Poštarina plačana. Itev. 3. Posamezna Stev. Ofn f V Liu&lfani, w metek dne 18. lassuarfa 1924. Leto VI0. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-celoletno Din 30-—. Ali Je to pošteno in krščansko? Z dežele dobivamo dopise o naravnost bogokletnem zlorabljanju prižnice in spo-vednice za odganjanje ljudi od protiklerikal-nega časopisja. Zlasti peče farovže «Domo-vina», o kateri vedo mnogi župniki in kaplani pripovedovati naravnost grozne stvari. [Tako je neki župnik dejal, da je «Domovina» pisana s hudičevo krvjo, drugi je zopet rekel, naj se zemlja pogrezne pod hišo, kjer berejo «Domovino». Takih in podobnih vzgledov bi lahko navedli celo vrsto. Najprej ugotavljamo, da «Domovina» ne piše ničesar protiverskega, kar nam naši či-tatelji lahko z mirno vestjo potrdijo. Če smo pa mi v posvetnih političnih in zasebnih zadevah drugega mišljenja nego kak duhovnik, pa to ni brezversko in niti greh ni. Če trdi duhovnik, da je sneg črn, mi pa, da je bel, ne bomo zaradi tega prišli v pekel. In če makar trdimo mi, da je sneg črn, a duhovnik nasprotno, nam Bog tega ne bo zameril. Ali pa, če vzamemo kako občinsko zadevo, n. pr. popravilo farovških hlevov: Če so občani proti popravilu, ker jih to stane debele dinarje, ni to brezversko in niti greh, kajti največkrat se dogaja, da morajo občani, ki imajo sami razdrapana in bedna gospodarska poslopja, prispevati le za to, da si župnik svoj hlev, ki je boljši kot vsak kmečki, že udobneje uredi. K takim vzgledom bi pripomnili, da je baš župnik tisti, ki uničuje vero. Župnik, ki si hoče na tem svetu napraviti vse udobno, je pač slab namestnik Kristusa, ki ni imel, kamor bi položil svojo glavo. In taki župniki pridigujejo o postu ter obetajo revežem raj na drugem svetu. Naj gredo z vzgledom naprej in živijo sami v pomanjkanju. Isto je glede političnih zadev. Ali je to greh in brezverstvo, če mi smatramo enotno, v oblasti razdeljeno Jugoslavijo za ljudstvu bolj koristno nego klerikalne avtonomije, ki bi državo oslabile in našim sovražnikom omogočale, da nas vsak hip napadejo. Če smo mi proti slabljenju države, odnosno proti vsemu, kar bi nas moglo izpostaviti možnosti napada sovražnikov, ki bi izkoriščali našo slabost, smo pač menda celo bolj krščanski, ker se izogibljemo nepotrebnega prelivanja krvi. Močna enotna Jugoslavija pa bo mogla kedaj mogoče celo brez prelivanja krvi rešiti zasužnjene Primorce in Korošce. Izrabljanje vere, prižnice in spovednice proti nam je grda zloraba verskega čuvstvo-vanja našega preprostega ljudstva, katerega veliki del meša vero in duhovščino v en koš ter se često duhovnika bolj boji nego Boga. Duhovščina, ki počenja take bogokletnosti in ljudsko nevednost izkorišča v posvetne strankarske zadeve, je sama nejeverna, ker bi se sicer bala Boga. Dovolj jasno smo dokazali, da se mi prerekamo z duhovščino le v posvetnih zadevah in v zadevah zlorabe cerkve. Našemu ljudstvu je treba še mnogo pro-svete in izobrazbe, potem pa si duhovščina ne bo upala več ljudi farbati na tak bedast način. Povemo pa tudi, da je ta pot, po kateri gre mnogo duhovščine, pot propadanja lepega verskega čuvstvovanja. Prosvetlje-nejši del naroda izgublja po pravici zaupanje v take božje namestnike. ?9 za (Dopis.) Te besede, katere je izprcgovoril neki bivši vojni kurat leta 1916. blizu Bočna na Tirolskem vojakom 5. strelskega polka pred odhodom v strelske jarke, mi prihajajo pri čitanju naših klerikalnih listov vedno v spomin in prime me srd, ko vidim razliko v tonu pisave današnjih in takratnih klerikalnih listov. Čudim se fantom in možem, da so že pozabili vse vojne grozote, vsa preganjanja, navdušene avstrija-kantske govore naših duhovnikov, razne denuncijacije, nabiranje vojnega posojila, rekvizicije klerikalnih županov itd. Res, čudno, da se je tako hitro pozabilo, kdo je največ pripomogel k svetov- nemu klanju. Kmečki fantje, možje, vdove, matere in sirote padlih, pomnite, da so ravno naši klerikalni voditelji, ki se Vam sedaj zopet prilizujejo in Vas z vsakovrstnimi nemogočimi obljubami farbajo, veliko krivi, da je prišlo do vojne! Oni, ki so se udeležili svetovnega ubijanja, se bodo gotovo še spominjali vsega tega, zlasti pa, s kako vnemo so naši sedanji klerikalci hujskali naše fante na Srbe! Koliko klerikalnih shodov in sestankov se je vršilo in na njih zahtevalo, da dunajski trinog napove vojno Srbiji. Vodilni duhovni gospodje, ki bi morali oznanjati mir in bratstvo po naukih Krlsta. so do sarajev- skem atentatu hujskali Avstrijo na vojno in blagoslavljali bojno orožje. In kaj pišejo ti ljudje danes? Danes se sicer hlinijo dobre Jugoslovane, toda hujskanja se še; niso otresli. • Pred seboj imam hrvatski list «Istarsko Riječ» z dne 25. oktobra 1923., ki ima vse besedilo po ukazu italijanskih oblasti prevedeno tudi na italijanski jezik. Po samo-slovenskih in hrvatskih krajih so izgnali slovenske in hrvatske duhovnike, a namestili Italijane, ki ljudem celo v cerkvi prepovedujejo peti slovenske ali hrvatske pesmi. Tako zvesto izpolnjujejo Kristusom ve nauke: «Pojdite in učite vse narode...* In vse to delajo z vednostjo papeža. «Slovenec» z dne 11. t. m. toži, da se nič ne stori za zasužnjene brate. Ne pove pa, da so ravno klerikalni voditelji orno-; gočili sedanji radikalni vladi, da se veže z Nemci in Turki, pri čemer se pozablja na Primorce in Korošce. Po toči zvoniti je prepozno! Klerikalci z uredništvom «Slovenca»: vred bi morali vedeti, ako jih Bog še nI udaril s popolno slepoto, da je mogoča rešitev zasužnjenih bratov le potom edine in močne Jugoslavije. Le vsa tri plemena, združena v enakopravni Jugoslaviji, bodo enkrat osvobodila vse zasužnjene Jugoslovane. Stranka, ki zastopa ta načela, dela v resnici za rešitev naših bratov. Ako je torej klerikalcem res tako pri srcu Primorjc in Korotan, naj izpremene ton pisave svojih listov in naj ne hujskajo. Vzamejo naj iz uprav svojih listov številke iz leta 1914., kjer bodo videli, kako so pisali za tujo državo in tujo dinastijo, za katero je po njihovi krivdi dalo življenje toliko tisočev naših mož in mlade-ničev. Naj pišejo danes za našo državo tako! Politični pregled V zadnjem času smo imeli v Jugoslaviji radi božičnih praznikov, najprej katoliških potem pravoslavnih, politični mir, ki pa je le nekako zatišje pred viharjem, ker zasedanje narodne skupščine, ki začne zopet čez nekaj dni, ne bo brez burnejših političnih dogodkov. Splošno se misli, da se približuje rešitev iz sedanjih neznosnih razmer. V radikalski stranki vlada neenotnost, stranka se cepi na razne struje in skupinice. Za sedaj še drži stranko sku-. paj stari Pašič, ali kako dolgo bo to tra-. jalo, se ne v6. Vsekako se že dogajajo primeri, da so mu lastni poslanci nepokor-ni. Opozicija je pa priprayjjena za kol & aRo bo dosti preudarnosti v vseh opozi-cionalnih strankah, ako bodo vse dosti rodoljubne in se bodo združile za skupen naskok na protiljudski današnji režim, potem bo ta vlada padla najpozneje spomladi in imeli bomo zopet nove volitve. Na Hrvatskem se razvijajo politični dogodki v znamenju nezadovoljstva radičevstva, kar je posledica Radičevega potovanja v London, odkoder se je podal na Dunaj; od tam hujska dalje proti naši državi. Ravno to njegovim pristašem ne ugaja; ti bi radi videli, da bi šel Radič rajši v narodno skupščino in s svojimi