TRST, sreda 25. januarja 1956 Leto XII. - Št. 21 (3259) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37-338 9R™v'ISTVO: ul. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA SL 2« — Tel. Viši ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm me v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak ran širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst SOCIALIST MDRE LE TROOEER Priprave v Grčiji w ■ ■•V • ■ • _ HOBI PREIISEDMIK FKIMIIISKR SKUPŠČINE Izvoljen je bil pri tretjem glasovanju z 2SO glasovi - Faure po-dal uradno ostavko vlade-Danes nova seja narodne skupščine Dri PAR1Z, 24. — Socialist Adre Le Troquer je bil danes nama glasovanju izvoljen za predsednika francoske -,e skuPš£ine. Zanj je glasovalo 280 poslancev, za ni pa 205- nozn«- 2/'15 Je Faure sklical sejo ministrskega sveta in ko vlade^6 od*e* k predsedniku republike, da poda ostav- oh is skupščine se je začela kan « UTl' Pre°- nai spodarsk? politika go- Jo seda, P, razmaha, ki sem °hiogQt.ii ahko vodil in ki je !ahs0 „a .rezultate, katere joče.)( zPačim za spodbuja- Pe skuf^z predsednika narod- Predsedn.k6 Je nocoj sprejel Coty k republike Rene tudi ’prert .Pozneje sprejel 6veta iv, sednika republiškega Po čj nnervillea. bom rem?i?iVi0IU s predsedm-‘zjavii Prt llke ie Le Troquer V Petek 8 bo Coty verjetno Pčlitičnr, pozval k sebi prvo p°Vera° °s,ebnost, ki naj bi ji 8ovem tav° vlade. Po nje-ltlvestiti,rnen^u bi se debata o Pl uteer,1, V narodni skupšči-f°rek. začeti prihodnji fePublik?lb blizu predsednika do j,--, so mnenja, da se p*ki pa-,„ cfovanja s predsed-Ye(a iutP, menfarnih skupin za-bfraniih P°P°ldne. V poznih »ednik - Prah namerava pred-s PrerttU!?ike po razgovo-raucoskP dnikom skupščine PredsednikUni^e Sarrautom in Svetg R-„i,oni gospodarskega »*ota ni obiskati Her- t blovi legoveni domu. Tronnf sedn‘k skupščine lr'anika „?r lma 71 'et in mu ?bbu v a roka, ki jo je iz-^Zv°ljen ^ Jni- Prvikrat je bil od terto • Poslanca leta 1936 bdelei? SY 7e vedno aktiv-^enja. v Va • PoRf‘čnega živ-bil svetovni vojni [Ped borh, alpincev in je dlik0v ■ zgubil eno roko. ?e- (egiip b‘l z redom čast-°ihi io j m drugi svetovni c?sbem n„5 ^rotluer po fran- S V POsltnUJUnija 1940 st°' ?0vorniSknlan,ski zbornici !^ernci hiii tribuno, ko • ter ip .Pred pariškimi_______ V?r Proti zel° oster gn Y‘bom kanit1 ,ainu in zagovor- j: ZamanPmUertCii,e' Gestap° «a i • Leta lo^l R okupacijo iska- °skega ozem?'0 Ybežal s fran-mlja m uspelo mu Kitajska se bo vključila v varšavski pakt? BERLIN, 24. — V kitajskih diplomatskih krogih v vzhodnem Berlinu izjavljajo, da se bo 27. februarja posebna kitajska delegacija udeležila konference posvetovalnega političnega odbora varšavskega pakta- Kakor je sinoči javil pekinški radio, bo delegacijo vodil maršal Neihjung Cen. Kitajski predstavniki bodo zahtevali, naj se Kitajska pridruži varšavskemu paktu z istimi obveznostmi in istimi pravicami kakor 8 evropskih članov. Brentano o politiki zahodnonemške vlade BONN, 24. — Zahodnonem-ški zunanji minister Brentano je danes govoril na kosilu, ki mu ga je priredilo združenje tujega tiska v Bonnu. Dejal je, da je rešitev nemškega vprašanja «še danes najvažnejša za ves svet« in to zato, ker «razne mednarodne napetosti niso ločeni pojavi, temveč so povezane z evropsko napetostjo, ki pa izhaja iz še nerešenga nemškega vprašanja«. Brentano je tudi dejal, da je bil sestanek med Adenauerjem in Bulganinom potreben, ker zvezna republika nikoli ni zanikovala stvarnosti, ki je v tem, da je rešitev nemškega vprašanja odvisna od skupnega sklepa štirih velesil. Dodal je: ((Bodočnost bo pokazala, da imajo diplomatski odnosi med Moskvo in Bonnom veliko važnost za razumevanje med obema deželama in tudi za svetovno razumevanje.« Nato je Brentano prešel na vprašanje evropskega sodelovanja in dejal, da je Zahodna Nemčija odločena prispevati k uresničenju sklepov iz Messine. Te sklepe bo treba uresničiti čimprej. med njimi pa je najnujnejše vprašanje skupnega izkoriščanja atomske energije. Pri tem je poudaril, da mesinski sklepi nikogar ne izključujejo in da so vrata odprta za vse, ki hočejo sodelovati pri integraciji Evrope, medtem ko je na drugi strani Zahodnoevropska zveza kot politična in vojaška pogodba omejena na sedem držav, povezanih z atlantsko skupnostjo. Brentano je govoril tudi n notranjem položaju v Zahodni Nemčiji in dejal, da ne predvideva nobene notranje krize, čeprav se pojavljajo resna socialna vprašanja. Pohvalil je kanclerja Adenauerja in nato dejal, da «ni enega, ki bi imel interes na tem, da se ohrani sedanja mednaf rodna napetost in z njo razdeljenost Nemčije«. Vendar je kot pogoj za mednarodno razumevanje postavil nemško združitev. Na vprašanje o Posarju je Brentano menil, da je treba počakati na ((zakonitega partnerja«, se pravi, na novo francosko vlado, in dodal, da bo dobra rešitev mogoče najti. Neko drugo vprašanje je dejal, da mu Adenauer «ni govoril o kakem vabilu, ki bi ga bilo treba poslati Bulga-ninu«. Avstrija bo protestirala pri madžarski vladi DUNAJ, 24. — Na današnji seji avstrijskega ministrskega sveta je kancler Raab poročal o letalskem incidentu, ki se je dogodil nad avstrijskim o-zemljem ob madžarski meji. Ministrski svet je pooblastil zunanjega ministra Figla, naj po podrobni preiskavi vloži protest pri madžarski vladi zaradi kršitve avstrijske teritorialne suverenosti. Na isti seji je ministrski svet po poročilu zunanjega ministra odobril italijansko-avstrijski sporazum od 28. decembra, na podlagi katerega bodo državljani obeh držav lahko bivali tri mesece v dru. gi državi brez vizuma (prej ie dovoljenje veljalo za dva meseca). Avstrijski listi posvečajo danes posebno pozornost incidentu, ki se je dogodil blizu Pamhagena, kjer sta se ponesrečili dve sovjetski lovski letali vrste «Mig 15», ki sta prišli iz Madžarske. Listi poudarjajo v svojih komentarjih, da gre za kršitev avstrijskega zračnega prostora in da bodo potrebni primerni ukrepi za preprečitev novih podobnih primerov. Selasijeva poslanica Vorošilovu MOSKVA, 24. — Agencija Tass javlja, da je etiopski poslanik v Moskvi 23. decembra izročil predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta Vorošilovu osebno poslanico cesarja Se-lasija. O vsebini poslanice pa ne dajejo nobenih pojasnil. na bližnje volilve V ospredju zanimanja je koalicija levega centra, o kateri opazovalci menijo, da bo dobila večino ATENE, 24. — Grške stranke se mrzlično pripravljajo na bližnje volitve. Kakor določa sedaj veljavni volilni zakon, bodo volitve na podlagi kandidatnih list v okviru volilnih okrožij. Poslanski sedeži bodo razdeljeni po večinskem sistemu v krajevnem merilu. Lista, ki bo dobila večino v svojem okrožju, bo morala deliti sedeže z listo, ki ji sledi, če bo ta dobila 15 odstotkov glasov v vsej državi ali 7 listo koalicije strank; xi bo v vsej državi dobila 25 odstotkov glasov. Ta sistem, ki ga je sprejela prejšnja poslanska zb( rni-ca, ko je buo na vladi Papa-gosovo ((zbiranje grškega ljudstva«, je imel namen ((zagotoviti trdnost vlade in večje predstavništvo velikih opozicijskih strank, ki so bile o-škodovane pri volitvah leta 1952 z izvajanjem enostavnega večinskega sistema«. Sistem omogoča tudi povezave med strankami, ki so včasih le vo. lilnega značaja. V ospredju zanimanja je sedaj velika volilna koalicija leve sredine, ki se je ustanovila pretekli teden pod vod- stvom voditelja liberalne stranke Papandreua. Kakor je izjavil Papandreu, gre strankam centra za to, da «se vrnejo na vlado s širokim predstavništvom« in da »zopet prevzemajo politično vodstvo države«. «Naše sodelovanje s skrajno levico, je izjavil Papandreu, se bo končalo po volitvah in se ne bo