$ ^=1 -/rfAND NO. 82 Ameri$k/i Domovih ^kliffp^exvo 5'2Š~8GmUM IN SPIRIT e> Oj}!y jT)r n in Language only . _____________________________ AMERIŠKA Do... INNA (ISSN 0164-680X) —■■■■■■■ tt SLOV€NIAN t-erving Cmeago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, JoUet, San Francisco. MORNING N6WSPAPGB rxiispurgu, xvew York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, liKuanapoiis, Florida, Fly, Pueblo, Bock Spring«, all Ohio SAH REZA PAHLAVI UMRL KAIRO, Eg. — Včeraj je v tukajšnji vojaški bolnišnici umrl 60 let stari bivši iranski šah Mohamed Reza Pahlavi. Vzrok smrti je bila notranja krvavitev, a šah .je bolehal dalj časa za rakom. Egiptski predsednik Anvar Sadat, ki je smatral šaha za svojega prijatelja in mu nudil zatočišče, je rekel, da bo pogreb jutri v Kairu in da bo šah pokopan v mošeji Al Ra-fai. V tej mošeji so pokopani člani bivše egiptske kraljevske družine. Šah Reza Pahlavi je nasledil svojega očeta na iranski prestol leta 1941. šahov oče je bil naklonjen Nemcem in Angleži so ga prisilili, da je odstopil. Reza Pahlavi je o-stal na prestolu polnih 38 let, vse dokler ga ni lani strmoglavila revolucija, ki jo je vodil ajatola Homeini. Izjava ameriškega tajništva za zunanje zadeve o smrti šaha Pahlavija je bila zelo kratka. Vodil je svojo državo v času, ko so nastale velike spremembe, je bilo rečeno v izjavi. Predsednik in ga. Carter sta izrekla sožalje šahovi družini. Ameriški zastopnik na ša-hovem pogrebu bo menda le ameriški veleposlanik v Egiptu. Bivši predsednik Richard M. Nixon je že odletel proti Kairu. Novinarjem je rekel, da se bo udeležil pogreba šaha privatno, ker je bil šahov prijatelj. V Iranu je bilo veliko veselje, ko so prebivalci slišali o smrti šaha. Predsednik Ba-ni-Sadr je rekel, da šahova smrt ne bo vplivala na položaj zajetih ameriških talcev. Isto so rekli skrajneži v poslaništvu. Ameriška delegacija v ZN zapustila dvorano, ko je govoril Iranec NEW YORK, N.Y. — Na posebnem zasedanju Generalne skup ščine Združenih narodov, na katerem obravnavajo arabske države in države Tretjega sveta položaj palestinskega naroda, je sodeloval tudi predstavnik Irana, Ali Sams Ardekani. Ko je začel Ardekani s svojim govorom, so ameriški delegat William vanden Heu-vel in dva druga člana delegacije zapustili dvorano. “To smo storili zaradi zajetih a-meriških talcev,” je povedal vanden Heuvel novinarjem. Samo enkrat prej v zgodovini Združenih narodov so Z.DA zapustile dvorano v znak protesta. V letu 1961 je takratni ameriški predstavnik Arthur Goldberg odšel iz dvorane, ko je govoril veleposlanik Kube. V svojem govoru iranski predstavnik ni omenil ameriških talcev v Teheranu in se je osredotočil na neprenosne pravice palestinskega naroda, ki da jih ne priznavajo Izraelci. Vulkanologi so mnenja, da bo Mi. St. Helens ponovno izbruhnil VANCOUVER, Wash. — Po najnovejšem izbruhu vulkana Mt. St. Helens so vulkanologi prepričani, da bo ie-ta izbruhnil ponovno. Kar ne morejo napovedati znanstveniki, je, kdaj bo vulkan 2opet izbruhnil. Naj novejši izbruh pretekli torek zvečer je pognal val dima in pepela kakih 18,060 rnetrov visoko. Oblak pepela Se pomika proti vzhodu, a ne Povzroča posebnih težav prebivalcem v vzhodnem delu države Washington. Vulkanologi, ki so poleteli nad kraterjem vulkana, so Poročali, da so opazili novo oličino lave, ki se počasi dviga. Sovjetska poročevalna a-goneija Tass pa poroča, da je lzbruhnil vulkan na Kamčat-”kem polotoku. Omenjen vul-an je menda zadnjič izbruh-nil pred 30 leti. Nova vojaška vlada v Boliviji se utrdila; ZDA odpovedale pomoči WASHINGTON, D.C. — Vojaška junta, ki je prišla na krmilo Bolivije potom 189. državnega udara v zgodovini te države, se je utrdila. Rudarji in drugi nasprotniki nove vlade so večinoma polo ■ žili svoje orožje in se vrnili na svoja* delovna mesta. Pojavljajo se pa oborožene skupine na deželi, ki izvajajo napade na železniške mostove in druge objekte. Zaradi teh napadov je prekinjen železniški promet med Bolivijo in sosednjo državo Čile. Ameriški tajnik za zunanje zadeve Edmund S. Muske je izjavil, da so ZDA izstavile vse programe, potom katerih so pošiljale gospodar-ko in vojaško pomoč Boliviji. Odpoklicale so domov vse vojaške svetovalce. Tudi veleposlanik Marvin Weissman se je vrnil v ZDA. Bolivijsko ljudstvo je bilo na poti k demokratični politični ureditvi, je rekel Edmund Muskie, in obsojamo ta poskus/ odvrniti Bolivijce s te poti. Vojaška vlada v Boliviji sami meni, da je bil državni udar potreben, da bi vojska preprečila prevzem politične oblasti v državi od komunistov vodenih ljudi. ^arujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino! VII. Kaj je pravzaprav iskal naš rojak v domovini? Kaj je videl? Ali ni morda opazil samo vrha ledene gore, spregledal pa tiho večino, skrito pod ledenim površjem ...? Mogoče je iskal “izgubljeni čas” in ga ni našel. Prav tako ni več našel idilične kmečke Slovenije, kakršna mu je ostala v spominu. Danes je to industrijska dežela, ki s pridnim delom svojih sinov uspešno doseza raven razvitih zahodnih držav. In vse to kljub režimu in njegovi centralistični politiki, ki ropa s pridnostjo prislužei no blagostanje slovenskega naroda v prid manj razvitim Vplivni član Senaša zahteval skorajšnje znižanje davkov WASHIN GTON, D.C. Sen. Russell B. Long, načelnik finančnega odbora ameriškega senata, je zahteval, naj Kongres že letos sprejme predlog o znižanju davkov, ki jih plačujejo posamezniki in podjetja zvezni vladi. Carterjeva administracija nasprotuje temu predlogu, ker meni, da bi znižanje davkov pospešilo inflacijsko stopnjo in tako povzročilo veo škode gospodarstvu. Republikanci v Kongresu podpirajo znižanje zveznih davkov in ta zahteva je ena naj bistvenejših temeljev programa republikanske stranke, sprejetega na nedavni strankini konvenciji v Detroitu. Načelnik pristojnega odbora v predstavniškem domu je demokrat Al Ullman, ki podpira predsednikovo stališče. Russell Long pa meni, da bo dovolj podpore tako v senatu kot v predstavniškem domu, da bo njegov predlog sprejet. Ako bo Kongres res odobril predlog, je dodal Long, je malo verjetno, da ga bo ve-tiral predsednik Carter. Zadnje vesti -Bradley Beach, N.J. —Po-žar, ki je zajel poslopje, v katerem so stanovali duševno zaostale; osebe, je terjal 23 življenj. Gasilci so mnenja, da je nastala panika med stanovalci. Zaklenili so se v svoje sobe, kar je bilo u-sodno zanje. Nesrečo je preživelo 15 oseb. Vzrok požara še ni znan. "Detroit, Mich —' Poznavalci ameriške avtomobilske industrije napovedujejo, da bo Ford Motor Company sporočila, da je poslovala z o-gromno finančno izgubo v zadnjem trimesečju. :::Antwerp, Bel,— Nek arabski terorist je vrgel dve ročni granati v skupino mladih J udov, ki so čakali na avtobus. Umrl je 15 let stari David Kuhan, 20 oseb je pa bilo ranjenih. Atentatorja so prijeli. JIMMY CARTER SE RES ZANIMAL ZA PREISKAVO PROTI BRATU BILLYJU Beagasi in Bush hosla vodila zdrnžsno borko napram demokratom LOS ANGELES, Kal. — V dneh po konvenciji republikanske stranke, na kateri sta bila imenovana kot strankina kandidata na letošnjih predsedniških volitvah Ronald Reagan in George Bush, sta se kandidata sestala večkrat in se pogovorila o strategiji glede svoje volivne kampanje proti predsedniku Jim-mvju Carterju in podpredsedniku Walterju Mondale-u. Sklenila sta, da bosta vodila enotno volivno kampanjo s pomočjo združene ekipe svetovalcev in raziskovalcev. Običajno imata predsedniški in podpredsedniški kandidat vsak svojo lastno kampanjsko organizacijo, kar včasih povzroča težave pri usklajevanju nastopov in izjav kandidatov. Načelnik republikanske 1 kampanjske kampanjske or-ganzacije je sen. Paul Laxalt iz