Leto V., štev. 252 Lfublfana, sobota, 25. oktobra 1924 Poštnina pavšalintna Cena 2 Din Izhaja ob i zjutraj. Stan« mesečno 20-— Din 0 inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo! Miklošičeva cesta St. 16/1 Telefon frt 7Z Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvot Ljubljana. Prešernov* ul. 6t 54. Telet. it. 38. Podružnfctt Maribor. Barvarska nL l Cel|e, Aleksandrova a. Račun pn poštn. eekoT. zavodu 6 te v. 11.842- Ljubljana, 24. oktobra. V resoluciji, ki jo je včeraj sklenilo predsedstvo HRSS v Zagrebu, je med drugim citati, da bi radičevci pristali na koncentracijsko vlado vseh parlamentarnih strank, toda le ob izključitvi obtoženih radikalskih ministrov ter kluba samostojnih demokratov, ki ^smatrajo krvavo nasilje kot najuspešnejše sredstvo za reševanje hrvatskega vprašanja.« Pred nekaj dnevi pa je na dvoru eden izmed voditeljev Davido-vičeve stranke dejal, da bi davidovi-čevci nikakor ne mogli pristati, da bi v koncentraciji za provajanje politike sporazuma s Hrvati sodelovali tudi samostojni demokrati, češ, da so «proti vsakemu sporazumu«. Ni treba posebej poudarjati, da narekuje stališče gosp. Radiča napram samostojnim demokratom strah. Radič se zaveda, da so v demokratskih vrstah nele njegovi načelni in taktični nasprotniki, marveč predvsem politiki, ki Radiča in njegovo prevratno delo tako temeljito poznajo, da jim ni mogoče s prav nobenim slepilom zama zati oči. Iz federalističnih blokašev go vorita le strast in slepo sovraštvo. Ne glede na to duševno razpoloženje. pa je vendarle trf-ba na te očitke jasno odgovoriti: in to že zato, da se tudi naši pristaši lahko branijo proti Blokaški voditelji v avdifenci KRON4 SE INFORMIRA O ODNOŠAJIH OŽJEGA BLOKA NAPRAM S-RADICU. - VERZIJE O MOŽNOSTI NOVE DELOVNE KOALICIJE- — Beograd, 24. oktobra, p. Današnji dan je bil v glavnem porabljen, da se prečisti situacija, ki je nastala po sinočnih dogodkih. Vladni blok je konferiral dopoldne, mostojni demokrati in radikali so imeli opetovano posvetovanje. Ob 11. je bil g. Davidovič pri kralju. Avdijenca je trajala 1 uro. Dopoldne je šel v dvor tudi dr. Korošec. Bil pa ni v avdijenci, temveč le pri dvornem maršalu. Popoldne so se znova sestali šefi vladnih skupin. Ob 16.30 so bili g«. Davidovič, Petrovič, Korošec in Spaho pozvani h kral u ter so ostali v avdijenci nad eno uro. Kakor se zatrjuje se je hetela krona avtentično informirati o nadaljnih od-nošajih tkzv ržjega blrka napram Radi-ču, ker je od teh odnošajev odvisno, ali bi bila mogoča nova vlada široke koalicije, ki bi izvedla v parlamentu kratek delovni program p "i terr. pa tudi energično nastopila proti nadaljni prevratni propagandi cd kateresibedi strani. Po avdijenci so se šefi bloka vrnili v prcdsednlštvo vlade, kjer so nadaljevali konferenco do 21. Pojavljajo sc vesti, da bo krona jutri storila korake za sestavo koncentracijske odn. koalici ske vlade. Govori se, da ni izključeno, da bi se radikalom in samostojnim demokratom priključili tudi Da-vidovičevci. Vendar prevladuje skepsa tako v vladnih, kakor v opozicijskih krogih glede možnosti take kombinacije. Pričakuje se. da bodo nadaline avdijcnce morda še tekom jutrišnjega dneva prinesle odgovor na to vprašanje. Težka kriza v Davidovičevem klubu VEČINA POSLANCEV' ZA PREKIN.TENJE ZVEZ S FEDERALISTI- — TRI STR U JE V KLUBU. — SENZACIJONALEN KUMANUDUEV GOVOR. — SILNO OSTRE DEBATE. — KAJ SEDAJ? rijo v klubu nekak cen1 rum. Večina poslancev pa 7E*:teva definitivno ratčišče-nje s federalisti in prekinjenje vsake zveze s Radičem. Voditelji te stroje so posl. Kosta Timotijsvič. dr. Kumanudi, D. Savčič. dr. Radosavljevič. Nsjglobo-kejši utis so napravila izvajinja bivšega ministra dr. Kumanudija, ki ie poudarjal, da treba situaciji pogledat} otvorjeno v oči: Zmagala je teza Svetozarja Pribiče-vita in teza g. Davidoviča, za katero s« irnotri od vsega začetka niso ogrevali, pa so jo iz discipline branili, je podlegla. Neizpro=na logika zahteva. da bc ne p!a"iino kotisekvenc. Tisti, ki sa, igro z~ufcili morajo sedaj prepustiti vodstvo ni uspel in prinesel nobenega ploda. Ra-! dmiim. Dr. Kuiranudi je inišltesja. da je dič je njegovo iskrenost poplačal z nelo- treba stopiti v slik s samostojnimi demo-jalnostjo. ; krati ter poskusiti, <1a se nasprotstv« Po referatu, tekom katerega je padlo izeladi. Naibolie bi bili sklicati davni nekaj pikrih opazk, se je najprvo razvi- 1 zbor s'rar.ke frr stranko reorranirirati. la debata, kdo je kriv. da ie vlada sino-1 Dr. Kumanudiju so se pridružili Milo? ' v Beograd, 24. oktobra, p. Z napeto pozornostjo sledi politična javnost razvoju težke krize, ki je zavladala v Davidovičevem klubu. Danes ob 9. se je pričela klubska seja, na kateri je prišlo do silno ostrih prizorov ter so prvikrat povsem neprikrito trčila nepomirljiva nasprot-stva v pogledu na politiko in taktiko kluba Do form-lnili zaključkov dane? sicer ni še prišlo, toda rezultat debate je za Davidovičevo dosedanjo politiko porazen. To otvoritvi seje je najprej? gospod Dnvidovič podal kratko poročilo o položaju. Nagi r sil je. da trsd. s katerim je skušal doseči sporazum s HRSS. na žalost .takim izbruhom, ki predstavljajo res-' popravi Odnosno omili porazni vtis evo« nico v Čisto izkrivljeni luči. V tem ?>o- | jega včerajšnjega komunikeja. Že sino. gledu je zlasti važen članek, ki ga je ei se je poskušalo stvar predstaviti ta« priobčil bivši minister pravde dr. Prvi- ko_ kakor da bi bi;a izjava 0 ocinošajih slav Gnsogono v beograjski «Ri'či». 1 med ožjim blokom in Radičem samo bas zato, da z dokazi zavrne take na- osebno mnenje ministra Petroviča. Da. skoke proti samostojnim demokratom.' nes so razni ministri poudarjali, da si. Gnsogono opozarja, da je naša nočnja izjava sigurno ne izraža mišljenja stranka edina v Jugoslaviji, ki jo se- v!ade in da ni bil nikdo pooblaščen jo s ta vi ja jo Srbi. Hrvati in Slovenci. Ele kot tako označiti, najmanj pa trditi, da menti naše stranke so že pred vojno pohaja iz ministrskega predsedništva in stvorih enotno fronto Srhov in Hrva- j da je to komunike. Temu nasproti je pa tov proti germamzatorskim in madža- j točno, da je minister Petrovič po vladi Zgrešene nove špebulaciie BLOK POSKUŠA REPARIRATi SVOJO KATASTROFO TER PRESEDLATI V NOVO NEMOGOČO KOMBINACIJO — INTERVFNCIJE PRI," izda]a znani P°™zni komunike, v ka-, Savčič, N. Karaš, dr. Radosavljevič fn RADIČU IN POLEMIKA Ž N.F1M. — SITUACIJA V ROKAH NARODNE Iterem °>vorjeno prizn-va katastrofo svo- ( dragi, ki so otvorjeno izjnvili. Tleska policija je namreč ucotovila, da g« komunistične tolpe po pripravi-enem na-črtn sistematično skušale razbiti vse liberalne in konzervativne volilne shode v delavskih okrajih. Policiji se :e posrečilo, dognati, da je komunistične mladinske organizacije, ki so imele mnogo rti ske-ra denarja, vodil zloglasni terorist Wflns* !>erger, ki je znan iz svojih afer v Berlinu in Hamburgu. Puc nacionalističnih oficirev v Pekingu včeraj Izbruhnil puč nacionalističnih oficirjev. Prestolica je v nj'1'vih rokah, ž njo vred predsednik republike in vsa Že zjutraj sc je iz Beograda interveni« ' vlada. Brzojavne in telefonske zveze so ia razčistile. Skupine, ki tvorijo z dičem .federalistični bIok», klerikalci in j To taktiko vodita dr. Korošec in Spaho, spahovci, ne morejo priti v poštev, do« | ki sta danes hitela novinarjem zatrjeva. kler v tem bloku formalno vztrajajo. [ ti, da ostaneta ožji in širši blok čvrsta Brez temeljnega preokreta v tkzv. ož« in jedinstvena. Oba politika si hočeta s jem bloku je torej sodelovanje narodne to izjavo držati mostove za slučaj, da ralo pri Radiču naj skuša vtis svojega j nrekiriene, tudi brezžična postaja ne včerajšnjega govora ublažiti, popoldne funkcionira, tako da do danes opoldne je bil klican na sejo šefov bloka radičcv. ' (:aponski čas, und.) ni bilo moreče do ski poslanec Bačinič in ga jutri še pri« i biti nikaklh točnejših poreiiL Zdi se, da čakujeta zopet dr. Maček in Predavcc. so se zdrnžill k državnemu udarcu naci-Gre sedaj zato, da Radič formalno raz« i jonalšstični oficirji iz vseh vojujočih se reši svoje zaveznike ter jim dovoli pri« j taborov z namenom, da rešilo domovino stopiti v druge kombinacije, ne da bi ' nnlčitieče dr*avl?ansiie vojne, prišlo do javno razglašenega preloma. ! London, 24. oktobra, s. O dogodkih v Pekingu javlja Reuterjev urad: Državni udar se je izvršil nepričakovano in od SOVJETSKA VLADA JE DELALA 7\ STRMOGLAVI.TFN.IE MACDO. NALDOVEGA KABINETA. — OSTR ANGLEŠKA PROTESTNA NOTA. To'do. 24. oktrobra. z. V Pekingu je tnjcev ter poživlja predsednika, naj izd« naredbo, s katero se ukinejo sovražnosti London. 24. oktobra, s. Reuterjev urad javlja iz Pekinga: Predsednik Tsnn-Kim je sinoči podpisal dekret s katerim at koalicije nemogoče. Mesto, da blok svojo katastrofalno politiko iskreno likvidira, pa skuša da« gre razvoj preko njih in njunih skupin, s čemer se danes splošno računa. IZSELJEVANJE VOJVODINSKIH MADŽAROV. Novi Sad, 24. oktobra, r. Vojvodinski Madžari se v velikem številu izseljujejo v Ameriko. Tako se je v zadnjem času izselilo okoli 200 madžarskih rodbin v Brazilijo in Argentinijo. prebivalstva skoraj neopaženo. Skupina generalov je sklenila ustaviti sovražnosti ter odredila vse potrebno, da omogoči generalu Fen-Ju-šiangu priti v mesto, da prevzame vrhovno oblast in da prepodi generala Vu-Pej-Fuja. Rano v jutro so čete pekinške posadke pustile Fe-nove oddelke v mesto. Tu so takoj pre-COOLIDGE IN ZVEZA NARODOV- klnili vse zveze, zasedli ministrstva in Washlneton. 24. oktobra, s. Predsed- Prevzeli vodstvo javnih služb Divizija nik C™l"fe je imel v trgovski zbornici; Fen-Juf ianga je obkolila po- govor, v katerem je ponovno obrazložil ^ Predsednika ter aretirala hnanč- samostanom. Ce je Vesenjak na tako dobro ve, on se le dela naivnega in ne-volilci. Volilna pravica je splošna in se dobrem glasu ie v Bosni, kjer je rešitev j veščega. Ta neiskrenost je slabo zname-razteza na več kot 80 milijonov volil- agrarne reforme najbolj nujna in pere- ( nje za človečanske slovenske republikancev. brez d roma največje število, kar ga {a' a tu
  • kuje Ijud- tozem ministri m njihova okolica, i » ' . stvo od nje Se v drugih krajih. Morda Sklenili smo. da ne bomo povzročali i^de^kmi mS SfomiS n^iz^ * P® S- Vesenjak - vsaj za cerkvena klhičeno. da se republikanci končno odlo- P^tva - zopet tlako uvedel, kakor so čijo za podporo Davrisu, da ne bi prodrl h8n "knvlli kuluk M ees,e? »prerdeči« La Folette. Nenavadno komplicirani ameriški volilni sistem dovoljuje vsa mogoča presene- nadlege, ako se koncentracija ustvari tudi brez HRSS. Naš položai napram vladi in bloku se ne bo v ničemer iz-premenfl, razun če v kabinet vstopi celotna radikalna stranka. Se bo j mile strune brenka Radič v i» . . . _„„„„,. „;,. ... ... , . . , , . ,, i čenja. ce 4. novembra niti Coolntge niti »Večeru«, kjer se tako-le izmotava: V ^ zT ,. T _____ svojem govoru sem v prvi vrsti podčrtal ra'1'kc med dinastijo Habsburžnnov ln Karagjorgjevičev. To je zelo važno. De-ial sem, da bo kraljeva akcija, četudi nI ustavna, vseeno blagoslovljena, ako dovede do koncenlri.ci.ske vlade dela in svobodnih volitev. V našo resolucijo je prišla samo volilna vlada, toda jaz sem v svojem govoru povdaril, da smo mi tudi za volilno-poslovno vlado posebno z D?wU ali La Folette ne dobi abbolutne večine. Politične beležke + To |e tako, če »Slovenec« prerano p'?e svoje uvodnike: včasi se mu obnese pripravlena zaloga za 14 dni, včasi pa čez noč splesni kakor vsaka špekulantov-, , _ , ..., j ska roba. Zadnje tedne se je »Slovenec«, ,„. ... , ... ozirom na nekatere važne zakone. Nika- j si,no razpisal 0 sporazumu> zvestobi blo-1 mi"J°ne iz državne kase. Nekje se mor* kor ne mislimo, da sme kak sporazum 7 j fc par|amentarizmu in trdni parlamcn- i vzeti- če se hoče ka' imeti brez deIa- + »Kmetu le figo ln davke« »Kmetijski l's*» navaja nekaj dr3«ti"r:,i primerov, kako so klerikalci »^ehli 73 1'nd stvo«. Tigrovska vlada je odhila pršijo, da bi dobili vinogradn;ki sl?dV"r po znižani ceni, polhograjskl ponesrečenci kruto prenaša o darežljivost vlade avtono-mistov, vsi pa strašno čutijo kako so klerikalci »zniževali« davke in carino kmetu v prilog. »Kmetijski list« piše: »Vse kmečko ljudstvo dobro ve, da še ni bilo nikdar tako slabo, kot sedaj prd klerikalno vlado. Vse to delajo klerikalci proti kmetu, da lahko polnijo njihove banke svoje kase in da spravljajo težke radikali biti naperjen proti našim zaveznikom; toda dejal sem tudi, da je Ljub? Jovanovič ne z ozirom na metode pač pa z ozirom na rezultat rešil situacijo v parlamentu. To je njegovo delo in ga odobravam. Situacija v skupščinskem predsedstvu je zdaj taka, kot je stvarno v državi. Tudi zunanji svet bo zdaj upošteval, da je predseknik parlamenta Sr-bin, prvi podpredsednik Hrvat, drugi pa Slovenec. Sedaj je treba najti le še človeka, ki bo tarni večini. Vse po enem receptu in vsak-kodnevnem mešanju Iste čorbe, ne vštev-ši obligatnlh ocvirkov o korupciji, intrigah in samostalnih demokratih. Včeraj pa se je vrezal. Dočim njegove brzojavke že sipajo ogenj in žveplo na Radiča, modruje uvodničar še v starem razpoloženju o parlamentarni večini, njeni številčni in moralni moči, da, celo o celokupnem javnem mnenju v Evropi. In daje lekcije »visokim gospodom« in svari!... Ali na.11 danes »Slovencev« uvodničar smatral, da so današnje Radičeve bese-. verjame, kakor smo svo čas povedali, da de v skladu z njegovim včerajšnjim go- k]erikaiec obrača. Radič obrne? V osta-vorom ln z rezolucijo HRSS. Izgledi : ipm ml, na nri nnviH Hnhsvnl. da je Radič še le danes dopoldne uvide!. kako je upropastil situacijo In sedaj laže na vse pretege, da bi morda le še kaj rešil...