poslanci kaj dosegel za ljudstvo, nego da se potepa po svetu in hujska. V njegovi stranki je nezadovoljstvo vsak dan večje, tako da stranka ne bo več dolgo enotna, posebno, ako se bo Radič še dolgo obiral na Dunaju. Precej denarja si je moral nabrati ta politični pustolovec od ljudstva, da more tako hoditi po svetu v današnjih dragih časih, ko ljudje še doma težko izhajajo s svojimi dohodki. Žalostno bo končal ta mož svoje politično živijenje in prišel bo čas, ko ga bo ljudstvo preklinjalo radi velikanske škode, ki jo je napravil narodu, ki je drl v brezmejni neumnosti čez drn in stm za njim. Te dni so bile oči vsega sveta uprte v Beograd, kjer se je vršila konferenca Male antante, na kateri so zborovali zunanji ministri naše države, Češkoslovaške in Rumunije. Zunanji ministri treh držav se sestajajo navadno vsako leto in se posvetujejo o' skupnih zadevah. Letos je bil ta sestanek ;v naši prestolici in je bil od vseh dosedanjih najvažnejši, ker se je pokazalo, da jc Mala antanta postala v štirih letih tako močna in vplivna, da jo vpoštevajo že tudi .velike države kot Anglija, Francija, Italija in Amerika. Med vsemi tremi ministri je vladal popoln sporazum in po konferenci lahko rečemo, da je mir v Evropi zasiguran, ker Mala antanta služi v prvi i ZORANA: v Zaloigra prevaranih (III. nadaljevanje.) Leon je to nalogo prevzel; a ko je videl, da je včasih preteklo že pol ure in se Egon še zmenil ni, da bi ga oprostil veslanja, se .je Leon sam oglasil. Brez vsakega ozira je dejal: «No, Egon, sedaj boš pa ti malo, jaz imam že dovolj.» Nobena strupena žival ne bi Egona tako pičila, kakor ga je pičil tak prijateljev opomin. Sedaj je moral biti on tisti, ki je moral sedeti za njenim hrbtom, dočim je ona prav goreče gledala Leonovo obličje. V takih slučajih bi ju najrajši potopil oba. In vendar ni bila to ljubosumnost, ker ni občutil še nobene ljubezni do nje. Jolandini in Leonovi pogledi pa so ta-Čas govorili, kar njihova usta niso mogla izgovoriti. Molčala sta, v srcu pa sta bila oba prepričana, da se ljubita. Ko bi bila farna, bi si imela toliko povedati. Leon je sklenil, da mora enkrat govoriti z njo. vrsti temu, da vzdržuje stanje, ki je nastalo po mirovnih pogodbah; močne so pa države Male antante dovolj, da svojo miroljubno politiko tudi uveljavijo nasproti sovražnim sosedom. Mala antanta je ena najsrečnejših političnih kombinacij v Evropi in lahko smo ponosni na to, da tudi naša država igra v njej zelo vplivno vlogo. Za našo državo silno važno vprašanje odnošajev do Italije je bilo te dni rešeno. Dosegel se je sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki v podrobnostih še ni znan. Po tem sporazumu prepustimo mi Italiji reško mesto, ona pa nam prepušča celo pristanišče Ba-roš z Delto, Brajdico in Biankinoin ter vasi okoli Reke in tudi meja na Slovenskem proti Italiji se bo malo izpremenila v našo korist. S tem sporazumom je zasiguran mir na zapadni meji, tako da bodo imeli Madžari in Bolgari malo več strahu pred nami, kot so ga imeli do sedaj, ko so upali na italijansko pomoč. Mislilo se je že, da med Francijo in Nemčijo ni mogoč sporazum in vendar sc zadnje dni dozdeva, da se vendar odnošaji med Francijo in Nemčijo polagoma sicer ali gotovo ublažujejo. Koristno bi bilo za ene in druge ter za vso Evropo, da bi se ti odnošaji popolnoma ublažili in bi prišlo do popolnega sporazuma. Seveda, preden se to doseže, bodo morali Nemci odkrito priznati, da so krivi in da morajo svojo krivdo plačati in ne misliti na maščevanje. Ako bo Nemčija mislila na maščevanje in sc skrivaj oboro-ževala, bo Francija storila vse. kar je v njeni moči, da to onemogoči. Najpametnejša politika za Nemčijo bi bila, da se uživi v nove razmere in se po možnosti zopet v miru gospodarsko okrepi. Ako se bo oboroževala — javno ali skrivaj — potem se gospodarsko nikdar ne bo okrepila, ker plačevati dolgove, gospodarsko se razvijati in še oboroževati se, to je ne-I mogoče. Jolanda ga je vneto poslušala in mu med tem stavila sto in sto vprašanj. «Ali se niste nikdar vozili po naših krajih, gospodična?« jo je vprašal. «Nikdar, a bi zelo rada bila enkrat tam.» «čemu ne greste?» «0, prav gotovo pojdein, najbrž drttgo leto.» Ko bi bil jaz tisti, ki bi te odpeljal, si je mislil Leon, glasno pa je rekel: «Se ne boste skesali ?» «Nikakor! Če enkrat napravim načrt, ga držim.» Egon, ki je vedel, kakšen pomen so imele te besede, je takoj sklenil, ju ločiti. Toda, ako hoče to doseči, je treba, da se kaj zlaže. Ko sta prispela s sestrično domov, ji je dejal: «Jolanda, glavo bi stavil, da Leon tebi dvori.» «In če mi...» se je naivno zasmejala. « Kakšno vprašanje! Dala bi se preslepiti, kajne ?» «Čemtt?» «Ker je on zaročen. Svoje dekle ima v Pragi in v kratkem se bo poročil.» . Za lepe molitvenike ali kaj drugega bolj cerkvenega to katoliško društvo nima besede. «Domoljub», dopisovanje vanj in reklama zanj, to je za Orle danes prvo. Telovadna izvežbanost bo pa zanaprej ostala kar ta, ki so jo priborili Orli v Stadijonu — tista «slavna» manifestacija njihove organizatorne in telovadne površnosti. Saj jih je celo "Domoljuba grenko ofhknil. Prej ste videli člane Orla razbijati volilne shode naprednim strankam, živinsko besneti za avtonomijo (v telovadnici našega Orla n. pr. so vršili to obžalovanja vredno vlogo s palicami oboroženi Orli in podivjani ljubljanski klerikalni visokošolci nad posetniki volilnega shoda), danes, ko celo klerikalci priznavajo, da je njihova avtonomija le komedija, pa vidimo, kako Orel v drugi obliki hlapčuje klerikalni politiki, kako pada in pada, da se danes uporablja skoro samo še za razširjanje najslabšega slovenskega tednika «Domoijuba>. Da je na deželi splošna sodba naprednja-kov o «Domoljubu» kar najslabša, je jasno. «Ali ti ni nič do njega?» «Zakaj me vprašuješ?« «No, zato, ker sem mislil, da ga imaš malo rada.» «Ha-ha ... kako si se varal.» Te besede, tako preprosto od Jolande izrečene, so zakrivale v njeni notranjosti porajajoče se divje bolečine. Torej Leon, od nje cenjen nad ves moški spol, ni bil nič drugega kakor navaden za-peijivec. Da, ona ima pravico ga tako na-zivati. Čeprav ji ni povedal, da jo ljubi, vendar ji ie to na sto drugih načinov pokazal. Govoril je vedno tako čudno zveneče besede, od katerih je imela vsaka gotov pomen. Omamil jo je s plamenečimi pogledi... Da, • on je bil tisti, za katerega je živela, ker jo je dvigni! v nebesa. Sedaj, ko je že bila tako visoko, da bi samo segla kvišku z roko in dosegla višek svoje sreče, jo je pahnil v pekel. Ne! Tak mož ostane zanjo le navaden podlež. In vendar ve: dokler bo živela, bo nosila tudi njegovo sliko v srcu. Obsojati ga nadalje ni bila sposobna. Egon je bil prepričan, da Jolanda govori resnico. Njej ni nič do njega. Ena ovira je že odstranjena. Toda drugo bo težje odstraniti, kajti brez dvoma je bilo Leonu ve- <;Domoljuba» zavračajo celo osebe, ki so bile naročene nanj že dolgo vrsto let, čeprav še naprej zaupno stoje na strani župnišča. iTi seveda uporabljajo novoletni recept našega Orla baš v obratnem zmislu, postali so po zaslugi «Domoljubove» pisave prijatelji naprednega tiska. Saj je celo med našimi Orli nekaj takih, ki pravijo, da jim je «Domo-ljub* «revolverski žurnal», tedaj popolnoma neresen list. Za tudi to, da je najbrž pri ji onemogli jezi in politični nestrpnosti se je ta čudni namestnik Kristusov spozabil tako daleč, da je dejal: «Katera hiša bere Domovino, ':am naj se zemlja odpre in jo požre.