Nevade, dolgoletni Reaganov \prijatelj. Sonačelnica je pa gp. Ann Armstrong iz Teksasa, ki je služila kot veleposlanica ZDA Veliki Britaniji v administraciji Geralda R. Forda. Atentator, ki je ubil iranskega oporečnika, še vedno na prostem WASHINGTON, D.C. — David Belfield, 29-letni črnec, ki je osumljen, da je ustrelil do smrti vodilnega iranskega oporečnika Alija Akbara Ta-batabaija, je še vedno na prostem. Dva njegova pajdaša sta pa že v zaporu. Po pripovedovanju enega od teh, je bil Belfield organizator in izvršilec atentata.. Zanimivo je, da je Belfield zaposlen v oddelku za iranske interese v veleposlaništvu Alžirije v tem mestu. Agenti FBI so slišali, da sc je Belfield celo skrival, in morda se še skriva, v prostorih tega oddelka ali v alžirskem poslaništvu samem. Ker so ti prostori last Alžirije, FBI in lokalni policisti nimajo dostopa brez dovoljenja. Alžirijci pa prepovedujejo vstop v te prostore FBI. Trdijo, da Belfielda ni v njihovih prostorih. Nek uslužbenec Carterjeve administracije je rekel novinarju, da so Alžirijci v zadregi zaradi vsega tega. V zadnjih mesecih so se odnosi med ZDA in Alžirijo znatno zboljšali in obe strani želita, da bi se to zboljšanje nadaljevalo. V prejšnjih letih je pa Alžirija nudila politični azil raznim ameriškim črnskim disidentom. če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še danes! Nekaj vtisov iz domovine republikam. Da se Ljubljanska banka tudi uvršča med najsolid-nejše finančne ustanove v Srednji Evropi, ni to ravno po zaslugi marksističnih naukov. Slovenski inženir postavlja danes slovenske turbine v hidrocentrali v Pakistanu, v Argentini, v črni A-friki. Moderna hišna oprema iz slovenskega lesa krasi stanovanja v New Yorku. Turisti iz obmejnih socialističnih držav zavidljivo gledajo na visoko življenjsko raven slovenskega ljudstva. Režimski veljaki, poklicni čuvaji marksističnih idealov se bojijo tega pogrezanja slo- venske družbe v vabljive potrošniške vode. Danes že vpijejo, da >o nekatere samoupravne odločitve preveč pod vplivom potrošništva”. Bojijo se, da jim zdrsi iz rok “novi človek”, kakršnega so s tako skrbno krutostjo oblikovali. Edino, kar je res uspelo sedanjim oblastnikom, je načrtno ruvanje samosvojosti iz slovenskega človeka. Nasilno mu režejo vezi s tisočletnimi izročili, z vsem, kar pomeni prenašanje običajev, navad in vere iz roda v rod. Vzgojili so si že novo generacijo, i z o b 1 i k o vano po marksističnih šablonah, a obenem prenasičeno z ideali WASHINGTON, D.C. — Benjamin Civiletti, pravosodni tajnik v Carterjevi admi-' nistraciji, je priznal, da je govoril s predsednikom Carterjem o poteku preiskave, ki jo je vodilo proti predsednikovemu bratu Billy ju pravosodno tajništvo. Vse do tega priznanja, ki je bilo pretekli petek, sta Civiletti in Jimmy Carter ponovno zanikovala, da bi bila kdajkoli govorila o tej zadevi. Na svoji tiskovni konferenci, ki jo je imel pretekli četrtek, je Civiletti še trdil, da ni imel nobenih stikov z Belo hišo glede Billyja Carterja. Kot je povedala Bela hiša, je predsednik končno našel, beležko o razgovoru s Civi-lettijem, ki je bil 17. junija. Carterjev pravni svetovalec v Beli hiši, Lloyd Cutler, je obvestil Civilettija o tem in mu svetoval, naj vsebino tega razgovora sporoči javnosti. Civiletti je v svoji razlagi poudaril, da sta on in Jimmy Carter govorila o Billyju le kakih 30 sekund. Pravosodni tajnik je baje rekel predsedniku, da bi bilo pametneje, ako bi bil Billy Carter registriran kot agent libijske vlade. Jimmy Carter je pripomnil, da je Billy kar precej trmast. Nato je predsednik vprašal, kaj pa ako bi se Billy sedaj registriral. Civiletti je pojasnil, da, sodeč po dosedanji praksi pravosodnega tajništva, ne bi doletela Billyja nobena kazen. Po izjavi Bele hiše je predsednik čakal dva tedna, preden je telefoniral svojemu bratu 1. julija in mu svetoval, naj se vendar registrira pri pravosodnem tajništvu. Billy Carter je nato čakal še dva tedna, preden se je res registriral 14. julija. Kongresna preiskava Zaradi nasprotujočih si poročil, ki še vedno prihajajo iz Bele hiše, se je ameriški senat odločil za uradno preiskavo o resnični vlogi Billyja Carterja pri vsem tem, ter ako je prišlo do nepravilnosti v obnašanju predsednika Carterja in članov njegove administracije. materia listično usmerjene potrošniške družbe. Da bi m dosegli, so najprej razbili družino. Zvabili so žene na delo, v pisarne, v tovarne in jim polagoma vtepli v glavo, da je to nekaka moralna in družbena nujnost. Nekatere so se zaposlile iz dejanske potrebe, a mnoge iz golega pohlepa. Danes kar čudno gledajo na ženo, če se posveti samo družini in vzgoji svojih otrok. Zdi se jim kot nekaka pojava iz drugega planeta. Saj končno — tako pravijo — je samo od sedmih zjutraj do treh popoldan! (Dalje) Poseben urad v pravosodnem tajništvu je že sporočil, da namerava podvzeti preiskavo proti Benjaminu Civi-lettiju. Preiskavo o Billyju Carterju bo vodil poseben 9-članski pododbor pravosodnega odbora ameriškega senata. Načelnik p o d o d b o ra je sen. Birch Bavh, demokrat iz Indiane, ki je med drugim znan kot tesni prijatelj sen. Ed-warda M. Kennedyja. V pododboru je 5 demokratov in 4 republikanci, med slednjimi je tudi sen. Robert Dole, bojeviti in sarkastični kritik Carterjeve administracije, ki je že imenoval zadevo okoli Billyja Carterja za “Billygate”. Nepristranski opazovalci v Washingtonu soglašajo, da bo senatna preiskava trajala dalj časa, morda celo do novem-berskih volitev, ter da bo silno škodila predsedniku politično in ogrožala njegovo ponovno izvolitev. Republikanci skušajo biti previdni, ker vedo, da bi grobi, pristranski napadi lahko pomagali Jimmyju Carterju. Tudi Ronald Reagan in George Bush nočeta o tem dosti govoriti. ------o------ Sen. E. M. Kennedy bo vztrajal do konca s svojo kandidaturo WASHINGTON, D.C. — Kljub temu, da razpolaga predsednik Jimmy Carter s prepričljivo večino delegatov, ki se bodo udeležili konvencije demokratske stranke v New Yorku prihodnji mesec, nadaljuje sen. Edward M. Kennedy s svojo predsed niško kandidaturo. Edina možnost za Kennedyja na konvenciji je sprememba v pravilih, na podlagi katerih bo potekala konvencija. Veliko d e 1 e g a tov namreč mora glasovati za Carterja, ker so bili izbrani ali izvoljeni na podlagi svojih trditev, da bodo to storili. Ta obveza mora veljati, trdijo Carterjevi podporniki. Sen. Kennedy in njegovi privrženci zagovarjajo stališče, da bi moral vsak delegat imeti popolno svobodo na konvenciji, glasovati ali za Carterja, Kennedyja ali sploh koga drugega. Taka konvencija bi res bila odprta in demokratična, menijo. V zadnjih tednih je postalo več vplivnih članov demokratske stranke nezadovoljnih zaradi upadanja odstotka priljubljenosti p r e d s ednika Carterja med volivci. Posebno zaskrbljeni so lokalni demokratski kandidati. Skupina teh demokratov je tudi začela zahtevati tkz. “odprto” konvencijo. Nekateri med temi ljudmi zagovarjajo prednosti takih demokratskih prvakov, kot so Walter Mondale, Edmund Muskie, sen. Henry Jackson in vrsta drugih. Ta notrania nasnrotia in trenja v demokratski stranki rnmenijo, da bo strankina konvencija v New Yorku res Iz Clevelanda in okolice Ohio KSKJ dan— Letošnji Ohio KSKJ dan bo v nedeljo, 3 avgusta, na ipikniških prostorih farme Sv. Jožefe, White Road, Willoughby Hills, Ohio. Priredi ga Ohio Federacija KSKJ društev kot družabno prireditev za vse KSKJ člane in prijatelje. Piknik bo trajal od 1. popoldne do 8. žvečer. Vstopnine ni in parkiranje je brezplačno. Vsi ste prijazno vabljeni! Velika razprodaja— V znani Anzlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave. se začne danes velika razprodaja vsega