« iem mu pa pri novih dobavah uvodnega čtiva želimo več uspeha in — več previdnosti. -f- Čast gospoda ministru za pro- Kmet ima od klerikalcev le figo in davke. Pucljev list vprašuje na koncu kmeta: »Kdaj bo prišel čas, ko Jim boš dal še brco?« + Frivoina igra z brezposelnimi. Pod tem naslovom priobčuje glasilo mariborskih socialistov »Volksstimme« oster članek zoper poziv ministrstva za soci-jalno-polltiko, ki zahteva, da naj obč:ne same skrbe za brezposelnost. Omenjeni list opozarja, da je v državi po uradnih podatkih 200.000 brezposelnih delavcev ter žigosa »predrzno« zahtevo blokaških ministrov, da občine prevzamejo breme za bedo brezposelnih delavcev. Tigrovska vlada, da je imela 16 milijard kron za vojno, za brezposelne pa le prazne kase. + Radič }e okrcal tudi lastne po- met- Pižonove »Novosti« prinašajo nekak | slance. Radi glasovanja za Liubo Jova- Pr»dcof!nielrP tm*ifvf» w I delavcev, ki v njem vidijo odio!nega rreaseanisKe vojive \, nasprQt?lika -je':-pua]i7m,. podpira ga Zedinjenih državah tudi prcccjUnj? J*e-*i'o malih trgovcev in manjših ban!:, Ver upajo, d« jih bo za» Dne 4. novembra se bodo vršile v se> jjuij pre vi bojevni predstavnik republikanske stranke. Mož je svojo karijero začel kot skromen bančni uradnik. Sposobnost in podjetnost pa sta ga hitro spravili na ,;površje. Postal je ravnatelj banke, med ,. vojno pa ga je njegov prijatelj, general Kdo izmed teh kandidatov bo Vrvoljen za predsednika rcpub!ike?To vpraša.-k na katerega je pnč težko z gotovostjo odgovoriti, je v Ameriki sami predme' neštevilnih stav. Priredilo se je tudi žc več privatnih poizkusov volitev, ki p-i so seveda bolj agitacijsko sredstvo in strašilo kot resnična slika razpoložen nia v deželi. Če je na te predvolitve kaj dati, bi imel največ iz danji predsednik Coolidge. La Folertc mu neposredno sledi, dočim na zmago demokrata Dawisa ni mnogo upa. Kar se tiče volilniora programa, ni med republikanci in demokrati velike razlike Oboji sprejemajo tkrv. Davvesovo poročilo. Demokrati so za vstop Amerike v Zvezo narodov, zahtevajo pa, da se o tem vprašanju najprej izvrši plebiscit. Republikanci zaenkrat še odklanjajo Zvezo narodov, pač pa so ra takojšno priznanje svetovnega razsodišča. Ne eni ne drugi pa se več ne vpirajo sodelovanju pri evropskih zadevah. Pomembnejši je La Folettov volilni program: direktna volitev predsednika republike potom ljudstva, ne pa kot zdaj po zastarelem sistemu volilnih mož, referendum naroda v slučaju vojne, kaznovanje krivcev v znanih korupcijskih aferah in revizija verzajske mirovne pogodbe. Za ljudska ušesa pač zelo prijetna mu-zika. Ker je La Folette vzel poleg teh pacifističnih in germanofilskih tez, ki so mu pridobile mnogo nemških glasov, v popravek v Sušnikovi aferi z ' tračnic in z isto lahkoto kakor io pred par dnevi objavile povsem svojo infor-mr.c'jn, zdaj popravljajo »krivico« s smeš nim oriznanjem: »Čast gospodu ministru za premet«. In zdajci glej, pričakuje »Slovenec« lojalen preklic tudi od nas, ki smo registrirali nc kar Pižonove »Novosti« pišejo, temveč kaj navaja pripravljena obtožba proti ministru Sušniku. Obtožba pride na dnevni red, kakor vse druge ministrske obtožbe, toda »Slovenec« že kar danes zah'cva, da pardonlramo ministra Sušnik«, tisti ^Slovenec«, ki se že par mesecev redi od samih očitkov proti — drugim. Posebno škandalozen je pa jezuitizem, « katerim se »Slovenec« Hodu je nad nami, da »blatimo ime slovenskega ministra«, dasiravno včasi tožimo, da je ugled Slovencev v Beogradu že skoro popolnoma propadel. To piše organ tiste tigrovske klike, ki smatra za svojo edino misijo blatenje slovenskih demokratov, tisti list, ki pod škofovo benevo-lenco vsa leta zliva na dr. 2erjavovo Ime vse svoje gnusne kloake! + »Dober glas« o ministra Vese-niaku- Sarajevski list »Težački pokret« piše, da so ministru Vesenjaku razmere o agrarni reformi, zlasti v Bosni. Južni Srbiji, Vojvodini in na Hrvntskem popolnoma netuane in da se je šele začel zanimati za <8 vprašanja, vendar pa je ie takoj pokazal svojo slabo stran. V bosanskem agraru drži korumpirane uradnike, v čemer ga podpirajo muslimani, ker č podmornic. Svetovna vol na mu je dala deloma prav. Art.rir. sam je bil med nio komandant ob-aai'.a» akcije proti nemškim zračnim nap-^d.im. Scottov pogreb s« bo vršil na dr avi* otroške. V smislu poko:nikove želje-, bodo njegovo truplo v Londonu vpfp- i j, nato pa pepel prepeljali na odprto mor r in ga raztrosili po valovih. — Položaj v Maroku je po poročilih pariških listov za Spance trajno reuiro den. čeprav riskira Primo de Pivera v r da bi potisnil vstaše v notranjsino lc» le. Ladje prevažajo dan za dnem vojaške oddelke iz Španije v Marok . Rareeloni sami se vkrca dnevno 20> 3000 mobilizirancc-. — UradiJko vprašanje v Franciji. 3ft nistrski predsednik Herriot je imel v sr» do konferenco z zastopniki višjih državnih uradnikov na Francoskem, ki se ba-rijo z ureditvijo vprašanja uradniških plač. Po dveurnem posvetovanju je Herriot pristal na zahtevano začetno plačo 6000 frankov na leto. dočim ie dotlej ponujal 5600. Hkrati pa je naznanil, da bo reduciranih okoli 20.000 nameščenoev. Vsled tega je uradništvo 7elo oerorčeno in 7ahteva, da se sklep predsednika vlade izpremeni nnm v prid. Opoziciia dana-šnje vlade je izračunila, da redukcija 20 tisoč uradnikov nikakor še ne odtehta poviška. ki izvira z ureditvijo plač, oziroma z deločtio, da znaša najnižja mese<> na plača 250 frankov. IC v v odisce § 104. srb. kaz. rak. V zadnjih deset.h obreganje ni pošted.l temveč srdito razlo- dneh je ciaribon,ko S0(,iMe razpravljalo žil: »V momentu glasovanja za Jovano-|dva g)u&lja mariborSkega viča .c naše narodno zastopstvo b«o na- K urada oziroma njegovega vaden beograjski klub in jaz sem se hotel | predsednika. y obeb gJufaj h fta prosijo4 zahvaliti na oredsednlikem mrstn ter ■ . ... , , ,, ,7 za stanovanje v svojih vlogah dolžna .j.- ;.WJ1W ga ju J Pershing poklical v Francijo, ga imeno« ' svoj program še glavne delavske zahte-[ se je po njegovih izjavah bati, da bodo val za brigadnega generala in mu izro« čil vso skrb za vojaške nabave. ^ Demokratski kandidat je James \V. Dawis, ki ga je strankin kongres določil kot kompromisno osebo po dvotedenski ogorčeni tekmi med Mac Adoom in Smithom. Dawis je bil za časa VVilsona d. -ameriški poslanik v Londonu. On je eden prvoboriteljev tkzv. aopen shop« gibanja, to je zahteve podjetnikov, da . ne sklepajo kolektivne pogodbe s stro» kovnimi organizacijami, ampak s posa« meznimi delavci. Davvisov namestnik na kandidatski listi je Charles W. Bryan, ki ima za seboj del farmerjev. Bryan je osebno ncomadeževan, kar tudi pri ames riških politikih nekaj pomeni. Kandidat «workers part>'» VVilliam Z. Foster in njegov namestnik Ben Gitlovv, ki oba zastopata komunistična načela, pač nimata izgleda za izvolitev. Veliko večje šanse pa ima nezavisni kandidat ' senator Robert Marian La Folette, rc« publikanski disident, ki nima pravzaprav nobene stranke za seboj, ampak le tas koimenovani «komitct za La Folettovo predsedništvo«, in pa "konferenco za na» predno politično akcijo«, v kateri sode« hijejo zastopniki farmarjev, delavcev, srednjega stanu, socialistične stranke, raznih strokovnih organizacij itd. La Fo= lette je postal popularen kot nasprotnik vstopa Zedinjenih držav v svetovno voj= no in kot socialni reformist. Njegov ugled je posebno velik pri obubožanih farmerjih, ki jih je na stotisoče. Razen teh, ki pričakujejo vse od La Folcttove izvolitve, ima mož zase tudi velik del ameriških Nemcev, ki upajo, da bo La ' .'Folette uničit verzajsko mirovno pogod* bo, in večino strokovno organiziranih Edine iskrene solze Dr. Ravnihar: Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne, škropile jo bodo le moje solzš.., zahvaliti na predsedniškem mestu ter stvar izročiti našemu glavncmn odboru, ker se vodstvo naše stranke ni držalo dogovora. Pristalo je na to, da nekdo izven skupščine odreja, kdo naj bo v pred-sedništvu!« Radič išče pretvez za svoje povračanje na stare etape in zdaj na ro-vaš svojih poslanccv raznaša, da se niso obnašali kot narodno zastopstvo, ne kot parlament v parlamentu, temveč kot »navaden beograjski klub«. Tu se vidi. k3ko ie število radičevskih poslancev v Beogradu bilo resnično le število, toliko pri-digovana »trdna večina« pa optična prevara. -f Ustanovitev Radičeve ekspoziture za Slovenijo- »Avlonomist« poro- j ča, da sta se zadnji dve nedelji vršila ! dva sestanka zaupnikov slovenskih repu- ( blikancev, eden v Ptuju, drugi v Ljub- j Ijani. Na sestankih 6o bile sklenjene resolucije, v katerih se povdarja. da je nastopil trenotek, ko morajo slovenski republikanci vsepovsod nastopiti kot politično organizirana celota. Zl>or zaupnikov se je takoj pretvoril v zbor ustanoviteljev »Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev« (SRS). Zbor zaupnikov je tudi sklenil, da »»topa PRS s sedežem v Ljubljani v »federativno zvezo, ki ima svoj sedež v Zagrebu*. Na ustanovnem sestanku SRS, katerega se je po Avtonomistn udeležilo zaupnikov, urad in njegovega bivšega predsednika pristranskega postopanja. Pri razpravi ?e je izl a7.alo, da so bile vse obdolžitvo iz mišljene in biez podlage. Radi § 104 srh kaz. zak. sta bila ob*oiena oba. in icct carinik Ivan P. na 300 dinarjev denarne kazn: »di teden zapora, železniški pod-uradi.k Rucolf T. pa na 500 di nrjer 'iei» ih ►j.vni ali dva tedna zapora Občutna na/.er ia ljudi ki ne znajo v '<-Mojnom tonu pisati vlng na ur* d p. g Povojni lesni trgovec. Anton Ti-scliina iz Celja se je moral zagovarjati v torek, dne 21. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem, ker je izvabil le"-1!