82. ätew. Poštatoa piaAma t *otovtoi. ö.lje, pondeljek 23. julija «928. Leto X. Ixhafa v pondeljek, sredo In petek. Stane mesečno Din 7 — za Inozemstvo Din 20*-—. Potamezi;a ätewHka I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In upravniStwo i Celj« Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgtasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. Maribarska oblastna skupščina; K. V Mariboru, 20. julija. Današnja seja je bila posveeena kmetijskini vpražanjem in je prinesla nekaj lepih pozitivnih rezultatov. Najpreje je bil na vrsti novi vini- čarski red, o katerem je porocal obl. posl. Rozrnan, sam viničar iz ljuto- merskih goric. Izvajal je, da so bili do- sedanji s'tajerski viničarski redi iz l. 1865. 1886 in 1898 pr-evec prikrojeni po željah gospodarjev, docim se je to- krat oziralo bolj na želje viničarjev. Porocevalec pravi, da živi 50% vini- carskih rodbin v veliki bedi tako, da niniaijo v vecini leta niti kruha pri hi- ši. Od 26.(X)0 ha vinogradov, ki jih imamo v deželi (mišljena je menda prejšnja Spodnja Štajersika) jih obde- lujejo viničarji dve tretjini. Novi vi- ničarski red obsega 34 clenov, eijih vsebina je v glavnem sledeča: Viničarji so osebe-, katere najme vi- nogradnik v službo, da obdeluje vino- grad v izmeri nad 5.600 nr (oral) ali še zra.ven pripadajoče dele posestva proti plaičihi v denarju ali v naturali- jah, žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikovi zgradbi in imajo za pravilno izvrševanje swoje službe po- lreim o strokovno usposobljenost. Vini- čarjem se ureja njih delovno razmer- je po doiločilih le uredbe. Vinicarsko izkazilo je vinicarska knjižica (in iz- kazi o strokovni usposobljenosti.) Knjižica je javnopravna listina. Izda- ja jo proti povračilu nabavnih stroš- kov vinicarska domovinska obeina, ako se prosilec izkaže s potrebnimi dotai- zili strokovne usposobljenosti, občina bivališča pa le na podlagi javnih listin o domovinstvu in strokovni usposob- Ijenosti. Za shižbeno razmerje veljajo dolo- e.ila le uredbe. no glede na obliko po- godbe. Pismena pogodba, koje obrazec predpiše oblastni odbor, mora biti spi- sana v dveh izvodih za vsakega pogod- benika po eden, in obojastransko pod- pi san a. Vsebovati mora izčrpen se- znam dela. ki ga mora vinicar vrsiti, število oseb, ki jih mora iineti viničar na razpolago za vinicarska deila. štovi- lo živine, kojo mora s seboj pripeljati ali vsaj rediti za gospodarja ter pre- jemke, katere dobi vinicar oziroma ajegove delovne moči za navodena de- la. Kot vinicarjeve delovne moci pri- dejo v poštev samo osebe, živeče v skupnom gospodinjstvu z vinicarjom. ki so dovrsile 16. leto in f.o delazmož- ll(v. : Viniear dobiva: Prosto stanovanje, ' pripadajoče k viničariji z že obstoje- : eim vrtom za zelenjavo. Zeimljo, v iz- nie-ri */* tiste površine vinograida, ki jo cskrbuje. Co pri vinosradu ni zadost- no deputatne zemlje, mora gospodar dajati vini&irju letno najkasneje do 1. noveniibra toliko krušneffa zrnja, od- nosno krompirja, kolikor bi _ so po- _ : vprečno pride.Lalo na manjkajoči po- ' vršini. Vinicar mora dobiti kct na.gra- ; do poleg v pogodbi doloc;:ene količine ' ] vinskih tropin še 100 Din od ysakoga ; | oral a vinograda. kojega je vinicar o:b- ' deloval. Nagrado je plačati do 1. no- ; vembra. Poleg teh prejemkov dobiva \ vinicar za&e in za svoje delovne moKJi ] pogojeno mezdo, ki pa ne^ sine biti ! lna.njša od dosedanije. Za težja delav j vinogradu, to je rigolan-jo, cepljenje, ! j &kropljenje in žvepljanje dobiva vini- j car in njegove delovne moči k splošni I doLočeni mezdi se 25% doklado. j Uredba ima tudi dolocila glede de- j lovnega časa, dolžnosti vinioarjcv in go-spodarjev, dobe in konca službenega razjnerja, viničarskih komisij, škode, prostopkov in pr-avice združevanja. V debati je izvajal veliki župan dr. Schaubach, da je uredbo pozdravljati, ker žive poirekod vinicarji faktično v veliki bedi. Okrog Maribora ne zaslu- I žijio .scdaj vinicarji niti 2.50 Din na dan. PoronMla iz okrajev kažejo, da •imamo v oblasti 5.407 vinicarskih rod- bin s 6.437 moškimi delavci, 7.907 je '.lolazmožnih žensk, 8.981 pa je otrok I in slarcev. Nekaj lastne zemilje ima 260 ! viničarjev. Posl. Petovar (KDK) jo j pohvalil temeljito izdelavo uredbe in j je izjavi-1, da bode njeffov klub glasoval i za njo. Uredba je bila tudi končno so- ,trla.sno sprejeta z dosiavkom, da naj oblastni odbor eiirnprcje pi'ipravi pred- Jog za uredbo vinioarskega bolniškcg?i j in starostnega zavarovanja. ! Na to je prišla na vrsto uredba o 1 kmelijsko-pospeševalni službi. ki dolo- : ca v glavnern: Dosedanji sistem srez- kih ekonomov odpade. Pri oblastnem odboru se osnuje oddelek z naslovom j »Oblastni kmetij.ski urad«. Vodja tega { oddelka je vsakokratni ohlastni odbor- j nik za kmetijstvo. Strokovni iiačelnik oddelka. je eden najsrarejših kmetijsikih aradnikov in ima naslov »kmetijski ravnatelj«. Za vsako glavno kmetijsko panogo se osnuje posebno nadzorniš- tvo. Po potrebi teh panog in po pro- i m,etnih zvezah se razdeli oblagt v pri- tn-erno stev.ilo okolišev. Za nepo.sredno po.speševanje posameznih panog se j na^tavijo strokovni nadzorniki, poto- ialni nameseenci in inštruktorji. Sistemi'Z-irajiO se po potrebi nadzor- nistva: za živinorejo, sadjarstvo, vi- aogradn.ištvo in kletarstvo, za polje- (lelstvo s hmeljarstvom. Za posamezne nianjše panogc dvoje nadzornistev s sedežem v Mariboru in sicer: eno za kmetij.ske slanovske organizacije z za- družništvoin in kmetijskim knjigovoil- slvonv; drugo za vrtnarstvo, za cebe- , larstvo naj se }>a pritcgnejo strokov- njaki. K pouku na deželi se pritegne- ! jo ucitelji kmetijskih sol. kar bo poceni j in pouku zelo koristno, ker so to naj- j boljSo moči. Kmetij'sko-pospesevalna • slnžba je prcdvsem prakticnega zna- • caja. j V debati je izvajal oblastni odbor- ¦ nik za kmetijstvo Zupanic, da se je oblastni odbor odločil uvesti mesto do- ( sedan jih srezkih