nadaljevalo na vladnem področju«. Levica pa poudarja, da je sprejela položaj manjšine v tej volilni koaliciji, »zato da omogoči poraz reakcionarnih sil in jim hkrati odvzame pre. tvezo, da se obdržijo na oblasti z vojaškim državnim udarom«. Teoretično, če se gleda na rezultate občinskih volitev leta 1954, bi morale stranke levice in levega centra dobiti večino poslanskih mest pri teh volitvah. Nekateri opazovalci pa zatrjujejo, da bi Pa-pagosov naslednik Karaman-1 is. ki je postal «nosilec protikomunistične zastave«, utegnil spremeniti v svojo korist splošno tendenco proti »zbiranju grškega ljudstva«, ki se je pokazala pri občinskih volitvah OSTER NAPAD GrAITSKELLA NA POLITIKO EDENOVE VLADE Debata o izvozu orožja in o politiki vlade do Srednjega vzhoda v spodnji zbornici - Gaitskell predlaga konferenco štirih z ZSSR o palestinskem vprašanju - tden na poti v Washington LONDON, 24. Spodnja zbornica se je danes popoldne prvič sestala po božičnih počitnicah in to komaj nekaj ur pred odhodom ministrskega predsednika Edena v Ameriko. Obenem je bilo prvič, da sta se Butler in Gaitskell predstavila v svoji novi funk. ciji in sicer prvi kot leader zbornice, drugi pa kot novi voditelj opozicije. Seja je veljala debati o vprašanju pošiljanja odvisnega orožja v tujino. Prvi je govoril v imenu vlade obrambni minister sir Walter Monck. ton, ki se je oslanjal na nedavno objavljeno Belo knjigo in izjavil; »Prodaja odviš-nega orožja levantinskim deželam spada v širši okvir prodaje zastarelega orožja v države vsega sveta. S temi prodajami smo v desetih letih vnovčili 600 milijonov funtov šterlingov. V zadnjih letih je ta izvoz dosegel vrednost približno 90 milijonov funtov šterlingov letno, od česar je bila približno četrtina plačana v dolarjih«. Te prodaje je nadaljeval Monckton, niso samo. koristne s strateškega stališča, temveč pomenijo za Veliko Bri-tanjo tudi znatno gospodarsko korist. Dodal je, da je bila stalna politika povojnih vlad, da ne objavijo podrobnosti o Nenni obrazložil zamisel PSI za tri sknpne akcije z ostalimi socialisti 1. borba za proporcionalnost v vseh občinah, 2. občinske uprave odprte vsem naprednim silam, 3. izstop liberalcev iz vlade in bolj organska podpora PSI - Ljudska fronta ni aktualna, laična fronta pa zastarela Vlada za proporc samo v občinah nad 25.000 prebivalcev (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Po današnji seji vlade je notranji minister Tambroni izjavil, da je vlada sprejela njegov zakonski predlog za upravne volitve, v katerem je sprejet večinski sistem za občine do 25.000 prebivalcev, in sicer bi v občinah do 10.000 prebivalcev večinska lista dobila štiri petine sedežev, v občinah od 10.000 do 25.000 pa tri petine. V večjih občinah pa bi veljal proporcionalni sistem. Datum volitev bo določil notranji minister, volitve pa naj bi bile po Tambronijevem mnenju v enem samem dnevu za 7.090 občin, v katerih so bili izvoljeni občinski sveti leta 1951 in maja 1952. V ostalih 700 občinah, med katerimi je tudi Gorica, kjer so bile volitve oktobra 1958 in v začetku 1953, pa bodo volitve, ko bo potekel mandat občinskih uprav. Največje zanimanje pa je veljalo Nennijevemu poročilu na zasedanju CK PSI v Rimu. Najvažnejše v tem poročilu je po našem mnenju to, kar je Nenni povedal levim socialnim demokratom tik pred kongresom PSDI. Pohvalil je delovanje in uspehe socialdemokratske levice, zlasti v borbi s Saragatovimi pozicijami. Nenni je poudaril, naj si ta socialdemokratska levica ne Poziv Neodestura naj konča vojno v Alžiru Stranka poziva tudi na pospešitev izvajanja prevzetih obveznosti glede Tunizije ter poudarja «tesno povezavo zgodovinskih in političnih činiteljev na treh severnoafriških ozemljih* na ko so vra- PARIZ, 24. — Pozornost številnih političnih krogov se vedno bolj obrača na dogodke v Severni Afriki, kjer se položaj sčasoma zaostruje. Narodni svet tunizijske nacionalistične stranke Neode-stur je ob zaključku svojega zasedanja izdal poziv na Francijo, naj pospeši izvajanje že zdavnaj napovedane politike za podelitev večje r.ctranje avtonomije Tuniziji na podlagi sporazumov, ki so bili podpisani lanskega septembra. Resolucija poziva Fiancijo, naj »omogoči tunizijski vladi s pospešitvijo prenosa odgovornosti in potrebnimi sredstvi izpolnitev njenih obveznosti na področju javnega reda in zlasti ustanovitev organizirane obrambe sile«. Resolucija se sklicuje nato na «tesno povezavo zgodovinskih in političnih činiteljev treh severnoafriških ozemelj in na potrebo, da se kopča vojna v Alžiru, zato da se s pogajanji omogoči sporazum s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva«, V Alžiru se medtem nadaljujejo spopadi, ki terjajo vsak dan nove žrtve. Skoraj na vsem alžirskem ozemlju sc te dni bili spopadi med fiancoskimi oboroženimi silami in skupinami upornikov; bilo je tudi več atentatov proti osebam, gospodarskim posestvom in šolam. Nekaj manjših neredov je bilo tudi v Tuniziji, medtem ko se v Maroku nadaljuje vojna na področju Rifa. V Alžiru pa je tako imenovano gibanje »francoske volje«, ki mu predseduje Gabriel Lambert, izdalo proglas, v katerem zavrača tako integracijo kakor tudi federacijo in predlaga popolnoma novo rešitev; paritetično združitev dveh alžirskih skupnosti. Z drugimi besedami bi alžirski generalni guverner, ki b, bil izbran med izvoljenimi v Alžiru, imel oblast in s*opnjo ministra. Z njim bi sodelovalo določeno število podtajnikov, ki bi bili izbra-n' v enakem številu med izvoljenimi v prvem in drugem kolegiju. Hkrati bi se zvišalo število članov alžirske skupščine, ki bi dobila večjo oblast. Skupščina naj bi določala politiko generalnega guvernerja. V Marakešu je bil danes pogreb paše El Glauija. Francosko vlado je zastopal generalni rezident Dubois. Pogreb je bil s francoskimi vojaškimi častmi, ker je bil El Glaui odlikovan z redom častne legije in s francosko vojaško svetinjo. Incident na meji med Izraelom in Jordanom AMAN, 24. — Informacijski urad jordanske vlade sporoča, da je izraelska patrulja, sestavljena iz sedmih mož, prekoračila demarkacijsko črto premirja južno od Mrtvega morja in prodrla deset kilometrov globoko na jordansko ozemlje do vasi Vivab Sledil je spopad z jordanskimi vojaki, med katerimi je bil eden hudo ranjen. Na kraju so kasneje našli enajst tulcev vojaške municije izraelske izdelave. Jordanska vlada je protestirala pri komisiji za premirje v Palestini. Opazovalci komisije OZN so odlšli na kraj incidenta, da bi uvedli preiskavo. utvarja, da bi ustvarjanje socialistične enotnosti moglo iti po poti organizacijske spojitve. Združitev bi predpostavljala sintezo dveh izkušenj, ki pa si še vedno v polni meri nasprotujeta. Poskusi posredovanja so v tem primeru le vnašanje zmede. Toda Nenni je mnenja, da so dozoreli pogoji za praktične skupne akcije med levo usmerjeno socialno demokracijo, manjšimi socialističnimi skupinami in PSI. Pri tem je nakazal tri praktične akcije, ki naj bi bili kamen preskušnje za socialno demokracijo: 1. borba za proporcionalnost v vseh občinah, najmanj pa v vseh občinah z nad 10.000 prebivalcev; 2. občinske uprave odprte za vse napredne sile; 3 preureditev Segnijeve vlade, iz katere bi morali izstopiti liberalci in ki bi ji mogla nato PSI nuditi bolj določeno in bolj organsko podporo. Nenni je v svojem poročilu med drugim povedal še, da zmaga v bitki proti povezavam nikakor še ni dobljena, kajti tisti, ki hočejo ohraniti zakon iz leta 1951, imajo mnogo sredstev, da lahko poskušajo onemogočiti Se-gnijevo reformo, med drugim tudi z morebitno vladno krizo. Nato je Nenni odgovarjal Fanfaniju in dejal, da v občinah, kjer bo obveljal večinski sistem, socialisti ne bodo nastopali