>22. in 1923. več upnikom pod raznimi pretvezami denar in ker je oškodoval cei sttank « tem da n: pravočasno predlagal u edbe poravnalnega postopanja al otvoritve knnkurza. Obodolženec spada vrsto lesnih gtro/rev. ki so po prevra tu brez denarnih sredstev in brez potreb n« pred izobrazbe vodili trgovino n-debelo. Kupoval je les pri raznih strnn kah, ne da bi morel izplaati polm zneske. Med drgim je Škodoval sror njegraško grajščino, kateri je za dve dobavi lesa točno plačal, pri tretji pa ostal dolžan večji znesek. Bil je obsojen na 14 dni zapora. § Brezvesten pohotne! Frane TrbovN šek 26 letni posestnikov sin na Frankolo. vem je tekom leta 1923-24. večkrat oskrunil neko dese'!etnn in 2 šestletni deklici Obsojen je bil pred celjskim okrožnim sodiščem na 2 in pol meseca težke ječe. § Ponarejene lire. Fedlmaršallajtnant Martin Verkljan in njegova tašča Antonija Šarič sta bila obtožena, da sta spravila v promet 4 ponarejene tisočlirske bankovce. Pri glavui obravnavi pred mariborskim okrožnim sodiščem 20. t. m. je bil Martin Verkljan oproščen, njegova tašča pa je bila obsojena na mesec dni ječe in na plačilo sodnih stroškov. sta poročala g. Albin Prepeluh in prof. dr. Lončar. Zadnji je govoril poldrugo uro. -f Slabo Hh pozna »Avtonomist. polemizira proti škoiovemu tedniku, ki je že v naprej razglasil slovenske republikance za brezverce. Avtonomlst vprašu e: »Kdo ima pravico na tisoče in desettiso-če broječe slovenske republikance enostavno proglasiti za nasprotnike tiste cerkve, kateri pripada o po rojstvu, vzgoji In običajih? — »Tista politična stranka« — piše »Avtonomist« — »ki bi hotela iz političnih in strankarskih ozirov proglašati sebe za edino stranko, ki priznava cerkvi njene pravice, vse druge politično drugače orijentirane vernike pa razkrl- ^ oktobra- čati kot brezbožneže in njene nasprotni- . „ ' „ ke. bi veri in cerkvi storila slabo uslugo. ČIRIH: Beograd 7.425, New-York Prepričani smo. da ji cerkcv v svoiem ■ 510.75, London 23 375, Pariz 27.15. Milan vzvišenem namenu ne bo sledila., - Sla- j 1>ra«a 15 Budim^JU 0 0068, bo jih pozna, bi rekli »Avtonomlstu«, ki: Bukarešta 2.925, Sofija 3.775, Dunaj tako piše o klerikalcih: kajti SLS bi že j 0-007325. zdavnaj morala likvidirati, čim bi prene-! DLNAJ: Beograd 1014 do 1018, Bu-hala vero in cerkev zlorabljati v umaza- i dimpešta 92.10 do 92.90, Bukarešta 338 ne politične svrhe. G. Prepeluh je povrh ' «*>. London 319.3U) do 320.3CO. Mi-pa tudi še naiven, ako misli, da se bo I« 3W9 do 3091, New-York 70.935 do škofovega prokletstva odkrižal s tem, da: 71-185. Pariz 3707 do 3723, Praga 2115 mu bo delal komplimente ter slepil svo-1 do 2125, Sofija 514 do 518, Curih 13.6r Murska Sobota do'T-o napreduje v dc'u. Žc'ezni | most čez Muro pod Veržcem je izgo« , , tovljen. Med Ormožem in Ljutomerom j kler ni končno obtičal v ob;cmu k erikal« cev. Seveda pristen k'c-ika!cc šc ni ;n organiziran še ni pri SLS. ker je šc vedno «napredn ak*>. 0;tal jc to ej lc na pol pota, tako da njegovo peto barvo nc moremo računati kot po'no, temveč lc kot po'ovično. To ;c pravo pi pogačar« stvo in vsi ki bodo vo!i'i Arhovo listo, smejo biti ponosni. V «S!ovcncu» sc g. Arh rcperiHi radi 12 500 Din. ki iih ic da'a tvrdka Arh in Pr.pler v Rcčici za /a m;7arje. torpentin. ^almijak, pravi kranjski firm-ž. prašno olje, oljnate in.T(B -ulit* biir.e. slikarske in pleskarske potrebščine se dobe pri tvrdki Eav&ekar & Dergancr Pred škofijo št. 20 3103/a Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera- Sobota, 25.: »Majska noč». E. Nedelja. 26.: «V vodnjaku«, «Cavalleria rusticana«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Pondeljek, 27.: Zaprto. (Generalna vaja). Torek, 28.: »Rusalka«. Slavnostna predstava povodom čehoslovaškega narodnega praznika. Izv. Ljublianska drama. Sobota, 25.: .Firma P. B » F. Nedelja, 26.: «Pri Hrastovih«. Izv. Pondeljek, 27.: «Cyrano de Bergerac«. C Torek, 28.: Zap/to. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 25.: .Maks v škripcih«. Nedelja, 24.: .Maks v škripcih«. Mariborsko glednlišče- Sobota, 25.: .Mamselle Nitouche«. B. Nedelja, 26.: .Zrinjski«. C. Pondeljek. 27.: Zaprto. Sprememba opernega repertoarja v Ljubljani. Danes zvečer se poje v operi mesto že javljene in cCavalle-ria rusticana» kot ljudska predstava pri znižanih cenah. — V operi pa gdč. Koreniakova, Rop.isova in Thalerjeva ter gg. Cvejič in Valen tinov. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. — V drami je v nedeljo prva reprizi Meško-ve drame . ki je napravila pri premijeri tako lep in globok utis. Baritonist Holodkov v TasreliSki operi. V Zagrebu se je te dni pela veljka Borodinova opera riu»ga gledališča, ruski baritonist Pavel holod- kov. Pevec je lobro znan tu !i v 'i-.ibi ^n ski'- glasbeni'- krogi '. ki?r je ni priredil koncert komorni skla ib. * sirem-stvom pianista g Ruča. ki se '3 laj iudi nahnjt v Beogradu. Repertoar splitske a eledališfa. V Splitu so imeli v četrtek zvečer premiicro \\'ild?ove komedije »Pahljača ladv VVjn dermrrovei. Komedij" predstavlja razl;č ne tire londonske blazinane družbe. V . glavnih vloga') sta n-^to; ila med 'rosi- j mi slorereka roj ka ga. Prcgnrčeva in g. Pregarc. Petuj fa Rlc-*a'i.>a ta P.o no in Hcr re~0Tin*». Ministrstvo z- prosveto v ►'no gradu je dovolj'o g. Milanu R.ijčeviču ustanoviti potujoče g!eda':5č^ pod .m«1-nsm . Družbi je polelje-na koncesija za prirejanj? iger po 3o«ni in Hercegovini, Dalmrciji, Črni gorj in Slavoniji. Lidija Saljapinova na odru. Hčerka slavnega ruskega pevca Saljapini. Lidija Saljapinova. se je posvetjla '»oernenu solopelja ter je začela svojo ^arHa.-o v j Parizu, kjer je ned ran pela v Ri-n-.ki-| Korzakovi operi »Zlati petelini. Sedaj obide pevka evropska mesta, pozneje pa se poda na turnejo t Ameriko. Harij Simone t Leoncavallorib «Pa-g!iaccih>. V nedeljo ima zagrebška opera na sooredu Mascaraiievo . V 5'ednjii to pel tenorsko partijo g. Ma-■ ij Šimenc. Evropska turneja dn^aj-kesa iloin-hardtoveira glodali la Koncem tekičega mesera odide na daljšo evropsko 'u-n^jo iuiajsko Reinhirdlovo gledališče Prva Tostov nja bodo v Če5kos'ovaški. a si oer v Ernu jn Pragi, nadalinja pa v Nemčiji. v Frankfurtu in L;ps' em a ra-teljstvo namerava potem odpotovii v skandinavske države in naposled u !i «* ^.mrriko Ju! i!^j igrtlkc Gern-anove 10. novembra prrznujs članica in voditeljica disi'entov mo« ovn^rtra »Hudožestvene-ga teatra* v Pragi 20 letnico svojega umetniškega delovanja na odru. Ob tej priliki bodo Hudožrslveniki igrali Dostojevskega »Brate Karamszove», kjer bo nastopila jubilantka v vlogi Grušenke. V jubilejnem letu ge. Germanove obišče njena skupna Nemčijo, Holandijo, Dansko, Švedsko. Norveško in Poljsko ter zaključi sezono v Jugoslaviji. Konec opere t Novem Safln. Iz Beograda poročajo, da je moralo ravnateljstvo novosndskega gledališča na ukaz iz prestolice ustaviti operne predstave ter na brzojavno naredbo prosvetnega ministrstva odpustiti vse angažirane pevce. katerim ie odoovedano na 14 dni 1 Pevci pa mislijo nekoliko počasnejše kot prosve:no ministrstvo, zato so se pritožili v Beograd ter zahtevajo vsaj trimesečno plačo Pro rim Hudoiestvenikov t Pragi ra novo sezona. Iludožestveniški disiden-ti v Pragi, ki so s Tagorejevim »Kraljem temnega hrama» skušali z pustiti dosedanjo naturalistično smer svoje igre, pripravljajo za tekočo sezono poleg Evripi-dove »Medeje> repertoar iz Shakespear-jr.. Puškini in Oslrovskega. Nanovo bo i ins*enirana Ostrovskega S tem repertoarjem se poda skupina okolu božiča na j turnejo v inozemstvo. »Prodana nevesta* v Bornu. Dne i 17. t m. so uprizorili v Bernu Smetanovo »Prodano nevesto z velikim uspe- hom. »Berner Theaterzeitung» je prinesla ob tej priliki vsebino opere, pri čemer pripominja, da so »Prodano nevesto* | peli prvič 30. maja 1866. češko v Pragi in nemško 1893. na Dunaju. Dalje prina- ša kratek Smetanov življenjepis, poudarj« skozinskoz Češki narodni značrj njegov« godbe ter izraža prepričanje, da bo »Pro- dana nevesta> tudi v Švici učinkovala i svojim neodoljivim čarom. fM Jutri nogometna tekma Hašk: Ilirija Predprodaia: tvrdka J. {sarec če vesti neš priredi ob priliki obletnice osvobo« • Poiiv. Da tudi mi kar vidneje ma->viji. Zapomni naj si ta dični nadzornik jenja češkoslovaškega naroda, na dan Bilestiramo kulturno in slovensko solidar- j in upravitelj, da minister Korošec ni od 28. oktobra t. i. ob 11. uri dopoldne v nost 8 poljskim narodom, se pozivajo vsa vekomaj do vekomaj! Prišel bo čas, ko dvoranj »Mladike«, Subičeva ulica, re* kulturna, dobrodelna, pevska, telovadna j se bo njemu v dvojni meri vračalo se- cepcjj0 jn sj usoja s tem vse češkoslo. Iz Ljublfane ,v *°bah trg.ov" Bahovca na m" * ' I Jakoba trgu in pobrala gospe rizno oble> Češka recepcija dne 28. oktobra, ko. Čedno napravljena, vsa odičena s Generalni konzul ČSR. dr. Otokar Bes pavovim perjem, je nato izginila in pri* vabljala ter zapcljavala, koder se je kla« tila, razne moške. u— Priporočljiv uslužbenec. Slikarski mojster Josip Stare v Orlovi ulici je sprejel pred nekij dnevi v siužbo ples* Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Odlikovanje zdravnikov. Povodom paniu avstrijskega konzulata v Ljubljani j u_ soodetnico smrti velikega sina če= petdesetletnice obstoja Udruženja hrvat-. proti našim državljanom, ki žele potovati gkega naroda, Jana Žižka, proslavi »Če. skih zdravnikov je kralj na predlog mi-j v Avstrijo. Nadejali smo se, da bo z siovenska Obec» v LjubUani danes ob nistra za narodno zdravje podelil: pred-; vpeljavo vizumskih^markic potovanje v g uri ZVečcr v restavracijskih prostorih Kramar, uslužben p i Knnjski stavbeni stopil Renner svoje delo in porabil koj priliko, da je odnesel nekaj orodja v vrednosti 200 Din, nakar je neznano kam pobegnil, u— Nepreviden zidar. Zidar Franc sedniku udruženja dr. Miroslavu Cačko- i Avstrijo znatno olajšano, vendar pa smo ^Zvezde* s prijateljskim večerom. P res ! družbi je bil zapos'en tiri adaptaciji hi* viču v Zagrebu red sv. Save 2. vrste.; se zmotili. Mesto dosedanjih taks zahte-; prj*anj Smo, da se naši narodni krogi še št. 10 na Dunajski cesti. Pri tem je vrgel v četrtek na tla kos opeke, ki je priletel ravno na glavo mimoidočega Ivana Zoharja in ga prcccj ranil. Nc» previdni delavec sc bo moral zagovar. jati na policiji, u— Šoferjeva brezobzirnost. Šofer Rus dr. Božidaru Wickerhauserju red sv. Sa- j vajo v primeri z našimi zelo visoke vi- j udeleže proslave v častnem številu, ve 3. vrste, dr. Vladimiru Vrapčeviču j zumske takse. Tako se n. pr. plača za en-j u_ c,Mbeilo drugtvo „Swa„ v Ljub, red Belega orla 5. vrste, najstarejšemu; kratno potovanje v Avstrijo 84 Din, do- y x Na občnem 7bonj dne oktos članu udruženja Petru Zrelcu in trinaj-; čim naplačujejo nase oblasti avstrijskim hn se ustanovi!o v Liubliani žc'e*. storici drugih zdravnikov pa red sv. Sa- državljanom po oO, oziroma za uradnike ničarsko ko gl(!sbeno druStvo eS!o. ve 4. vrste. in revne sloje po 10 Dm za enkratno v katero ^ ^ ^ ^ _ ----------------------------- • Odredba glede idravniških pomočm- i potovanje. Poleg tega še zabelijo pot o- 7bora Jn „Zvcze jugoslov že« dolf Strasser, zaposlen pri trgovcu Jan kov. Ministrstvo za narodno zdravje je; vanje na Koroško z ono znano «Fur die ,C7ničarjev„_ "Glasbeni odsek društva i ku Popoviču, je vozil z gospodarjevim odredilo, da se za zdravniške pomočnike! Emreise nach Karaten . . . itd.» Pred ,S|orte, se deli y rtodbo na piba!ai vozilom včeraj ponoči po Cesti na Loko odslej ne sprejemajo več medicinci, ki so: nekaj dnevi je prosil neki krojač z Go- bf> ^ ,o,_ jn ki zbor ob 5tevi:ni 1 z veliko brzino in brez predpisane luči. napravili izpite na inozemskih univerzah.! renjske za vizum na Dunaj. Konzularni udeIežhJ ?eWn:čariev — ljubiteljev pet« i V Jcranovi ulici jc podrl z avtomobilom » Iz šolske službe. Gospod Vladko Pa-; uradnik ga je kratko odslovil, češ da naj | ja in . b(j so po,ec dravov s€strc | obccstno ograjo, občinsko last in priza. pe, učitelj v Mostah, je premeščen v Sv.! obrne prošnjo za dovoljenje na Dunaj, j „Drave, iz Maribora in druqib 7astop« ! dejal občini 50 Din škode. Razen tega Lenart nad Škofjo Loko. Na njegovo me- Drugi slučaj je z neko učiteljico. Prosi-, nftoy ^ boJri,nih bcscdi raznih covor, ! ga je prijavil gospodar, da e napravil sto je klerikalni režim delegiral mlajšo j la je vizum za Celovec, da obisce svoje- njkov izrazili društvu svoi „v;vat f!cHat na vozu 6OGO Din škode, kajti na vožnji učiteljico, in sicer na deško šolo, kar je; ga očeta. Vizum je res takoj dobiK to-. cresc^ tudi zastopniki ^Matice.in Zve i je razbil zadnje kc'o