ekonomov sistem i strokovnjakov, špecijalistov pri oblast- j nprojeto oblastno uredbo o nsta- novitvi skupnpga iz^eljonisk(\t>n urada za niariborsko in Jjubljnnsko oblasf. I češ, da je slabo stilizirana in da iudi J stvarno ne odgovarja. To se pove kle- i rika.lnim ljubljanskim bratcem. ki so i taki strokovnjaki! K. V Mariboru, 21. julija. Ob zace'tku današnje seje je konsta- tiral predsednik dr. Leskovar z veli- kirn zadovoljstvom, ki nm jo pa bilo primešane tudi veliko ironije (nad po- pustljivostjo na«e opozicije), da se je doseglo za uredbe, ki so danes na dnevnem redu, soglasje . . . Najprej je bila na dnevnem redu sprememba starega volilnega reda za j okrajne zastope. Klerikalci namreč ne j žele. da bi se izvedle volitve v srezk-e ; zastope po novem volilnem redu (ker bi jim to bilo v strankarsko skodo), temveč hočejo le stari kurijalni volilni red spremeniti v toliko, da bi se volili okrajni. zastopi enako kakor znani kranjski cestni odbori. Volili bi jih sedanji oibčin.ski odbori; manjšini (t. j. nam) se dovoli celo zastopstvo v odbo- ru po cistern proporcu . . . Gela stvar bi naj bila zacasna. češ da ni upati na r.edne srezke volitve. V Beogradu se namrec pripravlja preobrat in s tern konec poslovanja klerikalnih gerentov. Zaikaj so na«i ljudje na to klorikalno zvijačo pristali, ni čisto jasno. Oso- bito še, ker je v uredbi določba, da kle- rikalni oblastni odbor lahko imenuje v vsak tak »okrajni zastop« še svoje tri zastopnike. Radovedni smo, če bode I vlada to famozno uredbo za umietno podaljšanje klerikalne komande v okrajnih zastopih potrdila. j Druga uredba se tice razveljavljenje \ pri nas še veljavnega štajerskcga de- želnega zakona iz 1. 1876, glasom ka- terega mora jo na&e obcine prispevati i v poseben »deželni šolski sklad«, ki tra \ j.c pa že svoječasna ljubljanska iia- I rodna vlada uvrstila med redne dav- I ke. Od 1. novembra 1918 je na ta na- ! cin pobrala država 1.821.562 Din, ki I In jih v naši oblasti prav lahko ra.bili. i Kot tretja je pri&la na dnevni red uredba o regulaciji Savin.ie in njenih dotokov. To se pravi, urodbo so samo pokazali, kajti kljuc, po kaferem bi naj prisjjevalc i'^.r.tnczüo korpovnciio, še ni izdelan . . . Oblastna skupščina je vsled tega tudi samo srrejela rezo- l iucijo, s katero so naroea obla.slTioniu i odboru, naj cimprej lpuil?rtalo nred- | nistvo) zacne regulacijo Savinje od prvega železn. most a do Grenadirjeve brvi . . . (Skandal je, kako se zavlacu- je ta regulacija. Kajti navedona re- zolucija ni vredna piškavega oreha, I ker je samo želja in lirazna obljuba. I Op. ur.) Z zadnjo uredbo se ustanavlja Oblastna hranilnica mariborske obla- sti in sicer tako. da se prenose sedež j Južnoštajerske hranilnice v Maribor. v CeljiU pa pusti podružnica, Na pred- log pOvslanca Petovarja je bil sprejet za volitve v upravni odbor in nadzor- stvo čisti proporc. Volitve se izvrše vsako 4. leto v oblastni skupšcini. Po- rocevalec je konstatiral, da so za tako prouroditev vsi okrajni za.stopi razun sevniskega. (Treba pripomniti, da so i ustanovniki in lastniki te hranilnice j okrajni zastopi Sevnica, Celje. Šmar- ' je. Vransko. Gornjigrad in Šoštauj. Olga Maryskova: ŽIVLJEHJE ŽENE Zapiski Helene Klierove. 1 Kako malo je k temu treba, često samo ncuninega slučaja, da bi slepa usoda nadobro razlocila ljudi, ki so bili morda ustvarjeni drug za drug»e- ga. Ali proc, proč s podobnimi mi.slimi! Imawi dete, svoje drago dete, in ko bi bila sama, ko bi bila svobodna, bi bila popolnoana. srečna. * * * Po doeh letih v Cuslavl •Pri alagamju svojega perila sem na chilis omaxe za perilo nasla to drago knjižico, o kateri sem bila ])repricana. da so mi je pri selitvi izgubila. S edel a sem z njo v.oč ko eno uro v naslanjacu, praden sem se ¦adlocila, da bi jo odprla. Ali imam dosti poguina, znova raz- gnojiti rano, ki mi jio je povzrocila ne- pričakovana smrt mojega jedinca? Kaj je zgnojena? Kaj ne cutim, da krvavi dalje in dalje, da z Vvsakim dnem postajam bolj bleda, podobna, bolj duhu neigo resničnemu bitju? Hotela sem umreti — niso mi pu- stili, moja duša je zhežala iz pozemelj- ske. reve do svojih sanj — nasilno so jio zopet privlekli nazaj, prisegala eem, da bom ostala verna spaminu Je- nickoveniu. da ne bo nobeno dete več počivalo v mojem narocju — ali i xdravnik je izjavil, da me samo dete lahko vrne v življenje. Drugo dete, ci- gar zarodek nosim v svojem telesu že tretji me.sec. Sovražim ga pravzaprav. Bilo mi je vsiljeno in zadrzuje me pri zivljenju. ki mi je tako težko. tako zo- perno! Kaj ne bom riikdai* imela lastne vo- Ije? Ne dovoljujejo mi, da bi se spomi- njala na Jendička, in ko bi vedeli, ka- ko strastno poljubljam sedaj svoje lastne vrstice, ki mi obnavljajo nje- govo drago pod oho, bi mi jih vzeli go- tovo. A vendar je to vse, kar me nanj spo- minja, kar mi ga stavi pred oci, tako kakor je izgledal do tistega dne, ko je strupen pik muhe prinesel njogovo ne- nadno in hitro smrt. Vidim &e zdaj njiegovo ubogo nožico, na kateri je rdeča žilica kazala, kje je strup do- bi 1 v kri. Prej ko je bilo možno spom- niti se, odločiti se, da-li bi ga ohranila pri življonju operacija, je nastalo fan- i taziranje in za njim smrt. Bila sem blazna ob misli. da bi bilo moje krasno. zdravo dete pohabljenec, ki bi celo življenje vlačil za seboj iimotno nogo, katora bi rau ne dovolje- vala letati in skakati, plesati in rajati, , kakor je bilo na.vajeno, ali ko je prišlo odrešenje, ko so temna očka za vedno izginila pod bledimi posinjelimi tre- palnicimi, sem se zgrudila poleg nje- gove po«teljice in milosrdne omotice so mi pomagale preživoti tiste straš- ne treiiiutke, ki so prišli poteni, Nisem ga videla v njegovi rakvici. nisem bila pri tern, ko so ga nesli. in ko sem po nekoliko tednih, iz katerih mi ni ostalo v ^spominu nic. zopet I vstala s postelje, nisem našla nioesar, kar l)i ni>e bilo spominjalo na dragega pokojnika. Noumneži! Mislite resnično, da je v vaši moči. izbrisati mi g-a iz spomi- na? Iztrgati ga iz mojega srca? Veru- jete rcsnicno, cla mi ga more nadonx1- stiti drugo dete? Naivneži. trikrat naivneži, kajti vi ne veste, da visako noč prebijieva sku- paj. Pride k meni, čim zaprem oei, stisne so zopet k meni pod. odejo in | položi svojo temno glavico na moje ra- uie. Z cxzganim prstkoiin udarja zlahka na moje zaprte trepailnice in s prita- jcMiim glasom ine kliöe: »Mama, spis?