sami, ker bi tako podarili občinske uprave demokristjanom, temveč s skupnimi listami s komunisti. Primerjal je negotovost, s katero se približujejo upravne volitve, s splošno negotovostjo položaja. Dejal je, da je vse »zmedeno in nestalno«, da je vladna večina razdeljena ob vseh vprašanjih, kajti ekonomska desnica jo izsiljuje. Vendar pa more krščanska demokracija v parlamentu vedno računati s podporo socialistov, kadarkoli hoče napraviti korak izven negibno-sti Srečanja med' socialističnimi in katoliškimi množicami so v državi vedno bolj pogosta in zaupljiva. Zato PSI nima nobenega vzroka da bi menjala svojo politično linijo, ki jo je začrtal kongres v Turinu in s katero hoče razširiti demokratično in socialno akcijo ne samo na katoliške množice, temveč tudi na njihove organizacije in na njihovo stranko, v nasprotju z zastarelimi formulami, kakršna je »laična fronta«, ki je nezadostna celo za obrambo države in šole pred klerikalizacijo, kakor tudi v nasprotju s formulami, ki ne odgovarjajo več položaju, kakršna je na primer ljudska fronta, ki bi mogla postati aktualna le v primeru, če bi se krščanska demokracija povezala s skrajno desnico. Danes se je ponovno sestal senat in nadaljeval razpravljanje o Sturzovem zakonu, medtem ko je poslanska zbornica preložila nadaljevanje razprave o ustanovitvi ministrstva za državne udeležbe v gospodarstvu na jutri. A. P. Angleška birokracija LONDON, 24. — Prav gotovo ni mogoče reči, da angleška birokracija ni natanč- na. To lahko potrdi kmet Da- chenu. »Pravda« govori o «no- vis Lloyd iz Daventryja, kateremu je poštar prinesel pismo ministrstva za prehrano s priloženim čekom za nič šterlingov, nič šilingov in nič penijev. Kmet ni namreč imel nič dobiti za razliko med prodajno ceno svojih pridelkov in ceno, ki jo jamči vlada, To razliko se je vlada obvezala plačati v treh mesecih in točno v treh mesecih je LIoyd dobil ček. Znesek, naveden na čeku, pa za angleško birokracijo ni važen. Sovjetski tisk napada propagandistične balone PARIZ, 24. — Sovjetska lista «Pravda» in «Krasnaja Zvezda« se ukvarjata danes z vprašanjem balonov, ki prihajajo nad ozemlje CSR s propagandističnim materialom ustanove »Svobodna Evropa« ki ima svoj sedež v Muen- vih provokacijah hujskačev na hladno vojno« in jih obtožuje, da »sistematično poskušajo izvrševati sabotažo proti ljudskim demokracijam«. «Pravda» še posebej ugotavlja, da se spuščanje balohov na češkoslovaško ozemlje izvršuje z vednostjo in sokrivdo oblasti' zahodnonemške zvezne republike in opozarja pri tem, da je med razgovori s sovjetskimi voditelji v Moskvi kancler Adenauer obljubil, da bo sprejel ukrepe, da bo spuščanje balonov prenehalo. «Doslej — piše «Pravda» — nemške oblasti niso storile ničesar v tem smislu«. Podobno piše tudi «Krasna-ja zvezda«, glasilo obrambnega ministrstva, ki pravi tudi, da je spuščanje balonov, opremljenih s propagandističnimi letaki, grobo vmešavanje v notranje zadeve sosedne suverene države. izvozu orožja v tuje države »in to iz očitnih razlogov«. Monckton je nato analiziral podatke Bele knjige in dejal, da se zdi, da je petdeset do sto tankov vrste Sherman prišlo iz Francije v Izrael. Britanske oblasti so začele sumiti marca 1955. uvedle so preiskavo in nato opozorile izvoznike, da ne bodo več izdajale izvoznih dovoljenj za izvoz tankov Sherman v Francijo. Minister je dejal, da ne more razumeti, zakaj bi bilo treba kritizirati britanske oblasti, ker so dovolile ta izvoz. Omenil je tudi 51 tankov vrste ((Valentine«, ki so bili iz Belgije poslani v Egipt, ih zatrdil, da so bili neopremljeni, tako da niso mogli povečati egiptovskega vojaškega potenciala. Laburistični poslanec Brad. dock je nato postavil ministru vprašanje o 34 tankih vrste ((Centurion«, ki so bili poslani v tujino s popolno o-premo in sposobni za takojšnjo uporabo, Monckton o tem ni hotel govoriti, češ da gre v tem primeru za vladne dobave. Nato je govoril Hugh Gaitskell, ki je s tem prvič nastopil v parlamentu kot voditelj opozicije. Gaitskell je zahteval, naj da britanska vlada pobudo za štiristransko konferenco o Srednjem vzhodu s sodelovanjem ZSSR. Pri. kazal je tudi načrt sestavljen iz petih točk, o zagotovitvi miru na tem področju. O teh točkah, je dejal Gaitskell, bi moral Eden razpravljati med svojimi razgovori z ameriškimi predstavniki- Gaitskellovih pet točk je: L takojšnja posvetovanja med državami podpisnicami tristranske izjave iz leta 1950 (ZDA, Anglija, Francija); 2. ohranitev ravnotežja v oborožitvi med Izraelom in a-rabskimi deželami; 3. sodelovanje ZSSR pri po. skusih ureditve arabsko-izrael. skega spora; 4. vzdrževanje majhnih mednarodnih sil na nekaterih kritičnih točkah izraelsko-arabske meje pod poveljstvom generala Burnsa, predstavnika OZN; 5. gospodarska pomoč državam Srednjega vzhoda. Gaitskell je ostro napadel vlado in dejal: «Ce se bo politika šibkosti ki jo je doslej kazala britanska vlada na Srednjem vzhodu, nadaljevala je mogoče, da ministrski predsednik po svojem povratku iz ZDA ne bo imel več podpore opozicije, ki se bo nasprotno z vsemi silami borila proti tej šibki politiki«. Tudi glede vprašanja izvoza orožja je Gaitskell govoril o vladi z zelo ostrimi izrazi. Predvsem je obžaloval pomanjkanje povezave med uradom, ki izdaja izvozna dovoljenja, in podobnim uradom v Franciji, ki je zaveznica Anglije in ena izmed podpisnic tristranske izjave o Palestini. Gaitskell je tudi zahteval sodni postopek proti vsem, ki so podali lažne izvozne izjave. Končno je še poudaril neuspeh akcije -generala Templerja v Jordanu, ki ne bi smela nikoli biti dovoljena. Ministrski predsednik Eden je zvečer odpotoval v Southampton in se vkrcal na ladjo «Queen Elizabeth«, ki bo jutri zjutraj odplula v New York. Trgovinski sporazum med FLRJ in Holandsko BEOGRAD, 24. — Danes so v Beogradu podpisali trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Holandsko. Sporazum, ki je bil parafiran novembra lani, sta podpisala pooblaščeni minister dr. Stane Pavlič m holandski poslanik Henrik Helber. Sporazum predvideva trgovinsko izmenjavo od 1, novembra lani do 31. oktobra leta 1956. Montgomery pri GoSnfaku BEOGRAD, 24. — Državni tajnik za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak je sprejel danes predpoldne v svojem kabinetu maršala Montgomeryja. Razgovoru je prisostvoval tudi načelnik generalnega štaba JLA, generalni polkovnik Ljubo Vučkovič. Po razgovoru je maršal Mont-gomery obiskal višjo vojaško akademijo. Danes izročena Eisenhowerju Bulganinova osebna poslanica Sovjetski poslanik Zarubin bo danes obiskal Belo hišo in izročil predsedniku poslanico predsednika sovjetske vlade - Vsebina poslanice ni znana * Duliesove izjave na tiskovni konferenci WASHINGTON, 24. — Na-rrcčju Formoze. Sicer pa se čelnik tiskovnega urada Bele!je Dulles večinoma skliceval hiše James Hagerty je sporočil, da bo sovjetski veleposlanik v VVashingtonu Zarubin jutri obiskal predsednika Eisenhowerja in mu izročil osebno poslanico sovjetskega ministrskega predsednika Bulganma. Bagerty je dodal, da nima še nobenega obvestila o vsebini ali naravi Bulganinove poslanice. Vedel je le povedati, da je sovjetsko veleposlaništvo danes telefoniralo v Belo hišo in sporočilo, da bi bil Zarubin rad jutri sprejet pri predsedniku, da bi mu izročil osebno Bul-ganinovo poslanico. Hagerty je poudaril, da je to prvič, odkar so na vladi republikanci, da se sovjetski veleposlanik poslužuje te procedure in da veleposlanik Zarubin po izročitvi poverilnic leta 1952 še nikoli ni zahteval sprejema v Beli hiši. V nekaterih krogih sodijo da se utegne Bulganinova poslanica tikati vprašanja letalskega nadzorstva, ki ga predlaga Eisenhower. Državni tajni« John