in pokvari! še pr. x__JJ 1____I______1.._- &__l 2— rt n 0 lrlni«>riiln a- h ,, »• nia % m O ■ .» in p1ačala I da s klauzulo cFiir die t Beogradu 94 Din. Kaj pa, če od koroške vlade zc s'ovenskih pevskih zborov. Izvolieni tudi lep primer stva». Poleg godbe so na programu pcv. ske točke «Komšijc» in šaljivi nastopi. Hišni posestniki se poživljajo, da raz. obesijo v soboto popoldne raz hiš zasta. ve, vsi someščani pa, da razsvetljijo ob povorki okna. e— Orjuna v Celju. Oblastni odbor Orjune v Mariboru je imenoval komi. sarjem celjske mestne Orjunc g. Drago Kralja, ravnatelja celjske Posojilnice. Dokler se ne izvrše nove volitve, se naj članstvo v vseh zadevah organizacij* obrača na imenovanega komisarja. e— Radi potepuštva in suma tatvine je bil aretiran v Celju neki Maks Kristl iz Maribora. Pri njem se jc našel en ž$n. ski dežni plašč in ena ženska rujava obleka. Oddan je bii v zapore celjskega okrajnega sodišča. iz Frimorfa * Interministerijalna komisija v Istri V pondeljek se je sestala v Puli interministerijalna komisija, ki proučuje gospo- * Značilno. Ko je pošiljal g. Pribičevifi! sprejemajo slejkoprej _ ___________________ odredbe v srbskem jeziku, je naš avto- j * Tobačna tovarna v Podgorici. ki je | ljubljanskem Barju. Opaža se,' da nek* nomistični svet robantil, da hočejo vse bi!a v vojnem času močno poškodovana, | tcrf barjanski posestniki ne posvečajo posrbiti. Sedaj kroži zopet naredba v srb-1 se fco v najkrajšem času obnovila, ker je , prav n:kakc pažnje na one jarke, ki so skem jeziku z dne 27. avgusta t. 1. s pod- letošnji pridelek tobaka v onih krajih bili v zadnjcm času očiščeni in iztreb. pisom veleavtonomista dr. Korošca. Ves Z8,° obilen in je torej velike važnosti,; ijeni Vsa ta dela so bila izvršena zgolj ljubi božji učiteljski svet poljubuie to da ^ tovarna čimpreje zopet uredi za j radi tcg^ da se koIikor mogoče prepre« modrost, zakaj v dni dom), v Krškem jutri, v nedeljo ' jih sosedov ter so po!eg tega tudi po konsekventno ravnanje. Ave — kamele- ob 16. uri (Sokolski dom). j zakonu nedopustna in kazniva. Vsi ban oni! j « ja;ode v jeseni. Topli letošnji je- jonski posestniki se v interesu splošnosti * Redek jubilej. Danes praznujeta go- senski dnevi so marsikje izvabili iz tal in pa v lastnem opozarjajo, da opuste spod Ivan Vidic, žel. uslužbenec in nje- ljubke pomladanske cvetlice, ponekod napravo vsakršne škode na jarkih od« gova zvesta družica Ana roj. Mohar sre- rastejo tudi jagode. Prijatelji našega lista , vodnikih, posebno po izvršenem treb. brno poroko. Ob tej priliki se poroči tudi nas dan za dnem presenečajo s takimi Ijcnju, ker bi sc jih sicer moralo radi f hčerka gdč. Marija Vidic z Joškom Šn- pošiljkami. Včeraj nam je poslal gozdar prestopkov vodnega zakona za osuševa« s fer jem, trgovskim nastavljencem tvrdke g. Josip Krošelj zrelo rdečo jagodo, utr- nje Barja pozvati na odgovor in zahte« Medic-Zankl. Jubilantoma, ki sta med ga no dne 22. t. m. pod Sv. Ahacijem pri vati od njih povračilo povzročene škode, znanci zelo priljubljena, želimo, da do- Turjaku, g. Fran Stare pa je prinesel v, u— Policijske prijave. Od četrtka na čakata tudi zlato poroko, novoporocen- redakcijo cel šopek ja^od, ki jih je na- petek so bili prijavljeni policiji sledeči po vsakih sprejemljivih cenah pri Jos. j Bedrač, Aleksandrova 12. 2222 u— Pri «Tičku» na gričku v soboto in nedeljo domače jetrne in krvave k!o» base. 2254 u— Koncert na Viču. Prijatelje umet. nih in narodnih pesmi ponovno opozar. jamo na nedeljski koncert dne 26. t. m. ki ga priredi pevsko društvo »Slavec® v dvorani Sokolskega doma. Vičani! Po= I kažite s svojim polnoštevilnim obiskom, i da znate ceniti požrtvovalnost priredi, teljev. Začetek točno ob 7. uri zvečer. cema pa obilo sreče! * Dr. Lavoslav Gregorec -j-. V Novi ; bral ob vznožju Sv. Katarine slučaji: 3 tatvine, 3 kaljenja nočnega Samomor zemunske^a odvetnika. V' miru, 7 prestopkov cestnega policijske« cerkvi pri Vojniku je prošlo sredo umrl i Zemunu se je ustrelil tamkajšnji sp!oš- ga reda, 1 prekoračenje policijske ure tamkajšnj' spod dr. rosti 85 ■ ne lavantinske škofije, je bil rodom iz ■ Sv. Urbana pri Ptuju ter je po dovršenih bogoslovnih študijah leta 18fi8. na graški univerzi prom oviral za doktorja . teologije. Več let je bil poslanec v dunajskem parlamentu potegoval za prav zlasti tudi za slovenske vencev zahteva, da zasliši komisija ne samo svoje pristranske ljudi, ampak tudi naše poslance, župane in voditelje razuib organizacij. * Josipina Inideršič. V Gorici je umrla ga Josipina Znideršič, soproga prof. Frana Znideršiča, bivšega ravnatelja ženskega učiteljišča. Bodi ji ohran.en časten spomin, preostalim pa naše sožalje! * Gledališka predstava v Gorici. Dramatično društvo v Gorici uprizori v soboto, 25. t m. v dvorani »Trgovskega doma« Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Režira g. Bratuš * Goriška kronika. V Vrtočah pri Mir-nu so te dni našli obešenca, ki je imel okrog vratu omotano žico. Samomorilec je nad 30 let star: njegove identitete še niso dognali. — Marija Vidič iz Ajbe ic čistila domače mlinsko kolo. Nenadoma sc je vreteno obrnilo in kolo je odneslo žensko s seboj. Odtrgalo ji je dva prsta in zlomilo levo reko. — Kap je zadela zasebnika Aleksandra Budala iz Gorice. . Dan poprej je bii mož zdrav v Vipavi, po a— Mariborski advoka'i pod parasra-; prjhudu domov pa je legel in zatisni1 lom. Nedavno smo poročali, da so mari- SV0JC 0jj za vedno. borski advokati vložili na predsedstvo • Dijamantna maša dekana Sile. Dekan okrožnega sodišča obširno utemeljeno! Sj!a v jomajU na Krasu praznuje v ne-prošnjo za zopetno uvedbo deljenega ura-j je]jo 26. t. m. dijamantno mašo. Sila je obogatil to pa-v našem jeziku. učiteljev v Julijski Kra- i v :'Za!ne damske klobuk ter drnnske klobuke mjuovejših modelov si je najlaže izbrati po solidnih ccuah v modnem salonu Sturh!y-MašKe, Židov ha olfca Iz Maribora niči so našli nekoliko pisem in 1000 di-! izgreda. j tem šele se je pričelo , in ymL pri šolskem skrbništvu v Trstu je narjev gotovine. Vzrok samomora ni I u— Tatica plaščev in obleke pod kiju« sicer na ta način, da so odstopili spis nabit razE]as> s katerim so upokojeni sle- znan. Brandajs je imel največjo odvet-, čem. Dne 22. t. m. ob 4. uri zjutraj je državnemu pravdniku v svrlo preganja- ječj učitelji brez posebnega vzroka: Cc- niško pisarno" v Zemunu ter se je naha- stražnik nalete! v Gosposki ulici na mla. | nja podpisanih advokatov radi prestopVa fut Silvester, Fran Bernetič, Josip Mi- ial v ugodnih gmotnih razmerah. do žensko, ki se mu je poskusi'a ogniti, paragrafa 104 s. k. tu, kjer se je energično: * Por.eTeril kenia in toz V Dolu pri sPoznaI je v njej nevarno in že dolgo žaljeni uradniki, ki jim advokati med pahor j rice svojega naroda in Borovnici se je pojavil te dni tuj moški zasledovano tatico in taino prostitutko drugim očitajo, da neredno zahajajo v pi- italijansk inske paralelke na ma-; ki „ nrpdetavi] „ živini«** trtrmv,'' 20=!etno Ivano Vrabič, bivšo služkinjo, same. Nekateri odvetniki so svoje pod- tric0 šo] z., ker so v vlogi sieji Bogumil Medveščck, A. Kenič, Josip in Albina Flego. Tako rešujejo nske oblasti z veliko vnemo in hi-šoisko vprašanje julijskih Sloven- ob desetih dopoldne. Pokojniku, ki je bil goreč rodoljub ohranimo blag spomin!1 branjevec Ru;1olf Kotnik, rojen leta 1873.idnc I Iz nciteljskih krogov Pneetek navi-;v g Ko je -ufr - vstaI jn ^ i ž!ova Janja naprednega uciteljstva je otvoril - - - ' i _ 1 i — i preko meje>. . se ie v Trnju pri Zagrebu i si!a na 8Iavi čm slamnik, ki ga je istega popoldne ukradla šivilji Angeli An. ar iz predsobe njenega stanovanja , . . ,. - ie tvoril ai?no ohJokel. je šel v podstrešje in se slavni štrukelj na Vicu Zagospod.nl je | obesil. Pn izvedbi ženeJ je vp2. neomejeno kot nadzornik m še vedno tu- di kot šolski upravitelj. Svojo morročnost da'; paralizo kaže kot upravitelj in okrajni šolski nad-zornik. Nadzira učiteljstvo, a kritiko jim pošilja pismeno z naročilom, da jo mora dvakrat prepisati in vrniti njemu vele-' oblastnežu v šolski upravi. V svoji vele-zmožnosti in duhovitosti razmrevnri do cela delovanje naprednega učitelja. Do-eedaj je tak učitelj kaj znal. a pri slavnem štruklju je vse za lepo starost 214 let. Ko so predvčerajšnjim tik rerkve v svrho snemanja razbitega zvona izkopali jamo, so naleteli na človeške kosti. Kakor znano, so v starih časih pokopavali mrliče okoli cerkva. Tako so tudi v tem alučaiu prestavila v Videm. Na prvih letnikih nižjega tečaja tehničnega zavoda v Vidmu prične poduk šele 5. novembra. * Goriška porota. V pondeljek je prV-čela pred goriško poroto obravnava proti 24!etnemu Josipu Buciku iz Banjšice. Bucik je obtožen nameravanega umora. 1. oktobra 1922 je namreč v tepežu med fanti zabodei z nožem v trebuh Alojzija Klanjščeka, ki je tri dni pozneje na posledicah zadobliene rant umrl. V Buciko-vi razpravi je bilo zaslišanih pred sodiščem 28 prič. Porota je izključila način nameravanega uboja ter dopustila samo prestopek udeležbe na pretepu. Obtoženec je bil nato obsojen na tri mesece ir 15 dni ječe. Ker je kazen že prestal v pic iskovalncm zaporu e bil po obsodbi takoj odpuščen domov. • Slovenska šola v Gorici prepovedana. Goriški Slovenci so pred časom prosili italijansko vlado, naj jim dovoli odpreti šelo za svoje otroke v slovenskem jeziku. Šolski nadzornik Rubbia pa je to prepovedal s posebnim odlokom, utemeljujoč prepoved s tem, da zadoščajo slovenski deci italijanski učni zavodi. Taka ie Drosvetna svoboda italijanske vlade. Odmevi beograjskega umora na ulici Včeraj smo poročali o umoru beograjskega trgovca Naloviča, ki je zbudil v prestolici splošno pozornost. Beograjska publika se za stvar živo zanima in hodi ves dan okolu kavarne «Cokot», kjer se je izvršil napad. K včerajšnjim vestem moramo še dostaviti, da se je knjigovodja Kcvačevič približal svoji žrtvi pod dežnikom. Preiskava je dognala, da se je morilec že delj časa pripravljal na dejanje. Nekake pred štirinajstimi dnevi je kupil revolver v Subotici na postaji. Nudila se ga, ker ie podpisal v imenu odsotnega brigadirja polnomočje, da sme Jevtič dvigati denar na ime brigadnega poveljstva. Bjelobradič in Kneževič bosta morala plačevati dolg toliko časa, dokler ne pride v brigadno blagajno celokupna vsota 170 tisoč Dm. To je pač bridka pokora za veliko zaupljivost, katero sta nič hudega sluteč izkazovala sleparskemu naredniku. i V dunajskem časopisju se je vnela vsled tega živahna polemika. Večina listov zahteva, da občina — na njen konto gre namreč večji del davkov — popusti zah-! tevam zabavnih podjetij, drugi listi, zla- sti socijalistični, pa se odločno protivijj vsaki koncesiji. Ako ostanejo vsi ti zabavni lokali zaprti, pride ob kruh okrog 6000 direktnih nastavljcncev, mnogo več pa jih je še indirektno oškodovanih. prihaja slovitih anglciklh dežnih pla&čev. — Dolii ss jih po izredno nizkih centih pri trrUki Droga 5shwab, Ljubljana. Opustitev Hudičevega otoka Poročali smo že svoj čas, - ----ved »Mojc življenje in delo». Upraviče- X Bankrot dunajskih zabavallšč- ni usp«h tcea dela izviya iz dejstva, da katere ne izda. Zanimivo je končno, da je bil Kovače- rejo rešiti nikoli več. Ministrski predsednik je odredil, da Vsled ogromnega davčnega pritiska, ki je na Dunaju za razne zabavne prireditve še hujši cd našega, je ustavila obra-tovan e cela vrsta dunajskih zabavni!] institucij, varijetejev, kabaretov, barov itd Poneverba na sarajevski orožniški postaji Pred vojnim sodiščem v Sarajevu se 1 vič zavarovan za slučaj smrti na korist!se vsi kaznjenci, ki so b?li obsojeni na svojih sorodnikov. Zavarovalna premija! daljše prisilno delo ali celo na dosmrt-je znašala sedemdeset tisoč Din. To vso- no ječo in bili deportirani v eno teh to bi bila morala zavarovalnica «Union» kolonij, prepeljejo v Francijo, onim izplačati preostalim v slučaju njegove P3- ki so bili obsojeni na krajšo dobo. smrti. Ali je imel s tem denarjem kakšno ! na-i se ostanek