blaga. Cene so znižane najmanj 20%, na razne predmete kar za 50%. Razprodaja bo trajala do sobote, 16. avgusta. Več v oglasu danes. Pridite in kupujte! Primorski klub vabi— Člani Primorskega kluba vabijo vse Primorce in druge Slovence na svoj piknik, ki bo v nedeljo, 3. avgusta, na Slovenski pristavi. Uspeh Festivala— Čisti dobiček Festivala pri Sv. Vidu je okrog $33,000. Od tega je približno $20,500 od tombole in bo šle v jubilejni sklad za preobnovo cerkve. Srebrna maša dr. Jošta Martelanca— V nedeljo, 3. avgusta, bo obhajal 25-letnico mašništva dr. Jošt Martelanc, bivši dolgoletni kaplan pri Sv. Vidu. Slovesna sv. maša bo ob 10.30 dopoldne v cerkvi sv. Vida. Po sv. maši se bomo s slavljencem srečali v šolski dvorani, popoldan pa bo preživel s prijatelji in znanci na Slovenski pristavi. Vsi sedanji in bivši farani lepo vabljeni! Rojstni dan— Znani glasbenik, g. Frank Yankovich, praznuje svoj 65. rojstni dan danes. Čestitamo in mu želimo vse najboljše! Zopet sodnik Battisti— Zvezni sodnik Frank J. Battisti je odredil, da bo sam prevzel nadzorstvo nad dese-gregacijo clevelandskih javnih šol. Člani šolskega odbora niso izpolnjevali svojih dolžnosti, je trdil Battisti. Več o Mirotu Bohu— Današnji Cleveland Plain Dealer je priobčil članek o tragediji, v kateri so umrli 4 člani družine Mirota Boha pretekli teden. Potresni sunek— Včeraj popoldne ob treh so mnogi prebivalci clevelandske okolice čutili potresni sunek. Potres je bil v severnem delu zvezne države Ken-tuokv in so ga čutili prebivalci kar v 14 zveznih drža-' vah. Gmotne škode ali človeških žrtev ni bilo. imnrc e ooo 0 cnnnrinrtnnn} co \s VREME Danes dopoldne deževno, v popoldanskem času pa oblačno. Najvišja temperatura okoli 78 P'. Pretežno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 83 F. , . .aTTTTT**- burna, soglašajo nepristranski opazovalci tekme med Jimmyjem Carterjem in Ed-wardom Kennedyjem. Po podatkih, ki jih je zbrala televizijska mreža CBS, bo na konvenciji kakih 1900 delegatov, ki so za Carterja, in 1200, ki so za Kennedyja. AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Eri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združeruh držav: $lJjK)0 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio i® No. 82 Monday, July 28, 1980 Msgr. dr. Janez Hornboeck - 70 let Nedavno je praznoval na Koroškem za versko, kulturno in narodno življenje nadvse zaslužni mož msgr. dr. Janko Hornboeck svojo 70-letnico. Kar pomenijo v zgodovini koroških Slovencev imena Janežič, Einspieler, Ražun, Podgorc, Blueml, to pomeni za sodobnost msgr. dr. Hornboeck. Rodil se je 14. junija 1910 v Šentjanžu v Rožu v skromni kmečki hiši. Očeta, ki je padel v začetku prve svetovne vojne, je komaj poznal. Energična, nadvse pridna mati je svoje tri sinove vzgojila v verne in narodno zavedne fante. V najstarejšem, v Janku, je odkril domači župnik dr. Lučovnik velike skrite talente. Blaga mati je vzela poleg mnogih drugih še to žrtev nase: poslala je sina v Celovec, v tedanje Marija-nišče. Tam je Janko absolviral z odliko vseh osem razredov. Logična jasnost in preudarnost je bila že tedaj značilna poteza marljivega študenta. Že kot gimnazijec je spoznaval vse pereče probleme tedanjega slovenskega dijaštva na Koroškem in sploh vso narodno problematiko. V njegovem letniku je bilo osem zavednih slovenskih sošolcev. Da bi se v materinščini bolj izpopolnili, so izdajali v rokopisu mesečnik “Dijaške vaje” oziroma “Zvezda”. Janko je bil duhovni vodja lista, pa tudi duhovni iniciator dijaškega gibanja v počitnicah. Vse slovenske dijake je zbiral na počitniških sestankih, jih spodbujal k-zavednosti, jih bodril in jim kot vedni optimist, neumorni delavec in globoki ideolog dajal smernice. V njegovi gimnazijski in visokošolski dobi se je slovensko dfjaštvo na Koroškem lepo razvilo ter postalo pravi kvas za versko in narodno prebujanje. Po maturi leta 1932 je vstopil Janko Hornboeck v celovško bogoslovje. To mu ni nudilo tega, po čemer je njegov zahtevni duh hrepenel. Po končanem dveletnem filozofskem tečaju je nadaljeval bogoslovni študij na teološki fakulteti v Innsbrucku, kjer so tedaj predavali sloviti profesorji. V rekordnem času — še pred zaključkom 8. semestra — je konec marca 1938 končal študij s teološkim doktoratom. Ne samo kolegi, tudi profesorji so občudovali njegovo filozofsko in dogmatično nadarjenost. Upravičeno je bilo mnenje, da se bo mladi teološki doktor kmalu pojavil kje na kaki stolici za dogmatiko. Božja pota pa niso človeška pota! Tedanji škof krški je poslal ins-bruškega doktorja kot podeželskega kaplana v Železno Kaplo, k tedanjemu občeznano gorečemu župniku in dekanu Alešu Zechnerju. Bog je imel z mladim duhovnikom druge načrte: ni ga izbral za dogmatika, namenil ga je po načelu, da je iz ljudstva vzet in za ljudstvo postavljen, — slovenskemu narodu na Koroškem, da bi njemu služil in da bi njemu vtisnil svoj neizbrisni osebni pečat. Prišla je vojna, slovenski duhovniki so morali v izgnanstvo, med njimi tudi dr. Hornboeck. Ko se je po končani vojni leta 1945 vrnil, se mu je odprlo obširno in nadvse težavno delovno polje: obnovitev za koroške Slovence in njih narodni obstoj nadvse važne ustanovo Mohoijeve družbe. Veri in slovenstvu sovražne nacistične sile so načrtno uničile vse, kar je bilo v zvezi z nekdaj tako cvetočo bratovščino Sv. Mohorja in For-tunata. Kljub vsem tem navidezno nepremostljivim težavam je dr. Hornboeck v tej kritični dobi velik idealist pod vodstvom prelata Podgorca zagrabil za potapljajoči se čoln ter posvetil vse svoje moči poživitvi Mohorjeve družbe v Celovcu. Iz ruševin, iz nič je vstala skromna tiskarna. Podjetje je raslo, ravnatelj Hornboeck je hodil od oblasti do oblasti, je načrtoval, je molil in delal noč in dan, leta in leta. ^ Z razumom in ljubeznijo je zasledoval svoj cilj, dokler ga ni uresničil. Vstala je nova Mohorjeva družba s svojo tiskarno. Staro razpadajoče poslopje je ravnatelj v celoti obnovil, zgradil je nov moderen trakt. Mohorjev dijaški dom, ki ima prostora za 120 dijakinj. Iz ruševin je vstalo prikupno, čedno poslopje. Srce slovenskega ljudstva na Koroškem, Mohorjeva družba, je začelo na novo v polnem obsegu obratovati, tiskati knjige in liste, ki prihajajo do zadnje koče slovenskih naselij na Koroškem. Celovška Mohorjeva družba z dijaškimi domovi, s tiskarno in prodajalno je življenjsko delo msgr. dr. Hornboecka. To de- Beseda iz naroda... Utrinki z romanja CLEVELAND, O. — Romanje k Ste. Anne de Beau-pre v Kanado in obisk štirih drugih božjih poti, ki sta jih organizirali dominikanska sestra Albina z Newburga in gdč. Angela Winter, je že za nami. Zaradi dolgega potovanja, prenočišč in mnogih podrobnosti, ki so v zvezi s takim romanjem, se je izkazalo, da sta obe pravi izvedenki pri takem poslu, za kar jima izrekamo naše priznanje. Odpotovali smo iz Clevelanda 3. julija ob 8. uri zjutraj. Napolnili smo avtobus do zadnjega sedeža in z veseljem sprejeli v našo sredo duhovnega vodnika tega romanja msgr. Louisa Baznika in njegovega spremljevalca, prijaznega bogoslovca g. Tomaža Kowatch-a. Vreme je bilo lepo in romanje smo začeli, kakor je to v navadi, z molitvijo rožnega venca. Že ob prvem kratkem odmoru v Angoli, N.Y., so se začenjale tkati med nami vezi, ki so nas potem družile ves čas našega romanja. Prva božja pot, ki smo jo obiskali še isti dan, je bila “Our Lady of Fatima” v Youngstownu, N.Y., ki nekoliko spominja na romarsko svetišče v Franku, O. Takoj ob vhodu iz ceste vzbudijo pozornost vrste velikih belih kipov-svetnikov, ki so postavljeni drug poleg drugega ob stezicah med cvetjem in zelenjem. Cerkev samo pokriva velika kupola, kjer se je med mašo in med naše petje mešalo čivkanje