Foster Dulles pa je danes na redni tiskovni konferenci govoril predvsem o odnosih s Kitajsko. Dejal je, da bodo ZDA še nadalje »potrpežljive in vztrajne« v prizadevanjih, da dosežejo od Pekinga izjavo o odpovedi uporabi sile na pod- na sobotno izjavo državnega tajništva o ženevskih razgovorih med Kitajsko in ZDA. Dulles je izrazil prepričanje, da bo kongres odobril načrt vlade o dolgoročni pomoči tujini in ji dal potrebna pooblastila. Glede Srednjega vzhoda je dejal, da bi ZDA predložile vsako zadevo OZN, preden bi se lotile direktne akcije. O bližnjem Edenovem obisku je rekel, da ne more povedati podrobnosti o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu razgovorov-Potrdil pa je, da bosta združitev Nemčije in nadzorstvo nad poskusi z nuklearnim o-rožjem med najvažnejšimi vprašanji. Nadalje bodo gotovo govorili tudi o Srednjem vzhodu. Peking očita ZDA potvarjanje dejstev HONG KONG, 24. — Zunanje ministrstvo LR Kitajske je danes izdalo poročilo, ki očita ameriškemu državnemu tajništvu, da potvarja dejstva v svoji sobotni izjavi o kitajsko-ameriških razgovorih v Ženevi. Ministrstvo zatrjuje, da bodo edinole ZDA odgovorne, če na teh razgovorih, ki so se začeli že 1. avgusta lani, ne bo mogoče doseči nobene dokončne ureditve. Kitajsko poročilo nadaljuje: »Kitajsko-ameriški razgovori na stopnji veleposlanikov so pokazali, da se tako ne morejo rešiti tako razsežna vprašanja kot zmanjšanje ali celo ukinitev napetosti na področju Formoze. S kitajske strani vlada prepričanje, da bi bilo treba sklicati konferenco zunanjih ministrov o-beh držav, ker je to najbolj praktično sredstvo, da se vprašanje uredi. Poskusi ZDA storjeni med ženevskimi razgovori, da bi Kitajska enostransko izpolnila sporazum o povratku civilistov in obenem pristala na ameriško okupacijo Formoze in ameriško vmešavanje v kitajske notranje zadeve, pa se ne bodo nikoli posrečili«. Nato poudarja poročilo kitajskega zunanjega ministrstva, da ZDA nimajo nobene pravice govoriti o načelu »kolektivne samoobrambe« glede Formoze, in zaključuje; »Tako imenovani sporazum o vza-jemni varnosti, sklenjen med ZDA in Cangkajškom, pomeni sam po sebi kršitev kitajske suverenosti in vmešavanje v notranje zadeve Kitajske in je torej povsem protizakonit«. Poročilo kitajskega zunanjega ministrstva je bilo istočasno objavljeno tudi v Ženevi. Porast industriie v FLRJ BEOGRAD, 24. — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko in evidenco je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji v letu 1955 v primerjavi s prejšnjim letom na-rastla za 16 odst. Porast so zabeležili v vseh panogah industrije, od tobačne industrije, kjer znaša 5 odst., do kemične, kjer je dosegel 33 odst. V kemični industriji je* zabeležila poseben uspeh industrija umetnih gnojil ter proizvodnja žveplene in solitrne kisline. Crna metalurgija je dala 800.000 ton jekla, to je za 84.000 ton več kot leta 1954. MOSKVA, 24. — Danes je z letalom prispela v Moskvo jugoslovanska delegacija pod vodstvom guvernerja Narodne banke Vojina Guzine. Jugoslovanska delegacija se bo s sovjetskimi zastopniki razgovar-jala o deviznem in blagovnem posojilu, ki ga predvideva protokol o gospodarskem sodelovanju, ki je bil lani jeseni podpisan v Moskvi. Čujkov o prednosti SZ glede atomskega orožja MOSKVA »24. — Maršal Čujkov je danes na kongresu ukrajinske KP izjavil, da je ((Sovjetska zveza prehitela ZDA na področju termo-nuklearnega orožja«. Čujkov je podal sledečo izjavo na zaključni seji kongresa: «Našl uspehi v razvoju težke industrije nam dovoljujejo opremo naših oboroženih sil z najbolj popolnim orožjem. Ameriški atomski monopol je bil že zdavnaj likvidiran in na področju ter-monuklearnega orožja je Sovjetska zveza prehitela ZDA. Sovjetska zveza, je dodal Čujkov ne more zanemarjati vojaških priprav imperialističnih držav. Vedno se moramo zavedati, da je najboljše jamstvo za varnost naše domovine in uspeh naše borbe za mir moč naše države. To je vzrok, zaradi katerega posveča komunistična stranka neutrudljivo pozornost povečanju obrambne zmogljivost- in spopolnitvi sovjetskih oboroženih sil.« Kubiček in Goulart uradno potrjena RIO DE JANEIRO, 24. — Brazilsko vrhovno volilno sodišče je danes uradno proglasilo izvolitev Juscelina Ku-bička za predsednika republike in Goularta za podpredsednika republike. Iz Rima bo jutri odpotoval v Rio de Janeiro Attilio Pic-cioni, ki bo zastopal predsednika republike Gronchija na proslavah za ustoličenje novega predsednika Kubička. Spremljal ga bo italijanski poslanik v Braziliji Lanza D'A-jeta, ki je bil v Rimu ob priliki Kubičkovega obiska. Egipt sprejel predloge OZN JERUZALEM, 24. — Poveljstvo Združenih narodov javlja. da je Egipt sprejel predlog glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda o zmanjšanju napetosti na meji med Izraelom in Egiptom. Ker je Izrael že sprejel te predloge 4. januarja, bi se lahko začeli izvajati v enem tednu. Predlogi OZN predvidevajo, da izraelske in egiptovske čete izpraznijo demilitarizirano področje Nizana, da to področje označijo s posebnimi znamenji in da se odstranijo vse mine, Ljudska prosveta PRIMORSKI DNEVNIK 25. januarja Danes, SREDA 25. januarja Amarfd, muf.. Kosava Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 17.00, Dolžina dneva 9.24. bitni vzide ob 14.39 in zatone ob 5.29. Jutri, ČETRTEK 25. januarja Polikarp, šk., Vse vlast Na današnji dan je bil leta 1863 rojen v Trčmunu pesnik Beneške Slovenije Ivan Trinko. OI>I.>, ki ju bodo splovili prihodnjo nedeljo v ladjedelnici »Sv. Marka« v Trstu odnosno v tržiški ladjedelnici, dodeljeni Genovi in ne tržaškemu pristanišču, kot je že svoj čas bilo obljubljeno in je potrdil sed. minister za trgovinsko mornarico Cassiani. je izzvalo v Trstu splošno ogorčenje in proteste v vseh političnih in gospodarskih krogih. Kot je znano, so že lani odpeljali iz Trsta v Genovo dve prvi ladji zgrajeni za progo Trst-Kongo, ki sta bili ravno tako določeni tržaškemu pristanišču. Sedaj pa je Finmare odločila, da ostane v Trstu samo ladja ttSan Marco«, ki jo bodo splovili prihodnji mesec. V znak protesta proti tej rimski diskriminaciji na škodo tržaškega pristanišča so svetovalci opozicije v trža- škem občinskem svetu demonstrativno zapustili sinočnjo sejo, potem ko je župan Bartoli odklonil suspenzijo seje, ki jo je predlagal svetovalec Teiner (PSI). Dr. Teiner je v svojem govoru močno napade! rimske pomorske kroge, vlado in ministrstvo za trgovinsko mornarico, da ne znajo držati besede in obljub, ki so jih tako slavnostno dali Trstu glede omenjenih ladij. Zato je zahteval, naj'občinski svet v znak protesta suspendira sejo, da bo s tem dejanjem dokazal, kako Trst reagira na takšno krivično politiko Rima do tržaškega pomorstva. Kot smo že omenili, je Bartoli ta predlog odklonil, češ da je že on pos'al protestne brzojavke predsedniku vlade Segniju, ministru za trgovinsko mornarico Cassiani-ju, podtajniku za trgovinsko mornarico Terranovi in predsedniku Finmare dr. Mazit-tiju. Zupan je menil, da so bile te njegove brzojavke zadosten izraz ogorčenja in protesta »celotnega mesta« in da ni primerno suspendirati sejo občinskega sveta v znak protesta proti sklepu vodstva Finmare,' prav danes, ko imamo v gosteh državnega podtajnika Russa«. Bartolijevo stališče in nje-gdV odgovor na zahtevo dr. Teinerja seveda nista mogla zadovoljiti opozicije. Tako so svetovalci dr. Teiner (PSI), dr. Jože Dekleva, svetovalci (KP) in svetovalci (TU) zapustili sejno dvorano. Njim se je pridružila tudi svetovalka Gruber-Benco (PSDI), (svetovalca PSDI prof. Pala-din in dr. Bonetti sta ostala na seji), potem ko je ugotovila, da je bil predlog dr. Teinerja pravilen in da bi bila suspenzija seje občinskega sveta trenutno najbolj močan protest proti rimskun sklepom glede usode ladij, ki bi morale biti dodeljene Trstu. Hkrati pa je poudarila, da županove brzojavke ne morejo nadomestiti enotnega protesta občinskega sveta in da se dajo tudi tolmačiti, kot strankarska politična gesta. Od o-pozicije so ostali v dvorani samo fašisti. 