kazni črta, ker so bili posebno nakano, se ne more dognati. itak dovolj kaznovani s tem. da so bili. čeprav le razmeroma malo časa, v eni teh strašnih kolonij. Nejasna je še usoda onih. ki imajo ostati po preteku svojega roka v kazenskih kolonijah, v prosmanstvu. Gotovo je, da ostanejo sedaj v Guavani je te dni dovršil proces, ki kaže kakšne 1g §e Prostovoljci, katerih je kakih posledice lahko zadenejo častnika, če je 250°- ki S*1 ne morejo s silo spraviti prezaupljiv napram podrejenemu osobju, iv Francijo, ker bi bil ta transport vse-ki ni poštenega znača.ia. Pred sodiščem jkakor zvezan z gotovimi težkoč-rni. se je moral zagovarjati narednik Jevtič! Herriot se namerava sedaj nobrisati radi zločina poneverbe. Obtožnica mu je za razm(?re v francoski vojaški kaz-tJčitala, da je poneveril 170 tisoč Din na : ™lnici v Severni Afriki. Znani stotnik škodo orožniške brigade, v kateri je bil Drevfus, ki je bil zaradi veleizdaje 3Clno £;"ab!janski 9vor TaSefon 7SO. Velik uspeh je včeraj t)osqd cirkuški film uslužben. svoj čas obsojen na degradacijo in iečo. Jevtič je bil dolgo časa pri svojem od- ip svojo kazen do rehabilita- delku in si je pridobil popolno zaupanje ciie od leta 1895 do 1899. kot najnižji svojih predstojnikov. Ugodnost pa je kma j v°jak na Hudičevem otoku, odkoder lu začel izrabljati na najnesramnejši na-is0 S3 k ponovni razpravi proti njemu čin. Ker mu je bilo poverjeno sprejema- prepeljali v Francijo, nje denarnih pošiljk, si je prilastil več znatnih vsot. Njegovo početje je bilo dolgo časa prikrito. Šele po ponovnih mal-verzacijah ;e prišla stvar na dan in po- Zvestoba preko srroba Nemški Hsti objavljajo čudno zgod- 5635a 'i kazalo se je, da je narednik okradel svo- ibo' kako Je svoi° pokojno ženo }e vojaško poveljstvo za visoke tisočake, artist K. v Neukfillnu v Nemčiji. Gospa Ko so moia postavili pred sodišče, je K- 3e umr,a Pred trem> leti- NjeT1 mož najprej zvračal krivdo na adjutanta po-!"i mogel preboleti njene izgube. Ved veljnika (brigadirja) ter mu je podtikal n0 bolj pogosto je šel na pokopališče tatvino vsote 85 tisoč Din, češ. da je ad- in ostal po cele ure ob. njenem grobu, jutant odprl neko kuverto s to vsoto, I Pa to ni zadostovalo artietu. Pclago jo izpraznil, denar vtaknil v žep, prazno ma s' je neopazen izkopal iz sosednje zalepko pa vrnil njemu. Priče so potrdi-' grobnice, ki je bila prazna, k grobi le, da se to nI zgodilo nikeli. Jevtič jej svoje žene luknjo. Ponoči je prihajal lagal, le da bi razbremenil sebe. j na pokopališče čez zid. zlezel v praz- Radi Jevtičeve poneverbe pa sta pri- no grobnico in se skozi rov splazil v šla v posebno težek položaj brigadni bla- grob svoje žene. Iz pokrova krste je gajnik kapetan Bjelobradič in podpolkov- bil izrezal kos lesa. Pri ponečnih ob nik Kneževič, ki bosta morala svojo pre- iskih svoje pokojne žene je K. odkri-veliko zaupljivost napiam naredniku pla-j val krsto in božal trohnele zemeljske čevati s svojimi prejemki. Sodišče je nam ostanke svoje drage življenske druži-reč obsodilo Jevtiča na šest let težke ječe, ce. Njegova ljubezen do žene je bila kapetana pa na mesečno odplačevanje tako globoka, da se je milo jc-kal, ko dolga v znesku 90 Din, podpolkovmka je pomislil, da jo mora pozimi zelo zeb pa na mesečni prispevek 1050 Din. Po- sti v hladnem grobu. Zato je polagal slednji mora utrpeti tolik znesek radi te- skozi odprtino v krsto steklenico z a na senzacijo! V, 5. Prsd stave v, B, in 9, un. v Se hu% h It l m. pove Ford v svojem opisu po nekaj resnic i tehniku i gospodarju, politiku in trgovcu. finančniku in moralistu. To knjigo je napisal mož, ki e začel iz nič in ki je obenem intelektualec i trgovec, eden največjih organizatornih duhov in največji industrijalec na svetu, obenem pa tudi eden med največjimi bogataši. To ni verjetno. Morgan ie milijarder, je finančnik, pa ni industrijalec. Med vsemi temi velikimi imeni je Fordovo največje. On ne kopiči bogastva, cn ga ustvarja, in pripoveduje, kako se to naredi. Kdor ima ušesa, da sliši, in oči. da vidi, ta naj posluša in gleda In posnema, če more. Ideja je tudi tu edini ustvariteljski in ustvarjajoči element. S svojo idejo je Hsnry Ford postal eden največjih svetovnih bogatašev. Ideja njegova pa je: Največji uspeh bo v gospodarskem živi enju dosegel oni, ki zna olajšati in izboljšati življenske pogoje čim večjemu številu drugih ljudi. Za marsikoga jc ta ideja fantastična. Mnogi gospodarski krogi so se navadili ; na nemško ideologijo borbe, zavojevanja, ekspanzivnosti. Vkljub vsemu pa misel ni tako iantastična. Smisel gospodarstva je pravzaprav le ta, da si ljudje v vzajemni pomoči olajšu ejo pogoje dela in življenja. Bistveno jc, da si človeštvo pre-! skrbi čim več «dobrin» mogoče, s čim J manjšim naporom. Isto izraža tudi nače-- !o štedenja. Ne razsipaj po nepotrebnem svojih sil! I To štedenje sil, ki naj se uporabijo na prave mkraju in v pravem času, je glavno tiačeio Fordove filozofije. Gospodar I in organizator Ford je našel te-le gospodarske resnice: V dirki ne zmagajo naj-tež i avtomobili, marveč najlažji, tisti, i ki se imajo najmanj boriti z gravitacijo i (težnostjo). Drugič: Najboljši delavec ni tisti, ki dela najbolj dolgo, marveč malo pa takrat zelo intenzivno. Kapitalist Ford je zato med največjimi pobermki osem-urnega delavnika. Najbolj še dela tisti, ! ki ima dovolj časa, da je pri delu zbran. | Tretjič: Denar le izraža zamen.avo med gospodarskimi dobrinami, on le olajšuje kretanje in izmenjavanje. Le v toliko je torej gospodarsko potreben. Sam po sebi pa denar ni gospodarski faktor, ni vir dela in proizvajanja, samo potreben spremljevalec gospodarstva je. Zato naj nikdo ne nalaga denarja v podjetje, kadar denar rabi, marveč Ie takrat, kadar ga ne rabi. Gospodarski ušpeh izvira le iz dela in inteligence, ne pa iz velike gotovine ali bančnega dobroimetja. Iz tega sklepa Ford, da potrebu.emo i državo, ki ni !e zgolj izraz gospodarstva, | marveč takšno državo, ki garantira po-1 polno pravico in svobodo, ter pravično : razporedbo ptedinccv v družbi: Vsakdo i na svoje mesto! Kako se to doseže? To Vam pove baš Ford sam v opisu svojega življenja in dela. Ta organizator železnic, bolnic. So! in uprave, ustvaritelj največje tvornice avtomobilov na svetu (dnevna produkcija več tisoč kompletnih avtomobilov!) — ta mož torej ti pove, kako moramo urediti Jugoslavijo. Pravzaprav bi vsakdo pri nas moral svojega Forda ne le Citati, marveč ga proučiti. «Da sem jaz diktator, kakor Lenin ali Mussolini, bi leda! naredbo, da položi izpit iz te knjige vsak član parlamenta, posebno vsak minister, vsak delodajalec, vsi člani delavskih sindikatov, vsi industrijalci, vsi trgovci, pristaši vseh strank... Ukazal bi, da se ta knjiga čita vsak dan dvakrat po vseh cerkvah, vseh šolah, v političnih klubih, na borzi, in da iž n e pojejo vsako nedeljo in praznik...« Tako pravi Robert Blatchford, in kdor se mu v Jugoslaviji hoče pridružiti temu je poljpžnost lz Forda omogočil S. B. Cvijanovič, a prevedel je delo na lepo, čisto in zelo lahko razumljivo srbščino univ. docent dr. Dra» goljub Jovanovič. Evo nekoliko poglavij: cKako sem pričel. — Prvi pričetki moje trgovine. — Henri Ford osniva kompanijo, toda razočara svoje kompanjone. — Ford prične na veliko! — Mašine in ljudje. — Ni prav čc cene rastejo. — Ali denar gospodari ali služi? — Odkod siromaštvo? — Nade v bodočnost. Petindvajset dinarjev, mislim, ni preveč, da dobiš odgovor na vsa ta vprašanja, če se iz njih tudi nič ne naučišv Morda se pa boš, in bo ti povrnjeno stotero, povrhu boš pa na polici imel knjigo več, za katero te bo marsikdo naprosil in koje, čim bo izposojena, po naši dobri stari navadi ne dobiš več vrnjene. Bbfl. Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih Spisal dr. Josip Mal; izdala in založila Narodna Galerija. Ljubljana. 1934. Stranj 142. slik 69 na prilogi. 89:z lesorezom B. Jakca na ovitku. V tej prepotrebni knjigi je zbran zgodovinski materijal z izredno vestnostjo in pregledno sestavljen v učbenik jugoslovenske umetnostne zgodovine. Z ozirom na različne kulturne uplive in na neenake razvojne poti je razdeljena snov na sledeče glavne skupine: 1. Slovenija in i?. Hrvatska, ki sta od pokristjanjenja v toku zapadne umetnosti, 3. Dalmacija (z Istro), ki je najbližja umetnostna soseda Italije in 4. Srbija (z Bosno in Hercegovino). ki je dete bizantinske in vzhodne umetnosti. V vsaki skupini jo obravnavana arhitektura, plastika in slikarstvo; dodana ja pregledna bibliografija za one bralce, ki žele podrobnejšega študija. Točen register in marginalne note r tekstu lajšajo iskanje po knjigi. Tekst vsebuje zgoščeno sliko razvoja, pri važnejših umetnikih življenjepisne podat!;«* in glavna dela. Izbera slik je dobro pre-vdarjena in nudi tipična dela posameznih strok iz glavnih cmetnostnih skupin. Avtor se je oziral tudi na predzgodovin-sko dobo in na umetnost iluminiranib rokopisov. Z obzirom na občutno potrebo po priročni zgodovini umetnosti in na težko dostopni materijal za hrvaško in srbsko umetnost, ki večinoma še iaka oe-lotne obdelave, je Malova knjiga nadvs« dobrodošlo delo, ki nam prvič nudi pregled umetnosti pri vseh narodih Jugoslavije. Potreben pomen ima za Lnteligenta. za učitelja, za dijaka, za ljubitelja umetnosti, za potovalca. Narodna Galerija je knjigo okusno opremila in ji določila za popularizacijo skrajno nizko ceno 52 dinarjev; za člane N. G. celo 40 Din. Renč Duverne: Pastir in njegov pes Saj veste, kaj je antipatija med ljudmi? Ali ste pa čuli tudi že o antipatiji med človekom in živaljo? Silna je bila antipatija, ki je vladala med pastirjem in psom. On je pasel čredo v Alpah. Najeli bo ga sredi leta, ker je stari pastir umrl na vročici in mrzlici. Pes je bil pri čredi že več let in je poznal vsako ovco posebej. Svojemu prejšnjemu gospodarju je bil zelo vdan, in mogoče je baš vsled tega sovražil novega pastirja. Že pri prvem srečanju sta se spogledala. Pes. .je zarenčal in pa-stir je zago-drnial. Od takrat sta se gledala po Strani. Pašnja je ležala na veliki rebri med gorskimi vrhovi. Nihče ni poznal razmerja, ki je vladalo med človekom in živaljo, nihče razen male pastirlce z rožnimi lici, ki jima je vsako nedeljo na otovorjeni muli prinesla živeža za ves teden. Toda mala pastirica. ki jo je ob vznožju čakal njen ljubi, se je bore malo menila za sovraštvo med psom in pastirjem. Ovce so mulile fiočno travo in drugega jim ni bilo mar. Morda so Dodzaveetno tudi one slutile, da nekaj ni v redu. Skrito in tiho je bi!o*sovraštvo. ki je tlelo, brez določnega vzroka, nikdar ni izbruhnilo na plan, živelo je v dušah, a zde lo se je, da bo vsak hip planilo rui dan kakor zver, ki preži za grmom. Pastir je pretil z goriačo, a udaril ni. Pes je kazal zobe. a ni ugriznil. Občevala sta med seboj na kratko, pastir s trdimi besedami, pes s presekanim lajanjem. Nič več. A v njunem glasu se je skrivalo besno sovraštvo, ki je vzbujalo grozo. Zvečer sta oba legla v leseni koči pokriti s slamo — pastir ob desni steni, pes ob levi. mrd njima pa je ležal širok, prazen prostor. Zdela sta se kakor dva roparja, ki so ju zaprli v skupno .ječo. in ki prežita na vsako priliko, da bi se pobila. Toda vedela sta. da sta drag dragemu potrebna, in zato sta se priložnosti izogibala — istočasno, ko sta jo iskala. Nekega večera se začuje bolestno cviljenje, in takoj nato prišepa pe« izza granitnih skal proti koči. se z'okno na tla in jame otožno ječ6 lizati svojo taco, ki vidno oteka. Morala ga je piči kaka kača. Pastir se mu nribliža in ga opazuje. G3d, modras? V hrastovi omari se je nahajalo vse orodje, ki ie bilo notrebno za iniakciie seruma 'ovcam, ki jih je pičila strupena živai. Pastir si ogleda vbrizgal no cevko, iglo in stcklenibico. Nato se vrne k psu. ki leži nepremično, težko sop^č. iz gob-|ca mu visi jezik, pclodprte oči pa se i vročično leskečejo. Medtem mu je oteklo tudi stegno, in vse telo se trese v mrzličnih sunkih. Okrog njpga bren-če muhe. on pa nima niti toliko moči, da