« Ne ])ieinaiknem se, ne diham takore- koč, sambo da bi slišaJa iz njegovoga glasa strah, ki se niu plazi v srce: »Ma- ma, nisi nnirla?« A ko čutim. da mu solzice stopajo v očka, odprem vsvoja, zasm-ejem se radostno in iz njegovih ust se glasi vriskajoci: »Mama, moja mama!« Pa zaspiva skupaj. Trdno se drživa okoli vratu, da bi najiii zopet ne odtr- gali drug od drugega. Vsako noč si pravim. da ne zaspim, da bi videla, kdo mi ga zjutraj odpelje, ali vsako- krat zapre moje utrujene trepalnice težki, svinčeni spanec. Zaman ga iwcem zjutraj v svoji postelji, ali glo- binica, kjer je počivaila njegova glava, je še vidna in če pritisnem k njej svo- je ustnice, čutim Iahen vonj, ki je ostal lu po njegovih laseh. Vdano, pobožno poljubljam voj podglavnik — ako zadenejn pri tern s pogledom možcv obraz, vidim v njem grozo, kajti misli, da se vraea moja blaanost. Kako je ubog v svojem strahu! Ka- ko razumem njegovo malo, omejeono dušo in kako se mi gnusi s svojo pre- vidnostjo, s svojo preračunanostjo! A vendar sem pri njem. vendar sem njegova žena! Ali more biti kaj bolj odvratnega od takega zakona? Ali more biti kaj nižjega od takega združenja dveh lju- di. ki jih veže skupaj samo navada in strah za la.stno udobnost? Zdruzenje, ki ju sili — kajti to je njuna dolznost — da bi se objemala in ce pri tern nic ne čutita, ki plodi otro- ke, po katerih ni brepenenja, ali ki do- ^oljuje, da bi v zasmeJh zakonom pri- Str;ui :>____________________________________________________»NOVA DOB A«____________________________________________________§tev> 82 Vprašanje jo sedaj. ali sine jo za te okrajne zaistope dati gerenti tako do- voljcnje, zlasti ker gre za precejšnje premoženje. Op. ur.) Konen o sta bila sprojeta predloga glede carine prostega izvoza vina iz ohmejnega pasa v Avstrijo in ])a nuj- ni predlog glede poraoči za one prak- murske kraje, ki so biii oškodovani vsled toce. S tern je bilo polotno zase- danje Narodne skupščinc zaključeno. Prosvetno gibanje koroških Slovencev. Koroški Slovenci imajo malo pro- svetno centralo »Slov. kršč. socij. zve- zo«, v kaiteri je velanjenih 23 društev. Nedavno tega se je vršil občni zbor te zveze, na katerem je poročal zvezin tajnik g. Potočnik o delovanju in ci- ljih zveze sledeee: Zveza je priredila v Šmihelu nad Pliberkom večjo javno prireditev, Prosvetni dan kmetskega ljudstva, ki je bila prva svoje vrsto po dolgem času in je dobro uspcla. Poi- dobna prireditev se jie naineravala pri- rediti v Rožu, ki se dozdaj še ni po-» srečila. Tudi v Šmihelu se je vrsii or- ganizatorični tečaj za voditeljo in od- bornike društev in v Žvabeku enodnev- ni kmetijsko-izobraževalni tečaj. Oba tečaja sta dobro us pel a in je za Zvezo nagib, da podobno dolo nadaljuje. Zve- za je sodelovala pri poživitvi društva na Rudi. Skioptikon je bil vsem dru- štvom na razpolago in so se ga neka- tera društva tudi posluževala. Uspešni 80 bili gospodinjski tečaji, ki jih je Zveza v pretekli sezoni, pod spretnim vodstvom gospodične Hartmanove, priredila tri, in sicer v Dobrli vafii, na Brdu in v Globasnici. Tečaji so trajali Po 6—8 tednov. Tudi to dolo se bo na- daljevalo, ker se že zdaj oglašajo dru- etva za prihodnjo sezono. Iz poročil o delovanju i^osameznib društcv. ki jih je došlo 18, je razvidno, da so društva pridno del oval a, nekatera prav živah- no, in so predvsem mnogo igrala.. Pre- malo pa je morda bilo predavanj. K porocilu se je razvila zivahma debata, Slcdilo je poročilo blaga.jnika ('. go&p. Kuhler ja. Po blagajnikovem poročilu se je vršila volitev odbora in je bil iz,- voljen stari odbor, h kateremu so se iz- volili še egg. dr. Bliinil, Košir in Zech- ner. T)r. Zeichen je v govoru »Društ- veni narascaj« opo-zoril na jako važ- no plat društvenoga dela in to je skrb za nnraščaj. Šoli odraslo mladino je treba pritegniti k društvu, da se ver- sko in narodno ne izgubi. in ne propa- de. Zato je treba, da se mladuii nekaj nudi. Prirejati se morajo sestanki za naraščajnike, za katere se mora zbira- ti potrebno in primerno gradivo. Žal. da nam manjka specifičnih knjig za naso mladino, ker je pouk v materi- nem jeziku v šolall tako pomanjkljiv. eziroma ga razun veronauka sploh ni, da bi mkidina mogla slovensko knjigo razumeti in bi tako dobila veselje do čtiva in lepo knjige. Na sestankih se rode napravljali svoja objietja nepLod- na? Kdo je tu kriv? Družba? Ali ljudje, ki nimajo toliko pogunia, da bi se za nič no brigali in živeli tako, kakor jim pravi vest? 0, kako sem bedna, kako sem slal)a v svoijih lastnih očeh! , * * * Našla sem pol eg svojih zapiskov tu- di načrtek spominov iz detinstva, na katereim sem delala pred štirimi leti, ko se niti slutnje nisem imela o tern, da bodem maiti. Nosečnost mi je tedaj zabranila dokončati svoj prvi literarni poskus, na katorega sein poznejo do- dobra pozabila. Zdaj me je priveclel na misel, da bi na slicen na.cin lahko na- pisa'la spomin na Jonička. Strniti vse važnejše iz njegovega kratkega življe- nja in si orisati tako za sebe njegov portret. Saj tako no morem misliti na tiič drugega in mogoce pri spravljanju njegovega pojava na ])a(]3ir proživmi vsaj v spominu odlesk sreče, za vedno izginole. All treba bo, da bi bila zelo ]irevid- n^.JNe smem dopustiti, da bi se v me- ni še pomivljale ure bl.aznega obupa, tronutki, pri katerih bijom z glaivo ob ?m\. kor ne morem pregnati neskonč- nega hrepenenja po dragem otroku. Pazili bi zopet name, no privoščili bi mi samote niti za sekundo in jaz ne bi niof'tri