1 Demokristjanski svetovalec dr. Novelli, ki je tudi tajnik Delavske zbornice, je skušal upravičiti Bartolijevo stališče s formalnim izgovorom, da je cbčinski svet dolžan nadaljevati sejo. češ da ima na dnevnem redu mnogo važnih in neodložljivih vprašanj. Hkrati pa je demagoško vzkliknil, da če vlada ne bo pozitivno odgovorila na županove brzojavke. bo moral Trst odločno protestirati proti tem krivicam. Za sedaj pa, ko je najbolj ugoden trenutek za protest, se demokristjani in njihovi prijatelji izgovarjajo, da ni bila še izrečena dokončna beseda- . Ce pomislimo, da je župan Bartoli osebno spremljal ladje v Genovo, da se je udeleževal vseh sprejemov na raz- cjh q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 28. jan. 1956 v dvorani na stadionu «Prvi maj« prvič v slovenščini V PONEDELJEK V KRIŽU, VČERAJ V UL.R.MANNA Važna aktualna vprašanja na dveh konferencah NSZ Spisal: EDUARDO DE FILIPPO Prevedla: SONJA MOHORČIČ Režiser: ANTON MARTI, kot gost Scenograf: JOŽE CESAR Rosa, teta - Ema Starčeva; Maria, služkinja -Štefka Drolčeva; Miche-le, vratar - Rado Nakrst;. Alberto Saporito - Mo-' dest Sancin; Carlo. njegov brat - Stane Starešinič; Pasquale Cimma-ruta - Jožko Lukeš; Matilde, njegova žena Zlata Rodoškova; Luigi in Elvira, njuna otroka - Silvij Kobal in Tea Starčeva; Podoficir - Julij Guštin; Agenti javne varnosti; Stric Nicola -Stane Raztresen; Capa D’Angelo - Danilo Turk; Teresa Amitrano - Leli. Nakrstova; Aniello Amitrano - Miha Baloh Kazpravljaii so o političnem položaju zlasti v zvezi z upravnimi volitvami, o prosti coni in drugih gospodarskih vprašanjih, o sindikalni konstituanti, o izvajanju določil Posebnega statuta itd. jetno pred 30. junijem in bodo povezane, kakor se zdi, tudi s pokrajinskimi volitvami. V novih razmerah ki so nastale po londonskem sporazumu, ne bodo prihodnje volitve imele več takega značaja kot prejšnje, ko je imelo glavno težo vprašanje za ali proti STO. Zdaj je naše ozemlje gospodarsko in politično popolnoma vključeno v Italijo in to vprašanje odpade. Glede na predloge, naj bi vsi Slovenci enotno nastopili z narodno listo, je tov. Dekleva dejal, da v sedanji državni politični situaciji to ne bi bilo mogoče in da bi se Slovenci na ta način izolirali. Res je, da imajo Slovenci kot manjšina svoje posebne probleme, toda v istih razmerah tarejo iste skrbi in krivice tudi italijanskega kot slovenskega delovnega človeka, kar narekuje skupno borbo v socialističnem gibanju. Socialistične sile v Italiji so sicer še razdeljene, prišlo pa bo do enotnosti, ali vsaj do sodelovanja v borbi za enotne cilje. Konkretno na našem področju odpade možnost e-notnega nastopa na volitvah s SDZ, katere vodstvo ljubimka z demokristjani, od kominformistov pa nas ločijo še nerazčiščena vprašanja, ki imajo po naših izkušnjah in prepričanju velik pomen za stvar socializma in perspektivo borbe delovnega ljudstva. Naravno je torej, je poudaril tov. Dekleva, da smo se odločili za Neodvisno socialistično zvezo, ki najbolj ustreza našim težnjam in ima tudi največ razumevanja za naše potrebe. Glede prihodnjih volitev je tov. Dekleva poudaril, da bodo še vedno imele politični pomen, ker se bo vodila borba okrog vprašanj, ki niso samo upravnega značaja. Na našem volilnem programu bo med drugim zahteva za popolno izvajanje določil Posebnega statuta, za ustanovitev avtonomne dežele, integralne proste cone, za rešitev vprašanja tržaške trgovinske mornarice, za rešitev vprašanja brezposelnosti itd. Vsa ta vprašanja so življenjske važnosti ne samo za nas felo-vence ampak za vse Tržačane in njihova rešitev bo zahtevala še vztrajno borbo vsega prebivalstva. Tovariš Dekleva je podrobneje govoril še o vprašanju proste cone in pri tem poudaril, da je dolžnost Italije, da z ustanovitvijo proste cone pripomore našemu področju, da se reši iz krize in napreduje. V razgovoru, ki je sledil, so se prisotni predvsem zanimali, vprašali pojasnila in izrazili svoje ogorčenje glede na nekatere nameravane določbe osnutka zakona za slovenske šole, nato pa so zaprosili tov. Deklevo, naj posreduje pri občinski upravi v Trstu za rešitev nekaterih njihovih važnih zadev. Sinoči pa je bila v Ul. Rug-gero Manna konferenca NSZ, na kateri so razpravljali o sindikalnem položaju v zvezi s pripravami za sindikalno konstituanto. V zvezi s tem je tov. Petronio med drugim dejal; Naša akcija za prebroditev sindikalna krize in okrepitev razrednega sindikata je znana Zato je tudi sindikalna konstituanta logična posledica sedanjega sindikalnega polj-žaja. Gospodarske in socialne razmere tržaških delavcev so postale zaradi pritiska krize nevzdržne; biez akcije delavcev pa se ne more rešiti nobeno osnovno gospodarsko in socialno vprašanje. Zato morajo biti delavci združeni in krepko organizirani. Da pa je sindikat močan, mora biti enoten; za enotnost pa so potrebne strpnost, demokratične metode v organizaciji ter spoštovanje vseh struj in razumevanje za razua mnenja de- lavcev glede sindikalne linije in glede vodenja sindikatov; sindikalni statut Se mora zato tudi dejansko izvajati. Spričo tega je jasno, da se mora vsak delavec organizirati, kajti brezbrižnost je v škodo delavskemu razredu kot celoti in posameznim delavcem. Zato morajo vsi delavci prispevati k okrepitvi sindikata svoje stroke. Sindikalni položaj dokazuje, da je za tržaške delavce še posebna nujno, okrepiti sindikate, CGIL je sklicala ustanovno sindikalno skupščino, da vsaj delno ozdravi zlo, ki tare tržaško sindikalno gibanje. Z aktivno udeležbo organiziranih in neorganiziranih delavcev, z doprinosom in dobro voljo vseh bomo lahko dosegli smoter CGIL. ki je bil tudi vedno naš smoter in je končno smoter vsega tržaškega delavstva. Različna politična in ideološka stališča in gledišča na splošni politični položaj, ki nas ločijo od drugih socialistov in komunistov, morajo priti do izraza v diskusijah na primernih sedežih, toda na sindikalnem področju se mora tudi zaradi njegovih značilnosti in nujnosti enotnost ohraniti in krepiti. Razni pojavi sektaštva m nestrpnosti, ki so se dogajali v preteklosti, se bodo odslej z iskreno akcijo najboljših tovarišev in ob dobri volji vseh na sindikalnem področju izločili. Tako se bo lahko nova enotna in demokratična sindikalna organizacija, ki bo nastala na bližnji konstituanti, tudi z našim doprinosom ter z doprinosom vseh resničnih socialistov, komunistov in demokratov močno okrepila. Ta okrepitev je še toliko nujnejša in potrebnejša za tržaške delavce, da se bodo lahko uspešno lotili reševanja gospodarskih in socialnih vprašanj delavstva, ki ima pravico do boljših delovnih pogojev do boljših mezd ter do soodločanja v vseh vprašanjih, ki te tičejo našega mesta in vse države sploh. Po besedah tov. Petronia se je razvila diskusija, v katero so posegli nekateri izmed navzočih delavcev, nakar je večina izrazila svoj pristanek na ustanovno sindikalno skupščino. Ponovitev v nedeljo, 29. januarja 1956, ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« V PONEDELJEK 30. t.m ob 20.30 v dvorani na stadionu «PrVi maj« (Vrdelska cesta 7)- Največji redni dohodek miljske občina predstavlja trošarina, največji izdatek pa plače za občinske nameščence koncert solistov ljubljanske Opere na državna podpora v skupnem znesku 182.871.609 lir. V tem seveda niso všteta dela v okviru Selad za kar