bi jih odgnal. Pastir ga dolgo časa motri in na ustnicah mu igra zločest ! nasmeh. Noč posta;a vedro temnejša. Ovce žalostno mekečejo. čuteč da ni r>sa za njimi, vse zb"'a!?e kakor vojaki brez poveljnika. Končno pa se le i zberejo v gosti gruči pri naetirski koči in vohajo za vlažnim vetrom. ; Pastir pljune psu v robec in se vrne j v kočo. da si pripravi iuho. Pes ie ozdravel. Živali si>]oh hitreje j ozdravijo brez Človeške pomoči, j Nekaj tednov za tem se je pastir med skalami spodtakril in si zlemil nosro. Poskušal je v*tati: nemivjoče. kaj šele da bi se privlekel do koče ! Kost se je zlgmila sredi stegna in bole j čine so mu onemogočale vsako tudi ! naimv.išft giban e. L*žal je na fravj pod strmo granitno skalo, spo la i po l nflm pa '-e je razprostiralo poboč;e in na vznožju 6e jc vila dolina, skrita za mecesnovim eoz- !dičem. V teh krajih se jc le redko po-| javil kak lovec. Včasih ni bilo žive duše p® cel teden. Nesreča se je zgo-! dila v torek in mala pastirica ne bo j>rišla s svojo mulo nič prej kakor v nedeljo. Pastir je v rluhu že gledal brezkončne samotne ure. polno trpljenja, lakote, žeje, mraza, vročice. Čutil je ske lenje na ranjeni nogi in zgrozil se je, ko je pomislil, da ga čaka strašna smrt. Solnee ga bo žgalo neusmiljeno, ponoči pa ga bo tresel hlad in zvezde na nebu ga bodo le zasmehovale. Spo-daj v vasi bo šlo življenje svojo pot in nihe» ne bo čul njegovih prošečili klicev in tožb. Tedaj se je spomnil na psa. Pes je stal pred njim in ga gledal, kakor ga je sledal zadnjič pastir. Gle dal ga j*, v njegovih oč»h pa je sijal znsm"h. pomešan z začudenjem, kakor da ne v6 prav, da li je šala ali resnica. , Pastir zaječi. Pes privzdigne ušesa: še nikdar ni čul ječati človeka. Poloti se ga nemir in celo strah, kakor da je zavohal v zraku nedoločno grožnjo. S silnim naporom se skuša pastir dvigniti in jnaznačiti psu. da je ra: njen. brez moči in v nevarnosti. Po-bkus je bil o pas en. kajti pes bi mogel ! planiti nanj in na njem utešiti vse svo-j jo neizmerno sovraštvo. Toda to mu je bil edini up. da prikliče pomoč. Pastir upre svoje oči v psa in iztegne roko proti dolini ter zaječi groaeče, s solzavim, mehkim glasom, kakor ga še ni Cul: — Idi . . . Hiti po gospodarja . . . hiti po gospodarja . . . privedi ga ... Pes se ne zgane. Dobro je razume!, kaj hoče pastir. Težak boj se vrši v njem. Za hip odpre rdeče čeljusti in pokaže svoje bele, močne čekane. Rep mu nervozno opleta ob trup. Nato zbeži. Trikrat obkroži horizont, kakor da išče v prostora odgovora na vprašanje, ki tli v njegovi notranjosti. Potem obstane pri pastirju in ga ogleduje, se zazre v dolino, njegove pasjo čeljusti pa se epačijo v ironičnem usmevu. In nato odhiti s trebuhom «b zemlji. po pobočiu navzdol naznanit ljudem. da .ie človek, ki ga on sovraži potreben pomoči. _ „„„ „„„ „,,„, „ i,||||H||.millllllltlllllllllHUIIIIIII»inillnnBU Zopet so do r .... . , n:- f Ctrolinvpi. 7,1- S K. Slovan, rezerva. Postava moštva za v nedeljo, 26. t m.: Kernc I, lin v svojih člankih. Br. Malin pravi, da je zagrebška ulica, ki je hotela op.juva* Že znani praktični sadjarji Linner iz Begenj, Rus, Kenda, Vovk, Pretnar, Hro vat z Bleda, Knific (župnik) iz Gorij pri Bledu, Kunaver iz Žirovnice, Feliks Sta* re iz Lukovce, Lenarčič z Vrhnike, Kup* čič s Ptujske gore, Godec iz Malenoge, Lavrič in Kovač iz Ljubljane i. dr. ter podružnice v Kamniku, Podbrezjah, Predosljah, Litiji, Šmartnom ob Paki, Vojniku, Braslovčah, Središču, Slov. Bi* strici in oruge so doposlale večinoma prav lepo, odbrano, današnjim zahtevam odgovarjajoče sadje. Kot preprostemu kmetn * sadjarju gre v tem oziru po* sebno priznanje Ivanu Godcu v Malino* gi pri Lazah, ki je poslal sam v 20 za* bojih 20 raznih pravilno označenih, skrb no odbranih in zapakovanih jabolk ter hrušk z navedbo cene in še razpolcillji* ve množine posameznih vrst, česar mno gi pošiljatelji niso vpoštevali in s tem povzročili precejšnjo zamudo. Zato je pa imenovani dobil takoj domače in tu* je kupce za vse razstavljeno sadje in kar ga ima še doma. Zanimanje za ta sejem je bilo sploš* no, kar js pokazal tudi obilen obisk. Lepo, odbrano in pravilno zapakovano sadje je imelo polno kupcev po razme* roma visoki ceni, nelcpo, mešano, stla* čeno sadje pa še po nizki ceni komaj par zanimancev, ker v tem času se ne išče več sadje za mošt, marveč le za trajajočo domačo, kuhinjsko in delika* tesno uporabo. Veliko povpraševanje je bilo po zim* skih hruškah, orehih in kutinah, katerih je bilo žal, prav malo, kutin pa sploh nič. Letos ni dosti lepih hrušk, ker so trpele zaradi slabega vremena, pač pa jc povsod prav dosti orehov. Zato bi mor* da kazalo prirediti meseca decembra enak sejem le za orehe in kostanje. Po takih zabojih s 17 do 20 kg vsebine bi gotovo vsakdo z veseljem posegel. Instruktivno je bilo na tem sejmu Tr^isa ooro5i?a Novosadska blagovna borza (24. oktobra). Pšenica: baška, 4 vagoni 365—370; sremska 74—75 kg. 1 vagon 350. Oves: baški, 5 vagonov 252.5. Turščica: sremska v storžih, 12 vagonov 121—125. Moka: jOs*, 550; »7«, 330. Tendenca nespremenjena. Dunajski živinski sejem (23. t. m.). Goveda: Dogon 755 glav. Voli vseh kakovosti za 500 aK cenejši pri kg žive teže kakor v pondeljek. Riki. krave in slaba živina nespremenjeni. Noti raj za kg žive teže v tisočih aK: voli 13 do 20. biki 14 do 17.5, krave 13.7 do 17. bivoli 13, slaba živina 6 do 12.5. Svinje: metni otrlas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Stanislav Kabla: Bankovni kam a ti sebe in konča svojo razpravo z za goto« in bankovni dttžnlci. Lastna naklada. ! vilom, da slični dogodki, kakor so se iz* 104 strani 19 tabel. Cena 50 Din. Pisec vršiii v Zagrebu nikdar ne morejo usta* je že znan po svojih strokovnih in te- viti ujedinjenja jugoslov. Sokolstva in reb. Pip. Lombar, Strehovec. Rakuš, Zupančič, Bogi. Imenovani morajo biti ob meljitih delih, ki jih je izdal že več. Gori ti jugoslovenske Sokole, opljuvala sama 8.30 na .grišču S. K. Ilirije. Kdor še nima opteme jo dobi pii gospodarju. Vaditeljski tečaj tezkoatlctske sckcije S K Slovunu se vrši vsako nedeljo ob 10. dopoldne pri Volkerju Predava g. nadsvet. Kandare. Tečaja se morajo ob- države, kvečjemu da povzročijo ma.en* omenjeno delo teme!'"ito pretresa aktu- i kostne disonance v harmoniji tega po* elno vprašanje visokih bančnih obresti , kreta. t,,-* T;x,. iithpim Točnost' 1 Zlet opisujeta točno brata Vrdoljak trič, TiCar in Altheim. locnost. in Brozovič, tekme pa do podrobnosti ter ima med dragim nalogo, da opozori gq^podarske kroge na važnost bančnih kontokurentov ter da jim v tem pogledu nudi nekoliko navodil. Istotako nudi važne opozoritve na hančne kroge. Knjigo, ki je dokaj izčrpno in stvarno pisana, toplo priporočamo vsem gospodarskim krogom. Naroči se potom vsake večje knjigarne. = Plačilne težkoče dunajske banke. Iz Dunaja poročajo, da se nahaja v plačilnih težkočah Zentralbodenkreditbank, ki je veljala drugače za dobro fundiran sred-njevelik zavod. vezno udeleževati gg.: Dorčec, Bucik, Božič. Mtklavčič, Banovec, Smersu, Pe- Plavači Primoria : lalikuaUtti Pri- br. Lhotsky, ki jc bil glavni faktor in morja. V nedeljo, 26. t m. ob 15. nasto-.... J . franko Ljubljana 0 do, vodi na tržiščih v Palestini kakor tudi v 620, domača, <0», franko Ljubljana 0 do | ¥remensMo Siriji in v Egiptu prav odlično mesto. 605; krompir, beli. franko Jesenice '20 [ jnl)!;ana oktobra 19?4 Interesentom - industrijalcem, ki se zani-1 do 0; stročnice: fižol: eribničans-. oči- - poročilo l.iob!'an* 306 nad moriem praktično drobljenje z zobčastim sad* iotifne, tw1ke na razpolago v pisarni , 590, , ong., fran PJm mlinom, ki s.4lje prav na drobno £govsk„ in obrtniške zbornice v L^ zmečka ter prešanje sadjevca z novoiz^ umi j eno leseno stiskalnico sadjarja Rud* = Modra Sal.caza leto 1925. Ker so la iz Pesnice pri Mariboru. Trgovka s se letos slišale pritožbe proti itahjansk. sadjem in sadjevcem v Šiški je pa nu* 7'boS ™ sIab* kvalitete, se je dila pristen stari in novi sladek sadni ena "asih centralnih kmetijskih mošt, katerega so obiskovalci s slastjo !:korporac.j radi dobave gal.ee pokušali. Za oko oživljajoč vstop v raz* stavni prostor je poskrbel ljubljanski vrtnar g. Ferant s svojimi posrečenimi ciklamni in krasnimi krizantemi, čijih maio za ta izvoz je natančnejši naslov | ščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do - — • franko Ljubljana očiščen, b-n, fran-, orig.. franko Ljubljana 470 do 0. v št. 239., ki po Ftari klerikalni navadi svojega napada ni upal podpisati, temveč se je dal nadomestiti po obče znanem neznačajnežu Gogali, sporočam, da nimam nikakega povoda za kako pranje, ker si bom priskrbel zadoščenje potom sodišča. Sjcer pa za pametne in poštene Blejce tudi osebni podpis za vsako podlost dovzetnega Gogalo čisto nič ne zaleže. V ostalem je res, da takoj po zatvoritvi igralnice nameravana deputacija SLS v Beograd ni bila možna, ker je Gogala zahteval 120.000 Din in torej o kaki nesramnj laži z moje strani ni govora. Dopisnik bo imel priliko, dokazati nasprotno pred sodiščem. Če je bilo darilo Sokolu komu ljubo, ali neljubo, me ne briga. Vem le, da je vsako plačjlo neljubo in ne poznair-Eikogar, ki bi z veseljem plačeval. Glede olepšanja trga ob in pred hotelom imam le pripomniti, dr> se je olepšanje ob hotelu izvršilo na stroške lastnice in je ta še brezplačno odstopila za cesto svet, olepšanje ob vrtu Sartori je pa občino prizadelo le v toliko, d? je napravjla obcestni zid na predlog Gogare samega kot občinskega zastopnika pri komisiji, kajti jaz pri tej komisiji ko1 interesent v svoji funkciji kot župan nisem sodeloval Tozadeven od Gogale podpisan komjsijski zapisnik je v občinski pisarni vsakemu na vpogled ln se oni, ki so morda Gogali nasedli, lahko o njegovi resnicoljubnosti osebno prepričajo. Končno bi še opozoril one poštenjake, Id so nasedlj Gogali in zašli v njegovo j družbo, da imajo še Čas, da dobro prt-' mislijo, kam so zašli in v kaki družbi, | se kretajo. Se veduo se lahko odpovedo ! javne družbe denuncijanta itdki z.t marsikoga prizadetih ni niti častna njti 1 prikladna. Onim. ki so iz častihlepja, oziroma osebnega sovraštva do ene ali dru-' ge osebe zašli v družbo Gogale, pa svetujem, naj se izognejo poslcdic narodue-! ga reka: cPovej, s kom se družiš, da ven. kdo }n kaj si!> H. Tomec. • • • i «Sloven5evermr» dopisniku članka Bleda gos. Macefizeljnus glede raznih groženj, napadov požigov itd. morim dati nekaj pojasnil. Res je, da grožnja lahko rodi materijalno škodo. Kako je pač prišlo do tega, da je g. Rus. upamo da popolnoma neprostovoljen, toliko prispeval k razsvetljavi, res ne vemo. kajti slučaj požara ali. kakor navaja cSloven-r»v> dopisnjk, požiga, pri g. Rusu ni znan niti sedaj niti v predvojnih časih, ko je gorelo vsevprek. Takrat smo bili takih in sličnih požarov ali požigov (da se tSlovenčevemu* dopisniku zopet ne zsmerjmo) tako vajeni, da ni bila več posebna novost, če se je pokazal rdeči petelin sedaj tu sedaj tam. Novost to res ni bila za tiste čase prav nobena, ni pa s tem še rečeno, da takratni požar ,odnosno požig ni vpepelil isto-toliko, kot bi v danih prilikah tudi sedaj. Tska stvar je vedno v zvezj s škodo. Zato tudi popolnoma upravičeno trdimo, da smo kot takratni somišljeniki g. Gogale obžalovali precej često rdeče peteline pri njem. Znano nam je že, da se je pri eni teh nesreč nahajal g. Gogola v Radovljici, doma so mu pa pogorele mrtvaške krste in še ne vem kaj, kar je naše obžalovanje vsled odsotnosti takratnega našega somjšljcika le povečalo. Predstavljali smo si razočaranje in potrtost go- i ' spoda Gogala, ko se je vrnil ter videl, da mrtvaških krst ni več. Pozneje pa smo se nekoliko potolažili, ker smo do-znali. da se je škoda požira, ali kakor pravi dopisnik požiga, znat-; no reducirala. G. Gogala je prejel nam-j reč zavarovalnino, ki je bila že za tiste čase baje precej lepa vsotira. Naš ožji jiolitični sodrug je bil s tem obvarovan škode, in njegov gospodarski položaj vsled te nesreče, vsaj po našem mnenju, ri utrpel mnogo. To je bil en slučaj, ki je vsaj deloma srečno konč ,1. Poznali pa smo, da je b{I g. Gogala kar nenada napaden ter ob-streljen v dlan. Zopet ogorčenja, zopet obžalovanje, ali tudi razočaranje ni izostalo, kajti g. Gogala je bil vedno previden. kar je tudi tu dokumentiral s tem. da je bil zavarovan proti nezgodam. Čestitati mu imamo, da krogla, ki je prebila dlan, ni poškodovala kosti niti najmanje in kolikor nam je znano, ne trpi g. Gogala vsled ta hibe prav nič. Je bil pač s'učaj »sreča v nesreči*?. Tako se je godilo v da lepih cajtjh> pred vojno. Med vojno pa so se počeli pojavljati prvi simptomi klerikaiiznn na g. Gogali Če dopisnik želi, mu še malo postrežemo. Za danes bi ga samo še naprosil, da poizve, ali je morda g. Gogala presedlal le vsled bojazni pred vednimi požigi in napadom, ki bi mu bil lahko pohabil roko za vedno, da ni bilo tu srečnega slučaja. Res, pota božja so previdna. Kaj vse lahko upliva na človeka, da najde pravi hlev. H Ali ste že poslali na- H ! ročnino za „Jiitro" s i K »»dinarskemu dnevu" fH^osiovesske Matice ! Bridka je usoda naših neodrešenib '■ratov. Stoletja in stoletja so vzdržali na ogroženih postojankah naše zemlje, lju-neč in izrečujoč iz roda v rod veliko oporoko: »Ljubite ta naš s.