* O «Jutru» pa trdi, da je brez-verski list in da kdor ga čita, bo pogubljen. To je skrajna nesramnost. Tak človek bi v prosvitljenejših državah prišel v zapor ali v umobolnico. Danes kaj takega trditi in nas farane imeti za navadne tepčke, je pač več kot predrznost. Svetujemo mu, naj bo v svojih pridigah dostojen, drugače bomo primo-rani, ga mi naučiti dostojnosti. Drugi del njegove pridige je bila ustanovitev Orla in agitacija za zidanje Orlovskega doma. Gosp. dekan nas je nadlegoval in vabil s prižnice toliko časa, da nas je več zapustilo cerkev. Mi zahajamo v cerkev k službi božji in ne poslušat kvante in pa agitacijsko kričanje 2e sedaj je med pridigo večina ljudi v gostilni. S takim počenjanjem bo g. dekan odgnal še tiste, ki hodijo k njegovim pridigam. Kar se pa tiče Orlovskega doma, pa upamo, da ga bo sezidal g. Pešec s svojimi ogromnimi letnimi dohodki in svojim večmi-lijonskim premoženjem, za kar mu bomo gotovo hvaležni. — Ali res ni nobene oblasti, «Sedaj nimam več tu kaj iskati,» in po teh ledenomrzlo izgovorjenih besedah vstane, se poslovi in odide. Egon je gledal nekoliko časa za njim. Sam sebi se ni mogel načuditi, kako se mu je posrečilo, prekaniti oba. A takoj nato se je domislil, da treba tudi tretje izpolnitve načrta: da se mora v resnici zaročiti z njo. To tretje delo ga je vendar plašilo pred preglavico; imel je pa trdno prepričanje, da s svojim hinavskim jezikom vse prevara. Ko je opazil, da se Radosinovičevi vračajo domov, je odšel na drugo stran vrta, se naslonil na ograjo in pozorno motril jezero. Načrt, ki ga je do sedaj tako dobro izvedel, mu ni delal veselja, nego le- čudne misli so ga obdajale. Stokrat in stokrat se je vprašal, ali jo ljubi, pa si nikdar ni vedel odgovoriti. A vendar si je moral sam pritrditi, da mu ni nesimpatična. Tedaj se je domislil nečesa, na česar misliti se je skoro prestrašil, kajti povsem umevno je, četudi se mu je posrečilo prekrižati Leonu pot, vendar je gotovo, da se hod 1 1 v kratkem času oglasili še drugi tekme. i. ki bi onemogočila izrabljati božji hram v tako ostudne napade in hujskanje ter prepovedala agitacijo na prižnici in v spovednici» Pošten človek se na tak način naravnost odvrača od posečanja cerkve in se tako žali naš verski čut, katerega imamo kljub temu, da pridno čitamo «Domovino» in «Jutro», v katerih listih še nismo čitali žaljenja verskega čuta. Odgovor tem počenjanjem pa bodi ta, da se nas čim največ naroči na «Domovino» in «Jutro». — Naprednjaki. ŠT. RUPERT V MIRENSKI DOLINI. V noti dne 13. novembra lanskega leta je v kozol-cu-dvojniku posestnika Franca Jurgliča na Lavrici pri St. Rupertu izbruhnil požar. Kozolec je pogorel do tal in je obstojala nevarnost tudi za sosednja poslopja, kar pa so preprečile požarne brainbe iz Mokronoga, Št. Ruperta in Mirne, ki so bile kmalu na licu mesta. Ravno mesec dni pozneje pa je požar zopet uničil tovarno za opeko g. Tondole v istem kraju. Jasno je, da je obojni požar povzročila zlobna roka. Škoda je velika na obeh straneh. — Dne 24. decembra je umrl daleč po Dolenjskem znani tesarski mojster Anton Pižmoht s Trste-nilia. Pokojnik je bil tudi izdelovalec cerkvenih zvonikov ter je bil priljubljen po vsej okolici. Dopolnil je 69 let. Pokopali so ga 26. decembra v št. Rupertu in je imel zelo lep pogreb. — Ravnateljstvo premogokopa na Mirni je 1. decembra poslalo vse delavstvo na dopust za nedoločen čas. To je pač čudno in nikakor ljudomilo v sedanjih dragih časih. Delavci so prejemali le po 21 do 30 Din dnevne plače; zdaj niti tega nimajo. Kako naj preživljajo sebe in družino, ko bo prisiljeni pravi prvi, — K sklepu naknadno vsem čitateljem «:Domo-vine> srečno in veselo Novo leto! Pa še prihodnjič kaj. — Popotnik. SODRAŽICA. V nedeljo 13. t. m. se je vršil tu shod SLS, za katerega so se kulu-karji tako tajno pripravljali, da smo mi tr-žanje zvedeli zanj šele z razglasom pred cerkvijo. Takoj po razglasu so se med ljudmi slišale opazke, kakor: «Kuluk so naredili, pa naj ga še odpravijo — jaz že ne grem na shod.» Kljub slabemu razpoloženju se je nabralo v dvorani nekaj njihovih pristašev, približno toliko tudi demokratov. Seveda sta bila navzoča g g. župnik in župan. Poslanec g. Škulj je poročal na dolgo in široko, povedal pa nič novega. Da opere klerikalne neuspehe, je udrihal po nasprotnih strankah, posebno po demokratih, ki imajo tu največ pristašev. Pozabil seveda ni stresti svoje jeze na demokratsko časopisje, ki se brez vsake agitacije lepo širi, dočim morajo naročnike za njihov tisk nabirati g. kaplan in mežnar od hiše do hiše. Tolažil je svoje vo-lilce glede avtonomije z motivacijo, da 21 tigrov ne zaleže nič, čeprav imajo v Beogradu zelo, zelo velik vpliv. Ta baharija in Šku-ljeva samohvala je vočigled popolni klerikalni polomiji tako oznevoljila poslušalce, da se je dvorana že med njegovim govorom skoro izpraznila, kar ga je tako oplašilo, da je skušal biti bolj zanimiv. Povedal je nekaj o Radiču in državni upravi. Ko je omenil, da država ne da nič za naše ceste, je takoj pripomnil g. Lovrenčič: «Za sokolski zlet pa imajo.» Ko je g. Lovrenčiču nekdo odgovoril, da je dobila tudi Orlovska zveza pred kratkim 5000 dinarjev, je utihnil ter samo še poveličeval g. Škulja radi njegovega edinega uspeha, da je namreč postavljena baraka na postajališču Žlebič, kar pa ni samo njegova zasluga, temveč sad dolgoletnega prizadevanja vseh zainteresiranih občin, posebno pa še krajevne organizacije JDS v Sodražici. Ko se je po nepotrebnem oglasil k besedi še g. Maršič iz Globelji, jc bil shod zaključen brez kakega uspeha. GORA PRI SODRAŽICI. Da izpolnim svojo dano obljubo, Vam sporočam zopet nekaj novic. Pri nas na Gori imamo vse vrste časopisov in sedaj, ko je treba ponoviti naročnino, je sklenilo nekaj mož, da opustijo «Domoljtib» ter naročijo «Domovino», kar pa ni po volji g. Lavriču, vulgo Mežnarjeve-mu, ki si na vso moč trudi pridobiti čim več natpčnikov na klerikalne lisie, menda zato, da ga bodo višji gospodje postavili za župana ob priliki letošnjih občinskih volitev, če se bodo vršile. Ali mož že od nekdaj nima sreče, zato tudi ni izgledov, da zasede toliko zaželjeni županski stolček, čeprav se trudi za njega že mnogo let. Res je brihten možak, saj je g. upravitelj Žužek že večkrat rekel in celo na prižnici, da je na Gori samo en mož, ki nekaj ve in razume, drugi pa so vsi zabiti. Toda vse to ne bo njemu in njegovim somišljenikom nič pomagalo. Poslanec Škulj pride večkrat potolažit svoje kimavce, obetajoč jim tisto polomijo, ali kako se že pravi. Cvetje pa mu ne gre preveč v klasje, ker težko je zagovarjati uspehe, ki jih ni nikjer. Avtonomije ni, namesto znižanih davkov kar šestkratno povišanje, vojaki pridejo domov šele po odsluženju roka, povrhu pa še kuluk in marsikaj. Ljudje spregledujejo in se sprašujejo, kaj vendar dela v Beogradu 21 tigrov. Prav z odobravanjem so gledali v zadnji «Domovini» kuluk-kolo, rekoč: «Ta jih je pa pogruntal!» — še nekaj moram pripomniti. Čeprav nas po naziranju g. žužka nič ne briga cerkveno premoženje, bi vendar radi, da nam poda letni zaključek raz leče, kakor se je običajno slišalo vsako leto. Moramo biti