računajo, da bodo potrebovali 60 milijonov lir. Največji redni dohodek občine predstavlja trošarina. Brez posebnega povišanja tarif se ta dohodek zadnja leta stalno viša (v letošnjem proračunu 45 milijonov lir). Prav gotovo je k temu prispevala vzpostavitev trolej-busne proge Trst-Milje, ki o-mogoča vedno večji dotok gostov iz Trsta, ki radi pridejo v Milje na ribe in dobro kapljico. Pa tudi razne prireditve kot miljski karneval, gledališke predstave, športne itd., za katere skrbi občinski odbor za razvoj turizma, privabijo veliko število Tržačanov in okoličanov. V proračunu je med izdatki i milijon, lir za gledališke predstave, za karneval itd. pa 150.000 lir, toda ta prispevek se vrne v občinsko blagajno z bogatimi obrestmi v obliki trošarine- Miljska občina ima srečo, da je na njenem ozemlju čistilnica nafte v Zavljah. Letos bo v občinsko blagajno prišlo 15688.000 lir dohodkov v obliki davka od omenjene čistilnice, lani pa je bila vsota znatno višja (21.721.420 lir). Največje stroške bo imela letos občina za plače uradni-štvu (13-447.780 lir), za upravne volitve (3.200.000 lir), za javno razsvetljavo (6 milijonov lir), za plače tehničnega osebja (7.468.630 lir), za tehnično šolo (4,3 milijonov lir), za zdravila in bolniške stroške občinskim revežem (3, o-ziroma 20 milijonov lir), za kritje primanjkljaja občinskih podjetij (4,841 378 lir), in plačilo starega dolga tržaški bolnišnici (7 milijonov lir). Kakor je razvidno, dela miljski občini največ preglavic plačevanje stroškov bolnišnice za reveže. Po novih uredbah o socialnem zavarovanju upokojencev in svojcev zavarovanih delavcev, bi se to breme občine lahko olajšalo, če ne bi bilo tolikega števila tistih, ki so, kakor je znano, zapustili svoj dom onstran nove meje v Miljskih hribih. Njihov dotok je v miljski občini poostril stanovanjsko krizo, dvignil število brezposelnih in obremenil občino z večjimi stroški. Na najvišjem mestu so jim v začetku obljubili vso pomoč in ugodnost, prizadeti in občinska u-prava pa se pritožujejo, da so oblasti do sedaj v tem pogledu prav malo napravile, Na svoji zadnji seji je miljski občinski svet razpravljal o posameznih postavkah občinskega proračuna in o proračunu uprave občinskega vodovoda za leto 1956. Na prihodnji seji, ki bo jutri ob 20. uri, bodo občinski svetovalci razpravljali še o proračunu občinskega prevozniškega podjetja ACNA. Kaže, da bo občinski svet zaključil razpravo že na jutrišnji seji in da bo v celoti odobril predložene proračune. Kakor smo že omenili, je v letošnjem proračunu miljske občine 38.871-609 lir primanjkljaja, poleg tega pa je v postavki za javna dela vsota 141 milijonov lir za gradnjo zobotehničnega in dveh zdravniških ambulatorijev za 3 milijone lir, za kar bo potrebna državna izredna podpora skupno 144 milijonov lir. Ce prištejemo prispevek za kritje deficita v občinskem rednem proračunu, bo potreb- Nastopili bodo Vilma Bukovec, sopran. Miro Brajnik, tenor, Vlado Korošec, bas, pri klavirju Dana Hubad Spored obsega narodne in umetne pesmi ter operne arije in duete. Vabila bodo na razpolago od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 Ostale vesti iz tržaške kronike na 4. strani. Zadnja pot tov. Karla Pertota ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 24. januarja se je v Trstu rodilo 7 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 10 oseb. POROČILI SO SE: trgovec Antonio Collini in gospodinja Gina Favero, slikar Vittorio Attini in frizerka Maria Rotter. delavec Ferruccio Berardo in gospodinja Silvana Maran. elektr. varilec Prancesco Degrassi in šivilja Erminia Perini. UMRLI SO: 90-letna Cecilia Grio vd. Vattovani, 59-letm Gio-vamni Koushza. 64-letna Elvira Bianchi por. Risi. 74-letna Anna Obat por. Stefani, 66-letna Ljudmila Brežič por. Ukošič, 76-leu.a Elena Fano vd. Camerini, 62-letni Paolo Cantu, 74-letna Alojzija Prinčič vd. Primi, 70-letni Francesco Morelli, 61-letni Antonio Tomeo. tela plačati, kar pa je storil on osebno- Po odhodu je Santinova izrazila sum, da je mož kak spreten goljuf, zaradi česar sta sklenila oditi k pravnemu zastopniku IACP. Tu sta izvedela, da ustanova nima nobenega predstavnika in da je proti Giosentu že vložila prijavo. Za njiju je bila stvar jasna. Vrnila sta se v Giosentovo pisarno v Ul. sv. Frančiška in zahtevala 5.000 lir. Zahtevani denar sta sicer dobila a Giosento je skupno s Pine-sovo zahteval 100 lir za kol-kovani papir in 50 lir za delo. Pri tem pa je nastal prepir, ki bi se kmalu spremenil v pretep. Temu položaju je naredil konec Giosento sam, ki je stopil k telefonu in poklical policijske agente. S tem pa je pravzaprav pokopal samega sebe, kajti njega in Pi- VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8.3. najnižja 6,5, ob 17. uri 7,8 stop. zračni tlak 1011 pada, veter 2 km na uro zahodnik, vlaga 90 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura moria 8,4 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM - Al Cammello. Drevored XX septembra 4; Godin«. Trg Sv, Jakoba 1; Sponza, Ul. Mor.torsino 9 (Rojan); Vernarl. Trg Valmaura 10; Vielmetti. Borzni trg 12; Harabaglta v Bar-kovljah in Nicoll v Skedniu poslujeta vedno (Nadaljevanje na 4. strani) — 3 — 25, januarja 1956 OBISK V ENI NAJVAŽNEJŠIH TRŽAŠKIH TOVARN Modernizacija naprav v ILVI M rešila marsikatero vprašanje Če bi odpravili v podjetju ILVA pomanjkljivosti, ki so v zvezi z zastarelostjo naprav, bi žele« **rna lahko delala v večjem obsegu in bi se hkrati izboljšal tudi položaj njenih dela 2. Kot smo omenili v prejš-. članku, naprave v žele-3rm v Skednju čedalje bolj ‘Mtarevajo. Niso pa potreb-“« modernizacijska dela ramo * železarni, jeklarni in v od-„ b, Za Pr°izvodnjo pločevi-. ,..ed. drugim bi bilo trena 0 lsati tudi razne pomožne v Prave> Predvsem za doba-in ener£‘je, zraka proizvodnjo ln plina. Poleg tega oi vode ter za Pfre in PRna p P°st3viti v promet-Vih . °dde*ku vsai osem no-Pa ■ ^avov pristaniškega ti-niik 3šati notranjo želez-Ve i°, nirezo ter nabaviti no-fali ° Olno^ve. Končno bi moče jPreurediti razne delavni-li 'r 3 omogočili in olajša-v azna popravila in kupiti delaJI!0der.nega orodja, ki ga N k 'Ce vedn0 nimajo. dela 3 moaernizacijska Vendas° ze dalj časa v tiku kakor precej zaleglo. Na pod-1 To je tudi primer v koksarn; lagi sporazuma, ki so ga pod- * ir železarni v Skednju, kjer pisali z ravnateljstvom Dva I prejemajo delavci nižjo plače predstavniki tako immovan:h za akordno delo, kot pa v «svobodnih sindikatov)), pa so ta.; ' 1 gre to vse preveč pc-'•»si. Ce 1 ■ ^da že izvršili, bi lab- dena bi vsa zgoraj nave- dan Ze*ezarna v Skednju že gu 6S udelala v večjem obse-šal 't* a* Se obenem lzbolj-ie » Položaj delavcev, k: Precej negotov. js ? Vzamemo v poštev vpra-Brn'6 ° PersPektivah dela in ni 12Vodnje železarne v Sked-jo d .Ugolovimo, da se mora-v e &vci v tem obratu ored-m boriti za obstoj ždezar- VideH1116’ k‘ ie ~ kot smo iB 2natno T povojnih letih h... skrčila proizvodnjo te Vsem litega železa. Poleg di j ''Prašanja, ki zadeva tu-Žeieze ayce drugih italijanskih Jiva2arn *n jeklarn skupine žele’ se. morajo pa delavci v d, jfaan' v Skednju ooriti tu-drugimi težkočami . waj -sanje inen^Praaanje dodatkov za na š °’, 0 čemer smo precej °Pisair°ko g°vorili že, ko smo jedel • položaj v tržaških lad-jev n'Cah in v Tovarni stro-to v edvomno pa je, da je V jplPrazanje posebno pereče Medfarni v Skednju. 