ptičkov, ki so prosto letali pod visokim obokom. Ko 'smo se nekoliko okrepčali in si ogledali park kipov, smo nadaljevali našo pot. Prešli smo v Kanado in se vozili po slikoviti poti ob reki Niagara ter se ustavili za kratek čas ob Niagarskih sla^ povih, nato še isto popoldne dospeli do našega prvega pre-, nočišča v Mississaugi, Ont. Naslednje jutro okoli poldneva smo že bili pri Thousand Islands, kjer smo se s čolnom vozili po reki sv. Lovrenca mimo zelenih otokov s prekrasnimi domovi in gradiči. Vreme je bilo sončno in vožnja nadvse prijetna. Spet smo hiteli proti Montrealu in do svetišča ‘‘Mary Queen of Hearts” v East Sherbrook-u. Po večerni sv. maši in okrepčilu smo se radovedno razkropili po bližnjih ulicah. Čeprav so doma praznovali ta dan “Dan neodvisnosti”, je bil tukaj delavni dan. V soboto zjutraj smo se odpeljali po jutranji sv. maši na ogled mesta Montreal s posebnim avtobusom. Šofer, ki je bil tudi vodič, nas je peljal mimo “Olympic Village”, kjer so se leta 1976 vršile olimpijske igre, po mestu na Montreal grič, ki je eno samo velikansko pokopališče za mesto Montreal. Skozi razkošna predmestja smo dospeli na drugo stran mesta ter se ustavili pri St. Joseph Shrine. Na žalost nam je bil čas preskromno odmerjen, da bi si lahko ogledali to svetišče bolj podrobno, kar je marsikdo med nami želel storiti. Skozi trgovsko središče mesta smo dospeli do prekrasne cerkve, ki je dvojnica Notre Damske katedrale v Parizu. Obstali smo v začudenju nad tolikim bogastvom, občudovali umetniško izrezljane oltarje, cerkveni strop, klopi ter sploh celotno notranjščino cerkve. Zgodaj popoldne smo se odpeljali z našim rednim avtobusom proti Cap de la Madeleine. Med potjo smo doživeli hudo nevihto. Naslednji dan pa je bila lepa sončna nedelja. Po sv. maši in zajtrku smo se sprehajali od prekrasnega svetišča do cvetnih vrtov in zelenih gredic ob obrežju reke sv. Lovrenca. Zvečer ob 8. uri smo se u-deležili procesije, ki se je vila od cerkve do jezerca, kjer je v sredini vrh skale Marijin kip, obdan od visečih cvetličnih lončkov in žarometov. Ta nedelja je bila za nas vse pravo doživetje. V ponedeljek zjutraj smo nadaljevali pot prot mestu Quebec. Tudi tukaj smo imeli, na žalost, samo dve uri časa za ogled mesta in za malico. Vsak po svoje je hitel na desno in levo, da bi čimveč videl, posebno še stari del tega mesta, pod katerim teče plovna reka sv. Lovrenca proti Atlant’Vemu oceanu. Še isto popoldne smo dospeli v Beaupre do romarskega doma. Po večerni sv. maši v baziliki Ste. Anne se je razvila procesija iz bazilike po trgu pred cerkvijo. Relikvijo sv. Ane je ponosno nosil msgr. Louis Baznik. Naslednji dan smo prisostvovali raznim pobožnostim v baziliki, občudovali umet- niški križev pot ob pobočju nad baziliko in se sprehajali ob reki sv. Lovrenca. Ker je skoraj ves dan deževalo, je bila večerna procesija v baziliki. V sredo zjutraj po sv. maši smo spet zasedli avtobuse ter se preko Quebeca in Montreala vrnili domov v Združene države. Skozi zelene in z jezerci posejane Adirondack hribe smo dospeli do Oriskany, N.Y. - V slovenski restavraciji Trinkhaus so nam postregli z zelo okusno večerjo, medtem ko so nam v pozdrav igrali na orgle slovenske melodije. G. Trinkhaus sam nas je prišel pozdravit in se ustavil prav pri vsaki mizi ter malo pokramljal. Zadnji dve noči našega potovanja smo prežveli v Oriskany Ramada Inn. Naša zadnja romarska pot pa je bila znana Jesuit Martyr Shrine v Aurisville, N.Y. Naslednje jutro, v četrtek, 10. julija, smo prisostvovali sv. maši v znanem svetišču, zgrajenem na zgodovinskem kraju pokola in mučenja skupine francoskih misijonarjev; v 17. stoletju, ki so prihajali v “nov svet” oznanjat Kristusov evangelij Indijancem plg: mena Mohawk. V prostem času smo se vračali v okroglo cerkev, kjer se tako lahko ubrano misli in premišljuje o žrtvah, trpljenju in mučeniški kroni. V tej cerkvi je tudi oltar ravnokar proglašene blažene Kateri Tekakwitha, ki jo Indijanci kličejo “Lily of the Mohawks”. Razumljvo je, da semkaj hodijo ameriški duhovniki na duhovne vaje. S tem smo zaključili romanje in se drugo jutro, v petek, 11. julija, odpeljali proti domu. Paola Rijavec —-----o------ Iz zahodne strani Clevelanda CLEVELAND, O. — Pozimi tožimo čez mraz, sedaj pa čez vročino! Kaj je bolje?! Slovenci imamo zabaye in kulturne prireditve pozimi in poleti. V prvih dneh tega meseca nas je obiskal ansambel Lojzeta Slaka in Eantje s-Praprotna. Ko so nastopili s svojim koncertom v euclidskii višji šoli na E. 222. cesti dnel 3. julija, smo jih poslušali zB veseljem, kot vedno. Dvora-1 na je bila velika, a je bile)I skoraj zasedena. Žal mi je, da ni bil med P nami moj pokojni mož Jacol B Jesenko. Ravno v teh dnelB je osma obletnica njegove smrti. Blag mu spomin! Ko sem poslušala radio program Tonyja Petkovška v soboto, 19. julija, sem se veselila lepega spomina na pok. Antona Schublja, ob 15. obletnici njegove smrti, ki ga je podal g. Sosnowski. Anton Schubel je bil naš pevovodja pri pevskem zboru Triglav kar 14 let. Na dan njegove smrči je imel priti na našo vajo. Moj mož me je prosil, naj ga pokličem, da bo še večerjal pri nas. Res sem telefonirala. Telefon je zvonil in zvonil, a nobeden ni dvignil slušalke. Končno se je oglasil g. I. Zorman in mi povedal, da Antona Schublja ni več med nami. To je bil hud udarec za pevski zbor Triglav, kakor tudi za vse druge Slovence. - Naj še omenim, da se' mi zelo dopade program, ki gs vodi g. Tony Petkovšek ob sobotah od 12. do 4. popoldne. Vmes je lepo poslušati slovenski glas g. P. Lavriše. Zelo mi je všeč tudi gdč. Alice 1 Kuhar. Le tako naprej, Tony, in hvala za lepo petje in godbo! Anna Jesenko lo pa je le zmogel, ker v življenju nikdar ni cincal in obstaf nikdar ni gledal nazaj, marveč kot realist vedno samo naprej. Sam je šel pred tremi leti v Ameriko, da bi navezal književne stike s tamkajšnjimi Slovenci. Njegovo stališče je: Mohorjeva družba naj služi Slovencem in Slovenci naj služijo njej! Pri vsem tem ogromnem delu pa je bil msgr. Hornboeck tudi desna roka šolskim sestram, ko so iskale in ustvarjale v letih po vojni svoj novi dom. Tudi kot 70-letnik je msgr. Hornboeck še poln idej in načrtov. Zelo pri srcu mu ležijo sodobni problemi slovenskega dijaštva na Koroškem. Saj je bila njegova skrb za dijaštvo že za časa študija njegova srčna zadeva. Nas 70-letnik je bil in je še danes samozavesten mož, ki vsak načrt 10-krat premisli in vsako besedo po dogmatični vrednosti pretehta, preden jo ima zrelo za javnost. Kot mislec in izkušen dušni pastir je igral tudi pri zadnji koroški škofijski sinodi zelo merodajno vlogo in marsikaj, kar se je tam tehtnega in za slovensko skupnost koristnega sklenilo, je zasluga tega moža. Pri vsej svoji delovni obremenjenosti pa je naš 70-letnik še duhovno čil. Ostal je vesel značaj, odprt za smeh ui šaio, kot je bil vesel nekoč, ko se je pod imenom “možej” z nami zabaval v brezskrbnih dneh študija v Canisianumu v Innsbrucku. Bog mu daj še zdravja in moči, da bo uresničil še mnogo načrtov v službi Cerkve in slovenstva na Koroškem. (Naš tednik) FLORIJAN BEVEC: Energijska katastrofa i. Uvod Vsi uspešni ljudje so zato uspeli, ker so pravilno predvideli bodočnost. Pisatelj mora' vedeti, kaj bo’ ljudi zanimalo, podjetnik, kakšne predmete bodo ljudje kupovali itd. Politik, ki ne predvidi pravilno bodočnosti, ni politik, ampak narodni škodljivec. Slovenci uživamo žalostne rekorde na tem področju. Za posameznika kot za narod je najvažnejša gospodarska moč. Prestradani ne hodijo v cerkev in ne revoluci-onarijo — samo čakajo neizogibnega konca. Med Slovenci je še veliko ljudi, ki trdijo, da je služiti denar “greh”. To lahko slišimo tako iz