pač zadovoljni samo s tem, da nam od naših lastnih žuljev kupljeni zvonovi zvonijo samo ob nedeljah tričetrt, sicer pa g. žužek s svojo stavko radi zvonjenja trdovratno nadaljuje že od sv. Jurija lanskega lefa. Vsi občani si želijo boljšega dušnega pastirja, ker se več ne morejo ravnati po pregovoru «Ne glej me, temveč poslušaj!» Dober vzgled zaleže dandanes več kot vsi nauki. Ob priliki zopet kaj. S pozivom, da se naročite vsi zavedni Gorniki na «Domovi-no», Vas pozdravljam z demokratskim pozdravom. — M. P. RAKA. Na Raki napredujemo na vseh poljih. Zdaj imamo gospodinjski tečaj, ki bo trajal 10 tednov. Tečai, ki ga obiskuje 20 deklet, je priredila z velikim trudom in z velikimi stroški tukajšnja delavna kmetijska podružnica. Škoda le, da niso mogla biti sprejela vsa dekleta, ki so se priglasila. Prepričani smo, da bodo naši ljudje po končanem tečaju vse drugače sodili dobroto šole" in zlasti strokovnega pouka in da bodo prihodnja leta sami zahtevali gospodinjske tečaje. Kajti to, kar bodo dekleta pridobila v gospodinjskem tečaju, bo vredno več, kakor najlepša dota. j TRBOVLJE. Listič «RadikaI> se je v zadnji j številki prav neumno zaletel v trbovske demokrate in v nekatere naše kulturne delavce in delavke. Mi poznamo dotičnega dopisnika. Danes ti je sladak v obraz, jutri te pa udari z bičem. Sploh ne razumemo Trbovcev, da takih ljudi ne vržejo iz poštene družbe — sicer se je že parkrat zgodilo, toda knžek js kužek, otrese se, pa je! Kreature, ki vsak dan menjajo svoje prepričanje, sploh ne spadajo med poštene ljudi — oni so zajedalei v meso narodnega telesa. Netopirji se najraje skrivajo po cerkvenih zvonikih in starih farovžih in tem jih iz srca privoščimo. Kar se tiče švabarenja, se spominjamo samo na ono lepe čase Miliato-vega, Jožetovega in Šuntajsovega gerenfstva, ko sta prva dva hodila vsako dopoldne iz občinsko pisarne k lepi Katici na cfruštk in kako je ona klicala gospo gerentovo: Frau Korain, paprikaš is šo fetik! — Takrat se Jože ni zgražal nad švabščino, ker je bil paprikaš dober. Sploh se nam gabi, prerekati so s temi ljudmi. Obsodili so se sami in nas nič ne briga, če danes nimajo tistih ^postranskih* dohodkov* od občine, kakor so jih imeli. Rib-niean je rekel: Ankat je spredaj pes — ankat pa zajec!;: Vemo pa, da iz teh posiliradikalov — drugače še vedno hudih komunistov — ki bi tudi Pašičevi sivi glavi ne prizanesli, če bi prišli do moči, puha sama jeza in žalost po izgubljenem občinskem raju. SV. KRIŽ NAD MARIBOROM. Nismo takšni, da bi za vsako stvar takoj zamerili in se za vsako malenkost takoj kregali. O našem g. župniku pa vendarle ne moremo molčati. Sedaj po božiču, kakor se je že poročalo, je hodil okrog po fari hiše blagoslavljat. Žal, da nam je prineslo to blagoslavljanje le malo blagoslova. Povzročil je s tem svojim delom mnogo jeze in nezadovoljstva. Tako je neki posestnik bil teden dni bolan, ker se je preveč razjezil nad župnikom. Pa naj bo, bomo že pozabili. Ob priliki blagoslavljanja je seveda tudi politiziral. Hudo je udrihal po nas naprednjakih in pa *Domovi«i». S tem pa, da je uporabljal najbolj gnusne očitke proti nam, je le utrdil napredno misel pri nas. Povemo mu, da se napredna misel pri nas baš zaradi njega vedno bolj širi, ker ljudje izgubljajo zaupanje vanj. FRANKOVCI PRI ORMOŽU. Umrl je tukaj eden izmed najstarejših kmetovalcev: Ivan Puklavec starejši. Bil je umen gospodar, konjerejec in jako dobrodušen možak. Pokojnik ostane v dobrem spominu vseh, ki so ga poznali. N. v m. p.! Kmetijski pouk NAŠE KURE V ZIMSKEM ČASU. Kokoši ljubijo po svoji naravi suhoto in zadostno toploto. Zoprna in škodljiva jim je pa moča, zlasti mrzlo deževje in mraz. Zato vidimo tudi, da nam te živali pozimi malo neso in da se ob mrzlem deževju najprej prehlade, dočim jim spo-mladno in poletno vreme najbolj ugaja. Pozimi jim je -treba zaradi tega skrbeti za primerno toploto. Pametno je, če jim pripravimo prostor za prenočevanje v hlevu, 11. pr. v pripravnem kotu pod stropom. Sploh je pa treba, da je kurnica dosti gor-ka, kadar pritisne mraz. Kurnica naj bo le toliko prostorna, da jo kure same grejejo, tako kakor goveja živina svoj hlev. Ako je kurnica tako mrzla, da zmrztije v njej voda, ki jo postavimo čez noč v kozarcu ali drugi posodi, pa je premrzla. Zato pa tudi ne veljajo kurnice, ki jih vidimo časih tu in tam po deželi in ki so lc z remeljni obite, tako kakor kuka vrtna ograja. Take kurnice veljajo za poletni čas, nikakor pa ne za zimo. Živali trpe pod tako streho mraz kakor zunaj na planem. Skrbeti moramo pozimi tudi za to, da se živali dosti pregibljejo. Treba jim je suhega prostora ali podstrešja, da se tam mude, če je zunaj polno snega. Tak prostor kaže nastlati z rezanico, plevam in zelenjem, da po njem brskajo kokoši in iščejo piče. Prav je, da se potrebno zobanje vrže kar po tleh, da ga kokoši z brskanjem iščejo med rezanico. V zimskem času je prav, če pokladamo kokošim po trikrat pičo, zjutraj, opoldne in popoldne, preden gredo spat. Popoldne naj se jim daje zobanje (suha zrnja). S tako piČo se živali ponoči tudi bolj grejejo, kar je pozimi važno. Zjutraj se jiin lahko po-klada kuhan krompir, pomešan z otrobi, in sicer v mlačnem stanju. Ce jim hočemo dajati tudi peso, je prav, da jo celo nataknemo od tal ali pa obesimo tako visoko, da so živali primorane skakati od tal, da jo lahko kljujejo in pikajo. S takim gibanjem se namreč živali tudi grejejo. Slednjič je važno, da skrbimo tudi vsak dan za redno napajanje kokoši. Vodo jim je treba vsak dan premeniti po enkrat ali dvakrat. Bodimo tudi pri tem delu točni In živali nam bodo hvaležno vračate ves naš trud Gospodarstvo TRŽNI PREGLED. ŽITO. Cene žitu so precej nestalne, sedaj nekoliko narastejo, pa navadno kmalu zopet popustijo. Na novosadski blagovni borzi se je tržila 15. t. ni. pšenica po 340 do 345 Din, ječmen po 285 Din, oves po 235 Din, turščica po 250 do 272 Din, moka št. 7 po 3821,;. Din, otrobi po 175 Din zt? 100 kg. ŽIVINA. V Zagrebu so bile zaduje dni za kilogram žive teže nastopne cene: voli, prvovrstni 13.50 do 15 Din," drugovrstni 12 do 13 Din, krave 10 do 12 Din, teleta 21.50 do 22.50 Din, svinje, debele sremske 27.50 do 28.50 Din, domače debele 2G.50 do 27 Din, mesnate boljše 24.50 do 27 Din. KRMA. Na zagrebškem sejmu prošlo soboto se je prodajalo seno po 90 do 100, detelja pa po 150 Din za 100 kg. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 15. t. m. (v devizah): 100 avstrijskih kron za 12Vi pare, 100 madžarskih kron za 301/" do 33Va pare, 100 italijanskih lir za 386'/2 do 389V2 dinarja, 1 dolar za SVA do 88Vi dinarja, 100 francoskih frankov za 382Va do 387% dinarja, 100 češkoslovaških kron za 255 do 258 dinarjev, 100 švicarskih fraukov za 15201,2 do 1530*2 dinarja. Francoski frank je tako padel v vrednosti, da je celo manj vreden nego italijanska lira. = Načrt Državne poljedelske banke je izdelan. Glavnica banke bi znašala po tem načrtu 500 milijonov dinarjev. Od tega naj bi se prvo leto izplačalo 100 milijonov dinarjev iz državne blagajne, nadaljnje zneske pa naj bi po potrebi izdajalo finančno ministrstvo. Poleg tega bi imela banka letne dohodke tudi od razredne loterije, Narodne banke, Državne liipo-lekarne banke itd. = Sejmi v Oradaeu v Beli Krajini. Županstvo v Gradacu naznanja, da se vrše letos sejmi: v ponedeljek 21. t. m., vsi drugi pa na torek, in sicer 11. marca, 13. maja, 8. julija, 9. septembra in 25. novembra. = Svinjski sejmi v Celju so zopet dovoljeni, ker so živinske kužne bolezni ponehale. r= Izvoz žive živine iz Jugoslavije v Francijo je zopet dovoljen, in sicer izvoz svinj, goved in ovac. Doslej je Francija zabranjevala ta uvoz. Beležke -J- Noge se jim zapletajo. Naši samostojni generali so se, kakor znano, zvezali z ljubljanskimi bankirji in radikalci. Komaj se je to zgodilo, je «Radikalski glasnik* to tudi očitno povedal. Samostojnim generalom pa ni bilo prav, da se je izdala resnica, zato so šli hitro popravljat v svoj {Kmetijski liste, da nimajo z ljubljanskimi radikalci nobenega političnega sporazuma. Samo to dejstvo dokazuje popolno dvoličnost samostojnih generalov. Na tihem se vdinjajo radikalom za denar, ko jih pa radikali sami izdajo, pa svojim kirietskim pristašem v cKmetijskeni listu* oči brišejo, da ni res. Gospodom, ki so se vsedli za skupno mizo Jadranske banke, se že noge zapletajo in kmalu ne bodo več vedeli, kateri par je njihov. -j- S kom so šc vežejo? Prav za prav je čudna stvar, da v Sloveniji še obstoja ime, ki se mu pravi (Samostojna kmetijska strankam. Ali je samostojna ali je kmetijska ali je sploh stranka ali samo privesek? Tisti ljubljanski gospodje, ki jo predstavljajo, se zdaj vežejo na vse strani. Okrog božiča so sc zvezali z ljub- Ijanskimi radikalci in preostanki narodnih socialistov. Prošli teden so pa imeli občni zbor in so se ponovno vezali s srbskimi zemljorad-niki. Kakšna •samostojna* stranka je to? Kmetje in dosedanji pristaši SKS nas vprašujejo, ali je mogoče, da so samostojni generali tako daleč zavozili svojo samostojnost? Mi vsakemu svetujemo, naj bere njihov -Kmetijski list*, pa bo iz njegovega zavijanja sam spoznal, da je tako. In kar je glavno: spoznal bo tudi, da so samostojni voditelji zavozili svojo samostojnost edino iz neumne jeze proti demokratom. + Kako je bratci? Prejušji teden sta se dr. Korošec in musliman dr. Ilrasnica mudila na Dunaju pri svojem zavezniku Stipi Radiču. Kako in kaj so pogruntali ti trije o svojih po-tapljajočih se barkah, se ni doznalo in nas tudi ne zanima. Glavno je, da je Stipa Radič takoj po odhodu dr. Korošca in muslimana Hrasnice z Dunaja oznanil, da bo odslej začel svoje hrvatske seljake puntati proti jugoslovanski državi. Politični krogi se Radičevim jezljivim otročarijam smejijo; pač pa jih pri iem zanima, kako stališče zavzameta dr. Korošec in dr. Hrasnica napram Radieevim grožnjam z revolucijo. Ali bi se tudi dr. Korošec s svojimi klerikalci rad puntal? Tedaj kar na delo! Ce pa nima te korajže, bo pač moral Radič a zatajiti. Toda s kom se bo pa potem zvezal? Po vsem se vidi, da se dr. Korošže-vemu taboru bližajo hudi dnevi popolne osamljenosti in da je čez njegovo avtonomijo in vse druge obljube že napravljen velik križ. Prosveta ;. A. Linhart: cžupanova Mieka» in «Veseli dan ali Matiček se ženi:. Oder 6. zv. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev, Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 140 strani. Cena 20 Diu, s poštnino vred 21 Din. Nova izdaja, šesti zvezek «Odra:>, ki ga zalaga Tiskovna zadruga v Ljubljani, prinaša v novi izdaji prvi slovenski komediji, ki jih je duhoviti Linhart po nemškem, oziroma francoskem izvirniku, spretno priredil za naše tedanje razmere. Z njima je položil temelj naši dramatični književnosti. Krepko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijama trajno vrednost; posebno dvodejanka v Županova Micka* je po svoji preprosti sceneriji in malem številu oseb kakor ualašč ustvarjena za naše manjše odre. Ako nova izdaja ni hotela zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se je morala kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev; zato bo dobrodošla tudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve «Pripom-be: na koncu knjige poudarjajo pomen obeh komedij in nas seznanjajo z usodo njihovih dosedanjih izdaj. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v LJubljani. NA KOLODVORU. Pride nekje na deželi na kolodvor mlada gospa s fantičkom in reče pri blagajni: «Vozni listek in pol za Ljubljano.* Uradnik: ^Polovico, za koga? Za fantiča? Saj vendar že nosi dolge hlače!» Gospa: «Tedaj pa za fanta cel vozni listek in za mene pol, ker nosim kratke lila« čice.» Ko to čuje neka babnica, ki je zadaj stala, jo pogrunta: «Jaz pa sploh ne kupim karte, ker — nimam hlač.» . Tedenske novosti O Radiču in republiki Popevke Gašpetja Slane Radič luka, Radič kuka: Oj, seljakl, dober dan. Jaz po svetu popotujem kakor Ahasver, cig&n. Lansko leto po Hrvaškem vse lepo od rok je šlo, vse divjžlo je za mano kakor koza za soljo. Sem sleparil z republiko, republiko, svetu diko, malo preveč sem razsajat stolček moj se je zamajal, jaz pa hlačke sem zavihal In po svetu jo popihal. Pridem gori na Angleško, kamor me je gnalo srce, toda pametni Angleži so mi dali hude brce. Spet pobašem svojo šaro in naložim si košaro, prsi notri, trčbuh zunaj, primarširal sem na Dunaj. Zdaj na Dunaju pohajam, republiko tod prodajam, dal bi jo po nizki ceni, nihče zanjo se ne zmeni... Huda skrb me že preganja, tu čebule ni, ne žganja, tu ni špeha, tu ni vina... Oj, hrvaška domovina! Rad bi se domov povrnil, spet kozolec preobrnil — pa bi mi zašili suknjo, pa bi me vtaknili v luknjo... Oj, nesrečna republika, v košu moja si spotika!». Radič luka. Radič kuka: «Le poglejte me, cigana 1» Pesem zraven je pripisal ,Vaš prijatelj — * Položnice smo priložili današnji številki. Naročniki naj plačajo naročnino za tekoče leto. Oni pa, ki so še dolžni za preteklo leto, naj plačajo hkrati tudi zaostanek. Naročnina za tekoče leto: četrtletno 7-50 Din, polletno 15 Din, celoletno 30 Din. — Uprava »Domovine*. * češkoslovaški minister na Bledu. Po končani konferenci Male antante v Beogradu je posetil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš naš Bled, ki mu je v zimski obleki izredno ugajal. Opozarjali so ga na to, da je Bled poleti mnogo krasnejši, nakar je minister dejal, da bi rad prišel poleti na oddih na Bled, ako mu bo čas dopuščal. * Za oškodovane po povodnji. Glavni odbor «Rdečega križa* v Beogradu je imel te dni sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bodo pobirali v vsej državi prostovoljni prispevki za oškodovane po povodnji v Sloveniji in na Hrvatskem. Kralj Aleksander je daroval v ta namen 100.000 dinarjev. Pričakujejo se prispevki ministrov, poslancev, bank in raznih človekoljubnih društev. * Izid občinskih volitev v Oselici. Prošlo nedeljo so se vršile občinske volitve v obmejni občini Oselici. Zanimivo je, da v tej občini klerikalci niso mogli nastopiti. Dvakrat so menda jurišali s svojimi klerikalnimi priganjači. Prvikrat so delovali bolj zahrbtno, a ni šlo, drugič je naskok vodil neki tratarski klerikalni hujskač. In res se mu je posrečilo vloviti nekaj omahljivcev, da je mogel skrpucati klerikalno listo, ki pa se je h koncu koncev na poti v Kranj ponesrečila. Bili sta torej vloženi le dve listi: JDS in SKS. Lista JDS je dobila 15 odbornikov, SKS pa 10. Tudi odborniki SKS so sami odločni na-prednjaki. Občina Oselica je torej lahko ponosna na izid volitev, ker kulukarjev ne mara. * Likvidacija kmetijskega oddelka v Ljubljani. Po