1rž“ašJi?m ko se v drugih r!elav . industrijskih obratih Praviči Še vedno borijo za nja ,no rešitev tega vprašali« j kilo to ža delavce' v sPor- rešeno s Ivažnejše sindikalfio vpra-v tem obratu je še ved- bile delavske zahteve sprejete le deloma. Pravico do i ostankov so priznali delod jalci samo za pet let nazaj. Kot računajo nekatere sindi kalne organizacije je zaradi tega sporazuma vsak delavec tevarne Ilva izgubil približno 87.000 lir samo na zaostankih. Proti taki rešitvi se Zveza dela še vedno bori, a je zelo malo upanja, da se bodo pogoji, podpisani z gori omenjenim sporazumom, izboljšali in da bodo delodajalci v ce loti upoštevali zahteve delavcev. Je pa v železarni v Skednju še cela vrsta drugih nerešenih vprašanj, ki jih delavci in njihove organizacije skušajo že dalj časa urediti, da bi izboljšali gospodarske in socialne razmere, ki so na splošno, kot v ostalih večjih tržaških industrijah, zelo ne-z;dovoljive. Naj omenimo predvsem vprašanje mezd, ki se v bistvu ni nič izboljšalo niti po nedavnem poenotenju mezd in plač. Na splošno lahko rečemo, da so mezde za vse kategorije delavcev nezadostne in da niti od daleč ne ustrezajo zi.hetvam skromnega, dostojnega življenja, do katerega i-ma delavec pravico. Precej upanja za izboljšanje je vzbudilo zadnje poenotenje plač na industrijskem področju, vendar se je izkazalo da je s tem poenotenjem vse ostalo isto kot prej, medtem ko se je v nekaterih pr> merih stanje celo poslabšalo. drugih oddelkih, pa čepra\ spada tudi koksarna med produktivne oddelke. Ravno take obstaja vprašanje prejemkov za akordno delo za delavce, ki so zaposleni pri visokih pečeh in v livarni. Tu se pa pojavlja še posebno vprašanje kategorizacije raznih delavcev. Pogosto se namreč dogaja, da vpiše ravnateljstvo delavce v kategorije, ki ne odgovarjajo njihovemu delu. V takih primerih so delavci vedno^ prikrajšani pri plači. Kot kaže, so zlasti v železarni v Skednju taki primeri precej pogosti. Posebno vprašanje v žele- vcev žarni v Skednju pa je organizacija dela. Kot smo že o-menili. so vse naprave železarne precej zastarele, tako da so proizvodni stroški razmeroma visoki. Da bi te stroške zmanjšalo, zahteva ravnateljstvo od delavcev take napore, da postaja njihovo izkoriščanje v nekaterih primerih nedopustno. Modernizacija naprav v tržaški železarni ne bi rešila torej samo gospodarska vprašanja podjetja in omogočila povečanje proizvodnje, temveč bi nedvomno prispevala tudi k rešitvi nekaterih socialnih vprašanj ter bi se z zmanjšanjem proizvodnih stroškov obenem izboljšali tudi delovni pogoji. —č— Delni pogled na železarno Ilva Franco je v škripcih Politične in socialne reforme v francoskem Maroku bodo postale razstrelivo, ki utegne pognati v zrak fašistični režim v Španiji Francova ambicija, da bi bil zaveznik in zaščitnik Islama, ni nova. Od takrat, ko je v državljanski vojni izrabil proti republiki nevednost plemen v španskem Maroku, pa do danes, ni prenehal z izrabljanjem arabskega aduta. Okoliščina, da so Francozi odstavili maroškega sultana je omogočila, da je ta španska politika dosegla svoj višek, kar je fašistični Španiji omogočilo, da je na zelo cenen način mogla igrati vlogo zaščitnika maroškega prebivalstva. Franco je s tem dobil dobrodošlo priložnost, da se v očeh jav-eega mnenja pokaže kot zaščitnik trpinčenega maroškega ljudstva, in tako je mogel on predvsem slabiti francosko politiko. In to je delal z vso silo. Novo ustoličenega sultana Ben Arafo niso priznali v španski coni Maroka, medtem ko so demonstracije v prid odstavljenega sultana Ben Ju-sefa naletele celo na uradno priznanje. Odnosi med Španijo in maroškimi nacionalističnimi strankami so postali čim tesnejši. Toda sedaj je nastopila sprememba, ki je postavila določene meje Francovi demagogiji. Povratek Ben Juse-fa, priznanje nacionalističnih strank in oblikovanje vlade, ki jo sestavljajo te stranke in ki se bo pogajala s Francijo o vzpostavitvi neodvisnosti, so temeljito spremenile položaj na škodo Franca. Sedaj je konec s podpiranjem nacionalističnih zahtev, v kolikor so co sedaj škodile Franciji. Seda; je treba začeti z dejanji. In tega se Franco boji. V francoskem protektoratu nimajo sedaj le nacionalističnih strank, ampak tudi sindikalno gibanje, ki je do sedaj že izpeljalo uspešne mezdne bitke. V španski coni Maroka ni o tem ne duha ne sluha, ker je fašistična Španija na to u-bo povsem gluha. Zaradi te- V PONEDELJEK JE V UMOBOLNICI V R. CALABRIJI UMRL «KRALJ ZELENEGA DVORA? Bandit z Aspromonta kot motiv romanov in znanstvenih razprav Z Musolinovim «primerom» so se ukvarjali številni kriminologi, med katerimi tudi sam Lombroso, ki ga je označil za epileptika in shizofrenika - Usodna žica v nekem vinogradu v neposredni bližini Urbina V ponedeljek ponoči, 23. t. m., je v umobolnici v Reggio Calabriji umrl slavni bandit Giuseppe Musolino. Bil je star 82 let. Ob njegovi smrti je bilo izdano poročilo, v katerem beremo, da se je rodil v f a posebnim Zunnom, ki so ga Jmdpi-®lodajalci in predstavni-Bih .0 imenovanih «svobod-p? lndikatov». Ta sporazum V izj(rpdv*deva rešitev, ki gre Kot ^no škodo delavcev. Ilva znano, so delavci Sil) a t eva^' izplačilo menz-*a j ad tudi za praznike, ®]U pr* obračunava- v D . oz’-dnih nagrad in tudi ga Som/ru odpusta. Poleg te-lodaj . 'ayci zahtevali od de-J)rj?t]a .oev, da jim te prav.ee dan al° °d ustanovitve menz - Na .L-i- sali ki podlagi teh zahtev *®veda zahtevali tudi iz- yseh zaostankov. Ce Pililo ltcjg: PPrav^eije zahteve rie-de)av ci sprejeli, bi morali nj„ i5eJn v železarni v Sked-devej at' zaostanke kar za lfit nazaj, kar bi vse- Bandit Musolino pred nekaj leti, ko že dolgo Hi bil več akralj zelenega dvora«, ampak pacient umobolnice v Reggio Calabriji vasi S. Stefano d’Aspromon-te, da je izvršil vrsto zločinov proti tistim, ki so ga krivično obtožili in da se je z njegovim prvim zločinom začela vrsta zločinov, ki so ga privedli do obsodbe na dosmrtno ječo in nato v sodnu u-mobolnico, nadalje, da je bil leta 1946 pomiloščen in zato premeščen iz umobolnice v Reggio Emilia v umobolnico v Reggio Calabria. Prej smo rekli, da je umrl slavni bandit. In ta naslov Giuseppe Mjisolino prav gotovo zasluži, saj skoraj ni med nami človeka, ki bi se ne bil že v otroških letih spoznal z njegovim imenom, in to ne na račun sodnih ali policijskih poročil, ampak na račun romanov, ki so opisovali njegove «pdvige». Ustavili se bomo nekoliko pri njegovem življenju, ki ni burilo domišljije le preprostega človeka, ampak vzbujalo zanimanje celo znanstvenikov, sai so «njegov primer« proučevali celo na vseučiliščih m se je z njim ukvarjal znani italijanski strokovnjak za kazensko pravo in predvsem filozofijo Lombroso, ki ga je proglasil za epileptika in shizofrenika. Pristaši Lombroso-ve teorije o «rojenem zločincu« so proučevali njegovo čeljust, njegove čelne kosti in ličnice, tako da je Musolino iz bandita postal predmet znanstvenega študija, hkrati pa tudi junak fantazije pisateljev. De Sica si postavlja «streho» v zelo blatnem predmestju Rima na sj.°,se d* Sant Agnese, je v r°In* periferiji Rima, je „ *,Tudnji neka hišica, ki urb0), P^nem nasprotju z Gre mik° velikega mesta. »StreJJamre^ za sceno filma Jattsici aS' fci aa snema it ali-Vif. r«žtser m umetnik tOTin n ra. «nai Ue Stc“ ki se je he j 'n°s vr‘n‘la med stoti- zasj(n't9'k Podobnih hiš m hirn0i 1 st°novanj, ki kar tria y° v lem predelu Ri-Oradnjo hišice in z -erje '>ern potrebnega grad-jaj0 90 ,naleriala se ukvar-in ja.Dl pravcati zidarji Za n bi nekak vsi in vse to delo je o mrzlično, kot he bi'/C‘l ^vaditelji ubalin, da *Qbranii>r*^a P°^c’ia' kt bi Rp- ■ a Režiser nadaltnie delo. ®. dQti rff f- ^ittori” t)e Sica ho- Mij vseviu temu pravi to j rot'za/conitostt, kot pač Pa, Saj" 5Tn*se( filma same-čalj, z ®re’ kot smo že poro- njo\,a *Prot>zakontto» grad-nooanja. deianskannje teqa filma ie >e 'zredno težko, ker °-ada ? *alco razmočen, da ‘oda tod neznosno blato. Za ust>''' stroem (zmagovalec na PrV1 dveh olimpiadah 1924 in l«*’ VVilson (Kanada), Nikkane® (Fin., leta 1928 šesti), Bal8' (Nemč.), Turner (ZDA); 18 1936 je pa Schaefer pustil » seboj po vrsti Baierja, Kaspa*-ja (Avstr.) Wilsona, Sharp (Ang!.), Dutina (Angl.) in dr0* Monzeglio na dopustu za en mesec Novi trener Napolija Amad(' NEAPELJ, 24. — MonzegH81 trener Napolija, ki so mu 'l0‘ ditelji kluba včeraj zvečet ustmeno sporočili, da so n*0 določili mesec dni počitka, J8 dejal, da pristaja na predlo?' Dejal je tudi, da se smatrJ še naprej regularno vezan 9 neapeljski klub. Danes je na rednem treni9' gu že nastopil kot trener sta' ri igralec Amadei, ki je .