sosti \ pisanju. iiioi'a mladino naravnost uvesti v slo- vensko čitanje. Spored se^tanka za na- raščaijnike naj bo priprost, prisreen in mirai in tudi starejši t-lani bedo z užit- koin prisostvovali. Uvede naj se tudi ])etje naraščajnikov. K tocki slučaj- nosti so se oglasili mnogi zastopniki društev in so izrazili mnogo niasvetov in želj, ki jih bo Zveza, kolikor bo nio- goče, U])oštevala. Predvsem bo Zvezi mogoče razviti uspešnejše delovanje, ko se bo prestavila centrala in taj- nišlvo v Celovec. Vladne krize še ni konec. Zdi se, da je rešitev vladne krize od- godena še za nekaj dni. Vojni minister Haidžic še vedno dela na sestavi vlade; ali zares ali i>a satno radi. zavlaceva- nja in da prikrije drugo kombinacijo, ki so bojda že pripravlja, je tczko re- el. Ta »druga konibinacija« jo bojda izrecna volilna vlada, ki bi jo vodil po- scben kraljev zaupnik general Pera Živkovic. To je bojda sedaj sigurno, da. se sedanja Narodna skupščina ne bo- de več sestala. Včeraj je bil poklican v avdijenco bivši predsednik črnogorsike vlade Laizar Mijuškovic. Mijuškovic je mod glavnimi vodji crnogorskih fede- ralistov, ki sedaj sodelujejo s TISS in je bojda tudi ministrski kandidat za nevtralno odnosno za volilno via do. Dosedanja vladna večina se trudi pa se vedno za upostavitev sedanjega re- žima. Posebno živahnost je opažaii, ! vsaj tako pravijo beograiski novinar- ji, pri deniokratih; tudi radi'kalski Be- selnvichtigungshofrat Aca "Stanoje-vic je ponovno v »akciji«. Vse te »akcije« skupaj pa napravljajo utis, da se lio.ee z zavlačevanjem pripeljati Kmetsko- demokratsko koalicijo žejno preko vo- de . . . Drohne poüficne vesti. t General Sarov. V Nici je umrl vee- raj general Mihajlo Savov, bivši bul- garski vrhovni poveljnik v balkanski vojni. Po svetoivni vojni je bil pristaš Stanibolijskega. Ko so tega ubili, je odšel v inozemstvo in sedaj tarn umrl. Schiibcrlove shivnosti na Dunaju. V okviru ogromnih Sclmbertovih slav- nosti na Dunaju so prirodili včeraj obhod po mestu, ki se ga je udcležilo 150.000 pevcev s 5.000 zastavami in 500 slaivnoistnimi vozmi. Kakor znano, so te velikänske pevske slavnosti v spomin sklada.tclju Sclmbertu na T)u- naju organizirame kot reklama za s])ojitev Avstrije z NenwHjo. Vsled tega pise parisko časopisje, da je to strem- ljenje utopija, ker bi se združitvi upr- le vse države v el ike in male antante. Doissače yesti. d Sokoli pri Nj. Vel kmlju. V pe- tek popoldne je Nj. Vel. kralj sprejol v avdijenci odposlanstvo starešinstva JSS, ki so ga tvorili savezni starosta Engelbert Gangl, zastopnika župe kra- lleviea Marka Vlado Zagorski, Dragu- tin Kubiček, prosv-etar zagrebške župe Dušan. Bogunovic in prosvetar beo- grajske župe Milan Dragic. V imenu JSS je pozdravil vladarjia starostn Gangl ter mu nato porocal o pokrajin- skem sokolskem zletu, ki se bo vršil od 5. do 9. septembra. v Skoplju in na Kosovem polju. Zaprosil je kra,lja. da bi se oisebno udeležil te sokolske naci- jonalne sveeanosti. Kralj jo pozorno poslušal referat .starosie E. Gangla in se nato razgovaxjal s posameznimi člani delegacije o razmerah v jugoslo- venskem Sokolstvu. Obljubil je. da bo po možnosti osebno prisostvoval poT krajinskemu zletu v Skoplju in da bo storil vse, da bo ta sokolska svečanost imela tak uspch kakor si ga Sokoli že- le. Od delegacije se je kralj poslovil z besedami: »Tudi jaz sem Sokol!« d Stjepan Radic popolnoma okreral. Ker se je rana popolnoma zacelila, je zagrebški kirurg dr. Gottlieb odvzel Stjepanu Radicu še zadnji povoj;. Bol- nik je smatrati sicer že kot popolnoma zdrav, vendar pa jc vsled velike izgube krvi in l)olecin kakor tudi sladkorne bolezni potreben še daljšega oddiha. da nadomesti organizem izgubi jene sile. Radic: odide zato že v kratkem na leto- višoe. d Kmerli praznik na Krxkent polju se vrši letos 15. avgusta 1928. Sodelo- vala bode celokupna kmetsko-demo- kratska koalicija. Na vsporedu je pre- miranje konj, javno maiiifestacijsko zborovanje in konjska dirka. d Velika skupWina »Bruzbe sv. Ciri- la in Metoda« se vrši letos dne 16. septembra v Novem mestu. d Posledice klerikahiega proldinja- nja v Dobrüivasi se že kažejo. Včeraj so se vršile občinske volitve v Zagorju ob Savi in v Kotredežu pri Zagorju. V Zagorju je dobila SDS 288 glasov in 9 odbornikov, obojni1 socijalisti 347 glasov in 10 odbornikov, klerikalci pa komaj 210 glasov in 6 odbornikov. Se bolj se je ustrašil klerikailnega proklet- stva Kotredež: SDS je dobila 180 gla- sov in 13 odbornikov, SLS pa 67 gla- sov in 4 odbornike. Klerikalci so padli I od 149 na 67 glasov. d Stßtistika o tujskem prometu. Nekdo se je te dni zanimal. koJiko tuj- cev, odnosno letoviščarjev imamo s(^ daj ali doslej v Gelj,u. Nismo mu mogli dati poda.tkov, ker je pozvedovan,je po- kazalo, da se v Gelju ne vodi statistika o tujskem prometu. Želcti bi pac bilo, da bi se za njo zanimal ali mestni urad ali ])a tujsko-prometno društvo. d Malo več obzirnosti! Ker naše me- sto še nima prim era ega škropilnika za ceste, smo v toj vročini za.vitL v tak ! prah, da že tega dolgo ne pomnimo. Drveci avtomobili in motorna kolesa dvigajo cole gore prahu in ncsnage, da I človeku kar .sapo zapira. 