sklepu ministrskega sveta se bo te dni izvršila likvidacija poljedeljskega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani. * Izenačenje voznih cen na železnicah. Ker je bivša južna železnica prešla v državno upravo, je prometno ministrstvo odredilo, da se vozne cene na južni železnici izenačijo s cenami državnih železnic. * Koncil pravoslavne cerkve se vrši prihodnjo pomlad v Nišu. Cerkveni zbor priredi v proslavo 16001etnice prvega koncila v Niceji. Cerkvenega zbora se bodo udeležili vsi pravoslavni vladike vsega sveta. * Nov župan v Kočevju. Dosedanji župan v Kočevju Viktor Medved je odstopil. Bil je pristaš narodno-socialistične stranke. Za novega župana je bil izvoljen mizarski mojster in hišni posestnik Ivan Novak. * Slovenski rudarji na Vestfalskem se vrnejo v Jugoslavijo. Slovenski rudarji na Vestfalskem, približno 40.000 po številu, ki so zaposleni v raznih premogovnikih, se vrnejo na spomlad v Jugoslavijo, kjer bodo dobili delo v bosanskih rudnikih. Naša vlada je v to svrho dovolila kredit v znesku 200.000 dinarjev ter bo ukrenila vse potrebno za povratek naših rojakov * Kako morajo biti paketi zaviti. Ker sprejemajo nekatere pošte pakete, ki niso zapečateni, kar ovira posredovalne pošte pri prevzemanju in predajanju, je ministrstvo za pošte in brzojav odredilo, naj se poštni uradi ravnajo točno po pravilniku, po katerem morajo biti v papir zaviti paketi izpod 600 dinarjev vrednosti zapečateni z voskom, svincem ali vsaj z vinjeto. * Volitve v dohodninsko cenilno komisijo za davčna okraja Litija in Višnja gora se vrša v nedeljo 20. t m. od 7. do 12. ure pri davkarijah v Litiji in Višnji gori. Opozarjamo na važnost teh volitev in poživljamo vse dohodnini zavezane posestnike, da se v nedeljo gotovo udeleže teh volitev. — Na sestanku gospodarskih krogov 14. t m. v gostilni Borišek se je v sporazumu s predstavniki višnjegorskega okraja sklenila soglasno nastopna kandidatna lista: člana: Hinko Lebinger, trgovec in župan v Litiji za davčni okraj Litija; Anton Beršnjak, posestnik v Hudem pri Stičini za davčni okraj Višnja gora. Namestnika: Vojko Šribar, posestnik in gostilničar v Gradcu pri Litiji za davčni okraj Litija; Anton Lampret, posestnik v Muljavi za davčni okraj Višnja gora. — V lastno korist vseh dohodnini zavezanih davkoplačevalcev je, da se teh volitev gotovo udeleže in pri davkarijah v Litiji in Višnji gori volijo zgoraj navedeno gospodarsko listo. * Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju priredi dne 1. februarja ob osmih zvečer v ravnokar dograjeni dvorani Narodnega doma svojo običajno predpust-no zabavo pod naslovom Veliki gasilski ples. Ta prireditev je prva v impozantni stavbi Narodnega doma. Ker je čisti dobiček namenjen zgradbi novega shrambišča, se pričakuje vsestranska udeležba * Nova lekarna v Sevnici. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo g. Antonu Abra-moviču koncesijo za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Sevnici ob Savi. * Ustavljen frankovski list. Radi širjenja mržnje med deli našega naroda je zagrebška policija ustavila frankovski list cPravaš*. * Radičeva žena se vrača v domovino. Soproga voditelja hrvatske republikanske seljačke stranke je prosila za potni list pri našem poslaništvu na Dunaju, da bi se vrnila v domovino. Baje se vrača, ker bo kmalu porodila. Radič ostane še nadalje na Dunaju. * Rodbinska žaloigra pri Reki. V nekem delavskem stanovanju v Zametu pri Reki se je nedavno dogodil strašen zločin. Kovačeva žena Marija Pilepič je sklenila, da usmrti sebe in svoja dva otroka. Ko je bila nekega večera sama z otroci, jih je oblekla v praznično obleko ter vedla v spalno sobo. Ko sta otroka zaspala, je v pločevinasti posodi zažgala oglje in vlegla k otrokoma. Ko se je mož vrnil domov, je našel otroka mrtva, ženo pa nezavestno. Ženo so prepeljali v bolnico. * Volkovi v okolici Trsta. Pri Lokvi so lovci nepričakovano izsledili volka in ga ustrelili. Dogodek je vzbudil med ljudstvom obilo pozornosti, ker se tjakaj že mnogo let ni priklatila ta divja zver. Domneva se, da je v okolici še več volkov. * U bežen vojak. Od svoje vojaške čete v Debru je pobegnil vojak Anton Prezelj iz Sorice pri Kranju. * Grozen požar v Splitu. Glavno mesto Dalmacije Split je v nedeljo ponoči zadela grozna nesreča. Nastal je požar, ki je divjal skoro dva dni in uničil en del mesta. Po SOurnem naporu gasilcev, orožništva in vojaštva, se je komaj posrečilo zajeziti ogenj, ki je ogrožal celo mavzolej cesarja Dioklecijana, najdragocenej- šo zgodovinsko stavbo v Splitu, ter stolno cerkev. Skoda se ceni na večkrat po deset milijonov diuarjev. * Tovarna pogorela. Tovarna pletene žice v Čakovcu je te dni do tal pogorela. Ostalo je golo zidovje. Vsi napori gasilcev so bili brezuspešni, ker je voda sproti zmr-zovala. Škoda znaša pet milijonov dinarjev. * Hotela se je omožiti. Služkinja Alojzija Kuharič iz Ormoža je bila v sredo aretirana v Zagrebu, ker je svoji gospodinja pokradla razne dragocenosti in nato pobegnila. Na policiji je tatvino priznala in izjavila, da se je polastila tuje lastnine zato, ker se je nameravala v kratkem poročiti, a ni imela sredstev za pokritje svatbenih stroškov. * Tatvina moke na železnici. Med vožnjo iz Siska v Zidani most, so doslej neznani storilci vlomili na vlaku št. 563 v neki vagon, iz katerega so odnesli sedem vreč moke v teži 595 kg. Moka je bila vredna približno 20.000 kron in je bila namenjena za Maribor. * Nevaren vlomilec. Pišejo nam: Leta 1020. je bil Miha Mulej pred ljubljansko poroto obsojen na 51etno ječo radi številnih tatvin in ropov, ki jih je izvršil v Zgoši pri Begunjah in v bližini. Ničvredni delamrznež je sedaj pobegnil iz mariborske kaznilnice in se potika zopet okrog Begunj. Na sveti večer med pol-nočnico je nenadoma obiskal posestnika Josipa Pogačarja ter odnesel kompletno moško obleko, srebrno uro ter verižico, nov klobuk, nekaj spodnje volnene obleke ter 300 dinarjev. Poleg tega se je tudi prav dobro najedel. Vrednost ukradenih stvari znaša 3500 dinarjev. Dne 4. t. m. pa je s samokresom udri v trgovino g. Ceržena v Zapužah. Posrečilo se mu je odnesti le nekaj cigaret. Dne 8. t. m. je skušal priti v dimnik posestnika Jožefa Mohorča v Zgoši. Načrt se mu ni posrečil. Dne 11. t. m. pa je sin posestnika Jožefa Mohorča rezal krmo na podu ter pri rezanju krme naletel v kupu sena na tega lopova, ki pa je zopet ušel. Dogajajo se še vedno nove tatvine, zato opozarjamo ljudstvo, da se čuva pred njim. 1)1 Aretaeija opasnega ljubljanskega pustolovca. Policija je aretirala v Ljubljani znanega klateža Ferdinanda Svelca, ki ima na grbi ne samo celo vrsto ljubljanskih romanov, temveč le več tatvin in goljufij. Nedavno je speljal po svetu neko ločeno gospo. Švele je pohajal po svetu pod napačnim imenom in kadar je Je mogel, je koga nabrisal. Tudi njegovo ljubico, ločeno gospo, so posadili v «špehkamrox * Usoda pijanca. V Zagrebu je zmrznil ponoči tesarski pomočnik Ferdinand Jane-šič, ki je pijan zaspal na cesti. Janešič je bil znan kot notoričen pijanec in se je radi tega ludi žena pred kratkim ločila od njega. * V Trbovljah se je v ponedeljek popoldne ob lepi udeležbi vršil pogreb jurista Oskarja Floreninija. Zastopan je bil domači Sokol, domaČi športni klub, ljubljanski in zagrebški akademiki ju drugi. Ob