** posel prevzel v dokaj krit'8" nem času. Medtem se je Monze?!'8 vrnil iz Rima in je novinat' jem izjavii, da disciplinira9 ! sprejema ukrepe predsedstr3. Jutri pa bo odpotoval v Cot! tino, kjer bo preživel mesec dopusta * * * Grosics, bivši vratar mošlva Honved in madžarske drža?' ne reprezentance, bo z°P, začel nastopati spomladi. & ; znano, je bil suspendiran l>' radi tihotapskih afer. Vend8 pa ne bo več igral v Ho9' vedu, temveč v Tata Patiy8‘' klubu, ki se je na novo uvrs*9 v prvo ligo. Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Klili(I SlilillliM — predvaja danes 25. t. "■ ob 18. uri CEAT film: iivi svet mite na CnčiJtah predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. uri film: Alarm noliciia! ■I 11 /T?*- IGUY DE MAUPASSANT /j el t/limi 83. (LEPI STRIČEK) Beseda se ji je utrgala, tolikanj je pihala od jeze, in kakor da bi bila njena besnost predrla zatvornice, je nenadejavsi izbruhnila: «Od tod me podiš? Torej pozabljaš, da sem to stanovanje od prvega dne jaz plačevala? O, da, kdaj pa kdaj si ga pač resda vzel na svoj račun. A kdo ga je najel?... Jaz.. Kdo ga Je obdržal?.. Jaz... In ti me hočeš poditi od tod? Molči vendar, ničvrednež! Misliš, da ne vem, kako si iztrgal Madeleini polovico Vaudrecove zapuščine? Misliš, da ne vem, kako si ležal s Suzanno in jo s tem prisilil, da te vzame...« Zgrabil jo je za ramena in jo stresel v svojem prijemu: «Da mi o tej ne pisneš! Prepovedujem ti!» Zavpila je: »Ležal si z njo, vem, da si.» Potrpel bi bil kar koli, ali ta laž ga je raztogotila. Ob vseh resnicah, ki mu jih je bila zabrusila v cči, se je pravkar še zdrzoval od gneva, ta neresnica o dekletcu, ki mu je imelo v kratkem postati žena, pa mu je zbudila v dlani besno potrebo, udariti. Ponovil je: «Molčl... pazi se... molči...« In majal jo je, kakor kdo maje vejo, da bi z nje otresel sad. Razmršena, z na stežaj odprtimi usti in blaznimi očmi, je zarjovela: »Ležal si njo!» Spustil jo je in ji prisolil tako klofuto po obrazu, da se je opotekla proti zidu in padla. Vendar se Je znova obrnila proti njemu in oprta na zapestje še enkrat zavpila: «Ležal si z njo!» Zagnal se je nanjo, jo spravil podse in jel udrihati po nji, kakor da mlati po moškem. Tedaj je mahoma utihnila in začela ječati pod njegovimi udarci. Ni se več ganila. Skrila je bila obraz v kot med zloženim podom in zidom; v tej legi je tožeče pokrikavala. Nehal jo je biti in se vzravnal. Nato je stopil parkrat po izbi, da bi se pomiril; vtem se je nekaj spomnil, šel v drugo izbo, napolnil umivalnik z mrzlo vodo in pomočil glavo vanjo. Zatem si je umil roke, si skrbno otrl prste in se vrnil gledat, daj dela ona. Ni se bila premaknila. Se zmeraj je zleknjena ležala na tleh in tiho jokala. Vprašal je: »Se boš kmalu nacmerila » Nobenega odgovora. Tedaj Je obstal sredi Izbe; malce nerodno mu je bilo in nekoliko sram ga je postajalo vpričo tega telesa, ki se je stezalo pred njim. Potem se je mahoma odločil in vzel svoj klobuk s kamina-«Lahko noč. Ključ pusti pri hišniku, kadar se napraviš. Ne mislim čakati, kdaj te bo volja.« Odšel je, zaprl vrata, stopil k vratarju in mu rekel: »Milostiva je še ostala. Tudi ta precej odide. Povejte hišnemu gospodarju, da odpovedujem za prvi oktober. Danes je 16. avgusta, torej imam še pravico.« , To rekši, je z dolgimi koraki odšel, kajti imel je še nujna pota v zvezi z zadnjimi nakupi za poročno darilo. Poroka je bila določena za dan 20. oktobra, po odprtju skupščinskega zasedanja. Opraviti se je imela v Madeleini. Ljudje so bili nemalo klepetali, natančne resnice pa ni vedel nihče. Razne štorije so šle naokrog. Šušljali so nekaj o nekakšnem pobegu, zanesljivega pa ni bilo nič. Kakor so posli pripovedovali, se je bila gospa Walterjeva, k' s svojim bodočim zetom ni več govorila, od jeze zastrupila tisti večer, ko je bila ta združitev sklenjena, potem ko je bila dala opolnoči odpeljati hčer v samostan. Našli so jo bili toliko da ne mrtvo. Zdrava ne bo prav gotovo, nikoli več. Zdaj je bila na oko podobna starki; lase je dobivala čisto sive: in zapadala je v pobožnjaštvo, kajti vsako nedeljo je hodila k obhajilu. Prve dni septembra meseca je «Vie Francaise» naznanila, da postane baron Du Roy de Cantel njen glavni urednik, medtem ko obdrži ravnateljski naslov še zanaprej gospod Walter. In tedaj so pritegnili v uredništvo četo znanih kroničarjev, dnevnih novičarjev, političnih urednikov ter umetnostnih in gledaliških kritikov, ki so jih z močjo denarja prevzeli velikim časnikom, starim, vplivnim in tehtnim listom. Osiveli, resni in spoštovani časnikarji niso več skomizgali z rameni, kadar je pogovor nanesel na *Vie Francaise». Nagli in popolni uspeh je bil zbrisal nespoštovanje, s katerim so tehtni pisatelji gledali na prve korake tega lista. Poroka njegovega glavnega urednika je bila v pravem pomenu besede dogodek za ves Pariz, kajti Georges Du Roy in Walterjevi so zbujali že nekaj časa obilo zanimanja. Vsi tisti, ki se njih imena ob slovesnih priložnostih navajajo v dnevnih novicah, so se namenili, da se je udeleže. Dogodek se je zvršil jasnega jesenskega dne. Že ob osmih zjutraj so vsi uslužbenci pri Madeleini razgrnili po visokih vhodiščnih stopnicah te cerkve, ki se dviga nad vso rue Royale, veliko rdečo preprogo, da so se mimoidoči ustavljali, ker je naznanjala pariškemu ljudstvu pripravljajočo se veliko slovesnost. » Uradniki, ki so bili na poti v svoje pisarne, male delavk6’ trgovski pomočniki, vsi so se ustavljali, gledali in nedoločh-; ugibali o bogatih ljudeh, ki razsipljejo toliko denarja, kadš1 še parijo. . Proti deseti uri so jeli radovedneži postajati. Stali so nek« minut, nadejaje se, da se stvar morebiti precej začne, potei* so odhajali naprej. Ob enajstih je prišlo več oddelkov mestnih stražnikov, K so jeli takoj skrbeti, da bi se množica ne zagatila, kajti hipa do hipa so se nabirale nove gruče. Prvi povabljenci so kmalu prišli; to so bili tisti, ki hoteli imeti ugodne prostore, da bi vse videli. Posedli so V obrobnih stolih vzdolž srednje ladje. Polagoma so prihajali drugi, ženske s šumečimi obleka]?1 in resnobni možje, skoraj sami plešci, korakajoči s svetsK pravilnostjo, ki so bili na tem kraju še slovesnejši videti. , Cerkev se je počasi polnila. Val sončne svetlobe je lil sk°^ velikanska vrata in osvetljeval prijatelje v prvih vrstah. . j koru, ki je bil na pogled nekoliko mračen, je s svečami pok?11 oltar sijal v rumeni luči, pohlevni in bledi v primeri z breznoa svetlobe, ki je žarelo na drugi strani skozi odprtino velikih vra ! Ljudje so spoznavali drug drugega, si pomigavali, se zbil* v gruče. Književniki, manj spoštljivi od imenitnikov, so * polglasno pomenkovali. Gledali so po ženskah. Norbert de Varenne, ki je z očmi iskal kakega prijateljuj je nekako sredi vrste zagledal Jacquesa Rivala in stoP k njemu. »No«, je rekel, »prekanjenci imajo prihodnost.« Ta, ki ni poznal nevoščljivosti, je odgovoril: »Tem bolje zanj. Postlal si je.» In jela sta si naštevati imena obrazov, ki sta jih videl9. Rival je vprašal: »Veste, kaj je z njegovo ženo?« (Nadaljevanje sledil