'To gorje su j občuti zlasti na netlakovanih cestah na I Brcg, v Gaberje, v Zavodno in mimo j javne bolnice na Lavo. V centm mesta j je bolje, ker so ulice priličmo dobro tla- ! kovane in dokaj čisto vzdrževane, tudi se škropijo iz hidrantov. Na periseriji mesta, kjer smo že bolj na deželi, pa ni | nikogar, ki bi nadziral in preprocil besno divjanje avtomobilo'V. Sod z vo-. do pa zaide k nam tudi redkokdaj. Ta- ko se nam i*ritožujejo iz Benjaniina Ipavca ulice, da je taun v tern pogleclu hujiše kot kjerkoli na zaprašeni držaiv- ui cesti. Poslopje boln.išnice je trajno z,asuto v tak pra:b, da jo ndpiranjo oktvn in reduo zracenje bolniškili sob ob cesti postalo že nemogoče. Ker'av- | toskropilnika še ne bo v Celje tako | hitro, l)i se naj vsaj cesti v območju j bolnišnice privoščilo nekaj vec pozor- i oosti s strani mestnega magistrata! j d Zdravstveni dom v Celju. V Za- ! gradu pri Gelju je Zdravstveni dom fcgradil velik, sanitarnim zalitevain od- govarjajoč vodnjak z moderno črpal- ! ko. Cela naprava je stala 14.000 Din. koje je v ta namen po posredovanju in na jn'edlog Zdravstvonega doma v Gelju prispevalo ministrstvo narodne- ga zdravja. Novo zgrajeni vodnjak je ! zlasti so v teh hudih časih pomanj- kanja vode pravi blagoslov za prebi- valstvo in so ga praiv pridno poslužu- jejo tudi vsi -tisti kmetje, ki so spočetka kazali jako malo interesa ter niso bill voljni prav ničesar k delu prispevati. Slicen vodnjakv se namerava sedaj zgraditi tudi v Oetu ob cesti, ki vodi proti Teharju. Pri sestanku interesen- tov, ki ga je sklicalo vodstvo Zdrav- stvenega doma, pa se je zopet pokäzalo nialo ljudskega razumevanja, saj se je celo neki tehaa'ski občinski odbornik | sinatral poklicanega, da dela tcžkoče in j bega ljudi, ki imajo že it?,&. malo smisla za ljudsko zdravje ter so na splošno so danes mnenja, da se brez škode za zdravje lahko iz vsake mastne luže I ]>ijo. d Diploniski izpit za inženerja clek- trotehnične stroke jo položil na teh.nic- ni visoki šoli v Dresdemu g. Arnold Zu- pančič iz Golja, bivši clan akademske- ga društva »Jadran« in marljiv sokol. Iskrene čestitke! d Kola jiifjoslov. sester v Celju. Dru- ga partija dece odpotuje danes^ 23. t. m. ob 7. uri zvečer preko Sušaka v i Bakarac. 8 otrok gre popolnoma na društvene straške, 8 po znižani ceni, drugi pa placa;jo za tritedensko letova- j n]c z vožnjo vred 600 Din. d Prva letošnja žrtev Savin je. V petok zvečer je utonil pri drugem. že- | lezniškem niostu pod Starim gradom ! 26-letni mesarski pomocn.ik Alojz Go- ričan, uslužben pri mesarju Reicher- ju v Celju. V vodi ga je prijel krc. Bil j je močan, marljiv famt ter cdini sin j promožnih starišev v Oplotnici. d Sum postaja v našem okolišu na- ravnost strašna. Na vrtovih in njivah je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna go- spodinja modrc% katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi propadajo vsi sadeži, traiva je večino- ma suha. Marsikje se vidi, kako rme- ni in se suši drevje. Sinoči se je nekaj pripravljalo k dežju in je tudi nekaj maleiga deževalo, toliko da se je malo osvežil in očistil zrak. Ako ne bode v kratkem izdatnega dežja, bodo nastale velike škode. d Zadnja pot g. Draafi Perfota. V petek 20. t, m. smo položili k zadnje- mu "počitku g. Dra^ga Pertota, tehni^- nega vodjo ce-ljske krimnoseške družbe. Pogreba se je udeležilo veliko število njegO'Vih rojakov, prijateljev, znancev in drugega obcinstva, dokaz, kako zelo je bil priljubljen rajnki v Celju. CPD je spi'emilo svojega dolgoletnega clana in odb'ornika na zadnji poti z društve- nim praporom, združeni pevci CPD in »Oljke« pa so mu zapeli pred mrtvaš- nico tukajšnje javne bolnice gamljivo zalostiii'ko. Sprevod je krenil na to na okoliško pokopalj&ct», k.jer se je po- slovil od umrloga clana predsednik CPD g. K. Fink. Omenjal je Pertotove zasluge za slovensko petje, ki si jih je stekel v prodvojnii. dobi onfrraj nasih" sedanjih granic in v času svojega bi- vanja v Celju, kjer je bil starosta pev- skaga zbora CPD. Ob grobu so mu za- peli pevci zaloistinko in marsikatero oko se je zarosilo, ko so se poslavljali od svojega dragega tovariša in navdu- sonega, vnetega pevca, d Uradni dan Sreskecja (iremija tr~ (jorcev v Celju za clane trgovce v gor- njegrajiskem srezu se vrši. dno 25. ju- lija 1928 predpoldne v Gornjemgradu, ^¦ gostilnd pri Veršniku od 9.—12. ure, popoldne od 2.—5. ure pa v Mozirju, v gostilni pri »Pašti«. — Načelstvo. d PoUcijska kronika izkazuje zopet celo vrsto prostopkov cestnopolicij- skega recta, 2 slucaja popolne pija- nosti in 1 prestopek obrtnega rcda. d Molilueniki za birmo dobivajo se v največji izberi v knjigarni in vele- trgovini s papirjem Goricar cfi Leskov- šek, Celje, Kralja Petra cesta 7—9. d Velika sum, ki bode uničila otavo in otežkorila s tern osobito manjšim posestnikom rejo živine, se še ne pozna na trgu za seno in slarno. V Ma-riboru so cene za seno stalne od 55—75 Din za 100 kg, za slamo pa 30—40 Din za 100 kg. d Umrl je v petek zveoer na Laskem mesar in gostilničar Karl Gradi, star 39 let. Bil je odličen obrlnik, ki je de- loval tudi v gostil. zadrugi, posojilnici in oa.silneun društvu. N. v m. p.! Sedaj vidim, ko sem enkrat knpH, da je veletrgo- vina R. Stor- mecki, Celje, najboljši vir za nakup sukr.a, kamgarna za moške obi eke, volne, svile, cefirja in delena za zenske ob?eke, platna, oksforda, inodrotiska, evil ha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz naj- boljših svetovnih tovarn in mnogo nižja cena, kakor povsod drugod. Oglejte si izložbe in n H . , zalogo veletrgovlne H. 5termetkl, CeljC. Sitrv 82._______________________________> N 0 >7 A DOB Ac__________________________________________________Stran 3. cl Pritozbc. Pred nekaj dnevi smo grajali brezobzirno vozarenje avtomo- bilistov po mestnem vrtu. Kakor ču- jemo, je odbor Olepsevalnega drustva že zaprosil mestno občinio, naj prepo- ve vožnjo z avtomobili in motor ji po mestnem vrtu. Zakaj se to že ni zgo- dilo, nam ni znano. Zato menda ne, da bi so še lahko nadalje razni nemški magnatje vozili z avtomobili v mestno kopališče. Opozorili bi, da je stvar ro.s- na, kajti domačini in. letovišcarji, ki bi se želeli v mestnem vrtu nekoliko ohladiti, so vsled trušoa in prahu do skrajnosti ogorčeni. — Pravega red a tucli ni v mestnih kopaJiščih. Čujejo sc pritožbe o protckcijonizmu pri oddaja- nju kabin itd. V soboto je tudi došel opoldne — zdravnik dr. Gollitsch s psom v mestno kopališče kakor v za- smeh onim, ki se nad tako nespodob- ii.o.stjio pritožujejo. — Vojaško povelj- stvo bi provsili, da bi raje kopailo konjG pod mestom, znabiti kakor poproj, pod Grenadirjevo brvjo. kjer je laliko priti do vo.de. d