-et, ki mu ni lepšega in delajte in glejte, da mu ostanete gospodarji!« Iz, roda v rod je šla ta oporoka in : je bila vsem sveta in ne zli časi ne zie ; prilike je niso moOj, ko hi bila. dana nam moč in oblast, še bi povsod, kjer se z^onki slovenski jedili govori, obhajali slovesen god. god r.ašega zedinienja. še danes bi Slovenija stala krepka, močna- združena, edina! To vam zagotavljam s častno besedo in =vcto prisego!« Te besede, ki jih je napisal uvodničar v goriškem *G!asu« 1S73. so bile srčen program in vse delo je bilo usmerjeno v njegovo udejstviter. Težki so bili bo-;i, ker neenake moči: Združena Slovenija !c ostala sen, ki pa je naš rod. dasi ločen po deželah, vendarle združil. Brez uspehov boj pa le ni bil: Dosežena je bila vsaj deloma enakopravnost našega jezika. Iu kar je bilo Se več: seme je bDo vrženo in od vasi do vasi se je krepila in jeklcneia narodna zavest in neomajf-na je bila vera v zdravje in. življenje 81ovaii;tva, ki mora priti do svojih pravic. V pesnikov »Vstajenja dan« je naše obmejne Slovenstvo verovalo in delalo, da pripravljati* dočaka. Veselje je bilo gledati kipeče življenje na gožpo-darskom in kultun.em polju. Pa je prišla Kalvafija in kockanje... In spet ?mo morali ugotoviti, kar je ugotavljal z bridkostjo v srca »Glasov« uvodničar 1873: »Slovenija je v resnici podobna razmesarjenemu, razdrobljenemu telesu: tu leži en ud, tam drugi'. Žalosten pogled na krvavečo, žalujočo, joka-iočo mater!« Žalosten pogled, žalosten toliko bol', ker je ob sreči enega milijona — drugega pol milijona naših bratov nesrečuih. ki bijejo obupen boj za golo življenje — za zgolj človečanske pravice, da smeio gojiti svoj jezik, da smejo ostati to, kar so bili n;ihovi pradedje in očetje tisočletja in stoletja — na svoji zemlji evoj rod s svojo osobitostjo. V tem boju potrebujejo podpore( Manjšinjsko pravo očividno za naše brate ne drži, zato pa je nujna dolžnost, svobodnih, da bo naše manjšinjsko delo res tako, da podpremo od nas odtrgane, da ne omagajo. 9. novembra naj ne bo ne otroka n« odraslega, ki bi ne žrtvoval skromnega dinarja za zasužnjene brate v podporo njihovih kulturnih teženj! če bi zamrla kdaj slovenska beseda taja, kjer 6e je glasila od 6. stoletja dalje, ne bi bila krivda naših bratov, pač pa naša, ki emi» bili mlačni in nismo poznali požrtvovalne ljubezni. Jugoslovenska Matica. Domače lešnike Kabinet llporo grme. makovo sem«, all majhna »obira t mestu, bukov ilr, fliol ln druge B e | § t e za gospodično. — pridelke trupi v vsaki mno- puliu<]|)e na upravo „Jutra" žinl Goban. d. r. o. z., Ljub- pod j«. 22673 |UM p!»o»an)*- lr. Jbgnn- ae ratat» vaaka beseda 1 Din. — Prlobftiijajo »• 1« mali oglasi. KI I * aasral Plato aa tanka tatfi • snamkah Na vprašanja odgovarja uprava la. to 1« vprašaaju prllotaaa saamka aa adpnat tar •anipulaailaka pnataibiaa It »lav Pozor! Pozor! Bell klobuki iz klobučevlne (tile) se dobe v veliki izberi po 120 Din Orožniška kuharica Moški zimski plašč ljana. Sv. Petra cesta St. 85. 22680 Vino Pristna ljutomerska namizna in prvovrstna buteljčna vina letnik 1921. In 1823., nudi Dobra kuharica ee Išče za Zagreb. Zglasltl ' z večletnimi spričevali, želi 1 eo poceni proda na St. Petra za takojšnjo dobavo lz troj« se Je v ckotjl ulici St. 15/1. zamenjati alužbo. — Ponudbe cesti 27/1. 22663 pod ,.Stalno 11352" na upr. ______.. OOHAS Kot sostanovalec z zajtrkom tn večerjo, ce sprejme prlprost gospod. — Naslov pove uprava „Jutre ' 22702 Prazno sobo tudi dve vzame t najem ml- „Jutra". 22608 Izurjena šivilja ________! ee sprejme na dom za po- cdlno pri tvrdkl M. Jeglič, pravljanje oblek. Naslov v ' za kakršnokoli pisarn, delo. Ljubljana, Slomškova ulica upravi „Jutra". 22677 Ponudbe prosim pod ..7. K. ' št. 27. 2256-1 ______na upravo *■•*--• Železna peč 22620 zaloge po ugodnih cenab r™ goepod. Ponudbe pod G J uro Valjak - Mariboru ..Mirna stranka 44' na upra-22510 v0 ,.J«tra". (gasper) in dobre gosli, ae Namizna jabolka prodajo na Ribjem trgu 3,1 < r„poS11), , .^rlkan Ivan Magdič bojih po 20 l; » živili« 88.000. rismene pon-jaoe nu r- —------ -- -- - ..i,.., ... ,,„.„,„. Pridno dekle z dežele, sivina prodaj. Naslov pove uprava unrilvo Jutra" t>od značko enakim gospodom. Zenite* nI . tajnice Itd., Išče Inteligentna ki bi Jo vzela r učenje naj " 22604 ima 78" Izključena. - Pomidbe pod : ln solidna gospodična, zelo sporoči svoj naslov na Alo- "__,.«»•»» <0 . i gospodinjska. Cenj. ponudbe ma Company, Ljubljana. i 22676 Pes čistokrvne volčja pasme, 6 mesecev Btar, se proda v Slomškovi ulici 19, dvorišče. 22536 Dva volčja psa 4 mesece stara, čistokrvna (mati Oea od Sotle), ee pro-d&sta. — Naslov pove uprava ..Jutra". 22635 Konja v rejo vzamem čez zimo. ker Imam letos dosti lastne krme. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Brezplačna prehrana". 22693 Izgubljen pes Jereblčar. ki »llšl na Ime ,.žtpt". se nahaja v LJubljani all okollrl. Pes tma od-sekan rep. Lastnik: Matija SoStarlč, Trbovlje. 22710 Angleške prevede osobito za trgovsko kor a rpondenco (lz angleškega n; slovensko in obratno) se oekr bl točno In brezhibno. TVi uoet zajamčena. — Pojasnili daje Aloma Compaaj, Ljub ljana. 2260) Vsakovrstne vožnje preselitve, kurivo ln dri:^» pre'zame in oskrbi naj hitreje ln po solidnih unal Koma*" Lojze, Krakoveka nI 6t 13. 2CS2: r*r# * 1 gospouiu j »Ji.il. UCUJ. ptiuuuu Čevljarske pomočnike j pod šifro Zanesljiva moč dobro lzvežbane, sprejme upravo „Jutra" v Mari-Jadransko-Posavska čevljar- boru. 2_649 ika družba z o. z. v Kranju,------- fi!!^_2i26C Spretna knjigovodklnja Krojaški pomočniki! Spon^etnt°n%,nznemSnogo^etno Starinska kredenca Sprejme s« več spretnih, prakso, išče primernega me- ' )ep0 vložena ln polltlrana, treznih tn dobro izvežbauib sta. Pisma pod ..Spretna In 8e proda. Poizve se t tiskar krojaških pomočnikov za velika dela v konfekcijski tovarni Fran Derenda A Cie.. I4ubljana. — Le taki naj stavijo osebne ali pismene ponudbe ozlr. naj se zglase v plsa St. 8. Proda se Posestvo 22643 Izključena. — Pomidbe pod ! ..Tllia sreča" na upravnlStro ..Jutra'. 22607 Ullstein Weltge»chlcht» 8 zt., ' obstoječe lz 14 omlov, med Der Mensch und dle ICrde temi 6 oralov gozda, z ln- 10 zvezkov. Mayerje» Konv. venlarjom In živino, se pro- Leiikon. Osterr.-ung. Ge- da t občini Sladka gora. — aetzeskunde 4 zvezki (za 200 Pojasnila daje: Pšeničnlk v Din). — Naslov pove uprava Zidanem mostu. 22594 ..Jutra". 22703 zanesljiva" na podružnico , ni G a 1 e, VIS-Rožna dolina.! ..Jutra" r Mariboru. 22617 22491 1 ,._ _. _ .... ______ ____ _____od Ssmpanlra, vina. konjaka, za prodati Josip Ježek, vas Maro. Iz boljSe rodblu«. - likerjev Itd. (1 vagon franko Poljane it. S. pošta St. Vid Diskreclja zajamčena - Ne-Mcderna Spalna soba kolodvor Lesce), se oddalo nad Ljubljano. 22606 'nL " ' i« če?ni»v.ra lesa .koro najvišjemu ponudniku. — N.----------..Sreča 1001 na uprainisivo v niunii na Pmonaki * oveicmu fi«™, morno iz cesnjevega lesa, »Koro ' j „Jutra . 22608 r pisarni na Lmonskl , kot p|san,lška moč, gre tudi nova. »e proda na Poljanski B'««- 226,0, Paree'e lasu za blagajnlčarko. — Cenjene cesti 40 (Kralja Petra vo- ,-----------j rartc.c Prazne steklenice Smrekov gozd ln dva mesarska čoka. Ima Patično gospr.dlčuo do 2« let Mlad veletrgovee vsestransko Izobražen, premožen, v najbolj! poziciji, ; želi znanja z Iskreno, sim- Damski dežnik polavilen, z ravnim držajem, se je izgubil v četrtek zvečer od šentjakobskega mostu po Kesljevl cesti do Južn. oklodvora. Odda naj se proti primerni nagradi v upravi „Jutra". 22708 Trboveljski drva koks 1920 šfezljske Mto dobarl a .^UrlJ*" tn, Kralja Patra trs 8. Telefon 220. Plačilo tudi u obroke. Mer hib ki) putfitf Kdor hoče ia] tiplti Kdor išče tiitti Iti n) inserlra i Jitn" i ! Učenko Is boljše hiše. Išče trgovec Srečko Vršič, Selenburgova ulica. — Predstaviti se je v trgovini. 22599 Steklarja lahko tudi vajenec, ki Ima •2e nekaj prakse, sprejmem. Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Ferd. H 1 e b S v Kranju. 22636 Trgovski učenec te sprejme pri tvrdkl Fr. ponudbe na upravo ..Jutra" Jašulca. vrata St. 70, levo). ; « , c„, pod »Marljivost 11374". 22165 J lepe zimske suknje 22674 Premog in drva prodaja A. Strupi, Vldov-danska cesta 14. 22461 Hotelska sobarica ki tma tudi nekaj kavcije, želi službo — gre tudi kot---------- upr.TutrPa°' Smlfpbi za brušenje žag 22602 250 X 8 la 12. lukna 25 mm ____ 300 X 10 in 12, lukna 25 mm i . priporoča L. Nouschak, : Bos. Dubica. 22454 za 12—181et»ega dečka, se prodajo po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava „Jutra" 22652 jfuttt m","*? T na'" Znanstvo bližji okolici Ljubljane, se kupijo. — Ponudbe s na- samostojne mlade gospodična vedbo kraja In cene na upr. ..Jutra" pod ..Periferija". 22538 Takojšnje namestitve pri večjem trgovskem podjetju žen absoiventinja dri. Rejristrime blacajne dvorazredne trgovske šole, " nadarjeno. Inteligentno de- l 'n *"„r T ^ a . ..........v dobrem stanju, proda Pekarna Inventarjem In lokalom Kupim rečjo množino juta ter majhna sobica, se takoj Vreče iz jute iftfe tehnik. Poaudbe s sliko, ki se takoj vrne. pod ,Je»ea' i na upravo .»Jutra". 22600 j mm m u piflfliHOB najboljših tovarn Bosendorfer, Czapkn, Ehrbar, Sehuelfihofer, Original Stingl itd. Mesto «Odkrito5rčnost» Je že oddano. 22675 Ma Hiibod, roj. Dolenc • LJUBLJANA, Hiišerjeva ulica št. 5. Ljubka in premožna n TITimiriIJTTTTrTTTTTT^7TTTT^ h . močnailh In otrobnatlh vreč. proda zaradi prevzetja dru- -'ino vzgojen* lSIcfna Ljub- - ; Ponudbe Je poslati na na ae spre j me pri tvraai rr. —-—•---• -- » dobrem stanju, proda ' ____ Prijatelj, trgovina z meša {• »"<'»»« «• lvrdka Peter Setina, Radeče- ,------------- nlm blagom ln dež. pridelki uradniški mesti. — Cenjena ----------->•>-><;« ^ ... _ Zidani most. v TržuSču. Dolenjsko. Učenec "f, uPraro, -"i1'."' 1 _ _ mora biti od poštenih »tar- P°a »Veselje do trgovine ..----- 22269 žev. Imeti veselje do trgovine, primerno Sulsko Izobrazbo, vešč slovenskega in nemškega Jezika. Pogoji pismeno. 2262« Uradnik 22638 Izurjen v pisarniških delih, uveden v posle socialnega za- obroke z garancijo. - Ceniki Ne zamudite prilike j Pucb-Hellos kolesa ln šlval-' nI stroji Mundlos. se zaradi konca sezije prodajajo po znižanih cenah In tudi na Pekovski vajenec tnočan ln pošten, se takoj sprejme v pekarno A. Marine, Rogatec. 22628 ! varovanja, (preračunavanja _ .„„,„_. ,„„ ..,„. ,„ prispevkov Itd *, išče popol- .r»zp"La„8"' J™'„, danske zaposlitve. Ponudbe tui<>4 Companj, LJubljana. 22530 nl trs su 13' 20-j34 _______ t ________ _____ cega podjet a za 15 000 Pln Ijančaaka, Išče resnega zna- šlov"" Anton Polanč, Raiefe Pojesnlla daj« Franjo Hu- nja s samostojnim In pre-pi Zidanem mostu. 