ust naših inteligentov kot preprostih ljudi. Slovenski narod nima Onasisov! Podjetni Slovenci se hitro potujčijo, ker jih slovenski narod zavrže, jih smatra za nekaj tujega — to je posledica tisočletnega tlačanstva in ropanja avstrijskih Nem-^ cev naših ljudi. Vsak slovenski podjetnik je_ podzavestno v očeh naših lju-B di postal odpadnik. Teh j “grešnikov” se spomnimo! včasih pri kakšnih nabiralnih j akcijah ali največkrat brez- ] uspešno, ker ti “odpadniki” niso pozabili zaničevanja in preziranja revnih, a ‘častnih’ rojakov. Posledice so: Judje zberejo dve milijardi — ko mi zmoremo par sto dolarjev. Življenje bazira na gospodarstvu in slednje na dveh vrstah energije: naravni e- nergiji in “človeški”. V tej “energijski teoriji” se zahteva, da se obe izrabljata istočasno, čim bolj smo efektivni, bolj smo uspešni. Naravno energijo se danes zelo lahko meri z električnimi števci, dočim človeško e-nergijo moramo pa ocenjevati, ker sem spada priučena in prirojena inteligenca, marljivost, družbena in delovna disciplina ..., skratka: delo rok in uma. Za proizvodnjo naravne energije pogledamo v statistiko, če hočemo primerjati narode, človeško e-nergijo pa moramo sami oceniti, kar ni pretežko. S temi podatki se izognemo množici d i a g r amov v gospodarskih učbenikih. Ti dve krivulji nam pokažeta življenje v presenetljivih odtenkih, ko študiramo usodo narodov. Isto $e da napraviti s posameznikom, majhnim ali velikim podjetjem — samo podatki sc drugi. Če hočemo študirati usodo narodov, moramo pogledati v zgodovino. Zgodovinski primeri bodo nam pokazali, kako moramo gledati v bodočnost, ko sledimo energijskim krivuljam, ki so odlično predvidene za naslednjih 50 let. Na obzorju so bistvene spremembe, zato je prav, da se vsak, zlasti mlajši rod, pošteno zamisli v sledečo razlago. Mladi Slovenci, važna je teorija, ki vam pomaga ocenjevati bodočnost, prav tako važno je znanje slovenščine. Če se pogovarjate slovensko, vse prisluškovalne naprave odpovedo, industrijski agenti zmečejo v koš vse važne stvari, ki jih napišete v slovenščini — težko je najti prevajalce za slovenščino: nas je zelo" malo! Energijska teorija Narodi, ki so v zgodovini uspeli v pridobivanju naravne energije (voda, vetrovi, a-tomi, premog itd.),No v kombinaciji s človeško energijo, to je z delom pridnih rok in bistrim umom, ustvarili epohalne stvaritve. Narodi, ki niso mogli izpolniti samo ene izmed teh dveh zahtev, niso nikoli v zgodovini mnogo po* menili, nekateri so celo propadli in izginili z obličje zemlje. ~ Egipčani Egipčani so nam ohranili naj popolnejše podatke iz svoje zgodovine, ki je baziral3 na bogati kulturi in znanosti Še danes bi bil velik ekonomski in tehnični probleri za marsikatero velesilo na svetu, zgraditi njihove pire' mide. A oni so to zmogli pred štirimi tisočletji! Izpolnili so oba pogoj3-Imeli so naravno energijo n3 razpolago: Nil, ki je poplah' Ijal, in človeško energijo. Fa' raoni so obvladali znanost do zavidljive popolnosti. Sonči1' mrk so lahko napovedali ^ minute natančno, s tem so ll' strahovali ljudi: češ, sonc3 bom zakril, če mi ne bost-pokorni. Ko je sonce res izčF nilo, je malokdo podvomil, ^ možakar ni vsaj polbog, 36 že ne pravi bog. Ko pa se je sonce zopet pokazalo, kot je obljubil, so ljudje faraonor1 verjeli in so pridno delali P3 poljih in piramidah. Z modrim planiranjem i3 Nil prinašal na splavih c gromne skale. Pridni in ubog Ijivi delavci ter pokorni sl1" nji so jih sestavljali v 1310 gočne piramide. Ko so ljudje uprli, ker niso več ve1 jeli v njihovo vsemogočno- (pobeg Izraelcev), so izgub11, človeško energijo. Egipt11 s° ni nikoli več vrnila prejšri3 slava, ustvarjalnost, moč sposobnost. Rimljani ,g Znali so organizirati sVOJ^ vojsko, njihovi sužnji so ^ Ije živeli kot svobodnjaki balkanskih pragozdovih: polagali so s človeško erie g gijo. Zgradili so mogoč^ mornarico in s tem so izk° ' ščali moč vetrov. Istočss^_ kombinacija obeh vej.enor» je je ustvarila mogočni perij. Dokler so Rimljani sekavali istrske in dalm9^11 ske gozdove na pobočjih P1^,, ti morju, so ogromni hr3';, sami grmeli v dolino — ^ s hova mornarica je rasla 111 g tem tudi njihova moč. J,, so prišli na drugo stran ^ morskih grebenov, je postal težavnejši, manj je lo lesa, manj ladij, man] ravne energije. Začelo se ^ hiranje rimskega imperij3’ je zapustil na omenjenih 0 lah kamnite puščave do našnjega časa. ,, Rimljani so razvili ne^e jetne standarde pri izse k3Vil' nju lesa. Vsaka rogovil3 dri' •1t)0 vesa je morala biti pravl odžagana, za že vnaprej 3 čen del ladje. Tega niti ^ našnja družba ne prem0^6’^ ža pogozdovanje niso niče3y, ukrenili; zapustili so UP°N šenje, ki se ne da popr3 ..g, niti z moderno tehnolog .■) Neverjetno smo jim pod0 (Dalje) IZ NAŠIHVRST Cleveland, O. — Sp0^0(!li ni! Priloženo vam pril3^. naročnino za vaš cenjeni ^ sopis, kar je več naj bo skovni sklad! S spoštovani Felix J. Gase Gilbert, Minn. — GenJ ieri Ameriške da se mi h° uredništvo vine! Vidim, ^ — Ir ročnina za Ameriško D° j vino kmalu iztekla. Tu n3' pošiljam $30 za obnovo ^ ročnine, kar je več, pa n3l ^ v podporo listu. S časop1 ^ sem prav zadovoljna. naj lepše pozdravljam, dolgoletna naročnica u Frances M31-0 J.S.: Smo Slovenci res samo podložen narod? H. Zgodovinske vezi med karantanskimi Slovenci in delom sv. Cirila in Metoda Prof. Grivec navaja potem raziskave N. Tunickega. Tu-nickij je bil učenec A.V. Gorskega, profesorja in rektorja moskovske Duhovne akademije, ki je leta 1919 v vihri revolucije brez sledu izginil. Leto poprej je bil izdal vire za življenje Klementa Bolgarskega, učenca Metoda. Spisi Klementa Bolgarskega pa so v odločilno važni zvezi z drugim karantanskim Brižinskim spomenikom. Ohranjeni govor Klementa Bolgarskega v spomin apostolu in mučencu je na nekih mestih skoraj doslo-vno podoben drugemu Brižin-skemu odlomku in odvisen v eni obliki od panonskega narečja. V Klementovem govoru so ohranjeni posebno značilni sledovi Cirilovih idej. Zveza drugega ' Brižinskega odlomka s tem govorom in s tem s sv. Cirilom in Metodom je dokazana ne le glede oblik, ampak tudi glede bogoslovne vsebine. Gre za častne zveze karantanskega slovenskega naroda z genialnim delom sv. Cirila in Metoda, kar pa ne soglaša z nedokazano domnevo o suženjskem značaju Slovencev v 9. stoletju. To pa se tudi ne sklada s boljševiškim pojmovanjem slovenske zgodovine. Nadalje Grivec dobesedno: “Ta kriza slavistične stroke je omogočila, da so se pri nas mogli uveljaviti drzni poskusi, nevarni naši znanosti in narodni zavesti. Akademska znanstvena domneva je prodrla tudi v slavistična vprašanja ter jih skušala po svoje reševati. Bistroumni zgodovinar Lj. Hauptmann je v Radu Jugoslavenske akademije znanosti (leta 1932) objavil razpravo, v kateri je postavil trditve: 1. Ciril in Metod v Moravski nista dosegla posebnih uspehov, marveč sta se leta 867 zaradi neuspeha že hotela vrniti iz “nehvaležne” dežele nazaj v Carigrad. 2. “Mali” knez Kocelj se je za sv. Cirila in Metoda odločil šele leta 869, ko ga je zajel val velike slovanske vstaje. 