odprtem grobu sto se poslovila od pokojnika zastopnika ljubljanskih juristov in domačega Sokola. * V Mozirja so razpisane občinske volitve na dan 20. t. m. Stari občinski odbor je vlada razpustila, ker ni bil sposoben za delo. * V Rečici v Savinjski dolini si je pri spravljanju lesa zlomil obe nogi stari Mokrin. Istotako se je ponesrečil posestnik Suhovrš-nik pri Novi Štifti. '■* V Ormožu se je poročila poseslnica gdč. Ela Rakuševa z g. dr. .Stankom Kovačičem. * V Golševem pri Žili pol jah (zasedena Koroška) je umrl prošli mesec tamkajšnji župnik, bivši velikovški dekan g. Šimeu Čemer. Kot Slovenca so ga koroški Nemci preganjali. Bil je mirnega značaja. Blag mu spomin! Iz raznih krajev * Na Viča pri Ljubljani se je poročil zdravnik g. dr. Gregor Fedran (Foedrans-perg) z gdč. Nado Perkovo, hčerko višjega revidenta južne železnice. Bilo srečno! * V Vevčah je bil te dni v tamošnji papirnici pri napeljavi žice ubit od električnega toka delavec Pavle Šubic. Bil je na mestu mrtev. * Na Unca je prevrnila 231efna hči cestarja Marija Mlinar po neprevidnosti lonec vrelega kropa nase ter se po vsem životu močno opekla. * V skefji Loki se je Janezu Jelovoanu, delaveu pri Hajnriharju. zvalil težak hlod na desno nogo in mu jo močno poškodoval. PROSVETNI ODSEK SOKOLA V 80DRA-ŽIO je imel v prošlem letu nastopili odbor: načelnik br. Viktor Kovač, dramskega odseka br. Jože Ivane, tamburaškega odseka br. J. Pe-trič, odbornika br. Janez Štrbenk' in br. Franc Campa. Referenta ZKD. br. Viktor Kovač iu br. Jože Ivane, tajnica s. Metoda Mikolič. — Odsek je imel v prešlem letu 9 sej in 13 pogovorov. Požrtvovalnost članstva je bila letos velika in odbor ,je v polni meri storil svojo dolžnost. Br. načelnik Viktor Kovač je redno vodil pevske vaje po dva- do trikrat na teden. Pevski zbor Šteje 35 članov ter so je udeležil v poučne svrhe koncerta Glasbene Matice v Ribnici. Sodeloval je pri prireditvi Jugoslovanske Matice v Ribnici cb priliki osvobojenja Sušaka, nadalje ob priliki 251etnice tukajšnjega gasilnega društva ter ob raznih društvenih prireditvah. Laui je odsek priredil nastopne dramatične predstave: -cRodoljnb iz Amerike;, -slovilna večera. Sodeloval je z eno igro v korist gasilnega društva ter z eno igro v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ob kateri priliki se je poslalo družbi 241 Din. Savezni dan je vrgel v korist JSS. 422 Din. — Vsi drugi dohodki so bili v korist društveni blagajni. — V prešlem letu si je odsek nabavil več pevskih partitur, ustanovil sokolsko knjižnico, ki šteje sedaj 40 dramskih, 46 tehničnih iu 7!) zabavnih knjig (skupaj 165). Vse prireditve so se izvršile v najlepšem redu ter je bil obisk zadovoljiv. Društveni koncert se letos ni mogel prirediti zaradi prezaposlenosti ter pogostih izletov. Zato priredi odsek ob priliki lEletnice obstoja slavnostni koncert, ob kateri priliki bo razvitje društvenega praporja. — Zdravo! SOKOL NA BREGANI je priredil na Silvestrov večer sretolov s plesom. Obenem je sodeloval dramski odsek s Čateža cb Savi in priredil šaljivo igro tAnarhist j pod vodstvom g. nadučitelja černjača. Igra je izpadla v splošnem dobro in so vsi igraki svoje vloge izvrstno rešili. Pevski zbor pod vodstvom g. Zlobka s Čateža nam je zapel nekaj lepih narodnih pesmi, Obema voditeliema, vsem igral- cem iu peveem se Sokol na Bregani najlepše zahvaljuje. Želeli bi, da nas še večkrat obiščejo s svojimi nastopi. OBČNI ZBOR SOKOLA ZA POLJANSKO DOLINO se vrši v nedeljo, 20. t. m., ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu v Gorenji vasL Bratje, sestre, udeležimo se ga v polnem številu, ker je to naša dolžnost. OBČNI ZBOR SOKOLA V SODRA2ICI se je vršil 6. t. m. ob veliki udeležbi članstva. Izvolil se je nastopni novi odbor: starosta brat Jože Obrstar, tovarnar v Sodražici, podstarosta Fr. Mikolič, trgovec, načelnik kulturno-pro-svetnega odseka in referent ZKD. br. Jože Ivane, načelnik br. Vence Drobnič, načeluica sestra Pavla Ivane, tajnik br. Ivan Fajdiga, blagajnik br. Evg. Ivane; v odboru so še bratje Andrej Gornik, Jožef Levetek, Adolf Ivane ter Ivan Štrbenk. Kulturuo-prosvelni odsek Sokola v Sodra-žiei si je osnoval lastno zabavno in poučno knjižnico, na kar opozarjamo celokupno prebivalstvo Sodražice iu okolic^. Knjige, katerih izbera je že sedaj velika, se izposojujejo vsako nedeljo od 11. do 12. ure v prostorih Posojilnice proti mali odškodnini. v R©par Jovo Caruga Na kiatko smo zadnjič omenili, da se ie orožništvu posrečilo razkriti in izročiti rokain pravice zloglasnega tolovaja Jova-na Cafugo, ki je s svojo razbojniško četo tekom zadnjih let prebivalstvu vse Slavonije povzročal skrb in grozo, oblastem pa velike neprllike. Zdaj, ko je ta nevarni tolovaj na varnem, se iz njegovega še dovolj odkritega pripovedovanja razkriva naravnost neverjetna tolovajska zgodba. Jovan Caruga je še mlad mož. Med vojno je desertiral iz Osijeka od svoje čete in se v planini pridružil ^zelenemu kadru», katerega je vodil Božo Matijevič, bivši študent in kadetaspirant, ki pa se je tudi naveličal prelivati kri za habsburško krono. Ko je prišel prevrat, so se člani zelenega kadra vrniii na svoje domove in bi bili vsi lahko postali pošteni ljudje. Toda usoda in vojna podivjanost je hotela drugače. Jovan Caruga in Božo Matijevič sta v tistih nemirnih dneh izvršila več predrznosti. Ko pa ju je začela zasledovati oblast, sta pobegnila nazaj v planino, kjer sta dobila še par tovarišev, in osnovala svojo roparsko družino. Ta tolpa se je odslej preživljala z ropanjem, orožništvo jo je začelo vztrajno zasledovati in 1.1920. ustreliio poglavarja Božo Matijeviča. Ca-rugi se je posrečilo odnesti zdravo kožo, pobegnil je v drugo planino in osnoval novo tolovajsko tolpo. «Pod njegovim poveljstvom so sc začeli širom slavonskih krajev množiti zločini, razbojništva, umori in tatvine. Oblast je za njim pošiljala neprestane patrulje in končno na njegovo glavo razpisala 50.000 dinarjev nagrade, toda vse ni dve leti pomagalo nič. Tolovaj Jovan Caruga si je namreč 1.1920. preskrbel dokumente, glaseče se na krivo ime «Nikola Drezgie». Pod tem imenom je prebival v Vinkovcih, imel krasno stanovanje s petimi sobami in je med tamošnjimi meščani veljal za uglednega gospoda. Nakupoval je za tainošnje vojaštvo živino. Pri tem je zaslužil obilo denarja, obenem pa še na svojih obhodih po deželi ogledoval, kje bi se dalo kaj oronaM. Ker ni nihče sumil, da bi 011 kot vojni dobavitelj Nikola Drezgič mogel obenem biti sam razbojniški poveljnik Ca.uga, je lahko orožništvo vlekel za nos. kakor se mu je zdelo. Bil je celo tako predrzen, da je popival skupaj z orožniškimi častniki in se vozil v vlaku in pogovarjal z istimi orožniki, ki so ga zasledovali. Kaj ga je končno vendar le izdalo? Njegova ljubica, kakor je to že navadno v roparskih zgodbah. Caruga se je zaljubil v kmečko dekle Mando Smolčič, kateri je pošiljal raznovrstna darila, zlatnino in nakite. Pred letom se je z njo tudi zaročil in ji najbrž razodel svoje pravo ime. Pred par tedni ji je pisal pismo, v katerem se govori o nekem požigu in zlatnini. Slučajno pa se v isti vasi nahaji še ena Manda Smolčič, in nesreča je ho ela. da je sumljivo pismo prišlo v roke tej ti-pravi Mandi, ki je že poročena. Neprava Manda je pismo seveda takoj izročila oiož-ništvu, ki je takoj