Odpravlte Skandal! Kakor smo že porocali, se naha/ja v potoku za ho- telom Skoberne gniloba in smrad, da. je res zalostno za mesto. Tudi se vse zgraža, posebno tujci, ki se tarn v bli- zini spreJiajajo. Svetovali bi miagistra- tu, da naroči tuk. požarno braimibo, da napelje vodo iz Savin je in v noči opere oelo strugo toga potoka, ker druga.ce ni izključeno, da se v CeJju pojavi kuga! Ta izhod bi bil najcenejši! Ne odla- gati! d Neki brezsrčni lopnvi so vdrli v paviljon ubogega 100% invalida Al. Lorenčiča na Glaziji, kjer ima trafiko in malo čevljarsko delavnico. Odnesli so mu desot parov na/pravljendh čev- ljev. cigaret in tobaka ter raznili jcst- vin, ker ima poleg trafike tudi malo branjarija. Skoda je za tako revnega človeka zclo visoka. Za take lopovske uzmovice bi bil pač korobac preniala kazen,! d Vstanovilev podružitice Ijabljan- ske »Soče« v Celju se je izvršila v so- boto zvečer v gostilni g. Filipčiča, Zbo- rovanja se je udeležilo okrog 70 pri- morskih rojakov, k društvu sairnemu pa je pristopilo žo doslej 160 članov. Izvolil se je društveni odbor, ki bode skrbel za to, da bode društvo izpolnje- valo svoj naimen vzdrževati mod pri- morskirai rojaki prijateljske in dru- zäbne stike, pomagati revežem v sili in dajati potrebne informacije o stari in novi domovini. d 7 liogasko Slatino je prispel šef mašega generalnega štaba general Pe- ter Pešic. cl Uwrla je v tukajsnji javni bolnici Roza Slaitinšek, bči posestnika v llad- mirju. d Utonil je vceraj v Sa.vinji pri Rim- skib toplicah rudniski in ob ein.ski zdravnik v Hrastniku dr. Kumcr. Po- poldne se je od-peljal z motorjem s svo- jo družino, ženo in dvema otrokoma v Rimske toplice, kjer so se Sli na to vsi kopat v SavinjiO. Dr. Kumer je prvi skočil v vodo; skoraj gotovo ga je pri- jel krč in se je pričel potarpljati; niso ga mogli več rešiti. Ko jo njogova so- proga opazila nesreco, je postalo tudi nj-cj .slabo in malo je manjkalo, da ni iitonila tudi ana. Vendar pa so jo se pravocasno spravili na suho. Pokojuik dr. Kumer je bil 35 let star ter elan vseh naprednih društev v Hivustniku. Bil je splošno priljubljen, zato je vest o njegovi nenadni smrti zbudila med obcinstvom splošno sožalje, d Iz Vojnika. (Sprememba n a županskem s t o 1 č k u.) Ker jo doisedamji župan g. Ivan Uratarič od- lozil župansko in odborniško mesto-., je bil izvoljon v petek na njegovo mesto posestnik Jurčak iz okolice. Vzrok od- stopa g. Ura,ta,rica so razna nosoglasja z obcinsko pisarno. d »Murski Sohol« v Ljutomeru sla- vi 11. in 12. avgusta petindv-ajsotlet- nico svojega obstoja. Vsi napredni Slo- vonci, osobi to pa prleki najprisrčnejše vabljcni. d Mohd odaovor. Osrednja zveza gosti'lnicfiwjev in kavarnarjev v Boch graclu je delegaite vseh oblastni-li dm- štev pozvala na konferonco, ki bi so imeJa vrSiti v Beogi'adu v dneh 23., 24. in 25. t. in. Tak poziv je prejelo tudi Udruže.nje goslilničarjev v Zagrobn. ki je na odborovi seji razpravljalo o tern pozivu. V diskusiji se je naglaša- lo, da so beograjski gostilničarji in ka- • varnarji imeli v svojih lokalih godbo iia clan straliovitega zločina v skupsči- ni in da so se vršilo veselice, ko je bila vsa Hrva,tska zavita v črninio. Glede na to, da je to postopanje beograjskib to- \arisev akt nesolidarnosti s precanski- mi sodrugi, so zagrebški gostilničarji sklenili, da prekinejo vse stike z osred- njo zvezo ter da osnujejo v Zaigrebu novo zvezo, okoli katere se bodo zbrali gostilničarji ne samo iz zagrebško oblasti, marveč iz vseh precaaiskih krajev. cl Oyromen požar na Susaku. Sinoči ob pol 0. uri popoldne je pričela go- reti na Sušaku tvornica pa.pirja Smith & Meynier, ki je največja tvornica pa- pirja v JugQ&la.viji in je nedavno sla- vila 100-letnico svojega obstoja, Ogenj se jo pojavil na podstrcšju zgradbe, kjer je mizarska ddajvmica ter se je razširil na skladišče papirja, v kate- rem je bilo 8 vagonov izgotovljenega blaga.. Razen sušaških ognjegascev so prisli na pomoč tucli reski ognjegasci. K'ljub \-seim naporom gaisilcev pa se je požar razširil iz skladišča papirja tu- di na .skladisce celuloze in na strojni oddolek. Tvorniške zgradbe niso mogli rcšiti. Vsa skladišča in g.lavno poslop- j.e je pogorelo. Škode je 100 milijonov dinarjov, dočim zn>asa zavarovalnina pri »Savi« 25 milijonov djnarjev. d Velik pbhir je uničii na sobotiš- koin kolodvoru 50 vagonov, praznih in polnih, Vnel se je bencin. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. d Vclik dolok tujcev v Hrvatsko Pri- morje. Iz Susaka javljajo, da je od za.. četka sezije obiskalo hrvatsko Primor- j© okrog 30.000 tujcev. Sedaj jih je po pviliki\ Okvoniri 1.800. na Raibu 1.100, v Baški 900, v Novem 800, na Sušaku 700, v Senju 400, Bakru 300 in po ostailih manjših krajih okroglo 1.400. d Thud gozdni pozar so imeli pri Grku blizu Sretn.ske Mitrovioe. Do pet- ka opoldne je bilo unicenih okrog 100 oralov najboljšega gozda. Velika debla so padala ob strašnem praskanju in pokanju na tla. Škoda je naravno zclo velika. d Novi, oranžasti desetdinarsM hnn- kovci pridojo 25. t. m. v pro-met. Bili so izdoilani v Parizu. Li.sti. ))išejo, da niso lepi, pač pa da so jiotvorbe radi fin.ega papirja in izdelave težko mo- goče. '' cl Nov pravilnik o droqerijah. Po informacija.li Zbornioe TOI je ministr- slvo trgovine in inclustrije z dopisom št. 15.359 z cine 10. t. m. sporocilo, da se pravilnik o drogerijalh, objaivljen v »Shilžbonih Noivinalu« od 19. junija: 1928 nanaša samo na področje Srbijo in (h'ne gore, kor je izdan na podlagi zakonskih določil, ki veljajo samo v i menovanih pokrajdnah. cl Uyodnosti za sljivarje. V zadnji U'goviniski pogodbi z A,v-strijo, ki jo je sklenila Vukičevic-Koroščeva vlada, so bile prejšnje aivstrijske uvozne carine za svozo in posušene sliv-e popolnoma od])ravljona, nikaikor pa ne za sveža in posušena jabolka. To je interesaint- no, ali ne? Sport. Motociklistična zvezdna vožnja in VII. külesarska zvezdna dirka v CeSju. Zveza motoklubov kraljievine SHS jo priredila včeraj zvezno vožnjo v ("loljc, katere so se motoklubi udcle- žili v impoza.ntneni številu tor dospoli v preclpisanem času v Colje. Ob 11. uri so se zbrali vsi motoci- klistični in kolosarski klubi prod ma- gislratoim, na kar jih je pozdraivil predsednik »Motokluba Gelje.