadnjem poglavju gozdarske vidike pri posameznih go~dnih združbah (avtor I. S z o d f r i d t). Največji obseg zavzema opis posameznih gozdnih združb z njihovo floristično sEStavo in njihovimi rastiščnimi razmerami. Ta opis je zelo nazoren in odlično do- k~mentiran (vegetacijske tabele, diagrami, grafikoni, fotografski posnetki itn.), po- s~bno vrednost pa mu daje primerjalno gradivo iz sosednjih pokrajin (Rusija, Polj- sta, Romunija, Vzhodna Nemčija), kjer se pojavljajo vegetacijske enote hladne kontinentalne gozdne stepe v mnogo večji razsežnosti in v popolnejši sestavi ter je ;ato šele po primerjavi z njimi mogoče prav razumeti domače rastlinske združbe in tih pravilno razvrstiti v hierarhični sistem. Na tej podlagi prihaja G. Fekete do spoznanja, da predočuje godčllčjsko gričevnata območje izrazito prehodno ozemlje in da jma mnoge skupne poteze z vegetacijo juž.noruske gozdne stepe. Preseneča pa nas avtorjevo mišljenje, da je treba za njegovo raziskovalno območje kot klimato-zonalno vegetacijo imeti vegetacijski mozaik in ne posameznih vegetacijskih enot. Glede na mnogolično sestavo gozdne vegetacije zadevnega območja je zares težko odločiti, ka- tera združba naj bi bila klimatogena (klimaksna). Med opisanimi združbami (11) od- ločno prevladujejo hrastove tako po številu kakor tudi po razsežnosti, podeljujoč pokrajini svojevrstno, na zunaj precej enolično fiziognomijo, ki pa pri natančnejši analizi floristične zgradbe in rastišča vendarle razodevajo zelo pisano sestavo. Te združbe so v glavnem klimatično pogojene, razlikujejo pa se glede na reliefne in geolosko-pedološke razmere, toda zaradi dolgotrajnega šablonskega načina gospodar- jenja (sečnja v golo, paša, steljarjenje, visok stalež divjadi, monokulture cera, robi- nije itn.) so te razlike precej zabrisane, vendar se vidi na podlagi skrbne primerjave, da ima \·ečina opisanih združb pretežno kvercetalno-karpinetalni značaj. Upravičeno 103 smemo zato sklepati, da pripadajo te združbe kot bolj ali manj izrazite variante k osnovni združbi hrastov in belega gabra (Que1·co-Carpinetum) v njenem najširšem obsegu, dosegajoč sistematsko vrednost subasociacij, variant in geografskih ras. Tako prihajamo do spoznanja, da je vrednotenje teh vegetacijskih enot v rangu asociacij nekoliko pretirano individualiziranje in premočno poudarjanje njihove fitosociološke samostojnosti. Odsotnost oziroma redkost in slaba vitalnost belega gabra v teh hra- stovih združbah je po vsej verjetnosti le posledica neustreznega gospodarjenja skozi dolgo dobo, ki je povzročilo spremembe v fitosocilošlti zgradbi in degradacijske po- jave v tleh raznih variant prvotne izhodiščne ali osnovne gozdne združbe hrastov ;n belega gabra. G. Fe ke te je opisal za Gčdollčjsko gričevje tele gozdne združbe: l. Aceri campestris-Quercetum petraeae-roboris Fekete 1961 2. Dictamno-TiLietum cordatae Fekete 1961 3. Convallario-Quercetum mboris So6 (1934) 1937 danubiaZe So6 (1934) 1940 4. Pestuco-Quercetum 1·oboris So6 (1934) 1937 danubiale So6 (1934) 1937 5. Quercetum petraeae-cerris Z6lyomi (1950) Soo 1957 pannonicum Z6lyomi (19.JO) 1958 6. Querco petraeae-Carpinetum P6cs et Soo 1957 pannonicum So6 1957 7. Querco roboris-Carpinetum Pecs et Soo 1957 hungaricum So6 1957 8. Corno-Quercetum Jakucs et Zolyomi 1957 matricum Jak. et Zol. 1957 9. Querco-Vlmetum hungaricum (Zolyomi 1934-1937) Soo 1955 10. Aegopodio-Alnetum (Somsak 1960) Karp