3. Pismo papeža Hadrijana II. leta 869 o slovanskem bogoslužju je bistveno interpolirano, torej bistveno potvorjeno . . . Te tri domneve so bile za nas usodne, ker so brez krivde avtorja desetletje obvladovale našo zgodovinsko znanost in prešle tudi v srednje šole. V okviru teh seveda ni prostora za častno zvezo naše zgodovine in kulture s sv. Cirilom in Metodom. Suženjski rod ni mogel imeti smisla za pomembno kulturno delo slovanskih apostolov . . . Z vprašanjem o častnem stiku slovenske preteklosti s sv. Cirilom in Metodom je spojeno še drugo književno-zgo-' devinsko in bogoslovno vprašanje, namreč Brižinski spomeniki. Kdor zanikuje Cirilov uspeh v Panoniji in prezira svetlo panonsko* epizodo kot brezpomembno malenkost, ta bo skušal tudi Brižinske odlomke razlagati le kot suženjsko posnemanje zahodnih vzorcev. Saj je suženjski narod sposoben le za suženjsko posnemanje, ne pa za udeležbo pri genialnem delu sv. Cirila in Metoda. Tej suženjski razlagi se bodo pridružili tisti, ki premalo poznajo staroslovenski -jezik in cerkvenoslo-vansko književnost; takšnih Pa je pri nas preveč ...” In še: “Zgodovinska znanost je dognala, da je bila panonska doba staroslovenske književnosti le kratka epizoda. Toda napačno in pristransko bi bilo, če bi iz tega izvajali, da je bila staroslovenska epizoda brezpomembna ter zveza Slovencev in slovenskega pismenstva s sv. Cirilom in Metodom brez vpliva na našo zgodovino in kulturo! Neomajno stoji pričevanje staroslovenskih Žit ji sv. Cirila in Metodija, da je panonski knez vzljubil staroslovenske knjige in se tako vnel za sv. Cirila in Metoda, da je njuno kulturno in versko delo v odločilni dobi rešil propada. To priznavajo tudi nemški in drugi zahodni zgodovinarji in slavisti. Neomajno stoji pričevanje saluburške zgodovinske spomenice o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev, da je v bojih za cerkveno upravb Panonije odločilo zavedno slovensko ljudstvo ob strani sv. Metoda in kneza Koclja. To je svetla točka naše preteklosti. V 19. stol. je bila močna opora naše znanosti in zavesti. V dobi razmaha naše kulture po prvi svetovni vojni pa smo jo ’ usodno zanemarili ... A ta neizpodbudno dokazana svetla epizoda iz naše zgodovine ne soglaša z nedokazano domnevo o suženjski preteklosti Slovencev; posebej se ne sklada z domnevo o suženjskem značaju Slovencev v 9. stoletju. Zato pa se tudi ne sklada z boljševiškim pojmovanjem slovenske zgodovine.” Franc Grivec je te svoje kritične pripombe zapisal leta 1944. Po zadnji vojni pa slovenski zgodovinopisci tudi niso prenehali s suženjskimi razlagami slovenske preteklosti. Zlasti še, ko gre za obdobje zgodnjega in poznega fevdalizma, se prikazuje takratno dogajanje s povsem drugačnih, v bistvu nezgodovinskih vidikov. Sicer je že dr. Josip Mal v polemiki s Ljudomilorn Hauptmanom v “Času” leta 1923 zavrnil prikazovanje fevdalnega obdobja pri Slovencih kot “podložnost” Nemcem, ker takšno gledanje povsem nasprotuje duhu fevdalnega časa, v katerem pojma narodnost v jezikovnem pomenu sploh niso poznali. Bilo je celo nasprotno: nosilci fevdalnega reda, ki so prihajali v slovenske dežele od zahoda, so povsem sprejeli slovensko politično strukturo, z ustoličevanjem in drugim. Na podlagi tega izročila so še leta 1728 prisegli po slovenskih deželah novemu vladarju, na Koroškem npr. le v slovenskem jeziku. Toda zgodovinar Milko Kos v Zgodovini Slovencev, Ljubljana 1955 (str. 34), vendarle postavlja germanizacijo v zgodnji fevdalizem: “Germanizacijo Slovencev in njihove zemlje imenujem v celoti proces, ki je ne samo kolonizatorično, marveč tudi družbeno, gospodarsko, politično, versko in kulturno mogočno vplival, prekvašal in vdiral med Slovence in ha slovenska tla. Začel se je že v drugi polovici 8. stoletja, viške pa je dosegel v razdobju od 10. do 12. stoletja ...” Gre Seveda za fevdalizem v prvi vrsti, katerega zgodovinar M. Kos enači z “germanizacijo”; kar pa, prvič, ni eno in isto in, drugič, germanizacija je šele pojav nacionalizma v prejšnjem stoletju. Kdai bomo dobili resnično slovensko zgodovino? Slovenska preteklost ni ne bolj ne manj suženjska od KOLEDAR društvenih prireditev Rev. dr. Alojzij Tomc - zlafomašnik * > < * j. u * * < j j! j. ; J poenostavljeno rečeno, gonje v avditoriju pri Sv. s^a masa na zobeh. Sestavljena Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. 3e iz ostankov hrane, bakterij, Igrajo Veseli Slovenci. celic ustnih tkiv in beljakovin, _____________ ki se vsedajo iz sline. Vsa ta pi- NOVEMBER . gana druščina je zlepljena med 8. Praznovanje 30-letnice seb0j ni je prilepljena na zob z društva Triglav, Mil- izredno lepljivo snovjo, ki jo waukee, v dvorani cerkve tvorijo bakterije. To “lepilo” sv. Janeza na Cold Spring bakterije izdelajo iz ogljikovih Rd. s svečanim sporedom, hidratov, predvsem iz sladkor-Pričetek ob 6. zvečer. jev Ti so ge posebno nevarni, 8. — Belokranjski klub priredi so v lepljivi obliki in se tako svoje vsakoletno martinova- sami lahko prilepijo na zobe. nje v Slov. narodnem domu jz istega razloga so nevarne tuna St. Clairju. Igra orkes- ji nekatere vrste kruha, seveda ter John Hutar “Just for £e jih p0 zaužitju hitro ne od-You”. stranimo iz ust. Tak prilepljen 9. — Slomškov krožek postre- košček mlečnega belega kruha že s kosilom v avditoriju je skoraj neizčrpna zaloga hra-pri Sv. Vidu od 11.30 do ne jn gradbenega materiala za 1.30 popoldne. delovanje ustnih bakterij. 29. Mladinski pevski zbor, Zobni strokovnjaki stalno o-Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, menjajo ustne bakterije in to koncert in ples v SDD na ne drez razi0gai y ustni votlini Mateiloo Road. živi namreč nešteto bakterij 23—Fara Marije Vnebovze e vseh mogo£ih vrst in oblik Sko_ priredi Zahvalni festival. raj vsako oc[ znanih so posamez-Od 2. popoldne do 9. zve- raziskovalci že našli tudi v ^er- ustih. Vendar smo tudi tu priče enemu od prav čudežnih mehanizmov, ki vodijo vse živo. Med 7. — Slovenska šola pri Sv. posameznimi bakterijskimi vr-Vidu 'priredi MIKLAVŽE- s(,ami v ustni votlini vlada nam-VANJE v farni dvorani. reg ravnotežje, ali drugače po-Pričetek ob treh popoldne. Vcdano: ena vrsta budno pazi 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. na drugo, da se le-ta ne razmno-169 bo imelo svojo bdžič- ži premočno. Ta soodvisnost pa nieo ob 3. popoldne v Slo- je zelo obcUtljiva in ob poseb-venskem domu na Holmes rnh pogojih se kaj hitro zgodi, •A-ve- da ena vrsta bakterij močno ------o------ prevlada; takrat pride lahko do vnetja v ustih ali do pričetka gnitja zob. Idealno gojišče za tiste bakterijske vrste, ki so odgovorne za zgoraj opisane spremembe, pa so ravno zobne obloge. V oblogah so našli več milijonov bakterij. Da ne pride do gnitja zob in vnetij dlesni, moramo torej čim-prej in čim temeljiteje odstraniti ostanke iz ust. Če teh zobnih oblog ne očistimo, se na njih iz sline naložijo nekateri minerali in tako nastaja zobni ka- domci doživljal. Iz Italije je bil poslan v Porto Rico in od tam je prišel v ZDA. Kot marsikateri njegov duhovni sobrat je Father Alojzij Tomc doživljal težkoče in nerazumevanja. Njegov najbolj viden uspeh pa je, da je bil ustanovitelj fare sv. Gregorija v Hamiltonu, Kanada Le on sam in Bog ve, s kakšnimi težavami se je boril, da je uspel. Fara ima sedaj lepo bodočnost in če ne bi bilo njega, najbrž Slovenci v tistem okolju nikdar ne bi prišli do svoje fare. Po upokojitvi se je Father Alojzij Tomc naselil v Clevelandu, kjer ima ožje sorodstvo. Pomočnik je župniku istega priimka, Rev. Victor Tomcu, fara Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Father dr. Alojzij Tomc želi za svoj jubilej 4 tedne preživeti v Sloveniji in potem obiskati tudi Rim. Želimo mu, da se bo počutil srečnega na svoji rodni zemlji — bloški planoti. Bog Te ohrani še mnoga leta! M. T. DECEMBER ti je treba do zobozdravnika, da vam zobni kamen očisti. Iz tega sledi, da s pravilnim, rednim ščetkanjem zob lahko odstranimo zobne obloge, dokler so te še mehke in se v njih še niso naložili minerali. Iz ščetkanja zob je nesmiselno narediti znanost, vendar pa je treba poznati nekaj osnovnih pravil: Zobe naj bi očistili praviloma po vsaki jedi, v današnjem prenatrpanem vsakdanu pa vsaj po treh glavnih obrokih in to tako, da naredimo na enem mestu vsaj 10-12 potegov s ščetko. Doseči moramo vse zobne