prijelo pravo Mando in izvedelo naslov njenega zaročenca v iVinkovcih. Orožništvo se je še isto noč odpravilo tja in ga zalotilo v spanju. Po daljšem zasliševanju J'e «Nikola Drezgič» priznal, da ni nihče drugi kakor sam tolovajski komandant in dolgo zasledovani 'Jovan Čaruga. Ko se je raznesla vest o njegovi aretaciji, je med vsem prebivalstvom zavladalo veliko zadoščenje. Čarugo in njegove tovariše, ki jih je orožništvo izsledilo, so odpravili v ječe sodišča v Osijeku, kjer se zdaj vrši preiskava, ki bo trajala gotovo še par mesecev. Nato se bo vršil dolg proces, pri katerem bo treba pretresati celo vrsto težkih zločinov, ropov in tatvin ter sedem umorov, ki jih je izvršil sam Caruga. Najtežji njegov zločin je napad na šumarski dvorec v Tompojevcih, kjer je Čaruga ustrelil našega rojaka višjega gozdarja Franca Pirkmajerja, njegovo ženo pa težko ranil. No, za vse to bo čaruga nedvomno povišan — na vislicah. Zanimivosti X Ponoven potres na Japonskem jo divjal te dni. Bil sicer ni tako grozen kakor zadnji, a je vendar zahteval velike žrtve. V Yokaha-jmi je uničil 600 hiš. V glavnem mestu Tokiju so izbruhnili požari. Potniški vlak se je prevrnil v reko, šest drugih vlakov je bilo pre-vrnjenih na progi. Koliko ljudi je mrtvih, še ni dognano. X Kihanje. Pri kihanju Jugoslovani kakor sploh Slovani nazdravljajo z besedami «Na zdravje», odnosno mi Slovenci rečemo <;Bog pomagaj*. Prve besede prav za prav nimajo nikakega zmisla, ker kihanje z zdravjem nima nikakega posla, temveč je baš takrat najmočnejše, ko ima človek nahod. Zato ima naš ; Eskimo namreč misli, da mu s kihanjem hoče ubežati duša iz telesa. Portugalci dvignejo klobuk ali pa se poklonijo v čast tistemu, ki kihne. Samo Angleži ne rečejo ničesar, kada.* kdo v njihovi sredi kihne, temveč se samo varujejo — prehlada. X Drzen rop morskih razbojnikov. Angleški trgovski parnik «Hydrant» je te dni zapustil pristanišče. Ko je bil parnik na odprtem morju, so na parniku vkrcani morski razbojniki napadli potnike ter jim pobrali vse dragocenosti. Prilastili so si tudi vse važnejše pošiljatve. Mornarje so razbojniki lepo pogostili in nato v rešilnih čolnih od-pluli na kopno. X Naraščanje samomorov v Beriinu. Iz statistike, ki jo je sestavila berlinska policija, je razvidno, da število samomorov v Berlinu vedno narašča. Glavni vzrok temu je pomanjkanje. V prvih treh mesecih preteklega leta je bilo v okraju Charlottenburg 161 samomorov, v okraju Kreuzberg pa 169, večinoma zaradi lakote. X Pet tisoč ljudi brez strehe v Berlinu. Ponočno zavetišče v Berlinu je največji zavod te vrste na svetu. Prostora ima za 2500 oseb, ampak sedaj uživa njegovo gostoljubnost nad 5000 ljudi, ki so brez strehe. Prenočišče se odpira vsak dan ob 4. popoldne. Na tisoče ljudi stoji že opoldne pred vhodom ter čaka na določeno uro, da si more zagotoviti ležišče. Od teh gostov je 10 odstotkov žensk. X Zopet ena statistika! Anglež Klarens iz Portsmoutha je sestavil statistiko debelosti v poedinih stanovih in poklicih. Po njegovih podatkih zavzemajo prvo mesto mesarji in policaji manjših krajev; ti tehtajo povprečno okrog 90 kg. Nato pridejo zidarji, oskrbniki in advokati, ki jim povprečna teža izkazuje 82 kg. Za njimi so trgovci, lekarnarji, zdravniki s 76 kg presečne teže. Novinarji in drugi inteligenti, ki orjejo s peresom, ne presegajo 74 kg, kar je za razumnika normalna teža. Posebna različno «živo vago» pa imajo bankirji in narodni poslanci. Kar se tiče kroja-čev, slikarjev in drugih umetnikov, jih Klarens meče v zadnjo vrsto. Tako je namreč na Angleškem... Za smeh in kratek čas Odvetnik in poštenjak. V nekem kraju je umrl. splošno priljubljen in spoštovan odvetnik. Na grob so mu postavili ploščo s kratkim, a značilnim napisom: «Odvetnik in poštenjak». Neki tujec, ki je slučajno ogledoval pokopališče, opazi ta napis in ves nejevoljen vzklikne: «Kakšna sramota, položiti poštenjaka v isti grob z odvetnikom!» Zidarski mojster. Mlad podjeten zidarček je polagal izpit za zidarskega mojstra. Pri izpitu ga vpraša navihani stavbenik: «Kako bi ti sezidal hišo, da bi se v kuhinji ne kadilo, v stranišču pa ne smrdelo?* «To je prav enostavno,» odvrne zidarček. «Stranišče bi postavil v kuhinjo, kuhinjo pa v stranišče!» In je napravil izpit z odliko. LISTNICA UREDNIŠTVA. Lukovica. Predpustne zgodbice Vam bom priobčil. Mačeha pride na vrsto, ko se sedanji podlistek konča. Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-Fluidom napravlja telo odporno in olajša bolečine. Veliko močnješi, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nitn doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 360, Hrvatsko. (d) REB!T "E* pripravno za vsa gospodinjska fl I MI j opravila v hiši, dobi takoj dobro službo pri manjši rodbini v Ljubljani. Prednost ima ona, ki jo vajeua poslov pri kakem boljšem gospodinjstvu na deželi. — Pismene prijave pod naslovom: „Scažna, poštena ln pridna'1 na upravo (Domovino« v Ljubljani, PreJornova ulica št. 64. PRED nakupom: si naj ogledajo ženini in neveste raznovrstno modno volnouo blago za žensko ia sakno za moške obleke, platno za rjuhe, belo platno, šifon, gradel za žimnice, koltro, flanol odeje in rjuhe ter raznovrstno drugo blago. Pri večjem nakupu 10 '/„ popusta. Samo češki izdelki. ANTON SAVNI S v Škofji Loki. (P*- Kupite in ibex»ite ,Poper In paprika' hudomušne kratkečasnice. Cena 3 Din, po pošti 3 Din SO p. D°ilv' d Tistoni zadrugi o Ljubljani. no je, da morete kupiti povsod Fellerjev Eiza-Fluid! Ako sprevidito, da Fellerjevega pravega Elza Fluida kie ne morete dobiti, Vas prosimo, da nam to naznanite; takoj nato Vam bomo sporočili najugodnejše mesto, kjer se prodaja: [Toj©iiajbol|še, kap sem kdaj okušal! Pravi Fellejev Elza-Fluid kot dobrodeino sredstvo za drgnjenje I Za udel Za vrati Za glavo I Za zobe ! Za negovanje kože 1 Kot kosmetikum I Za negovanje ust! Pozimi! Poleti 1 Pri tisoč priložnostih bo pokaže kot blago delujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnogostransko uporabljiv. Jo veliko močnejši in deluje bolje kakor francosko žganje. Sploh najboljše sredstvo te vrste I Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi vi porečete: To Je natboljše, kap sem. keieij okušal ] z 12 5 zavojnino in poštnino vred stane: 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 24 Din; 2 dvojnih steklenic ali 4 specialna steklenice 85 Din; 21 dvojnih steklenic ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 3G dvojnih steklenic ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT PJtIMOT: E!za-o'oliž zoper Rurja očesa no 4 dinarje In 8 dinarjev; Elza-mento!ni črtnlkl 7 dinarjev; Elza-Jvedska tinktura za iclcdec; Eiza-zagorskl sok za prsa In zoper kašelj; klza-ribje olie 20 dinariev; Elza-vcda za usta 12 dinarjev; Elzc-kolonska voda IS dinarjev: Elza-šuraski mirls za sobo lodmarjev; gltcertii po 4'SC dinpria Iti 18 dinarjev; Lysol, Lysoform po 25 dinarjev; kineškl ia od 2 d narjev navzgor; originalno Radikuin francosko žganje, velika stekleni?«, 15 dinariev; Elza-mrčesnl prašek 10 dinar ev; strup za podgane In miši S dinar ev. Pri primotu se zavojnlna In poštnina posebe zaračunavata. K tom cenam so priračunava Eedaj 10%no doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EVGSSI V. FELL3R, lekarnar, STUBICA BOKJA, Elza-trgr 6t. 360, Hrvatsko.