« g. Veb- le. V imenu Zvcze se je na pozdraivn zahvalil zvezni prodsednik g. dr. A. Kandare. Nato se je formirala pod vodstvom zveznega predsediiika povorka po m.o- Rtu, na čelu kolosarji iz Zagreba, Ma- ri l>ora, Ljubljane, Vraiiskega, Dom- žal, Gel ja itd., za njimi pa motociklisti vseh zaveznih klubov. Voliko občin- stva je opazovalo povorko. Onuenjati je posebno številno ude- li.'zbo I. lirv. motokluba, kar je zelo dvignilo uspeh prireditve. Istofasno sta razpisala KoturaškL Savez SHS pod od bora Ljubljana me- »to in pododbor Gelje VII. zvozdno ko^ • lesarsko dirko v Gelje, katere so se Stepu SiQvenHu i^ ceni lepo perilo M, in skrbi, dä bo Ä^ dolgo trajno in inWtv W se vedno blešča- W v lo od snage. Ona radi fega rabi le M * LO Lideležili vsi dirkači iz Gelja, Maribo- ra, Ljubljane, Vranskega in Zagreba. Za maribarske klube je bil prirejen cilj v Gal)erjib; staxtalo ie na progi Maribor—Gelje (km 64) 17 dirkačev kolosarskoiga društva Perun: 1. Nabergoj Josip dospel v 1 : 58 : 56 sek. 2. Kramaršič Fran jo dospel v 1 : 59 : 55 sck. 3. Šibenik Valentin dospel v 2 urah : 35 sek. 4. Jurič Ivan daspel v 2 urah 4 : 29 sok. 5. Lakner Rudolf dospel v 2 urah 8 : 48 sek. 6. Vencei Bažidar, 7. Strucl Franc, 8. Grmovšek, 9. Rozman, 10. Želko. Izredno žilavost in emergijo je po- kazal diiikač g. Šibenik, ki je padel v Konjicaili ter si ^omil ključno kost, kljub tomu pa je nadaljoval dirko ter dospel kot tretji na cilj. Pod vodstvom g. Jos. Moravca, prod- sednika Zveze kolesarskih klubov za rwariborsko okrožje, so je udeložilo zvezdno dirke tudi večje število izletni- kov kolesarjev iz Maribora. Pesnice in Slov. Bistrice. Rezultati Kolesarskega kluba Vran- sko (km 25): 1. Žitnik 51 : 02 sek. 2. Planinc 51 : 04 sek. 3. Bervar 52 : 02 sek. 4. Koprivšek 52 : 06 sek. RbzuJtati ljubLjian,skih klubov' (75 kiloniotrov): 1. Zamoškar, ASK Primorje 2 : 25 : 23 tri pet. sek. 2. Prodani, koles. klub Sava 2 : 25 : 23 tri pet. sek. V//7. poročilo Hmeljarskega dntstva za Slouenijo S. H. S. o stanju hmelj- skih nßsadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 21. ju- lija 1928. V našein zadnjem porocilu izražena želja po dežjoi se je sicer iz- polnila, vendar ne v zadostni meri. Tropicna vročina je v hniioljskih na- sadih z laibko zemljo — pa tudi v dru- gih — povzročevaJa in še povzročuje solncni pailež, ki jo unicil in še union je spodnije liste hm-eljske rastline. Zdravi nasadi so v polnem cvetju, zaostali vSO pa. ali brez panog, ali so pa isti prav l'odki in s cvetjem reclko zasajeni. Če Y kratkem pride zaželjoni dež, bo le- tina zadorv^oljiva v kvalitetnem, ne pa j v kvalitetnem oziru. i Pred kralkim se je kupčija za eks- port nekoliko oživela, a je zoi>ot po- Uohala, kor zahitevajo himeljarji boljšo cen-e. Tudi predkupčija se je nekoliko ozi.vela in sicer po že ol)j.avljenili ce- n^h. Drustveno rodstvo. 3. Pestotnik, Molokol. klub llirija 2 : 30 : 58 dve pet. sek. ! 4. Pcršin (llirija) 2 : 30 : 58 tri j pet. sek. i 5. Abulnar, ASK Primorje 2 : 30 : i 58 4 pot, sek. i 6. Dolnicar, kol. klub Sora .2 : 30 : 59 sek. 7. Redenšek SK Disk, Domžalo 2 : 30 : 59 ena pet. sek. 8. Pokovc, kolos. klub Sava 2 : 42 : 12 sek. 9. Smrekar, koles. klub Ljubljanca 2 : 42 : 12 ena pet. sek. Strap 4.______________________________________;____________ »NOVA DOBA«_________________________________________ §tev. 82. | NaJvBčja zaloga in samoprodaja zacneS najprlprciunejšili wr- cene znatao znižanei -to IPUCH kOlGS lnkole**namke »»WAFFENRAD« j ~^- "' B ^* ^"^ ^¦^Äb^fc A Ai ^fc^ -m ^m^m*Br ysa jcoiesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno i 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Din naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila 1 m »ai*f\r>|>i a a* a a i« «A ttijlh izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. | A. NEGER, Ceije, Gosposka uleea 32. uaiveoia reParaeij.k« deia«niot» B Vsi stroji so za : 2 vezenje pripravni. i H PO UK v vezenju ] i ZASTONJ. | Rezultati Kluba slov. kolcs, v Celju ¦ (26 km): 1. Gruber 53 : 25 sek, 2. Vajiosek 54 m. 3. Ograjenšek 54 : 8 sek. 4. Zorko 54 : 9 sek. 5. Lednik 54 : 12 sek. Rezultat Kolesarskega kluba »Orao«, Zagreb (100 km): j 1. Kranjc 3 : 24 : 49 dve pet. sek. | 2. Zeisler 3 : 51 : 55 dve pet. sek. 3. Turk 3 : 51 : 56 sek. Razen padca dirkača Šibenika so potokle vse kolesarsko dirke brcz ne- z-gode. Da so bili vsi cilji dobro urejc- j jeni, brezhibno, gre posebna. zasluga J tvrdki Breuil, zastopniku »Peugeota« in g. Pavlu Steletu, zastopniku »Wan- derer«, ki sta stavila vodstvu dirk na i razpolago svoje avtoniobilo. Solcni palež in bakreni paleS na hnieSju. Ker sedaj prav močno ommeneva listje na bmeljski rastlini, prihajajo hmicLjarji k Hmelj. društvu in vprä- šujejo, ali je prikaxen na listih že po- sledica rdecega pajka — povzrocitelja bakrenega paleža, ali je to kaj drugc- ga. Orumjenevanije listov povzrocuje na laihki zicmlji vrooina in susa. na bol.j težki zemlji pa tudi napačno gnojeaije, alasti z umctnimi gnojili. To je solnčni palež, ki ga Nemci imenujiejo »Fuchs«, »Sonnen- oder Sommer-brand«, »rote Lohe« in zoper katereiga ni drugega sredstva, kot zaJivanje z vodo, kar je pa v velikih nasadih kcvmaj izvršljivo. Vsled solnčnega paleža odpadajo pola- goraa listi, kar seveda upliva kvarljivo na razvoj, kakovost in ninožino hme- lj a. V veliko obiluejši ineri je pa linioJj- ski rastlini opase.n bakreni palež, ki ga povzrocuje lunoljska pršica ali rdcči pajek. Ker ima štiri pare nog, ne spa- da nied žuželke, nego med pajkovce. Kako se razločuje solnoni palež od bakrenega? Pri prvem začno — kakor