ploskve, te so lična, jezična in grizna. Posebno se moramo potruditi, da očistimo tudi vse medzobne prostore. Osnovni gib čiščenja naj bo z dlesni proti zobu. Dobro je, da pri tem s ščetko izvajamo še male krožeče g’be, da dlesen še bolje masiramo. Čez dan pa si usta po jedi vsaj sperimo z vodo. Sama ščetka naj ima le kratek aktivni del in naj bo iz ščetin ali pa še bolj iz ustrezno pripravljenih sintetičnih vlaken, ki so dokazano najboljša. V pomoč pri ustni negi so nam tudi zobne paste. Z njimi si lajšamo čiščenje. Nekatere od njih so reklamirane kot kamen “uničujoče”, vendar pa le v premislek: mineralna sestava zob in zobnega kamna sta si precej podobni. Če z zobno pasto topimo zobni kamen, je pri tem nujno, da topimo tudi sam zob! Z rednim čiščenjem zob ne dopustite, da bi prišlo do tvorbe zobnega kamna. Če pa se vseeno nabere, pojdite k zobozdravniku. In ne pozabite: še ena ura ne mine po zadnjem čiščenju, ko so prve plasti zobnih oblog že zopet na zobu! Latinska in slovemsa imena meaece^ I. Januar — Prosinec II. Februar — Svsčan III. Marec — Sušeč LV. April — Mali traven V. Maj — Veliki trave® VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VIII. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove* X. Oktober —^Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden ------o----- men. Tega pa z nobenim sred- Pokažite Ameriško Domo- Stvom, ki ga uporabljamo pri do-vino prijateljem. Pošljamo rnači negi, ne moremo Odstranijo brezplačno na ogled! ti- Ne pomaga zobna ščetka, niti --------------o----- še tako dobra zobna pasta. Odi- RAZNE ZANIMIVOSTI Pomanjkanje zdravil LJUBLJANA — V zadnjih tednih je v Sloveniji prišlo do resnega pomanjkanja raznih zdravil, posebej insulina. Domače tovarne, ki proizvajajo ta zdravila, menda niso imele dovolj deviz, da bi kupovale potrebne surovine v tujini. Vlada je morala intervenirati in odobriti nakup precejšnje količine insulina ter nekaterih drugih življenjsko važnih zdravil v tujini. Sedaj imajo na razpolago dovolj teh zdravil. Še več Radenske RADENCI — Pred tedni so odprli tovarno polnilne opreme, ki je prva te vrste v dr- žavi. Doslej so morali uvažati vso polnilno opremo. V vseh obratih Radenske tovarne je zaposlen h okrog 2000 delavcev. Letos praznuje Radenska 110-letnico svojega obstoja. Pogin rib v Lendavi LENDAVA — V rečici Lendavi je nedavno poginil ves ribji zarod. Od občinskega središča do vasi Trimlini v dolžini 5 kilometrov je uničeno ali vsaj hudo prizadeto tudi rastlinje. Preiskovalci menijo, da je nekdo spustil v rečno strugo kislino. To je že drugič letos, da se je to zgodilo. Storilca niso zasledili. Manj za ceste ■ r 5 ? LJUBLJANA — Gospodarske težave v Sloveniji pomenijo, da bo manj denarja na razpolago v naslednjih 5 letih za vzdrževanje in graditev cest. Namesto najprej predvidenih 35.6 milijarde dinarjev, bodo porabili v Sloveniji 31.133 milijarde dinarjev za ceste. Poudarjajo pa, da ne morejo zanemariti o-bremenjenega klanca čez Črni kal, ceste med ankaranskim in prvim koprskim križiščem ter nadaljevanja avtoceste med Razdrtim in Senožečami. ------o----- Iz naših vrst Erie, Pa. — Spoštovani! Tukaj prilagam ček za $30 in s tem poravnam naročnino za eno leto. Ostalo pa naj bo za tiskovni 'sklad. Želim vam pri Ameriški Domovini mnogo uspeha! Frances Arch * Toronto, Ont. — Spoštovane uredništvo Ameriške Domovine! Pošiljam naročnino za eno leto, malenkost več je pa za sklad lista. S prisrčnimi pozdravi. Engelberg Medved * Prijatel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St 361-4211 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI FOR RENT 5 rooms down. E. 74 St. No pets or children. Call 361-8271 (81-84) FOR RENT 3 unfurnished rooms & bath. Up. adults. No pets. E. 71 St. near St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. 175,76,78,79,81,82,84,85) ~ ROOMS FOR RENT 5 Rooms Up. St. Vitus area. Call 432-2976 ' (81-84) Beautifully furnished 2 bedr. modern home for rent in Winter Haven, Fla. Available by month or year. For more information call 1-834-1208. (80-84) For Rent 5 Rooms up in St. Mary’s area. Call 451-7909. (81-84) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0633 anytime. Estimates free. (x) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer. (X) * 4 V NAJEM 4 sobe, zgoraj. Na E. 41 St. blizu nove šole. Nič otrok. Kličite 361-6623 (80-83) KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci Nekoč sem podelil zakrament za umirajoče človeku, ki je ležal na golih tleh v salonu. Povozil ga je avto in ljudje, ki so šli mimo, so ga pobrali in prenesli v bližnjo gostilno. Dvakrat sem podelil sv. odvezo v brzo drveči ambulan-ci na poti proti bolnišnici. Ponesrečenca sta obakrat izdihnila, še preden smo dospeli v bolnišnico. In četudi tg ali ohi ni bil previden, ker ga je smrt prehitela, smo ga cerkveno pokopali, ker smo bili uverjeni, da je to gotovo bila njegova poslednja želja. Le tu pa tam smo odrekli cerkveni pogreb, če je bil u-mrli razvpit nasprotnik vere in cerkve in je tudi v zadnjih trenutkih življenja odklonil zakramente za umirajoče. Seveda je bilo v takih slučajih vselej joj! Če smo ga cerkveno pokopali, so se zgražali dobri verniki, češ, za denar se vse naredi; če smo se branili ali naravnost pogreb odklonili, so se jezili sorodniki in prijatelji umrlega, češ, vi sami nas odbijate in podite iz cerkve. Pridigu-jete odpuščanje, sami pa niti ob smrti ne odpustite. Večkrat sem se moral kar čuditi, koliko izrekov iz sv. pisma so ob takih prilikah vedeli navesti. Cerkev je vedno dobra mati. Če pa jo kdo le zaničuje in celo na smrtni postelji zametuje in v takem stanju tudi umrje, mu je težko dovoliti cerkven pogreb. Vsekakor pa je bila precejšnja razlika med pogrebi. Kadar je umrl dober katoliški mož ali žena, je bila splošna udeležba večja, ljudje so med mašo ostali v cerkvi in molili za pokoj rajnkega. Zavedali so se, da potrebuje molitve vsak človek, ko pride pred neskončno pravičnega sodnika. Tam nimajo ‘rože, venci in dragocena krsta nobene veljave. Drugačni pa so bili pogrebi mlačnih vernikov. Ko so pripeljali krsto, ki jo je spremljalo nekaj moških in ena ali dve društveni zastavi, so j o vzeli z voza in jo potisnili, sami pa odšli čez cesto v sa-lun, najbrže po tolažbo ali pa dušo privezab To so bila žalostna, toda resnična dejstva, ki potrjujejo staro resnico, kjer ni ljubezni do Boga, ni tudi ljubezni do bližnjega. Včasih so bili v navadi tudi poslovilni nagovori. Eden izmed sočlanov pokojnika je stopil doma ali na pokopališču iz sprevoda in bral v izbranih in razločnih besedah, včasih pa le momljaj e, poslovilni govor, ki se je redno končal z željo, da naj bi u-mrlemu ohranili blag in časten spomin. Ta želja je lepa, ostane pa, žal, največkrat na papirju razen pri ljudeh, ki so prešinje-ni krščanskega duha in se zavedajo dolžnosti, da je treba za rajnke tudi moliti. Kjer pa ni žive vere, se rek: iz oči, iz spomina, le prehitro uresniči. Poznam družino, ki pri vseh skupnih molitvah še danes dostavlja Očenaš in Zdravo Marijo za rajno mamo, dasij je mama že okrog 40 let v| grobu. Blagor ji! To je prav if in edini spomin, ki ostane, vsi drugi izginejo navadno že drugi dan po pogrebu kakor ovenele cvetlice, ki jih v stran vržejo. Čas hitro zaceli rane, ki jih v srca vseka smrt. Če ljudje ne čutijo dolžnosti moliti za ivojce in Se jih le tu in tam desetletja brez vzroka in pod- lage imenuje veliko ogledalo IM i v spalnici: psiha, to je “duša”. spominjajo s kakšno obletnico, bodo umrli kmalu popolnoma pozabljeni. Zato pa se, dragi prijatelj, ne zanašajva na to, da bi naju drugi reševali iz vic. V številnih slučajih sem o-pazil, da ljubijo Slovenci pri pogrebih tudi zunanji