22431 dika. KuStošlja br. 6. kraj možnim ljubljanskim trgov-Zagreba. 22395 ceni, ozir. tovarnarjem Itd., i ___ i starim 25—3G let. — Neano- Detellno seme, fižc* in . . . , . ! "Jmn!."D,J- d°1'1" 2 n"v*db<> 1 ' Lokal za treovino 1 Starosti ln premoženja, j« cobe kunčje na d*,.,, oddam proti mall .M'«""^ Sever & Kotnp. «1..Dv5"naTm. noTue Liubijjna na upravo .Jutra" pod šlfro 22615 «- \Voifova ul. 12 2221S ...Meja". 22622 Vajenec za trgovino Kiešanega blaea. pošten, prt- Kdo bi pomagal Perje kokotje gnale tn troafl puh 'er račje oddala vsako mno- poStenemu la zanesljtvemn, brezposelnemu 29letn. blv- j „ _______. merno Izobražen, se »prejme. Sem1T državnemu nameščencu ''no PO ^oernlb cenahj-vrd. Ponudbe na upravo „Jutra' koj] je bres »vojcev in de- E- v aj«a. Cako»ec. fcod ..Šoštanj". 22629 narnih sredstev, do piirr.r- ' -—------, ne službe? Vešč slovenščine, "j nemščine v govoru, pisavi, Potnika I pisarniških poslov, deloma 1883 Dva šivalna stroia Drobilec manjše vr»t» (3—4 SP), v dobrem stanju, kupi takoj Ciril Pattellno, Slomškova ulica 19. 2251: Elektromotor od B—10 HP. napetost 220, se kupi Ponudb« ra upraro i..Jutra" pod šifro .Klektro" t 22645 Znanje išče Baraka samec z gospodično na de skoraj novvi d"hro nhranle- že!'. ki Ima posestvo s pro na. se pro.ln O^tida se jo 'laJalno a!l gostilno. Dopise . . ____Imr.1 nmt iifr/l Uhko na Zaloški cesti 1RS. 22662 na upravo ..Jutra'1 pod šifro . Intel Ijenten mladenič". 22659 tti^ffititofcteJ Simpatična dama Le^o stanovanje v vlit, obstoječe Iz dveh sob, kuhinje, verande In prltl-kllo. z vporabo vrta. zame- želi živahne korespondence. ! Donlse na upravo ..Jutra" I pod ..Janja". 22660 Mlad gosped k dobrim nastopom, v Slove- knjigovodstva srbohrvaščine .Crltnder . se usodno pro- .... . . njam za večie no n,o*no«n ^ . ntjl že vpeljanega, sprej- lo cirilice. Cenjene ponudbe dasta. Naslov pove ujv-^va Špecerijske S lelaze v .redlnl - P n .rlh. V' na0^);'a^"r,' ?e" resnega ttiemo proti dobri proviziji, se prosi pod ..Pomoč" na ..Jutra". 22549 y 1 LJ 7.1, ■ ^ ' 1, dopiaovanja » pošteno gospo- Ponudbe na upravo ..Jutri" Aloma Companv. LJubltana.---------»tare all dobro ohranjene, pod Zamenjava 10 ». upr dten0 kl pOTed.Ji9 D.k,j pre- j pod ..Agilen". ' 22695 Kongresni trg 3. 22601: kupim Ponudbe na upravo ..Jutra . 22228 naoienja - vendar v »lučaju ! 1 Ditiamo „Jutra pod Slfro ..Stelaže . ,----neldra'no»tt preinožrnjc ne- j „ , , , i a ,p.r™ 80 »cltoT. 8 KV. 22633 upoštevano, l.krenost-zvesto- , alo rabllen. oonol----------I o--™ t,a. Tajnost častna zafleva. - ., i _ ... z upornbo 80 ♦eltov. 8 Nekoliko strugar-ev I Bnl?se n?Kle še zelo tralo rabljen, popol- fDreher« «uio Z-—, ve^. Dm 27 požt. Dio 1'25. Budal And., Kri Ž« v pol Pelra Kcnljesika. Porast Bros. Din 17'—, vez. Din 22 —, pošt Din 1-26. Anton Kelik, Jujuslarija. L del. Druga prodclatja in p lono/ena izdaja. — Broš. Dm 60-—, mehko vez. Din 75'—, poŠt Din 2 —. Svoboda- Govekar, P«slrdnji mož. Veseloigra » 3 dejanjih. BroS. Din U —, pošt. Din -75. Fajnič, dr. Cdv., Civilntiprafdni rti. Broš. Din 30 —. pošt Din 1—. dareetia sprejema Istem zadruga i Ljubljaol. Prešernova ulica 54. hcrarnlčno podjetje Zsašlia SoUii r^r uSSji,. ^da."- iV. Brvir pas. v kupim. Jonudke.z najdbo ^J™^*'« ^?'.Tfro° V?^ | [iiiiiujJcrraa^ziiXLLijjxrxix: gaelav Mrštik: Gospodična Ema ne besede nisem razumela.* d Kli-| dvomno kv.pljen pri kakem branjevcu, i mend je vstal in premeril sobo. Vrata ; rum so našle šele v poslednjem tre-1 so zaloputnila. Tresel se je po vsem : nutku. Ema ni piia, tudi Pepi ne. He-j telesu. »Nikamor ne grem. prav ni-lenca se je celo skrila v sosednjo sobo. kamor,* ee je slišal izza vrat žalostni i Bežala je sama pred seboj. Sramovala Emin crlas in nekaj tehkecra. čevelj ali i se je lahke, ponošene obleke, ubožnega . nekaj takepa, je bilo vrženo ob tla. j predpasnika in razhojenih čevljev. Le j Potem ie bilo tiho — le obleke so šu-i Berta je sedla in izpila svoj čaj. Pol mele. Helenca je prišla z vodo. Gospod ure je iskala servijete in naposled prinesla eno samo. »Samo gostom jih danio,* se je opravičila * smehljajem gospodinje. Ponudila mu je še drugo čašo čaja, a napolnjeno Ie do polovice. Ona sama je ostala pri eni. Klimend se je sprmnil današnjega datuma. S strahom se je prepričal, da je bilo tik pred zadnjim. Pomilovanja vredna dru- Klimend je prijel kozarec in izpil vodo v dušku. Šele čez nekaj časa je vstopila Ema v svoji sivi bluzi in izjavila takoj, da ne gre nikamor. Večer je že in mrzlo je zunaj — drugikrat pojde. Gospod Klimend se je poslovil. Vzele so svetiljko in ga spremile v prvo sobo. Naenkrat se js znašel £0- žtna! Kie spijo? V prednji sobi ena , spod Klimend na stopnicah, sam ni ve postelja, druga v kuhinji, tretja go- del kako. Potil se je iti s trepetajočimi tovo na divanu. Pohištvo jim je pokva- j prsti je zapenjal suknjo. Spremile se rila voda, so pravile. Ko ie bila povo-] ga s svetilko do stopnic in navzdol do rlenj v septembru, so stanovali na otoku parterja. Fepi je nesla v povzdignjani Kam pa. Skozi okno so se morali rešiti, j roki luč in svetila. \*a Pavlaši so stali vse jim je pobrala voda. In takoj potem ljudje in zrl: za lučjo, so plavile o koncertih, gledališču in ! Fmr. je čakala, da odide Pepi s sve-plosih, kot da so dan ua dan tam. Le tiliko. Ema je molčala in iz teme sosedne In ko sta ostala oba sama v temi. in sobe so doneli pridušeni glasovi starega klavirja »Prosim vas, prinesite mi kozarec vode,* se je obrnil gospod Klimend k Helenci, ki je sedela na robu stola. »Vode?* je zašepetala s tihim, boječim je izpiniia Pepi z lučjo v prvem nadstropju. je dal crospod Klimend Emi roko in rekel: omila tla in obelila na okna j sveže, zlikane zastore, kupila čaj, slad-| kor in pecivo in čakala »Vaclavčka*. Bilo jc po prvem, v hiši je bila še ne-I laika imovitost. Li ko je pripravila vse, je oblekla, svojo udobno, staro oblekco, se naslonila ca okno in gledala kedaj pride. A pretekle so ure. bila je tri, pol štirih. okno se je orosilo, oči so zrle neprestano v daljavo in so otrpnile utrujenosti — a njega ni bilo. Na beli prt je padel mrak, na cesti so prižiprali svetiljke; vei-čr je bil in v sob; je bilo prazno in žilostno. kot da je kdo umrl. Pepi jc šla na ulico. Ema je odvezala beli predpasnik. B^rta je spravila namizni prt in Helenca se je vsedla h klavirju. In inci trošče — tema in žalost je ležala v teh raztresenih glasovih, žalost Hoveške duše. m. In gospod Klimend ni prišel nikdar več. Konec. IU letno jamstvo najpopolnejši STGEWER šivalni itrojl s pagraz-IJivla transpcrtorjeni (gra&eljc); z enostavetm premikom Ja pripravlja« za itapanja, vt-zecjs ali tkanja • mo. bhruoii š LJUBLJANA Žalentjarflova ulica 6,1, C R E y A vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor tmVo leto vedno t zalogi. Kupim tadi sirovi la stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. J08. BERSMAN, Ljubljana, Poljanska c. 85. Tvrdka obstoj! že 25 leti ltaus Lepo meblirano stanovanje sestoječe iz dveh do treh sob, kopalnice, telefona, po možnosti t sredini mesta, Išče gospod. Ponudbe pod ,.Mebl. stanovanje" na Aloma Companv, Ljubljana. 6615/a Univ. Med. Dr 9. II. ili i ordinira fiarnizijska bolnica 198 Samo Din svilen jumper s dolgimi rokavi, prvovrsten tricot v vseh mogočih barvah le pri 1910 a IV A. ŠINKOVEC nasl. K. Sosa, Ljnbijana. L. MIKUS LJUBLJANA, Mestni tre IS izdelovat®!] dežnikov. Na drobno I Na debelo I Zalo ga sprehajalnih palic. Stari deZnlkl M nanovo preobletejo Dobro idoia tovarna v Ljubljani moderno zidana, nova, okoli 600 m1 površine, se zaradi bolezni in preselitve tako i proda. Tovarna je y polnem obratu, ima električen pogon, popolni lesni in kovinski oddelek, telefon itd., ter se proda kompletna z vsemi stroji, inventarjem in dvonadstropno stanovanjsko hišo po jako nizki ceni. — Resni interesenti naj sporoee svoje naslove pod ^Tovarna" na upravo „Jutra". 5636» Za neštevilne izraze iskrenega sočutja ob priliki izgube naloga nenadomestljivega m nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta, svaka, gospoda Ubalda Moczy pl. Zaszkal ki so nam t težkih dneh velika nteha, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem prijateljem in stanovskim tovarišem. Posebno se še zahvaljujemo g. žnpniku H. Largeju za tolaž-ljive obiske dragega rajnika med boleznijo in za tolažljive v srce segajoče govore ob priliki pogreba. Zahvaljujemo se dalje Udrnženju pevskih zborov za ginljivo petje v cerkvi in na pokopališča, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev in onim, ki so darovali v dobrodelne namene tem povodom. Naša najsrčnejša zahvala gg. kolegom, zdravnikom, zastopnikom obč. sveta Mestne hranilnice, Trgovske zbornice, Prometnemu, društvu, Sokolu I in raznih drugih društev ter evangeljske občine, kakor tudi vsem ostalim za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoče rodbine: Trnkoczj pl. Zaszkal, Fidrmuo, Gregorič Capek in Creva Imam v zalogi vseh vrst črev po različnih najuiž ih cenah. Prvo domače pod jetje r L'ubljani se priporoča vnem mesarjem in gostilničarjfm. Franc Zupan firevar miss Mestna htavnica. Modistka Z. Gorjanc & Co. Ljubljana, St. Petra o. <7 pol«! hotela Tratnik priporoča stojo Tel i ko zalogo vsakovrstnih najmodernejših damskih klobukov. Sprejema klobučevino (filce) t prekrojevaoje ter iu popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. UMa Cene najnižje. Pisalne stroje nove in rabljene, najcenejše pri LJUB LJI šelenburgova ul. 6 L a Zla BAUAGA, 5616/a Opr. št. E 232/24 Dražbeni oklic. One 29. oktobra 1924 dopoldne ob 10. ari. bo oa licu meaui na Savi it. i. dražim nepremičuin, zemljiška knjigi Jcseuice vi. št 44!, ceni ua vreduost 129.1'jO Din, vrednost prit kline 14 934 Din 50 p, najmanjši p nudtk 176.1 00 1> n. 11. Isto s-uo se bodo prodale tudi piomirmne, popi»ane v ct-niloem zapisniku > dne H. junija 192» v ceuiim rreduosti 10.9"8 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dra£i>e, je oglasiti pri soii&ču najpozneje pri dražlieuem naroku pred za» čctkoin dnžle, sicer bi se jib ue motrlo vec uveljavljati giede nepremičnine T škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ost lem -e opozarja na dražbeni oklic, ki j« nabit na ura j ni deski sodišča. Kr. okrajno sodišče Kranjska gora, due 18. oktobra 1924. hMii mM Brez kvarjenja blaga kemično anaženja iu vsako vrstno barvanje oblek Anton Boc (jB&flana. Šelenbarcova al 6, I. nadstr. * G^ki-Bč 43. i izdeluje vence, šopke, aranžmaje ter vse druge okraske za grobnice in grobe. Priporoča si a veliko in malo cvetne krizantema — različnih barv — rezane in v loncih ter dekoracije palm. lovorjev in drugo. — Vsakdo naj si ogleda pred naročilom našo zalogo pri tvrdki f Fran Šimenc, vrtnarstvo! Gradišče št. 32. 5324 Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta it. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. Kdor rad Sita lepe povesti, naj naroči priljabljene romane „JUTRA" Do sedaj so lsili sledeči: JEAN DE LA HIKS: Luoif ep Fantastičen roman v VI. delih. Ceoa Din 45'—, vezano Din 66'—, po pošti Dia — v«& FEREAL CUENDAB : Veliki inkvizitop Zgodovinski roman ii dobe španske inkvizicije. Cena Din 30-—, po pošti Dia tr— več. BHAEBI SHEFF: . Hči papeža I- Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost ia nenravao življenje papeža Aleksandra VI., njegovega giua Cezarja in hčerke Lukrccije Borgije. (Broširano Din 30—, vezano Din 36—, po pošti Dia 2 — več. \ c^™™ — I Gusarji fa* Zgodovinski roman iz življenja morskih ropar-B jev T XVII. stoletja Cena bin 20"—. po pošti I Din 2 — več. FR. HELLEB: —— 3 Blagajna velikega vojvode I Roman. Cena Din 16'—, po pošti Dia 2-— več. _ FR I1ELLER: «"► ■ I Prigode gospoda CoIIIna B Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 po pošti Din 2 — več. Knjige se naročajo pri npravnlitvn ,,Jutra" ^ ▼ Ljubljani, Prešernova nlloa 64. 1 1 0 I i i I I I I i I i I I I 1853» Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev u t