že povedano — spodnji listi orumcne- vati. postanejo scasoma rjavkasti, se posuše in odpadejo. Pri drugem se pa začno listi skrčevati — pa ne le spod- nji, nego tudi srednji in zgormji — po- stajajo rjavkasti, potem rjavkasto-rdc- či, se posuše in odpadejo. Pri solnčnem paLežu je spodnji del lisfa enak zgornjoinu, pri baikre.noin paležu pa ne. Na spodnjem delu tab. listov se pa vidi med rebri prav rahel, srebrno-beli zapredek. To je najsigur- nejši znak za bakreni palež. Pod za- predkom se opazujejio — s prostini očesoin komaj vidne — en četrt mili- metra velike, zeilenkaiste pik ice, ki se premikajo. To so šesteronožne ličinke rdeoe huieljskc prsice. Njih prizadeva- nje je, z izsesavanjem soka ugonobiti list, oziroma kobulo. Ko so se večkrat levile, postanejo do en pol milimetra. velike, dobijo rdeco barvo in so do- rastli pajki, ki začno takoj polagati mnogo svetlorumenih jajčec, iz katerih pridejo zopet ličinke. To pomnoževa- nje se izvršuje tako hitro, da se pod enim zapredkom najdejo istocasno jaj- čeca, ličinko in pršice. To naglo po- lBnoževanje pa tudi povzrocuje, da se prav naglo razprostira škodljivec od lista na list, od rastline na rastlino, od nasada na nasad, kar je dalo po vod, da primerjajo hmeljarji naglo pomnoževanje pajka s požarom. Ker pajek in njegova zalega ne uni- čiije le listja, nego se loti tudi kobul, ga uvrščamo med najopasnejše sovraž- nike hmeljske rastline. Vrocina in su- sa pa prav zelo pospešujiela njegov razvoji. Letos, ko solnce tako silno pri- peka na zemljo, moramo pripravljeni biti, da nas rdeči pajek pocaßti s svo- jim posetom. Koncem moseca avgusta zacno po- lagati pajkove samico zimska. nokoliko večja ja.jčcca. v razpokline hmeljskih drogov. pod skorjo, na htmeljske trte in ¦ na starejše listje, kjer prezimujejo, da zacno v prihodnjein letu pri ugodnih razrnerah zopet svoje pogubonosno de- lovanje. Kako so pa liranimo zopcr pajka? Taiko kakoi1 zoper vse dnigo živalsko škodljivca hmieljske rastline in sicer: 1. da nadoincščamo droge z žico; i 2. da uničujemo pajkovo zalego v ! drogih potom vode in ognja; 3. da sežigamo vse trte, listje in dru- ge odpadke; 4. da maiijivo zatiramo ves plevel; 5. da potom pravilnega gnojemja j vzg'Xj'imio krepke in zdrave rastline in. ! 0. da škropimo napadene nasade s ¦pravi'lno pripravljenim skropilom: emvilzija petroleja. tobačni izvleček. i i>rekuhana kvasija. Izkušena šivilja se priporoča za perilo in obleke. Gre tudi na dom. Naslov sg naj pusti v upravi lista. 15če se takoj izvošček za sladoled. Slaščičarna, Lava 21. Reklamna prodaja klekl.in valencienskih čipk po Din 2*50, 31—, 3'50 itd. Pavla Slugova, trgovina pletenin in ročnih del ter predtiskarija, Celje. Kupujem ječmen, p§enico in druge deželne pri- delke, katere event, tudi zamenjam za moko. Dalje kupujem in prodajam vsako količino in vrsto drv. Jos. Kirbisch, Celje. Dekle mlado, marljivo in zdravo, vešče tudi šivanja, govori tudi nemško, želi mesto pri boljši obitelji k otrokom. Naslov v upravi. Lepa meblovana soba parket, elektr. luč, separiran vhod, za dve osebi s 1. avgustom za oddati. Eventuelno za letoviščarje z zajtrkom. Naslov v upravi. IP. n. občinstvu na znanje! Spea/a/no izdelovanje vseh vrst finega mchkega in škrobl/enega moškega Der/Ja po men in dunajskem kroju Driporoča c. občinstvu konfekcija moškega perila Celje, Zavodna št. 37 {bivša Jungerjeva hiša) 52—47 Slip mlajšega in poštenega, sprejme vslužbo zobozdravnik dr. Kunst v Celju, Kralja Petra cesta. 3-3 ggiitfa napodna trgoxjino KAROL VANIČ Prešernova ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. ^ n»Ammi iz vseh rudl|p' in ArF6ffl0u naJb0|iše vrste I 1 YHIVg dobavlja in do- ^ stavija najcenejSe Franj© Jošt5 Ceg|ev Aleksandrova ul. 4 Švicarske uref zlato, srebro, briljanie, optika, očala Največja delavnica za vse v to stroko spadajoča dela. Anton LečJiik urar, Juvellr, öplik CELJE, Glavnf frg 4. Pra infojersKo imk itm v Celjn fCankarjeva ul. &t. li rn priporoča svoja izwvsina namizna ter odb^ana iär so^timenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah 7\ po zmernih cenah. ""V9 I^V^ Vzorci na razpolago ! BUJm n mi ..................¦»¦! eh Gramofoüi in plosče z tovarne Edison Bcll-Pcnkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boričor 8 lesltovseif, Ceije knjigapn« in yeletirgowina s papirjem, pisslrtimi In r eaSnimi predmeii. P. N. OBČINSTVO, POZOR! mAijT s\ \rf\l\f\ za umivanje, kopanje, pomivanj-*, pranje, segre- 1U1 Jj \ß » Ui/Lf vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter scgieva vodo takoj 2e pri najmanjšem ogiiju ter je topla voda takoj na ra/.polago, nadkriljuje vse doscdanjezastareletoßlovodne naprave.Štedljiv pri premoguin času, ker odpade vsak j postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd. Napravaje neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter stanovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo pohvalnih in priporočilnih pisvm.ki so na razpolago. Poslu- žite seenakihnaprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvidka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO Pr>DJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE i^JpW Il^ PREŠERNOVA ULICA 3 POJASN1LA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Deiaj, nobiraj in Popolooma vsmo nalozite denarne prihranke pri varcu) v miadosti, hrani, varčevati ......... ," . . /• i :.. «-1 f«l!.. da stsadal ne boS se ne branii stavbem in krssJuni zadrugi z omei. zavezo v Gabenu pri leiju v starosti! Obrestuje hranilne ŠfF^ t O\ VcCj€ stalne vloge po doqovoru najugodnejc. viotfe po Hß 2 |O Jamstvo za vlogc uad 2,000.000 Oiti. Marljivost, treznost Pri noBož^ii sneska do 5O Din se dobl nabiralnik na dorn. ^ malcga rasU in varčnost so pred- ¦»¦ . ^ÄlL r^Y I» t* veliko! pogo, „ravnosu. ^\%^\u v Ceiju, Prešemova ulica 6. Tiska in i»da>ja Zvenna HsJcorna — Odgovor&n za izdajat«ljat tiskarno i-n redakcijo Milan Cetina V Cdj#.