šum. V prejšnjih časih so celo najemali godbo. Italijani še danes tako delajo, Slovenci pa so godbo že zvečine opustili, kar je tudi prav. Drugi zopet kriče, vpijejo in jokajo na ves glas. Odkod vse to? Sv. evangelist Marko pripoveduje v petem poglavju, da je nekemu načelniku shodnice, Jair po imenu, u-mrla hčerka, ki je bila edini otrok. Jair je prišel k Jezusu prosit pomoči. Jezus je šel hitro z njim na dom, kjer je dobil okoli mrtve šumne množice. Judje so imeli navado, da so ob pogrebu najeli žaloval-ce, nekaj piskačev in jokal-' cev, ki so za plačo piskali, plakali in kričali, ter na vse pretege proslavljali dobre lastnosti umrlega. Ta navada se je v precejšnji meri pri nekaterih narodih ohranila tudi potem, ko so bili že več ali manj civilizirani. Tudi Slovenci so eden teh narodov. Slovenci precej splošno, Italijani pa vsesplošno še danes vpijejo in kriče pri pogrebih, nimajo sicer plačanih žalovalcev, imajo pa šumno množico. Zdi se mi celo, da si včasih prijatelji in sosedje z žalovanjem vračujejo, kakor da bi hoteli reči: ta je pri našem pogrebu jokal, zdaj pa, ko ie njegov pogreb! je moja dolžnost vrniti mu. Ta ali oni mi bo morda o-čital netaktnost in se povrhu še hudoval nad menoj, češ, še žalovati nam prepoveduje. Le počasi, prijatelj! Kričanje in žalovanje sta dve različni stvari. Sleherni človek žaluje za svojimi dragimi. Srce se mu krči in solze mu teko. Tudi ihtenje in jok sta na mestu in vzbujata sočutje. Jok je naravno sredstvo, ki olajšuje bol. Ob Lazarjevem grobu je celo Jezus jokal. Tako poroča sv. pismo, a pravi le, da se je zjokal, ne pravi pa, da je na vse grlo vpil, kričal in se zvijal. Odveč je tisto prisiljeno kričanje, ki vzbuja le zuna-r nji učinek. “OH, kam greš? Kaj bomo brez tebe počeli? Oh, zakaj si nas zapustil? Pustite me, naj grem še jaz z njim v jamo!” Tako vedenje ni vredno krščanskega človeka in tudi ne vzbuja so-čustva, ampak nevoljo. Spominjam se ppgreba moža, ki je po dolgi bolezni končno le prestal težke muke. Sam je želel in prosil ljubega Boga, da naj bi ga že rešil trpljenja. Imel je brata, ki se je ves čas med pogrebom dostojno vedel. Mislil sem že sam pri sebi, danes bo pa vendar enkrat pogreb brez običajnega vpitja in kričanja. Pa glej spaka! Ko sem bil že na koncu o-brednih molitev, je na ves glas zakričala neka ženska, ki ni bila ne sorodnica, ne znanka umrlega. Ljudje so se spogledovali in smejali, tudi mene je lomil smeh, da sem le s težavo ohranil resen o-braz. Pokopaval sem nekega drugega, že priletnega moškega. (Se nadaljuje) V starem veku so narejali kovinasta zrcala, ki so bila tako popolna, da so se v njih zrcalili obrazi prav natančno. Tisoč let kasneje so proizvajale razkošne, industrijske Benetke že steklene plošče, ki so bile obložene s cinkovirn amalgamom. Iz Italije se je mlada industrija preselila na Češko, nato v bogati Nuernberg, dokler je ni 1. 1665 povabil trgovinski minister Colbert v Francijo, kjer je bila skoraj 150 let monopolna industrija. Šele zdaj se je izpolnila tisočletna želja z oboževanjem zrcala, kakor ga ni dotlej še nobena dežela poznala. Zakaj, narod, ki je bil v vsem in povsod za zgled finese, si je seveda želel in je bila tudi njegova dolžnost, da se venomer ogleduje v zrcalu in se nadzira, da more biti potem zares za zgled ... Na dolgi poti iz klasičnega starega veka do modernih dni, se je zrcalo glede na zunanjost in glede na svetovno nazira-nje na vso moč spremenilo. V pradavni dobi, nekako tedaj, ko ga .je lepa Helena vprašala za svet, preden se je sestala s Paridom, je ogledalo kaj rado proizvajalo karikature. Treba se je bilo precej močno zagledati v kovinsko ploščo, da nisi videl zgolj izmaličene spake namesto svoje podobe. Kasneje je postalo zrcalo skrajno naturalistično: vsak človek, ki se je pogledal vanj, je videl grdo, mrliško zeleno nakazo, tako da je bilo treba vso domišljavost odstraniti, če si mu hotel verjeti. Na Francoskem, v deželi lepega vedenja in kavalirstva, so ga za vselej odvadili grde spakedravosti in so mu zamašili usta, to se pravi, hrbtišče — namesto z živim srebrom, s pristnim srebrom. In glej! Zdaj je postal optimist in je zrcalil tudi ze-lenorumene obraze v rožasti barvi. Zrcalo je zašlo tudi v štorije, pravljice in čarovnije. Salomonovo ogledalo, ki je bilo j med svečanimi obredi sesta- j vljeno iz sedmerih kovin, je dajalo v mlaju odgovor na vsa vprašanja. V “Sneguljčici” ga je kraljica izpraševala, katera je naj lepša v deželi. , V marsikaterih krajih se dekleta s svečo v roki postavijo predenj, da bi v njem zagledale svojega bodočega moža. Slabo znamenje je, če se ogledalo razbije in če se samo od sebe razpoči ali pade s stene, napoveduje smrt. Če otroci predolgo stoje pred zrcalom se jim vtegne prikazati črna roka ali peklenšček z rožički. Včasih je bila navadh, da so šibo devali za zrcalo, dandanašnji, seveda, spada šiba le še k Miklavžu, ki jo prinese hudobnim otrokom . . . Zrcalo je tudi za znanstvo pomembno, saj je že večkrat nastopilo kot vžigalno sredstvo. V cesarski palači v Carigradu je pa bilo zrcalo skri-vši pritrjeno na stropu in ko je prišel beneški poslanik Enrico Dandelo k cesarju Ma-nuelu, je to zrcalo na cesarjevo povelje skoraj oslepilo poslanika. Skoraj slepi Enrico Dandelo je postal kasneje beneški dož in se je za ta zločin maščeval tako, da je neusmiljeno opustošil bizantinsko cesarstvo. Moderna medicina uporablja zrcalo, da ga sprašuje za mnenje, kot ga je nekoč pravljica. Zrcalo za grlo, oči, ušesa in podobno so dragoceni prerokovalci, ki povedo dosti bolj važne stvari kot to, “kdo je najlepša v deželi” ali kateri bo ženin. Ker je zrcalo tako izredno brihtno in se bolje spozna po notrini človeškega telesa ko človek sam, pa mogoče ne bo dolgo dotlej, ko se bo neki neznansko brihtni vnuk teh zrcal upravičeno imenoval tako, kakor se že 20% POPUSTNA V BLAG SPOMIN ob prvi obletnici tragične smrti /C JOŽE MIKLAVČIČ ki nas je za vedno zapustil dne 28. julija 1979. Leto dni Te zemlja krije, v tihem grobu mimo spiš, srce Tvoje več ne bije, tudi bolečine ne trpiš. Oj, usoda, življenje Tvoje iztrgala je nam iz rok. Upamo da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Počivaj v miru, ljubi mož, oče in stari oče, brat, prosi Boga za nas. Žalujoči: MARY — žena; MARY, poročena ZUPANČIČ — hčer; JOŽE, STANE in PETER — sinovi; IVAN — zet; BECKY in MARY — snahi, vnuki in vnukinje; brat in sestre v Sloveniji ter ostalo sorodstvo. Euclid, O., 28. julija 1980. ZAčiE 2B> JULIJA ¥ ANZL0VARJEVI TRGOVINI! 82f4 SL Oial? Ave. Cene vsega feltga ss znižane najmanj za 2S% iiazprosiaja ho končala 10. avgusta mzmmm vključuje: 11% POPUST m SRAJCE, HLAČE M PLETEflE JOPICE 2A MOŠKE II FANTE 50% POPUST M BLUZE, KRILA IN HLAČE ZA ŽENSKE M DEKLETA m% POPUST NA ŽENSKE OBLEKE fjifl CICHOCKI AL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 “Legal Services at Reasonable Rates” SAVE mwmwmmmmmmmmmvmmmi. nnsiffl AMERIŠKA DOMOVINA mmmm tmMmm mmmwi mwmm hi morala biti vsaki slovenski hiši BISHOP BARAGA ASSOCIATION Cleveland Chapter We offer these memberships in the BISHOP BARAGA ASSOCIATION Annual ...............-................... $5.00 Sustaining ............................. $10.00 Life (individual or family) ............ $50.00 Life (institutional) ................... $100.00 By enrolling now, you can help us in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church. Enclosed Is $ “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” Street CSty ...................... State ___ Zip . Donations under $5,00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life member« only- Donations payable to Rev. Victor N. Tome, Vice PostulatoT, IMS19 Holmes Ave., Cleveland, Ohio 44110.